V Trstu, v soboto 12. marca 1892. ii r IIIIIUo I rčnlB,M ■■ IV HI «■ ^^ H Glasilo slovenskega političnega družtva za Pnim 21. številka. „E D I N 0 S T" 'shaja dvakrat na teden, trk I loboto ob 1. uri popol „Edinost" stane sa vse leto gl. 6.— ; izven A i ca pola leta „ 3.—: „ za četrt lota „ 1.50; „ Posamične Številko ne dobivi dajalnicah tobaka v Tntn v Gorici in ▼ Ajdovščini p naročba brez priložen« n npravniitvo ne o®ir Isterski absolutisti. Glavno načelo parlamentarizmu in konstitucijonalizmu je: vladanje ve* 6 i n e. Načelu veČine primerno je prikrojen tudi pri nas v Avstriji ves parlamentarni stroj, in to tako v deželnih zborih kakor v državnem zboru. Menda hujše krivice ne bi nam mogel kedo učiniti, nego to, ako bi nam očital, da smo nazadnjaki, hrepeneči po Brednjo-veških ustanovah, nasprotni novodobni moderni državi ter ustavni obliki vladanja. Ne, to nismo. Toda naše menenje je, da treba o parlamentarizmu soditi — kakor o vsaki drugi Btvari — objektivno, to je : naglašati moramo z vso odločnostjo njega solnčne strani, zajedno pa priznavati temne strani, kjer jih zapazimo. In res ima nad parlamentarizem obilo senčnih strani in le njega nedostatkom so po večini na rovaš zapisati narodnostni boji, pretresujoči državo našo in krivice, dogajajoče se slovanskim narodnostim. Kričeč ne-dostatek naše ustave in pomanjkljivost našega parlamentarizma kažeta se uprav v istini, da v Avstriji vlada odločna manjšina, doČim se morajo slovanski narodi, sestavljajoči veliko večino tostranske polovice avstrijske države, z vsemi silami boriti za jednakopravnost; nekateri mej njimi cel6 za najprimitivnejše pravice v šoli in uradu. Osnovni naši zakoni sicer niso toliko slabi in mi bi le želeli, da se izvedejo do skrajnih posledio, ali parlamentarizem naš je na jedni strani tako obnemogel nasproti vladi, da VBaka vlada izvaja ustavna določila, kakor ona sama hoče — na drugi strani pa tako zasnovan ■bok krivičnih volilnih redov, da je le karikatura tega, kar bi moral biti. Ako že velja konstituoijonalizmu načelo, da v parlamentu vladaj večina, je pa absolutno potrebno, da večina v parlementu b 6 d i tudi verni izraz večine prebivalstva. Ako ni tako, je parlamentarizem le karikatura in slepilo: lep naslov za smrdljivo blago. Toda: mi se sploh ne moremo po* vsem spoprijazniti z navidezno pravilnim Tečaj XVII. Oglasi in oznanila se račune po 8 nov ▼ riuicft ▼ petitu ; za naslov« x debelimi Črkami ne plačuje prostor, kolikor bi gft obseglo navadnih vrstic. Poslana, Javna zahval«, osmrtnic« itd. «e račune po pogodbi. Vai dopisi s« pošiljajo urednifttvu Piazza Caserma At. 2, Vsako plBmo mora biti frankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rukopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in innerate prejema npravnlitvo P iazza Caserma it. 9 Odfttte reklamacije o proste poitnine. or »V .4lao*t J. mot' sloneči na nje ramah. Dobro nadzorstvo ima vs^kdar to dobrodejno posledico, da oni, na kojih teži odgovornost, tem previdnejše in vestnejše vrše svojo dolžnost. GospAda v deželnem zboru isterskem ne poznajo te resnice in tacih obzirov, ampak izvajajo načelo večino do njega skrajnih pogubnih posledio. Da tako izvajanje znači že samo po sebi veliko „krivico", naglašali smo že gori, k krivica je tem gorostasnejša, ako pomislimo, da je ta večina le izrodek nezdravih naših razmer, da ta večina zastopa manjšino in da manjšina, prezirana na nečuven način, zastopa večino. B postopanjem večine žaljeni niso le poslanci manjšine, ampak žaljena je večina prebivalstva, ker se jo ne po-fiteva niti v toliko, kolikor ae drugod po* števajo manjšine. Gospoda menda ne čutijo velike svoje odgovornosti, meneči, da ao eni absolutni gospodarji v deželi in nikomur odgovorni za svoje čine. Ali se pa morda boje kritike in javnosti ? So-li morda po-slanoem manjšine za to zaprli pot do ras* nih odsekov, da ne bi poslednji dobili v roke podatkov, s kojimi bi bili mogli primerno osvetiti pred svetom „uzorno gospodarstvo* oblastne gospdde? Bodisi-že kakor hoče: čin večine v deželnem zboru poreškem znači, da gospoda vzlic svoj „dviti culturi", vzlio ba-hanju, da so superijorno pleme, še danes ne pojmijo potrebe poštene opozicije in po takem ne pojmijo tudi duha pravega parlamentarizma. Ne, oni naravnost zanikujejo parlamentarizem, kajti njihov čin je Čin trdega strankarskega absolutizma. In zato jih po vsej pravioi nazivljamo — absolutiste. Samo gledajo naj, da ae jim kedaj ne bode vračalo z jednako mero. mej, in će ni tudi pri tem otežiš dušo svojo z legijoni krivic na škodo tistemu nesrečnežu, kojega tilnik je podlaga težki tvoji peti. Čitateljem našim je že znano, da je italijanska večina v deželnem zboru isterskem letos izključila slovansko manjšino iz vseh odsekov. Kdor pozna bitatvo našega deželnozborskega stroja, ta ve, kaj to pomeni, ta ve, da se manjšini s tem roke zvezane in da nikakor ne more tako razviti svojega delovanja, kakor bi je bila izvestno razvila, da so imeli nje zastopniki priliko, udeleževati se posvetovanj v odsekih. Prvič moramo to obžalovati se slovanskega stališča deželnozborske manjšine, & še bolj pa se stališča koristi vse dežele — torej tudi italijanskega dela prebivalstva —, kajti prvi parlamentarci v Evropi pripoznali in naglašali so potrebo opozicije v vsaki skupščini in neki angleški državnik je celo rekel, da bi si aam ustvaril opozicijo, ako bi je ne bilo. To je čisto jasno. Kontrola in nadzorovanje sta povaodi potrebna, kjer posamičniki gospodarijo z imetjem mnogih drugih, kamo-li da ne bi bila potrebna v takem zastopu, kakoršen je deželni zbor, kjer razmerno malo število mož tako rekoč odločuje usodo jedne cele dežele, kjer se upravljajo — seveda po izvrševalnero organu deželnega zbora: deželnem odboru — različni zakladi, kjer je skrbeti Jza mnogostranske interese vse deželo v nravnem, izobraževalnem in gospodarskem obziru. Deželnemu zboru je naloga skrbeti za jednakomerni razvoj šolstva po vseh okrajih, pospeševati gospodarski napredek dežele z širjenjem pouka v kmetijstvu, s potrebnimi ukrepi proti elementarnim in drugim nezgodam, se bolj-šanjem potrebnih občil itd., itd. Naloga deželnim zborom je še vedno — vzlic temu, da bo izgubili dokaj veljave vsled uvedenja neposrednih volitev v državni zbor — jako velika in tudi odgovornost onih, ki odločujejo v teh zastopih. Če kje drugje, je kontrola tu potrebna. In koliko