k
Leto XVI.
V Celju, dne % aprila 1906. 1.
Ste v. 40.
DOMOVINA
p™
__ v,-
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 8. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsa1« pontfeljek, sredo in
petek ter velja za Avstrijo ii; Ni&čijo 12 kron. pol leta n kron. 3 mesece 3 krone. Za Xiäenko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnin i, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina te pošilja upravništvu. plačuje se ttiapirej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 'JO vinarjev za vsakokrat za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popast.
Iz Rusije.
.Liga obrazov an ja in društvo narodnih u n i v e r s i t e t o v. — Državna duma in gospodar-stveni so v j et. — Volitve v državno dumo. Grof T o 1 s t. o j in delavci.
Odkar je rnski narod si otresel absolutizem, ki ga je tlačil sto in sto let., se začnejo gibati inteligentni krogi, kateri spoznavajo, da je preti vsem treba nesti izobrazbo v najširše kroge prostega ljudstva. V poslednjem času sta se ustanovili dve jako imenitni društvi, kateri, kakor pravi „Rodina". znani ilustrovani ruski list. „sredi mračnih javljenji poslednjego vremeni javljajetsja poistinje svjetlim oživlja-joščim tnčem, budjaščim nadeždu na skorije lučiji dni-'. Ta dva društva sta: l i i g a obraz o v a n j a v Petrogradu in V s e r o s i j s k o o bčestvo n a rodnih Uni ver site
Liga obrazovanja stoji kt atičui podlagi in i ina. nanfojf""Sirili obrazovanje na vseh stopnjah, višjih. slednjih in nižjih in izvenšolsko. Liga se zanima s teoretičnim razpravljanjem vprašanj obrazovanja. uvedenjem njih v življenje in osnovanjem različnih zavodov, vstrezajočim njenim namenom. ■ Organizacija zanika mrtvo birokra-Vtiško centralizacijo in prepušča avtonomno oblast krajnim ..otdjelom". kateri bodo zastopani pri glavnih skupščinah po svojih ..predstaviteljih". Člani plačujejo po 25 kopejk na leto. Zraven tega si liga pridobi sredstev po darilih, koncertih, predavanjih itd. Pri prvi glavni skupščini, ki se je vršila 25. marca v dvorani tehnike, je predsednik A. S. Posnikov naznanil, da ima Liga 11.552 članov. Povdarjal
je. da je nastopila doba prerojenja domovine na novih, svobodnih načelih. Ena največjih potreb obnovljene Rusije je narodno obrazovanje, katero je neobhodno potrebno za daljši razvitek. I1© veliko nalogo more rešiti le občinstvo samo na podlagi svobodnega samo-upravljenja. Potem je predlagal volitev delinitivnega odbora, katera se je pa odložila do prihodnje" skupščine. Zdaj je Liga pričela ustanavljati podružnice v raznih mestih.
V s e r o s s i j s k o j e občestvo narodnih un i ve rs i t e to v . kateremu je podarila neka rodoljubna gospa v Moskvi 100.000 rubljev. ima oddelke v vseh universitetskih mestih. Petrogradski oddelek razpolaga s kapitalom 5500 rubljev in ima najete dvorane v raznih krajih mesta, kjer se začnejo predavanja sredi posta. Oglasilo se je že 30 predavateljev, večinoma universitetski profesorji, volilnih miil
za državno
dumo se povsod mirno vrše. Na kmetih so na mnogih 'krajih pred volitvami
imeli .slovesno cerkveno opravilo. Izvoljeni so na deželi skoraj povsod konservativni možje. demokratična stranka vzlic živahni agitaciji nič ni opravila, pač pa med mestnimi volilci v Petrogradu in deloma v Moskvi. V skupini malih zemljeposestnikov je bila udeležitev prav slaba. Od več tisoč vpisanih volilcev je prišlo le po 40 do 50, malokje več. Izvoljenih je največ kmetov, pa tudi precej popov, v poljskih gubernijah pa duhovnikov. Delavci niso bili edini, v nekaterih tovarnah so volili, v drugih pa bojkotirali dumo. Carski tavzičeski dvorec je za dumo že adaptiran, dela so stala blizu milijon rubljev. Za občinstvo so pripravljene le štiri lože z 48 sedeži.
fl
(1 os u d a rs t v e n i so v je t (dr-äuvtii svet), ki je dozdaj bil glavni faktor postavodajstva. se spremeni v nekako gospodsko zbornico. Car ime-■nnje polovico členov, drugo polovico l>s ^volijo različne skupine, univerze.
e. trgovinske in obrtne zveze itd. /.voljeni dobivajo po 25 rubljev dijet, imenovani pa nič.
Ker revolncijonarji spet prete s štrajkom v tovarnah in po železnicah, je vlada povsod razpostavila vojaške oddelke po železniških postajah in da izurjati vojake v telegrafov;1 nju in žeJezTiični službi.
k grofu Tolstemu sta prišla dva delavca, da se ž njim pogovorita o delavskem vprašanju. Eden je izjavil, d» pripada k soc. demokratom in njemu je rekel Tolstoj: „No, malovredno je vaše delo, g. socialdemokrate. Vi ste ( daleč šli od prirode. Glejte, kak v j ajei. se vse počasi in polagoma razvije. 1 ?-tI,. ;., na rastlino, kak ona fcbirr »i r »ia ji tla, potem počasi in poia-•<; fina niste' iz semena, razvije iisu> »l se počasi prerašča v zdravo in krepko rastlino. A vi hočete vse za mah. Nakopičili ste se v tovarnah in mestih » in mislite odtod prevračati življenja. Za kmete se pa malo brigate, a v njih je vsa sila. Ne sme se odhoditi od prirode in od zemlje, v njih je vsa resnica. Dajte kmetu zemljo, osvobodite njegov trud od suženjstva in vse življenje se spremeni. Tačas se popravlja tudi vaše delavsko življenje. A vi le kričite: Proletariat, proletariati no življenje se ne za piko ne popravlja."
Neki delavec se je obrnil k grofu Tolstemu z vprašanjem, kaj naj stori delavec ob času štrajka, ali naj dela naprej, ali poneha z delom, in katera zastava je boljša, črna ali rdeča.
*
<t£
' U
Tolstoj je odgovoril: ..Treba je postopati, posebno v delih. oè(katenhJ bi utegnili ljudje trpeti, po lastni razsodbi in vesti, a ne pod davljenjem sile. kakor se to godi pri zabastovkah (štrajkih). Zastava, naj si bode črna ali rdeča, katera dopušča nasilje in ubijalstva. je enako gnjusna".
Ukradeni milijon.
Moskv;i Betokämennaja. 25.3. 1>»06.
Glavni dogodek (zloba dnja) preteklega tedna je bil tukaj grubež v banki „vzajemnega kredita". Gotovo so Vaši bralci citali že poročilo o tem zločinu. Omenjena banka se nahaja na Iljinski ulici, v našej ..siti" (imenovani Kitaj goród). Od H. ure zjutraj do večera je tam tako živahno gibanje kakor na dunajski „Koroški ulici".
Ob 4. ali 5. uri so v banki končali delo. veliko uslužbencev je bilo odšlo. Tedaj pa je prišlo v banko kakih 25 ..mladeničem " z bombami in revolverji. Vsem navzočim so zapnve.tali. Ha.| vy.i<i£it<-)0 toke m u«; siuu- L^riiu. vsak na svojem mestu Potem s* začeli zbirati denar, s katerim so čez 15—20 minut zapustili banko. Pravijo, da ga je bilo okoli milijon gold, (več ko 800.000 rubljev.)
Društvo predlaga 10% te-le vsote kot plačilo, ako bi se posrečilo najti denar. Pravijo, da so našli nekatere sledove, in da je nekaj ljudi že zaprtih.
Govori se pa tudi. da bi znali biti krivi nekateri uslužbenci banke, katere glavar je neki bogač Višnjakov. liberalec bolj rudeče barve. Zato so mnogi uslužbenci tudi „krajne stranke". Zadnji grabitelj pa je odšel iz banke, kličoč: „Živela ruska revolucija!"
Dalje se govori, da je načelstvo banke celo samo uprizorilo grabež (!).
LISTEK.
Prijatelj Lovro.
Hrvašk i spisal Avgust Š e n o a : poslovenil Janko B r a t i n a. (Dalje.)
—	Kaj tedaj mislite, prijatelj? K — Kaj? Ali vem sam? Vest, katero sem slišal sedaj, me je ošinila kot strela z vedrega neba. Nimam moči, da hi mislil, a to vem. da ne bodem nradnik.
Pogum, prijatelj! Vi znate dosti jezikov, poznate razne književnosti. Bodite učitelj. Kaj pravite k temu?
—	Prav pravite, gospod grof! Moč se mi vrača. Da, učitelj hočem biti za vse, kakor sem bil za vašega sina. Obrniti hočem svojo delavno moč v to smer in ako mi ni dano, da bi bil sam cel človek, bodem vsaj odgajal cele ljudi.
—	Dobro! Napišite takoj prošnjo na ministrstvo! Sam jo hočem priporočiti, da se vam da državni štipendij.
Kar je grof rekel, je Lovro storil. Treba je bilo čakati in čakati. Lovro se je bavil s pisanjem slovenskih književnih razprav. Minili so trije meseci, odgovora ni bilo. Grof se je temu čudil. Zdravja je bil slabega. Pokret se je pripravljal po vsej državi. Grof se je odločil pustiti službo in oditi za leto dnij na potovanje v Italijo in Švico. Lovro je moral domov, ni se mu dalo živeti brez dela ob tuji hrani. Stari so poslušali, kako postane Lovro profesor, stari so bili zadovoljni, samo starici je je včasi prilezla solza iz oči. Vse bo dobro, tolažil se je Lovrov oče. Ali ni sam predsednik rekel, da je Lovro vrl, pošten, učen človek, in tak mora biti velik gospod. Lovro je pravil, kako bo moral tri leta bivati na Dunaju. Stari so se čudili: Naš Lovro se bode učil v samem cesarskem mestu. Mladeniča je čakanje jezilo. Znanje ga je motilo. Kaj hoče s filozofijo, z vsemi evropskimi jeziki v mali bajti sredi pustega kamenja? Kaj koristi bogastvo, če ga ne moreš rabiti? Žalosten se je plazil
po cele dni po golem griču, čitajoč sedaj Byrona, sedaj Berangerja. sedaj Goetheja. Ali kako korist je imel od tega čitan ja ? Bil je nemiren, v skrbeh. Nekega dne, ko se je vračal domov, priteče sestra preden j.
—	Lovro. Lovro, klicala mu je, evo ti zavoj! Prinesel ga je uradniški sluga. Poglej, kaj je.
Vendar! vzdihnil je Lovro in začel hitro trgati uradni pečat. Pregleda pisanje, prebledi, spusti zavoj na tla, pokrije lice z rokami in vrne se hitrih korakov nazaj na hrib.
—	Jezus Kristus, zavpila je sestra, kaj je Lovru? morda je kaj hudega. Začudil se je ubožec, ko je pregledal pismo.
Oče je vzel pismo in odšel naravnost v krčmo, da poišče starega sod-nijskega pisarja, da mu po domače raz-tolmači zle papirje, ker je pisar znal nemški.
