Tecaj III. V Gorici 15. avgusta 1865. List 8. Izhaja 15. vsacega mesca navadno na poli. nj.jp pp^rp sp^rp rni El uiLüadiil lS Velja s poštnino vred en goldinar za celo leto. Visarnica in čuvaj c. k. kmet. družbe: v mestni hiši (municip. ulicah), Ust za kmetijstvo II. nadstropji. Vret1iii«tvo: na Travniku, štev. 277, I. nadstropji. — List razpošilja ia druge deielite zadeve. družbiu čuvaj. Izdaja ga cesarska kraljeva kmetijska družba goriška. . W ©TOSE® PERVE STOLETilCE c. Si. kmetijskem družbe g"oriške, ktera je 27 avgusta 1765 svoj prvi občni zbor imela. feiä Q navadna obletnica ludi sc " t'atl» dan, ko bo 'častitljiva naša družim, l) žali Bog, le na lihetn — svoj slo \ ein i god ob- 9 hajala -—dan 27. avgusln! A ko ima užc vsaka \ manj pomenljivih domačih, privatnih, ali x ( občnih prigodkov vselej svojo, kakoršno si bodi, imei.itJiost in \ ima nekaj častitljivega in svečanega v sebi, koliko imenitnejši . mora biti stoletnica lake javne, občnokoristne .naprave, kakor jo l »kmetijska naša družba, družba, kleru že dol/.ih slo let na to meri da Li stanje domačega kmetijstva zboljšala in blagostanje deželino utrdila? Spodobilo bi se torej, da bi naša družba stoletnico svojega rojstva, kolikor se da, primerno obhajala, tako, kakor zahteva visoki nje pomenek in imenilnost kmetijskih zadev, ktere že 1UO let v ma-ternem svojem naročji peslva. Sklenilo se je bilo (30. maja 186-1) tudi res, kakor je našim udom in bravcom znano, da se napravi letos jeseni deželna razstava kmetijski h p r i d e I k o v, obrt n i j s k i h izdelkov in (v prvo v Gorici) živine; da se d;i kovati spominska medalja, in da se dd na svetlo z go d o v i n s k o - s t a-ti stičen pregled. Znano je pa tudi, da se je ta sklep vsaj za letos razbil, in sicer na pomanjkanji denarnih pripomočkov. Vse je za zdaj odloženo. — Tega pa nismo mogli, nismo hoteli opustili, da bi o važnem dnevu, ko se je pred 100 leti družba slovesno pričela, čisto nič ne spregovorili. Zdelo se je torej „Umnemu Gospodarju" primerno, v listu lega mesca družbi v čast in njenim začetnikom v spomin vsaj prvi venček zgodovinskih črtic splesli. V drugi polovici preteklega stoletja je bilo tukaj v Gorici posebno živo znanstveno gibanje med učenimi in izobraženimi, ktero je mnogo družb rodilo. Prizadevanju tedanjih naših domorodeov se imamo gotovo tudi zahvaliti, da je za Gorico soselmo vneta cesarica Marija Terezija s sklepom 4. junija 1765 v napravo družbe za kmetijstvo („Sociela d' agricoltura") privolila in za praktične poskušnje in družbine namene sploh 300 gold, nakazala, h zapisnika (protokola) prve seje od 27. avg. 1865 se posname, da je c. k. kupčijski zbor („consesso cotnmerciale"), ki je bil tisti čas v Gorici, Nj. eksc. Janezu G as p ar ju grofu Lanthieri-u naznanil razpis iz Gradca 24. julija 1765, s kterim (opirajočim se na omenjeni nar viši sklep) se kmet. družba dovoluje. Omenjeni grof Lanthieri je bil prvi družbin predsednik imenovan. V njegovem dekretu je bilo tudi imenovanih deset prvih družnikov novega moralnega života (skupščine). Cesaričin razpis pa je dal družbi na voljo, za n a d g I e