koristi lahko strogo in vestno nadzorBtvo, in vladajoča gospoda bi si je morala sama želeti v očigled toliki odgovornosti, Politični pregled. Notranje dežele. Debata, vršivša se v deželnem zboru Kranjskem dne 8. t. m. o PODLISTEK. flostilničarkina oduruost. Humoreska (po Gravenreutliu) prosto prevol Rudolf Doleneo. IV. (Konec). „Kje so pa naši sluge P" vpraša kralj; „ti se morajo tudi okrepčati, skrbite za nje, gostilničar!" „Je že vse preskrbljeno, Veličanstvo gospod kralj !" poprime gospa ; v navadno j sobi so in imajo dvakrat večo skledo rib, kakor je ta, piva, kruha, pršuta in vsega, kar je hiša premogla. Ivan skrbi za nje. Mislite li gospod kralj, da bi jaz brezpotrebno toliko časa zunaj ostala P Dvajset rib je bilo treba očistiti in pripraviti, to ne gre tako hitro, kakor bi z rokava stresel." „Sprevidim, prositi bodem moral gospo pa jaz odpuščenja, da sem bil tako malo moder, da Brno jo klicali, nadlegovali iu žalili pri delu ter njeno nenavzoč- načelom večine, ker iz njega kali neprestano in dosledno nebrojno krivic. Kakor obsojamo v privatnem in meščanskem življenji, ako močnejši hoče brezobzirno, J&r treti šibkejšega, kakor se protivimo onemu, ki bi v zasebnem življenji hotel uveljavati srednjeveško „pravico močnejšega" (Faust-reeht), tako smatramo mi za hudo krivico in obžalujemo, da je prišlo to načelo do veljave v našem parlamentarnem življenji. Kajti duh v resnici moderne države — in ne le navidez — je le ta: da smo vsi j e d n a k i, da privoščimo jednake pravice tudi manjšini b tem, da jo poštevamo povsodi primerno nje številu. Različni dogodki in pojavi pričajo nam, da nismo osamljeni s tem svojim mene-njem o „načelu večine". Vsi razsodni možje priznavajo krivico, izvirajočo iz skrajnega izvajanja načela večine. V dunajskem parlamentu čuli smo že često govoriti o „Schutz der Minoritaten", po vsej čeako-nemški spravi vleče se kakor rudeča nit — se-li pri tem vai udeleženci odkriti ali ne, je drugo uprašanje in ne spada tu sem — uprašanje, kako varovati krivic manjšine v deželnem zboru, pri raznih javnih zavodih in v socijalnom življenju ; osobito se to varstvo naglaša glede šolstva manjšin po jezikovno mešanih okrajih. Krivico absolutnega izvajanja „načela veČine" pripoznavajo posredno tudi naš osrednji parlament, kakor razni deželni zbori s tem, da v različne odseke volijo večje ali manjše število zastopnikov manjšine, da morejo ti možje varovati svoje in svojih somišljenikov stališče. Kaj sledi iz tega? Naravno le to, da treba šibkejšega braniti pred krepkejšim in da ima šibkejši istotako pravico do življenja, kakoršno ima krepkejši. Vsi deželni zbori klanjajo ae tej res-niki in potrebi — seveda nekateri v najmanjši in do cela nedostatni meri —, le gospodi, gospodujoči v dvorani bv. Frančiška v Poreču, videlo se je potrebno, da si postavi letos na glavo krono grde brutalnosti in skrajne brezobzirnosti. Gospodi tej velja ostudno načelo: dokler imaš moč v svojih rokah, izkoristuj jo do skrajnih nost grajali," reče šaleč se kralj, odhod svoj naznanivši. Vbtane, poda gospej roko. rekoč : „Z Bogom, gospa, Vaše ribe dišale so mi izvrstno, in Vaša britka odkritosrčnost bila je razveseljujoče dejanje." „Najlepša hvala, gospod kralj," pristavi gospa. „Jaz že vem, da se me imenuje odurno gostilničarko Fischbachako, in da tudi Veličanstvo sedaj meni, moja odurnost je najneokusneja priprava, pa to je meni vsejedno. Tako, kakor sem, me vendar potrebujejo, kdor ne more moje slike prenašati, naj pa zunaj ostane. — Če je pa gospodu kralju kaj na tem, pošteno, odkritosrčno besedo slišati, in resnioo, katera je podložnim pri srcu, blagovoli naj priti do mene, povem mu odkrito in brez srama v obraz; menim tudi, če ae kralj po božjoj milosti imenuje, naj tudi proti svojim podložnim tako ravna, da vidijo v njem božjo milost. Bog Vaa obvari zdrave, goapod kralj ; pozdravite ljuboznjivo gospo doma, sme že malo ponosna biti, pri tem pa dobrotljiva, potem žo pojde, saj je kraljica. Tudi gospice princezinje pozdrav-ljavi jaz in moja Micika najsrčneje, če žele kedaj dobre ribe jesti in dobro vino piti, oglase naj se pri nas, vselej nam bodo dobrodošle. Zdravatvujte gospod general in Vi gospod adjunkt! Nič ne zamerite 1" Ne bojć se, stiska roke vsem, in spremi viaoke goste do vrat. Tu jo dregne Micika, opozorivši jo na kupček zlatov, kateri leže pri kraljevem krožniku na mizi. Gospa Lizika zleti k mizi, pograbi zlate, stiska jih v roko adju-tantu, kateri jej jc bil najbliže in pravi: „Gostilničarjem v Fiscbbachu se no plačuje, kadar jim je čast, postreči svojemu kralju. To nas ne uboža !tt „Ljuba gospa!" reče kralj, „vendar ne bodete zahtevali, da bi mi zastonj jedli Vaše ribo in pili Vašo pivo P" „Zakaj pa ne P" odvrne gospa — „li ne jč kralj leto za letom iz naših žuljev, iz naših — — — „Nebeški gospod," reče kralj „glejmo, da brž odrinemo, če ne bodemo morali še lepo reči slišati. Z Bogom, gospa ! Čo nočete Vi vzeti denarja, ostane naj Miciki Vašej kot ženitni dar, tega nam ne sme odreči. Če bodeš kedaj ljubi otrok, prosil kaj za svoj zaklad, prošnja Tvoja gotovo ne bo brezuspešna. Le pridi v mesto !" „Ogibala ae bode mesta, gospod kralj I Nikdar no bom pustila otroka svojega v Vašo Sodomo in Gomoro." — „Morda vondar 1" znkliče smehljajo se kralj. WZ Bogom ljubeznjivi otrok I Z Bogom vsi!" prikloni se še enkrat Ijubez-njivo iz voza, kateri zgine takoj proti Au-dorfu. Ko izgine tudi drugi voz, bil je na enkrat prostor pred hišo prazen, vbo je šlo zopet po starem tiru ; Ivan le so še dolgo ni mogel načuditi, videti kralja brez žezla in brez krone ; isto tako gostilničar nad pogumom Bvoje soproge in hčere. Micika preštevala je sedaj veselih lio prejeto zlate, kajti ti bodo zmanjšali učni čas njenega Toneta in mu oživili upanje na hitro nameščenjo. Gostilničarka slovela jo pa tudi od slej po svojih ribah in svojoj odurnosti. ustnem poročilu finančnega odseka glede včnih knjig za slovenake narodne in srednje iole, bila je telo značilna glede na ,kurz" merodavnih kranjsko-slovenskih po* slancev. Preneprijetno našemu narodnemu napredku zvenele so izjave nekega odličnega slov. poslanca, a za danes nočemo pisati komentara. V deželnem zbora Gornje-avstrijskem vsprejeli so odsekov predlog, izjavljajoč, da se je kršila ustava, ker se v letu 1891. niso sklicali deželni sbori ; predlog izraža nado, da ee deželni •bor še enkrat skliče v tem