—	Pisar je nataknil očale in začel skozi nos citati nadpis na Lovrovi prošnji: „Prošnja se vrača prosiku.
ker je ministrstvo prošeno podporo dalo drugemu."
—	Pa ni dobro, dragi boter, začel je pisar tolmačiti Lovrovemn očetu: „to pomeni po naše: Lovro ne bode dobil nič, ne bo šel na Dunaj na visoke šole."
Tako je tudi bilo. Stari državni sistem je bil pri kraju, a stari pod-predstojniki so še vršili svojo oblast. Lovro je bil exteolog — ubežnik, tu ni mogel niti sam predsednik pomagati. In kako tudi? Grof je potoval Bog ve kje po, južni Italiji Kakor bi bila starca pičila kača. Govoril ni nič. Nemo je stlačil pismo v žep, nagubančil čelo, stisnil ustnice in šel počasnih korakov proti hiši.
—	Kje je Lovro? vprašal je sto-pivši v hišo. kjer je družina sedela v strahu.
—	Ne vemo, oče! odgovori sestra drhte, celi dan ga ni bilo doma. Da si le ni storil kaj hudega! Poslala sem moža in nekoliko pastirjev, da ga poiščejo na hribn.
želeč skriti nekatere zgnbe. Pravijo, da v nobeni banki nimajo pri rokah toliko denarja, k večemn dva- do tristo tisoč rabljev. Načelstvo trdi. da so baš ta dan in ravr.o pred grabežem bile vplačane velike vsote.
To je menda vzbadilo misel zveze uslužbencev z roparji. Policija si je izposodila imenik uslužbencev in ga začela ..študirati" ; o tem poročajo danes časniki.
Neki aluga. idoč po drugi strani ulice, je videl skozi okno (T. nadstr.), da so ljudje v imenovani banki stali z vzdignjenimi rokami: „Mislil sem. da so prisegali", je pravil potem.
Židovsko junaštvo je zuano po celem svetu. Neki sotrudnik „Nov. Vremeni" je objavil zanimive številke. Ruskih jetnikov je bilo pri Japoncih 86.000: v celi ruski armadi je bilo 18.000 Židov, ne vštevši posadke Port Arturja. kjer je bilo Židov jako malo. Izmed 18.000 Židov se je udalo v plen 12.000. t. j. 66%- Ako pa odštejemo od 18.000 te Žide. kateri so bili pri vozovih in v drugih mestih, oddaljenih od boja. tedaj bodo % še večji.
Ko se je začela mobilizacija, je v Galiciji kar mrgolelo „ruskih" begunov, kateri so „baje" begali pred ruskim tiranstvom. v resnici pa pred japonskimi puškami.
Že takrat so podajali časniki n. pr. take vesti, da se je v nekaterih krajih mesto 700—800 židovskih rezervistov nabralo komaj nekaj desetkov, vsi drugi so bežali.
Isto se ponavlja vsako leto pri naboru mladih vojakov. Eni izginejo pred naborom, drugi pozneje, mnogi si kvarijo nalašč zdravje. Vendar židovska inteligenca trdi še« vedno, da so židovi ravno tako „dobri Rusi" in državljani. kakor vsi drugi, pa tudi „hrabri vojaki", ker so se „borili" v Manžuriji. „Rad umiram za očetnjavo". je rekel res neki Žid. pa tedaj, ko je bil že pokazal sovražniku hrbet.
11 j ä M d r o m e c.
Občinske zadeve.
Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Gradcu in slovenske občine.
Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Gradcu je zavarovalni zavod za Štajersko in Koroško. Vsak obrtni podjetuik. ki ima takšno obratovališče. da se lahko na njem delavcem zgodi nezgoda ali nesreča, mora v ta zavod plačevati zavarovalnino za svoje stalne delavce po stopnji, kakšna je nevarnost.
K takim obratovališčem spadajo n. pr. kamnolomi, rudokopi. tovarne, žage itd. itd.
Tretjina obratovališč v deželi je na slovenskem Štajarjn in isto tako na slovenskem Koroškem. Po naravni pravici bi se torej moral ta zavod ozirati v svojem dopisovanju na pravice slovenskega jezika, a on rine šiloma s svojo nemščino predrzno v nas. tako da hoče naš jezik popolnoma prezirati.
Čudni so ti Gradčani!
Podpore itak radi ne dajo. osobito. če je bila nezgoda neznatna, k plaplu pa silijo na vse pretege. potem pa še povrh tega prezirajo pravice našega jezika. To so sramotne razmere, nevredne naroda, ki naglaša rad vedno in povsod svojo „visoko kulturo". Kaj vam Nemci, pomaga kultura, če je pa vaše srce kruto, če je v njem zakrknil ves pravni čut do svojih slovanskih sosedov! Barbari ste!
Leto za letom dopošil jajo iz Gradca našim obrtnikom največ potom županstev nemška pisma v kuvertih z nemškimi naslovi. Vsa ta pisma se smejo brez skrbi zavrniti z opombo: '^Ne sprejmem, ker ne raz urnim nemščine, prosim za slovenski naslov in slovenski dopis!"
Istotako naj ravnajo županstva. Sicer pa občinski uradi niso dolžni po nobenem zakonu, sodelovati pri izročitvi pisem delavske zavarovalnice na obrtnike. Ta zavod tudi nima pravice do poštnine prostih pošiijatev. temveč plačuje poštnino državi pavšalno t. j. skupno za vsa pisma vsega leta.
Občina, ta avtonomni zastop. naj torej ne opravlja hlapčevskih del takim zavodom, ki s svojimi nemškimi pismi javno kažejo, kako zaničujejo in sovražijo naš jezik. Ona se naj zaveda, da morajo v Gradcu s Slovenci po slovensko občevati, ako hočejo biji z nami v. dotiki.	&
Ta naša zahteva je naša narodna pravica
Mi imamo pa tudi iz socijalnega in individualnega stališča vso pravico zavračati nemška pisma ter zahtevati slovenska.
Kam naj denemo mi svoje sinove in hčere? Ali naj gredo služit za hlapce, dekle in dninarje? Ali naj pustimo, da se ponemčijo po nemških službah? In to se prav gotovo zgodi, ako vidijo, da nima slovenski jezik niti tam nobene veljave, kamor se steka zaslužek naših žuljev, naš denar.
Povsod sami Nemci, vse naokrog sama nemščina, slovenščina pa kot zaničevana pastorka doma v zakotju!
—	Ne vpelji nas v skušnjavo! je molila starka v kotu in točila solze.
—	Dobro, dejal je oče. ko se vrne domov, povejte mi.
Starec je odšel v svojo čumnato in zaklenil vrata. Izvlekel je račune, štel. zlagal, kimal z glavo. Medtem so pretekle tri cele ure.
—	Bog vedi. kaj dela oče v čum-nati, reče sestra, ko je šla že desetič pred hišo gledat, če se že vrača brat. „Čujete. mati? ali naj pogledam, kaj dela oče?"
—	Varuj te sveta Devica, zažu-gala je stanca med jokom, ali ne poznaš očeta? Ne moti ga! Nagel je. moglo bi se zgoditi kaj hudega.
Proti večeru je svak privedèl Lovra. Dobili so ga sedečega pri največji vročini kraj brezna na strmi skali, kjec je ^t nor zri pre(j se Ob njem je^ežala knjiga. Če bi bili dobri ljudje znali čitati. bi bili razumeli, da je knjiga Byranov „Don Juan". Lovro ni govoril nič. Bil je bled. drhtel je kakor šiba. Deli so ga t posteljo. Čisto nič
se ni branil. Na materin jok je prišel oče iz čumnate.
—	Lovro! kako je? vprašal je starec, nagnivši se nad sina.
—	Hudo. oče! odvrnil je sin in zaprl oči.
—	Potrpi, sinko, zašepetal mu je oče. dobro bode.
Lovra je zgrabila huda mrzlica. Čelo mu je gorelo kakor žareče železo. Žila mu je bila hitreje kakor blisk.
—	Pojdite po zdravnika, zapovedal je oče. Prišel je zdravnik, to je vaški ranocelnik. À kaj zna tak človek? Skozi svoje debele očali ni videl ničesar. Hvala Bogu. da je bil slep, ker ker drugače bi Lovro ne bil ostal živ.
Gospod doktor! dejal mu je starec ostro, pazite, da mi sin ne umre. Vaški Eskulap je izbrbljal. brisajoč z modrim robcem očali, nekoliko latinskih budalosti. odredil, da bolnik ne sme piti vina. spravil svoj trdi tolar v žep • in odšel.
(Dalje sledi.)
Ali ne začne tn slovenski uradnik v nemški službi, posebno če ni nad vse jeklenega značaja, dvomiti nad slovenskim narodom in samim seboj? „Kaj morem jaz pomagati, če pa se moji ljudje ne ganejo? Ali se bodem jaz sam od sebe začel med tujo gospodo potegovati za pravice svojega jezika, da se ji zamerim in zgubim svoj kruh ? Ne. če se narod tam doli ne giblje, če ne dohajajo od tam zahteve. kjer so slovenskih pravic najbolj potrebni, potem se tudi meni ni treba žrtvovati!"
Tako in podobno misli slovenski uradnik v službi pri nemški zavarovalnici v Gradcu. Tako se slabi slovenski čut od dne do dne. od leta do leta in v dobrem desetletju je postal iz Slovenca nemškntar. njegovi potomci pa Nemci s spačenim slovenskim imenom. Slovenec je izgubil svojo individualnost.
Tako se gubi vse naokoli po vseh zasebnih, deželnih in državnih službah naša individualnost, narod se tako rekoč suši. Listje mu vene in odpada. Zaradi svoje mlačnosti imamo v narodu jesen in zimo.
Tja. kamor ne dohajajo slovenska pisma ali odkoder ni treba nič po slovensko pisati^ se je nam Slovencem zaman ozirati, ondi v prihodnje "haši sinovi ne dobe službe. Nemci zasedejo vsa mesta. Slovence pa odrivajo v stran, le one trpe v svoji sredini, ki so se odrekli svojim slovenskim pravicam. se izneverili slovenskemu narodu in ki v djanju kažejo, da sovražijo svoj lasten rod. Tako ravnajo oni z nami. Mi ne veljamo pri njih nič. prave socijalne ničle smo.
Hlapčevski narod ni vreden boljših služb! Podlaga je ptujčevi peti!
Vsako nemško pismo delavski zavarovalnici nazaj, ne da bi ga odprli in videli bodemo. kako se bode veljava slovenskega jezika pri tem zavodu povzdignila! Morali bodo začeti z nami slovensko dopisovati. .Slovenski sinovi dobe mnogo služb v tem zavodu, v katerem se nabira naša glavnica.
Povsod in vselej tako!
Individualnost naša se potem ne bo več sušila, temveč bode zelenela v spoinladnem raju. Nastala bode za naš narod vesela spomlad.
Da se povzdignemo individualno, socijalno in gospodarsko, more vsak. tudi neuk človek pomagati, treba je le dosledno pisma z nemškimi naslovi in spisi zavračati ter zahtevati slovenske. A „spiritus movens" ali duša teg; stremljenja in gibanja mora biti naša inteligenca ter časopisi.
