II -i iCj^-tJ c AA 1 A J^A
Leto XXm., št. 24
Upcavnifcvo: LioMiana. Pacaoijm alict 5.
Telefoo k. »1-22. 91-23. »1-24 tauefatn oddelek: Ltabljm. Pnccmilen ali«
d 9 - Telefoo h. »1-2». »1-26 Podružnica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42 Satani: za Ljubljansko pokrajino pn pokno-čekovnem zavodu iV 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti Con Post No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglas« a Kr.
Italije in inozemstva ima Unione PubblicitJ Italiana S. A MILANO
Ltnbflana, sobota 30» januarja 1»P-XXI
Cena cent 80
Iskat« ntk d • o asa ponedeljka Narotoloa znaki mesečno Lir IS.—» vključno s »Ponedeljskim 1» Cfotp« lit 96.90._
Utedotitvo: Paccmijeva alica ker. 9. telefoo fcev. »1-22 »1-29. »1-24._
_Rokopisi te ne vračajo.
CONCESSIONAfUA ESCLUSIVA pet to pob-
blititi di provemenza italiana ad estera: Unione Pubblichi Italiana S A MTI ANO
Osvojitev novih postojank na tuniškem bojišču
Uspešni protinapadi v zapadni Tripolitaniji — Deset sovražnikovih letal sestreljenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 29. januarja naslednje 979. vojno poročilo:
V zapadnem odseku Tripolitanije so se naše enote ferabro upirale neprestanemu britanskemu pritisku.
S protinapadi so bili odbiti sovražnikovi oddelki, ki so nastopili proti neki naši iz-vidniškj skupini.
Na tnniškem bojišču so sile Osi osvojile nove postoianke ter so Jih trdno obdržale kljub silovitemu protinapadu na: sprotnika.
Italijanski in nemški lovci so v boju sestrelili 7 letal, tri druga pa so bila razdejana na tleh.
Nasprotnikovi bombniki so v več valovih bombardirali Sfax v Tunisu. Znatna škoda. Število žrtev se še ugotavlja.
Angleška letala so metala rušilne žigalne bombe na okolico Cefaluja in s strojnicami obstreljevala potniški vlak.
Drugi strojniški napadi so veljali železniškim progam in vozilom v pokrajini Palermu in Cosenzi. Poročajo, da je v celoti osem mrtvih in devet ranjenih.
Pri nasprotnikovem napadu na Sciclio (Siracusa) je bilo med prebivalstvom 18 mrtvih in 25 ranjenih. Porušila so se nekatera bivališča.
Delo Kr. Akademije Italije
Seji narodnega sveta Akademije je prisostvoval tudi predsednik ljubljanske Akademije
Rim, 28 jan. s. Te dni je imela Kr. akademija Italije svoje ob:čajno zborovanje za mesec januar. Vsi štirje razredi Akademije so pričeli proučevati predloge za akademske nagrade in so obravnavali važna vprašanja umetniškega m kulturnega značaja. V razredu moralnih in zgodovinskih ved je podpredsednik De Stefano proslavil spomin Pietra Fedela. ki je nedavno umrl. °red-lcžena so bila razna poročila, med njimi zelo zanimiva, kakor n. pr. poročilo Pan-talea Carabellesa o predmetnosti filozofije in Giuseppea Luglia o izkopaninah \ Po-meu V razredu fizikalnih, matematičnih in naravoslovnih ved je Gustave Brunelli poročal o napredku pomorskih ved.
Te dni se je sestal tudi narodni svet Akademije. ki je odobril nove delovne načrte. Med številnimi udeleženci je bil navzoč tudi predsednik akademije v Ljubljani nrof. Milan Vidmar, ki ga je predsednik Feder-zoni prisrčno pozdravil. Profesor Vidmar se je zahvalil za dobrodošlico in očrtai zgodovinske vezi med Italijo in Slovenijo ter Izrazil globoko hvaležnost Italiji, ki je ohranila Sloveniji jezik in narodne tradicije. Nato je akademik Ussani poročal o delu narodnega sveta ter je predložil nove publikacije. Sledila je razprava, katere so se udeležili Alberto de Štefani, senatorji Giud-do Mazzoni. Giovanni Gentile, Tournon, narodna svetnika Di Marzio in Tallarico ter drugi.
Ustvarjajoča kolonialna politika Italije
Berlin, 28. jan. s. Italijani so narod pionirjev, obdelovalcev in kolonizatorjev, piše Le o Bdhmer v listu »Berliner Zeitung am Mittag«. Zaradi teh svojih kavosti so postavili zahteve na ozemlja Severne in Vzhodne Afrike, in ne samo iz zemljepisnih demografskih razlogov. Italijanski narod je dokazal svoje sposobnosti v več kot 501etni dobi kolonialne zgodovine. V Libiji, kakor v Italijanski Vzhodni Afriki se je po osvojitvi in pomirjenju pričelo intenzivno ustvarjalno in kolonizacijsko delo Italija ni nikoli nameravala brez obzira izkoriščati afriških ozemelj, temveč je hotela skrbeti za njih razvoj in kulturni dvig v najboljšem pomenu besede. Ni treba misliti samo na velikanski načrt cestnih gradenj v Abesiniji, na vodovode v libijski puščavi, treba je tudi premišljevati o zadržanju Italije do muslimanov v Severni Afriki in do domačinov v Etiopiji. Mo-šeje. bolnice in šole povsod pričajo, da je Italija povsod delovala kot prava zastopnica evropske kulture.
Tej pametni kolonialni politiki primerja pisec predlog nekega angleškega poslanca, ki je hotel, naj se v Libiji nastanijo iz Evrope pognani Zidje. Tako pojmovanje zadostno dokazuje ponovno, kakšna je angleška politika do Arabcev kljub hinavskim zagotovilom Londona V kolonije, ki sta je oplodila kri in delo Italijanov, naj bi prišli Zidje, da bi bilo uničeno ne samo kolonialno delo Italijanov temveč tudi domači arabski element. Gre resnično za tipično angleški predlog, zaključuje Bdhmer, ki se zdi kakor maščevanje najslabše vrste spričo veličastnih del civilizacije Fašizma in italijanske kolonialne politike.
Italij ansko-isemška manifestacija vzajemnosti
Rim, 28. jan. s. V nekem kraju rimske pokrajine je bila simpatična italijansko-nemška manifestacija, ki je znova potrdila med borci Osi obstoječo vzajemnost. Splošno poveijništvo Milice je organiziralo s
sodelovanjem rimskega Dopolavora manifestacijo, ki je izrelno uspela. Več sto nemških in italijanskih vojakov ter legijo-narjev se je dobro uro prijetno zabavalo. Borci so znova potrdili svojo neomajno vero v zmago. V krajevnem gledališču je vojaška godba izvajala simfonično glasbo. Sodelovale So znane umetnice iz kinematografa in gledališča. Navzoči so bili zastopniki poveljništva Milice, Stranke tn na-rodno-socialistične stranke ter visoki oficirji nemške vojske in Milice. Prireditev se je zaključila s petjem narodnih himen ob toplem odobravanju in vzk likanju L>u-ceju in Hitlerju.
Delegacija Stranke na svečanosti v Berlinu
Berlin, 29. jan. s. Odposlanstvo Fašistične stranke, ki je odpotovalo iz Rima, da izroči ob 10 letnici prihoda narodnega socializma na oblast v Nemčiji pozdrave ln čestitke nemškim tovarišem italijanskih Črnih srajc, je davi dospelo v Berlin. Na anhaltskem kolodvoru, ki je bil okrašen v italijanskih in nemških barvah, so pričakovali goste, ki jih je vcdil podtajnik PNF generalni poročnik Tarabni, Kr. poslanik z mnogim} nameščenci poslaništva ter s starešinami Stranke. Bili so prisotni tudi mnogoštevilni fašisti 'n zastopniki italijanske kolonije. Od nemške strani so bili navzoči predstavniki Hitlerjevega kabineta državni vodja Borman, poveljnik SS Himm-ler zastopn;ki vlade, Oboroženih sil in narodne socialistične stranke. Častno četo na kolodvoru sta tvorila četa GIL-a in oddelek nemških vojakov.
Bukarešta, 29. jan. s. Ob 10 obletnici prihoda narodnosocialistlčne stranke na oblast v Nemčiji je nemški poslanik v Bukarešti Killinger priredil v dvorani zavoda za nemško-rumunsko kulturo sprejem, ki so se ga udeležile visoke osebnosti, zastopniki tiska in nemški novinarji, bivajoči v Bukarešti.
Izjalovljeni sovjetski napadi
Odločna nemška in zavezniška obramba odbija na vzhodni fronti vse
sovjetske množične napade
Delovna mobilizacija nemškega naroda
Zaposlitev vseh razpoložljivih dl za vojno proizvodnjo
Berlin, 28. jan. s. Generalni komisar za delo Sauckel je izdal, poslužujoč se posebne oblasti, ki mu jo je dal Hitler, pravila za vpoklic moških in žensk, ki lahko s svojim delom prispevajo pri obrambi nemške države. Na podlagi teh pravil se morajo vsi moški od 16 do 65. leta in vse ženske od 17. do 45. leta. kj se nahajajo na nemškem ozemlju, vpisati v pristojni urad dela, brž kc> jih urad pozove s splošnim pozivom na vse prebivalstvo ali pa osebno. Oproščeni so samo moški in ženske, ki so s 1. januarjem 1943. že delali vsaj 48 ur tedensko, ter delodajalci, ki zaposlujejo več kot pet delavcev, nadalje poljedelci in osebe, ki so v javni upravni službi ter učenci in učenke višjih javnih srednjih šol ali zasebmh takih Sol ter duhovniki in tujci. Oproščene 30 tudi ženske z bolnimi otroki, ako otroci še niso izpolnili 6 let ali pa imajo najmanj dva otroka pod 14 leti. Na podlagi proučitve posebnih sposobnosti in zdravja posameznih bo določeno, v katerih cdsekih narodne obrambe bodo zaposleni. Upoštevale se bodo družinske okoliščine, žena z enim otrekom do 6 let bo vpoklicana n. pr v službo za obrambo države šele potem, ko bodo vpokl'*ane in zaposlene vse žensko, ki nimajo otrok V mejah možnosti se bedo posamezne osebe zaposlevale po osebni želji.
Berlin, 29. jan. s. Listi poudarjajo z velikim poudarkom odredbe generalnega ko-
misarja za delo Sauckla, ki se tičejo mobilizacije moških in žensk, ki doslej še niso bili uvrščeni v vojno proizvodnjo ali vojnemu gospodarstvu koristno delo Listi na kratko komentirajo nove odredbe, za katerih izvedbo je Sauckla poveril Hitler. Vsa Nemčija je zaposlena za dosego zmage, naznanja »Bdrsenzeitung« v glavnem naslovu. Nova zaposlitev narodnih energij za obrambo Nemčije v tem izrednem trenutku njene zgodovine je izraz trdne volje do zmage vsega naroda.
Mobilizacija dela, piše »Deutsche All-gemeine Zeitung«, je politične in gospodarske važnosti in najboljši odgovor, ki se lahko da na splošni napad boljševizma. Namen novih ukrepov generalnega komisarja za delo je zagotovitev potreb vojnih potrebščin za fronto, kakor tudi proizvodov. ki so neobhodno potrebni za pravilen potek javnega življenja v notranjosti države. »Volkischer Beobachter« podčrtava zlasti načelo, s pomočjo katerega bo Nemčija dosegla svoje vojne cilje s totalno in brezpogojno zaposlitvijo svojih delovnih rezerv, v nadaljnjem pa poudarja, da bo mnogo dodatkov k zakonu o obveznem delu ublažilo njegovo ostrost.
M°nakovo, 29. jan. s. O splošni mobilizaciji civilnega prebivalstva, ki Je odrejena v Nemčiji zaradi vodstva vojne z železno odločnostjo, piše »Mlinchner Nenesto
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. jan. Vrhovno poveijništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V	trdi in odločni obrambi so zavrnile armade vzhodne fronte vse sovjetske množične napade in izvedle bojujoč se vse po-krefte po načrtih.
V	Stalingradu so besne sovražnikove napade proti južni fronti zavrnili branitelfl kljub najhujšemu pomanjkanju in veliko-kratni premoči sovražnika.
Masi rani poskusi sovražnika za prodor na zapadnem Kavkazu so se zrušili pred nemškimi bi rumunskiml postojankami.
Na področju Kuhana in na stepi južno od Maniča so bili ustavljeni sovražni »klopni napadi. V protinapadu so nemške oklop-ne edinioe razkropile divizijo sovjetske gardne konjenice in neko pehotno edlnlco.
Na novo pripeljane rezerve so potisnile med Doncem in na področju srednjega Dona sovjetske čete proti vzhodu.
Močni sovražnikovi napadi proti zapad-nemn boku bojnega področja pri Voronežu so bili cdločno in krvavo zavrnjeni. Sever-nozapadno od Voroneža se nadaljujejo hudi In menjajoči se boji.
Južno od Ladoškega Jezera jo sovražnik napadel samo na odseku ene div1zif|e in je bil po hndih borbah zavrnjen z velikimi Izgubami.
V	Afriki so bile zavrnjene sovražnikove sile, ki so skušale napasti naše postojanke v zapadni' Tripolitaniji.
V	Tunisu samo bojno delovanje krajevnega prnoena. Nemška brza bojna letala so napadala oklopna Izvidniška vozila sovražnika in železniške cilje. Nemška in italijanska lovska in protiletalska obramba je uničila 9 sovražnih letat
Boljševiki se poslužujejo nemških uniform
Berlin, 29. jan. s. O vojnih metodah, ki Jih uporabljajo sovjetske Čete za dosego vojnih ciljev za vsako ceno, poroča danes na kratko neki vojni dopisnik s fronte:
Posrečilo se nam Je ugotoviti, da so Rusi med svojimi zadnjimi akcijami poslali v boj .nekoliko udarnih skupin, preoblečenih v nemške uniforme, da bi prevarali nemške straže in opazovalce. V ostalem je Stalinovim četam dobro prav vsako sredstvo. Boljševiki ne uporabljajo samo metalcev bomb vsakega kalibra proti posameznim nemškim vojakom, marveč streljajo često nanje celo s topntStvom ter tratijo strelivo, kakor se to nI opazilo še v nobeni bitki. Strahovite izgube Rusov v zadnjih mesecih so prisilile sovjetsko poveljniStvo. da vlači ljudske rezerve iz vseh kotov. Zato ni redek primer, da se nahajajo na fronti 501etnl možje ln 17-letni dečki, ki so bili doslej zaposleni z raznimi deli v zaledju. Med to na slepo skupaj zmetano množico je tudi mnogo ranjencev, ki so komaj odšli lz bolnišnic ter so šele v stanju okrevanja. Baterijam lahkega protiletalskega topništva, postavljenim na zapadu Stalingrada, strežejo ženske od 22 let do 51 let starosti.
Glede delavnosti nemškega letalstva na fronti pri Voronežu poročajo, da so nemška letala vseh tipov neprestano obmetavala z bombami sovražne kolone na pohodu in zbirališča sovražnih čet. Samo na
Solidarnost Japonske
z Italijo in Nemčijo
Ob zopetni otvoritvi japonskega parlamenta sta govorila predsednik vlade ln zunanji minister
Tok!o. 28. jan. &. Ob zopetni otvoritvi japonskega parlamenta je govoril ministrski predsednik Tojo, ki je v svojem govoru predvsem poudaril, da so napori Italije in Nemčije utrdili nepremagljiv položaj, ki sta ga si osvojili obe sili Osi. Položaj v Severni Afriki ne more vplivati na splošni vojni položaj v Evropi in Vzhodna Aziji. Japonska, Italija in Nemčija se prizadevajo, da bo njih sodelovanje za dosego skupne zmage čim jačje. Zatrdil je nato. da bo Birma v tem letu postala neodvisna. Podčrtal je, kako hitro je v tej držav; zavladal mir in red. Tudi Filipini bodo neodvisni, če bodo sodelovali pri ustvarjanju skupne sfere napredka v Veliki vzhodni Aziji, kar se bo gotovo zgodilo. Ministrski predsednik je izrazil nato svoje simpatije do Indije in njenih voditeljev, katerih naraščajočo željo po osvoboditvi izpod angleškega jarma je podčrtal.
Tojo je nato govoril o podpori kitajske narodne vlade in o pomenu njene vojne napovedi Ameriki in Angliji. Očrtai je potem tesno sodelovanje med Tajsko in Japonsko ter zatrdil, da je s pomočjo tega sodelovanja bil ojačen strateški položaj Japonske. Ob sodelovanju ostalih narodov vzhodne Azije pa se bo položaj še zbolj-šaL O zmagovitem izidu sedanje vojne ne more biti dvoma Preden pa bo ta cilj dosežen, bo treba seveda prestati nadaljnje omejitve in žrtve. Japonski narod se mora navaditi na preprosto življenje, primerno vrtnim okoliščinam, in mora biti pripravile« na vse omejitve, ki jih vsiljuje vojna-Ministrski predsednik je pozvail v ta namen parlament, naj takoj odobri proračun in ostale zakonske načrte, s katerimi bo vlada srečno obvladala težke naloge, ki se zastavljajo državi v vidu končne zmage.
Ob zaključku je skupščina toplo odobravala govor ministrskega predsednika, nakair je govoril zunanji minister Tani.
Govornik je obrazložil dogodke v tonskem letu in poudarili, da je vstop Japonske v vojno dal ostalim narodom vzhodne Azije priliko, da se osvobode dolgega an-gieScega in ameriškega zatiranja. V teb okoliščinah je razumljivo, zakaj so Man-džurska, Kitajska in Tajska že od pričetim vojne krepko gmotno in duhovno podpirale Japonski imperij. Zadnja vojaSti dogodki v Severni Afriki kažejo, da so italijanske in nemške sile znale podvzeti primerne in učinkovite more za obvladovanje novega položaja. Zadnji, dogodki so samo še ojačili sodelovanje med Italijo in Nemčijo ter splošni položaj sM Osi ▼ Evropi.
Med tem ko Japonska pazljivo zasleduje
Nachrichtenc, da bi bil v zmoti, kdor bi hotel videti v tem ukrepu znamenje utrujenosti ali pa celo mobilizacijo poslednjih sil narola. Prav nasprotno, to je začetek razdobja, v katerem je odločna in nepreklicna zapoved, da Je treba vse posvetiti vojni in izključno le vojni; v tej smeri se je morala porabiti vsa vojaška sila nemškega naroda. V prvi svetovni vojni se je nemška vlada zaxlovoljevala s polovičnimi ukrepi in se preveč zanašala, da je izid borbe že gotov, Nemčija Adolfa Hitlerja pa je trdno odločena, da danes s svojimi lastnimi rokami kuje svojo usodo, zavedajoč se svoje velike naloge, da mora enkrat za vselej izločiti nevarnost boljševizma. Notranja fronta mora biti na višini hranilcev • Stalingrada tn nihče se ne sme odtegniti svoji dolžnosti.
spremembe svetovnega položaja, skuša vedno bolj ojačiti sodelovanje tako z državami Velike vzhodne Azije, kakor s svojimi zavezniki v Evropi. Sodelovanje' med Japonsko in Kitajsko je edino pravilna pot, po kateri je treba hoditi. Sodelovanje med Japonsko, Italijo in Nemčijo na vojaškem, političnem, kulturnem in na vseh ostalih področjih Je tako tesno tn trdno, da so smešni vsi poizkusi nasprotnika, da bi zasejal nesoglasja med državami trojnega pakta. Medsebojna pomoč in sodelovanje med Japonsko, Italijo m Nerrč.jo se ne omejuje samo na vojni čas, temveč tudi na povojni čas in na vsa področja. To dejstvo se kaže zelo jasno v nedajvnem sporazumu, ki je bil podpisan in ki kaže pot po kateri je treba hoditi.
Ob koncu je minister Tand izjavil, da ni presenetljivo, ako vojnih ciljev zaveznikov ne odobravajo njih nn-~di. Voditelji Amerike stremijo po obvladanlu sveta, kar nima ničesar skupnega s srečo in napredkom Američanov.	w brigajo samo za
obdržanje svojega imperija, ki propada. Vlade zaveznikov trdijo, da imajo prav take vojne cilje kakor trojni pakt, toda ostro nasprotje med obema stališčema se povsod kaže vedno bolj. Narodi zavezniških držav bi brez dvoma spoznali, kako jih zapeljujejo voditelji in kako brezmi-selne so njih žrtve, je izjavil nrnister Tani, če bi hladno premislili sedanji razvoj dejstev in dogodkov.
Ekspoze japonskega finančnega ministra
Tokio, 28. jan. s. V parlamentu je danes govoril tudi finančni minister Kaya. V svojem govoru je poudaril, da se notranji finančni položaj naslanja na zadovoljive osnove zaradi povojnega razvoja obširnih virov v južnih predelih in na drugih področjih ter zaradi tesnega gospodarskega sodelovanja Japonske z zavezniki Zatrdil je, da je gospodarski položaj Japonske zelo trden. Poudaril je, kako važna je trdna gospodarska struktura za dokončno pre-maganje anglosaških siL Vlada skrbi za zagotovitev najboljšega življenjskega nivoja v sedanjih vojnih okoliščinah in zahteva zaradi tega 78 milijonov jenov kredita za zboljšanje zdravstvenih razmer v državi, 130 milijonov jenov za zboljšanje življenja prebivalstva in 150 milijonov za dodatno prehrano za oborožene sile. Vlada zahteva nadalje 150 milijonov za zboljšanje narodne vzgoje in 61 milijonov za pospeševanje znanosti in tehnike.
Finančni minister je podrobno poročal o proračunu za prihodnje proračunsko leto in je poudaril, da se je finančni položaj Japonske zelo zboljšal zaradi hudih udarcev, ki so bili zadani sovražniku v prvem letu vojne. Omenil je japonske investicije v državah vzhodne Azije in v južnih predelih ter je poudaril, da bo gospodarski sporazum z državami Osi, ki dopolnjuje trojni pakt, še bolj ojačil gospodarske zveze med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Pod japonskim vodstvom se razvija vedno tesnejša gospodarska organizacija držav vzhodne Azije, kar bo dovedlo skupno z organizacijo, ki jo ustvarjata Nemčija in Italija v Evropi, do novega svetovnega reda.
Komentarji tiska
Tokio, 28. Jan. & Popoldanski listi objavljajo besedilo govora ministrskega predsednika Toja in zunanjega ministra Tana ter podčrta vajo zlasti, loko trdni so
eni točki tega odseka je letalsko orožje razbilo kakih 500 vozil, napolnjenih z četami ia vojnim materijalom, nadalje en tovorni vlak in dve protiletalski bateriji, dodeljeni v obrambo močni sovražni koloni.