letu. Namestnik Puthon je oporekal trditvi, da se je rušila ustava. Deželni zbor Tirolski. Poslanca Cbini in Inania doposlala sta prošnji ta dopust, v katerih izjavljata, da nameravata vdeležiti se le obravnavanj, tikajočih se verskfb zadev, kar pa ne soglaša s po slovnim redom, kakor je trdil deželni glavar. Uravnavo valute namerjati avstrijska in ogerska vlada zaresno izvršiti v kratki dobi. Obojestranska ministra, dr. Steinbah iu dr. Weckerle, shajata se v Budapešti ali na Dunaju, da bi se zjedi-nila o glavnih točkah, in poaovetovala sta se že tudi z avatro-ogersko banko. Sklicali so v 8. dan marcija tudi posebno en-keto, sestavljeno iz raznovrstnih ćlenov; ta enketa odgovori na stavljena ji prašanja. Že sedaj je gotovo, da se spremeni naša valuta ali denarna veljava v zlato veljavo. Zlato poda jednoto ali mero, in srebro bode ali bi imelo biti vsled tega bolj ali manj le blago nasproti zlati veljavi. Srebro bode gotovo še v rabi, ali srebrni denar bodo morali kovati tako, da bode odgovarjal bolj po imenu določeni ali nomi-nali vrednoti, nego doslej. Ne ve se še, kako velika bode zlatna jednota, recimo pa da bi bil zlat goldinar: v tem slučaju bode ali bi moral biti srebrni goldinar veči ali po čistem, va-nj zlitem srebru teži, nego sedanji goldinar. Kajti srebro jo sedaj oeneje, nego je bilo, ko se je določila veljava sedanjemu srebrnemu goldinarju. Iz tega pa sledi, da dolg, ki ga je napravil kdor si bodi, n. p. država, pred leti v srebru, bi se ne imel poplačevati s srebrnimi goldinarji, ki se bodo kovali odslej, ampak z manjšo vrednostjo, s približno tako, kakoršno je imel srebrni goldinar tedaj, ko se je napravil dotični dolg. Važno je torej, kako se odločiti obojestranski vladi v tem pogledu, kako vred nost bo imel v resnici novi srebrni gol diuar nasproti zlatemu goldinarju. Židovski denarni monopolisti bodo gledali, da bi za državi ali drugim izposojeni denar, tudi če ne bi bil zlat, dobili kar možno vrednost zlata. V obče se je bati, da bodo stari dolžniki vsled preustrojene valute na izgubi pri povračanju dolgov; upniki pa ravno toliko na dobičku. Dobički za državo in in državljane pa bodo v tem, da dobi de nar vsled zlate veljave stalno vrednost za znotraj in na zunaj. Vprašanje o valuti, kakor se vidi, je tudi publicistom premalo jasno; zato ima židovska žurnalistika, v službi židovskega kapitala, toliko laži posel v dosezanju specijalnih interesov tega ka pitala. — Podatke te smo posneli po „Slov. Svetu". Dodati nam je le, da ee je enketa v Budimpešti zaključila. Ta enketa izjavila se je soglasno za zlato veljavo ter za polovico goldinarja kod jednote. Enketa meni, da ne bode težko dobiti potrebno množino zlata. Guvornerjem na R e k i je imenovan grof Batbyany. V državnem zboru Ogerskem izjavil je ministerski predsednik Szapary, da je zveza z Avstrijo koristna obema deloma. V politički nalogi obeh držav ni razločka ; materijalne in gospodarske koristi nas sicer vežejo na vzhod, ali vsa pro-teklost sili nas, da gremo se „Zapadom". — Tako gosp. Szapary; mi pa menimo, da je za nas veliko važnejša sedanjost in žnjo zvezani gospodarski interesi, nego-li temna preteklost. Sicer pa ni res, da nas preteklost veže z „Zapadom", kajti uprav Ogerska imela je v preteklih časih veliko več dotike z Vzhodom, nego-li se Zapadom. Za to našo trditev govore potoki prelite krvi« Vnanje države. Srbska skupština rešila je proračun. Dogovori vlade se vodji radikalne stranke radi preosnove kabineta so zaključeni. Misli se v obče, da predloži ministerski predsednik Pašič že v bodočem tednu regentom novo ministersko listo. — Ker se na Srbskem često dogajajo požari iz maščevanja, predložil je minister za notranje zadeve Pašič skupštini postaven načrt, določujoč, da so občine solidarno zavezane, plačati odškodnino. Rumunaka poslanska zbornica izvolila je bivšega ministerskega predsednika Manu predsednikom. DOPISI. Iz Kanala, dne 6. marca 1892. [Izv. dogi*]. Pomagajmo si sami in Bog nam bode tudi pomagal. Zdravo telo, dobra volja in veselje do dela premagajo vsako oviro. Mi na Kanalskem tožimo vedno, da se nam slabo godi, ker se nam davki vedno vekšajo, dočim nam je čisto odrekel oni pridelek, s katerim bi lahko zboljšali nase sedanje stanje. V resnici so nam čisto odrekle naše vinske trte. A radi tega ne smemo obupati. Kdor ima zemljišče za to in veselje do dela, si lahko ravno s tem pridelkom v malo letih zopet opomore. Seveda, samo po sebi ne pride nič. Stare trte troba izruti, ter zasaditi nove. In našo občine po soški dolini — Morske, Deskla, Anhovo, Gorenjavas, Avče, Ročinj in Ajba — imajo prav primerna zemljišča za nasajanje trt, koje bi donašale obilno pridelka. Kdor bi si hotel pomagati v tem pogledu, obrne naj se kar naravnost do gosp. dra. Golmajerja v Kanalu. Ta gospod je nasadil okolo 20.000 trt raznih vrsti. Gosp. dr. Golmajer je prvi in edini v kanalskom okraju, ki nam je pokazal pravo pot, kojo moramo nastopiti glede zasajanja novih vinskih trt. Okopal je pusto, šo ne obdelano zemljišče, pobral kamenje iz ujega ter zasadil vanje žlahtne trte. Lep pridelek poplačal mu je v malo letih trud in stroške. Stare trte dal je izruti ter na njih mesto zasaditi nove. V ta namen naročil si je mladike iz tujih krajev in raznih vrst: merlot, berdur, pigne, bordeaux, sv. Laurent, burgundec itd. itd. Vse to trte dajejo obilen in zgodenj pridelek. Kdor je le imel priliko pokušati ta vina, čudil se je njih moči in žlahtnemu okusu. Gosp. dr. Golmajer ima še vedno na prodaj svoja vina. Kdor želi dobrega črnega vina, naj se le obrne do njega. Rojakom svojim svetujem torej, naj se le zatečejo k imenovanemu gospodui kajti zagotovim jih, da je vedno pripravljen iti vsakoteremu na roko ; on vam preskrbi mladike, ter vas pouči, kako jih treba zasajati po novem sistemu. Nikar ne kupujte mladik od raznih lažnjivih slepar-jev-lahomov, ampak zaupajte rajše domačinu ! Slušajte moj svet in uverjen sem, da mi boste hvaležni. V vinogradu dra. Golmajerja se lahko prepričate o času trgatve, kako je v soški dolini še mogočo dobiti denar za davke in druge dolžnosti. Ako pridelamo doma dovolj dobrega vina, tudi naši krčmarji ne bodo prisiljeni kupovati v tujini ponarejena vina. Različne vesti. Njeg. Veličanstvo presvetli cesar do- šel je v Miramar učeraj zjutraj ob 8. uri 55 minut. Žalostno V6St prinesli so tržaški časopisi z Reke. 30 letni mledenič dr. E. Barčič, sin