@ 1 I ® ®e V deržavnein zboru na Dunaju v zbornici poslancov so prišli pretekli mesec marsikteri važni govori o šolskih zadevah aa versto. I)r. Brinc je popisal stan Ijudskili šol po vsem cesarstvu iz miniHterskih pozvedb. Povedal je, da je na spodnjem ia zgornjem Avstrijanskem, na Solnograškem in iia Tirolskem za Ijudske šole ugodnih olrok skoro ravno toliko, kakor jih hodi v šolo; na Stajarskem pa 7s za šolo ugodnih otrok »e hodi v šolo, na Koin.škein '/i; ne, na Kranjskem skoro '/„ ne, na Primorskem čez '/a ae, v Dabnacii a/4 ne, v Galicii več kot ''/, ne in v Bukovini celo !I/IO ne. IVa spodnjeiu Avstrijanskem se šteje e n učitelj za 82 za šolo ugodnih otrok, aa zgornjeni Avsdijanskem edea za 90, na Solnograškem edca za kakih 60, na Tirolskem in Predarelskem eden za kakib 30, na Stajarskem eden za 116, na Koroškem edcn za 80, na Kranjskem eden za 211 , na Priraorskem cden /.a 108, v Dalmacii eden za 130, v Galicii eden za 228 in v Buknvini e a ueitelj celo za 644 za šolo ugodnih olrok. Poslanec Goriup seje potegoval za zboljšanje učiteljskih dohodkov pri goriški normalni šoli. — Tudi naš verli zagovornik slovenskih pravic g. dr. T oinan je z gorečo besedo dokazoval, kaj je prava omika za narod, ia da se vsa opira najezik, kteri mora obveljati v šoli, v kancelijah gosposkinih iu sploh v očitneai življenju. — G. Descbmanu pa je temu izvershiemu govoru po svoji privzeti navadi hudo nasproloval ia tudi še druge poslauce iz Kranjtskega na .svojo klop vlekel, kar nin še celo mnogi nemški časopi.si niso mogli poterditi. — Bog daj, da bi resnica obveljala in da bi aašim Aolam ia učiteljem kinali zdravile se znotranje in zunanje bolezni! Iz Maribora. Pred kratkem je zadel učitelje tukajšne okolice žalosdii glas, da se je preselil v večnost občao Ijubljeni tovarš g. E ii r i k Vraz, tačas pri sv. Marjeti zravea Pesnice. — Bil je ioJen 1. 1837. pri hv. Lorencu v slovenskih goricah. Njegov bistri um se je že zgodaj jel razvijati , posebno za muziko. Bil je dijak mariborške gimnazije; pa prečuden nagib, po izgledu svojega očeta, verlega učenika, si je odločil stan učileljski. Nastopil ga je 17 let star, kot podučitelj v Svičini, kjer je 5 let z veliko izkrenostjo delal za človeški prid. — Jeseni I. 185S. je bil prestavljen za pervega podačitelja v učilnico sV. Jarja na Ščavaici, kjer mu je bilo zavoljo visoke starosti g. nadučitelja šolsko in korsko vodstvo zaupano. -Njegova izverstna Ijubezea in umetnost v obojem je bila podlaga, da je z velikim trudom na skorein bila verla šola, prijetno pelje in godba v cerkvi. Toda že v drugem letu te njegove službe je zbolel neduhi; vendar pred koncora školskega leta se ni dal pripraviti, da bi bil zapustil svoje Ijube opravila. Še le jeseni 1. 1861. je šel k svojim staršem , da bi pri zvesti strežbi in verlera vraštvu zopet do.segel svoje zdravje. Prcvidaost božja pa je vendar obsodila, da, ga vzame staršem in presadi v boljše življenje. — Po dolgi bolezni in večkratnein sprejemanji av. zakramentov je milo zaspal aa dan eastitljive-