Angleška letala nad zapadno Nemčijo
Berlin, 28. jan, s. Iz pooblaščenega vira se doznava, da so ang.eški bombniki ponoči napadli aapadno ozemlje Nemčije in odvrgli rušilne in zažigalne bombe. Med civilnim prebivalstvom so bile izgube, škoda pa je bila povzročena predvsem v stanovanjskih hišah. Bombe so zažgale dve bolnici. Po doslej dospelih vesteh je sovražnik med tem napadom izgubil tri večmo-torne bombnike.
Vznemirjenje v Londonu
Stockholm, 28. jan. s. Negotovost in živčno napetost, ki vladata v Londonu zaradi strateških neuspehov konference v Casablanci, še povečuje najnovejši odlok vlade, ki je prepovedala občinam objavljati izgube ladjevja. Vsa ta nevolja je zbudila v angleški javnosti veliko vznemirjenje in se zato zlajsti pritožuje, da ni dovoljno poučena o dogodkih. »Manche-ster Guardian-* pravi med drugim: Ker vlada ne objavlja zanesljivih številk o potopljenih ladjah, nas ne more nihče grajati, ako smatramo, da so bile izgube našega ladjevja v preteklem letu večja kakor izgube prejšnjih let.
odnosa na vseh področjih med Japonsko, Italijo in Nemčijo, kakor tudi absolutna volja do zmage, ki izžareva iz besed ministrskega predsednika- Listi poudarjajo nadalje napredek v organizaciji vojne in podčrtava j o, da so bogata osvojena ozemlja žarišče gotove zmage. Edinstvo z evropskimi in azijskimi zavezniki je popolno. Listi opozarjajo tudi na priznanje neodvisnosti Birme Pričakovano sodelovanje Filipinov, da bi si zaslužil neodvisnost, občudovanje Indije v borbi za lastno vstajenje, volja poraziti čunlcnško vlado ter novo opozorilo Avstraliji so temeljna načela v govoru ministrskega predsednika, ki je hotel pokazati, da Japonska lahko nadaljuje vojno, pa naj traja še tako dolgo, in da je pot do zmage že zagotovljena.
Tisk poudarja tudi, da je zunanja minister posebno poudarjal zveze Japonske z Italijo in Nemčijo, kakor tudi izredno povojne odnose Japonske z Mandžurijo, narodno Kitajsko in Tajem, katerim se je pridružila Francoska Indokina. Omenitev nevtralnih držav potrjuje poštenost načel politike Japonske, ki se bori v pravični ln lojalni borbi.
Berlin, 28. jan. a. Komentirajoč govora ministrskega predsednika Toja in zunanjega ministra Tana, izjavljajo listi v prvih večernih izdajah, da sta ponoven dokaz edinstva sil trojnega pakta. To je tem bolj potrebno v primerjavi z uspehi sestanka v Casablanci, ki je dokazal, da ni prav nobene skupnosti v namerah v sovražnem taboru. Listi podčrtavajo z velikim poudarkom odločno voljo japonskega naroda, ki sta jo izrazila oba japonska državnika, po uporabi vseh ogromnih rezerv, s katerimi razpolaga Japonska za dosego končne zmage.
Japonski vojaški ataše}! v Rimu
Rim, 28. jan. s. V Evropi bivajoči Japonski vojaški atašeji so se ob priliki svojega sestanka v Rimu danes dopoldne vpisali v dvorno knjigo, nato pa položili venec na grob Nezianega junaka.
Vojaško sodelovanje nankinške vlade z Japonsko
Saaghaj, 28. Jan. s. V tukajšnjih kitajsko-japonskih krogih sprejemajo z zadovoljstvom izjavo generala Hate, da bodo japonske sile skupno z nankinškimi sHa-mi podvojile napore za poraz čungkinške vojske. Poveljnik japonskega ekspedicij-skega zbora, ki je te dni prišel v SanghaJ, da bi se razgovarjal z japonskim veleposlanikom, Je zatrdil, da se Vangčingvejeve sile vežbajo in da se je njihova oprema zelo zboljšala. Vojaška okrepitev Nanking«, bo olajšala nalogo japonskih sil, da bodo zadale smrtni udarec čungkinškam silam.
Veliki manevri japonske mornarice
Kanton, 28. jan. s. V vodah južne Kitajske so bili veliki kombinirani manevri japonske mornarice. Po manevrih, ki so popolnoma uspeli, je bila velika mornariška parada, katere se je udeležila tudi mornarica narodne Kitajske. Guverner Kvantunga je sprejel glavnega poveljnika japonske mornarice. Njemu v čast je priredil tudi svečan sprejem.
Arrese se je vrnil v Madrid
Madrid, 28. jan. s. Na povratfcu z obiska v Nemčiji se je vrnil v Madrid tajnik Falange minister Arrese.
Izgubljena angleška pošta
Lizbona, 29. jan. s. Z običajno zakasnitvijo je ravnatelj angleške pošte objavil, da so vse poštne pošiljke, določene za britansko in portugalsko vzhodno Afriko, ki so odšle 16. novembra, izgubljene zaradi akcij sovražnih podmornic
Novi nemški generalni konzul v Ljubljani
Sijajna diplomatska karijera dr. Rudolfa MiUlerja
__________________— Sobota, 30. L 1943-XXI	■
Gospodarstvo
Ljubljana, 29. januarja.
Visoki komisar je sprejel v vladni palači novega nemškega konzula dr. Rudolfa Miil-lerja, ki ga je spremljal kancelar Liesein-berg ln ga zadržal v prisrčnem razgovoru. Kasneje je Eksc. Grazioli vrnil obisk na nemškem konzulatu.
*
Dr. Muller prihaja v Ljubljano s slovesom sijajna d piomatske karijere. Služil je na zelo važnih in zaupnih mestih ter pri tem izkazal svoje sijajne sposobnosti kot znanstvenik ln politik.
Potem, ko je prebil daljšo dobo v službi na poslaništvih v Bernu, Bruslju, Bogoti, Bukarešti in Oldenburgu, je bil pozvan v
Jutri bo Nemčija proslavila deseto oblet-n:co prevzema državne oblasti po narodnem socializmu. Proslavila jo bo v znamenju novih grandioznih naporo<v za d »šego končne zmage, v katero nemški narod, strnjen okrog svojega velikega vodtelja, trdno veruje. Zanimivo sliko o najnovejših nemških prizadevanjih na vojn ran področju ie te dni podal v dveh zaporednih dopis h berlinski poročevalec milanskega lista »Corriere della Sera« Ciro Poggiali. Naj po njem najprej navedemo izjave, ki jih je pred dnevi po da! o duhovnih in materialni osnovah nemškega vojnega gospodarstva minister za narodno gospodarstvo dr Funk na zboru naj-odlrčnejšlh zastopnikov industrijskega in finančnega sveta.
Neizčrpni evropski viri
Dr. Funk je v svojem govoru dejal med drug m: »Čeprav smo že s štiriletnim načrtom dosegli splošno povečanje proizvodnje, smo med vojno proizvodnjo še stopnjevali. Vendar še nismo izrabili vseh virov ki so nam na razpolago. Mobilizacija civilnih sil je bila doslej le delno izvedena, tako da razpolagamo še z nedotaknjenimi rezervami, ki se jih bomo lahko poslužili. Zlasti v južnovzhodnem delu Evrope so še neizkoriščene sile, od kaiterih smerno pričakovati veliko korist. Odnosi tretjega raj ha s temi ozemlji so se poglobili in racionalizirali, tako da nemško vojno gospodarstvo lahko bogato črpa iz njih za potrebe četrtega vojnega leta.
Nemčija je uvedla gospodarsko-upravni režim, ki zato izključuje sleherno možnost kakršne koli špekulacije na kapitalistični osnovi, kakor se to še vedno dogaja v sovražni državah. Vidni uspehi tega sistema se ne kažejo le v zgledni organizaciji izkoriščanja vseh naravnih možnosti in v obsežni in takojšnji izrabi slehernega tehničnega napredka, temveč tudi v čutu vzajemnosti, odgovornosti in discipline, ki preveva ves narod. Med izrotjenim kapitalizmom angleško - ameriškega gospodarstva in izrojenim socia!: zrnom boljše vik ov se dviga narodno-socialiatični sistem kot zgled blaginje in plodovitosti. ki jamči našim silam stalno naraščanje. Stalni dotok novih sil pa nam je zajamčen s prednostmi dela in proizvodnje na vsem ogromnem prostoru, ki je pod nemškim nadzorstvom,
Evropska gospodarska skupnost je sila. 9 katero morajo računati vsii sovražniki Prav ta vojna je pokazala, da Nemčija brez Evrope in Evropa brez Nemčije ne moreta živeti. Iz spoznan ia te stvarnosti pa izhaja evropska gospodarska vzajemnost kot temeljni kamen stavbe, ki naj zagotovi varnost življenjskega prostora.«
V svoji nadaljnih izvajani h je minister dr Funk še opozoril, da lahko Nemčija izkoristi neizčrpne vire na znotraj in tudi na zunaj. Na znotraj prihaja v poštev predvsem mobil5zacija ženskih delovnih sil. »Donegll bomo zmago, je zaključil minister, ker imamo naiboljše voiake, najboljše orožje in najboljša poveljstva. Zmagali bom ker maramo izpolniti zgodovinsko poslanstvo zmage.«
Pred novimi ukrepi
Nemške oblasti prikazujejo v ostalem vojni razvoj nqjnški javnosti v luči dveh značilnih upoštevanj. Prvo upoštevanje se nanaša na trdoto borbe in iz nje izhajajočo nujnost, da se sovražnim silam posta vi i o nasproti najmanj enako močne lastne oborožene sile. Zato bo moralo civilno življenje utrpeti nove omejitve, da bi imela od njih korist vojska. Kje naj Nemčiia črpa nove sile za svoje nove naloge? Iz dveh rezerv, ki so že doslej pokazale, da lahko dajo dorpovini odlične moči: ženske delov-se moči. ki bodo pozvane, da na vseh mogočih odsekih nadomeste molke sile, in pa najmlajše sile med 15. in 19. letam, ki bi jim bilo mogoče poveriti nekakšne pred-voja-ke naloge, tako da bi bile stareiše moči lahko povsod in uspešno izkoriščene za zgolj voine naloige. Podrobnosti te nadaljnje civilne mobilizacije bodo najbrž v kratkem znane, medtem pa oblasti hočejo, da bi ves narod razumel potrebo države, da se vsi, prav vsi pozovejo k sodelovanju pri skupnih naporih. Ze zdaj se doznava, da bo eden izmed ukrenov uvedel obvezno delo v^eh državljanov brez razlke, moških in žensk.
Aktivna obramba
Ko pišejo in govore o obrambi, ne mislijo seveda na pasivno obrambo, ki bi vso pobudo prepuščala sovražniku, temveč na supenlativno aktivno obrambo, ki izkorišča vse ugodne čin tel je. Vojaški kritik lista »Bemliner Borsenzeitunff« von Schramm pojasnjuje to tezo v daljšem članku v katerem se sklicuje na neštete zgodovinske primere.
Dinamika nemških oboroženih sili, prežetih z narodno-socialisitičnim revolucionarnim duhom, jo omogoči ln nemški vojski v napadu sijajne zmage. Toda to sie je zgodilo v oni fazi vojpe, ko je nemško poveljstvo lahko do skrajnosti izkoristilo element presenečenja. Sedaj pa taktični sistemov borbe ni več mogoče držati dolgo v taj-ttcoti, giti nI mogoče povsod, kjer koli bi hoteli, "nastopiti presenetljiva Poraženi so-
zunanje ministrstvo, kjer je ostal do leta 1926. Nato so mu zaupali vodstvo kozulata v Posadas v Argentini, kjer je ostal do leta 1934. Nato je bil premeščen kot pooblaščenec v Porto Principe in v Havano. Kasneje je bil konzul v Curitibi v Braziliji, končno pa po nadaljnem službovanju v zunanjem min strstvu imenovan za konzula v Bolca-nu. kjer mu je bila leta 1940. poverjena naloga zastopati nemško vlado pri preseljevanju Nemcev. To nalogo je opravljal, dokler ni bil imenovan za Visokega komisarja nemške vlade. V Solcanu je tudi prejel imenovanje za generalnega konzula v Ljubljani.
Dr. Miillerju izrekamo najprisrčnejšo dobrodošlico.
vražnik se nauči, skušnje ga silijo k posnemanju in misli tudi na protiukrepe, seveda vse to le tedaj, če se že ob prvi odločilni bitki ne zruši, kakor se je to primerilo Francozom in vsem sovražnikom Osi do leta 1941.
Če pa se vojna podaljša, presenečenje preneha. Vojna postaja nujno vse bolj srdita In ker napad, ki nima na svoji strani presenečenja, vedno bolj naglo obrablja sile napadalca, mora ta spremeniti sistem m se zateči k obrambi kot »fazi čakanja na sovražne napade«, kakor je to označil Clause-vvitz, da bi nato spet prešel v napad, ko se številčna premoč sovražnika obrabi in nje-napadalni zalet paralizira po izčrpanju, skratka, ko njegov vojni stroj začne kazati znamenja utrujenosti. Nemška vojska ima prednost v premoči svojih poveljstev in boljši izvežbanosti svojih čet, zate ni nikdar prepustila pobude sovražriku in tudi sedaj ga je prisilila, da je napadel v okoliščinah, ki jih ni sam izbral, temveč so mu bile vsiljene.
Usodna evropska skupnost
Res je, da ostane tudi v tem primeru njegova številčna premoč, toda spričo svetovnega strateškega položaja, spričo dolžine prometa h zvez in naraščajočega »etapijanja sovražnega brodovja te svoje premoči so-1 vražnik ne more praktično izkorist ti.
Evropska obiamba ne sloni samo na vo jarkih krepostih borečih se množic in poveljstev, temveč tudi na delu in popolni organizaciji ter vodstvu vseh sredstev, s katerimi razpolaga. Dovolj je. ako navedemo v tej zvezi utrdbe, ki so bile zgrajene na za padu, kjeT jih po epizodi pri Dieppu ni bilo treba več niti uporabiti, pa so praktično preprečile ustanovitev drugega bojišča v Evropi. Zaradi njih je tudi sovražno letalstvo izgubilo- velik del svoje učinkovitosti. Aksiom je že skonaj, da branilcev in njih obrambnega orožja ni mogoče uničiti iz zraka. Ni pa treba šie posebej omenjati, da bi obrambna takt:ka takoj prenehala, čim bi se sovražnik skušal izkrcati v Evropi. Obramba bi tedaj naenkrat postala zelo aktivna, in to po v naprej natančno določenih načrtih.
Moč nemške obrambe pa je povrhu tudi moralnega značaja. Samo slepci in bedaki še niso doumeli, kje so sovražniki evropskega človeštva in kaj bi ti sovražniki hoteli napraviti iz Evrope. Bedasto bi tudi bilo misliti, da bi se boljševizem ko bi hotel zasužnjiti Evropo, ustavil na švedski meji. na Renu ali ob Švici. Evropa je danes skupnost, ki je povezana v isto usjdo. Takšen .ie stvarni položaj. To morajo končno spre-videti tudi tisti, ki so še n3 drugi strani in mislijo, da je umestno čakati, da bi se odločili.
Otvoritev ,Co!3stiSjarie" v Flresm
Prosvetni minister Bottai je te dn' prispel v Firenze, kjer je otvoril novo Kr. akade-njtijo za morslne vede, ki se je prej imenovala »Colombaria«. Pri otvoritvenih svečanostih so bili navzoči Prefekt, akademiki^ senatorji, rektor univerze in mnoge druge osebnosti. Otvoritveni nagovor je imel prof. Salmi, za njim pa je predaval prof. Casslli o Danteju in Dlvini komediji. Eksc. Bottai je obiskal tudi razstavo Feii-ceja Carne v Michelangelovi galeriji.
Dopola'vero v Ljubljani
Uradno poročilo Pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani o pcslovanju cd 13. do 24. januarja pravi:
Dne 18. januarja so bili številni vejaki pokrepčani v okrepčevalnici ustanove na glavni železnišk® pestaji.
Dne 19. t. m so razdelili v okrepčevaln!ci na glavni železniški poetaji med vojake 2000 razglednic z znamkami in c krepčali znatno število tovarišev pod orožjem, v kantni ustanove na Taboru pa so razdelili med vojake razna živila.
Dne 20. t. m. je bila v Kočevju filmska predstava za pripadnike Oborožene sile, v okrepčevalnic1 na glavni železniški p . staji v Ljubljani pa so b'Ii mnogi vojaki pokrepčani.
Dne 21. t. m. je bila v Ribnici filmska predstava za pripadnike Oborožene sile, v kantini ustanove na sedežu v Ljubljani 'pa so bili mnegi vojaki obdarovani z živili.
Dne 22. t. m. je poveljništvo 11. armad-nega zbora prevzelo zavoje, ki bodo darovani vojakom v imenu 4. Befane vojaka. V Kočevju je bila filmska predstava za pripadnike Oborožene sile. Vodctvo usfeanove se je dogovorilo z direkcijo kina Un*on, da bodo odslej vsako srboto v tem kinu predvajani italijanski filmi za Italijane, ki prebivajo v Ljubljani. Mnogi vojak1 so bili nokrepčani v okrepčevaln:ci na glavni železniški pestaji in obdarovani v kantini ustanove na Tabcru.
Dne 23. t. m. so bili vojaki prav tako okrepčani in obdarovani, dne 24. pa sta bili dve f'lrcski predstavi za pripadnike Oborožene sile, ena v Metliki in ena- v Kočevju. V okrepčevaimci in v kantini v Ljubljani pa so bili vojaki pokrepčani ln obdarovani.
Odobritev ljubljanskega mestnega preračuna
z odlokom dne 18. t m. Je Visoki komisar odobril proračun ljubljanske občine, v katerega so bile vnešene, kakor je bilo že objavljeno, spremembe, s katerimi se bodo zboljšale razmere cen na mestnih trgih.
Bolniška pomoč delavcem, prihajajočim iz drugih pokrajin Kraljevine
Visoki kom'sar za Ljubljanske pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XJX St. 291, glede na sporazum, sklenjen dne 9. novembra 1942-XXI v Rimu med Fašistično zvezo industrijcev in Fašistično zvezo industrijskih delavcev in smatrajoč za umestno, urediti boln'Sko pomoč delavcem, prihajajočim iz drugih pc krajin Kraljevine, ki delajo na ozemlju Ljubljan. sko pokrajine v službi nacionalnih podjetij, odloča:
Fašistična državna zveza vzajemnih bolnikih blagajn industrijskih delavcev se pooblašča. da ustanovi v Ljubljani svojo poslovalnico, ki naj pobira prispevke, daje gmotne podpore in ima vobče na skrbi vae, kar je potrebno za izvrševanje sporazuma, sklenjenega dne 9. novembra 1942-xXI v Rimu med Fašistično zvezo industrijcev in Fašisfčno zvezo industrijskih delavcev glede bolniške pomoči delavcem, prihajajočim iz drugih pokrajin Kraljevine, ki delajo na ozemlju Ljubljanske pokrajine pri nacionalnih podjetjih.
Ta odločba stopi v veljavo dne 1. februarja 1943-XXI.
V Ljubljani, dne 27. januarja 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Denarni zavodi za Pokrajinski podporni zavod
Ljubljana, 29. januarja.
V željj, da bi prispeval k obširnemu podpornemu udejstvovanju Pokrajinskega podpornega zavoda Visokega komisarijata v glavnem mestu in na ozemlju pokrajine, je predsednik združenja kreditnih zavodov in zavarovalnic v Ljubljanski pokrajini izročil Visokemu komisarju nadaljnji znesek 19.050 lir, in sicer prispevek Ljubljanske mestne hranilnice z vsoto 15 000 It, Riunione Adriatica di Sicurta. podružnica v Ljubljani, z vsoto 2000 lir, Občinske hranilnice v Črnomlju z vsoto 1000 lir :n sindikata dirigentov' z vsoto 1050 lir. S tem je bilo v celoti doslej nabranih 159.650 lir in je bila ta vsota zbrana s popolnim in prostovoljnem prispevanjem zavodov za podporni fond.
Svaril?
i Ipetilo s-e ie že več primeri/ p«- trgovinah in drugih obratih, da so se neznanci izdajali za odposlance ali pooblaščence višjih uradnikov in dostojanstvenikov ter v njihovem imenu zahtevali raznovrstno blago. Na ta način so sleparji izsilili večje vrednosti ter oškodovali razne stranke, zato pa svarimo vse prebivalstvo, naj nikomur ne verjame, da ga pošilja kak dostojanstveni«, in naj nikomur nič ne da, pač pa vsakega takega izsiljevalca takoj izroči policiji.
Komunisti umerili mladega pesnika
Poročali smo že o umoru mladega bo-goslovca Janeza Hočevarja iz St. Ruperta na Dolenjskem. Ko je bil na Novega leta dan na potu k svojim staršem, so ga pn Mirni zajeli partizani in ga umorili.
Kakor se je sedaj izvedelo, so partizani istega dne in na istem področju umorili tudi mladega osmošolca Lojzeta Grozdeta. Študiral je v Ljubljani, doma pa je bil v Tržišču pri Mokronogu. Dne 1. januarja se je vračal iz Stične na svoj dom. Tudi on je padel partizanom v roke blizu Mirne. Priče pripovedujejo, da so ga odvlekli v neko gostilno, kjer so trdili o njem, da je bogoslovec. To dokazuje, da ga niso niti poznali in da mu torej niso mogli ničesar konkretnega očitati Kljub temu so sklenili njegovo smrt ter ga vse popoldne zasramovali in muč.li, dokler ni zvečer izdihnil..
Pokojni Lojze Grozde je bil nadarjen, vedno odličen dijak ter pri vseh sošolcih in znancih priljubljen in cenjen. Bil je na glasu mnogo obetajočega pesnika. Njegove pesmice, polne idealnega zaleta, so žele priznanje in občudovanje pri vseh, ki so jih poslušali in bral:. Komunistični zločin je oropal Slovence mladeniča, ki je vzbujal največje nade.
Ko se je izvedelo za ta novi umor komunistov v okolici Mirne, se je ogorčenje prebivalstva le še povečalo. Prelita kri kliče po zadoščenju in bodri ljudi, da se še bolj odločno posvetijo borbi za iztrebljenje zločinskega komunizma, ki prinaša narodu le nesrečo in pogubo.
Uspeh Italijanskega predavanja na Dunaju
Dunaj, 28. jan. s. Poseben uspeh je imelo predavanje akademika Italije Eksc. Vicenza Ussania. Govoril je o Titu Liviju v Italijanskem kulturnem zavodu, kjer ga je poslušalo številno izbrano občinstvo.