odličnega hrvatskega rodoljuba, se je minolo nedeljo na Trsati nekako nedostojno izrazil o veteranskem društvu na Reki proti njega predsedniku Schaedle-u. Zadnji klical ga je na dvoboj, ki se je vršil na avstrijskih tleh z samokresi. Dr. Barčič padel je od kroglje smrtno zadet, in je umrl kmalu potem, ko so ga prinesli na očetov dom. Obžalujoči ta čin, izražamo užaljenemu očetu svoje najiskre-neje sožalje na zgubljenem edincu, ki je padel kot žrtva srednjovekše institucije. Vse-višji bodi mu milostljiv v tamkašnjem življenji. Tržaški mestni svet imel je predsi- nočnjem svojo sejo. Navzočih je bilo 46 svetnikov. Prva točka dnevnega reda je bil predlog municipalne delegacije, da se pomnoži osobje konceptnih uradnikov in sicer : a) za jednega asesorja z letno plačo 2000 gld. in stanarino 500 gld.; b) jednega koncipista z 1200 gld. in 300 gld. stanarine ; e) jednega adjunkta ■ 900 gld. in 200 gld. stanarino in d) jednega praktikanta z adjutumum letnih 600 gld. — Nadalje pravi predloga, da se prvim 6 asesorjem plače vrede nastopno: I. 2700 gld., II. 2400, III. in IV. 2300, V. in VI. 2200 gld. Ob tem predlogu unela se je jako živahna debata. Prvi se je oglasil dr. d' A n g e 1 i nasvetujoč, da se osnujeti dve novi asesorski mesti ter jedno mesto koncipista. Debate se je udeležilo voč odbornikov. Spadoni se je izjavil za predlog d' Angelija zahtevajoč, da se II. predlog munioipalne delegacije odloži, dokler se ne bode obravnavalo o povišanju plač vsem magistratnim uradnikom. Čudno pri tej debati je bilo to, da se je poročevalec Gandusio izneveril svojemu lastnemu na-svetu ter se pridružil predlogu d* Angelija. Slednjič se je vsprejel predlog municipalne delegacije z veliko veČino. Ker je bilo že pozno (i/»10. ure zvečer) zaključil je predsednik sejo. Zadeva slovenske šole torej ni prišla na vrsto. Najbrže pride v prihodnji Beji. V Kotortl zmagala je pri občinskih volitvah, vršivsih se te dni, hrvatska stranka proti združenim Srbom in Italijanom. Udeležba je bila ogromna, kakor še nikdar. — Ker obžalujemo bratski prepir mej dvema jugoslovanskima plemenoma, vztrajali smo dosedaj na čisto objektivnem stališču, to je, molčali smo o njiju prepirih, dobro vedoči, da je nekoliko krivde na tej, nekoliko pa na oni strani. Da Be pa danes veselimo zmage hrvatske stranke — in veselimo se je iskreno —, so krivi le Srbi sami, kajti to se ne da nikakor opravičiti, da se vežejo z najhujšimi nasprotniki svoji narodnosti radi diferenc, nastalih mej brati, koja ne-sporazumljenja so čisto notranja zadeva obeh plemen. Povišanje plač je točka, ki je sedaj na dnevnem redu v Avstriji. Nedavno je državni zbor sprejel predlog, da se državnim uradnikom zadnjih treh vrst dovoli draginjska doklada vkupuih 1 milijon gld., kar je pa gosposka zbornica zopet znižala na 500.000. Država imela je vsakakor dober namen pomagati nižim uradnikom Vse drugači bo pa godi v Trstu. Ker se uradnikom v stekleni kolibi predobro godi, tako, da od samega veselja visocih dohodkov pobirajo kopita v blaženo Italijo, kamor se jim dajo radi posebnih zaslug še posebna priporočila, predložila je mestna delegacija v predsinočnji seji načrt, da se število brezpotrebnih uradnikov na magi-Btratu pomnoži. To pa samo konceptnih uradnikov, ki imajo do 2500 ili 3000 letne plače ; zadnja naj bi se tem še povišala v tem, ko so nižji uradniki slabše, a vendar predobro plačani za posel, ki jim je poverjen. S povišenjem uradnikov — poslušnih kreatur — se bode brez dvojbe zmanjšal deficit v mestnem proračunu ! Evo zopet uzglodnega gospodarstva magietratnih Šalamunov. Javna skladišča v novi luki so tržaški občini in trgovinski zbornici menda več na škodo nego na korist. Kakor znamenja ka- žejo, ne vspeva posebno to podjetje, menda donese celo izgubo. Čudno je pa, da o zgubi ničesar v javnost ne pride po tržaških listih, pač pa se semtertje čita kaka novica v dunajski „Fr. Presse«, kojo manj liberalni listi hitro poberejo ter prinesejo svojim bralcem kot pogreto jed. Naravno je tudi, da o slabem gospodarstvu in neugodnih razmerah navadno molče „II Pic-colo", „L' Indipendente* in „Cittadino*, kajti ne marajo pisati o gospodi, ki jim jelom polni jasli. Uzrok alabim gmotnim razmeram družbe za javna skladišča iskati je pred vsem v previsoko odmerjeni na-jemnini, kajti za prostor 5 metrov visokosti, kamor se spravi 1800 kg. blaga, plačuje se javnim skladiščam ukupe od 12 gl. 40 kr. do 15 gl. 84 kr. na leto, t. j. samo za jeden četvorni meter prostora, v tem ko se vdobć v mestu še boljša skladišča za 2 -3 gl. na leto. Razlika ta je prevelika in tržaški trgovec si rajši prevzame vsa bremena in nadzorstvo v skladiščih v mestu, nego da bi si poiskal primernega proatora v novi luki. Tudi takozvana fakinaža ali pristojbina za težake v javnih skladiščih je previsoka, radi česar si trgovci iščejo na vsak način olajšav ter se ogibljejo visokim troškom, v tem ko so skladišča na Reki polna in vsa najeta. Javna skladišča, ako se njih uprava ne zboljša, bodo vsakakor mnogo škodila podjetju samemu, namreč tržaški občini in trgovinski zbornici, kakor tudi trgovini Trsta, za čije povzdigo so se pravo za pravo osnovala. Našim ljudem ni z javnimi skladišči veliko pomagano, kajti le malo je pri njih kruha, ker boljša mesta so po-polnjena po „laških* Tržačanih in, kakor smo poročali minolo leto, od uprave same nam ne veje ugoden veter, kajti začetkom so nekda slovenskim delavcem prepovedali slovenski govoriti, koji sklep ni mogel biti bolj nespameten in krivičen. Vsa stvar pa uči v pravem svitu spoznavati ekonomično modrost „laških" upraviteljev v Trstu. Avstr. Lloyd. Razni listi poročajo, da sta dve nemški družbi ponudili upravnemu svetu Llovda, da vkupita Lloydovo ladije-tesalnico. Isto ponudba je učinil nekda tudi tuk. „Stabilimento tecnico". Ni pa misliti, da bi se atzenal oddal v tuje roke, kajti pod dobro upravo postane v kratkem aktiven. iz Maienedelje na Štirskem se nam piše : Obžalovati moramo da smo Slovenci tako malo zložni, da-si vidimo kako nas soviag hoče iztrebiti in poteptati do zadnjega ; kar sami tiščimo v pogubo P Narod se vzbuja, snujejo se čitalnioe in bralna društva, tako |da ima skoro že vsaka župnija in večja vas lastno bralno društvo, dočim se je to pred leti le redko našlo. — Naj bi se naša posvetna inteligenca porazumela z duhovno, a duhovna naj bi ne nasprotovala posvetni, kar se žalibog