S tem načelom naprej! Tako se najložje in najprej zbližamo z načelom: „Svoji k svojim!
Svetovno-politicni pregled.
— V kranjskem deželnem zboru
se je predvčeraj začela obstrukcija. Že v torek zvečer v seji ustavnega odseka niso naprednjaki pripustili volilne reforme na razpravo. V sredo pa in včeraj so uprizorili v deželnem zboru samem obstrukcijo in so tako menda pokopali volilno reformo za kranjski deželni zbor ter razbili deželni zbor. Reči moramo, da je predloga vlade prava karikatura splošne in enake volilne pravice. Nekoliko veleposestnikov, ki so slučajno Nemci ter odpadniki, naj ima za večne čase privilegij 10 poslancev v deželnem zboru. Mesta, v katerih se živahno razvija industrija in obrt, naj bi bila preglašena po kmečkih občinah, ki bi imele še poleg tega, kar priznamo kot pravično, v dveh drugih kurijah svoje zastopnike. Takšni volilni reformi, v kateri se ustvarjajo par okamenelim aristokratom novi privilegiji, se upreti je bila dolžiost vsa-
kega Slovenca, ki mu je na srcu rajsvoj in napredek slovenskega ljudstva na Kranjskem.
—	Ogrski dogodki. Dne 4. t. m, je imel ministrski svet sejo. v kateri je Fejervary naznanil, da je krona privolila, da se v nasprotju z veljavno ustavo ne razpišejo nove volitve za drž. zbor. Uradni list razglaša odstop ministra Langyija in imenovanje državnega pravdnika Gegusza pravosodnim ministrom. Minister Kristofly ne odstopi. — Ministrski predsednik Fe-j e r v a r v je bil včeraj v dolgi avdi-jenci pri cesarju. Pred in po avdijenci se je posvetoval z odposlancem «ladjarske koalicije Polonyjem. Iz krogov madjarske koalicije se čnje, da se je Fejervary približal koaliciji, nasprotno pa trdi Fejervary. da je prišel Barabas k ministru Kristotìyju in ga je prosil, naj se napravi nov načrt za rešitev krize. Kristoffy je to sporočil Fejervaryjn. ki je nato stopil v zvezo s Kossuthom in z Barabasom in vsled dogovora z njima prišel sem, da cesarju predloži ta načrt. — Po drugem posvetovanju Polonyja s Fejer-varyjem je rekel Polony žurnalistom: Vse gre dobro, moja misija je imela ugoden uspeh. — Sprava med krono in med madjarsko koalicija je perfekt na. Izrr-ševalni odbor koalicije je imel včeraj sejo. Izrekel se je. daprevzame koalicija vlado. Kot podlago spo-razumljenja s krono je sprejel odbor naslednje točke: /dovolijo se rekroti, dovoli se indemniteta in upelje se splošna in tajna, pa ne enaka volilna pravica. '
—	Brambovsko ministrstvo je odredilo, da bodo kmetski rezervisti klicani k orožnim vajam ob ta kern času. kadar ni doma nujnega dela. Za letos še te narerfbe ni mogoče izvajati, ker so se rezervisti že razvrstili v razne lurnuse. rondar je ministrstvo ukazalo pristojnim po-veljstvoin. naj upoštevajo prošnje rezervistov. ki si žele določene dobe m orožne vaje.
—	Avstrija in Italija. Kakor znano, je posi. Santini interpeäral ministra zunanjih zadev zaradi napadanja avstrijskega časopisja na italijanskega kralja in na Italijo. Preden pa je minister odgovoril, je San ti n i svojo interpelacijo umaknil.
—	Pri volitvah v rusko državmo dumo so na celi črti zmagali kon-stitncijonalni demokratje.
—	Katastrofa v Courriereau pred francosko zbornico. Posi. Halsj interpeliral o katastrofi v Courrw»wn. Zatrjeval je. da je požar nastal Tstei nemarnosti družbe, ki je pustila kopičiti v jamah star les. Govornik je očital družbi, da je poslala delavce t jamo. preden je bil pogašen ogenj. Zastopniki rudarjev so predvidjali nevarnost. toda družba se ni na t« oziral».
Dopisi.
Iz Trnovelj pri Celju.
Tužna novica nas je iznenadila; b*d udarec je zadel sinove in hčere, sorodnike. a tudi nas ternoveljske sosede in Slovence. Dne 29. marca nam je po kratki in mučni bolezni preminil znani in srčno ljubljeni veleposestnik Martia Vin cel. Velika izguba nam uapolnjije s prebritko žalostjo naša srca. Žaluje« z odlično (ibiteljo vred. Pokojnik j« vžival v vsuh krogih odkritosrčno visoko spoštovanje. Vredno je toraj, da se ga spominjamo še ob njegovem grobu. Bili je pravi vzor slovenskega kmeta. Bil jje volilec slovenskega okrajnega zasto'pa celjskega, bil je «tolja leta občinski odbornik: vsikdar m j«

£ velika :
pekli.
dobro potegoval za pravo korist občine IŠkofja vas; bil je pa tudi dober pri-elj in dobrotnik naši soseski: vsa-no je rad pomagal, ako je bilo mo-I goče. ni nikomur svoje dobrotljive roke ail. Predragi, nam nepozabni rajni ■Eutin. ostaneš nam v lepem spominu. Tvoj duh živi med nami. V soboto, dne 30. t. m. popoldne so nam naznanjali naši farni zvonovi, da je šel k pokoju naš sosed Martin. Položili smo poleg njegove žene Terezije in [ njegovega sina Franca. G. župnik se je od rajnega v ginljivi nagrobnici I: Hwvil. Rodi Tebi in tvojim žemljica lakka!
Iz Mozirja. Okrajne cesta, od F vasi Rečica do Nazarjev je, odkar se t je otvorila žaga v Vrbovcu, v tako i slabem stanu, da se vsakdo pritožuje, Blateri je primoran se po njej voziti. 1 Posebno v neznosnem stanu je pa cesta t ob slabem vremenu, in dozdeva se ti, I è se voz in konji v cestnem blatu 1 pogreznejo. Akoravno se na ta cestni ■ oddelek največ šute izvozi, in vzdrževanje istega ogromnih denarnih žrtev stane, vendar ni cesta nikdar v povojnem stanju.
Vzrok temu je velikanski lesni promet, iz Vrbovca na postajo vas Re-tiea. Dannadan se pelje po tej cesti množina težko obloženih tovornih ov; a vsi prevozniki imajo pri vo-sivih samo ozko obložena kolesa, ako-| ravno bi postavno morali imeti široko obložena za težke prevožnje. Edino to .jevzrok slabi cesti. Nekateri prevozniki » si sicer naročili že pred letom vo-'jro s široko obloženimi kolesi; pa ker sejt drugim spregledalo, so tudi prvi «pustili te vozove, češ, ako ne velja [postava za vse, bodemo tudi mi prebudimo se toraj, da se v tej sevi od merodajnih faktorjev do. sedaj ni nič vkrenilo. tembolj, ker je ta proga sprejeta kot okrajna cesta lil. vrst«, in bi se moral na vsak način tudi visoki deželni odbor za vzdrževanje taiste potegovati. Radovedni smo. -Maj se bode vendar enkrat v tej za-| tevi potrebno ukrenilo, ter se bodo prevozniki postavnim potom prisilili k vožnji težkih bremen samo na vozovih fcširokoobloženimi vozovi
Eden v imenu drugih. Rova Štifta pri Gornjem-gradu. Vzbodbujen po tovarišu g. locbeku. uadučitelju v Gornjemgradn, m ustanovil pred tremi leti skoro na lastno roko na tukajšnji šoli šolarsko knbinjo v zimskem času za revne in oddaljene otroke. Začetkoma sem imel k malo privržencev, ker je marsikateri majal z glavo, češ, že zopet nekaj novega. zopet npv davek in Bog si ga vedi. kaj se. A nisem se vstrašil ničesar. meneč, ne odneham, če prav srn trpim vse, počasi se bode ljudstvo prepričalo o dobrodelnosti take naprave aa mladino in postalo bode gotovo drugačnega mnenja. In nisem se varal. ..Ojnnaèen posebno vsled naklonjenosti »krajnega šolskega sveta, oziroma naj-PIS njegovega za vsestranski šolski napredek vrlo vnetega g. predsednika, ni m več nasprotoval tukajšnji kraj ni äoteki svet. nego privolil dati k temu i vsa potrebna drva. A posamezni udje po celo začeli tekmovati med seboj, kdo bi več podaril, med temi posebno !" poprejšnji načelnik g. Franc Štorgelj, |Ì je še tudi sedaj eden najvrlejših podpornikov šol. kuhinje; tudi sedajni udje so pridni posnemovalci prejšnjih, med njimi posebno načelnik g. Janez Havrič ter gg. Jakob Vertačnik in Jože Podkrajnik. Dosegel sem v teku ; fceh zim. da niso vsi potrebni otroci v zimskem časn dobivali samo toplega kosika o poludne, nego tudi, da so stroški, — ki so razmeroma precej tni. popolnem poravnani in povrhu ima še šol. kuhinja v „Posojilnici
v Gornjemgradu"' za nepričakovane slučaje naloženo precejšnjo vsoto.
Letošnjo zimo je n. pr. v teku 48 dni delovalo 2550 šolskih otrok, torej povprečno na dan dobrih 53. Ako se kosilce računi kar najmanj mogoče, t. j. 6 v, znašali bi stroški 2550 X '» == 158 K. Da je bilo mogoče kaj takšnega za tukajšnje razmere — javil bi — nepričakovanega doseči, imam se najprisrčneje zahvaliti ne samo že poprej navedenim p. n. korporacijam in posameznikom, nego posebej še vele-slavnemu kn. šk. oskrbništvn graščine Gornjigrad, si. Posojilnici v Gornjemgradu, potem gg. Avg. Drukarju, c. kr. notarju. Jožefu Mikušu. oba v Gornjemgradu; Francu Kolenc, na Ljubnem, Antonu Levar, županu v Bočni in Tonetu Pinterju v Kamniku. Vsem tem. kakor tudi drugim, sicer tukaj nena-vedenim. še enkrat v imenu nedolžne in revne mladine najiskreneja hvala in Bog plati, s prisrčno željo, da bi svojo blago naklonjenost hoteli naprej še obračati omenjeni napravi in da bi imeli prav mnogo posnemovalcev. Ta vzgled naj pa služi tudi drugim krajem v ^posnemanje vredno vspodbujo, posebno tam, kjer se nahaja več inteligence, nego med našimi vrlimi hribovci.
Šolsko vodstvo, obenem vodstvo šolarske kuhinje v Novi Štifti, dne 1. aprila 190«.
Ivan Kele, nadučitelj.
Slovenske novice.
Štajersko.