Bulgarske pokojnine borcem
za Maceloaijo in Tracijo
Sofija, 28. jan. s. Parlament je izglasoval zakon o doživljenski pok.jninah za tiste, ki so si pridobili zasluge v borbi za osvoboditev Macedonije in Tracije.
Wash'ngtcn terorizira države Južne Amerike
Carigrad, 28. jan. s. »Tasvlri Efkar* ž-gosa v svojem uvodniku akcijo Zedinjenih držav, s katero hočejo prisiliti države Južne Amerike v vojno. Grožnje in izsljevanje so običajno orežje NvasSiingtonske vlade za dosego njeni namenov. Pritisk Severne Amerike je vzbudil neugoden vtis v vseh nevtralnih državah.
Naročite se na romane Dobre knjiger
Vrednost dobrega komposta
2e v jeseni smo ponovno opozorili na nujno potrebo, da se pred zimo vsa polja preorjejo in da se vrtna zemlja prekopi je, ne samo zaradi tega, da se olajšajo spomladanska dela, temveč tudi zaradi tega, ker je to važno za bodočo rast posevkov. Pri tem igrajo važno vlogo zemeljske bakterije, ki potrebujejo za življenje poleg toplote in vlage dovolj zraka. Rodovitnost poljske in vrtne zemlje je v znatni meri odvisna od teh bakterij, ki šele omogočijo rastlini, da iz zemlje vsrka hrano. Naravna in umetna gnojila, ki jih dodajamo zemlji, koristijo rastlinam le tedaj, če v zemlji razpadejo. To razpadanje pa šele omogočijo zemeljske bakterije, ki pretvorijo ogljikove spojine, ki se nahajajo v gnoju, v ogljikov dvokis In dušikove spojine v amonijak in salpeter. Le v tej obliki sta potem ogljik in dušik dostopna rastlini. Zemlja je tem bolj rodovitna, čim več ima zemeljskih bakterij. Zato moramo njih razvoj pospeševati, ce hočemo doseči boljši pridelek.
V prvi vrsti je potrebno, da se zmelja prezrači, kajti bakterije potrebujejo za razvoj in za življenje zraka. Ne zadostuje torej, da zemlji redno dodajamo gnojila, treba jo je tudi razrahljati, da pride v zvezo z zrakom. Za razvoj zemeljskih bakterij je važno, da po možnosti dodamo zemlji dober kompost. Sploh je treba kompostu posvetiti več pažnje, ker lahko s kompostom samim že dosežemo znatne uspehe. Posebno važen je kompost za delovanje zemeljskih bakterij in za razrah-Ijanje zemlje. Za pripravljanje komposta uporabljamo predvsem odpadke rastlin, ki se ne dajo pokrmiti, prav tako listje, hišne smeti, cestne smeti, pa tudi blato iz jarkov, iz ribnikov, lesni pepel, fekalije, in tudi šoto. Neprimerni pa so za pripravljanje komposta odpadki, ki se težko razkrojijo, na primer les, kosti, papir, veje, žaganje, jelovo igličje. milnica itd. Pri tem je zlasti tudi paziti, da ne pridejo v kompost bolni deli rastlin in semena plevela.
Pri pripravljanju komposta je treba paziti, da se odpadki ne nakladajo previsoko. Normalno naj bo kompostna kopica visoka le 50 cm. Ce nakladamo višje, potem primanjkuje nižjim plastem zraka za razkroj in dele vanje bakterij. Prvo plast lahko naložimo neposredno na zemljo, ki jo očistimo. Zelene dele rastlin je treba pomešati z zemeljskim materialom, da se olajša in prspeši razpadanje. Isto velja za listje. Najbolje razpada listje sadni dreves. Med posamezne zelene p"asti treba vedno naložiti nekaj zemlje. Pazti je treba, da se kopica preveč ne tesede, ker se s tem prepreči dovajanje zraka.
Važno je tudi, da se doda apno. Kjer ni na razpolago apna za gnojenje, naj se nastrga cestno blato. Apno pospešuje razkroj in tudi veže kisline. Kojjpa komposta mora biti vedno dovolj vlažna. Zato je skrbeti, da se poleti ne osuši. Dobro je, če se kopica komposta poleti pokrije z zemljo in da se vsejejo rastline s širokim listjem, zlasti buče, ki obvarujejo kopico pred izsušenjem. Dobro pridelan kompost je uporaben že po enem letu. Dober kompost vsebuje dušik, fosforno kislino, kalij in apno in ima le malo manj gnojilne vrednosti kakor hlevski gnoj.
Gospodarske vesti
= Izmenjava dveh članov Pokrajinskega namestitvenega cdbora. Upoštevajoč, da dva sedanja člana pokrajinskega namestitvenega cdbora nista več predsednika odsekov Pokrajnske delavske zveze, je Visi ki komisar za Ljubljansko pokrajno odločil, da se 'menujeta kot člana p krajinskega namestitvenega odbora Karel Rogi-na, predsednik cdseka poljedelskih delojemalcev, in Franc Majcen, predsednik odseka bančnih in zavarovalnih delojemalcev, in scer namesto Josipa Langusa in Cirila Gclmaierja.
= Iz zadružnega registra. Vpisala se je zsdruga »Sadjar in vrtnar«, nabavna in prodajna zadruga z o. j. v Ljubljani. Zadruga bo vnovčevala v predelanem ali nepredelanem stanju sadje, vrtne ter poljske pridelke svojih članov ter jih predelovala, vrh tega bo nabavljala, predelovala in 'z-delovala sadjarske, vrtne ter poljedelske potrebščine za svoje člane, člani upravnega odbora so: Joško Vavpotič, uradnik, Vilko Ceč, faktor, Alojz!j čatar, uradnik, Franc Garibaldi žandarmerijski narednik, in Anton Mihevc, mehanik, vsi v Ljubljani.
= Obvezni obdelovalni načrt za Srbijo.
Srbska vlad3 je za leto 1942-43 sestavila obsežen obdelovalni načrt, ki obsega vsa področja poljedelstva in vsebuje predpise, po katerih so kmetovalci obvezani izpolniti ta pačrt. Ze v jeseni je vlada izdala obsežne ukrepe za jesenska dela na polju. Poskrbela je, da so dobili kmetje potrebna semena in umetna gnojila, preskrbela pa je tudi najnujnejše stroje in orodje. Da se doseže povečanje poljedelske proizvodnje je bila uvedena kmetij--ka delovna služba za vse prebivalce, ki so za delo sposobni pa nimajo lastne zemlje ali imajo premalo lastne zemlje. Doklej so bili taki prebivalci le deloma zaposleni. V bodoče pa bodo uporabljeni tam, kjer je premalo delavnih moči za Kmetijska dela. Obdelovalni načrt predvideva prav občutno povečanje posejanih površin. Tako je predpisano, da se mora posejati s pšenico 500.000 hektarjev (za 5% več kakor v letu 1941-42), z ržjo 28.000 hektarjev (za 25% več), z ječmenom 40.000 hektarjev (45% več) in s koruzo 825.000 hektarjev (17% *eč). Z ovsom posejana površina se bo zmanjšala za 6000 na 74.000 hektarjev. Površina posajena s krompirjem je bila že v prejšnjem letu znatno povečana ln je lani dosegla 40.000 hektarjev, za letos pa je predvidena površina 50 000 hektarjev. Površina, ki jo je moral vsak posameznik posaditi s krompirjem, je točno predpisana ne samo za velike posestnike, temveč tudi za srednje in majhne posestnike. Nadalje predvideva obdelovalni načrt, da se mora v letošnjem letu posejati s sladkorno peso 16.000 hektarjev, s krmilno peso 5000 hektarjev in z raznimi drugimi krmilnimi rastlinami 71.000 hektarjev. Srbsko kmetijsko ministrstvo polaga posebno važnost na povečanje pridelovanja krmilnih rastlin. Zlasti Je predvideno pridelovanje krmtf na površini pašnikov, ki so doslej nudili le majhen donos. Površina, ki jo je treba posejati z lanom in konopljo Je povišana na 10.000 hektarjev, za kulture tobaka pa
Je določenih 9000 hektarjev. Za pridelovanje sočivja, ki se je prav tako ie lani znatno povečalo, je predvidena površina 40.000 hektarjev, medtem ko je površina vinogradov omejena na največ 80.000 hektarjev. Po načrtu bodo morali kmetje gojiti tudi vmesne rastline, zlasti sončnice in buče. Vlada pa je prevzela skrb, da bodo kmetje imeli na razpolago potrebna semena.
= Iz spodnjeStaJerskega trgovinskega
registra. Tvrdka Gusel Leopolda nasledniki, trgovina z mešanim blagom ln deželnimi pridelki na drobno in debelo, družba z o. z. v Mariboru se je spremenila v javno trgovinsko tvrdko (esebno jamčeči družabnik* so: Ivan Plečko, Avgust Ketiš, Zofija Gusel, mladoletni Leopold Gusel in mladoletna Sofija Gusel; tvrdko pa zastopata Ivan Plečko ln Avgust Kefiš). — Tvrdka Radio Maribor, družba z o. z. je prešla na edinega družabnika Josipa Jan-šekoviča, ki jo bo vodil pod lastnim imenom.
= Neresnične vesti o devalvaciji kune.
O priliki povratka iz Berlina je hrvatski zakladni minister dr. Košak podal zastopnikom tiska izjavo, v kateri je med drugim poudaril, da so bili njegovi razgovori v Berliu posvečeni gospodarskim in finančnim vprašanjem kakor tudi vprašanju prehrane. V mejah vojnih možnosti so bila ta vprašanja rešena s konkretnimi sklepi. Le nekateri problemi, katerih rešitev zahteva več časa, bodo razčiščeni pri poznejši pogajanji. Glede na tendenčne govorice o devalvaciji kune je hrvatski zakladni minister izjavil, da se o vprašanju tečajne spremembe kune ni razpravljalo odkar je bilo v maju leta 1941. določeni čvrsto tečajno razmerje med kuno na eni stra_ ni ter italijansko iTo in nemško marko na drugi strani. Na podlagi poznavanja valutnih razmer in plačilnih odnošajev z inozemstvom je izrekel svoje prepričanje, da tako vprašanje tudi v deglednem času ne more biti predmet pogajanj.
—	Uvedba dednih kmetij na Francoskem. Francoski uradni list je te dni objavil zakon, ki na novo ureja dedno pravico za kmetijo. Po novem zakonu se lahko vsaka kmetija, ki je dovolj velika, da prehrani družino, na predlog proglasi kot nedeljiva in jo potem lahko podeduje le v celoti upra-veCini dedič. Nedeljivost se proglasi za pet let, potem pa se mora podaljšanje na novo predlagati. Zakon tudi urejuje način odpravnine, ki jo mora plačati" prevzemnik posestva ostalim dedičem. Kmetijski minister bo za posamezna področja države določil minimalno površino za take dedne kmetije.
—	Povišanje glavnic francoskih bank.
Pariški zavod Banque de Pariš et de Pays Bas, ki spada med največje francoske banke, je že leta 1941 izvede! povišanje glavnice cd 300 na 450 milijonov frankov, sedaj pa je sklenjeno povišanje na 675 m lionov frankov. Pričakovati je, da bodo v kratkem zvišali glavnice tudi trije ostali veliki zavodi: Credit Lyonnais (pri katerem ima upravni svet že pooblastilo za pov^nje od 400 na 1000 milijonov), Comptodr d'Escom-pte (ki ima prav tako pooblastilo za povniša-, nje od 400 na 787 milijonov frankov) ;n Sedete Gčnčrale (kjer je bilo že izvedeno povišanje od 625 na 700 m?l'iotiuv frankov)
Odrezki januarskih živilskih nakaznic
Trgovcem in pekom sporoča mestni pre-skrbovalni urad. da bo odrezke 'anuarskih živilskih nakaznic sprejemal tako, da pridejo v ponedeljek 1. februarja na vrsto trgovci z začetnico A, v torek 2 februarja z začetnico1 B, v sredo 8. februarja z začetnicami C do F, v četrtek 4. februarja z začetnicama G in H, v petek 5. februarja z začetnicama I in J. v soboto 6- februarja z začefcmcami Ka do Ki, v ponedeliek 8. februarja vsi nadaljnji z začetnico K, v torek 9. februarja z začetnico L. v sredo i0 februarja z začetnico M, v četrtek 11 februarja z začetnicama N in O. v petek 12. februarja z začetnico P. v soboto 13. februarja z začetnicama R in S, v ponedeljek 15. februarja z začetnicama Š in T. v torek 16. februarja z začetnicama U in V, v sredo 17. februarja z začetnicama Z in Z. peki pa v četrtek 18. februarja z začetnicami A do J, v petek 19. februarja z začetnicami K do P in v soboto 20. februarja peki z začet ni car
mi R do Z.
Trgovce in peke opozarjamo, naj oddajajo svoje odrezke samo ob določenih dneh od 8. do 12. ure v II. nadstropju Mestnega doma. ker jim bo sicer otežena nabava blaga za mesec marec.
Vsi trgovci in peki morajo oddajati vse svoje odrezke natanko sortirane, t. j. vsako vrsito blaga po6ebej v zavitkih, kjer je poleg žiga tvrdke treba navesti števiio odrez-kov in množino blaga v kilogramih. Odrez-kom morata biti priložena dva •zvoda natančnega seznama vseh oddanih odrezkov, ki ju mora podpisati trgovec ali ptk ter potrditi z ž gom tvrdke. Na seznamih za moko, riž in testenine mora biti potisnjen žig tudi v levem zgornjem kom.
Maščobne odrezke morajo trgovci oddati cele. Morebiti prerezani morajo biti spet zlepljeni v celoti z oljem vred Mfseca januarja se je delila slanina, ma&Lo m olje po že objavljenem razmerju.
Sezname za maščobne in slsdkome odrezke je založilo Zdnužeaije trgovces ter naj se trgovci poslužujejo samo teh Odrezki za fižol, sol. parmezan, mehki sir in marmelado morajo biti na pes* bnem seznamu v dveh izvodih. Ta živila morajo biti obračunana natančno po razporedu, ki ga je objavil Prehranjevalni zavod Visokega komisariata, in se glasi: črka A živilske nakaznice 300 g fižola črka B živilske nakaznice 600 g soli, črka C živilske nakaznice 60 g parmezana, črka D živilske nakaznice 150 g mehkega sira. GMb št 15 dodatne živilske nakaznice 100" g marmelade. GMc VII dodatne živilske nakaznice 1000 g marmelade- Odrezke nakaznice GM 15 in VII za marmelado je treba lepiti ločeno kljub temu. da je enaka količina.
Ker se sladkorni odrezki navedene živilske nakaznice glase na 100 g ter ie množina dodatnega sladkoria tudi 100 g. opozarjamo trgovce, naj te množ-ne .ločijo teT vnesejo dodatni sladkor po 100 g v seznam med dodatne odrezke Dodatne odrezke po 400 g sladkorja naj pa v seznamu od*ezkov vne-sc neposredno pod 100 g dodatnih odne®-kov.
Proslava lo-letnice prevzema ©Masti v Nemčiji
Duhnvne in materialne osnove vofnega gospodarstva
Usodna povezanost Evrspe
Nem« priče ljubljanske preteklosti:
Krekov trg
\ mesecu aprilu leta *909. je bila trgo-v :.jka gremialna šola izločena iz Mahro-\ --ga zavoda. Preselila se je v prvo deško
tlKko šolo na Ledini ter je bila podreje-rn samostojnemu vodstvu. Toda ko je bil ■ rra'en 1931. leta v Gregorčičevi ulici Trgovski dem, je dobila šola v posebnem
zldku nn njearcvem dvorišču svoje mo-c rno urejene učimiee.
Poslednji ravnatelj Mahrovega zavoda je 1 Se omenjeni Artur, in to do kanca prve t t ovne »vojnp.
V pritličju I.lchrove hiše je bila na levi f ani velikega vhoda, preden se je prese-1 r.a Erjr.včovo cesto št. 19 dvorazredna • ~stna nor šlcr šola. Nad njenimi prostori \ prvem nadstropju pa ji? b i nastanjen ; sebnl ner ški vrtec za štiriletne do šest-1 tne otroke (prejkone že izza njegove i tanovitve v letu 1S84. ali vsaj kmalu po njej) do leta 1898. ko mu je preskrbela s t /cjimi sredstvi lasten dom v Streliški \ 'ici št. 34 Kranjska hranilnica, prednica sedanje Hranilnice Ljubljanske pokrajine. Prostore, katere je zavzemala rečena nemška šola, je dal hišni lastnik v najem ljubljanskemu poštnemu ln brzojavnemu uradu št. 3, ki jih je obdržal najmanj dvajset do pet in dvajt-et let, oziroma do časa, ko je b'l premeščen v veliko mestno stanovanjsko hišo na Poljanski cesti št. 15, zgrajeno leta 1929. Na desni strani hišnega vhoda je imela pisarniške prostore zavarovalna družba »Riunione Adriatica di sicur-ta«, dokler jih ni premestil njen glavni zastopnik Ivan Perdan v svojo hišo, o kateri govorimo pozneje. Psleg ali na hišnem oglu je bila trafika ln loterijska zbiralnica (ko-lektura) od ljudi stavljenih številk. Obe-dve je oskrbovala soproga upokojenega stotnika Franca U r b a s a, čigar brat Anton je bil ljubljanski kanonik in stolni dekan. Izredno velika soba je Imela spredaj pregrajo, zapirajočo »uradni« prostor trafike od onega za loterijske posle. Na pre-graji so bile navedene na lepenki ali pa kar na deskah številke (»numare«) v vseh možnih varijacijak ali spremembah. Zraven je visela vrečica z devetdeset številkami, iz katere so pctezall srečo loveči ljudje številke in jih nato stavili. Prav tam je gorela »večn^« lučka, da so lahko pri njej prižigali kadilci proizvode iz blažene travice. Nadalje je bilo v poslovalnici precej ptic, tako zaprtih v gajbici kakor prosto letajočih. Pri peči je sedel v vozičku stari gospod stotnik, kateremu sta delala druščino bel koder ln črn maček, docela nič se meneč za ptičji zarod. Pred vhodom v »dom sreče« je bila na levi plati deska z izžrebanimi številkami tekočega tedna, na desni pa je bil upodobljen živo pisan širokohlačni Turek s sila velikimi čibukom, da je tem nazorneje opozarjal na prodajalnico tobačnih izdelkov. — V hiši toda v njenem traktu v Kopitarjevi ulici, je prodajal mlevske izdelke Janez N. Jerman, hišni posestnik in neposredni sosed štrukljeve gostilne v ozki Dolgi (zdaj široki Dalmatinovi) ulici, v hišnem delu, obrnjenem proti Ljubljanici pa so imeli svoje prostore Franc Slovša ln Franc Ja-ger, mesarja, kakor tudi Kochlerjev izkuh, po domače »Cesenbirt«.
Pred Mahrovo hišo so prodajali prejšnje čase na stojnicah krznarji kožuhe, kučme in krznino sploh ter nudili naprodaj žeb-Ijarji, kovači, ključavničarji, kleparji i. dr. lastne ali pa od drugod dobljene izdelke. Po odpravi sejmov je bilo tu nekaj časa kupčevanje z drvmi in raznimi poijskimi pridelki bolj na debelo.
In ko smo se seznanili s prednjimi podatki nekoliko obširneje z Jackovo odnos-no Mahrovo hišo in z vsemi kolikor toliko zanimivimi podrobnostmi, nanašajočimi se nanjo, moramo navesti le še to, v čigavo last. in posast je prehajala ta hiša po državnem prevratu, izvedenem Jeta 1918.. in za kaj vse približno so se od tedaj uporabljali njeni pripravni prostori. Ker je bil prisiljen Mahrov trgovinski učni in vzgojni zavod, seveda samo z nemškim nazivom Handels-Lehr- und Erzlehungsanstalt, takrat spričo nenavadno izpremenjenih okoliščin, opustiti, bolje ukiniti nadaljnje poučevanje o trgovinskih vedah popolnoma, je prodal Artur Mahr hišo dne 28. februarja 1919 Francu Vokačuterse preselil v Graz. Od Vokače je kupila hišo dne 19. januarja 1928 Slovenska banka, d. d. v Ljubljani, ki je odlično preuredila vso desno stran hišnega pritličja za svojo opra-vilnfeb. Naposled si je pridobila hišo na javni dražbi mestna občina ljubljanska, na katero je bila pravnoveljavno prepisana v zemljiški knjigi dne 25. avgusta 1937. — Od prestanka Mahrovega učnega zavoda dalje se je nahajalo v hiši že neverjetno veliko sedežev raznih trgovinskih in za-
Ali nI škoda?
(K smrti umetnika Ivana Vavpotiča)
Smrt umetnika, kakor je bil pokojni Vavpotič, nam daje priliko razmišljati, ali je bila njegova smrt res nujna, neizogibna. Njegove bolezni nisem poznal natančneje, ker ga nisem poznal kot bolnika in sem zvedel o tragičnem izidu njegovega obolenja šele iz časopisov, kakor mnogi drugi, ki so me tozadevno po njegovi smrtj izpra?evali. Govorilo se je in risalo, da je podlegel vnetju možganske mre^e kot po^led:ce svoje ušesne bolezni. Ali je to res ali ne. ne vem. toda ta prilika n?.j bo povod za razmolrivanje. ki se naj ga posebno oni. ki zbole ali bolehajo na gnojnem vnetju srednjega ušesa, zapomnijo in ga upoštevajo O tem ?em že večkrat pisal, pa so bolniki brezbrižni to-l:Vo ča<wi. dokler jih ne začne kaj boleti ali dokler ne nastop: nenadoma katastrofa. ko ni več pomoči. Zato ie opozarjanje na velike nevarnosti ki pretijo tako bolnim. ponovno potrebno in smatram kot šef ušesnega oddelka svojo dolžnost, vedno znova in znova opominjati tozadevno obolele. Piše se o vseh mogočih boleznih. Nedavno sem čital v časopisu o vra-n'čnem prisadu, kakor da bi bila ta bolezen bogve kako pogosta, ne berem pa skoro nikoli o boleznih, ki močno posegajo v zdravstvo ljudstva, kot so n. pr. ušesne in nekatere druge bolezni, o katerih bi bilo že davno nujno govoriti.