godi. Kakor je duhovna gospodska od Boga poslana, da nam podaja dušno hrano, nas svari pred hudim, nas pripravlja za srečno in bodoče življenje onkraj groba, tako nam je potrebna posvetna inteligenca, koja skrbi za naše telesno potrebe in časni blagor ter brani naše pravice in našo narodnost. Kako lepo bi bilo, ko bi duhovščina zložno delovala s posvetnjaki, kajti Kristus sam pravi: Ljubite se kakor \otro-čiti med seboj in odpuščajte eden drugemu iz srca; zato je naša vera vera ljubezni. — Le tako utegnemo dočakati, — in če ne mi, pa naši zanamci — boljših dni, da bodo s ponosom smeli reči: Slovan je prišel na dan. Turjedolski. Redni občni zbor „Tržaškega podpornega in bralnega društva". (Konec.) Vlada je imenovala o. kr. namest-niškega tajnUa blag. g. Ivan Sorla brezplačnim vladnim komisarjem za društvo, kateri je bil večkrat kot tak navzoč pri društvenih sejah. Celo leto pa je preteklo v miru in bratski ljubezni ; v dokaz temu so navaja, da društveno mirovno sodišče ni imelo potrebo v nobenem slučaju razsoje-vati. Izreka se iskrena zahvala si. ured- ništvoma „Edinosti" in „Slov. Naroda", katera sta skozi vse leto brezplačno in nepristransko priobčevala potrebna društvena naznanila v predalih svojih listov. Poročilo o delovanju sploh in o računih posebej sprejelo se je brez ugovora. Posebnih predlogov ni bilo. Pri nadopol-nilni volitvi so bili izvoljeni: predsednikom : Kalan A.; I. podpredsednikom : Nehrony Lj.; II. podpredsednikom: Posega Jakob; II. knjigovodjo Črmelj Ivan ; II. tajnikom : Trpin Fran ; poslovodjo : Kovačič Ivan; II. vodstveno svetovalko : Kovačič Franjica'; blagajnikom : Ru/.ička Anton ; v pregledo-valni odbor: Detela Janko, Šešlin Andrej, Piano Franjo, Kravos Franjo, Zore Ivan ; v mirovno sodišče: Požun Iv., Kerže M., Čudvot M., Volčič Vek., Milaaič A., Oas-peršič Fran in Kobal Fran; v svetovalstvo : Bregant Matija, Ličen Andrej, Kukanja Anton, Babuder Andrej, Colja Josip, Zelen Franjo, Šo&ič Anton, Legi&a Josip, Kanonik Otilija in Bmidt Marija. Po končani volitvi izrazil je občni zbor po nasvetu g. Nehrony-ja zahvalo društvenim organom sploh, posebej še predsedniku, blagajniku in tajniku, na kar bo je zaključilo zborovanje s trikratnim ,živio" Njegovemu Veličanstvu. „Bralnega društva pri sv. Ivanu" občni zbor je 13. t. m. in ne 23., kakor smo zadnjič javili. Ve6erna šola pri sv. Jakobu lepo napreduje. Število poslušalcev se še vedno množi. — Pridni učenci so si sami nakupili lepo svetilnico ter jo obesili v Šolski sobi. — Dozdaj je poučeval voditelj slo* venske šole redno vsaki torek od 7—9. ure. Našim slov. delavcem je dana prilika se še kaj naučiti; pristopajte torej ! Občni zbor „Rojanskega posojilnega in konsumnega druitva" v Bojanu. V nedeljo dne 6. t. m. ob priliki občnega zbora imenovanega društva pokazalo se je pač veliko zanimanje domačega ljudstva za društvo in posebe še za volitev odbora. Ob 8»/«. uri pričeli so prihajati družabniki v dvorano, kjer se je vršil občni zbor ter tu oddajali svoje liatke volilni komisiji. — Videči število volilcev, njih zanimanje za volitev ter strogost volilne komisije menili smo, da se vrši kaka volitev v mestni svet. Volilni listi (glasovnioe) devale so se v to navlašč napravljeno škrabico in vsaki ud moral se je izkazati z legitimacijo (izkaznico). — Pri volitvi je bilo oddanih do 80 glasovnic, izmed katerih je bila ena prazna, nekaj pa jih je bilo zavrženih po komisiji vsled nepravilno pisanih imen kandidatov. Zbor je otvoril predsednik Just Piščanec ob 11 lj4. uri povabivši navzoče ude, katerih je bilo čez 50, da zakličejo trikratni „živio" presvitlemu cesarju. — Govornik je pojašnjeval potem v svojem poročilu pomen društva, ter naglašal dobiček, katerega isto prinaša družabnikom. Dokazoval je tudi, koliko dobička bi prinašala društvu prodajalnioa, naglašuje, da si jo mora društvo preskrbeti še v tem letu. Govornik poživlja ude naj bodo v tem edini in da skupno delujejo v tem zmislu. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora po društvenem II. gim tajniku, g. Bremicu — poročal je I. tajnik, g. Drag. Martelanc o društvenem delovanju v mi-nolem letu. Iz istega nam je razvidno delovanje in trud Rojanskih rodoljubov, predno si so ustanovili to prepotrebno društvo. V poročilu se izreka zahvala g. Dr. Pretnarju, odvetniku v Trstu, kateri seje trudil ob ustanovitvi „Roj. pos. in kons. društva" pri sestavi pravil itd. — istotako se izreka zahvala slavnemu uredništvu „Edinosti", katero je imelo vedno odprte svoje predale v korist društva ter enako onemu „Slov. Sveta". — Kar ae tiče delovanja našega društva — pravi iato poročilo — držati so nam je starega našega slovenskega pregovora: „Čast komur Čast" in isto zaslužil je z svojim marljivim de- lovanjem v korist društva v polni meri njega dosedanji predsednik, g. J u s t Piščanec. (Odobravanje). „Rojansko pos. in kons. društvo" bilo je Rojanu potrebno „kakor ribi voda", in enaka društva so aploh velike važnosti mej okoličani, ne le iz gmotnega obzira, ampak tudi gledfe veljave našega domačega slovenskega jezika, ker zavzema v teb društvih častno svoje mesto, in krog enakih društev zbira se pač v prvi vrsti cvet domačih vaščanov. — Društvo se je držalo v minolem letu domačega izreka: „Svoji k svojim"! Iz istega namena uložilo je svoj rezervni fond v „Tržaško hranilnico in posojilnico" ter se vpisalo kot ud istega zavoda. V minolem letu je štelo društvo 88 udov, a tudi v tekočem letu lepo pristopajo udje, tako da jih je sedaj že 113.— Društveno načelništvo se je aešlo k 20 sejam, kjer se je marljivo razpravljalo v korist društva. Smrt je imela v minolem letu pičlo žrtev mej družabniki: pobrala je le enega ada, kateremu bodi časten spomin. Načelništvo, polagajoče danes račun pred častite družabnike, v svesti si je, da je delovalo po svojih močeh v korist društva in je lahko ponosno na tako delovanje I Poročilo konča z opomnjo, da, ako bodemo delovali vestno in vztrajno za gmotni prospeh domačega ljudstva, se ni bati, da bi nas zatrli. Poročilo se je vs-prejelo odobravanjem. Predaleč bi prišli, ako bi hoteli poročati o vsaki posamični točki, in o predlogih Btavljenih po udih. Omenjati nam je pa, da društvo napravi v kratkem na „Bel-vederju" svojo prodajalnico. Navzoči udje so temu pritrdili jednoglasno. Načelno vsprejel se je tudi predlog, da društvo odpre tudi pri sv. Jakobu svojo prodajal nioo, ako se tam vpiše v društvo do 60 udov. — Iz poročila nadzorništva nam je razvidno, da je isto pregledalo vse račune in knjige ter našlo vse v najlepšem redu. Isto predlaga da se da načelništvu abso-1 u to rij za 1. 