— t Državni poslanec Hugo vitez Berks. Včeraj 5. t. m., zjutraj je umrl nagloma na svoji graščini Blagovni blizu Celja državni poslanec kmečkih občin volilnega okraja celjsko-brežiškega. Hugo vitez Berks. Pripeljal se je 4. t. m. popoldne iz Dunaja v Blagovno, pa je tu samo noč preživel. Vitez Berks je služil v vojski in izstopil iz aktivnega stanu kot nadpo-ročnik. katero šaržo je imel „izven službe" do svoje smrti. Leta 1874. je kupil graščino Blagovno. Za pridobitev naravno slovenske večine v okrajnem zastopu celjskem ima vitez Berks največje zasluge. On je leta 1887., ko so Nemci zopet s celjskimi hišnimi lastniki dobili večino v velikem posestvu, z uspehom povdarjal po določilih postave, da imajo volilno pravico v velikem zemljiškem posestvu posestniki velikih zemljišč, ne samo hiš. Dr. Dečko je sestavljal dotične pritožbe in končno je upravno sodišče razsodilo v smislu Berksovem. Slovenci so vsled tega imeli vodstvo okrajnega zastopa do. 1. 1904. Sedaj so zavladale pri upravnem sodišču drugačne misli in znani činitelji se trudijo na vse moči, povzdigniti Nemce na gospodstvo v okrajnem zastopu. Pri tem jim ni preslaba bedasta opazka v „D. W.". da bi bil okrajni zastop slovenski moral napraviti okr. cesto z vrha Lisec nad Petkovim kam-nikoin pri Levškem mostu, kjer je od nekdaj bila samo peš pot po gozdu, okrajna cesta pa še od Levca sem ne. Leta 1897, po odstopu gosp. Mihaela Vošnjaka, bil je vitez Berks od kmetskih občin celjsko-brežiškega volilnega okraja izvoljen v državni zbor in je ostal poslanec do svoje smrti. Branil je vestno naše koristi in pravice, oglasili so se pa tudi proti njemu ostri sodniki med Slovenci, ki imamo v našo škodo preveč grajalcev, pa premalo delavcev v politiki. Resnica je, da je vitez Berks z najboljšo voljo zastopal svoje volilce in krepko se oglašal zoper krivice, ki se nam delajo. Zato mu bodi hvaležen časten spomin! — Vitez Berks zapušča vdovo, pisateljico Maro Čop-Marlet in enega sina* Prva soproga njegova je bila Marija Mag-
dolena. rojena grofica Stadion. Bivši dvorni svetnik deželne vlade bosanske. Lotar vitez Berks, je njegov brat.
Občni zbor političnega društva „Naprej" se je vršil včeraj ob lepi udeležbi. Znamenja kažejo, da pomeni ta občni zbor prevrat v njegovem življenju in delovanju. G. dr. Karlovšek kot predsednik otvori zbor. izrazi veselje. da se je zbralo tako lepo število onih. ki se za društvo, za njega obstoj in napredek zanimajo. Poroča nekoliko obširneje o društvenem dosedanjem delovanju. Iz poročila tajnikovega smo posneli isto. kar že iz besed predsednikovih, da je nekaki stagnaciji v društvu bilo krivo to, ker se je celjska inteligenca vse premalo, skoraj nič za društvo zanimala. Blagajnik poroča, da je bilo do konca leta 1905 doho..kov 624 K 74 v. izdatkov 335 K 62 v, da je torej čistega dobička 239 K 12 v, katera vsota je naložena v celjski hranilnici. Pred volitvo novega odbora se oglasi k besedi g. Rebek. ki povdarja, da mora društvo priti na to podlago, da ali vodi spodnještajersko politiko, ali ga pa sploh ni. Za to, da vrši svojo nalogo, naj se volijo v odbor možje, ki imajo vpliv. Oporeka mu g. notar Baš. ki trdi. da se morajo mnoge stvari sklepati izključno tajno, ne da bi širša javnost kaj o tem vedela, ter da ima biti pol. društvo samo za to tukaj, da pomaga voditeljem politike. V istem smislu govori g. dr. Sernec, ki meni, da je pol. društvo samo za sklicevanje shodov tukaj. Temu mnenju oporekajo g. Rebek, posebej pa g. dr. Božič, ki je popolnoma mnenja g. Rebeka, da mora pol. društvo dajati pravec našemu javnemu življenju, kar se doseže s tem, da se volijo v odbor dva ali trije možje, ki vodijo našo politiko ali so vsaj v ozki dotiki z aktivno delujočimi, druga odborniška mesta pa naj prevzamejo deloma starši, izkušeni možje, deloma , pa mladi in navdušeni. G. dr. Hrašovec povdarja, naj bodo v odboru zastopani vsi stanovi. Nato se na predlog gosp. Smertnika za navdušenje voli per acclamationen predsednikom društva g. dr. J u r o Hrašovec. On prevzame predsedstvo, se zahvali za zaupanje; če bo storil svojo dolžnost ali ne, o tem naj sodi bodočnost. Želi, da ostanejo vsi danes navzoči tako navdušeni, kakor danes, naj se to navdušenje zopet ne zgubi. V novi odbor so voljeni sledeči gg: dr. Kukovec, dr. Božič, Rebek, dr. Gvidon Sernec, dr. Fermevc, dr. Sti-ker, notar Baš. "Bouha. -— Pri slučajnostih omenja g. dr. Kukovec, naj bi pol. dr. bilo v ozki stiki s časopisjem, naj bi kolikortoliko vplivalo nanj; omenja krivično volilno reformo ter želi, da se sklene protest. Spomni se smrti poslanca viteza Berksa; vsi navzoči vstanejo v znak sožalja. G. dr. Kukovec želi še tudi, naj bi se večkrat priredili zbori, da bi se pretresala važna vprašanja. G. dr. Božič predlaga, naj se skliče v kratkem drugi zbor z edino točko dnevnega reda: Volilna reforma, da se konečno v stvari do dobra pogovorimo. G. Likar se temu pridružuje. G. Smertnik želi. naj se skliče raje zborovanje vseh Celjanov G. Rebek pa predlaga ljudski shod. Sklene se konečno, taktiko v tej zadevi prepustiti odboru. Na predlog g. Vavkena in g. dr. Karlovška se naroči odboru, da že sedaj začne skrbeti za dober izid občinskih volitev celjski okolici. — Nato zaključi predsednik zbor.
— Opozarjamo še enkrat na pre davanje, ki se vrši jutri v soboto zvečer ob 8. uri v mali dvorani Predmet predavanja je „Uvod v so ci j ologij o". Mnogo se govori in piše o „socijalnih" reformah, o „soci jalizmu", o „socijalogičnem" naziranju itd., ne da bi vladali o vsem tem utr-
jeni pojmi. Tembolj spoznavamo potrebo. da se poučimo natančneje o vsem. car nosi danes moderni priimek „socialno". Pričakujemo torej, da se bo predavanje vršilo ob polni dvorani.
—	Osebna vest. Ekscelenca poveljnik 3. voja podmaršal vitez Succo-vaty je v sredo prišel nadzorovat tukajšnje vojaštvo. Spremljal ga je šef generalnega štaba polkovnik plemeniti Kkhardt.
—	„Vahtarica" se je v svojih zadnjih številkah s posebnim „svetim" srdom spravila na svoje bratce v „blaženem rajhir. Očita jim, da se premalo zavedajo svojih nemških „nalog". Iz vsega zveni refren. češ. samo mi celjski „Nemci" smo „strammdeutsch". Ubogi rajhovci. kako jih „pegla". In potem, čujmo „haben wir eine germanische Weltanschuung von Memel bis Konstanz „ja vielleicht bis Cilli!" O jej!
—	Celje je na Hrvatskem. Takšni zemljepisni učenjaki so pri centralni banki nemških hranilnic. In to so baje inteligentni ljudje, ki hočejo braniti „Nemštvo". Da jim še „vahtarica" doslej ni tega vbila v glavo, da je Celje „Hochburg" in „Grenzfeste" etc. „Nemštva" na Spodnjem Štajerskem.
—	O požaru na Cokanovi gorici blizu Celja smo zaznali sledeče podrobnosti: Posestnik se piše Franc Krapot. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Krapot trdi, da je zažgal nek tat, ki je v noči vlomil v hišo. Orožniki pa so sumili, da je posestnik sam zažgal, posebno, ker so našli hleve odprte in živino neprivezano, in zato so zaprli Krapota, njegovega sina in njegovo svakinjo. Krapot je bil prej posestnik v Ločici pri Polzeli na Pod-lunšekovem.
Četrtič samomor je hotela izvršiti nedavno žena nekega delavca v Gaberju pri Celju. Z možem živi v vedhem prepiru. Hotela se je obesiti. Neka ženska, ki je šla mimo hiše, pa je zapazila v hiši viseče truplo in je pozvala ljudi, ki so samomorilko rešili.
—	Zaprli so 72 letnega pi evžit-karja Valentina Mehleta iz Svetine radi zločina proti nravnosti.
—	Dovoljenje za rndosledbo v okrožju rudarskega urada v Celju je dobil g. Oton baron Bolscbwing. graj-ščak v Gradcu.
—	V Novi cerkvi pri.Celju ima na velikonočni pondeljek. dne 16. apr. po zjutrajnem cerkvenem opravilu, potovalni učitelj g. Fr. Goričan poučni govor o kmetijstvu v novi šoli. Želeti bi bilo. da pride veliko število posestnikov poslušat, ker spimo že itak predolgo.
—	Za ljudsko knjižnico v Šoštanju je daroval g. dr. Jos. Vošnjak v Slov. Bistrici 119 knjig pod geslom „Omika je pot do samozavesti ,in zmage!" Nadalje je daroval g. Ivan Vošnjak, deželni poslanec v Šoštanju, okoli 100 knjig. Darovalcem izreka pripravljalni odbor najsrčnejšo zahvalo in upa, da jim bodo siedili še drugi rodoljubi. Nadaljna darila sprejema Vlad. Vošnjak v Šoštanju. (Staj.)
Komisa-.* Zolfai je imenoval svojim namestnikom v Šoštanju trgovca Adolfa Orla, da vodi županske posle.
—	Tamburaški zbor v Laškem trgu je zopet oživel in se pridno vadi. Upamo, da bode po Veliki noči že javno nastopil.
—	Radeckijev veteran umrl. Pod tem naslovom smo zadnjič prinesli notico. Pomotoma je izostalo, da se je zgodilo to v Dramlju.
Požar je nastal v ponedeljek ob 8. 'uri zvečer v Stigerjevi tovarni za bučno olje v Slovenski Bistrici. Celo mesto je bilo v nevarnosti. Posrečilo se je požarnim hrambam, požar omejiti.
Brasi« v če. V nedeljo po telovadni vaji ob 3. uri popoldne predavata br. Lipoid. Jurist in br. Piki, načelnik iz Žalca, o sokolstvu in telovadbi. Vabijo se vsi narodno-zavedni Braslov-čain in Polzelani. da pokažejo s tem resnično zanimanje za sokolštvo. in tako spodbujajo k neumornemu delovanju nove člane, ter okrepijo mladega ..Sokola'".
V Braslovčali so našli 2. t. m. pri snaženju šolskega stranišča truplo novorojenčevo. Po mnenju zdravnikovem je otrok že dlje časa ležal v gnojnici.