Pri gnojnih vnetjih srednjega ušesa razlikujemo, ako navedem le glavna nevarna obolenja, dve vrsti, in sicer tako zvano akutno in kronično. Akutna vnetja začnejo večinoma z velikimi bolečinami, , dokler ne predere gnoj ušesno mreno. Tako boleče začetno vnetje privede bolnika prav hitro k zdravniku, ki prebode mreno. če narava sama ni že bobnič prejedla. Komaj pa so glavne bolečine pojenjale, ima bolnik že svoje muhe in dostikrat ne verjame, če po tri-, štiri- ali pettedenskem gnojenju, ki ne poneha, zdravnik predlaga operacijo, posebno takrat, kadar je kost za uhljem, ki večinoma oboli obenem s srednjim ušesom, na pritisk s prstom boleča. Ker pa kost sama na sebi ne boli. smatra bolnik že za zadosten vzrok, da operacijo odkloni. 2e marsikak bolnik je to odklonitev plačal s smrtjo Večinoma začnejo iztok in drugi bolezenski znaki proti koncu tretjega ali četrtega tedna po-jenjavati, kar je znak, da ima obolenje tendenco, samo se pozdraviti. V nasprotnem primeru pa je operacija neizogibna. Pa tudi, če iztok sam na sebi pojenjuje ali sploh pojenja, nekateri bplniki še niso izven nevarnosti, če se posluh kmalu ne izboljša ali če obstoji glavobol ali kak drug bolezenski znak še nadalje. V takem primeru gre za posebno vrsto nevarnega vnetja, ki more še po preteku mnogo tednov Izbruhniti z vso silovitostjo na dan; zato mora biti bolnik stalno pod kontrolo. Vnetje povzroča tako zvani streptokokus ali pneumokokus mucosus, nevarna bakterija. ki ji je treba priti z operacijo do živega.
Kronična gnojenja lz srednjega ušesa imajo slabo dišeč iztok, in če gnojenje po daljšem ali krajšem konservativnem zdravljenju ne poneha, tedaj je to znak, da kje v globini razpada tkivo ali slušne koščice ali kost; najrajši takrat, kadar gre za tako zvani ušesni holesteatom, ki kakor rak čimdalje bolj raste in se razvija in uničuje zdravo kost, dokler ne doseže kak važen del ušesne okolice, bodisi možgansko mreno, največje v glavo in iz nje vodeče žile, ali notranji del ušesa: labirint ali kak važni živec. Zato je pri teh boleznih zdravljenje neobhodno potrebno, takisto tudi operacija, posebno tedaj, kadar bolezen preide na imenovane dele. Preden vse te komplikacije nastanejo, so operacije nenevarne, vsaj pri nas nobeden tako operiran bolnik ne umre. Pa tu-
g^gaMMBMMHHMMBaMMBi
družnih firm, potem pisarn različnih javnih In zasebnih uradov, trgovin, obrtniških delavnic, shramb za raznotere življenjske potrebščine ln še mnogo podobnega. Precej tega in onega Ima zavetje v obširnem poslopju še slej ko prej, akoravno uporablja sedanja njegova gospodarica že pretežno hišne prostore in prostorčke za svoja čedalje mnogo vrstn e j še potrebe in namene. A kdo bi vedel morda že danes reči, kakšna utegne biti nadaljnja bodočnost te hiše!
Najbližja soseda bivši Mahrovi je hiSa (št. 11) dedičev po Ivanu Perdanu, trgovcu s špecerijskim ln kolonijalnim blagom in več let predsednikom trgovske in obrtniške zbornice ln deželnim poslancem, umrlim dne 4. decembra 1899. Tudi o njej je moči zapisati marsikaj zanimivega ln vrednega, da se otme pozabi.
Alojzij Potočnik
di ob komplikacijah Imamo lepe
nedavno smo imeli med petimi operiranimi vnetji možganskih mren tri (3) ozdravljene primere, kar je uspeh, s katerim se moremo ponašati pred komer kolL Toda kolikor prej posežemo operattvno vmes, tem sigurneje smemo pričakovati uspeh. Vselej, ko imamo kak smrten primer, je krivda za to na strani bolnika. Podlegel je zaradi svoje zanikrnosti, ne pa zaradi operacije, kar tolikoj^rat beremo v časopisih.
Naj še navedem, da je ušesno zdravljenje včasih dolgotrajnejše in da ni možno bolnika ozdraviti po dveh, treh ordinacijah. V bolniških zavarovanjih večkrat slišimo očitke, češ trikrat sem bil že pri vas. pa še nisem zdrav. Pri zadnjem, pred nekaj dnevi operiranem primeru sem zdravil pacijenta tri mesece in ker se stanje pri bolniku zlepa ni zboljšalo. sem ga radikalno operiral. Pri operaciji se je videlo, kako potrebna je bila, saj je kost pregnila tudi že do možganov in do glavne žile, tako da moremo reči, da bi bolnik brez operacije gotovo kmalu podlegel, medtem ko se mu sedaj že dobro godi. Naj to opozorilo zadostuje.
Povrnimo se nazaj k Vavpotiču! Vsakega, tudi še tako malo pomembnega člana človeške družbe je škoda: življenje vsakega človeka je dragoceno ne samo zanj, temveč tudi za druge. In nebroj interesov je zvezanih z vsakim življenjem Vzemimo, da bi Vavpotič res podlegel taki bolezni, ne da bi se bil zdravil — ali ne bi bila nepopravljiva škoda, brez potrebe izgubiti tako velikega umetnika, kakor je bil pokojni Vavpotič. Skoda za narod, za
m
Severna Afrika: iztovarjanje goriva z velikih italijanskih prevoznih letal
svojce in za prijatelje. On pa ni bil samo umetnik, ampak tudi oseba, ki je v družbi mnogo pomenila po izrednih lastnostih. Mnenja sem, da bi mogel tak človek še desetletja živeti sebi, svojcem in narodu v čast in korist. Ali ni škoda?
Zato pozivam končno še enkrat: ne omalovažujte nobenih gnojenj kjer koli, najmanj pa gnojenj iz ušes!
Dr. Pogačnik Josip,
šef primarij.
Gotski relikviarij - nov mik kapitlja
Novo mesto, 28. januarja.
Kakor smo že zabeležili v našem listu, je pri restavracijskih delih na novomeški kapiteljski cerkvi g. Jože Gregorič odkril pri vratih v »hištrno« v pritličju severnega trakta proštije reliefno obdelan kamen, predstavljajoč bradato moško glavo, za katerega je naš domači strokovnjak prvotno domneval, da utegne biti sklepnik z oboka prvotnega prezbiterija kapiteljske cerkve. V tem prepričanju je g. Gregorič ukazal ob koncu novembra plastiko odko-pati. Namesto v reliefu izdelanega domnevnega sklepnega kamna pa so zidarji izluščili iz zi"du polnoplastično, doprsno figuro bradatega moža, ki je bila na debelo prevlečena z beležem in barvo.
Ko so plastiko očistili beleža, je g. Gregorič ugotovil, da gre nedvomno za srednjeveško figuro svetnika, katerega identitete pa danes ni možno ugotoviti. Pravokotna vdolbina, ki jo ima svetnik na prsih, priča, da je poprsje služilo za reli-kviarij. Poprsje je iz rumenega peščenca in 40 cm visoko. Glava je obrnjena strogo frontalno, dolga brada pada na prsi vse do pravokotne vdolbine za relikvije. Dolgi, na koncu polžasto zaviti lasle padajo globoko na hrbet Figura je brez pokrivala, prav tako ni označen svetniški nimb, tako da le omenjena vdolbina za relikvije dovoljuje trditev, da gre za svetniški kip. Obleka, kolikor je vidna, pada v širokih vzporednih gubah. Figuro so poškodovali zidarji, ki so jo neznano kdaj vzidali v zid, ln sicer je močno odbit nos in hudo poškodovan del okoli ust Dobro pa se vidi, da so dolgi brki viseli ob bradi na vsaki strani ust.
Gre za izrazit tip relikviarija v obliki doprsne figure svetnika, ki je bil običajen v romanski in gotski dobi in se v pozni renesansi in baroku vedno bolj izgublja. Čeprav je kip močno poškodovan, nam način obdelave las nudi trdno oporišče za njegovo datiranje. Brada in lasje so obdelani v vzporednih kosnrh. ki so na koncu zaviti v izrazito polžastih zavojih. Posebno značilna je obdelava las, ki se lahno valovito spuščajo s temena, njihovi kosmi so na koncu svedrasto zaviti in dekorativno položeni na hrbtu drug ob drugem
Tak način obdelave las in brade je značilen za gotsko plastiko od konca 14. stoletja do nekako srede 15. stoletja. Ker pada zidanje kapiteljskega prezbiterija prav v ta čas, moremo sklepati, da se nam je v tem poprsju neznanega svetnika ohranil kos prvotne cerkvene oprave, kajti nedvomno je, da je relikviarij stal po takratni navadi na oltarju. Poprsje moramo torej datirati v tretje desetletje 15. stoletja, okoli L 1429., ko je bil posvečen novi prezbiterij, za kateršfa veliki oltar je bil relikviarij verjetno izdelan.
Kapiteljska cerkev Je s to najdbo pridobila novo kulturno-zgodovinsko zanimivost, ki bo prav lepo Izpopolnila že doslej zbran material za bodoči lapidarij, ki bo nameščen v vhodni veži v kripto. Kip vzbuja toliko večjo pozornost, ker je edina v Novem mestu ohranjena statuarična plastika iz gotske dobe. Naš neumorni umetnostni zgodovinar g. Jože Gregorič je kip ne samo odkril, temveč ga tudi izkopal in podrobno razčlenil.
Pravljica za odrasle
Človek je gJoboko v svojem bistvu vedno kos otroka, lačnega čudovitih dogodivščin in neznanega mu sveta, lačnega bleaka, barv, čustvenih vzgibov.
In kaj je opereta drugega kakor pravljica za odrasle?
Bolj kakor kaka druga opereta je Lefoar-jeva opereta »Dežela smehljaja« pravljičen svet, saj ne manjka v njem pravega kitajskega princa in princese in hudega sovražnika lepe deklice Lize, krutega Canga. In menda ga ne bo mladega dekleta v gledališču, ki bi se v svojih mladostnih željah ne prenesla v lik Laze in si zaželela bajnega princa iz vzhodnih dežela, o katerem sanja vsako deklle in ga doživi na podoben način kakor Liza — s sladkostjo in z razkošjem prvega spoznanja in bolečino ter razočaranjem o>b razhodu...
♦
Libretista Lčhner in Herzer sta postava« na oder nasprotje med dvema miselnoatima: evropsko in kitajsko, med belim ki rumenim plemenom, kot njihova zastopnica pa dva potomca najvišjih plemiških rodbin, to-
rej po evgenifci čistokrvna m najizbranejša nosi tel ja vseh značilnih lastnosti njunega družabnega reda in njunega pojmovanja, obeh kultur in civilizacij. Čustvo ljubezni, ki je skupno vsem plemenom in nadvlada vse predsodke, združi Evropejko, komteso Liza, in kitajskega princa Sou-honga v zakon, ki je srečen vse dotlej dokler ne vznik ne konflikt med njunim osebnim čustvovanjem in družbenim redom, tradicijo. In tu so razlike, razumske zapreke in umetne pregrade, ki jih je ustvarila človeška družba kot neomajno normo.
Tu trčita dve pojmovanji: princu je prepovedano »meti kot glavno ženo — belo ženo Večtisočletna tradicija vladaiske hiše Mandžujev in z njo zvezano pojmovanje časti je neomajno Za Evrope j ko pa ;e zoper čast in ponos njene plemenite rodbine, da bi bila ena izmed petih žena.
Konflikt časti in ljubezni, dolžnosti in sebičnosti, razuma in krvi. Kaj bo zmagalo?
Strast vzkipi, dvoje ranjenih src je v agoniji, dva užaljena ponosa se vzpneta.
ranjena do globin, in dve vroči, plameneči srci stre — tradicija, dvoje mladih, kipečih življenj ae odreče drugo drugemu, dva človeka se uklonita demonu-zmaju in plemiškemu grbu, idoloma, ki so ju ustvarili njuni predniki.
•
In kljub temu, da si raznežen od očarljivo opojne glasbe — ali pa morda prav zaradi nje — se vprašaš: v čem ie ta usodna raznoličnost plemen? V srcih — v čustvih —? — Ne!
Toda kje?
Zgolj v razumsko zgrajenem, privzgojenem pojmovanju življenja m njegovih zakonov.
Ta Lehairjeva glasba ima čarobno moč in poje brez vsakega besedila citat nz knjige modrosti. »... Največja pa je ljubezen ...«
im je žalostna, ker je drugače ...
*
V novem gledališkem listu za »Deželo smehljaja« je pojasnilo o bistvu razlik med tehtno operno tvorbo in lažjo pavrstjo glasbene umetnosti — opereto, ki ga je napisal ravnatelj Ukmar
Veličina čustvenih konfliktov in vzponov v operi, ki sega v skrajne izrazna dimenzije, in bolj površinsko, manj prrblematč-no operetno glasbo je dojmljivo izražena. In nehote se vsiljuje človeku v misel primerjava.
Klabundovo dramo »Praznik cvetočih češenj«, katerega motiv je porabil skladatelj Wešngairtner za opero (ki bo verjetno prišla prihodnjo sezono na spored), pozna menda vse gledališko obč instvo. Opera ima naslov »Vaška šola«.
S primerjavo »Praznika cvetočih češenj« in »Deželo smehljaja« je možno ugotoviti resničnost razmotrivani v Gledališkem listu.
Razlika med veličino konflikta v operi in opereti?
Operetna libretista sta se zadovoljila t ljubezensiko-družabnim konfliktom o užaljenem ponosu in pojmovanju časti. Precej vsakdanja zadeva med zaljubljenci.
Če bi ne bilo v Klabundovi drami literarne vrednosti besedila in bi bil konec igre takrat, ko se spoznata in vztfj ubita in-kognito živeči princ in ministrova hči, ki jc prpravtljena žrtvovati zaradi svoje podobnosti svoje življenje zanj in bi dobrohotni pisatelj napravili tu happv end bi bilo to lepo in opereti prav prikladno dejanje. Toda opera zahteva do skrajnih možnosti razvit čustven vzpon: dekle pade kot žrtev ljubezni do domovine in princa. To je že stopnja više in končno najvišje do zmage nad tradicijo časti in dolžnosti, do odklonitve žrtvovanega življenja, do rtsignacije na vladarsko čast. do najmočnejšega čustvenega zagona, do zvestobe v 'ljubezni tudi preko smrti — do spoznanja človečnosti.
Ravno ker je Leharjeva »Dežela smehljaja« po svoji glasbeni vrednosti visoko nad drugimi operetama in je nekje na meji med operetno in operno tvoroo (saj se vzgleduje v kompozitorskem pogledu na Pucciniju in drugih, njemu sorodnih tvorcih), sili v premišljevanje, koliko del j bi lahko seglo dejanje s tem, če bi Liza vztrajala preko predsodkov pri princu z njegovo žrtvijo prestola ali v skupni smrti? In vendar — še bi ne bila opera In tu se prične tista nczrazljiva skrivnost prave umetnosti, ki kljubuie vsem definicijam	Maša Slavčeva.
KULTURNI PREGLED
Roman o Vincenzu Bellinija
Arnalda Fraccarolija spis o skladatelju Vincenzu Belliniju, objavljen v slovenščini z naslovom »Nestanovitno srce« (4. zvezek »Dobre knjig e«), je značilen proizvod tistega slovstvenega tipa. ki je dosegel v novejšem času vprav konjunkturni razmah: živi jen jepisnega romana. Biografski podatki so pisatelju samo gradivo, ki ga uporablja in razpleta po potrebah pripovedne umetnosti, tako da zažive pred bralcem ne samo glavni junaki in druge osebe, marveč tudi okolje in doba, kakor je sploh pravilo pri pisanju romana. Arnaldo Fraccaroli ni hotel prikazati samo skladateljskega razvoja tega korenitega zastopnika italijanske glasbene romantike, marveč je položil težišče v oris Bellinrjeve človeške osebnosti, v razvoj njegovega značaja, v razplet njegovega čisto osebnega, intimnega življenja. Pri tem je pisec brez tiste teoretske razlage, ki se ji gotovo ne bi hotel in mogel izogniti znanstveno usmerjen ž'vljenjepisec, samo z vnanjimi potezami naznačil zvezo med Bellinijevo osebnostjo in njegovo glasbo.
Fraccaroli je v tem pogledu vprav tipičen pisatelj romaniziranega življenjepisa. Pripoveduje bralcu o Bellinijevih življenjskih izkušnjah, o njegovem nestanovitnem erotičnem življenju, o vnanjih pogojih :n okolnostih nastajanla njegovih opernih skladb, o uspehih njihovih krstnih predstav in vprzeritev v raznih slavnih gledališčih, o razmahu in blesku Bel-linijeve slave in naposled o skladateljevi nekoliko skrivnostni in vsekako prezgodnji
smrti v Parizu. Skladateljevo razgibano življenje je nedvomno nudilo na pretek uporabne snovi za takle življenjepisni roman vendar nam nič ne kaže, da ni pisatelj hotel seči globlje v psihologijo te nedvomno zanimive osebnosti, ki se je vzporejala ob romantičnih vzorih svojega časa. Ni se pomudil s temeljitejšimi prijemi pri intimni drami njegovega življenja nič dalje, kakor je bilo treba za prijetno in bleščečo površino življenjepisnega romana. Z drugimi besedami: pri poved ovalni nagib, ki hoče pred vsem drugim bralca zagrabiti tako. kakor pri kakršni koli fiktivni osebi ali fantazijskem okolju, je bil mnogo močnejši od izrazito zgodovinskega hotenja, ki mu je smoter kar moči objektiven oris oseb, pojavov in dogodkov.
V tem pa s0 vrline in pojmanjkljivostl ne samo Fraocolijevega dela, marveč sploh življenjepisnega romana, tega značilnega proizvoda naše dobe in ene izmed reakcij na današnjo krizo individualizma. Zakaj, ni li tako podrobno seciranje osebnosti, to zvedavo brskanje med tolikimi podrobnostmi zasebnega življenja, obnavljanje vsega, kar je bilo značilno za človeško osebnost določenega umetnika, heroja ali učenjaka, — ni li to kljubovalen odgovor tistim, ki bi hoteli tipizirati, tako rekoč mehanizirati sleherno človeško osebo, vzeti ji pravico do čisto individualnega izživljanja, napraviti iz nje samo bitje v velikem termitskem roju?! Pisatelji in či-tatelji žavljenjepisnih romanov — in prav posebno čitatelji ker jih je zelo mnogo — glasujejo zoper poizkuse materialističnega
kolektivizma s tem, da posvečajo vso svojo skrb in zanimanje izrazito osebnim, intimnim in subjektivnim sestavinam človeškega življenja — vsemu tistemu, kar se ne da razložiti z občim redom, z zakonitostjo prirodnih in gospodarskih pogojev. Medtem ko Ima t&ko zanimanje za življenjepise svojo psihološko upravičenost, ostaja še vedno vprašanje, ali je življenj episni roman s svojo zmesjo dogna-nega in fiktivnega, resničnega ln fantazijskega posebno priporočljiva pot k spoznavanju velikih osebnosti in k razumevanju globin in višin njihovega življenja?
Ce izvzamemo načelne pomisleke, ki nam jih vzbuja slehern tak poizkus, v katerem se — brez Goethejevega tankega čuta za odgovornost — mešata »Dichtung und Wahrheit«, je takle življenjepisni roman prijetno čtivo. Fraccarolija resda ni moči postaviti med prve mojstre te slovstvene zvrsti; nedvomno je izkušen, vešč pripovednik in kaže, da dobro pozna občinstvo ter mu skuša kar moči ustreči Takoj v začetku nas postavi pred dogodek. Id je vzbudil veliko zanimanje v sl-cilskem mestu Cataniji: za sveti večer igrajo v cerkvi skladbo sedemletnega dečka Vincenza Bellinija. čigar oče in ded sta znana muzika. Citatelj razume, da je ta izredni talent pojav dednosti, a ne pisatelj in ne bralec ne razmišljata o tem, zakaj treba je opisati življenje v sicilski provinci in osvetliti z raznim anekdotiČ-nim gradivom njegova mlada leta. In vidimo ga. kako raste v muzika in v lepega fanta z deškim obličjem, ki bo tudi pozneje prikrivalo njegova prava leta; potlej ga spremljamo v Neapelj, kjer se šola na konservatoriju ln se počasi seznanja ne samo z glasbeno tehniko in z metsdo kom-poniranja, ki jo je prej zgolj nagonsko
posnemal, marveč tudi z gibanji in gesli razgibane dobe. V velikem gledališču San Carlo sliši Rossinijeve opere, med prijatelji ln v knjigah ujame ideje mladega, romantično nastrojenega rodu, vnar me se ceJ6 za karbonarsko gibanje, zasluti v času revolucionarno vrenje, ki prehaja tudi v glasbo. Najsi mu ravnatelj Zinga-relli zabrusi v obraz, da ni rojen za glasbo, se ne ustraši, marveč sledi zvesto svojemu notranjemu »daimonu« in se razvija v zgodaj doraslo stvarjalno osebnost
Z Maddaleno Fumarolijevo doživlja svojo prvo resnično ljubezen, a stre tudi prvo žensko srce; poslej so mu ženske večidel igrače, zakaj Bellinijevo srce je »iz masla« in se jame topiti pod vsakim močnejšim pogledom lepih ženskih oči V Neaplju doživi velik uspeh s svojo prvo operno skladbo, stopi v ospredje glasbenega življenja in gre sedaj nezadržno po poti ki jo osvetljuje njegov genij — k vrtoglavemu vrhuncu evropske slave. — Po neapeljskih uspehih se nastani v Milanu, kjer mu pesnik Romano pripravlja libretta za nove opere, triumflra v »Scali« z »Morskim razbojnikom« in »Tujko«, doživlja ljubezenska pustolovstva in svojo veliko ljubezen do tuje žene, lepe Giu-ditte Turlnove (še dve drugI Giuditti se vpletata v njegovo življenje), triumflra v Benetkah ln v drugih italijanskih gledališčih — skratka: živi. ustvarja, se navdušuje ln navdušuje druge.
Sicilski temperament: ognjevit, a nestanoviten; egotistična stendhalijanska na-tura, zmes racionalnega ln čustvenega, strasti in špekulacije, naravnega in umetelnega ognja. Bellinijeva operna glasba pomeni nov slog in mladi skladatelj se d vi ene oh b«k Don*zrtt.iiu in Po-^niju. Opera »Mesečnica« in nato »Norma« po-
vzdigneta še bolj Bellinijevo veljavo. Ko se po dolgih letih vrne na rodna sicilska tla, ga sprejemajo kakor kralja. (Bili so časi, ko je umetniška slava še kaj veljala). A tudi Bellini občuti moč predsodkov in zavisti ter muhavost publike, zlasti po krstni predstavi »Beatrice di Tenda« v beneškem gledališču »Fenice«. Zateče se v London, kjer se zaljubi v znamenito pevko Malibranovo in doživi nekaj novih triumfov. Nato rra se nasel: v Parizu, kjer je Rossini vodil Italijansko opero; tu vprizore vsa njegova večja dela, in obdan s svetlo pariško slavo se vrže v valove neskrbnega življenja v tem Babilonu ob Seini. Njeffova deialn^t p^ša: še enkrat se dvigne kvišku z opero »Puritanci«, nato pa začenja postajati žrtev potratnega razsipavanja življenjskih sil. Loteva se ga melanholija, podlega ^eprresigam. ki jih nekateri znanci — kakor hudobni He:n-rich Heine — še novečujejo; zaplete se v odnos s sumljivo dvoiico Lew!s, ki ga naposled oplenita in r>"«tfita urr-r*ti v samoti, brez prave rdfnvniške pomoči.