d-n i k e po raznih okrajih, kogar se ji ljubi izmed udov postavili; tako je imela tudi pravico, kogar si bodi, za uda sprejeti. Vsled lega se je v prvi seji dežela v 22 (kmetijskih; okrajev (distrelti) razdelila in je bilo 11 novih družnikov sprejetih. Po tem takem ni štela družba od začetka s predsednikom vred ko samih 22 udov. Za la j ni k a so si izvolili Jan. Dom. Park ar j a (Čudna nnključbn, dn čez 100 Icl imamo zopet Parkarja za tajnika.) Nekaj sej pozneje pa nahajamo že dru/.ega lajnikn, dr. Po Iii-a. Uradni naslov (imö), ki si ga je družba dala, je bil: C es. k r. družba za k m e t i j s t v o v poknoženib grofijah goriški in g r a d i š k i. Sklenilo se je zadnjič v prvi seji, da se kupčijskemu zboru nasvet predloži, da naj hi on z razglasom oznanil, da se je družba kakor liče ustanovila (konsliltijila), in kmelovavce po vsi grofiji povabil in podbuj.il, da naj družbi ali kakemu njenemu udu lislmeno ali pismeno naznanijo, če vejo za kakoršno si bodi skušnjo, iznajdbo ali za kak načrl (plan), po klerem bi se utegnilo kmetijstvo v teh krajih zbolj-Sall. (Dalje prihodnjič.) Mmc25 'gld.; gotovine v denarnici 827:07'/,, gld. , Vse premoženje znaš.i iS. 983:51 '/,, gld. — 5 bolnim nmšnikom - udom se je dalo 46 : 40 gld. podpore. — Udov šteje zdaj bratovšina o. 120 duhovnih in 29 svetnih. — Prihodnji mesec (v 1. polovici) bojo duhovne vaje za duhovščino; rodil jih bo v italijanskem jeziku tukaj že znani 6. g. Spatighero, fajin. v Benetkah. — Gg. Jožef Samec in A n d r. Bolter sta zavoljo bolezni začasno v pokoji.-Umrl ,ü/s g. Fr. Rojic, duh. v pok. v Cirknein. b) Raznotere. Velik hrup je bil nastal uni mesec tukaj in v Trstu zavoljo koroško - primorske Selcztiice. Centralni odbor na Dunaji je hotel namreč ministerstvo in državni zbor prosili, da naj bi se ne čakalo, da se vse tri črte železnične do dobrega premerijo , ampak da naj bi se naravnost že zdaj pot a b el j s .ka (bel ska) črta potrdila in železnica iz Vidma v Cervinjan speljala. Niš železnični odbor je zoper to protestoval, ter sta se brž (20. jul.) odborov predsednik fldem. Coronini in preds. kupč. zbornice vit. H. Bitter na Dunaj odpravila, da bi to reč za zdaj naglo ustavila. Državni zbor pa je bil ravno liste dni razpuščeu iu tako j3 ta železnična zadeva za zdaj odložena. — Od nekdaj sta Trst iu Istra k naši goriški kmetijski družbi spadala; 18. n. m. pa so dobili Istrijani od cesarja dovoljenje, posebno kmet. družbo napravili. I f. 5. t. m. so o besi i na (drugem) vojaškem strelišči v P a n o v cu, blizo '/8 uro od Gorice, tiste 3 jetnike -ra diske, ki so lani 23. avgusta svojega tovarša Jurija Zeitin gerja v njegovi izbici (št. 45) za vrat no umorili. Razprava o tem skrivnem umoru je bila pri okrožni sodniji v Gorici 19. in 20. dec. 1864. Kratek posnetek te obravnave je prinesel „U. G." v 1. svojem listu 15. janr. I. 1. str. 6. Da bodo pa častiti bravci vse, kar se te zgodbe tiče, skupaj pred očrni imeli, podamo jim lil, nekaj ponavljaje, nekaj dostavljaje, važnejši okolnosti grozovitega hudr delstva, obsodbe in smrti, s ktero so bili morivci kaznjeni, kakor tudi glavno