Iz Bočne se nam poroča, da se priprave za stavbo novega šolskega poslopja pridno vrše. Pripravlja se kamen, apno itd. Bočani se veselijo, ker dobe lepo novo šolo
Umetniški večer. V soboto, dne 7. t. m. obiščeta Laški trg operna pevca ljubljanske opere, gg. Oržel-s k i in O u f e d n i k, pri kateri priliki priredita umetniški večer v pivnici.
—	Iz brežiškega okraja, Letos se Vrši razredba konj. Dotično popisovanje se je že pričelo, oziroma se bo v kratkem pričelo. V zmislu § 3 ministrske uaredbe z due 18. sušca 1891. drž. z: štev. 35 se bo po občinah razglasilo. kateri konji niso podvrženi pripeljatvi pred razredno komisijo. Za take konje se morajo izvršiti spričevala. ki se potem predložijo dotični komisiji po županu. Vsi posestniki konj se opozarjajo na to določbo. Tozadevne tiskovine se dobe v „Zvezui tiskarni v Olju", t je se naj blagovolijo obrniti gospodje občinski predstojniki, kajti vlada razpošilja le k razredbi potrebne imenike, spričevala za posestnike konj izdajati pa je le zasebna stvar. Te zasebne tiskovine ima v zalogi tudi Anton Umek v Brežicah.
—	Župnijo na Vidmu, izpraznjeno po dekanu .1. Žičkarju, je dobil Franjo Černevšek. župnik v Cirkovcu; 1. majnika se tje preseli.
Iz konjskega mesa je delal klobase 56 letni Martin Auer v Račju. Ko jih je 10. febr. t. 1. prodajal na sejmu v Mariboru, so mu jih preiskali in uedavuo ga je okrožno sodišče v Mariboru obsodilo na 6 tednov strogega zapora.
—	Ženska umrla vsled alkohola. V Mariboru je na policijski stražnici umrla neka neznana ženska, stara 45 do 50 let, ker se je preveč napila. Pri njej so našli kuverte z naslovom Jakob Lesnik, Inomost.
—	Velik požar je uničil dne 4. 't m. poslopja gospoda Rötha na Tržaški cesti pri Mariboru. Mnogo drugih vrednostnih reči je postalo žrtva požara. Po dolgem času se je posrečilo štirim požarnim brambam ogenj ndušiti. Posestnik je bil tačas v svojem vinogradu v Št. Vidu pri Ptuju.
Pustna navada v Slovenskih goricah. Posebno navado imajo po nekaterih krajih Slovenskih goric o fašenku ali pustu. Na pustni dan vstanejo zgodaj v jutro in luščijo koruzo, ki jo namenijo to leto vporabiti za sejanje. To delo pa se mora vršiti, predno solnce izide, in se ne sme nič govoriti, dokler ni koruza zluščena. Iz tega semena zraslo koruzo bajé ne ne marajo vrane in srake.
—	Zažgati je hotel pekovski vajenec Franc Čuš svojemu gospodarju Stariju v Ptuju. Ogenj so pogasili o pravem času. Vendar je bilo škode blizu 1000 K.
—	Ogenj je uni Čil hleve in deloma tudi gospodarska poslopja gospej pl. Tschebulz v Samuših. Stavbe so bile iz lesa vsled tega takoj po izbruhu ognja popolnoma v plamenu. Novoustanovljeno, čeravno še vsled tega ne docela izvežbano in popolno opremljeno gasilno društvo v Moškanjcih je
bilo naglo na licu mesta in izvršilo v polni meri svojo nalogo. Obsojati pa je. da je nekaj ljudij le gledalo ter ni pomagalo izmučenemu moštvu. Škoda je velika, ker je v poslopju zgorelo tudi mnogo gospodarskega orodja iu je pokvarjena vsa krma,
—	Zgorelo je v Smolincih pri Sv. Trojici v Slov. gor. dne 26. marca posestniku Jožefu Arnušu.
—	Zahvala rodoljubnemu Slovencu v Ameriki. Naprošeni smo in z veseljem objavljamo, da je v notici pod tem uaslovom v štev. 38. našega lista imenovani g. Leopold Friedrich daroval 100 K veteranskemu društvu v Središču, 100 K bralnemu društvu „Edinost" in 100 K požarni brambi istotam. Za te lepe darove se mu narodni Središčani najiskrenejše zahvaljujejo.
Železnica Ormož - Ljutomer.
Dovolite, da spregovorim k članku: Železnica Ljutomer-Ormož nekaj besed! Res je, da železnica Radgona-Ljutomer .takorekoč čaka, da se ista izpelje na eno ali drugo strau, ali že v Ormož, v Čakovec ali v Lendavo. Prej ali slej se bo nekaj zgodilo, kajti, kakor se čuje. mislijo Madžari zgraditi železnico od Sv. Gottharda do avstrijske meje blizu Ljutomera, kjer bi se naj čez Muro zgradil železniški most. To so seveda načrti za zdaj! Ali, naj bo že kakor koli, zveza Ljutomer-Ormož so bo prej ko prej vresničila. Da bo pa ta železnica prebivalcem ob njej tudi v resnici koristila, je treba pred vsem voznih cest. ki bi omogočile cestni promet ne samo poleti, ampak tudi v deževnem in zimskem času do in od železnice. Ravno kraji ob tej bodoči železnici so v zimskem in deževnem času takorekoč ločeni od sveta in to samo zavoljo pomanjkanja dobrih t, j. potaracanih in uavoženih cest. Vsporedno z nameravano železnico drži cesta Ljutomer-Ormpž čez Kamenščak. V Ivanjkovcih se odcepi od te ceste druga cesta-bližnica, ki drži skozi ve-ličanski ' dol v Ljutomer in ki bo menda letos dograjena. Druge ceste, ki pridejo tukaj v poštev so Ormož-Sv. Tomaž, Ormož-Središče, Ormož-Har-dek - Sv. Miklavž na eni, in Ljutomer-Središče, Ljutomer-Sv. Tomaž-Ptuj na drugi strani, torej ravno na obeh koncih bodoče železnice. A ceste, ki bi kraje na izhodno in zahodno stran z novo železnico vezala, take ceste še ni. Če se torej hoče. da bodo ti kraji imeli od železnice pravo korist, se mora zgraditi cesta od Sv. Miklavža čez Svetinje do Sv. Tomaža. To bi bila prava dobrota, ki bi jo imeli ti kraji od železnice Ljutomer-Ormož.
—	Šola v službi pačenja slovenskega jezika In zapostavljanja naše obrtnije. Uradni priganjači hočejo vsekakor slovenski groš spraviti v žep nemških obrtnikov. Neki okrajni šolski nadzornik priganja namreč vsako leto učiteljstvo, naj naroča za učence uzorce poštnih tiskovin pri neki Katarini Söllner v Gradcu. Jako praktično in kaj dobro je za naše otroke, da se v šoli naucé pisati dopisnice, zalepke, pisma, nakaznice, poštne spremnice, poštne pov-zetnice, a v večjih krajih tudi brzojavke i. t. d. ter moramo ta namen pohvaliti. Ni pa prav, ker je slovenski obrtniji na škodo, če se ti uzorci naročajo pri tvrdkah tuje obrtnije, osobito ker je znano, kako Nemci naš jezik neusmiljeno pačijo in mrcvarijo. Oglejmo si te uzorce poštnih tiskovin. V njih mrgoli vse polno velikih jezikovnih pogrešk, kakor: „Dopiznica" mesto „Dopisnica", „Zapleka" mesto „Zalepka" „Založil Katarine Söllner, v Grad ci" mesto „Založila Katarina Söllner v Gradcu", „Vel javno" mesto „Veljavno" i. t. d. i. t. d. Te pogreške so dokaz, da je dotičnemu okrajnem» šolskemu nad-
zorniku več za Katarino Söllner nego za pravilni slovenski jezik, sičer bi ne priganjal k naročilu njenih spak. Po naših šolah se naj uči pravilna slovenščina, a ne njeno mrcvarenje. Ti uzorci poštnih tiskovin niso sposobni za učne namene, naj se torej ne naročil jejo pri Katarini Söllner. Slovenske tiskarne, predvsemi pa si.naj da „Zvezna tiskarna" v Celju natisniti te uzorce za učne namene v pravilni slovenščini in sicer na papirju tiste barve, kakoršne so izvirniki v pravem poštnem prometu. ne pa v neprimerni barvi, kakor je to storila graška založnica. Prepričani smo, da naše učiteljstvo ne bode žalilo z naročilom tiskovin iz Söllnerjeve tvrdke našega estetičnega čuta za lepo in pravilno materinščino, temveč da bode kazalo otrokom lepoto in bogastvo našega jezika. Naš jezik in naša obrt se morata popolnoma oprostiti tujega upliva. šele potem bodemo mogli s ponosom zreti na svoj kulturni napredek. V šoli iii v obrti se naj z nežno skrbjo neguje najkrasnejša cvetica, ljubezen do materinega jezika!
—	Slovanska čitalnica in bralno društvo „Maribor" v Mariboru priredita v nedeljo, dne 8. t. m. v veliki dvorani „Nar. doma" ob 8. uri zvečer igri ..Pot do srca" in „Rendez-vous".
—	Umrl je v Gradcu nemški državni in deželni poslanec Walz dne 5. t, m. Bil je hud nasprotnik vsega, kar je slovensko; to je ob mnogih prilikah pokazal v deželnem zboru.
Kranjsko.
Ljubljana šteje sedaj z vojaštvom vred okroglo 40.000 prebi-. valcev.
Imenovanje pri ljubljanskem
magistratu. Imenovan je za mestnega fizika g. dr. Otmar Krajec, za oficijala g. Završan. za kan celiata g. Sežun. za praktikanta pa g. Lang.
Mestna hranilnica ljubljanska izkaže v svojem računskem zaključku za leto 1905: skupnega denarnega gibanja 29,631.001'49 K, skupnega imetja 22,760.859"21 K. skupnega čistega dobička 78.84887 K, kurzne vrednosti vrednostnih papirjev 3,069.097 60 K, vrednosti zemljišč 3.831'73 K.
—	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poroča slovenskemu svetu, da so nam v noči od 23. na 24. marca t. 1. v naši družbini šoli v Trstu pobili skoraj vsa okna ob cesti na južni in zahodni strani. Družbiuo vodstvo je vkrenilo potrebne korake na višjih oblastvih; obenem pa se priporoča slovenskemu svetu, da nam je — kakor že večkrat ob podobnih prilikah — tudi to pot na radodarno pomoč. Veli-kovška pobita okna so bila dvakratna sreča za nas: moralna sreča, ker so kazala slovensko visoko kulturo v nasprotju s tako nizko naših so vragov, in materijalna sreča, ker je nam do-našala sijajnih domoljubnih preplačil. — Slovenci! Beležeč Vam dejstvo o barbarskem tržaškem napadn na naš kulturni zavod in ponosni na svojo oliko Vas prosimo, da se posebno še prihodnje praznike spominjate tržaških pobitih oken in pa svojega dičnega slovenskega izobraženja.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
—	Slovenske učne knjige za srednje šole in učiteljišča. Dvakrat, dne 12. februarja in dne 21. marca 1.1., so se zbrali ljubljanski profesorji, da bi v skupnem posvetovanju zadobili pregled, za katere predmete in kakšne učne knjige je treba spisati najprej, ter da bi dosegli složnost in enotno postopanje. Doseglo se je na obeh shodih toliko, da je za vsak čas po-polnomà zajamčeno spisanje vseh dotični h knjig. Da je širši javnosti mo-
goče, se poučiti tudi podrobno o dovršenih sklepih in zasnovanih načrtih, se je izvolil iz sredine ljubljanskih profesorjev centralni odbor, ki daje vsakomur potrebne informacije. Na čelu mu stoji F r. W i e s t h a 1 e r, ki daje splošna pojasnila, a je posebe tudi referent za klasično filologijo; sicer pa zastopajo posamezne predmete ti - le gospodje: za veronauk dr. Pečjak, za nemščino A. Štritof. za slovenščino dr. Požar, za zgodovino in zemljepisje Fr. Orožen, za naravoslovje Fr. Macher, za matematiko in fiziko A. Senekovič. za modro- in vzgojeslovje A. Črnivec.