To je nekoliko biografskega ogrodja, na katerem je Fraccaroli zgradil svoj roman o Belliniju. Pisatelj je obilno in spretno izrabil anekdotično gradivo kolikor ga je zadnjih sto let naneslo o Belliniju. Približal nam Je kar se da njegovo človeško osebnost. Okoli skladateljevega »nestanovitnega srca«, ki je hlepelo Po življenjskih užitkih Do milosti lepih žensk, no večni spremembi obrazov ln objemajočib rok, je osredotočil tudi njegovo muziko, ne da bi nam globlje pojasnil njen umetniški pomen in tmkn "»enrotie med slastmi in razočaranji življenja, ki je gibalo notranjo d^mn R^iiriievc opobnostJ In orav ta notranja drama v umetnosti največ šteje, zakaj samo iz njenih konfliktov nasta.
renilta
•	Zlata kolajna za pomorskega častnika. Z zlato kolajno je bil odlikovan pogrešani Stanislao Espoeito, kapitan v Kr. mornarici. Sodeloval je v več pomorskih bitkah ln ko je sovražni torpedo zadel njegovo ladjo, se ni odstranil, temveč je ohranil hladno kri do zadnjega ter dajal ukaze za rešitev moštva . Domnevajo, da je delil usodo svoje ladje, katero so pogoltnili morski valovi.
•	Padli za Domovino. »Piccolo« poroča, da so padli na bojišču Tržačani: podporočnik Riego Agacci, ki je umrl 7. decembra lanskega leta na vzhodnem bojišču; boril se je v vrstah divizije »Julia«. Nadalje je padel pomorski motorist Antonio Debatti-sti; smrt ga je zatekla dne 1. oktobra lanskega leta v Vzhodni Afriki. Na ruskem bojišču je padel tudi Spiridione Cervani Padel je lani 12. decembra.
♦	Smrt generala Dallarija. Po kratki bolezni je v Rimu umrl divizijski general Primo Dallari. Pripadal je topničarjem ter se je v svetovni vojni izkazal pri obrambi Gorizie.
♦	Strankini darovi za bojevnike v D^l-maziji. V Spalato je prispel te dni poseben vlak z darili direktorija Stranke za bojevnike, ki se mudijo v izvrševanju službene dolžnosti na dalmazljskih tleh. Darove so razdelili vojakom v spalatskem gledališču, kjer so bojevniki navdušeno
vzklikali Duceju.
*	Sestanki italijanske Akademije. Kraljeva Italijanska Akademija je imela te dni v Rimu svoje redne sestanke za mesec januar. Razpravljali sc o akademskih nagradah ter o delovnem programu. Med drugimi je govoril Pantaleo Carabellese o filozofiji. Giuseppe Lugli je razpravljal o antičnem življenju v Pompejih, v matematičnem oddelku pa Je govoril Gustavo Bru-neli o napredovanju problemov pomorske vede. Obenem je svet akademije sprejel nov delovni proerram. Med zborovale! je bil navzoč tudi prof. dr. Milan Vidmar, predsednik slovenske Akademije, katerega je pozdravil predsednik ustanove Federzom s prisrčno dobrodošlico. Prof. Vidmar se je zahvalil govorniku In je prikazal zgodovinske zveze med Italijo in Slovenijo ter izrazil svoje priznanje Italiji, ki je ohranila Slovencem njihov jezik ln narodne običaje.
•	Smrt vitezov železnega križa. Na vzhodni fronti je padel letalski nadporočnik Oskar G e n r i c h , ki je bil 3. t. m. odlikovan z viteškim križcem reda železnega križa ker se je ponovno odlikoval kot izvidnik na dolgih poletih. — Nadalje sta
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobote, 30 lan.: Ob 17.30: Zaljubljena žena. Red B. Nedelja. 31. jan.: Ob 14.: Oče naS... Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30: Ples v Trnovem. Izven. Cene od 15 lir navzdoL
Ponedeljek, 1. febr.: Zaprto.
•
G. Cenzato: »Zaljubljena žena«. Komedija v treh dejanjih. Osebe: Serena-Dani-lova, Fabrizio-Nakrst, Elena-V. Juvanova, Ana-Nablocka, Agno-Gregorin, Cortini-Peček. Antonelli-Brezigar, Alisa-J. Boltar-jeva. Režiser: prof. O. Sest, scenograf: inž. E. Franz.
Opozarjamo na premiero Goldonijeve tridejanske komedije »Mirandolina«, ki bo prihodnji teden. V njej bodo igrali: viteza Rippafratto-Jan. markiza Forlipopo-lija-Gregorin. grofa Albafiorito-Verdonik, Mirandolino, gostilničarko-Danilova M., Hortenzijo-Gabrijelčičeva, Dejaniro-V. Ju-vanova, Fabrizia, natakarja-Gorinšek. Režiser: J. Kovič.
OPERA
Sobota, 30. jan. ob 17.: Zemlja smehljaja.
Premiera Red Premierski. Nedelja. 31 jan.: Ob 16.: Thais. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
Ponedeljek, 1. febr.: Zaprto.
*
F. Lehar: »Zemlja smehljaja«. Danes bo premiera popolnoma na novo naštudi-rane operete v naslednji zasedbi: grof Lichtenfels-Anžlovar, Liza, njegova hči-Mlejnikova, Lora-Japljeva, grof Potten-stein-M. Sancin, general-Pianecki, princ Sou-hong-Cuden. Mi, njegova sestra-Bar-bičeva, knez Cang-C. Debevec, Fu-li, taj-nik-Skabar, evnuh-Simončič. Dirigent: R. Simoniti, režiser in koreograf: inž. P. Go-lovin, načrti za kostume: J. Vilfanova.
padla poročnik Erjch Schuster, vodni oficir v diviziji Hermana Gdringa in poročnih Johann Tillmann, poveljnik čete v nekem grenadirskem pclku. — Nad zapadno Tripolitanijo pa se je ponovno izkazal eden zmed najbolj znanih nemških letalcev stotnik Baer, ki je že odlikovan s hrastovim listom in meči k viteškemu križcu. Dosegel je svojo 148. in 149. zmago. Sestrelil je dve letali tipa »Curtiss«
*	Polk°vnik Zieten v Zvezi bojevnikov. Polkovnik Zieten, poveljnik nemškega protiletalskega topništva v Milanu, je te dni obiskal sedež Pokrajinske zveze milanskih bojevnikov, kjer ga je sprejel nar. sv. Ros-sai, ki je Zietenu izročil plaketo bojevniške organizacije. Sestanek je bil zelo prisrčen ter se je končal z navdušenimi "zkliki Duceju in Hitlerju.
*	Državne podpore za r°jstva. Od meseca maja 1935, ko so stopile tozadevne določbe v veljavo, do novembra 1942 je razdelila državna uprava 110.714 nagrad za poroke v znesku 247 milijonov lir in 385.252 nagrad za porode v znesku 442 milijonov lir. Poleg tega je bilo razdeljenih di užinam državnih uradnikov s številnimi 7troki 52.817 nagrad v znesku 35 milijonov lir. Vsega skupaj je bilo pol el jenih 538.783 nagrad v višini 725 milijonov lir.
*	Smrt novinarja na Balkanu. Iz Turi-na poročajo, da je padel na balkanskem bojišču dne 4. aprila 1942 Giuseppe Castelii, urednik lista »Gazzetta del Popolo«. Narodil se je v kraju Ascoli Pičeno, v mladih letih je sodeloval pri listu »Idea Na-zionale«, nato je prestopil k fašizmu ter je sodeloval do leta 1926. v uredništvu lista »II Regno«. Ko je leta 1935. izbruhnila afriška vojna, se je pridružil kot prostovoljec legiji prostovoljcev iz Brescie in se boril v Tembienu, kjer je dosegel povišanje med izbrane črne srajce. Do odhoda na bojišče v sedanji vojni je bil zaposlen v direkciji lista »Venfanni«.
» NOv komisar heraldičnega sveta. Na Ducejev predlog je Kralj in Cesar podpisal imenovanje državnega ministra, senatorja grofa dr. Mariana d' Amelija za komisarja v heraldičnem svetu.
*	Marika Ročk še žlvL Pred dnevi smo posneli po carigrajskih listih, da je znana madžarska filmska igralka Marika Ročk na svoji turneji po vzhodnem bojišču umrla. Zdaj poročajo iz nemških virov preko Rima, da je bila vest izmišljena. Umetnica je živa in zirava ter razveseljuje pripadnike honvedske vojske.
*	Nov razpored za prodajo mleka v Triestu, »Ultime notizie« objavljajo nov razpored za prodajo mleka v Triestu. Mleko bodo smele oddajati upravičencem samo pooblaščene mlekarne. Uredba stopi v veljavo dne 1. februarja.
*	Porod na sodišču. Na sodišču v Bariju se je vršila te dni razprava proti Fau-stu LupoJiu in Jolandi Suriani. Zasliševanje obtožencev in prič je bilo pri kraju, ko je vstal državni tožilec, a ni mogel začeti
svojega govora, ker se je <*jtrtonka
tem onesvestila, da so jo morali odnesti is dvorane. Odnesli so jo v sosedni prostor, kjer je povila dečka. Razprava je bila seveda odložena.
*	Posebna izkaznica za Španske legto. nar je. Španska Falanga bo s posredovanjem Fašistične stranke izročila vsem italijanskim sobojevnikom v španski državljanski vojni posebne izkaznice, ki naj potrdijo prijateljstvo med obema državama. Bojevniki iz Venezie Giulie, ki so sodelovali v španski državljanski vojni na stra>-ni Falange, lahko dvignejo te izkaznice na poveljstvu španske Falange v Triestu, Via Mazzini 30.
*	Požar v skladiščih žita v Montevideu. Iz Buenos Airesa poročajo, da je izbruhnil v carinskih skladiščih pristanišča Monte-video velik požar, ki je uničil okrog 2.000 vreč žita v teži 100.000 kg. žito je šele pred kratkim prispelo iz Peruja.
IZ LJUBLJANE
u— NOva grobova. Za vedno je zapustil svojce železniški uslužbenec v pokoju g. Ivan Sušnik. Truplo pokojnika počiva do sobote do 11 v hiši žalosti na Sv. Petra cesti 52, pogreb pa bo popoldne ob pol 15 lz kapele sv. Petra na Žalah na pokopal'šče k Sv. Križu. — Po dolgi, mučni bolezni je preminila v Črnomlju gdč. Olga Haringo-va. K večnemu počitku so rajnko položili v petek popoldne na pek epa lišču v Vojni vasi. Naj v miru počivata! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
u— jasni, sončni dnevi Barometrsko stanje je zadnje dni zelo visoko, ozračje Je osveženo in vrstijo se lepi dnevi. Vendar se živo srebro tudi čez dan ne povzpne visoko. V četrtek smo zabeležili najvišjo tem_ peraturo 19 stop. C. Noč od četrtka na petek ni bila tako hladna kakor prejšnja in smo včeraj zjutraj zabeležili le —4 stop. C. Ze zgodaj so se dvignile megle ln je ve« dan sijalo sonce z jasnega neba. Včeraj ob 9.13 je bil zadnji krajec. Vse kaže, da nas bo januar s soncem prepeljal v mesec svečnice. Dnevna svetloba je že znatno močnejša, saj zraste dan v januarju za celih 56 minut.
u— V ponedeljek 1. februarja bo v veliki unionski dvorani VTI simfonični koncert letošnje sezone, za katerega vlada med na-š!m občinstvom zelo veliko zanimanje. Vodstvo s;mfoničnih koncertov je tokrat ugodilo ponovno izraženim željam, da bi se posebno markantne in uspele skladbe ponovile. To je pokazal tudi uspeh ponovitve EH. simfoničnega koncerta, ko je bil tudi ponovitveni koncert popolnoma razprodan :n so se zanimali za koncert v prvi vrsti taki, ki so slišali že prvo izvedbo. Dejstvo je, da poslušalec prvič ne ujame v celoti skladbe ln ne zajame vse globine umotvora. V neki kritiki smo brali nekoč: »Po enkratnem slišanju si ne moremo osvojiti vsega in podati točne sodbe. Kakor obiskovalec slikarske razstave p c stoji pred umotvorom in si sčasoma ustvari celotni vtis, kakor posluša pravi ljubitelj opere po večkrat eno in isto delo, tako bo našel poslušalec koncertov resnični obraz simfonične tvorbe šele po opetove nem poslušanju simfoničnega dela.« Te m'sli so nas vodile pri
Najnujnejše znanje e ssdcteem kuhanjsi
Dobili smo nov posrečen gospodinjski priročnik, ki nam nudi najnujnejše znanje o sodobnem kuhanju. Izdala ga je knjigarna Tiskovne zadruge. To je zb'rka času primernih receptov ter navodil za napravo in uporabo zaboja za kuhanje.
O pomenu nove knjižice, ki je prav Učno opremljena in lepo tiskana, pravi kratek uvod, da hoče pričujoča sestavek nuditi gospodinjam najnujneše, času primerno kuharsko znanje z naukom o živilih. Prihraniti jim hoče zamudno iskanje po raznih obširnih kuharskih knjigah.
Vsaka gospodinja ve, da mera biti hrana okusno pripravljena tudi v današnjem času. To pa ni vedno lahko. Treba je znanje in dobre volje, katere našim gospodinjam ne primanjkuje, a znanje o okusnem kuhanju si lahko vsaka gospodinja pridobi iz prakse in iz kuharske književnosti, ki je tudi pri nas že precej obš:rna. Ker pa je čas dragocen in ne utegne gospodinja po celo uro brskati po kuharskih knjigah, primanjkuje pa tudi denarja, da bi si jih kupila, ji bo novi priročnik v vsakem pogledu ustrezen. Tu so zbrani sami taki recepti. za kuhanje, ki se danes lahko uporabljajo glede na razpoložljiva hranila in ki ne zahtevajo prevelikih žrtev. Na ta način bo ustreženo našim gospodinjam, ko jim bo pri sestavi primernega jedilnika prihranjena marsikatera dnevna skrb.
Pač umestno naglašia knjižica, da so življenje zadovoljstvo in uspeh dela povezani z domačim ognjiščem. Prav tako vemo, da
domače ognjišče ni tvorba kamna, opeke in železa, temveč umetniško ustvarjanje ženskega ljubečega srca. — Samo to premore tolike* žrtev, kakor jih do-prinaša danes gospodinja. V tej zavesti je treba stati gospodinjam ob strani z novejšimi izsledki na področju prehrane, kuhanja in gospod!njstva, z nasveti, ki jih vsebuje ta brošura. Nuditi hoče gospodinjam prijateljsko pomoč. In ta njen lepi namen bo gotovo v polni meri dosežen, če se bodo naše gospodinje ravnale po njenih nasvetih.
Zelo poučen je že sam prvi članek: Kaj moramo vedeti o prehrani človeka? V njem so zbrane jako zanimive in poučne ugotovitve znanstvenih preiskav. Dopolnitev te razprave je obširna tabela naših živil, ki do pedrobnosti navaja vseb'ijo in redilnost posameznih živilskih hranil. Nadaljnji član_ ki govore o maščobah, o mleku, siru, jajcih in sladkorju. Potem sledi daljše poglavje o pripravi jedi. Uvodne besede so posvečene našemu vsakdanjemu kruhu, ki ga dandanes pripravljamo z različnimi dodatki. Petem pa se vrste številni recepti za sodobna jedila, ki so preprosta, toda zelo okusna. Blizu 130 receptov omogoča gospodinji, da od tedna do tedna sestavlja jedilnik izdatnih jedil in da tako poskrbi za različno menjavo. V zaključnem poglavju sta opisana zaboj in vreča za kuhanje, ki sta se udomačila že v marsikaterem gospodinjstvu. Kuhanje v lesenem štedilniku je velik napredek, ki bo ohranil svojo veljavo tudi po sedanji vojni.
■ ii.(."S>. .■.••■ ...

' J --O* : {.

_________i
Prevoz protitankovskega topa v sprednjo italijansko postojanko na vzhodni fronti
sestavi sporeda ponedeljkovega koncerta, ki bo prinesel naslednja dela: 1) Rossini: Viljem Teli. Predigra. 2) Čajkovski: Prvi stavek Koncerta za violino in orkester, solist Albert Dermelj; 3) Schubert: Simfonija h-mol (Nedokončana); 4) Dvofak: Slovanski ples; ) Adamič: Scherzo. Začetek koncerta bo točno ob pol 7. uri. Predpro-daja v knjigarni Glasbene Matice.
u— Samo še danes si lahko še ogledate Sajovičeve umetnine, ki so postavljene na ogled v salonu Kos v prehodu Nebotičnika. Njegovi predmestni motivi in tihožitja bi bili nedvomno v okras kateremu koli stanovanju.
u— Ljubitelji podlistkov In drugih črtic, ki jih v Ljubljani ni malo, pridejo na svoj račun, če sežejo po prljubljenem tedniku »Domovini«. V številki, ki je včeraj izšla, sta v podlistku predstavljena dva sloveča mojstra novele in črtice: Guy de Maupas-sant s pretresljivo novelo »Ljubezen«, vedri Arkadij Averčenko pa z veselo zgodbo »Zastrupi jen je«. Od Novega leta dalje teče v »Domovini« tretji, samostojni del velikega romana »Žena v suženjstvu«. Članki govore o slovenskem lanu in o pridelovanju prediva, o rigolanju, okopavanju in gnojenju, polno je drugega drobiža, nežni spol pa i>o posebno zanimal članek o »grdih« ženskah in o njihovi pravici do ljubezni. »Domovina« prinaša tudi kolikor mogoče izčrpen pregled vojnih dogodkov in različno drugo zanimivo in poučno čtivo. Zato je meščanu prav tako dobrodošla kakor deželanu. Posamezna številka stane le 60 stotjnk, četrtletna naročnina pa je 6 lir.
u— Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine ima v soboto 30. t. m. ob pol 5 popoldne svojo glavno skupščino v Frančiškanski dvorani, Florijanska ulica. Na to se opozarjajo zlasti člani vseh tistih društev, ki so prešla v Združenje.
u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 prično dne 6. februarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem in kcnverzacijskem oddelku. — Najnovejša ln najuspešnejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
u— železničarska čebelarska zadruga sklicuje v nedeljo 14. februarja ob 9 redni občni zbor v gostilniški sobi Nabavi j alne zadruge na glavnem kolodvoru. Zaradi Izredne važnosti naj se članstvo polnoštevil-no udeleži.
u— Delovni koledar za vrt hi sadovnjak si čimprej nabavite, da boste pravočasno fse pripravili za letošnje pridelovanje na vrtu. Dobite ga v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3.
u— Otroci so zaspani. Mars'katera mati ima pozimi skrbi s svojim otrokom, ki ga zjutraj ne more spraviti iz postelje. Otroci so pač pozimi vse bolj zaspani kakor poleti. Se zlasti, ko gre semester h kraju ln so izpiti in naloge na dnevnem redu, so otroci, trudni, Izčrpani, zaskrbljeni. O potrebi otroškega spanja čitamo v listih: Človeška potreba po spanju je v zgodnji otroški dobi največja, potem pa z leti polagoma pojema. Enoleten otrok potrebuje dnevno povprečno 18 ur spanja. V četrtem letu se potreba spanja zmanjša na 14 ur. Toda 15 letnik potrebuje za svoj nadaljnji zdravi razvoj še vedno 10 ur spanja. Odrasel človek spi povprečno 7 ali 8 ur. Doba spanja se z leti bolj in bolj krajša in starčki Izhajajo s spanjem 5 do 6 ur dnevno. Seveda so izjeme, vendar velja eno: mladina, ki nI naspana, ni spočita ia se ne razvija pravilno. Zato je treba urediti tako,
da gre mladina zgodaj v posteljo in da spočita vstane k delu.
u— Gospodinjski koledar rabi danes vsaka dobra gospodinja, ne le da lahko redno zapisuje izdatke, temveč da razveseli svojo družino z dobro pripravljeno hrano. Poskusite kuharske recepte iz Gospodinjskega koledarja! Dobite ga v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3.
u— Učite se strojepisja'. Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično 4. februarja.
Desetprstna učna metoda. Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Specialna strojep'sna šola. Učnjna zmerna. Informacije in prijave dnevno. — Posebni tečaji tudi za knjigovodstvo, stenografijo, jezike. — Zahtevajte nev prospekt: Trgovsko učUišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15
u— Instrukcije, Novi (preje Turjaški) trg 5/in. Diplomirani filozofi uspešno poučujejo in temeljito pripravljajo vsak dan dijake vseh šol iz vseh predmetov za naslednji dan. Pouk je dve uri dnevno: dopoldne od 9—H, popoldne od 15—17. Honorar zelo zmeren. Priprava tudi privatne izpite. Priglaševanje vsak dan od 9—11 in 15—17: No vi (Turjaški) trg 5/JI1. Instrukcije.
Iz Hrvatske
Pcvratek papeževega legata v Zagreb. Pred nekaj dnevi se je vrnil v Zagreb z dvomesečnega bivanja v Italiji papežev legat Giuseppe Ram'ro Marcone.
Razstava italijanskega slikarja. Dne 16. t. m. je bila v galeriji Ullrich v Zagrebu odprta razstava italijanskega slikarja Gina Gregoria, uradnika italijanskega konzulata. Razstava bo odprta do konca januarja.
Tečaj itaPjanskega jeitfca za srednješolske učitelje, ki ga je priredilo ministrstvo za prosveto, je bil 28. t. m. zaključen.
»Zmagali b®rao nad vsemi sovražniki.« Pod gornjim naslovom citira »Volkischer Beobachter« Poglavnikove besede, da ja trdno prepričan, da bedo sile hrvatskega naroda s podporo velikih zaveznikov zagotovile v tekočem letu Hrvatski mir na mejah in v notranjosti, tako da se bo kmet lahko mirno posvetil obdelovanja svojega polja, delavec pa užival plodove svojega dela. Združene armade in z njimi hrvatski vojaki bodo premagali vse sovražnike, 5e posebno pa onega, ki ograža ne samo države, ampak heče uničiti tudi vero socialni red, človečanstvo in nacionalno življenje.