1891., kateri predlog je bil vsprejet odobravanjem. — Gospodarstveno (blagajniško) poročilo je odpadlo na predlog poročevalca, ker je itak dobil vsaki ud tiskano poročilo in dotični račun. (O krasnem napredku društva v gmotnem obziru je čitateljem našim že znano vsaj smo že poročali da je društvo v minolem letu svojim udom doneslo 39% či' stega dobička). O 10. in 11. točki (volitev načelnika in prodatojništva) poročal je preds. volilne komisije g. Mihelič in proglasil izvoljenimi : Predsednikom : Just Piščanec 74 glasovi; člani načelništva: Josip Ferluga (Škandela) 69 glasovi, Josip Per-tot 59 glasovi, Ant. Piščaneo Gosnik 56 glasov, Drag. Martelanc 76 glasovi, Ant. Bremic 67 glasovi, Andrej Škabar 73 glasovi, Anton Škabar 72 glasovi in Ivan Gerdol 49 glasovi. Članom nadzorništva bili so z vskli-kom izvoljeni: Franjo Mihelič, Franjo Dolenc, Josip Požar, Anton Žnidersič, Ivan Palčič in Franjo Ferfolja. — Iato-tako v razsodišče: Mate prof. Mandič, Job. Turk, Ivan Gregorič, France Štrekelj, Fran Žitko in Jak. Mankoč. V pondeljek 7. t. m. imelo je načelništvo svojo prvo sejo, in bili so izbrani: podpredsednikom Jos. Ferluga, I. tajnikom Drag. Martelanc, II. tajnikom Anton Bremic, blag. Andrej Škabar. Namestnikom I. tajnika Ivan Gerdol, II. nam. tajnika pa Anton Škabar. Rojansko poaojilno in konsumno društvo obeta postati zelo važno za naš živelj tu v Trstu in po okolici. — Novo načel-ništvo čaka mnogo dela, a častna naloga, v katere častno izvršitev pomozi naj Bog! „X." Notranjska posojilnica v Postojni imela je v pretečenem letu gl. 61.987*28 prometa. Članov je pristopilo na novo z zadružnimi deleži po 1P0 gl. 2, z opravilnimi deleži po 10 gl. 43, izstopilo jih je z za- J..1, »■ o ., . . ,..........*) Za stvari pod tem naslovom jo uredništvo družnimi deleži 3, z opravilnimi deleži 11.to liko odgovorno, kolikor mu postava roW Zadruga šteje 280 članov in sicer 240, kateri imajo 76 zadružnih deležev po 100 gl. in 256 z opravilnimi deleži po 10 gl. Vložnikov je 161. Hranilne vloge povikšale so ae od gl. 27.528-90 na 40.511 62, toraj za gl. 12.981*72. — Dana posojila narastla so od gl. 39.367*44 na 50.179*09, toraj za 10.81162. Račun dobička in zgube izkaže dobička gl. 782*09, kateri znesek ae razdeli na sledeči način : Zadružnikom na njih zadružni kapital od gl. 10.160*— primeroma časa vplačila, dividendo po 5 gl. od sto gl. 497*39; ravnateljstvu po § 14 zadružnih pravil gl. 39*10; nagrada za izdelovanje letnega računskega aklepa gld. 100*— ; darilo družbi sv. Cirila in Metoda gl. 10*—; darilo prostovoljnemu gasilnemu društvu v Postojni gl. 10*—; in ostanek gl. 125*59 se pridene zadružnemu zakladu. V stanju (bilanci) izkazana ustopnina z obresti gl. 65*99 pridene se tudi zadružnemu zakladu, kateri toraj poleg 47*7« letnih obresti priraste za g). 359*17 ter znaša z dnem 1. januvarja 1892. gld. 4083*43. Preosnova zadruge iz take z „omejenim" v zadrugo z „neomejenim" poroštvom se je opustila za sedaj, a naročilo se je ravnateljstvu, prihodnjemu občnemu zboru predložiti načrt novih pravil, v kolikor so ta potrebna spremenbe. Znorel je nenadoma neki trgovski pomočnik, 51 letni C. Kuhnel, ter na javni ulici pretil mimoidočim z samokresom. Razgrajal je do kavane pri Chiozzi, kjer se mu je predstavil znani Treves rekoč, da je on laški konzul, kojega ti rja, ter ga odpeljal v — norišnico. „Slovanskega Sveta" 5. št. ima naslednjo vsebino : 1. Narodnost pa deželni zbori. — 2. Liturgija rimske cerkve. (Dalje.) — 3. Ruske drobtinice. — 4. Iz poezij S. Gregorčiča : O nevihti, v izvirniku z latinico in cirilico, in v ruskem prevodu. — 5. Hrvatsko pravo in Dalma-oija. — 6. Ogled po slovanskem svetu. — 7. Književnost. — 8. Slovansko časopisje. „Vesna". Poroča se nam: V 17. št. Vašega^cenjenega lista se nahajajo v objavi dijaškega lista „Vesna" nekatere pomote, ki jih blagovolite popraviti: list namreč stane za vse leto 1 gld. 50 kr, (ne 1 gld. 20 kr.); rokopisi, dopisi in spisi —sploh vse uredništva se tikajoče stvari se pošiljajo : Uredništvu „Vesne" na Dunaji, Wien, VIII. Wickenburggasse, 12. Listnica uredništva. „Bralno društvo" pri bv. Ivanu: Naročnino prejeli učeraj. Branje Sokoli? Dan javne telovadbo se bliža. Zato poživljamo brate telovadce, da prično redno zahajati k vajam, ki so vrše ob ponedeljkih, sredah in petkih od S'/a—10. ure zvečer. Na zdar ! Odbor. Javna zahvala. Podpisani odbor zahvaljuje se tem potem nnjtopleje gosp. Marinu Loxu, posestniku in gostilničarju na Prošeku, kateri gospod je daroval nnšcj podružnici 100 gl., ter postal njo prvi pokrovitelj. Odbor podruž. družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, dne 10. marca 1892, Drag. Martelanc, Ant. Škabar, prvomostnik. blagajnik. Pretjjava.*) Zarad bolezni nisem še mogel odbiti, kakor se možu in pisatelju spodobi, nekatere gledć mojih Poezij razglašene opombe (gl. II. št. Ljublj. Zvon). Protivniku, čo uio nij mogel razumeti, bode morda ljubo, da ga nekoliko poučim, kak6, kdaj in zakaj bo kritikuje. Zato sem mornl seči po znanstvenem orožji, po dolgoletni lastni skušnji : v obče povedati še kot dodatek k mojemu Abriss der nouslovenischcn Li-tteraturgeschichte (1861); razpravljati humor, liriko, epiko itd., ter zaključiti enkrat za VBeloj stvar. Moja razprava pride v kratkem na svitlo. V Gorici 9. marca 1892. Fran A. Zakrajski. Tržno poročilo. Cene ho razumo, kakor ne prodaje na debelo blago za gotov denar). Ctm cd for. do fer, Cara Mocca...... Rio biser jako fina J»v» - Santo« lina .... „ Hrednja . . Guateraala .... Portoricco .... San Jago de Cuba Ceylon plant. fina . Java Malang. zelena CampinaH .... Uio oprana . . . „ lina..... „ srednja . . . Oaaala ligne" v zabojih . IKaolaov cvet..... lager Bengal..... Ftpar Singapore..... „ Penang ...... , Batavia...... „ Piment Jamaika..... „ Petrolej runki v sodih . . H M) K. „ v zabojili . „ 100 K. 128 — ] 30.- 99 — 94.— 85. - 87. - lil.— 113.- 132.- 134. — 132.- 134.— 113.- 114.- 112 - 116.- 90. — 91.- 88.-26.-380.- 41.- 33.— 37.-b3.— 5.25 7.— 85.— 39o!— 42 — 34.— 38.— Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskeffa posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča so najtnpleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-liČanskn vina. 01. B. Modic in Grebene, nšttoJ!S in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarjo in č. duhovščino na svojo zalogo porcolanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašonjo grobnih spomenikov. Cl. Antnn PnčUai na T0«lu uIice Ghe«» /lil lU II rUbllaJ, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovcnsko postne tiskanice. Cl Gostilna „Stoka", staroznana pod ime- ----------77------ , nora „Belladonna", poleg kavnrno „Kalinu14, priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, Tućijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Cl. Ivan Pl*olnn priporoča svoji trgovin I Vali rrtJIUtJ v Via del Ilosco St. 2 (ubod na trgu staro mitnice, Piazza Barriera vecchia) in v ulici Molln a vento it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrsto domače in vnanjo pridelke. C. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Musoheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnico Rosada) toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Josip Kocjančič, Via liarriera vec-elita s t 10, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjiini pridelki. Cl. Anrflrpi Kalan iovliftl'v ulici caserma, nilUl OJ rvaiail, priporoča 8e najtoplojo slovenskemu občinstvu. Naj elegantne,, ko ter solidno delo in točnu postrožba. Cl. Kavarni ,Commercio' in ,Te- rinCPfl' v u"c' a H 0 1 m ftfc 1 &'nrn' UCObU tržaških Slovoncev vseh stanov. N* razpolago časopisi v ružnih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za ohilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. Piazza S. Giovanni, št. 1. trgovina z mnogovrstnim loaoniin, železnim in lončonim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Martin Krže, Tiskarna „Dolenc" tTltp^Ž dolla Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dola po ugodnih conah. Cl. A nfrtn I omno naslednik Jakob Hočo-niKUII Ldllipt}, varja, Via Barriera v o o o h i a št. 17 pokovski mojstor, priporoča kruh vseli vrst, moko, riž, sočivjo, lino moravško maslo itd. Cl. Ivan llmfllf irevljarskl mojster, Via Ro-• w<*H UllliJI%j magna št. C. priporoča so slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko spadu-joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizko ceno. AO--17 Antnn Mro han trgovina /. steklovino fMIlUII VlaUCU, lončenino in losonino itd. v ulici Via Cnnalo (prva prodajnlnica polog „Ponto rosso") so priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem. Cl, Gostilna „Alla Croce di Malta" Via Valdirivo št. 19 (polog Piazza della Zontu) priporoča so najtoplojo tržuškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Ivan Š i r o a. Cl. Franjo Delak Piazzetta Cordarioli At, 3 blizo novoga trga, pro-daja izvrstne jestvino : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenuli. Ivan kannhnl n«ProtI V0lik® IV <111 IVallUUUI, niče, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od & kil. naprej po najnižji ceni, Vekoslav Moder, pe8kkr mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah. Cl. Mlekarna Frana Gržine iz Št. Petra na Notranjskem (Via Campanille v taiži Jakoba Brunneria it. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na »lan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (friina) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Isti je odprl tudi podružnico v ulici S. Sebastiano blizo solnega trga. Cl. U. Mrevjja, Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, turšice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah, Cl. Ifornl Polio žganjarija in tobakarna v l\alUI ouija, ulici Via Arcata, nasproti hiSe Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter. Cl. Anton Krajcer, Piazza Bariera vec-chia, pekarija in trgovina z različnimi jestvinami: moko, rižem, oljem, kavo itd. Priporoča se najudaneje slavnemu občinstvu. Cl. Alltlin ^nt se izdeluje lično in po najugodnejših cenah. Cl. Josip Urbanči5, na vogalu ulice |Via Torrente in Via St. Gostilna Piano v Križu pri Trstu priporoča se si. občinstvu zagotovljajoč dobro postrežbo z izvrstnimi vini in okusno kuhinjo. Črno vino po 36 kr. liter. Belo „ „ 32 „ 99 1-12 Žlahtna sadna drevesa jabolka, hruške, marelice, slive, breskve prve vrste, visoke in srednje rasti (Zwerg u, Spalir) po 25—45 kr. in 300 hI. črnega in belega vina, katero podpisani zagotovi, da je pravo, prodaje po nad 56 lit. Jožef Stiegler, oskrbnik Nj. prevzvišenosti grofa Coronini-ja 3-3 v Št. Petru pri Gorici. Kotranove sladčice katero izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon St. 334. 23—52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da som začel Pfim izdelovati iz pristnoijiv kotranovega izvlečka iz Norvedčkega izvrstue sladčice podobne onim, ki doliajiljo iz inozemstva Te sladčico imajo isto moč kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno imo izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u so prodajejo v lekarnici Prendini y gkatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah. Kar se dobiva stroj e v za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdkc Zivic in družb, v Trstu —7o ulica Zonta 5 vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje 5 do 10 gold. gotovega zaslužka na dan brez kapitala in rizika ponuja neka banka vsakateremu po vseh in tudi najmanjSih krajih po razprodaji p o h t a v n o dovoljenih srečok pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Punudbe se pošiljajo z naslovom : „Lose", I. D an-n e b e r Wien, Stadt, K mpfgasso 7. 9 — 10 j Igluje vodovode, mlino in druge, sladSčice itd.__9—48 f tvornice Da par in na vodo. I Gostilna Al (talin iT ON*" Priporoča se omenjena tvrdkai UUSIlina „Al <*dI10 U oro Ghega kr., španjska, črna 15 kr., Leghorn, avitla z rumenimi nogami 15 kr., primorska raz- ^ ^ nobarvena, velike žiAali 15. kr., zlatni Bantam V/fclilH. 20 kr'' Hrobr»i Bantam 20 kr Zaboj z franko-do- O pošiljatvijo, do 50 jajc 7o kr., VBako pleme vz- Prodaja jajc za valenje. gaja se posebnoj in v prostosti na pristavah, jamči se za pravo pleme in svežost jajc. Razpošilja Josip Stiegler, gajščinski oskrbnik, St. Peter pri Gorfci. ' 3-8 Marija vdov. Juliany V TRSTU razpošiljalnica v poštnih zavitkih po 5 kil, priporoča se si. občinstvu zngotovljajoč odpošiljati izbrano blago, kakor pomaranče, limone, mnnde-rine, lige (smokve), suho grozdje in vsakovrstno suho fadjo iz iztoka, kavo čaj, delikatesso itd. kakor tudi listje iz lovorja „thujo" itd. -- Vse 13 — 13 po najnižih dnevnih cenah. 