—	Na čuden uačin ušel smrti. N' nedeljo popoldne je zgrabila lokomotiva tovornega vlaka na prehodu v Zalogu hlapca Andreja Konciljo in ga poškodovala na glavi, da je ob-J ležal med tirom. 40 voz je šlo čezenj, predno so ustavili vlak. a Koncflja je na čuden način ostal pri življenju iu bo v kratkem ozdravel.
—	Mrtvega so našli 1. aprila 1.1. zjutraj v Veliki vasi pri Krškem 75-letnega preužitkarja Ivana Dimitrovičs iz Drnovega pri Cerkljah. Dimitrovič je ležal v cestnem jarkn . zmrznjeù' ia iu se ga je najbrž prejšnji večer preveč navlekel.
Primorsko.
—	Goriški Slovenci slave letos tridesetletnico smrti svojega prvo-boritelja dr. Karola Lavriča. „Soča" poživlja vse. ki so živeli z Lavričjdttp delali, trpeli z njim in postavljali temèlj napredku goriških Slovencev, naj napišejo spomine na nepozabnega Lav riča. kateri bodo objavljeni potem v posebni izdaji „Soče".	9
—	Dopolnilne občinske volitve < v Gorici se vrše za tretji razred 24. > J t, m., za drugi 27. in za tretji 30. t. n*j|
—	Jadranska banka v Trsta. ? Ta naš mladi zavod, ki obstoja še le dobre 4 mesece, širi svoj delokrog na vse strani, tako da prvotna glavnica od 1,000.000 kron ne zadostuje več za redno poslovanje. Vsled tega razvoja.
ki nadkriljuje vse nade. ki so se. sta- J vile v, ta zavod o njega postato, je sklenil upravni svet, kakor smo izve-deli i/, zanesljivega vira, predlagati , občnemu zboru, da se poviša čim prej prvotno delniško glavnico na 3.000.000. Tozadevni občni zbor se skliče za- , četkom prihodnjega meseca. Redek slučaj je to. da nov bančni zavod po-troji svojo glavnico pred prvo bilanco, . j da. lahko rečemo, da nam tak slučaj sploh ni znan. Ako se je torej upravni svet odločil do takega koraka, je znak. da se zavod krepko razvija ter da obeta najbol jši vspeh. Sedaj bodo imeli vsi oni. kateri uiso mogli dobit/ de/nic v prvi emisiji, priliko . da pridejo v posest delnic „Jadranske banke". Posebno bi bilo želeti, da se okoristijo z i novimi delnicami naše zadruge, katerim
bo „Jadranska banka" v veliko za- j
j
slombo, kajti ona je po svojih pravilih ! poklicana v to, da povspešuje zadružni , kredit. Mi od svoje strani ne dvomimo ; nikakor, da bo vspeh druge, emisije popolen.
. Slovanski jag. j
— Urednik hrvatskega »por benega lista „Pokret" v Zagrebu Večeslav Wilder, je stal minoli petek pred sodnim dvorom radi „zločinstva motenja javnega miru", ker je v listo i kritikoval neznosne hrvaške razmere. Razprava se je vršila tajno. Obtožene sta zagovarjala dr. Medakovič in dr. Gaj. Wilder je izjavil, da ostane pri ' vseh svojih trditvah.
Popolnoma odločno in jasno je branil svoje politične nazore, vsled katerih je prišel na obtožno klop. Državni pravdnik je zanikal, da bi \

to politična pravda, a na to je ::ni v svojem zaključnem govoru 'ril sledeče: Tedaj g. javni tožitelj fg tem proglaša za navadnega zlo-Ponašam se s tem. da sem tak ker potem so zločinci vsi m in odločni opozicijonalci v atski. vsi tisti požrtvovalni rodo-bi, ki nesebično delujejo za .naia blaginjo svojega naroda, jaz pripominjam samo g. javnemu iju. da sem popolnoma nepobolj-„zločinec", in taka obsodba, iz-a, nad takimi mojimi političnimi ri, se more uvrstiti samo v teorijo "^kega prava osvete državne Po teil besedah je nastalo elito vznemirjenje pri sodnikih. Državni pravdnik je plediral za lujšo obsodbo, ker so same obte-je okolnosti. Oba zagovornika sta jih izvrstnih zagovorih popolnoma obtožnico, toda vse skupaj se-ai nič pomagalo obsodba je ie vnaprej gotova. Razprava je trajala ves dan. a ob uri je bila izrečena ob-s katero se je urednik g. V. 7 proglasil krivim zločinstva ja javnega miru ,ter se obsodil 1 '6 mesecev težke ječe, a list jet" na zgubo varščine 2000 kron. obsodbi je vložena ničnost in
"■r.
Denarni zavodi v Srbiji.
vinski glasnik" je objavil po-i 1) delovanju 27 denarnih za-•? v Srbiji leta 1905. Ti zavodi so glavnico 4,585.90210 dinarjev. m rondje 2,693.143.45 dinarjev, doljček za razdelitev je znašal ifö'/ü dinarjev.
Izseljenci. .. Kdinost" piše: nji ."«as nisnm prinašali tužne sta-% izseljencev, ki se preko Trsta v Ameriko, ker v tem letu naše npéetwo krvavi, ko gledamo tolike je sile. kako zapuščajo itak že ifeene svoje zemlje, da se podajo za nestalno srečo v tujem dalj-ivetu
Tudi ujim plaka srce. Vzdihajo, ročajo se Bogu pravičnosti. Ali, zatrobil morski velikan in začel ', morsko gladino, tedaj ... pe-mveseli. kakor da odhajajo na
Obügi ljudje! Koliko njih bo mo-alo z življenjem svojim poplačati »videno željo, da bi s poštenim lom prišli do poštenega zaslužka! nič za to! V Ameriki ni civiliza-v bosanske vlade, ni pajdašev »vega kova, ni madjarske pra-Si za Slovake. Komune in Srbe, pano m kaže Ameriko, Nemcem kan in slovanske dežele! » stojimo vspričo množice ti-izseljencev, vidimo šele, kako jiiiii is slabi zdravniki smo vspričo i narodnega zla, ki je provzro-in vzdržujejo naše parlamentarne
mu je let. In ima že ! obok, stare roditelje in — zato zemljišče. Iz Bosne je. Zdrav ' in čil Vprašujem ga, čemu da se I? On pa mi odgovarja: ker sem kakor čebela, moral sem — lakoto! V moje selo pa so se |lli Švabje, gladni in bosi, sedaj
pspodarji! fls sžaloščenega srca sem gledal jilovito „Francesco" Avstro-amerikan-ke proge, kako se odmika na potu 'roti jngo-zapadu s 1560 izseljencev, ti «puščajo svoja domovja svobodni ™ii „kulturtregerjev" iz Nemčije in rske . . .!
„Matica Hrvatska". Pazno 110 razvoj javnega življenja aj Sotle in najsi tudi včasi s pričakujemo, kake plodove odila hrvatska politika, in najs
nam je tudi nemilo, da je hrv. literarno polje poprišče najostrejših polemik in bojkotovanja. eno uteho imamo v zadnjem času. in ta nas navdaja s pomladanskimi čuvstvi. Hrvati posvečujejo v najnovejši dobi mnogo pažnje nam Slovencem; to izprevidimo iz njihovih javnih glasil, posebno pa nam o tem svedoči lepa nakana „Matice Hrvatske", ki izda za tekoče leto poleg drugih knjig tudi „Slovensko antologijo". Poverjeniki „Mat. Hrv." med Slovenci bi ne smeli tega prezreti, marveč na to opozarjati ter na ta način pospeševati število slovenskih članov „Matice Hrvatske". S tem razširimo svoje obzorje ter tako najple-meniteje skrbimo za sebe. zajedno pa se oddolžimo „Matici Hrvatski", ki je v zadnji številki svojega glasila („Glas Matice Hrvatske", za člane 3 K) na čelni strani naznanila „naše književne časopise": ..Prosvjeta". „Savremenik", ..Slovan". „Ljubljanski Zvon", „Doni in Svet". „Srpski Književni Glasnik". V tem naznanilu vidimo realno delo in ideal, ki ga lepo izraža beseda „naši časopisi". Odpri isto številko in v njej boš čital lepi članek profesorja R. K—i „Plodovi hrvatsko-slovenske zajednice". kjer stoje med drugimi tudi besede: „Kadarkoli so se Slovenci javili na poprišču življenja, vedno stoje ob Hrvatih in tako tudi v tej dobi. Pro-nčavati hrvatski preporod in se ue ozirati na slovenskega, bi bilo jako pogrešno. ker se eden in drugi preporod popolnjuje in oba tvorita celino, saj hrvatski preporod seže tudi med Slovence". Mislimo samo na Stanka Vraza!
Z zagrebškega vseučilišča. Do konca marca t. 1. je bilo na zagrebškem vseučilišču promoviranih 428 doktorjev. Vseučilišče, je bilo otvorjeno dne 19. oktobra 1874. Prva promocija se je vtšila dne 23. decembra 1877. Med temi je bilo promoviranih 351 juristov. (JO modroslovcev in 17 bogo-slovcev. Sub auspiciis regiis jih je bilo promoviranih šest. Po veroizpovedanju je bilo med 428 doktorji 327 rimo-katolikov, 3 grko-katoliki. 51 pravoslavnih in 47 Židov. Najmlaji promo-vend je ob promociji imel 22. najstareji pa 42 let.
—	Za vsesokolski izlet v Zagreb so se pričeli Čehi dobro pripravljati.
V	60 sokolskih dvoranah so se pričeli praktični kurzi hrvaškega jezika in piedavanja o jugoslovanskih krajih. Izide tudi „Kažipot po Hrvaškem". V praški „Meščanski besedi" je pričel dr. Schreiner predavanja o Hrvaški in Hrvatih. Predavanje ilustrira s skiop-tiškimi slikami. Čehi bodo iz Zagreba napravili izlet na krasna Plitviška jezera. nekateri pa bodo šli na Cetinje, kjer bo velika slavnost in vežbanje.
V	Zagrebu so Hrvatje ustanovili češki kurz. Poljaki pošljejo v Zagreb številna odposlanstva. Posebuo pozornost bodo vzbujale vežbe Poljakov s kopjem. Poljaki se tudi uče hrvaški in bodo izdali poljsko-hrvaški priročni slovarček za poljsko-hrvaške razgovore.
—	Pripravljanje Črne gore za vsprejem kralja Edvarda. Po črnogorskem primorju se vrše velike priprave za vsprejem angleškega kralja, Rimski listi poročajo, da je dobilo neko italijansko okraševalno društvo naročilo, priti v Črno goro, kjer naj bi okrasilo in razsvetlilo s pomočjo elektrike Bar in luko, kamor prispe kralj Edvard.
Svetovne vesti.
- Počitnice na dunajskih ljudskih in meščanskih šolah se začno že letos s 1. junijem ter bodo trajale do 1. septembra.
—	Na Dunaju je izbruhnila delna stavka čevljarjev. Stavka okoli 10.000 čevljarskih pomočnikov.
—	Boj proti ženskim klobukom
se je razširil po glediščih cele Italije. V Milanu mislijo prepustiti vso desno stran parterja. Tako bi bile dame same med seboj in bi lahko nemoteno kritikovale klobuke.
—	Vezuv še ne miruje. Zopet se je vii I nov tok lave z Vezuva proti Pompejom. Izbruhi Vezuva so vedno gosteji. Nekateri mislijo, da se zruši žrelo ognjenika.
—	Nadvojvoda Leopold Salvator je zbolel na ošpicah.
-— Analtabetizein v Galiciji. Po najnovejših statističnih podatkih nahaja se v Galiciji 62'8 odst, analfabetov med moškim spolom in to 47'4 odst. analfabetov med poljskim ljudstvom in 78'2 odst. med rusinskim ljudstvom.
—	Nečloveška mati. Iz Poznanja poročajo: V Chojnici so aretirali neko-deklo, katera je svojega novorojenega otroka vrgla svinjam.
—	Požar v kaznilnici. V moskovski kaznilnici je nastal požar v zaklenjenem oddelku za bolnike. V dvorani je bilo 28 hudo bolnih političnih jetnikov, nekateri celo uklenjeni. Preden je požarna bramba iztrgala omrežja pri oknih, so že štirje jetniki zgoreli, drugi pa so dobili nevarne opekline.
—	Zopet velika nesreča v rudniku. V rudniku Camp-Bird v Colo-radu je vsled eksplozije plinov ubitih 32 oseb. zasutih pa je še 500 oseb. katerim se najbrže ne bo moglo pravočasno pomagati.
Maščevalec svoje časti oproščen. V Turinu je nedavno končala obravnava proti nekem Garreru. ki je zasačil svojo ženo v intimni zabavi 7. nekim drugim, je tega ustrelil in svtVjo ženo težko ranil. Sodišče je Garrera. oprostilo. Občinstvo je viharno pozdravilo razsodbo; je objemalo in poljubljalo Garrero ter ga v triumfu neslo iz sodne dvorane.
Portugalska kraljica — častni doktor. Portugalska kraljica Amalija se že nekaj let stalno bavi z negovanjem bolnikov in je obiskavala pred nekaj meseci tudi tečaj za negovanje bolnikov. Zato jo je medicinska fakulteta v Lisaboriu počastila z diplomo častnega doktorja in jo izvolila za častno predsednico . mednarodnega zdravniškega kongresa, ki se bo vršil v Lisaboni 19. maja.
Zopet škandal v angleškem častniškem zboru. V Aldershotu so častniki napadli svojega tovariša, nekega gardnega častnika, zato, ker vsled gmotnih neugodnosti ni mogel tako potratno živeti, kakor tovariši. Strgali so obleko ž njega ter ga polili z neko smolnato tekočino. Komaj jim je ušel skozi okno v neki hotel, od koder je obvestil garnizijskega poveljnika o napadu.
Milijonar zblaznel. Iz New
Yorka poročajo, da milijonar Rockefeller blazni. Rockefeller živi v večnem strahu, da bo pozvan pred sodišče radi petro-lejskega trusta. Okolu svoje vile si je postavil posebno stražo, ki ima reflektorje, s ■ katerimi pazi, da se nobena sumljiva oseba ne približa vili. Vsled raka v želodcu se Rockefeller hrani samo z mlekom.
—	Tudi Nemci imajo svoje morilce. V Diisseldorfu se je začela porotna obravnava zoper brata Blömer in ženo enega teh, ker so zvabili podpolkovnika Roosa v klet ter ga s klad vi pobili. Ker se je 'pozneje zaslišalo iz kleti stokanje, stekla sta brata v klet ter na stopnicah slone-čemu častniku odsekala s sektfo glavo. — V Barmenu je neki delavec s kladivom ubil ženo tovarnarja Hemdta.
Radi domačih prepirov se je
v dunajskem Novem mestu dne 4. t. m. hišna posestnica Jožefa Kušarc vrgla najprej svojega 7letnega sina v studenec. potem pa še sama skočila za njim.
—; Maršal Ojama upokojen. Radi starosti odstopi Ojama. generalni načelnik japonskega generalnega štaba. Njegov naslednik postane general Jo-dama. a šele. ko se vrnejo vse japonske čete iz Mandžurije na Japonsko.
— Dveletna vojaška služba na Japonskem. „Standard" |poroča iz To-kija. da je japonska poslanska zbornica vsprejela predlog vojnega ministra, po katerem bo japonska pehota v bo-doče ,služila le dve leti mesto tri.
S to znamko varovani Fellerjev rastlinski-esenčni fluid odstrani kašelj, üripavost. ner-voznost. naduho, bolečine v vvatu. prsih, členih, trudnost. slabost, vnetja, težkoče v dihanju, vročinske pojave, influenco. zasližeuje, i. t. d. 12. malih ali 6 velikih steklenic, franko 5 K, 24 malih ali 12 velikih 8 K 60 vin. :: Naročajte pri E. V. FELLERJU v Stubici, Elzin trg št. 202. Hrvatsko. Hvalijo se tudi Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice z znamko „Elsa-Pillen. 6 škatlic franko
4	K, 12 škatlic franko 7 K tiO vin. Pravega balzama ne dobite 1. ampak 2 ducata franko za 5 K; izvrsten je pri težkočah v želodcu. Zagorski prsni in sirup za kašelj 2 steklenici
5	K. Pravo norveško ribje olje 2 steklenici (204/c)	franko 5 kron. '	10 2
Ameriški višji državni pravdnik Jellow, znan iz neštetih obravnav proti morilcem, si je-nedavno ogledoval uredbe jetnišnice v Čikagu. Ko se je vsedel iz radovednosti na takozvani usmrtilni stol. je na doslej nerazumljiv način začel delovati električni tok in Jelow se je zgrudil takoj mrtev. Slutijo, da se gre za maščevalni čin. O storilcu doslej ni sledu.
Ženitev španskega kralja. Kakor poročajo iz Madrida, je španska zbornica odobrila ženitbeno pogodbo kralja. Proti pogodbi so se izjavili kar-listi in klerikalci. Noudal je dejal, da je protivnik Francije, ker je ista stara sovražnica Španske, proti Angliji da je pa. ker je ista naravna nasprotnica Španske. Anglija da stremi le za tem, da napravi iz Španske svojo kolonijo.
Za družbo sv. Cirila in Metoda so
poslali na naše upravništvo: G. Maks Berlisg. trgovec v Žetalah pri Kogatcu 3 K. kateri znesek se je nabral pri „taroku" v Trdobojcih vin Žetalah; g. Ignacij Brglez. knežji pristav v Ži-čah 9 K, kateri znesek se je nabral na gostiji Luka Grobelška v Žičah
Listnica upravništva.
G. dr. Jos. Pov.: Blagovolite javiti radi inserata natančen naslov.
Listnica uredništva.
«Finančno ravnateljstvo". Nakopičilo se nam je toliko gradiva, da za danes absolutno nemogoče.
Kupim hmelj
po dnevni ceni. Prodani hmeljske droge in seno po nizkih cenah.	(22f>) 3—1
EM. KU K ETZ, Žalec.
pod zelo ugodnimi pogoji novozidana
hiša
z lepim vrtom ob državni cesti 10 minut od Celja. Hiša je primerna za vsako obrt. — Kje pove uprav-(216) ništvo „DOMOVINE''. 5-2
f
/
Poslano.
„Akad. poružnica družbe sv. Cirila in Metoda" v Graden izvolila si je /.a tekoče leto na svojem letnem občnem zboru z dne 5. sušca 1906 in na II. izrednem občnem zboru z dne 1'2. Sušca 190« podpisani odbor, ki je bil v tem listu nasuanjen v štev. z dne 16. sušca t. 1.
Proti tej izvolitvi se je vložil ugovor pri glavnem vodstvu „Družbe sv. Cir. in Met." v Ljubljani; vkljub temu pa je edino ta odbor upravičen, zastopati „akad. podružnico" in voditi podružnične posle tudi za čas. dokler druž-bino vodstvo oziroma družbino razsodništvo v Ljubljani ne razsodi o ugovoru. Smatra pa se (»odpisani odbor ~ ne oziraje se na druge okolnosti! - že pred vsem radi tega ediuo zakonitim zastopnfkom imenovane podružnice, ker je za isto odgovoren oblastem, katerim je javi jen!
Toliko v pojasnilo!
Za odbor:
i ur. Milo« Stibler tč. predsednik „akad. podr." (iRADBC, dne 2. malega travna 1906.
Poslano.
Slavno uredništvo!
„Slovenski gospodar" je naptldel „Savin-skega Sokola", češ. da je oškodoval šolsko dražbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za 9 60 K, katera svota se je nabrala na zabavnem večeru tukajšnje „Požarne biambe". Ker dopis ni resničen, je „Požarna bramba" zahtevala, naj „Slovenski Gospodar" dopis popravi. Ker pa isti tega ni hotel storiti, objavljamo danes ta popravek v „Domovini", da slovenska javnost izve, kaj je res in kaj laž:
Popravek. Z ozirom na dopis: „Mozirje" r „Slovenskem Gospodarju" v Mariboru, z dne 8. marcija t. 1. št. 10, prosimo, sklicujoč se na S 19 tisk. zakona, da sprejmete sledeči stvarni popravek ua istem mostu in z istimi črkami:
1.	Ni res. da bi neka maska ua zabavnem večeru tukajšnie „Požarne brambe" dne 25. svečano pobijala tajno, res pa je, da jo je vsakdo poznal, in je tudi vsakomur povedala (saj večina je vedela za to), da nabira za „Savin-skega Sokola".
2.	Ni res. da bi se v obče mislilo, da se nabira za družbo sv. Cirila in Metoda in bi se nabrana vsota obrnila za „Savinskegu Sokola", res je pa, da je neki gospod opozoril v svojem govornna nabiranje prispevkov Sokolu v podporo.
3.	Ni res, da bi se nabiralo za Ciril in Metodovo družbo prav takrat, res je pa. da je nabiral drug gospod še le pozneje.
4.	Ni res. du bi odbor „Savinskega Sokola" denar obdržal, pač pa je res. da ga sploh vknjižil ni in ga da „Požarni brambi" na razpolago.