Hrvatd na vojaški akademiji v Sofiji. Te dn; se je vrnilo v Bolgarijo osem hrvatskih gojencev vojažke akademije v S->-fiji.
Hrvati so sestrelili 164 aeroplanov. Uradna ageacija hrvatske vlade poroča, da »o hrvatski letalci na vzhodnem bojišču od začetka vojne do danes sestrelili 164 .sovjetskih letal.
Tečaji za sestre - bolničarke,. Osrednji urad hrvatskega Rdečega križa prireja v Zagrebu tečaj za sestre-boln čarke. Prijavijo se lahko ženske od 21. do 45. leta, ki so hrvatske državljanke, rimskokatoliške vere in so končale vsaj dva razreda srednje šole. Tečaj bo trajal 3 mesece.
Rudarska bolnišnica v Zagrebu. Pred dnevi je bila svečano odprta bolnišnica za hrvatske rudarje v Zagrebu. Opremljena je najsodobneje z vsemi potrebnimi aparati in materialom. Zaenkrat je na razpolaga 18 postelj. Največ zaslug za ustanovitev nove bolnišnice ima glavna Bratovska skladnica.
ja vsebina genialnih stvaritev, od njih dobivajo svoj ritem in barvo. Bellini je umrl mlad (1801—1835) in za njegovim vihravim življenjem je ostala v italijanski glasbi svetla in neizbrisna sled. Z Donizettijem in Rossini jem je — najmlajši med njima — tvoril znamenito trozvezdje italijanske glasbene romantike.
Fraccarolijev roman, poln simpatičnega bleska, živijenjske vedrine in lahkotne igrivosti, pa tudi duhovitih opomb, je poslovenil s polnim razumevanjem vseh njegovih značilnosti dr. Branko Vrčon. Prevod je gladek in ga beremo z užitkom. Knjigo je opremila Gela Vilfan.
Pisateljica Ljuba Premier
Ob sporu za »Velikega moža«
Poletni večer. Tisočeri glasovi velemesta prihajajo skozi odprto okno v skromno sobo, kjer sedi Ljuba Prennerjeva za svojimi zvezki in knjigami. Od časa do časa dvigne glavo, da prisluhne strastnemu dihanju prestolnice. Tedaj — zvoki pesmi so prileteli v sobo in preglušili vse druge glasove. Po cesti gredo slovenski vojaki in pojo:
»Hladna jesen že prihaaaja...«
Ljubino srce se je stisnilo od lometožja. Velike, sive oči so se zazrle sto in sto kilometrov daleč — domov. Cez nekaj dni sedi pred izpitno komisijo. Mudi se ji. Naglo odgovarja na vprašanja, kakor bi hotela. pospešiti vso to dolgočasno ceremonijo. Opravila je izpit za šesti razred gimnazije. Nekaj ur nato sedi v vlaku in se vozi domov. Vrača se, pokoreč se istemu nerazložljivemu nagibu, ki jo je pred dvema letoma gnal v Beograd ...
Neki drugi dan — prav za prav noč. Zgodi se človeku, kakor da se je nenado-
ma z upornim pogledom zastrmel v negibni obraz svoje Usode ln zakričal: »Ne boš me premagala! Ukrotim te — dovolj moči imam za to!...«
Neki drugovrstni ljubljanski hotel. Stara zofa je postavljena ob steni na hodniku. Nikdar prej ni bila Ljuba Prennerjeva v Ljubljani. Zdaj leži na tej zofi in svetle sive oči uporno strme v temo, kakor da vidijo tam negiben, brezčuten obraz, ki pravi: »Jaz, tvoja Usoda, sem to... Ne bom ti prizanesla...« Dekliško srce nemirno utriplje, na pol v spanju, na pol bede. 'Pripeljala se je k izpitu za sedmi razred, V mestu je velesejem in vse sobe so zasedene. Svetla pomladna noč, ki gleda skozi okno na ta mračni hodnik, nocoj nima moči do tega nemirnega srca. Nocoj zaliva srce grenkoba — strašno negotova leži nekje v temi bodočnost...
Iz noči se je porodilo čudovito pomladno jutro. Navsezgodaj hiti Ljuba po Miklošičevi cesti. Pravkar si je bila najela čedno sobico pri neki delavki tobačne tovarne. Daleč tam spredaj se prelestno svetijo planine. Z veličastnim smehljajem zro na Ljubljano. Ob pogledu nanje raste v srcu pogum. Kje je zdaj malodušje? Srce je polno velike volje do življenja. Ena sama želja gospoduje zdaj v tem srcu: postati slušateljica prava na univerzi.
V tem čudnem pomladnem jutru, ob pogledu na zapeljivo smehljajoče se planine, se je porodila ljubezen med Ljubo in Ljubljano.
Dve leti pozneje. Začetek decembra. Nebo je sivo, pomalem dežuje. Neprijetna, strupena vlaga prodira skozi obleko, dotika se živcev. S svojima dvema vsakodnevnima »drava« cigaretama hiti Ljuba čez cesto. Prsti ji drhtijo, nekaj od mraza, nekaj o! tiste telesne oslabelosti, ki je posledica dejstva, da že dolgo časa ne jd
drugega kakor vsak dan ob štirih za dinar kruha. In dve cigareti. Nenadoma — obe cigareti se ji izmuzneta iz otrplih prstov in zdrkneta v mlakužo. Uporne sive oči so za trenutek potemnele od onemoglega srda. Obraz, neprestano napet od preobilice čustev, se zdrzne. Mimo nje zdrči avto in jo poškropi. Obupana, kakor že dolgo ne, gre vsakdanjo pot proti univerzi. Nebo je zdaj čisto sivo. In tudi življenje... »Čemu? Kakšen smisel ima vse bo?... Učiti se, delati, upati in se boriti...« Tako jI priišepetava izkušnjavec, ki jI ga ta dan
pošilja Usoda. Izkušnjavec je obup... * * •
Crno-belo, črno-belo... tako tke usoda življenje slehernega smrtnika. Tudi Ljubi, ki gre za svojim ciljem kakor za nekim višjim poslanstvom: iskanjem resnice. To je cilj, ki ga bo zasledovala kot literatka iin kot zagovornica. Njene oči so odprte za vse okrog sebe. A zdi se, da ničesar ne vidijo tako dobro kakor človeka — tistega majhnega človeka, s katerim jo veže neko posebno sorodstvo: trd boj za vsakdanji kruh. Nekoč, ko bo ta človek prihajal v njeno advokatsko pisarno po nasvete in pomoč, bo našel v nji veliko, razumevajoče srce.
To v oklepaju: Vladimir Levstik ji omogoči, da proda »Jutru« svoj prvi večji tekst in prejme lep honorar. Njena prva pot je v gostilno, kjer si naroči kar deset ocvrtih jajc. Toda želodec, vajen le svojega obroka kruha in dveh cenenih cigaret, se temeljito skuja ...
Pozneje, ko hodi že na sodni jo, meša med zemljiškoknjižne spise lističe s prvim osnutkom komedije, v kateri hoče povedati nekaj bridkih resnic. Ko je komedija napisana, jo pošlje uglednemu režiserju. Dobi jo nazaj s pripombo, da naj jo popraivi in
l predela. Popravljeno ln predelano jo pošlje uglednemu kritiku. Dobi jo nazaj nepre-čitano, a a pavšalno oceno ter pripombo, da naj jo popravi. Spet roma rokopis v dramo, zdaj ga dobi v roke drug režiser, ki najde razumevanje zanj in ga predloži upravi, ki ga sprejme. In Millan Skrbinšek, ki s posebnim veseljem režira domača dela,
se loti »Velikega moža«.
• • •
Mrzel januarski dan. Sneg škriplje pod nogami. V drami je tista nervozna živahnost, kakor vselej ob generalkah. Režiser stoji v prvi loži in z glasom, ki votlo doni po prazni dvorani, daje navodila igralcem. Med tem hiti Ljuba po svojih advokatskih opravkih. Z neko gospo se dogovarja o zapuščinski razpravi, in ves ta čas, ko govori, se smeje ln spravlja druge v smeh, ima strahovito tremo. Zdaj dvomi nad vsakim stavkom, ki ga je napisala. Vendar gre zvečer na videz popolnoma mirna v Dramo — tudi zato, ker ima na nogah čevlje z gladkimi podplati, pa se boji, da jI ne spodrsne. V svojem običajnem kostimu sedi v prvi loži. Ko luči ugasnejo ln se zastor dvigne, pogreša v tej množici izbranega premierskega občinstva dveh pri-prostih, postaranih obrazov — matere in očeta, ki sta leta in leta s pritajeno skrbjo, nemara tudi z neko skrito radovednostjo od daleč zrmla na življenjsko pot tega svojega otroka, trudeč se brez dvoma, da bi razumela to nemirno, vedno nekam naprej, nekam više stremečo svojo hčer.
»Kaj ti Je treba tolikih Sol, v pisarni ostani, saj imaš lepo plačo«, ji govor oče, ta oče, ki je ostal s štirinajstimi leti sam na svetu, pri nekem mizarju, kjer ga je pustil njegov oče, preden se je bil izselil v Ameriko. In mati, ta viničarska hči iz Jarenine, ki je morala z desetimi leti že v službo in je prestala mnogo grenkih ur,
preden se je dokopala od pastirice do prve kuharic v boljšem mariborskem hotelu, mati mu prirjuje. Ta priprosta žena, ki je eno samo leto hodila v šolo, a je obdarjena z naravnim razumom, v svoji pripro-stosti prav nič ne razume, da bi mogle biti tolike knjige zares pogoj za srečno življenje. In ko prinese hči svojo prvo tiskano knjigo v ta preprosti dom, mati vsa vznemirjena vpraša: »Ti, pa si to, kar napišeš, kar tako sama iz glave zmisliš?« To ko hčerka pritrdi, mati prestrašena vzklikne: »Jezus, ne delaj tega, ljudje bodo prišli na to, pa te bodo zaprli!«
Sele ko se drugič dvigne zastor ln ko avtorica nenadoma začuti tisti skrivnostni stik med občinstvom in igralci, napetost popusti in srce se širi v nedopovedljivem veselju, treh kratkih besedah: Razumeli so me... Z ušesom, ki je vajeno poslušati in razlikovati iskrenost od neiskrenosti, prisluškuje gromkemu aplavzu z dijaškega stojišča, od koder je sama toliko let s kritičnim pogledom zrla na oder ...
Hotela je povedati resnico, povedati Io s smehom, kajti prisrčen smeh, ki — po njenih besedah — sprosti srce in očisti ozračje, se ji zdi boljši od vsega »globo-kauzarstva«. »Saj smo vsi mrhe! To pravim vsem, predvsem pa sebi, in pri tem se vendar smejem ...«
»Veliki mož« se je predstavil tudi že nedeljskemu občinstvu. Tudi to ga je razumelo in sprejelo tako, kakor ga je hote1 a avtorica podati. In medtem, ko ss bodo igralci in občinstvo še ukvarjali s tem dra-matskim prvencem mlade pisateljice, je ta stvar za njo že »ad aetas. Kos preteklosti. Obcestni kamen — mejnik na razvojni poti. Ljuba pa že s svojim krepkim korakom stopa dalje, ne oziraje se nazaj za nejasnimi obrisi novih podob, ki jih že snuje njena ustvarjalna domišljija.	EL ft.
Napredek higiene
IX.
Pzdnebje in nase zdravje
Kot podnebje v zdravniškem pomenu f taitraimo vscto vseh atmosfe-ričniji vplivov i Mi e telo im naše zdravje. Atmosfera ob-«'..:ja vso zemeljsko c4>Io in sestoja ia zraka, k je zmos pl nov in vsebuje 20.9°/« kisika, 7 : ®/o duška, 003% ogljikovega dvokiaa, r. ilookcst argona in neona in vodno paro, k »o pa močno menjava. Važno je tudi v.jifti, da nastaja pod vplivom elektrike (b ieilca, strele) posebna obika kisika s tremi
-.ai Oa. k.i se imenuje ozon in je posebno zdravilen.
Kakor bomo videli, so podnebja zelo raz-HJna. RaztVka je odvisna od lete kraja (aLi ob ravn ku, v zmernem aLi severnem zornel isike oble. ali je kraj v dolini ali co'o v kaki kotlini ali na hribu), od zračnega tlaka, ki je največji na morsk' gladini, od topline (topli, zmerni Jn h;adn: kraji, dnevni, mesečni in letni povprečki). od padavin (dež. sneg itd., meteorna voda = voda. ki pada iz ozračja na zemljo), od sonca (kciiitko sončnih ur pride na preiskovani kraj — množina sončn:h žarkov) in od intenzivnosti senčnega žarenja (ah serčni žarki lahko močno prodirajo skozi ozračje, ali jih zadržujeta megla in prah, od česar je odvisna množina ultravijoličastih žarkov, ki so kemično učinkoviti in jih uporabljamo ko^ zdravilo).
Skušnje nas učijo da človek 'ahko živi in ostane zdrav v vsakem podnebju, če se je naučil varovati svoje telo in zdravje proti izrednim atmosferskim pojavom. Tako so na primer divji narodi ob ravniku brez obleke, v tropih naseljen Evropec pa je lahko oblečen, nosi lahek ie širok klobuk, si je urad-«! mrzle prhe tn ima na razpolago led za hlajenje jedil in pijač, v polarnih krajih pa se tudi najprimitivnejši narodi zavarujejo proti mrazu z živalskimi kožami (kožuhi). Jakuti, nomadski naTod, ki živi v Sibiriji v naj mrzlej šrh krajih (do —70° Vrhojansk). žive v šotorih, polnih dima. Novorojenček bi se v tem ozračju za-dušl, zaradi tega ga mati. brž ko ga je po-dojiiLa, zavije v kožuh in izpostavi v mrežo med drevjem; dete je na čistem zraku in obvarovano pred mrazom
Prav tako nas uče skušnjo, da se človek mora varovati prehlada, ker nastopajo po prehladu nekatere bolezni. Bili so učitelji medicine, ki so predavali na vseučiliščih, da prehlada ni. da obstoji le okužen je z bakterijami. V resnici je stvar taka; mnogo patogenih (bolezenskih) bakterij živi stalno v našem telesu (zlasti v ustni duplini); dokler je naš organizem v ravnotežju, bakterije niso škodljive, brž ko pa teto oslabi in so tkanine od prehlada oškodovane, so našle bakterije ugodna tla. se naglo razmnože in povzročajo bolezen (angino, akutni revmatizem, pljučnico iit<L). Prehlad tedaj obstoji, od njegove intenzivnosti je odvisna teža obolenia.
Poučen je naslednji primer: Mlad zdirav-nik je vstopili v Avstriji v vojaško službo. Pozimi je moral peš v Kri vosi ji (Krasu nad Kotorjem) na neko postojanko. BiH je močno kratkoviden in je padel v neko s snegom zadelano kraško dodano V snegu je obtičal stori ure. Pojavil sie je najtežji akutni revmatizem vsega mišičja in vnetje nožnih živcev (išias). Ni mogel govoriti nit/ jesti (morali so ga pitati). Slednjič je ozdravel, toda pri najmanjšem prehladu se mu je bolezen nonovila. ker si je mož pozabil utrjevati telo. Odpornost našega telesa se da z življenjem v naravi, predvsem s sončenjem (zlasti v planinskem zraku) <n u.ltra-vijoličastimi žarki močno povečati'. Doigna.no je tudi, da vpliva slednje zdravilno na nekatere bolezni, kakor na® uči vsakdanja zdiavniška skušnja.
2ielo važno je zato, da ima vsakdo pravilne pojme o vplivu podneb a na naše zdravje. Kdor hoče ostati zdrav, mora poznati škodljivost pa tudi koristnost, posamičnih podnebij, nakar mu bo prav lahko na eni strani obvarovati 9e zdravstvene Škode. na drugi pa se bo okoristili z ugodnostmi ki mu jih nudijo obližnja podnebja. Nikakor nam torej ni treba govoriti o zdravem ali škodljivem podnebju, kajti v normalnih razmerah ima ali bi vsaj moral imeti vsakdo priliko, da se vsaj za neko dobo v letu poda v posebno ugodna ali celo zdravilna podnebja. Stvar pravilne državne organizacije je v tem. da se tako zdravemu Sloveku kakor za nekaterimi boleznimi obolelemu zagotovi bivanje v zdravilnem podnebju. Kakor smo videli pri razpravi o tuberkulozi, večina držav tega smotra še ni dosegla. Pač pa se dnevno ojačuje med medicinskim svetom prepričanje o važnosti kakovosti podnebja.
Škodljivosti podnebja
Kakor že omenjeno, so nekatera podnebja zaradi svoje kakovosti škodljiva našemu zdravju. Predvsem pridejo v poštev naslednje bolezni:
Malarija je bolezen ameb (praži vallic), k; se razmnožujejo v krvi in uničujejo rdeča krvna telesca. Na mil'jene budi umre v. ako leto za malarijo. Prenaša jo komar auofeiles. ki ima za svoje življenje posebne I redpogoje: živi le ob vodi (močvirju, re-' ah, morju) in v vročem podnebju. Zategadelj se š.ri malarija izključno le v toplih podnebjih. Kjer odpravljajo močvirja (Italija), izgine anofeles in z njim tudi malarija. Malarija se v planinskem podnebju pozdravi sama od sebe medtem ko človek v malaričnih podnebjih brez dandanašnjih uspešnih zdravil (kimin. atebrin. plasmoehin) žalostno pogine Svoječasno je malarija iztrebila vse prebivalce malaričnih podnebij (Campagna pri Rimu) Šele po razmočvirje-nju so se ljudje zopet naselili tam.
Tuberkuloza je takisto endemija (stalna kužna bolezen), ki zahteva milijonske žrtve ljudi na leto in je odvisna v veliki meri od kakovosti podnebja. Vemo srcer, da je tuberkuloza bolezen umazanega zraka da ji podleže človek, ki živi stalno v prahu, kletnem zraku itd., medtem ko se bacil tuberkuloze ne more usidrati ori planincu, lovcu, ribiču, športniku, skratka ne pri človeku ki se mnogo giblje v naravi. Nikakor tedaj ni dokazil no. če oboli za tuberkulozo v drugače zdravem podnebju usmiljenka ali šivilja; živela je pač noč Ln ian v umazanem
--- njem p«u6*	* •
pognojena njiva z« troencutaBO, lua se m zdravega podnefc ja m je uiivak
So kraji na svetu (»lmvBua podnebja) kjer stoletja na nkake tuberkuloze, dasi vemo, da obstoji endemij-a tuberisuloze od starih kultur (Grkov) nadalje vso človeško zgodovino. To so kraji s posebno ugodnim podnebjem. Tudfi v Sloveniji jo reč takih podnebij (Rakitna za Krimom, Senoeeti pod Sv. Miklavžem, ob Savi. Gorjanci) Za te kraj« je značilno, da v njih ni rahitide (vpliv ultra vijoličastih žarkov, ki delajo ▼ koži vitamin D), niti tuberkuloze, dasi prebivalci niso turisti, temveč žive stalno v zdravilnem podnebju, kar jim daje odpornost proti tuberkulozi. Ce pa pridejo ta ljudje v drugo podnebje (n. pr. dolinsko), kaj radi zapadejo tuberkulozi. Nekatera podnebja so na posebno slabem glasu glede na tuberkulozo (Dunaj, kjer je svoječasno umrla obilica slovenskih vseučiliščnikov in se je tuberkuloza imenovala: morbus Vien-nensis = dunajska bolezen; Beograd je eno izmed najbolj okuženih mest na svetu glede na tuberkulozo). Vzrok temu ie najbrže v obilnih vetrovih (kosava) m v pomanjkljivi h gieni mesta.
Revmatizem je takisto često v zvezi s podnebjem, predvsem z mekrotnim in malosončnim. Seveda sta revma in išias z drugimi prehladnimi boleznimi nsjvčkrat v zvezi z metk rotil i m stanovanjem. Kdor stanuje v vlažnem kletnem stanova r iu se bo prav gotovo nabral revmarizma pa najsi je sicer podnebje ugodno. Seveda, če je podnebje suho (Kras), tudi v manj h^enskem stanovanju ne bo dobil revmatizma brž ko ga bo večkrat prepihala knrika Luria (veter. k; suši).	Se bo nadaljevalo.
KAJ VEM? KAJ ZIMAM?
JUTU®
Pogovor cvetlic
Nad malo golo livado so zaplesali topil predpomladni žarki, poslanci zlatega sonca.
»Zaspanci vstanite, čas je že« so klicali speče kali.
Trobentica se je urno odzvala vabljivemu klicu in pogledala na zemljo.
Mična, vsa zlata kakor sončece samo je napela mlada ličeca in zapiskala v tro-bentico: »Trara — triri, sram ga bodi, kdor še spil«
Zvonček je zazibal belo glavico: »Cinge-le-bingele, kdaj sem že tu!«
Na vrbi so se oglasile užaljene mačice: »Mijav, mijav, ej, ni prav, če je cvetek domišljav. Me smo počenile že zdavnaj
Nova mladinska knjiga
Svatba MIŠKE MIKI
Pravkar je IzSla v založbi Narodne tiskarne ljubka otroška povest znanega bolgarskega pisatelja Nikolaja Fola »Svatba miške Miki« s Pirnatovimi ilu-_stracjjami. Zgodba o prelepi
tihe in mirne na vrbico in si grejemo v solncu grbico!«
Teloh se je široko razkoračil, jezno na-ježil rumene prašnlke in dejal: »Zlato sraj-čico imaš in kaj rada se bahaš. Pomladni žefran in jaz sva te prehitela. Vijolični in beli naši cvetovi so krasili livado, ko še naše bahačlce ni bilo.«
Ne prerekajte se za prvenstvo, vi pokorni, poslušni otroci zlatega sonca!
Vsi ste nam enako mili, vi prvi oznanje-valci pomladi.
Porasnrot
Na neki majhni železnici, ki je povsod znana zaradi svoje počasne vožnje, naleti sprevodnik na majhnega dečka, ki mu pomoli cel vozni listek.
»Povej deček, zakaj nimaš otroške vozovnice ?«
»Kaj bi tisto,« se odreže mali naviha-nec. »Preden me pripeljete na^ilj, bom že davno velik.«

'kitajski kraljični tn o pogumnem kraljeviču Omarja, ki je bil ubil srno gozdne vile in se je zato mora) kruto pokoriti, je tako zanimivo tn prisrčno napisana, da jo bodo naši otroci brali z največjim užitkom. Kraljevič Omar mora ubiti strašnega zmaja, da bo rešen svojega prekletstva. Njegova usoda, ki je usoda miške Miki. njegovi boji tn uspehi, spletke ln dogodivščine na kitajskem dvoru pred tisoč in tisoč leti — to je že cel roman v obliki pravljice. Okusno opremljena V polplatno vezana knjiga je zelo poceni ln stane same
19 lir
Tu objavimo zanimiv rebus in obenem rešitev. Bistre glavice, hitite, poizkusite srečo in nam pošljite rešitev.
sfele za mak
S Francozom je govoril.