črtice: iz njih poprejšnjega žjvljenja. Morivci so: 1. Anton F estner iz Neudorf-a v pfraumberžkem okraji na Češkem (Nemec), 21 let. star, voglar. Pričel je bil vrsto svojih hudodelstev s tem, da je. še, komaj 10 let Star, že eno uro ukradel; pozneje je bil še enkrat zavoljo tatvine kaznjen; I. 1860 pa ga je ljubenska soduija na Štajerskem (kjer je za voglarja služil) zavoljo roparskega u-mora na 18 let Uške ječe obsodila. — 2. Valentin Spcier, 22 let star, rojen na Dunaji. Zapustil je bil v prvi mladosti sirotnieo, da bi se pasarstva učil; pozneje se je lotil malarije za po izbah, al že I. 1858 in potem še petkrat je bil, zdaj zavoljo goljufije in nezvestobe, zdaj zavoljo tatvine in obrekovanja v vsem skupaj, razuu drnzih manjših kaini, na G let tcike ječe obsojeu ; 1. 1CG3 pa ga je c. kr. soduija v Gradcu, ker ja bil nekoga umorili poskusil in zavoljo javne (očitne) pošilnosli še na druzih 12 let trde ječe obsodila. — 3. Jakob Spitzer iz Hautzendorf-a blizo Korneubiirga v spodnji Avstriji, 38 let star, je bil popred konjar (št.dir), za zadnjo dninar (delavec). Ta človek jo tako skoz in skoz spačen, da je groza; z nejevero se tako predrzno baba, da se človeška natura takim mislim upira. Ko je bil zavoljo nekega požigu (pri kterein je nekaj ljudi zgorelo) v Brucku v preiskavi, se je hotel sam življenj) vzeti, ker so mu že davno od „lepe" smrti na vislicah sanja; obsojen je bil zavoljo požiga itd. na Dunaji 1 1854 na vse žive dni v teško ječo; prišel je popred menda v Stein in poile v Kartavžo pri Jičinu (na Češkem). Ker je bil zelo nevaren, so morali v jetnišuicah posebno na-nj gledali; zavoljo nepokorščino in vpornosti je bil tudi kakor jetnik večkrat d seiplinarno ka-znovau. 21. febr. 1803 je hotel v Gradišči jetn škega kaplana, gosp. V. s špičašlim žebljem v kapelici zavratno umoriti (duhovne namreč ta nejevernik sosebno sovraži). ?0-bujšal in spridil se je zlasti tudi z branjem slabih bukev. — ■ > Ti trije junaki tedaj so našli kmalu vzrok, da so začeli streči po življenji gori omenjenemu J. Z., kteri je bil tudi ves spriden in malovreden kakrr oni, tako da ga niso mogli tudi druži jetniki terpeti, ker jih je vedno obrekaval, tožil ali, kakor bodi, jezil in dražil. Sili so ga bili vsi že tako, da so bili že poprej nekteri druži jetniki sklenili, utopiti ga v čebru za vodo. — 19. avgusta lanskega leta, ko so bili skupaj v delavnici (kjer predejo itd.) so se Festner, Speier, in Spitzer zoper Zeitinger-ja zarotili in sklenili, ga dobro pretepsti (kakor oni trdijo); v ta namen so 23. dan avgusta odločili. Umislil sije bil to prvi Val. Spe i er, kteri je bil poskusil že popred. dva druga svoja tovarša za svoj namen pridobiti, ktera sta se pa nad njegovim početjem tako zgrozila, da sla mu naravnost pomoč odrekla. Zarota je bila tako prekanjeno osnovana in so znali hudodelniki svojo skrivnost tako dobro obvarovati, da ni nihče od tega nič zvedel in da se torej ni moglo hudodelstvu v okom priti. — Ko pride dan 23. avgusta 1804, naznani A. Festner, da je bolan (pa se je delal le bolnega), ostane torej v svoji izbi v prvem nadstropji, in noče