5.	Ni res. da bi nekatere osebe delale razprtijo, res pa je. da se pri obeh društvih pazi strogo na to. da vlada kolikor mogočo sporazumljenje za to tudi upamo, da bo «časom društveno življenje pri nas na višji stopinji.
MOZ11UK. dne 11. marcija liliVi.
Za odbor „Požarne brambe.,: Martin Šuster.
Toliko v pojasnilo javnosti, da sta odbora obeh društev ukrenila v tem ozira vse potrebno, in da ni dopis „Slov. Gospodarja" resničen.
Odbor „Savinskega Sokola".
Češko posteljno perje
po nizki ceni. ü kg novo, oéiAéeno K 9 00, boljše K12 — belo, pnvolnomehko, oči (Steno K 18 in K —'24. snežnobelo, pavolnomehko, očiščeno K — 30 in K —'30. Pošilja se franko po povzetju. Zamena in vračilo proti povračilu in portostroskov dovoljena.
Benedikt Sachsel, Lobes 347, p. PilZDO, Češko.
Canard line.
Najboljša In najcenejša, zelo pripravna vožnja
v Ameriko!
IMT" Vsakih 14 dni vozijo H Trst-Me w-York
parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni, 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku
ANDREJ 01) L A SE K. Ljubljana
Slomšekove ulice it. 25.
Bližnji odhodi parmkov iz Trsta: ULTONIA, ponedeljek 9. aprila 1906. - SLAVONIA, pondeljek 23. aprila 1906. PÀNN0NIA, ponedeljek, dne (1)	30. aprila 1906.	27
Akviziterje
sprejema pod jako ugodnimi pogoji banka „S L ATI J A". - Tozadevne ponudbe pošiljati je 3—3
(200
generalnemu zastopu banke „Slayije" ■ ¥ Ljubljani, ^eeeeeee
Naznanjam, da,sem v Celju, Gosposka ulica št. 24 otvoril popolnoma novo. moderno urejeno
krojaško obrt
Priporočam se čast. duhovščini in si. občinstvu v mnogobrojna naročila ter zagotavljam solidno in ceno postrežbo. (191) 3—3	J. Verbošek.
(229) 3-1
S
20 let star, perfekten detajlist mešane stroke, vajen korespondence v slovenskem in nemškem jeziku želi sedajno službo do 20 t. m. eventuelno pozneje spremeniti. Prijazne ponudbe pod „fine reference" na upravništvo Domovine.
«,<	>x	>,»:< r^s
SVOJI K SVOJIMI!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
»CROATI A'
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica „Kro-atiae" v Trstu.	i 14) 26-24
Zastopniki se i5čejo po veCjlh krajih Kranjske, Štajerske in Koroške.
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazstavi leta 1903. izumitelja in tvorničarja
R. Ä. Smekal-a
ias Smichova. Podrnž. Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh —— potrebščin. Tndi na obroke. ——
S spoštovanjem (109; 26—7
podružnica K. A. Sinekal.
radi rodbinskih razmer 1
blizu Celja in železnice, šole in cerkve ob okr. cesti, arondirano, dve hiši, ena s petimi sobami, dve kuhinji in štiri gospodarska poslopja. Zemljišče je zelo rodovitno, mnogo travnikov s sladkokrmo in dobre njive, dovolj irozda. vse v ravnini. Redi se lahko 15—20 glav živine. Tam se proda tudi okoli 600 centov lepe krme, tudi za krave, ('ena nizka, plačilni pogoji ugodni. Natančeje podatke daje Martin Grom, gostilničar, sv. Primož, pošta St. Jurij ob j. ž.
Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= ètrukcije daje =
tvrdka
Wipplingerstrasse 29. ilustrovani ceniki zastonj in poštnine proste
^	(7/a) 104 62
jytoarsljcga -pottiočttiHa
sprejmem takoj. Plača mesečno 32 kron.— Sprejmem tudi	(2*3) 3-2
JOSIP STELCER, CELJE
GRAŠKA CESTA 22.
Naprodaj
je hiša s trgovino v O a ber j ih
pri Celju. Na željo se lahko kupi tndi pripadajoče zemljišče. — Natančneje se zve. Celje, Bogengasse št. 4.
mala hiša
tik mesta Celje, pritlična, z vrtom, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. — Vse natančneje se izve v pisarni dr. IVANA DEČKA v Celju. (228) 3-1
Mlad trgovski
30 dobrih delavcev
v Trbovljah v tovarni za cement
proti dobri in stalni plači j delo je trajajoče. («s-
i, Blagajnice ri
rame pred opiei ii éioi
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29.
pomočnik
jalec se sprejme do 1. majnika. Naslov na upravništvo .,Domovine".	(220) 3 3
mešane stroke,, zmožen slovenskega in nemškega jezika, spreten proda-

Vzorci so v rabi in se lahko egk-dajo v „Zvezi slov. posojilnic" v (3«ljn in pri mnogih drutrih posojilnicah in hranilnicah v rseh slovenskih pokrajinah,,^ 104-3?
Prodaja konkurzne masi
Na 6400 K sodno cenjeno, po ikkturaii 12.000 K vredno krojno blago za fine o za gospode, bode se v konkurzu Ivana Lac krojača v Mariboru, prodalo v celem, ako se bodo ponudile primerne cene tistemu, ki bo največ ponudil. Pod cenilno vrednostjo se ne sprejme nobena ponudba. Kupnina se mora plačati v gotovini in blago se mori nemudoma prevzeti, kadar se kupcu naznani, da I] je njegova sprejela ponudba.
Pismene ponudbe naj se do 12. aprila 1906 pošljejo oskrbniku mase, dr- R. Pipušu, odvetniku v Mariboru. Blago se sme vsak dan v navadnih poslovnih urah pregledati.
'»11 s—«
Marjeto!
TVrdH» ]. Corber * Comp, se zahvaljujeta, da mi je pri moji tinhart-oVi sušilnici Kurilo (Kurilno pripravo) brezplačno prenaredila. — Ta po ujegoVem sistemu narejena priprava mi praV ugaja in obeta sicer dobre £iuhart-oVe sušilnice zdatno izboljšati, K" se toplota po tej napravi bolje izkorišča tn dobro razdeli ter se porabi tudi manj premoga.
Priporočam Vsem hmeljarjem, naj si to uapraVo omislijo, in si VsaK lahKo pri meni ogleda to izboljšano Knrilo (Knriluo pripravo).
VitiHo Vabi?, hmeljar V Žalen.
Modna trgovina
JOS. HOČEVAR
Polio Kolodvorska ueije» ulica štev. 5
priporoča svojo velikansko zalogo konfekcijskega blaga za gospode in dečke. Bogata izber najmodernejših površnikov in oblek za pomlad in poletje po najnižjih cenah. Naročila po meri se izvršujejo po najnovejšem kroju točno i ceno.
Pristno angleško blago je vedno v zalogi.
1188) 5-4

Potnikom v Ameriko
v prevdarek !.!
Najstarejša tvrdka za špedirauje potnikov
ZWILCHENBART

BASEL (Švica) Ceiitralbahnplatz št. 9
prejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — pžnja na morju le 6 do 7 dni: odhod parobrodov redno vsako soboto. Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do llavre. Govori in piše se v vseh jezikih, br hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	(38) 52 14
anTa* fi] 'TH;1 ['■
ilililffiffiimm-mTl
ffče. Ppporko Tom.
(•«sii x.
■SutSM'7' PsMll ^■Silgaj Kr. »raji fini. J. Božič ; SSsuerheini p. Bftfe IvjMi
■Skia Fr. lili 44
Nova oerkev, ArUč Mili. Polzela, Cizel Josip Rečica, Kouzumno društvo. Zibika, Založnik J. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič M. Št. Jurij ob T., Itizman M. Št. Peter, Koron Fr. Šmarje. Štnpica Aut.
Šmarje, LSacbnik Jan. Teharje, Wengnst Fr. Trnovlje, Fa/arine A. Vransko, Schwentner K Vojnlk. Zottl Fran. Žusem, Oajšek Flor
iajaliie v drugih krajih daje c. kr.izkl. pr. tovar. za hlačnike Fr. Mach, Brno.
jtajprimetuejša darila za godoVe, birmo itd. 50
Jltprjrfi šlValni
!inal
1

■Hui o eacme die Fabrikmarke.
Singer Co. Nähmaschinen ActGes.
Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko.
za domačo
porabo in obrtne sVrbe VsaH? Vrste.
X
Velika trpežnost in
vzorna konstrukcija usposobljajo
stroje do najvišje tvorrtosti ter so vsakomur v uporabo.
n Brezplačni pouk « šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja ==
SingepjeVi šivalni stx»oji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delnica družba siValnih strojcV
€ELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20) 52 u
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Liipa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
H. VOLK
Šoštanj. Štajersko. Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Zbiralnica v Celju pri gospodu
Josipu Hočevarju
krojaški modni salon, Kolodvorska ulica.
(64) 67-33
Anton Ko lene. trgovec v Celju, „Narodni dom"
—naznanja, da je otvoril ------—
v lastni hiši
(Iraška cesta 22 LZ0^
trgovino s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki
trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postremi z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slaVrio občinstvo za. mnogobrojni obisk. (120) 46-8
Ljudevit Borovnik
pnškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje
mt vsakovrstnih pušk
/.a lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice. sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuševalniei in od mene preskušene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (9) zastonj in poštnine prosto. 50—45
KAVO, RI Z, južno sadje, poper, itd, in OLJE vseh vrst pro-daja na debelo le trgovcem in industri-jalnim podjetjem - - -
3.
Trst, Via Commerciale št. 5.
(10 ) -2 > 21
XXX
Tvrdka ustanovljena leta 1876.
Vizitnice priporoča Zvezna tiskarna.
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor 4 tudi gozde pripravljene za posekati. +
Ponudbe nasloviti je na
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-60
JnžnoštajcrsKa hranilnica V (cljn
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-===== sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na =====
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gonijigrad, Sevnica, Šoštanj/ Šmarje in Vransko pa od por na
štiri in pol odstotke.
(43) 50-12	Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%.

e®
izršila. — Štedilna ognjišča imam vedno v
kuhinje, pralnice, dvorišča. hleve ali vrtove.
najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališka, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor
Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostile ali sploh vsake vrst* tehtnic.
vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem >am. Za ista prevzamem tudi nabavo pernic, kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega i; po poslani meri se ista hitro iivrše.
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahk«' poljnbno napelje bodisi v
ND PHM IMO BOP»
mostiče, železne evetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. ,
VSAKOVRSTNE ŽELEZNE OGRAJE	-
(tudi iz žice), n. pr. za stopnice, oerkve. šole. grobove, vrtove in zasebne hiše itd. — Železna »rata za prodajalne in
_ „__________________________skladišča ali pokopališča. - Popolnoma ielezna
okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne. skladiŠCa ali hleve. W napeljavo »tre low odo v H itd.
Sploh izvrSujem «sa stavbinska in umetniška ti mojo stroko spadajoča dela
po tovarniških cenah.	! ( 52_u
1'riporoCam se za obilno naročbo	.,.-",'	v
Ivan Rebek,
stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14.