Mihec: »Včeraj sem se del j ko eno uro razgovarjal s Francozom. Govorila sva o vseh mogočih stvaveh.«

Janko: »Mar znaš tako dobro franoo-
j ski?«
i Mihec: »O ne! Toda Francoz prav do-
I bro govori slovenski.«
Za našo samoraščo lovsko besedo
(Nadaljevanje in konec)
>Zajcačednost. Zajcačeden je ptičar, ki ne gre za zajcem.« Hasenrein sloveniti z »zajcačeden« je isto, kot če bi rekli za zimmerrein »sobočeden«, namesto snažen — snažna ženska, snažna hiša. čeden zna-či prvenstveno lep: čeden obrazek = lep obrazek, čedno dekle čedna slika. Tisti redki psi pa, ki se premagajo, da ne planejo za divjadjo (ne samo za zajcem!), so trdni (trden sklep).
»Zlvaloljuben.« To je brat »angloljubske-mu«, ki sem ga že nekomu javno opone-sel. Slovenec pravi, da dober človek ima živali rad,
»žličarke, zajčja ušesa.« K zajčjim »Ie-tačam« zdaj še zajčje »žličarke«! Pleter-šnik ima: žličarka der Loffelreiher, žliča-rica die Loffellente. Pri svojem več kot 301etnem lovskem udejstvovanju nisem nikdar čul drugače kot zajčja ušesa, zajčji uhlji. Zajcu pravimo tudi dolgouhec, nikdar pa »dolgožličar«.
Dr. Lokar pravilno zahteva, da je treba mulaste srnjake in jelene — to so taki brez rog in rogovja — »odstreliti« — absehies-sen. Mari ne postreliti! že zgoraj sem poudaril, da odstrelim kak ud. kedar ga odbi-jem, žival ustrelim, živali pa postreltm.
iDr. Lokar je priobčil v »Jutru« 26. XI. 1942 zelo lep članek: »V prsku na bradača.« 2e zgoraj sem omenil da ima lovska nemščina to posebnost, da pravi, da ima gams na hrbtu brado — »Gamsbant«, to je daljša dlaka na hrbtišču, ki jo lovci, povezano v šop, nosijo za klobukom. Slovenski lovec nosi za klobukom gamsov
Sop. »Gamsova brada« je čisto neslovenska! Ker gams nima nikdar brade, je go-lobradec, ne more biti torej bradač! Zaradi tega je naslov zgornjega sicer tako izvrstnega članka temeljno zgrešen. Jaz bi ga izpremenil v: »V prsku na gamsa.« — Tudi tšle stavek v istem članku: »Lovec je takoj začel puliti brado, dokler je bilo truplo še toplo. Bila -je dclga, lepo raz-cvetena in bilo je je za lep čop,« bo treba popraviti: lovec je takoj začel puliti dlako na hrbtu. V slovenščini poznamo pri gamsu dolgo brado le v lovski latinščini — lovski starinar e pripovedoval lovskemu zelencu, kako lepo brado da je imel njegov gams; na vprašanje, če je bila dclga. je pokazal z roko, da do popka . .. Sijajno pa je rečeno v Lokarjevem članku, da je bila lepo razcvetena (na koncih belo-siva), saj pravimo tudi, da nohti cveto, kedar imajo bele pege.
Toliko načelnega v primerih o dr. Lo-karjevl lovski slovenščini. Pri njem sem se moral pomuditi dlje, saj nam je dr. Lokar ne le sestavil Lovsko ribiški slovar, ampak je bil tudi več let urednik Lovca in Lovsko ribiškega vestnika, torej osrčje naše lovske besede.
»Kam je vpadla kita jerebic« in »jerebice, ki so sedle, so se začele gibati šele čez čas« (Lovec 1940.) Nemec pravi: »Die Hiihner fallen ein«, po nemško misleči slovenski lovec pa »jerebice vpadejo«, dočim reče Slovenec vedno, da tiče, seveda tudi jerebice kam sedejo ali se kam vsedejo: v koruzo, krompir, proso, deteljo itd., dokler posevki še stoje, kedar pa so pospravljeni: v koruzišče, krompirišče, prosišče, detelji-šče. V drugem stavku pravi pisec pravilno.
Gsrmanizmu »jerebice vpadejo« v žlahtl i je: »jelenjad ni izstopila na njive« in *sr-njak proti mraku redno izstopa.« (Lovec 1940 ) Slovenrk-mu lovcu jelenjad in sr-n "p k prideta ali ne priJ< ■ r. oziroma ju ni, l^o ju črka. Ist pisec pravi mr'o dalje prav: »danes ne bo prižla jelenjad za ča^a.«
Da imajo naši kineln^i neverjetno slovenščino, evo še enega dokaza! »Pes je iskal prod menoj prosto izgubljeno« (ranjenega raica namreč). Love? 1C42. »tkati lierto izgubljeno« (kakšno je ne1 i n^pro-»to izgubljeno?) je »verloren suehen«. Tako tisti, ki občuti in misli rn tuje, ne pride iz začaranega rira - . ' vendrr je J stvar tako preprosta: pes je . 1 pred me-' noj ranjenega, ebstreljenega zajca, ranjeno, ofcstreljeno divjad.
Večina slovenskih lcvcev še vedno »strel na kega odda« namesto lzn."ll vžge po I:om, »oddan strel« namesto Izpaljen strel, »strsl pad?« namesto poči. j?kie: »narava da je »prosta«, kakor da bi bila kje tudi nenrosta nrrav! O vs?m tem in trkem ne bom tukaj zdaj govoril, o tem se bomo pomenili pri drugi priliki posebej.
Dr Mirko Cernič
Italijanski avtorji na tujih odrih. Deželno gledališče v Salzburgu je nedavno vprizorilo Alesssmdra de Stefanjia komedijo »Mattinata ^aprile« frankfurtsko gledališče je uvrstilo v tekoč repertoar komedijo Luigiia Bonelliia »Cicero«, ki so io igrali tudi v Bukarešti. Narodno gledališče v Bukn»ešti jč nadalie uprizorilo Giovacchina Forzana if?ro »Napoleone e le cUnne«. Dortmund^ko glednlišče ie u-pešnr vprizorilo Rina Alessija komedijo »Anim? smarrite«.
56.	Kaj Je prozelit?
57.	Kaj Je bila balada prvotno?
58.	Koliko bi tehtalo na Luni, na Jupitru, na Soncu telo, ki tehta na Zemlji 100 kg?
59.	Za vrtnarje ena.
Vrtnar bi si rad zarisal cvetlično gredo v podobi pravilne, 3 m dolge in 2 m široke elipse. Kako bi to najpreprosteje napravil?
60.	Križanka.
Vodoravno: 1. svetopisemski očak, ki se je ponašal z visoko starostjo, 8. sprednje-azijska dežela, 9. vrč, posoda (tujka). 10. moško ime ali odmerjen čas, 12. vrsta
mreže, 13. početek, studenec, 15. kratica za ameriško državo, ki se imenuje po »deviški« vladarici, 16. orošen, 18. tok okrogle oblike, 19. proizvod gorenja, 21. divja žival iz rodbine psov, 24. vas v bližini Ljubljane, 26. vodna žival, spada med členar-je, 27. predlog, 28. zmikavt, 29. pokoj, 30. vzklik, 31. zdravilo, 32. kazalni zaimek, 35. kazalni zaimek, 38. nočna ptica, 40. Krištof (po špansko).
Navpično: 1. domače moško ime. 2. Mojzesov brat, 3. oziralni zaimek. 4. romanski spolnik, 5. dlaka na glavi, 6. svetopisemski možak, ki je prodal svoje prvenstvo, 7. čeprav (izposojenka), 11. otok v Adriji, 13. pastir za vole, 14. vrsta (srb.-hrv.), 16. gorski bor, 17. afriška reka, 20. ime zna-
menitega parnika, ki se Je potopil, 21 pozen, 23. prekuhan sladkor. 25. gozdič, TI.
dolgo vlakno, 33. glagol, ki izraža gibanje, 34. stročnica, 36. kratica pod podpisi. 37. znak za prvino, 38. oblika glagola biti, 39. kratica za »voltamper«.
• Rešitev nalog 25. t. m.:
51. Izraz »vveekend« je angleški, pomeni »konec tedna« in označuje navado, da prebije človek konec tedna, t j. od sobote opoldne do ponedeljka zjutraj, na
deželi.
52 Slikar Arnold Bocklin se je rodil &M> 16. oktobra 1827 v švicarskem mestu
Bazlu.
53.	Kljub temu. da število z golim o6e-som vidnih zvezd ni prav veliko, bi se težko spoznali na nebesu, če bi se zvezde ne razlikovale po sijaju in bi ne bile neenakomerno razvrščene po nebesnem svodu. Tako pa je človek že v pradavnih dneh združil po več bližnjih zvezd v skupine _ ozvezdja (konstelacije) — ki jim je dal imena po vsakdanjih predmetih, na katere spominjajo po obliki, ali, in to celo rajši, po živalih in mitoloških osebah.
Izmed vseh ozvezdij najlaže izsledimo Veliki voz (Veliki medved), ki ga vidimo na nebesu vsako noč ob poljubni uri.
Sonce ere na svoji poti po ekliptikl od pomladišča po vrsti skozi ta-le ozvezdja: Oven. Junec, Dvojčka, Rak, Lev, Devica, Tehtnica, Škorpijon, Strelec. Kozorog, Vodnar in Ribe; pas teh 12 ozvezdij se imenuje zodiak (živalski krog).
V kozmografiji (v koledarjih, pratikah lid.) ima vsako našteto ozvezdje zodiaka svoje posebno znamenje. Ekliptiko delim® od pomladišča v 12 enakih delov in postavimo k vsakemu del'šču znamenje naslednjega ozvezdja, začenši pri pomladi-šču z znamenjem Ovna. Sonce je v »znamenju« Ovna, ko stoji v ozvezdju Rib, J« v »znamenju« Raka. ko stoji v ozvezdju Dvojčkov itd. V naslednjem starem latinskem distihu so našteta imena ozvezdij ▼ istem redu kakor prej:
Sunt: Aries, Taurus, Gemini, Cancer,
Leo, Virgo,
Libraque. Scorpius, Arcitenens, Caper, Amphora, Pisces.
*
54.	Skrivalnica.
Stiriperesni deteljni list je v levem kotu spodaj.
55.	Nekaj za računarje.
A ima 40 lir, B ima 80 lir. A bi imel točno 100 lir, če bi mu dal B tri četrtina svojega denarja, t j. 60 lir. Enako M imel B 100 lir, če bi mu dal A polovico svojega denarja, t j. 20 lir.
nMm sveta
Italijan predseduje novinarski zvezi. Za
predsednika predstavnikov inozemskega tiska v Berlinu je bil te lni izvoljen italijanski novinar Edoardo Senatra. Podpredsednik je japonski novinar Kato.
Obnovljen postopek za bcatifikacijo neapeljske kraljice Marije Kristine. Dne 6. maja 1937. je papež Pij XI. na predlog vatikanske kongregacije proglasil neapeljsko kraljico Marijo Kristino za vredno, da se proglasi za blaženo. Pozneje se je proces za beatifikacijo zavlekel, zdaj pa ga bodo obnovili. Kraljica Marija Kristina Sa-vojska je bila hči Viktorja Emanuela I. m njegove soproge Marije Terezije. Rodila se ie leta 1812. v Cagliariju v izgnanstvu, ker je bil takrat Turin zaseden po francoski voiski. Dve leti pozneje se je Marija Kristina vrnila z družino in dvorom v Turin in se je nastanila v graščini pri Verzuolu.
Smrt izumitelja radiogoniometra. V kraju Cursaone je premenil izumitelj Etcore Belini, konstruktor raliogoniometra, Ki dovoljuje letalom in ladjam orientacijo m določitev kraja. Ettore Belini, ki je bil po rodu Italijan, se je že pred leti naselil v
Franciji.	_	.
Napoleonov plašč. Muzej Traunstem na Bavarskem je obogatil svojo zbirko z vojaškim plaščem, podšitim ž levjo kožuhovi-no. Plašč je bil, tako poročajo nemški viri, last Napoleona Bonaparta na zimskem vojnem pohodu v Rusijo v letu 1812/13. Plašč je podaril muzeju maršal Kari Ul-
rich.	„ .„
Restavracija Rafaelovih fresk v Vatikanu. V tukajšnjih prostorih papeške stolice so začeli te dni obnavljati Rafaelove freske. Delo je poverjeno najboljšim strokovnjakom.
Letošnja obletnica osvoboditve Katalonije. V Barceloni so ta mesec svečano proslavili Četrto obletnico osvobolitve Katalonije. Svečanosti so priredili falangisti s sodelovanjem vojaših oblasti.
Ura s tlakcmerom. Iz Curiha poročajo, da se je nekemu švedskemu obrtniku posrečilo skonstruirati uro, ki deluje s pomoči« zračnega pritiska. Izum je bil napravljen že leta 1916., tofa izumitelj je šele sedaj odkril svojo tajno. Mož pravi, da deluje njegov aparat brez navijanja celih 12 mesecev.
Zaročenka sme prevzeti zaročenčev priimek. Madžarska vlada je izdala odločbo, ki dovoljuje zaročenkam v vojni padlih zaročencev, da prevzamejo zaročenčev priimek. Tozadevne prošnje bo reševalo vojno ministrstvo.
Edini danski ganster umrl v blazn*cL Iz Stockholma poročajo, da je umrl edini danski ganster. neki Rus z imenom Bulot. Najprej se je udejstvoval na ozemlju južne Rusije, kjer je osnoval svojo tolpo, leta 1P06 se je preselil na dansko ozemlje. kjer je stvoril novo skupino, s katero je nad eno leto strašil po deželi. Policija ga ie slednjič prijela in zaprla. Sodišče ga ie obsodilo na daljšo robijo, od koder je našel pot v blaznico. kjer je selaj umrl.
Trio iz Triesta v Ankari. Dne 7. februarja bo koncertiral v Ankari trio iz Triesta. Prebitek koncerta je namenjen turškemu Rdečemu križu.
Tudi v Brazili ji uvajafo volni kruh. Bra-zilska vlada je odredila peko enotnega »volnee-a kruha«, ki bo sestavlien iz 85 odstotkov nSenlčne mešanice S tem ukrepom bo Brazilija prihranila znatne količine svo-1eira žitnega pridelka za Izvoz v inozemstvo. ki ji bo plačalo dobave s tujimi valutami.
Dedščino Je vzel s sabo pod zemljo. ▼
nekem bretagneskem kraju je umrl pomorščak, ki je trpel v zadnjem času na maniji zasledovanja. Zapustil je pismo, v katerem sporoča dedičem, da Je odnesel 90.000 frankov v svoji leseni nogi s seboj v grob. V pismu izraža željo, da puste denar nedotaknjen v leseni nogi, da poštar ne plen črvov.
Bik0borbe so na Španskem ie vedno priljubljena igra. Po uradni statistiki Je bilo lansko leto na Španskem prirejenih 244 bikoborb, pri katerih je balo usmrče-nih skupaj 1549 bikov. Nasproti prejšnjemu letu se je število bikoborb zvišalo za 63.
Slovaška ima 115.000 rad'jskih naročnikov. Po statističnih podatkih znaša število radijskih naročnikov na Slovaškem 115.000.
Vročinski val v Južni Ameriki. Listi poročajo, da je v zadnjih dneh temperatura v Buenos Airesu dosegla 40.3 stopinje Celzija. kolikor že ni znašala od januarja leta 1935.

NAROČITE SE NA ROMANE
DOBRE KNJIGE'

■•rnntHimmmmmimmm
USPEH
—	Kupila sem radijski aparat samo a namenom, da bi navadila nota ostajati zvečer doma.
—	No. ali je kaj zaleglo?
—	. Seveda Je! Zdaj sedi rsak doma, dokler niso končane vse oddaja, tem Šele gre z doma.
S P O R T
Službene nfefave
iz urada COial-a
Objava štev. 6.	Ljubljana, 28. jan.
Služba športnih zdravnikov. Predsedstvo CONI-a (služba športnih zdravnikov) je odredilo, da mora vsako športno društvo imeti na razpolago zdravnika, ki bo iz zdravstvenih vidikov nadziral in pregledoval vse aktivne člane društva. Vsa športna društva iz Ljubljanske pokrajine se zaradi tega pozivajo, naj do 10. februarja t. 1. prijavijo CONI-u ime in priimek svojega zdravnika in njegov naslcv.
Zdravniki športnih društev se morajo vpisati v članstvo službe športnih zdravnikov pri CONI-u.
V bodoče noben zdravnik ne bo smel izvajati svojega poklicnega dela v športnih krogih, če ne bo pravilno vpisan v službo športnih zdravnikov pri CONI-n.
Vsak prireditelj vsake športne prireditve, bodisi kakršne koli in kakršnega koli pomena, bo moral poskrbeti, da bo na vsaki prireditvi prisoten tudi športni zdravnik.
Na vsakem športnem prostoru in pri vsaki športni napravi bo moral odslej biti pripravljen kovčeg s potrebščinami za prva pomcč. prav tako pa tudi primerno osebje za, pcmoč športnem« zdravniku.
Preden b0 v bodoče CONI izdajal predpisana dovoljenja za kakršno koli športno prireditev, bo moral imeti v rokah pismeno zgotovilo društva prireditelja, da je vse ukrenjeno za prvo pomoč in za zdravniški preeled udeležencev.
Sedež pokrajin'-1?« slnžbe športnih zdravnikov je pri uradu CONIa.
Vsi zdravniki kj h^če.io biti vpisani v to službo, morajo za to pismeno zaprositi in dokazati, da so priznani za izvajanje poklica zdravnika kirurga, da poznajo šport in so tudj vpisani v sindikat zdravnikov.
Očetje in sinovi
Različna pcfmova^a starost
Šport gre iz roda v rod?
Premlado je še vse športno gibanje — če ga cenimo z velikim zgodovinskim merilom — da bi mogli navesti zadostno vrsto dokazov o tem, da so športni talenti in športne lastnosti dedne, toda vendar je že znanih precej primerov da so sinovi sledit očetom v športni karieri nekaj pa tudi, da so očetje kar tekmovali ob strani svojih potomcev. Ko bo šport star sto let ali še več, ne bo seveda nič posebnega, če bo mrgolelo primerov, v katerih bo mladina sledila svojim prednikom ter bodo sinovi prevzemali dedščino svojih roditeljev, ne samo v nekaterih splošnih lastnostih temveč tudi v nadarjenosti za posamezne športne panoge. Takrat se bo dalo tudi ugotoviti, koliko je res, da je športni talent lahko podedovati in da sinovi ali hčere slavnih športnikov že cb rojstvu prejmejo bogato darilo za vse življenje pred ostalimi, ki niso imel; sreče, da bi jih vzgajala roditelja, ki sta zrastla in tudi kaj dosegla v športu. Dozdaj znani primeri so venoarle premalo številni, da bi nogli po njih zagovarjati tako trditev.
Kljub temu pa so tu ln tam znani primeri o športnih uspehih očetov jn sinov, bodisi v večjem presledku ali pa tudi obeh naenkrat. Iz slednjega poglavja navajajo nemški viri imeni cčeta in sina Schvvaba iz Berlin* rr. ed katerima je nedoljo 'ega prišlo da pravcatega dvoboja v zimskem teku čez drn in strn. Oba sta na tej prireditvi zastopala isti klub (Charlottenburg) in sta kmalu tudi — tedaj bržkone še z združenimi močmi — prevzela vodstvo pred vsemi ostalimi tekmovale'. Toda proti koncu teka se je borba poostrila, kei sta v konkurenci ostala le še — oče in sin. Schwab mlajši je kajpa razvil v tej zaključni fazi vse svoje mlade sile in Schwab starejši je meral polagoma priznat' njegovo premoč Toda boril se je zagrizeno do konca in dejstvo, da je na 17 km dolgi progi zaostal samo za eno minuto in pol dokazuje najbolj, da sta si bila stari in mladi prav do kcnca pošteno v laseh.
Najbolj klasični primer takega nasledstva po velikih športnikih je brez dvoma finski v rodbini Jarvinenov. Stari Jarvinen se je 1. 1896. z uspehom udeležil atenske olimp'ade, njegovi sinovi (kar trije ali št;rje so mu sledili) pa so vsi postali slavni atleti. Med njim zavzemata najvidnejše mesto Achilles in Matti, od katerih si je slednj' pridobil svetovno slavo s svojo edin-tveno tehniko — in tudi temu primernimi izidi — v metu kopja.
Posebej zanimiv je primer podedovane športne nadarjenosti pri znani umetnici na ledu Norvežanki oSnji Hen'e, ki je do zadnjih let gospodarila na ledu po vsem svetu Bila je kratko in malo nenadkriljiva in
šele, ko se je umaknila ali pomagala na boljše v profesionalizem in k filmu, so prišle na plan druge njene posnemalke, od
katerih pa še nobena ni prejela tako laskavih ocen kakor jih je bila deležna ta norveška diva na gladkem ledu. Zanimivo pa je zdaj, da je bil cče te čudežne prikazni na drsalkah stari Henie v mladih letih eden najboljših norveških športnikov, ki je gojil razne športe, največ pa menda kolesarstvo, v katerem si je priboril nekaj pcmembn:h lavorik. Kako pa je moglo biti drugače, kakor da je plavolasa hčerka podedovala vse te talente za led in šport na njem po svojem spertnem očetu?
Pri nas doma je šport še mlajši kakor drugod po svetu in zato imamo s te strani Se mnogo manj praktičnih primerov kakor ostali, vendar tudi nismo brez njih. V mislih imamo nekatere drsalce iz dveh generacij, pa tudi med nogometaši in atleti so nekateri zadovoljni očetje že poslali svoje nadebudne sinove in hčerke — teh je res izredno malo — na športne terene — ne brez smisla in talenta, ki ga jim je narava očitno že položila v zibelko. V ostalem bomo tudi mi še počakali, da bo tega več, pa bomo bržkone prav tako lahko prispevali nekaj dokazov, da so otroci športnikov že po svejem izvoru usmerjeni v šport.