iti v zgorenje nadstropje (plan, štok) delat. V prvem nadstropji v tistem vežniku (koridoru, ganku) kakor Festner, pa na unem (nasprotnem) kraji, enmalo viši (ali niži), jo imel tudi zares bolni Zeit, svojo izbico. Una dva zarotnika sta bila šla po navadi v zgorenje nadstropje v delavnico delat. . Ob 6. uri zjutraj se je, kakor po navadi, ogledanje jetnikov opravilo, in čuvaj (gvardjau) Tomaž Tomasini je zaprl s pahom (kloštroni, rigljein) izbici, v kterih sta ležala Z. in F. Kmalu po tem (ob času menda, ko spuščajo jetnike po navadni vrsti na dvor šče na sprehod) prideta z zgornjega nadstropja, eden za družim, Speier in Spitzer vzevši s sabo (skrivaj) uni en nož, ta pa leseno kladvo (kakoršno pri delu rabijo). Speier, češ, da gre bolnemu Festnerju ščipec tobaka ponud.t, skoči na naglem k vratom Festuer-jeve izbice; odpahne jih in odpre tako hitro, da mu čuvaj Tomasini, ki se česa tacega ni zanesel, da si ravno je bil ondi blizo, ni mogel tega ubraniti. Tisti hip se prikaže tudi Spitzer, skoči proti izbici Zeilinger-jevi, odprejo urno in — kar bi trenil, planejo vsi trije na Zeitingerja, ki je stal v kotu pri svoji postelji. Val. Speier se vrže na Zeitinger-ja s temi besedami: čakaj, .čakaj, te bom že učil zmerjati me s. . . . .! prime ga za grlo, tišči ga v tla, bije s pestmi po glavi; stiska mu tako močno gollanec, da ni mogel kričati ter drži ga toliko časa, da sta se una dva nad njim znosila. A nt. F. pridere v izbo rekoč: Čakaj neporednež, zdaj te ho konec! izdoro brž nogo iz bližnjega posteljišča (na kterem ni bilo lukrat slamnika) iu mahne ž njo Isako r z batom trikrat i obema rokama Z-ja po glavi zavpivši: Z d (i j si plačan! Medtem pa ga tolče tudi Spitzer z lesenim kladvom po glavi (5 krat); zadnji krat, pravi, da ga je zato vdaril, ker mu je v zaničevanje jezik molil. (Iztegava! je pa Z. jez k, se ve da, ker ga je Speier davil). Vse znamenja kakor za usmiljenje prosečega, ki jih je Z. delal, nič niso pomagale; nič ne pomaga, da se srčni in žlahtni Tomasiui na Z.-ja vrže, da ga z lastnim telesom brani; dobil jih je tudi on toliko po glavi, po plečih po ledjab in po rokah, da je na zadnje skoraj obnemogel in prisiljen bil za svojo varnost skrbeti; vlekel se je torej vun na mo-slovž. Bili so pa razbojniki tako razsrdjeni, da, ko je Spitzer videl, da čuvaj napadenca brani, je hotel na posteljo skočiti, da bi zraven nje klečečega Z-ja lepši tolkel, in ko ga je Tom. zndržaval, zavpije: Pusti me; naj ga ubijemo! — Brž po tem Z. dušo izdihne; morivci sobo zapustijo. — Spitzer se poda na dvorišče, kjer. so se nekteri njegovi tovurši sprehajali in jim pripoveduje, da so ravio kar petin štiri d esetaka umorili.— Da so se strašnega djanja vdeležili, tega niso ohtoženci tajili, trdili so pa, da niso Z. loko močno tolkli; tudi da so se bili poprej dogovorili, so priznali, ali namena, umoriti ga, da niso imeli; hoteli da so ga samo dobro otepsti; da je to res, je dokazaval Speier s tem, da se ni poslužil noža, klerega je bil s sabo prinesel; prinesel da ga je bil le zalo, da bi bil Z. s (oporiščem tolkel, (drugi krat pa je rekel, da jo mislil nož le brusiti dati. ' 20. decembra preteklega leta so bili obdolženci vsled razprave v Gorici obsojeni: Spitzer in Festncr k smrti, Sjieier na 10 let povrh poprejšnih IS. Viši sodnija v Trslu je 16. marca t. 1. vse tri k s m er t i obsodila in nar viši sodnija na Dunaji to sodbo po t rdi vsi vsled ces. sklepa od 30. jim. z odpisom od 11. jul. t. 1. ukazala, da naj se smerlna kazen (po starosti) narpopred na Festnerji, potle na Speierji in poslednjic na Spitzerji zvrši. Kakor hitro se je to zvedelo, se je začel brž naš mestni župan poganjati, da naj bi jih ne vesili v Gorici in zlasti ne na Rojicab (blizo kolodvora železničnega), ampak v Gradišči, in sicer ali na dvorišči v jetnišnici, ali pa zunaj. Pa Gradiščanje so se temu vprli, češ, da po postavi se morajo obsojenci v okolici tistega mesta, kjer je sodil ja, obesiti. Na zadnje po mnogem telegrafa» a nji in dopisavanji, je obveljalo , kar postava zapoveduje. — 3. t. m. ob 71/, ii. zjutraj so pripeljali obsojence iz Gradišča v Gorico; ob 8. u. so jim naznanili v dvorani c. k. okr. sodnije narviši sklep zastran obsodbe k smrti. To naznanilo so na videz vsi 3 hladno sprejeli. Ko jih je en sodnijski svetovavec po postavi opominjal, in uprašjl, ali želijo poslednje tolažbe, ki jim jo sv. vera ponuja, oli si hočejo vsak svojega duhovnika sami izbrati, ali pa da jim jih s o d n i j a odkože, sq rekli vsi 3, da ne potrebujejo duhovne pomoči. — Na to jih odpeljejo v kriminalno ka-znovavnico (pri sv. Anionu). Sodnija jim odkaže 3 čč 00. Frančiškane (kteri so v kazuo-vavnici navadni dušni skrbniki.) Čez malo ur že se Fest n er in Speier premislita iu pustita duhovna pred-se, Feslner č. 0. gvard. F. 0., Speier č. O. B. S.; Spitzer ju je bil č. 0. Fr. 11. odmenjen. S kakšnim izvržkom človeškega rodü da je O. Frid. opraviti imel, priča to, da nm je Sp. cigar v obraz zabrusil, da ne govorilno od slo družili za-bavljic iu zasramovanj, ki jih je učeni in goreči O. F. i nepopi.-ljivo potrpežljivostjo do pod vislic prenašal. Una dva tla se drugi dan spovedala in sv.' tibbigilo prejela in ludi Spilzerju prigovarjala, da naj se z Bogom spravi. Pa vse zastonj 1 Sobota 5. dan t. m. napoči.- Ob d'/4 zjutraj se napravi grozepolni sprevod proti Panovcu; vsak obsi jenec se je peljal s svojim duhovnikom, in 2 žandarmonia na posebnem pokritem vozu; Spitzer ni botel duhovnika zraven sebo imeti, moral ja torej O. F. spredej sedeli. Sprevod je spremljalo lepo krdelo vojakov. — Prišedši do 1. strelišča se zadnja dva voza s Speier-jei» iu Spitzer-jem ustavita; Festner-ja peljejo prvega k vislicam. Ljudstva, skor samo nižih stanov in zlasti veliko s kmetov, se je bilo zbralo, kakor sodijo, kakih COOO glav. Festner trdno stopa; 0. gvardjan precej dolgo ž njim moli; ljudstvo je močno ginjeno; še nekaj minul in — Festner mrtev visi I Na prekrasnem juterajem nebu je ravno soluce vstajalo. — Drugi prido Speier na vrsto; tudi on se še precej trdno drži in ostane kakor F-r do zadnjega hipa pri pameti. Grozno ginljivo, pravijo, da je bilo, ko mu je, klečečemu, častitljivi 0. B. s povzdignjeno britko mailro na vse strani razumljivo naprej molil; in ko je na zadnje Sp. spovednika poljubil (kušnil), ni ga bilo neki suhega očesa. Čez nekoliko minut je bilo človeški pravici za-dosteno. — Poslednjič pripeljejo Spitzer-ja. On skoči z voza, kakor da bi imel iti na plesišče. Pod visl'cami 0. Frid. v zadnje poskusi trdovralneža pretres ti in spreoberniti. Z nedopovedljivo gorečnostjo mu milo prigovarja: Dragi bral, pomislite vendar, da j e ea Bog, da v malo Ir-nutkili boste stali le pred večnim sodnikom: da bote morali dati raj-lengo o svoj.h djanjiii .... Poglejte svoja dva tovarša, ki sta že v večnosti itd. Vse zastonj; Spitzer z mrzlo krvjo obešena gleda in duhovniku zaničljivo hrbet obrne. Tu ukaže sodnijski komisar, da naj rabelj svojo dolžnost izpolni. Ko mu ta že zanko okoli vrald stavi, obrne se Sp. še proti ljudstvu ter zavpije: Welt, lebe wohl! (svet, živil) Svet mu pa primernega vračila tega pozdravljenju tudi ni dolžan ostal. Primerilo seje namreč, da je, ravno ko je Sp tzer pod rabeljnovo roko pojemal, iz gojzila en zajec pritekel in jo, omamljen, skoz vso množico naravnost proti vislicam mahal. Ta čudni naključek je napravil, da so se ljudje, pri unih dveh vsi giujeni, nehote' glasno z a s m e j a I i. Koinu bi ne prišle lit na misel besede sv. pisma (preg. 1, 2(3): Jez (Bog) se bom vašemu poginu smejal. — H koncu opazimo še to, da so vsako truplo sproti t ko zagrnili, da ni naslednji visečih od daleč videl. — V ure je bilo vse opravljeno. — Celi dan so ho Ji li ljudje, tudi gospoda, obešene gledat. Ob 6. ur zvečer so jih sneli in pod vislicami pokopali. — To j;, kar smo iz verjetnih virov pozvedeli, in zalo obširno v „U. G.u popisali, da zlasti mladina naša zve, kam da človek pride, če se že v prvi mladosti grelni in sirovosti v.la, verski nauk zanemarja, spačene tovarše posluša in sosebuo, kakor nesrečni Spitzer, pohujšljive, vero podkopujoče bukve bere. — 8. t. m. je bil g. fdegm. Benedek v Gorici; drugi dan je šel (mord na visi povelje) našo sočko železuično črto pregledal; on se je neki za potabeljsko potegaval, zdaj pa nima nič zoper našo črto. Slišimo, da so ga Kanalci, Toininci in Bovčanja prav slovesno sprejemali, — Gimn. prof. g. J. Steiner-ja jo izvolilo mestno svetovavstvo na Dunaji za na Mariahilfski realni gimnazi. — Za predsednika c. k. okrožne sodnije v Gorici je imenovalo Nj. vel. s sklepom od 7. avg. t. I. Karola barona Codelli-a dosedanjega preds. v hovinju. — Tisto malo hišico v kotu pod zvonikom Vel. cerkve, ki je cerkev in ulico grdila, so te dni podrli; tudi znana, na ulico štrleča kapelica se (l2/s) ravno podira. Deželna (zborna) hiša je krasno predelana; kedar bo vse dodeluuo, bo a poprav Ij euiin zvonikom vred staremu mestu prava lepota. EDE'SiüYJäi /5>or je 27. jul. cesarjev brat, nadvojvoda Ludovik Viktor na mesti cesarja slovesno sklenil. Od 12. nov. 1. 1. do sklenitve jo imela zbornica poslancov 91 sej, gosposka pa 33. Navskrižnosti med zbornicama zastran nekterib zneskov v stroških so poravnane; druzega posebnegn niste zadnji čas nič obravnavali-. Zbornica poslancov je bila zavoljo premem!) v ministerstvu nekako pobila. Ali pride državni zbor tok, kokor je do zdaj bil, še kedaj skupaj, se ne ve'; mislijo, da ne. ©gied p® sveün. 27. dan julija je bil za naše cesarstvo važen dan, začela se jo v Avstriji, nad-jamo se, nova doba — dobili smo željno pričakovano novo m i n i s t e r s t v o ! Novi ministri so: Ribani grof Belkredi (z Moravskega), bivši namestnik v Pragi, je državni minister za vse neogerske dežele in predsednik ministerstva ; prevzel je začasno ludi policijske zadeve; E m a n. 11 e n r. vitez Kom er s (s Češkega), bivši predsedn. v ši sodnije v Krakovem. je minister p r a v o s ö d j a (justicije); lvon grof Lariš-51 öni h (iz Slezije) minister finančnih (denarskih) zadev; general Frc. g r f. II aller (Eideljec) je namesluik dvornega koncelarja za Erdeljsko. Izmed poprejšnjih ministrov so ostali 3, namreč, min. vunanjih zadev grof Meusdorf; m n. vojaštva, pod-maršal vit. Frank in pa "dvorni kancelar hrovaški, g. Mažnranič; norega ogerskega dvornega koncelarja grofa J u r. 31aj lat ha smo že uni krat omenili. Za pomorske zadeve ne bo več posebnega ministerstva ; vojaško mornarstvo bo spadalo k ministerstvu za vojaštvo, kupčijsko pa h kupčijskemu ministerstvu, za kiero pa ministra zdaj še manjka. Duša ministerstva sla Belkredi in Majlath. Poprejšnji držav. min. Schmerling je zdaj predsednik naj viši, Hein, minister pravosodja pa viši sodnije na Dunaji. — Kako bo iioyo miuisterstvo vladalo? Kakor se kaže, dohro. Dežele, bojo bolj samosvojne; ne bo treba se za vsako reč na Dunaj obračali; postavne bo delal le Dunaj, deželni zbori bojo imeli več moči; ne bode se več sililo na to, da bi se vse razne dežele našega cesarstva — rozun v potrebnih in bistvenih (važnejših) zadevah — po enem kopitu vladale; namesti nemškega, zadobijo deželni jeziki veči pravice po Šolah in koncelijah. V tem poslednjem oziru je zlasti pomenljivo, kar je minister Belkredi 30. jul. t. I. vsem deželnim poglavarjem pisal. P.še pa med družim tako-le: Cesarska gosposka in vsak urednik (cesarski služabnik), ki ima z ljudmi opraviti, mora ž njimi v njih (maternem) jeziku govoriti, jim v njih jeziku pisma pošiljati; pri poviševanjih uradnikov da se bo soselmo na to gledalo, ali uradnik z ljudstvom tako ravna. — Tudi to je po vsem cesarstvu veselje napravilo, da je svetli cesar po nasvetu novih ministrov vsem časnikarjem, ki so se bili pod poprejšnjim ministerslvom, v čemur si bodi, s nevšečnimi spisi v svojih časnikih pregrešili, vse odpustil. Pričakujemo pa še nadalju.h del, in potle še le bomo mogli povedati, kam novi ministri merijo.-Drnga važna zadeva, o kleri se zdaj veliko govoii, je šl e s v i g - h o 1 s t a j n s ka (da bi jo pes pobrali). Kaj mislite, malo (?) je te dni manjkalo, da se niso naši in Prusi, ki so se lani skupaj zoper Danca bojevali, zavoljo pribojevnnih dežel sprli. Prusija se hoče voj-vodstev polastiti, Avguslenburgarja iz deželo spoditi, in Bismark prav ostudne posilnosti Yganja; Avstrija se vsemu lemu ustavlja. lastnica, vrednistva. G. U. G. v Brš.: Žc natisu)., pa za takrat odloženo. — O d go v. vrednik: Andrej iTSaruSic'. — Tiskar: JJau. futernoli« v Gorici.