500 goldinarjev Opazka : Zadrugar može ovlastiti pismeno dobi vflftk bolnik nft plju6ahi koji ncbi n(l5el g0. drugog Člana da ga zastupa na t0VQ p0moči v porabi maltoznega izdelka, skupštini, a treba da je zastupan Kašelj, hripavost, naduha, katar na pljučah barem deseti diel svih zadruž- in v sapniku, izmečki itd. prenehajo že v malo nih dielova dneh ; na stotino je rabilo žu ta izdolek z vspe- h -m. Maltoza ni tajno sredstvo, ampak prireja se Pula, 6. marća 1892. po vplivanju blada na turšico. Na ogled so spri-4tAi>A&iiicai-vA čuvala najvišjih avtoritet. Cena: 3 steklenice z _ ouuesiiisivo. ;zab0jm goid. 3, 6 steklenic gold. 5, 12 steklenic *) Od nadzornoga odbora odobreni obračuni A- za godinu 1891. izloženi su na ogled zadrugarom! 1 — 6 All)61't ZfillkllCl' 3—6 " (>l"/rvL""'i l"-""-"1- : izaajditelj maltoznih preparatov, Berlin (26). Istarska posojilnica v Puli registrana zadruga na ograničeno jamčenje. Poaivaju se članovi na prvu redovitu skupštinu, koja će biti u nedjelju 20. mar ča 1892. u 10. ura jutro u velikoj dvorani „Čitaonice" u Puli (palača Skra-cinova, blizu Portaurate). RAZPORED: 1. Obračuni za godinu 1891.*) 2. Odluka o uporabi čistog dobitka. 3. Tumačenje zadatka posujilnice. 4. Izbor starešinstva, nadzornoga odbora i družtvenog suda za vreme do dingo redovite skupštine. 5. Što koji predloži. V St. Pelril iVinski ekstrakt. na Notranjskem bodemo imeli štiri letne semnje in sicer: 17. marca, 17. juiija, 9. avgusta, 6. oktobra. Priporočamo se za obilen obisk. FRAN GRŽINA, 2-3 Nič več kašlja! DnlzaniHki peloralMU i pr-alt. ozdravi vsak kašelj, plućni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lokami PRAXMARER „Ai due Mo. i« Trst, veliki trg ^katlja velja 30 novč. 17—100 Lastnik pol. dručtvo „Edinost". Za tronotno napravo izvrstnoga zdravega • vina, kojega ni moči razločiti od pravega narav-I nega, priporočam to že skušano spocijaliteto. Cena '-i kil. (ki zadostujeta za 100 litrov j vina) 5 gld. 5U kr. Recept priloži so gratis. ! Jamčim najbolji vspoli in zdrav izdelek. Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za o]a-čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačeni prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni. Cena 3 gold, 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vštevSi pouk o uporabljanju. Razun teh specijalitet ponujam vsakovrstno esence za izdelovanje ruma. konjaka, finih likerov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti Recept prilagajo so gratis. Cenik franko. Kari Filip Pollak, Essenzen-Specialitaten-Fabrik 20--5Ž0 in PRAG. 28-50 Iščejo se Solidni zastopniki. Tvari za odjela. Peruvien i dosking za visoko svećenstvo ; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolaše, livre; sukno za biljard i igrač je stolove, loden i nepromočne lovačke kapnte, tvari koje se pere, plaid za putnike od 4—14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, Čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud nudjaju, te jedva podnone krojačk e troškove, neka se obrati na Iv. Stikarofsky-a u Brnu. Veliko skladište sukna na kontinentu. U mojem stalnom skladištu u vriednosti od '/, milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici jost pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditl, da se od tako malenih osta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nobi uz koju stotinu naručaba nzorkah u kratko ništa preostalo, to je ono usljed toga prava slieparija, kad tvrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ostanaka, to su u takovih slučajovili odrezei uzoraka od zastarenih težko prodajućih se komada, koji nisu vriedni nit; trećinu navadno kupovno cieno. O d r c z c i, koji se liedopadnju, zamjenjuju sa il se povrati novac. Kod naručbe treba navesti bo|u, duljinu i clonu. Pošiljke jedino iiz poštarsko pouzetje, 24-1 preko IO for. franko. 3- 24 Dopisuje u njemačkom, madjanbom, češkom, poljskom, talijanskom i francezkom jeziku, Brnsko mlekarstvo v Brnu. Dober, zclrel sir-opečnjak (Ziegelkase) komad 20 kr. 2-10 Dober, zdrel švicarski sir, kilo 40 kr. Sir za desert, kilo 1 gld. Razpošilja se po deželi točno in po poStnem povzetji. — Prekupci dohe rabat. n Tinktura za želodec, katero prireja G. PICCOLI, lekar „pri angeljn" v Ljubljani, Dunajska cesta , je mehko uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno od-— pretje. — Razpošilja jo izdelovatolj v z a boj č kili po 12 in več steklenic. ZabojČek z 12 stekl. velja gl. 136, z 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5'26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. Btekleničica razprodajajo se v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 6 — 25 l Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v New Jork & Philadelfljo konnesijonovana črta, od c. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-oesijonovani zastop 50—9 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Staatnbahnen in Innsbruck. Tržaška posojilnica ip hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom V TRSTU — Via Molin piccolo St. 1,1, nad. — V TRSTU „Tržaška posojilnica in hraniloa* Sprejema ude, daje posojila in obrestuje hranilne vloge. Vsak ud (zadružnik) mora plačati en gold. ustopnine in vsaj 1 zadružni delež za 10 gold., ali če hoče imeti polno volilno pravico, vsaj B zadružne deleže po 10 gold. Posojila se dajejo udom na osobni kredit proti poroštvu ali na zastave (intnbulacije, vrednostne listine, dragocene stvari) Hranilno vloge se obrestujejo po 4°/0 (višje kakor pri druzih zavodih v Trstu). URADNE URE SO : 9 ob nedeljah od lo-it do p. in ob sredah od 3-4 popol. Natančneje poizvedbe vsak dan od popoludne. m Korneuburški prašek za rejo živine za konje, rogato žival in ovce. Porablja Be žo skoro 40 lot z najboljšim vspehom v večini hlevov, ko živina rada ne jo, pri slabi probavi, v zboljšanje in pomnoževanjo mleka pri kravah; pospoSujo vztrajnost živali proti kužnim vplivom. II B0KT~ ('ena cele škatljice 70 kr., ■/, škatlje 35 kr. Paziti jo na zgornjo varstvonu marko in naj se zahteva izrecno Kwizde korneuburški prašek za rejo živine. Pravo so dobiva po lekarnah in droge rij ah. GLAVNA ZALOGA FRAN IV. KI IZDA c. in k. avstr. in kr. rum. dvorni založnik, okrožni lekar, Korneuburg pri Dunaju. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v Trstu.