Z Gorenjskega
Zborovanje trgovcev v Kranju. V velik dvorani »Stare pošte« v Kranju ie bilo sklicano zborovanje trgovcev občine Kranja in sosednjih občin. Zborovanja se je udeležilo 130 trgovoev. Okrožni poverjenik Hans Loscher jim je govori! o 3p'ošn;h vprašanjih trgovine, predvsem o zapiranju trgovin ob sredah popoldne in o dolžnosti, ki jih mora izpolniti vsak trgoveg nasproti skupnosti. Pozval je trgovce, naj ne mislijo samo na ^asiužek, cercveč da vrše sp'oi-no koristno delo. Od zadržanja trgovcev, je rekel, je zelo odvisno razpoloženje ljudstva. Sledilo je razpravljanje o nalogah trgovcev nasproti uslužbencem ter o skrb, za naraščaj. Vodja prehranjevalnega urada je razpravljal o stanju prehrane na Gorenjskem. Trgovcem je bilo ob zaključku naročeno, naj se točno drže časa zapiranja. Začasno smejo zapreti trgovine samo z dovoljenjem pristojnega deželnega svetnika
Pri Sv. Ani p.d Ljubeljem je bilo te dni prvo zborovanje v letošnjem letu Okrožni vodja dr. Hochsteiner je govoril o prostovoljni službi na kmetih ter je pozval mladino, naj gre odslužit rok kmečkega dela na Koroškem. Nov'm članom so bile razdeljene legitimacije koroškega Volksbun-da, v katerem je zdaj včlanjeno vse šcnt~ anško prebivalstvo. Prirejena je bila tuoi kinematografska predstava. Uprizorjen je bil film »Grešna vas«.
Dnev! odmora v gostinskih obratih. O tem vprašanju so razpravljali nedavno na zborovanju skupine za gostilniške obrate in prenočišča na Eledu. Vpra*anje je posebno važno za Bled sam. Navod:la je dal poverjenik Schmidmaier fz Radovljice, oiejski župan Paar pa je dal navodila za samooskrbo gostinskih obratov, zlasti v pogledu kuhinjskih odpadkov, obdelave vrtov in poljskega gospodarstva.
V	Moravčah so v hiši b'vše Posojilnice \meli ustanovni zb;r nove rajfajznovke. Za predsednika ie bil izvoljen Alojz Cerar gostilničar v Moravčah, za namestnika občinski komisar Janez Fugger. za predsednika nadzornega odbora pa naduč telj Henrik Pferschy. V Ljudskem domu je bilo nredn-vanje o starših in ctrokh. Govornik Mullor iz Kamnika je pozval starše..naj dobe svoje sinove nazaj iz gozdov; v na protnem primeru jih čaka stroga kazen.
V	Mavčičah je bila pred kratkim v okviru prosvetnega krožka prva prireditev v Domu stranke. Domači kvartet je poskrbel za godbo m peami. Večerne prireditve se, bodo ponavljale. Na sporedu bodo predavanja, ljudski plesi, petje in godba.
Iz žirov je pred kratkim odrinilo 27 mladeničev v državno delovno službo V preteklem letu je bilo v žirovsk občini 23 porok. To soboto bo prirejen pester v; čer
V	Medvodah se je letos zeli razvil zm-ski šport. Vsa lepa med vodika okolica je zlasti c-b sobotah popoldne in ob nedeljah polna smučarjev m sankarjev. pa tudi drsalci pridejo na svoj račun. Pri zarinj: cest-ni zbirki je b;l dosežen rekord. Nabrali so skupno 1518 mark. Za zbiranje sc bi-.i določeni v&i funkcionarji krajevne skupin* in ženska organizacija.
1s Spmiiije štajerske
Drugi simfonični koncert mariborskega glelališkega orkestra je bil v torek zvečer v Gotzovi dvorani. Poleg orkestra so nastopili tudi solisti ter mešani zbor mariborskega pevskega društva, gledališki zbor in pevski oddelek mladine.
Uspeh zbirke za zimsko pomoč. K poulični febirki, ki je bila preteklo soboto in nedeljo na vsem Spodnjem štajerskem, sta izdala grafiki pokrajinski namestnik in zvezni vodja Heimatbunla poseben po-
ziv. Kakor zdaj beležijo listi, se je na Spodnjem Štajerskem nabralo 1.2 milijona mark. Listi pripominjajo: »Cim trša je borba na fronti, tem ožje se sklepa domovina k nerazdružljivi dela voljni skupnosti.«
Spominski dan. Ob veliki demonstraciji dne 27. januarja 1919 je na mariborskem Glavnem trgu padlo 16 mariborskih Nemcev. Tudi letos je bila svečanost na njihovih grobovih. Okrožni vodja Heimatbunda je položil venec. Dopoldne je bila svečana spominska prireditev v dvorani mariborskega gradu.
Lovska doba je podaljšana. Nemški državni lovski mojster je podaljšal lovsko dobo za tisto divjad, za katero traja druga leta samo do 1. februarja, letos izjemoma do 28. februarja. Podaljšanje pa ne velja za visokogorje.
N°vi grobovi'. V Mariboru so umrli 63-letni pomožni delavec Franc Polegek, vrtnarjev sin Franc Vreča in upokojeni železničar Karel Laboter.
91. rojstni dan je praznovala na Po-brežju pri Mariboru vdova Kunigunda Sa-ger-Pachlerjeva. Je mati, babica in prababica.
Gospodinjska š©la ptujskega okrožja je
bila otvorjena pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Dekleta so bila 'zbrana v taboriščih »Nemške mladine Heimatbunda« in so prišla v šolo 15. t. m. Svečana otvoritev pa je bila 22. t. m. V novi gospodinjski šoli je 35 deklet, ki se bodo v treh mesecih izšolale za bodoče gospcd'nje.
Drobne zanimivosti
Rimski grob v Bolgariji. Italijanski arheolog Antonio Frova je odkril v južni Do-brudži rimski grob iz 4 stoletja krščanskega štetja. Frova vodi že tri leta italijansko arheološko misije v Bolgariji ter je odkril že druge pomembne najdbe.
Tintorettove risbe v Salzburgu. Na Dunaju so pred kratkim razstavili zbirko dragocenih risb slikarja Tintoretta katere je odkril umetnostni zgodovinar Joseph Me-der v salzburški knjižnici. Risbe imajo veliko vrednost. Med njimi je prva skica za Tintorettov »Paradž«. ki krasi veliko dvorano vejvodske palače v Venezii. Poleg Tintorettov'h risb so razstavljene tudi nekatere slike bolognskih umetnikov iz Tintorettove dobe.
Miš mu je ogrizla uhelj. 691etni Fran-cesco Giraudi iz Valenze je spal v hlevu Nenadoma ga je zbudila iz sna huda bolečina in ko se je zavedel, je ugotovil, da mu je oglodan levi uhelj. Moža 'e ogrizla velika miš, ki jo je Giraudi ubjl ter se zatekel k zdravn'ku po pomoč.
Kazveseljevanje tujih delavcev v Nemčiji. V Berlinu je izšel statističen pregled ki pravi, da je v minulem letu organizacija »Kraft, durch Freude« organiziral za tuje delavce v nemških obratih 160 000 predstav varietejskega značaja ter 50.000 -portnih prireditev.
Nova slovaška ladja. Iz Budimpešte je prispela v Bratislavo rova slovaška ladja, ki se imenuje po Andreju Hlinki. Ladjo so začeli graditi že leta 1^37 v Skcdovih ladjedelnicah pri Komarnu, dovršili so jo v Bud rnpešti, opremo#pa so prispevali Nemci.	*
živ telefonski imenik. V nek^m pa~ iškom varieteju nastopa iiiož, ki vzbuja splošno pozornost poslušalčeV in g'edalcev. Navadil se je ra pamet telefonski imenik pariških naročnikov in zadostuje, da mu povedo ime in priimek, pa pove, katero številko ima. Njegove produkcije imajo vedno mneao obiskovalcev.
Deček aO deklica?
Prof. dr. Oskar Haempel s poljedelske visoke šole na Dunaju je objavil presenetljive uspehe svojih raziskav o prastarem vprašanju, ki zanima človeški red. Gre za napoved spola še ne rojen* h otrok. Prof. Haempel je proučeval že dalj časa znane izsledke na tem področju, ki pa doslej niso dali tistih rezultatov, kakršne so pričakovali od njih. Seč nosečih žena je vbrizgnil mladim samcem in samicam iz znane nbje vrste grenčakov ln je potem iz učinkov, ki so se pokazali na telesih teh rib, Sklepal, kakšen bo spol še ne rojenega otroka. Po porodih, ko je svoja opazovanja in napovedi lahko kontroliral, je ugotovil, da je bilo 86,5 odstotka vseh napovedi (šlo je v celoti za 104 primere) pravilnih. To visoko število je tem pomembnejše, ker je mogel učenjak dognati deloma tudi vzroke za napačne napovedj. Upošteval je zanje namreč tudi primere, pri katerih je večina izmed 6 ribjih samcev jn 6 ribjih samic, kolikor jih je potreboval za posamezen primer, pedlegla od strupene snovi, ki jo je zaradi nepravilne prehrane vseboval seč. V takšnem primeru pa so učinki malo drugačni nego v normalnih primerih in znanstvena raziskava ne pride do zanesljivih rezultatov, dokler se nosečnica ne preusmeri na manj dražljivo, brezmesno dieto. Vsekako je diagnoza zanesljiva le v tem primeru, če' ostanejo po obravnavi najmanj po štiri ribe obeh spolov žive.
Ce hočemo bolj razumeti smisel in potek Haemplovih raziskav, se moramo poglobiti v neke posebne pogoje, ki nikakor n;so splošno znani. Zlasti dva izmed teh pogojev sta tako odločilna, da pomenita bistveno razširitev naših dosedanjih bio-logičnh naziranj. Prvo je dejstvo, da se med nosečnostjo spolni hormoni, in sicer moiškj enako kakor ženski, izločujejo v rnatno večji množini nego običajno. Vzrok je v tem, da izločuje tudi zaplodek, torej še ne rojeno dete, spolne hormone v skupni organizem oz rema v skupni krvni in obist-ni sistem matere in otroka. Pri tem sicer vemo, da je vsako bitje do neke mere dvo-spolno (biseksualno) in da izločuje v krvni obtok moški in ženski hormon, tako da nahajamo v seču vsaite ženske obe vrsti hormona, toda v normalnih pr merih (to je tedaj, če ne gre za tako zvane prave dvo-spolne indiv;due) prevladuje v seču v skladu s spolom bodisi moški ali ženski iiormon. Ko prične petem zaplodek dobivati primarne zrake svojega spola, se izločujejo tudi njegovi hormoni v skupni krvni obtok matere in ctroka. Ker se to dogaja od tretjega meseca nosečnosti, je Haempel ovoje poskuse lahko z uspehom vršil od tega časa dalje. Treba mu je bilo samo opazovati učinke materinega seča, kajti preprost teoretski premislek mu je velel,
da bo v tem seču v primeru, da je zaplodek moškega spola, seveda tudi mcSka hormonska substanca močnejša, če pa je zaplodek ženskega spola, tedaj bo prevladovala ženska hormonska substanca. Poskusi so pokazali, da temelji ta premislek na stvarni podlagi, kajti grenčaki, ki jih je uporabljal za te poskuse, so se začeli razvijati v močnejši meri razločno bodisi na mcSko bodisi na žensko stran.
Haempel je / vsakem posameznem Izmed 104 primerov, od katerih je potem pravilno napovedal 54 dečkov in 36 deklic, vbrizgnil šestcrici ribjih samic in flestorici samcev po 0.025 kubnega centimetra skrbno pripravljenega seča, in sicer po trikrat v treh zaporednih dneh. Skupaj torej 0,075 kubnega centimetra. Pri tem je moral paziti, da ribi ni poškodoval nobenega organa. Ce je bil pričakovani otrok moškega spola (to se je naravno izkazalo šele pozneje), so dobi:-' samci grenčaki prav hitro svojo pestro zunanjost, ki je značilna za dobo ijihove spolne dozorelo-sti. Ribe ženskega spola ne kažejo v tem primeru nobenih nenormalnih pojavov. Ce je pa otrok v materinem telesu ženskega spela, se mladim ribjim samicam v kratkem času razvijejo organi za poJaganje jajc.
Seveda je treba v vsakem primeru pojave skrbno pretehtati, kajti v seču jc vedno tudi nekaj drugospolnega hormona, čeprav dosti manj, razen tega pa se hormoni izločujejo v nekem določenem ritmičnem ciklu. To je pa tudi tisto drugo dejstvo načelnega biologičnega pomena, ki ga je treba upoštevati. To dejstvo otežuje presojo, kajti če se ob času poskusa hormoni niso izločevali v seč, tedaj se vsa podoba spremeni. A če je raziskovalcu navzlic tem težavam uspelo napovedati v toliko primerih sP°l bodočega otroka pravilno, si lahko mislimo, kakšen pomen bo imela njegova metoda, ko jo bodo še malo izpopolnili.
Zimsko in psletno spanje
Ko je pri nas zima na višku in ko se morajo mnoge živali zateči k dolgemu zimskemu spanju, ker nimajo hrane, pritiska v tropičnih krajih najhujša vročina. Tam spe živali svoje poletno spanje. To velja zlasti za mnoge v rekah živeče živali. Silna vročina pogosto izsuši reke, tako da ostane v njih le malo vode ali pa samo blato. In vanj se zarijejo mnoge ribe, da prespe poletje. V blatu in pesku počakajo, da vročina popusti. Nad njimi nastane +-da skrja, tako da solnce ne more izsušiti š« zadnje vlage. Pripetilo se je celo, da so pripeljali v blato zarite ribe v Evropo, kjer so odstranili skorjo in ribe so zopet oživele.
Umrla je dne 27. januarja t. 1. naša dobrotnica in botra, gospodična
LGA
po dclgi mučni bolezni.
Pogreb blage pokcjnice je bil v popoldne v Vojni vasi.
C-T! l ■ ?0. ir.ru ar j a 1943.
petek, dne 29. januarja t L ob 14. uri
•ilSCL/9
LfcMlam
04
Žalujoči ostali: BOLKOVAC NIKO, MIHAELA In BORISEK
P. G. IVodebouse:
85
Humoristi?«! roman
Ko je ostal sam sredi črnega sveta, je Sam začutil, da se mu misli obračajo k manj prijetnim stvarem. V radosti pravkaršnjega čudeža, ki .je bil izpremenil vse lice našega planeta, je bil skušal gledati vso stvar v najbolj rožnati svetlobi, ne meneč se za to, da je bil kaj slabo oborožen za prenašanje stroškov, s katerimi je na žalost mladih fantov združen sveti zakonski stan. V žepu je res da imel svojo tedensko plačo, in v banki mu je še ležala majhna vsotica, a vse to je bilo stokrat premalo, da bi ga še tako skromno dekle resno smatralo za »partijo«. Bil je v enakem položaju kakor tisti plemič v romanci, ki nima ponuditi svoji ženi nič drugega kakor dobro voljo in najboljše namene za prihodnost.
To so bile bridke misli za mladega človeka, ki je pravkar dobil ključ od nebeških vrat, in Sam se je za nekaj časa s trpkobo pogreznil vanje. Toda njegova kipeča nrav se ni dolgo vdajala pobitosti. Majhen izprehod po vrtu, pa je bil spet srečen in zadovoljen, in njegova misel se je znova vrnila k veliki nagradi, ki ga je čakala, in njegovemu zmagoslavnemu prihodu v banko, kjer se bo ravnatelj ves cedil od miline in prijaznosti, ko bo zagledal kup vrednostnih papirjev, o katerih zdavnaj misli, da jih ne bo videl nikoli več. Možnost, da ne bi našel za-
klada, je odločno odbijal. Denar je moral ležati v »Mon Reposu«; ni vrag, da ga ne bi iztaknil... Odkrije ga, pa da mu je prekršiti točko 8 najemne pogodbe in razdreti hišo na kose.
SOBOTA, 30 JANUARJA 1343-XXI
7.30 Pesmi in napevi. — 8 00 Napovec" ča«a — Poročila v italijanščini — 12.2* Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini -12.45 Operna r'a-ba. — 13 00 Napoved ča-
ca. _ Poroč'la v itaijirnščini — 13 15 Po.
ročilo Vrbovr>e<?a	ob<v—h-*-
311 v slovenščini. — i*f T-v®ret m'nv veselja — vodi dirigent Petralia. — 14 0' Poročila v italijanščini — 14.15 Konce: Radii?kega orkestra vdi d:rigent D M Siianec. — Operetna glasbo. — 15 00 Pc ročila v slover^ni — 15.15 Pokrajinsk vestnik. — 17.00 Napoved časa. — Poroč i.-v italijanščini — 17 is vm<>- ' gospod
X. _ 17.15 Koncert <~glasbe vod
dirigent Morelli, sodelujeta sopranistks Gina Bernelli in Ugo Cante'mo. — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 13.45 Simfonična glasba. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevn;h do°odkov v slovenščini. — 20.30 Sinfonični koncert vodi diri-engt Victor de Sabata V odmoru: predavanje v slovenščini. — 22.00 Zanimivosti v slovenščini. — 22.10 Koncert violinista Arriga Seratija. — 22.45 Poročila v italijanščini. -------- ----- i ------------
XXVII
Odločnost gospoda Braddocka
Dotrpe! je naš dobri mož, oče, stari oče, tast, gospod
nik Ivan
železniški uslužbenec v pokoju
Pogreb blagopokojnega bo v soboto, dne 30. januarja t. L ob 1*3. uri popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu.
Truplo pokojnika počiva do sobote 30. januarja 1943 do 11. ure v hiffl žalosti, Sv. Petra cesta št. 52.
Maša zadušnica se bo brala dne 6. februarja 1943 ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, Maribor, Zagreb, dne 28. januarja 1943.
Žalujočo soproga MARIJA ter rodbine SUŠNIH, TOMŠIČ, LOZEJ, KOSCA, POTOČNIK, HRIBAR, DR. ŽUMER
Ko je Willoughby Braddcck pred desetimi minutami zapustil Kayo na posutem prostoru pred vilo
Poln dobrih namenov se je naslonil na kuhinj-	»Sv. Rafael«, je bil v tistem stanju duha, ki neredko
sko okno. Za oknom je bil opazil bledo svetlobe, in	obide človeka po drugi steklenki šampanjca. Duša
skozi šipe je slišal glas svojega zvestega kuharja	mu je bila vznemirjena in razburjena, da bi ga bili
in prijatelja. Ko je potrkal na steklo, se je pokazal	v vsaki bolnišnici brez vprašanja sprejeli kot obo-
Hashev obraz. V ozadju kuhinje je videl Lippettovo	lelega za vročico.
Klarico, ki si je rdeča kakor potonika pravkar po-	Svet se mu je kazal v samih kričečih in osupljivih
pravljala lase. Okno se je odprlo.
»Kdo je?« je zagodrnjal gospod Todhunter. »Jaz sem, Hash,« je odgovoril Sam. »Nekaj vam moram povedati.« »Aa?«
»Poslušajte me, Hash. Skušajte biti kmalu prosti. Rad bi vas imel v .Mon Reposu'. Nenavadno delo naju čaka.« »Aa?«
»Pretakniti morava vso hišo od vrha do tal. Pravkar sem zvedel, da je polna denarja.« »Pa menda ne mislite?...« »Pač mislim.«
»Vražja reč,« je menil Hash, ko je nekoliko pomislil.« »Ce pride vam v roke, bo izginil, kakor bi g^ veter odnesel« €
Pokoj, ki je kraljeval vse na okrog, je ta mah pretrgal rezek klic«
»Sam!... Hejo, Sam!... Hitro pridi semkaj, sli-
V« V O
SIS?«
Bil je glas Willoughbyja Bradocdka, in zdelo se je, da prihaja iz gornjih prostorov vile »Mon Re-pos«.
barvah. Cetrtsto let je bila površina njegovega življenja gladka kakor zrcalo, a danes so ga kar križem obsipale najbolj čudne in smešne dogodivščine, ki si jih je bilo moči zamisliti. Če je pomislil na to, da je bil gledal članu zločinske tolpe iz oči v oči in se z njim razgovarjal, po tem, ko ga je zmotil pri njegovem vlomilskem poslu, in da je nato našel lorda Tilburyja (ki je bil konec koncev vendarle odbornik v njegovem klubu), nasilno izpremenjenega v brez-hlačnega sanskulota, se mu je zdelo, da stoji svet na glavi.
Bilo pa je še nekaj drugega. Kay mu je bila slučajno povedala, da se misli gospa Lippett po Klarini poroki s Hashem Todhunterjem preseliti k mladi dvojici in ostati pri njiju. Ta novica je bila tisto, kar je danes popoldne bolj od vsega drugega dajalo vrlemu Bradderju že omenjeno ponosno in vročično lice. Toliko let je mislil, da ga more le čudež rešiti iz kremljev Lippettkine vdanosti — in zdaj se je ta čudež uresničeval!
Vzel je klobuk z glave, da bi mu večerni zrak ohladil razgreto čelo. Kesal se je, ker je bil obljubil teti Juliji, da pride k nji na večerjo. Teta Julija
ni bila slaba ženska. Kot teta je bila kar dobra, same večerja v njeni hiši ni obetala kajsi burnih dogodkov. Prav teh pa si je zdaj želela duša gospoda Braddocka. Žal mu je bilo, da mora izplavati iz vitinca dogodkov in se vrniti v osrčje Londona, kjer bo vse tako plehko in nezanimivo.
Toda obljuba dela dolg, in Braddockova beseda je bila zanesljiva kakor trgovska menica. In pozno je že bilo. Z obotavljajočimi se koraki je krenil proti svojemu »dvosedežniku«, a komaj se je premaknil za nekaj metrov, je obstal kakor kip. V trenutku, ko je odprl vrtna vrata vile »Sv. Rafael«, je bil opazil, kako je sumljiva postava kradoma smuknila skozi vrtna vrata vile »Mon Repos«.
V sedanjem duševnem stanu Willoughbyja Braddocka je zadostovalo, da je bila človeška postava le količkaj nenavadna na pogled, pa je bil njegov sum že zbujen; in ta skrivnostni gost je bil v vsakem oziru nenavaden. Smukal se je in se plazil. Obotavljal se je in se potuhoval. V trenutku, ko mu je cestna svetilka za hipec posijala v obraz, je bil gospod Braddock razločno spoznal znamenja strahu in tesnobe. To je bil obraz človeka, ki se je odločil za obupno podvzetje.
In živčen je bil sumljivec, da nikoli tega. Stopal je oprezno in nezanesljivo kakor boječ izsledovalec, ki si krči pot skozi džunglo, v kateri mu na vsakem koraku grozi napad divjih zveri. Stvar je bila namreč ta, da se je bil Chimp Twist, zapeljan od misli na dobiček, sklenil vrniti v »Mon Repos«, a je pri tem ob slehernem utripu listja v drevesnih krošnjah trepetal od strahu, da ga zda izdaj zaskoči Hash Todhunter, njegov okrutni mučilec.
Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani