ftiiniua piačaun v gotoviui. Posamezna številka Din J* LETO IV V LJUBLJANI, Izhaja vsak dan opoldne, izvzauSi nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din SO'—. Neotffissfl političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18-SS3, n Brez doslednosti. 2a volitve v celjsko okoliško občino so se združile SDS, NSS in SKS v eno skupino. Isto združenje se opaža v zadnjem času tudi pri drugih volitvah in polagoma se tako združitev Radiča in Pribičeviča zanaša tudi v Slovenijo. Kakor so se združili oni v Beogradu, tako se moramo združiti tudi mi v Sloveniji, to je klic, ki se bo najbrže slišal v Sloveniji vedno bolj in ni nobenega dvoma, da bo ta klic podprt od esdeesarskega tiska, našel tudi svoje pristaše. Kljub temu pa je ta klic samo dokaz velikanske idejne nedoslednosti. Zakaj tako NSS, ko SKS, sta že bile enkrat v isti stranki s SDS. In ker vendar ne moremo in tudi nočemo reči, da bi voditelji SKS in NSS postopali brez glave, so imeli Pač tehtne vzroke, da so izstopili iz stranke mladinov. Vsi pa tudi vemo, kateri so bili ti vzroki. Na eni strani je bila razočaranost, ker je posvečala v jedru vendarle samo meščanska SDS premalo pozornosti kmetskemu in delavskemu vprašanju, na dingi strani pa je splošna nejevolja z metodami SDS. povzročila izstop iz njenih vrst. Ce se torej danes SKS in NSS družita s SDS, potem bi morali logično sklepati, da so argumenti, vsled katerih ste obe stranki stopile v oster boj s SDS, danes odpadli. O tem pa molče pristaši NSS in SKS ko grob, a vseeno to novo združenje. Najtežje pri stvari pa je to, da mislijo gospodje, da je to združenje samo taktičnega pomena in da se ne zavedajo niti najmanj® posledic, ki jih mora tako združenje povzročiti na vzgojnem polju. Gospodje mislijo, da si s takim združevanjem pomnože sebi število mandatov, v resnici pa samo nižajo število svojih pristašev. Kajti tem pristašem so svoje dni govorili prav isti ljudje, da je njih prva dolžnost, da se z vso odločnostjo bore proti SDS in njenim metodam. Ali se je’ mar SDS v zadnjem času tako poboljšala, da se morajo sedaj ti pristaši za SDS navduševati. V kateri stvari pa se je pokazalo jo poboljšan je? Ali je mar poklicala SDS ®n®Sa svojih generalov na odgovorili gazil demokratična načela? 1 j® mar bilo popravljeno storjeno be-sedolomstvo? Aid je bila mar le ena afera z obsodbo likvidirana? Kje je kakšna sled o poboljšanju? Osnovna naloga vsake stranke je, da je nositeljica enega načela. Stranke, ki tej osnovni nalogi ne zadoste, ne morejo obstati in so zapisane smrti. Če je katera stranka napisala na svoj program, da je za poštenost v političnem boju, po-em le njena dolžnost, da v boju za zma-lega načela vztraja do konca. To je vzgojoa naloga strank, v tem je upraviče-j0®* njihovega obstoja, ne pa v tem, da dc*e mandate. Zaradi vzgoje ljudstva mora biti stran-sebi dosledna in zato ne sme vsak dan Menjati svoje zaveznike in svoja gesla ali . pa celo zaradi taktike ubijati veljavo svojih načel. Stranka, ki je zdrava in močna, s« vsled čistosti svojega programa sploh ogiblje zvezam z drugimi strankami, ker ^pi od zvez skoraj vedno njena doslednost. V doslednosti stranke pa je njena Privlačnost za množice, ker narod ve, za koga se navdušuje. Sedanje združevanje bivših načelnih Nasprotnikov pa je dokaz, da so ti pozabili na zakone politične doslednosti in £°to iz tega ne more priti nič drugega ko njih propad. S slabim kompromisom ni mogoče uveljaviti kmetske misli, tem-v®č le z doslednim bojem. Znak slabosti je vsaka politična nevednost. 2e celo pa je napačna ona, ki •.^habilitira nasprotnika, pa čeprav ta ni °kazal, da rehabilitacijo tudi zasluži. Noii zakonski Beograd, 16. nov. Iz dobro poučenih krogov smo izvedeli, da je predsednik vlade na seji ministrskega sveta izjavil, da bo predložil zakonski predlog o spremembi zakona o oblastnih samoupravah. Po tem zakonu bi se mesti Beograd in Zagreb izločili iz svojih oblasti in tvorili vsako zase posebno oblast. To bi se zgodilo zato, ker sta ti dve mesti preobremenjeni z občinskimi dokladami. Finančni minister hkrati dela na to, da se še razni drugi posli preneso na samoupravna telesa. Ker so to zelo važni zakonski predlogi, morajo priti prej pred vlado. To se bo zgodilo v prav kratkem času. Obstoja tudi tendenca, da se v Beogradu in Zagrebu občinski in oblastni samoupravni posli kombinirajo in se tako poenostavi administracija, ne da bi bil potreben za vsako poseben aparat. Te kombinacije bi se izvedle tem lažje, ker imata obe mesti že posebne oddelke za socialno politiko, trgovino in šolstvo. Beograd, 16. nov. Pred ministrski svet pride v kratkem vprašanje izenačenja davkov in vprašanja zakona o občinah za vso državo. O izenačenju davkov se dozdaj ve toliko, da je finančni minister dosedanji zakonski načrt nekaj spremenil. Novi zakonski načrt ni bil še razdeljen med ministre. Sodijo pa, da bo kmalu gotov. Radikali iz pre-čanskih krajev se boje, da bo zakon o izenačenju davkov vznemiril demokrate ODLIKOVANJE NAŠE PARIŠKE DELEGACIJE. Pariš, 16. nov. Po podpisu francosko-jugoslovenske pogodbe o prijateljstvu je predsednik francoske republike odlikoval dr. Vojo Marinkoviča s križcem častne legije, Pavloviča in Spalajkoviča z velikim oficirskim redom častne legije, Pe-livanoviča s komandirski redom in Ga-vriloviča z redom častne legije 9 stopnje. ZAHVALNA BRZOJAVKA FRANCOSKEGA PARLAMENTA NAŠI SKUPŠČINI. Pariš, 16. nov. Na včerajšnji seji parlamenta je predsednik Bouisson poslancem prečital brzojavko, ki jo je prejel od predsednika jugoslovanskega parlamenta •dr. Ninka Periča. Dr. Perič v tej brzojavki izraža svojo radost nad podpisom pogodbe s Francijo, ki okreplja tradicionalne vezi prijateljstva med obema narodoma. Predsednik Bouisson je po tem naznanilu dejal: V Vašem imenu sem poslal jugoslovenskemu parlamentu zahvalno brzojavko. Radujemo se, da se med obema narodoma vzdržuje prijateljstvo z mirom in za mir. — Predsednikove besede so vsi člani parlamenta burno pozdravila. INICIATIVA ZA SESTANEK MARINKOVIČA Z MUSSOLINIJEM MORA PRITI IZ ITALIJE. Pariš, 16. nov. »Matin« piše, da se dr. Marinkovič pri povratku iz Pariza ni hotel oglasiti v Rimu, ker v tem času sestanek z Mussolinijem ni bil niti pripravljen niti ne bi imel nobene svrhe. Razširjenje francosko - jugoslovenskega pakta pa zato še ni izključeno, toda iniciativo za to mora dati Italija, če bo Italija to storila, je dr. Marinkovič pripravljen, da takoj odide v Run in začne pogajanja 7. Mussolinijem. MARINKOVIČ PRIDE DANES V BKO GRAD. Beograd, 16. nov. Včeraj je bil pri pomočniku zunanjega ministra francoski poslanik Darde. Informiral se je o vtiskih, ki jih je dr. Marinkovič prinesel s svojega potovanja v Francijo. nafrti vlada. iz Srbije. Glede srbijanskih radikalov izgleda, da so se že nekoliko pomirili z dejstvom, da se mora ta zakon predložiti, ni pa to tako pri demokratih, kajti izenačenje davkov gre na račun Srbije. Zdi se, da se demokrati boje, da ne bi jih radikali izigrali in da ne bi po sprejetju zakona prišlo do dogodkov, ki bi bili za demokrate neugodni. Iz tega vzroka se demokratje — kakor trde radikali — že sedaj sklicujejo na neraz-položenje, ki utegne nastati, kadar bo sprejet zakon o izenačenju davkov. Zato utegne o priliki razprave o tem zakonu že v sami vladi priti do velikih nesoglasij in sporov. Z novim zakonom o občinah naj bi se uredile občinske samouprave v vsej državi. Ta zakon se obravnava v dveh ministrskih odborih. Zakonski načrt o občinah pomeni kompromis med ma-djarskim in avstrijskim občinskim zakonom. Iz madjarskega zakona je prevzeta tendenca po ustanavljanju čim večjih občin in po čim boljši kvalifikaciji občinskih uradnikov. Iz avstrijskega zakona so posnete uredbe, ki jamčijo občinam samoupravno svobodo. Vladni krogi smatrajo, da bo treba te zakonske predloge vzeti čimprej v razpravo in da bodo ti predlogi že čez nekaj dni postali v vladi aktualni. Čaka se samo, da bodo dotični zakonski osnutki končani in da bodo predloženi ministrskemu svetu v Tazpravo. Dr. Marinkovič pride v Beograd danes ob 12.40. O svojem potovanju v Pariš in o svojem mnenju glede položaja po izmenjavi misli s prvaki francoske države bo najprej obvestil krono. Za četrtek je napovedana seja ministrskega sveta, na kateri bo dr. Marinkovič poročal o zunanjem položaju. — Interpelacija Pribičeviča in tovarišev glede zunanje politike bo prišla na dnevni red skupščine — kakor izgleda — šele drugi četrtek. Z MARINKOVIČEM SE VRNE TUDI BODRERO. Beograd, 16. nov. Dr. Marinkoviču, ki se danes vrača iz Pariza v Beograd, bi se imel v Milanu pridružiti italijanski poslanik v Beogradu Bodrem in se ž njim peljati v Beograd. ITALIJANSKE vojne hujskarije. Trst, 16. nov. V proslavo obletnice 'faustovskega pohoda na Rim so bile v Istri v več krajih, kjer žive naši ljudje, prirejene svečanosti. Proslave so pripravili fašisti. Taka svečanost se je vršila tudi v Matuljah. UdeležiM so se je uradniki, vojaki in fašistovska društva. Pri tej priliki je imel postajni načelnik ognjevit govor, v katerem je med drugim kažoč z roko proti naši obali, dejal: »Ono sinje morje, ki pripada sedaj onim divjakom, našim največjim sovražnikom, mora postati naše. Dalmacijo, domovino naših očetov, drži od Šibenika do Kotora v rokah naš največji sovražnik. Tudi ona mora biti še naša!« BREZUSPEŠNE INTRIGE ITALIJE PROTI GRŠKO-JUGOSLOVANSKEMU ZBLIŽANJU. Rim, 16. nov. Fašistovski listi posvečajo posebno pozornost stališču Grčije napram ponudbam, ki so ji bile stavljene iz Panza, da bi se sklenila pogodba v troje, t. j. med Francijo, Jugoslavijo in Grčijo. Italija se na vse načine trudi, da bi odnošaje med balkanskimi državami zmedla. Zdi pa se, da je trud Italije zastonj, ker grški tisk — tudi italofilski — piše za zbližanje Grčije z Jugoslavijo, i Po sprostitvi Mtnollesci. Beograd, 16. nov. Tukajšnji diplomatski krogi menijo, da je osvoboditev Manoilesca uspela zaradi odločne obrambe nejgovih braniteljev, ki so dokazali, da je princ Karol imel pravico, da se vrne v Rumunijo kot regent brez posebne odredbe in v skladu z ustavo. Razen tega sodišče ni moglo iti preko velike moralne avtoritete zaslišanih prič, med katerimi so bili n. pr. Maniu, Jorga in general Avarescu. Daljnji razlog za oprostitev pa je bil tudi ta, da vojska ni pokazala prav nič volje, vmešavati se v politične zadeve. VLADNI KOMENTAR K OPROSTITVI MANOILESCA. Bukarešta, 16. nov. Včeraj po seji ministrskega sveta je bila izdana tale oj-java: Vlada je postavila g. Manoilesca pred sodišče, ker je smatrala za potrebno, da se prepreči vsak kesnejši poskus povzročati nevarnost in resno ogrožati varnost države. Preki sod pa je pustil ob strani vse konsekvence in je mislil, da tu ne gre za slučaj, v katerem bi bilo treba uporabljati vso strogost zakona. Po tem, kako se bodo odslej vedli tisti, ki so s svojimi mahinacijami spravljali usodo države v nevarnost, se bo dalo ugotoviti ali je bila mila presoja prekega sodišča opravičena. Z izrečeno razsodbo je ta specialni slučaj zaključen. On pa nikakor ne more vplivati na vladno odločitev, da ne bi zahtevala uporabe zakona proti vsakomur, ki bi poskušal motiti javni red in varnost države. SKUPEN NASTOP JORGE IN MANIU-A. Bukarešta, 16. nov. Tukajšnji listi javljajo, da je Jorga poslal Maniu-u pismo, v katerem mu ponuja svoje usluge za skupno akcijo za to, da se vrže vlada. PRIKLJUČITEV AVSTRIJE K NEMČIJI ŠE NI NA DNEVNEM REDU. Berlin, 16. nov. Dopisnik lista >Echo de Pariš« v Berlinu javlja svojemu listu, da bo priključitev Avstrije Nemčiji izv edena čez kaki dve leti. Zdaj se še nič ne dela na to, ker hočeta obe državi prej s pravne in politične strani vse potrebno pripraviti. Potem pa bi v tej stvari stopili pred Zvezo narodov. — Po mnenju političnih krogov delata Nemčija iH Avstrija vsaka na svoj način za ta skupni cilj. V tej stvari da bi jih podpirali tudi njuni zavezniki. KORKUT ZOPET ČLAN JMO. Travnik, 16. nov. Na seji okrajnega odbora JMO je bil z večino glasov zopet sprejet v stranko Sakib Korkut. On je eden od ustanoviteljev muslimanske stranke. Zapustil jo je o priliki razcepa pred nekaj leti. Ta sklep se v krogih JMO različno tolmači, v splošnem pa ga odobravajo. POŠTNI MINISTER NA INŠPEKCIJSKEM POTOVANJU. Sarajevo, 16. nov. Poštni minister Vlajko Kooič je bil zadnji čas v družbi nekaterih radikalov na službenem — inšpekcijskem — potovanju v Banjaluki in v Travniku. Včeraj pa je odšel v Hercegovino. Minister je izjavil, da je cilj njegovega potovanja informirati se o potrebah pasivnih krajev v Hercegovini. Tudi hoče biti vsaj ob začetku navzoč pri odkupovanju tobaka. — Kar se tiče znižanja taks, o katerem so ga vprašali novinarji, je dejal, da se to vprašanje pro-čuje. 29. PARTIJA — PREKINJENA. Buenos Aires, 16. nov. 29. partija med Aljehinom in Capablanco je bik po 40. potezi prekinjena. Odnošaji med Jugoslavijo In Vatikaaom. O tem zanimivem vprašaju objavlja zagrebški »Obtor« interesantno posebno poročilo iz Beograda. Ker je bilo to poročilo zelo pristriženo in enostransko posneto tudi od nekega slovenskega lista in seveda tudi brez vira, objavljamo mi to poročilo celotno. ?.Obzor« poroča: V zadnjem času se je živo delalo na tem, da se reši vprašanje zavoda sv. Hieronima v Rimu. Naš poslanik pri Vatikanu Simič je dobil od dr. Marinkoviča instrukcije, po katerih naša vlada ne zahteva nič drugega, kakor da se označi nacionalni značaj tega poslopja in to na ta način, da prizna Vatikan, da more biti rektor zavoda samo državljan kraljevine SHS ter da ima pri njegovem imenovanju naša vlada pravico >non opstat«, oziroma »veto«. Na tej podlagi se je naš vatikanski poslanik pogajal z Vatikanom in pristojna kongregacija je sprejela predlog naše države ter je prefekt kongregacije sporočil našemu poslaniku, da je od naše države predlagana podlaga sprejeta. Vatikan je celo sporočil Simiču, da more o tem obvestiti svojo vlado. Nekaj dni kasneje pa se je dogodilo veliko iznenadenje, ker je tajnik kongregacije obvestil našega poslanika Simiča, da na najvišjem mestu ni bil sankcioniran sklep kongregacije in da se potemtakem ne priznava od naše vlade predlagane podlage. V Beogradu je to postopnaje Vatikana izzvalo začudenje in konstatiralo se je, da more biti povod te izpremembe v stališču sv. Stolice same ali v direktnem vplivu italijanske vlade ali pa v uplivu našega nuncija v Beogradu Pellegrineti-ja na papeža. Vsled tega je bil omajan položaj nuncija Pellegrinetija na našem dvoru. V zvezi s tem vprašanjem je bil v zadnjem času Pellegri-neti v Rimu in podaljšal svoje bivanje v Rimu, ko je zvedel za odmev, ki ga je v Beogradu vzbudilo spremenjeno stališče Vatikana. Pred tremi dnevi pa se je vrnil Pellegrineti v Beograd. Njegov povratek se smatra kot dokaz, da je Vatikan popustil in da je upanje, da se vprašanje reši v skladu z nazira-njem naše vlade. Ker je Vatikan odstopil od stališča, ki ga je sprejela sama kongregacija, je poslal minister ver Obradovič vsem jugoslovanskim Škotom razpis, v katerem je opozarjal na neroden položaj, v katerem se sedaj nahaja vprašanje zavoda sv. Hieronima. Čeprav je z dogovorom priznan nacionalni značaj tega zavoda, vendar ne more naš narod niti nadzo- rovati niti uplivati na upravo zavoda. Zaradi tega opozarja škofe, da ne pošljejo svojih gojencev v zavod Sv. Hieronima, dokler ne bo to vprašanje rešeno. Ob priliki tega razpisa je poslal nadškof Bauer svojim škofom okrožnico, v kateri jim priporoča, da ne pošljejo ministru za vere nobenega odgovora, dokler so ne bo vršila konferenca škofov, ki bo končno odločala o tem vprašanju. Med tem pa so nekateri škofje že poslali svoj odgovor ministru za vere in v teh odgovorih naglasili svojo popolno solidarnost s stališčem ministra za vere. Akt ministra in odgovori nekaterih škofov so še bolj poslabšali odnošaje s sv. Stolico in na nunciaturi so pričeli živahno poizvedovati, kateri so oni škofi, ki so dali tako izjavo ministru Obradoviču. Nunciatiira je skušala zlasti od dr. Korošca zvedeti imena teh škofov, ki so se izjavili solidarnim z vlado, a dr. Korošec je nad vse kategorično odklonil tako zahtevo z motivacijo, da ne more vršiti take vrste uslug in da je on sam iz lastne iniciative poiskal pota, da pravilno priobči sveti Stolici veliko nezadovoljnost, ki je v političnih in katoliških krogih zavladala vsled stališča sv. Stolice v vprašanju sv. Hieronima in v drugih vprašanjih glede odnošajev med cerkvijo in državo, ki bi morala biti rešena s konkordatom. Pri tej priliki je dr. Korošec naglasil, da je pripravljen braniti pravice katoliške cerkve in sporočil je sv. Stolici, da mora ona s svojim postopanjem omogočiti katoliškim krogom, ki imajo istočasno tudi dolžnosti do svoje domovine, da branijo stališče sv. .Stolice in sicer tako, da bo to brez škode za naše državne interese. Dr. Korošec je navedel tudi konkretna dejstva, v katerih je izrazil svoje mnenje, kako bi mogel Vatikan zavzeti drugo stališče, da ne bi nastal sum, ko da postopa proti naši državi kakor proti državi druge vrste. Dr. Korošec se je tudi pritožil proti popustljivemu postopanju Vatikana do fašistov-skih oblasti v Italiji, ki preganjajo našo narodno duhovništvo in naš katoliški element ter da se pripušča naš narod na milost in nemilost fašistom. Pellegrineti, ki je prispel pred tremi dnevi v Beograd, je imel več zelo pomembnih sestankov in v naših poučenih krogih mislijo, da bo Pellegrineti upošteval upravičeno stališče naše vlade. Politične vesti. = »Giornale d’ Italija« odgovarja »Narodnemu Dnevniku«. Virginij Gajda je objavil v »Giornale d’Italia« zaključni članek o franco-sko-jugoslovenski pogodbi. V članku konsta-tira, da je jugoslovanska javnost komentirala pogodbo absolutno v protiitalijanskem duhu in se pri tem sklicuje tudi na slovenska lista »Jutro« in »Narodni Dnevnik«. »Jutru« -ugovarja, da bi pomenil francosko-jugoslovanski pakt neuspeh italijanske politike, ker bi mogel Mussolini že davno biti soudeležen pri tem paktu, če bi hotel. »Narodnemu Dnevniku? pa odgovarja »Giornale d’ltalia« vsled uvodnika o pomenu zvezne pogodbe s Francijo: Nikakor ni res, da bi bil z zvzeno pogodbo zlom-ljein železni obroč, ki ga je kovala Italija okoli Jugoslavije, ker je ta obrač samo fantazija. — Jasno je, da naša izvajanja italijanskemu listu ne morejo biti po volji in zato tudi nismo niti najmanje pričakovali, da bi jih kak italijanski list odobraval. Ali trditev, da nimajo italijanska prizadevanja za sklenitev Tiranskega pakta, italijansko podpiranje makedonstvujuščih, zaroka kralja Borisa z italijansko princezo ter madjarska propaganda nobene osti proti Jugoslaviji, je tako smešna, da je odveč vsaka beseda. V Primorju in povsod drugod doživljamo tako velike sovražnosti od strani Italije, da vemo le predobro, kako stvari stoje. Zato pa tudi stoji, da je zvezna pogodba s Francijo zlomila od Italije kovani železni obroč sovražnikov okoli Jugo-slavij©* — »Vlada visi v zraku«. Tako je blagovolil prorokovati g. Pribičevič, ker da se nekaj velikega vali izza hriba. Le škoda, da ni g. Pribičevič tudi povedal, kaj je tisto veliko izza hriba. Pa ne da bi bil to Radič-Pribiče-vičev blok seljaške demokracije? Le predobro že ve jugoslovanska javnost, da sta Radič in Pribičevič že dostikrat napovedovala gore, a se je še -vedno porodila samo skromna miš. — Sicer pa čujemo prorokoviuija o skorajšnjem padeti vlade že mesece in mesece, a doživeli smo le to, da je padel v vodo demokratski *>lok, ki naj hi vrgel vlado, vlada pa je stalno dobivala v skupščini zaupnice. In da se ibo to še nadaljevalo, skrbi g. Radič, ki je s svojimi napadli na demokrate dosegel, da se demokrati vedno bolj odmikajo Radič-Pribi-eevičevi koaliciji. — Političen položaj v Beogradu. Vsled od-goditve skupščinskih sej je zavladalo v političnem življenju precejšnje zatišje. Vendar pa je mogoče konstatirati dvoje važnih dejstev. Odnošaji med demokrati in radikali so se znatno izboljšali ker je ustregel Vukičevič demokratskim zahtevam glede vojvodinskih občin. Na drugi strani pa so se zelo poslabšali odnošaji med demokrati in Radičem vsled ponovnih napadov Radiča. Zlasti so zamerili demokrati Radiču njegove napade na Pero Markoviča. — Položaj je torej stabilen in o demokratskem ibloku sploh nihče ne go-vori več. — Sporazum mod radikali in radičevci v Subotici. V nedeljo je imela subotiška organizacija HSS. okrajno zborovanje, na katerem je skleipala o svojem vstopu v mestno večino. Kot delegat vodstvo HSS se je udeležil seje dr. Sekula Drljevač. Sklenjeno je bilo, da se bo v imenu HSS pogajal z radikali dr. Tunič-Vodnič. Po vsej verjetnosti bo sporazum dosežen tudi v podrobnostih in bo imela nova radikalno-radičevsko-madjarska opozicija 57, opozicija pa 43 obč. svetovalcev. Zanimivo je, da demokrati niso hoteli iti skupno z radikali, pa čeprav so bili v ta namen storjeni v Beogradu koraki, da pride do sodelovanja. — Nov položaj na Balkanu. Polagoma morajo priznati tudi Italijani, da je bil z jugo-slovansko-francosko pogodbo ustvarjen na Balkanu nov položaj. Tako priznava »Giornale dTtaliac, da bo skoraj sklenjena francosko-grška in jugoslovansko-grška pogodba. Vsled tega je bil italijanski poslanik v Atenah nujno poklican v Rim in sigurno je, da bo skušala Italija z raznimi intrigami preorientacijo Grške preprečiti. Kakor poročajo italijanski listi, je nastalo nasprotje med francosko in grško vlado vsled francoske zahteve, da plača Grška vojne dolgove. Grčija pa s svoje strani trdi, da je za zavezniško vojsko v Solunu izdala več, kakor pa je prejela posojil ■in bi zato ona morala zahtevati še od Francije denarja. Sedaj bo najbrže Francija črtala grške dolgove, obenem pa tudi pristala da dobi Grčija posojilo, ki ga radi rešitve begunskega vprašanja nujno potrebuje. Seveda pa bo Francija pristala na oboje le, če sklene Grška z Jugoslavijo in Francijo zvezno pogodbo. — Upliv Italije na Balkanu bo s teni znatno omajan in to je prva posledica fran-cosko-jugoslovanskega pakta. z= Manoilescu oproščen. Bratianova vlada je doživela težak poraz, ker je sodišče oprostilo Manoilesca z večino glasov vsake krivde. Sodišče je osvojilo mnenje zagovornikov, zlasti generala Averesca, da je borba za revizijo vlade na legalen način dovoljena in da zato ne more biti kaznovan Manoilescu, če je hotel doseči povratek princa Karla v Ru-munijo ter njegovo izvolitev v regentskii svet. Oprostilna razsodba je naravno izzvala v vsej Rumuniji največjo senzacijo in vlada je dala zasesti po vojaštvu vsa javna poslopja. Nobenega dvoma ni, da se bo sedaj notranja politična borba v Rumuniji znatno poostrila. Volilni uspehi levičarskih strank v Nemčiji. V nedeljo so se vršile občinske volitve v Messenu, Mecklenburgu, Bremenu in Dan-zingu. Skoraj povsod so levičarske stranke močno napredovale, dočim so zlasti nemški nacionalisti zelo nazadovali. V Bremenu so meščanske stranke izgubile večino in bodočo večino sestavijo soc. demokrati z demokrati ali pa s komunisti. Zlasti pomembno je to, da so soc. demokrati močno napredovali v agrarnem Mecklenburgu. Največji napredek pa so dosegli demokrati v Danzingu, kjer so postali najmočnejša stranka. V Danzingu so Poljaki izgubili dva mandata. V Hessenu pa je napredoval centrum. — Re-zul tat volitev je, da je razpust parlamenta zopet bližji in da bodo nove volitve znatno okrepile levico v nemškem državnem zboru. DB. MARX IN STRESEMANN NA DUNAJU. V ponedeljek ob 1. popoldne sta dospela na Dunaj nemški dri. kancelar dr. Marx in nemSki zunanji minister dr. Stresemann. Na kolodvoru Ju je sprejel predsednik, avstrijske republike dr. Hainisch in vsa avstrijska vlada. Zvečer je bil pri avstrijskem kancelarju dr. Seiplu banket, ki je bil vsled govorov obeh kancelf.rjev tudi politično pomemben. Kot prvi je govoril dr. Seipel. Omenil je uvodoma svoj prvi obisk v Berliuu in prvi prihod dr. Stresemanna na Dunaj in povdar-jal, kako veliki napredki so bili od tedaj doseženi. Toda pogled ne sme biti oprt nazaj, temveč bodočnosti velja naše delo. Zapomniti si pa treba, da je napredek mogoč le, če preveva vse delovanje idealizem. Nato |je govoril dr. Seipel o zunanji politiki in dejal, da je nemogoč mir inrazorože-nje, da ni mogoč napredek Evrope, če ne zina-ga ozir na celoto in zaupanje do soseda. Nihče pa .ni tako poklican, da prevzame vodstvo v tem novem delu za blagor Evrope, ko oba današnja gosta, ki sta z Locarnsko politiko tako uspešno zasejala med narodi seme zaupanja. Napije na zdravje predsednika Hindenburga, napije na zdravje obeh gostov in vsega nemškega naroda. Dr. Seiplu je odgovoril dr,.Mara. Z veseljem je zopet na Dunaju ia prisrčen sprejem mu ostane v nepozabnem spominu. Tri in pol leta je od tega, ko sta bila dr. Stresemann in on oficijelno na Dunaju. Težke čase je od tedaj preživel nemški narod, toda danes čutimo, da sta se obe državi korak za korakom oddaljevali od prepada in da ste položile trdno podlago za okrepitev na znotraj in uveljavljenje na zunaj. S praktičnim idealizmom, ki ga je omenil tako točno dr. Seipel bo napredoval nemški narod v Avstriji in Nemčiji. Med prijateljstvom Avstrije in Nemčije ni nobenega ločila. In drugače tudi biti ne more, ker skupen je naš jezik, skupna naša kultura in skupna naša življenska pot, ki jo moramo prehoditi. Prišli smo k vam kot zvesti prijatelji k zvestemu prijatelju. To prijateljstvo bomo tudi na zunaj utrdili in ga s snidenjem poglobili. Nato je povabil dr. Marx dr. Seipla k oficijelnemu obisku v Berlin. FRANCOSKO - ITALIJANSKA RIVALITETA. NA BALKANU. Diplomatski urednik »VVestminster Gazst-te« piše o francosko-italijanski rivaliteti Ji* Balkanu in vidi vzrok te rivalitete v sledečem: Cilj francoske politike je da pride do zbli-žanja med Srbi in Bolgari in da se potem osnuje zveza balkanskih držav. Italijanska diplomacija pa skuša ta načrt Francije na vsak način preprečiti. Zato skuša z vsemi sredstvi onemogočiti zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarsko na eni in zbližanje med Jugoslavijo in Grško na drugi strani. Zato je italijanska vlada takoj ponudila sama Grški posojilo ko je to naletelo v Ženevi na težave. S tem je italijanska vlada dosegla da je osta- lo vprašanje proste luke v Solunu še nadalje nerešeno. Ko je prišlo pozneje na dnevni red zbližanje med Jugoslavijo in Italijo in je Jugoslavija ponudila Madjarski prosto luko v Splitu, je takoj Italija ponudila Madjarski prosto luko na Reki, če sklene ž Italija tajno pogodbo. In da bi še bolj navezala Madjarsko na sebe je Italija v Ženevi nastopila za madjarske zahteve proti rumunskim. Vse to dokazuje, da tvori pravo ozadje balkanskih dogodkov rivaliteta med Francijo in Italijo. Izhod iz vsega vprašanja bi bil po mnenj0 »Westminster Gazettet, če bi Italija in Jugo: slavija poslušale angleški nasvet. Ta obstoj1 v tem, da Jugoslavija podpiše nettunske k°n' vencije, Italija pa omogoči tako tolm#*nl-Tiranskega pakta, da ga more sprejeti tudi Jugoslavija. Angleški last priznava, da dosedaj Mussolini še ni pokazal, da misli sprejeti angleški nasvet. _________ ____________ OFICIOZEN RIMSKI LIST IMENUJE V ENI SAPI »JUTRO« IN »NARODNI DNEVNIK«. Včerajšnje »Jutro« je poročalo z vidnim zadoščenjem, da je oficiozen rimski list »Giornale d’ Italia« odgovoril na izvajanja »Jutra«. Seveda piše »Jutro« tako, ko da bi »Giornale d’ Italia« napisal članek samo zaradi »Jutra«, kar pa ni res. V istem članku ko »Jutru« od-ftova-rja, »-Giornale <1* Italia« tudi >Naro$ueU,u dnevniku«, pa čeprav mi o tem ne poro6az»o s takšnim zadoščenjem, ko Jutro:. Pač pa bi z zadoščenjem pripomnili to, da je bahavo jutrovsko omalovaževanje našega lista rodilo le ta uspeh, da imenuje oficiozeu rimski list v eni sapi »Jutro« in »Narodni Dnevnik«. Abderitsko stališče velja, torej samo v krogih, kjer delajo politiko, ki ji »pravi Nemec »Kirchturmpclitik«. Ne zavidamo »Jutrac, da je on njen reprezentant v Sloveniji. NEVERJETNA DOSLEDNOST. V včerajšnjem uvodniku »Jutra-c, ki je splohi od sile zabaven, Citatno med drugim, da bi SDS lahko s fuzijo z demokratsko stranko prišla v vlado, da pa ni hotela. Toda SDS ne dela oportunistične politike in se zaveda, da bi upropastila program gospodarske rav-nopravnosti, če bi to storila. Ali slišite to kmečko nevesto, kako je postala naenkrat sramežljiva? SDS se na vlado požvižga, če še ne veste! Kaj, takšna doslednost ! Sedaj razumemo zakaj se je SDS raje zvezala z Radičem. Kmečka nevesta, je šla.a.se-ljaškim voditeljem. Bilo srečno in lovski blagor! Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 16. novembra, sreda: »Medeja«, premijera. Premijerski abonma. 17. novembra, četrtek: zaprto. 18. novembra, petek: »Dva bregova".. Red B. 19. novembra, sobota: »Medeja«. Red C. Op era: 19. novembra, sreda: »Tosca«. Prvi nastop gospe Mitrovičeve. Red C. 17. novembra, četrtek: zaprto. 18. novembra, petek: »Traviata«. Red D. 19. novembra, sobota: >Bajadera«, opereta. Izven. Repertoar Narodnega gledališča v Mariboru. Sreda, 16. novembra ob 20. uri »Igra s smrt-jo«, ab. B. Premijera. DEBUT V DRAMI. V pondeljek, 14. t. m. je prvič nastopila v večji -vlogi gospodična Maša Slavčeva; igrala je Tilly v »Vrtu Eden«. Ambiciozna mlada igralka si za svoje zmožnosti ni zbrala po-sobno srečne vloge, kajti Tilly je lahkotna osebica, ki je stkana bolj iz Ijajev, kot iz globljih dramatičnih konfliktov. Zahteva efektne igre, katere bi bila ze vdo-niačena rutinerka bolj zmožna, kot zelo mladostna začetnica. Gospodična Slavčeva, ki je svojo nalogo pojmovala povsem resno, je po-; dala vlogo zelo dostojno. Ni se dala zapeljati mngoštevilnim prilikam za frivolno ugajanje, ampak je skušala ustvariti dramatično plat v soje vloge, kar se ji je posrečilo. Seveda je njeno delo še neizpiijeno, kar je šlo deloma na račun treme, katera, jo je v prvem dejanju posebno ovirala. Gdč Slavčeva je na odru okretna, a glasovno precej šibka, kar jo bo zadrževalo od vlog, ki stavijo v tem oziru večje zahteve. Njen prvi- nastop pa je napravil ugoden vtis. K predstavi je treba omeniti, da ni bila 1 skrbno pripravljena. Znanje vlog je bilo »po- 1 četka tako slaibo, da je oviralo tempo in efekt ! igre ter je tudi razvoju debutaotke škodovalo. Ker tega očitka že dolgo ni bilo treba zapisati, storim to danes s tem večjim povdar-kom. Posamezne figure so bile v okvirju igre — dobro posrečene. Omenjam trojico starih gospodov Kralj, Lipah in Sancin, gospoda Pečka ter g. Drenovca, ki je s svojim j knezom ustvaril prav dotfro figuro; tudi ga. Danilova in ga Medvedovh ter g. Cesar so bili na dobri višini. KONCERT ZDENKE ZIKOVE. ZagrebSka primadona Zdenka Zikova je priredila v pondeljek zvečer v veliki unionski dvorani samostojen koncert z zanimivim sporedom solospeypv Gotovca, Lajovca, Škerjanc (Jugoslovani) Dvofaka in KriŽka (Cehi), R. Straussa (Nemec), Debussyja in Duboia (Francozi), de Falla (Spanec) in Puccinija (Italijan). Zaradi zaposlenosti drugod sem poslušat le zadnji del koncerta, ki me je prepričal o slovesu Zikove kot odlične, prvovrstne pevke. Priljubljena je bila že pred leti v naši operi, ljubijo jo v Zagrebu, kjer se je še bolj razvila in razmahnila. S svojim krasnim, izborno izšolanim glasom in vzor- nim prednašanjem posameznih skladb si je tudi na pondeljkovem koncertu pridobila vse simpatije žal nežtevilnih poslušalcev, ki so jo pa tembolj iz srca odlikovali s prisrčnim, frenetičnim priznanjem. Na klavirju je soli-stinjo spretno spremljal pianist I. Julio. Slab obisk koncerta me je osupnil, morda je pa za današnje razmere in sedanjo splošno krizo koncertnih prireditev le preveč. Dva koncerta bi z ozirom na to, če hočemo, da ljudje tudi gledišče posečajo — na mesec zadostovala.. Za komorne koncerte pa je predvsem priporočati dvorano filharmonične družbe; če to napolnimo, je koncertant lahko zadovoljen. —c. LJUBLJANSKA OPERA: BAJADERA. Ko se je zanimanje oibčinstva za »Orlova ohladilo, mu je uprava servirala novo operetno dobroto »Bajadero«, glasbeno delo očeta »Grofice Marice« E. Kalmana. Do libretov, dunajskih operet nimam zaupanja, ker bo ponavadi skrajno puhla in omledna, papricirana z večalimanj neslanimi dovtipi, ki se jim smejati ne morem. »Bajadera« dela v tem oziru prijetno izjemo. Vsebina je dosti sprejemljiva, muzika apartna, mestoma celo uva-ževanja vredna, dovtipi neprisiljeni. Popularnosti gotovo take nima kot »Grofica Marica«, vendar je pa užitna, če poverijo glavne vloge dobrim »očem in če poskrbe za lepo opremo, za elegantne obleke in šik P‘?.?aiy ' Pri nas so skoro vsem zahtevam ' ličeva, Drenovec. Peček, Povhe (rdheO, latkova, šubelj, Rus in vsi, k« te^ 6eK^irl\’n^uUddSu VstregH. Posrečili so se°plesi in balet, kapelnik NoHat pa je pri pultu temperamentno užigal Kalmanove ritme. Posebno pohvalno naj pa omenim, skrbno in oikusao inscenacijo zadnjega dejanja. Opereta je bila publiki zelo všeč, naj se za- bava še nadalje pni reprizah, v dobrobit gle-diške blagajne. —c. Na komornem koncertu kvarteta Zika iz; vajajo Zikovci tudi Škerjančev najnovejši godalni kvartet Sonatina da camera. Skladatelj L. M. Škerjanc, čigar kvartet in »Koncert« za veliki orkester sta bila pred kratkim izvajana v Pragi z največjim uspehom pri publiki in kritiki, je napisal svoj godalni kvartet, ki je obenem njegov tretji kvartet, v letih 1935-26. Delo sestoji iz dveh etavk<^’ katerih prvi nosi naslov »Vivace?, »Scherzo«. Vsled svoje sorodnosti * sonatno obliko, ki pa je razvi skladateljevo. — Vstopnice za ta koncert so t predprodaji v Matični knjigarni. Dnevne vesti, — Odlikovanje. Gospa Minka Govekarjema, znana slovenska književnica in gospa Avgusta Danilova, članica ljubljanskega Narodnega gledališča sta odlikovani z redom Sv. Save IV. razreda. — Odlikovanje. Rdeči križ je odlikoval Angležinjo mis C. B. Makay s srebrno kocino za zasluge, ki si jih je iztekla med svetovno vojno za jugoslovenski narod. — Novi kraljevi adjutanti. .Za kraljeve adjutante so Imenovani: artiljerijski polkovnik^ Antonije Pekič, artiljerijski polkovnik Vojislav Savič, pehotni polkovnik Dragomir «arič in generalštabni polkovnik Milan Ze- Sorodnost pošte v Kranju. Pretekli teden, v petek zjutraj, je bilo na kranjski posti oddano pismo na naslov prejemnika v tH j - *' Fismo Je romalo v Ljubljano cele ®nl- Naslovljenec pa ga je prejel šele Pondeljek dopoldne. Spotoma je pismo po Jla v jmo čigavi krivdi zašlo v Škofjo Loko. M P'snio prejme naslovljenec na rpnfiin?-m i11®11 naše države ali pa v kate-. ,°u mestu sosednjih držav tekom dveh „ v’ Jz.'e 1 uro oddaljenega Kranja je mo-5 • P>®mo prejeti šele tekom treh in pol Apeliramo na poštno ravnateljstvo, da Poskrbi, da se taki slučaji ne bodo ponav- — Samostojno zavarovanje zdravnikov. V nedeljo je beograjsko zdravniško-društvo sklicalo zborovanje zdravnikov in njih rodbinskih članov. Zborovanje se ni vršilo, ker se ie od 1730 zdravnikov udeležilo zborovanja samo 75 društvenikov. Kljub temu, da se zborovanje ni moglo vršiti, je prvomestnik m Genčič udeležencem poročal, kaj je odbor tozadevno že storil. Poročal je, da se je iz-P a mislilo osnovati zdravniško banko. lavmca naj bi štela 4 milijone dinarjev. Kapital naj bi zbrali društveniki sami, in sicer "aJ štel vsak delež 1000 Din. Akcija ni spela. Od 1730 članov je podpisalo delež samo 130 Slanov. 5-članski odbor je nato raz-nstn 0 usPeiu)> ki bi Sa dosegli, če bi se mo i°V^ travniški fond. Zavarovanje bi se G r?‘? izvesti na principu vzajemnosti. Dr. um p- Navil, ^a ie dognano, da znaša OižV OSt na teritoriju beograjskega zdrav-v/ega društva, kateremu pripada Srbija in „^y°dina s Sremom, 2 odstotka, ali z dru- besedami, da umre letno 34 zdravnikov, in e?vi<^enih je letnih 1000 Din za imenovani *°Od. Razgovor o tem vprašanju je trajal nad : Uro, nakar so se Hani odločili za sklicanje črednega občnega zbora. — >Po&tni glasnik«. Izšla je 22. številka ^Poštnega glasnika«, stanovskega in strokovnega glasila Oblastne organizacije poštnih uslužbencev v Ljubljani. — Tečaj za živinorejsko inšpektorje. 25. oktobra je bil na zagrebški univerzi otvor-i&n trimesečni pripravljalni tečaj za polagale izpita za živinorejske nadzornike. V te-Csj so se sprejeli agronomi in veterinarji, ki dokazali najmanj petletno specijalno Prakso v živinoreji. Prijavilo se je iz vse av-e skupaj deset kandidatov in sicer se-°n<>nlOV Mje veterinarji. Po po-,oi .®° iz Hrvatske, 2 iz Bosne in 2 iz Slovenije, 1 dz Dalmacije in 1 iz Vojvodinci Ilar°dnosti je 6 Hrvatov, 2 Srba in - Siovenca. Od agronomov so trije nastavm-na kmetijskih šolah, trije so pri oblastih ln eden pri srezu. Vsi veterinarji so sreski Veterinarski reJerenti. ~~ Z ljubljanske univerzo. Za rednega P^esorja filozofske fakultete v Ljubljani imenovan dr. Nikola Radojčie. r ~~ Iz vojaške službe. Za načelnik;« štaba °mande Dravske divizijske oblasti je imenovan generalštabni podpolkovnik Anton °kar, doslej pomočnik načelnika štaba komande Dravske divizijske oblasti; žandar-irr? 8^* podpolkovnik Dušan Jovanovič je ske»i?Van« M Komandanta 8. žandarmerij- POD« v Ljubljani, vrnili ir r^OSo,bljenostBim izpitem, ki so Ikem JTv■£? 4‘ d« 12- novembra na mo-Kem u6itelj,isou v Ljubljani pod predsed-* Stvom ravnatelja A. Dolderja, se je prija-"1 lW 27 kandidatov in 44 kandidatinj. Usposobljeni so bili: I. a) za lafičino: Milica Zorč; b) za IrancošSino: Marija Čelik; c) za srbohrvaščino na meščanskih šolah s. Metoda Zupančič; č) za srbohrvaščino na osnovnih šolah: Elvina Dolinar in Franja Kavšek. Ji" Za osnovne šole: Feliks Gostinčar, Alfred Janko, Franc Jerala, Josip Jankovič, *ranc Jamaviž, Adolf Klovora, Blaž Lah. “Jubič, Franc Ostanek, Srečko Pečar, Ai.- £el'havc, Josip Pirc, Josip Prusnik, m ^ fruPPis, Ladislav Razinger, Ivan Re,- Vinko Rupnik (z odliko), Franc Stelo Tavk° Sčhott, Janko Sicheri, Andrej Zla h)! • Van Stefe, Maks Trx>roty, Leopold Mari; ^ ^ranc Zomer. — Maksa Chrobath, Ana IVvikada, Marija Čibej (z odliko), Mi-- ' nc, Ana Drobnič, Marija D rov en ik, ji |a. Eržen, Ana Gabrijel, Ana Gabršek, ozahja Iglič, Marija Janko, Marija Kalan, 'Jagoda Kokalj - Bačič, s. Valerija Kraker, ^ttialija Lablč, Jana Levstik, Berta Lovšin, *;avla Penko, s. Gera Pernat, Melita Peie-igV Jakobina Podboj, Meta Rainer, Danica na ^ barija Sevnik, Dora Slapfeak, Olga ”er, Emilija Svetic, Angela Švetic, Bo-Škulj, Julijana Turk, Danica Urban-'Ana Vardjan, Joslpina Veršec, Nada Vo-jv> Julija Wostner in Marija Zupančič. — kandidata in tri kandidatinje so .bili re-°birani. Rockefeller podaril 2,000.000 dolarjev p ,**dovski muzej. Kot poročajo, je prejela ia fc^ska vlada od ameriškega malijonar-j,__“ockefellerja darilo 2,000.000 dolarjev za * aLapland« Floren-ta Lamota. V njegovih čevljih so našli dragulje, v vrednosti 100.000 dolarjev, to je naših 5,500.000 dinarjev. Aretacija pa je imela še nadalen uspeh. Newyorški policiji se je posrečilo ob tej priliki odkrito tihotapsko družbo, ki je v enem letu vtihotapila v Zedinjene države za več -milijonov dolarjev raznih draguljev. — Ljubljanska župa Jugoslovanske Pevske Zveze ima v zalogi še nekaj izvodov sledečih skladb, katere si lahko nabavijo včlanjena društva za ceno enega dinarja za partituro: E. Adamič: »Slovo« (nagrobnica), »Čuj nas zemlja«, »Vso noč pri potočit, »Zdravica«, »Ti in jaz«, »Kje si svoje lice umila?« in »Oče naš«; St. Premrl: »Blagor mu« (nagrobnica); F. Juvanec: »Molitev ae-odrešenih« in [»Budnica«; za ceno 4 dinarjev pa »Sest narodnih pesmi« E. Adamiča. Vse navedene skladbe so na razpolago tudi vsem nevčlanjenim društvom za dvojno ceno, le »Oče naš« E. Adamiča stane za nečlane 4 dinarje. Note se naročajo pri Ljubljanski župi J. P. Z. Ljubljana. 1— Da bo mogoče ugotoviti, koliko stanovanj manjka v Ljubljani, vabi mestni magistrat vse one ljubljanske prebivalce, ki iščejo stanovanje, bodisi, da jim je sedanje stanovanje ^odpovedano, bodisi, da stanovanja sploh Se nipajj in ga iščejo in pa ne glede na to, ali ao že vložili kako prošnjo za stanovanje ali ne, da se zgilase po sledečem načrtu na mestnem Magistratu in od-dado svojo prijavo tam na zapisnik. Vsakdo naj prinese seboj dokaz, da mu je stanovanje odpovedano. Ker je pričakovati pre-cejšuie število prijavnikov, se bodo sprejemale prijave po abecednem redu po priimkih prijavnikov in sicer; v četrtak 17. novembra od črke A do F; v petek 18. novembra od črke G do L, v soboto 19. novembra od črke M do S in ^v pondeljek 21. novembra od črke Š do 2. Te prijave se bodo sprejemale od 8. do 12. ure v mestni posvetovalnici na magistratu, soba St. 22. Vsi oni, ki se ne bodo mogli prijaviti v navedenih dneh, oziroma bodo iskali stanovanje po 21. novembru 1927, naj oddajo svojo prijavo na mestnem magistratu V sobi št. 41, Mestni trg št. 2, II. nadstropje, med običajnimi uradnimi urami. Ker zeli mestna občina ljubljanska dobiti na ta način točnejši pregled pomanjkanja stanovanj in obenem osnovati med hišnimi posestniki in najemniki brezplačno posredovanje v prometu s stanovanji, vabi se najemnike, da se točno odzovejo temu pozivu.' — Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, Sekcija Ljubljana, sklicuje članski sestanek na petek, dne 18. novembra ob 20. uri v družabni lokal na Kongresnem trgu 1. Na dnevnem redu bo razprava o nezaposlenosti inženjerjev in arhitektov. Vabijo se člani, vpeljani gostje in vsi prizadeti. 1— Ljubljanski Sokol priredi, kakor že objavljeno, dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici v Narodnem domu v proslavo ujedinjenja telovadno akademijo; istočasno proslavi tudi zgodovinski dogodek — prijateljsko pogodbo med francosko republiko in našo kraljevino. Na akademijo, pri kateri nastopijo vzorne vrste vseh oddelkov, vljudno vabi svoje članstvo kakor tudi članstvo ostalih ljubljanskih in okoliških Sokolskih društev ter Sokolstvu naklonjeno občinstvo. — Odbor Ljubljanskega Sokola. 1— Umetniške uložke na >modni čajanki« Atene bodo iz prijaznosti izpolnili sledeči umetniki: pevsko uložko koncertna pevka ga pl. Levičnikova, operni pevec g. Šubelj, pianistka gdč. Vogelnikova; koncertno uložko pianistka gdč. Novakovičeva, violinist g. Rupelj; plesno uložko plesni umetniški par gdč. Wizjakova - g. Vlček. ,1 predprodaja vstopnic za »modno čajanko« Ateno 16. t. m. od 17. do 20. ure v veliki dvorani Uniona, je v cvetličarni Kor-silta, Aleksandrova cesta. Vstopnice se bodo izdajale tudi na dan prireditve pri blagajni. Vstop k čajanki bo dovoljen ob vsakem času. Programne točke so samostojno zaokrožene tako da bodo zadovoljni tudi pozni obiskovalci prireditve. Maribor. m_ Manifestacije ob priliki rapallskih dni. Po rapallski komemoraciji, ki se je vršila v petek v Narodnem gledališču, se je vršilo v soboto ob 18. uri pred spomenikom Jugoslovanske Matice v mestnem parku prižiganje žare, katerega se je vdeležila skoro samo srednješolska in druga mladina, katere se je nabralo kljub slabemu vremenu več sto. V ta namen je postavila Jugoslovanska Matica pred spomenik veliko, umetniško izdelano žaro, za katero je izdelal osnutek akad. kipar g. Niko Pirnat. Ob tej priliki so se vršili na-vduševalni govori zastopnikov dijaštva, Lo-parnika, Irgla, Klojčnika in Mioviča. V imenu J. M. se jim je zahvalil njen predsednik g. ravn. Stanko Detela. Študenti so zapeli tudi več pesmi. Po tem aktu se je razvila povorka, ki je potem manifestirala po mestu za naše neosvobojene brate. Krenila je potem tudi pred stanovanje generala Maistra, ki je pozdravil manifestamte s svojega okna ki jih pozval, naj vztrajajo v svojem delu za naše tam preko. V nedeljo se je vršil nabiralni dan za Jugoslovansko Matico in se je ob tej priliki nabralo G177 iDin. m— škol dr. Andrej Karlin sedemdesetletnik. Predvčerajšnjim, dne 14. t. m. je praznoval sedanji mariborski vladika, škof dr. Andrej Karlin sedemdesetletnico svojega življenja. Dr. Karlin je bil rojen dne 14. novembra 1. 1857 v Stari Loki na Gorenjskem. V mašnika je bil posvečen 1. 1870. Služboval je nekaj časa kot kaplan po raznih kranjskih 1'arah, potem je pa odšel v Rim študirat teologijo in se potem vrnil kot katehet na II. državno gimnazijo, kjer je ostal do imenovanja za tržaškega škofa. Kot tržaški škof je bil dr. Andrej Karlin splošno priljubljen dušni pastir, obenem pa tudi vzoren Slovenec. V tem svojem svojstvu je preprečil marsikatero nakano proti našemu življu na Tržaškem, kar je seveda napotilo fašiste, da so pričeli rovariti proti njemu in so končno tudi res dosegli, da je bil odstranjen in zamenjan s sedanjim škofom dr. Fogarjem. Ob prihodu iz Trsta je bil nekaj časa zopet profesor, 1. 1923 je bil pa po smrti dr. Napotnika imenovan za škofa lavantinske škofije v Mariboru. Njegovo imenovanje je bilo zelo .posrečeno, kar dokazuje, da si je znal že v tem kratkem času pridobiti splošne simpatije prebivalstva mariborske Škofije. Naj bi ostat vzorni mož še mnogo let čil in zdrav! m— Prvi nemški koncert po prevratu. V soboto se je vršil v Unionovi dvorani prvi javni nastop mariborskega nemškega »Miin-nergesangvereina.« Dvorana je bili seveda razprodana. Koncerta se je vdeležilo vse kar čuti v Mariboru nemško. LJUBLJANSKA POROf A. ŽENA UBILA SVOJEGA MOŽA. Senatu predseduje višji sodni svetnik Mladič, votanta sta sod. svet. Mohorič in sodnik Juvane, državno pravdništvo zastopa dr. Fel-lacher,^obtoženko zagovarja dr. Marušič. Obtoženka je 35-letna vdova. Marija Bene? dikt iz Stud pri Domžalah, pristojna v Škofjo Loko, da je dne 27. septembra t. * k sicer ne v namenu ga usmrtiti, pa vendar z drugim sovražnim^ namenom udarila svojega zakonskega moža Franceta Benedikta z ostrino sekire po glavi tako, da je vsled- gnojnega vnetja možganskih mren dne 2, oktobra t. 1. v ljubljanski deželni bolnici umrl. Obtoženkino predživljenje je zelo pestro in raaburkano. Imela je že dva nezakonska otroka * nekim Fr. Filomijem in.se je poročila po lastni izjavi s 553'btnim Ffancetom Benediktom le zato, ker je imel prav dober zaslužek kot klobučar in izdelovalec copat. Rila je prepričana, da bo pri njem dobro in brezskrbno živela. Ona je na glasu kot delomrzna. in zapravljiva ženska, vajena je pohajkovanja in beračenja, kar je napravilo aakon nesrečen. Dne 26. septembra t. 1. sta skupaj * možem podiral mlin, ki je oddaljen le par ko-' rakov od njunega stanovanja, ker namerava na tistem mestu zgraditi tvrdka »Dedič in t# t ' -S* 1 Slavni češki književnik K. M. Čapek - Chod, ki je pred kratkim nenadoma umrl v Pragi. Par dni pred svojo smrtjo je bal čapek-Chod tretjič odlikovan z državno nagrado. Zanki« tovarno. Med delom sta se neprestano prepirala in zmerjala. Dan pozneje, 27. septembra je šel France Benedikt v Ljubljano po denar, ki ga je prejemal kot rento od Pokojninskega zavoda. Z vlakom okoli 15. ure se je vrnil domov in ee mu je poznalo, da je popreje nekoliko pil. Sicer pa ni bil močno udan pijači. Nekaj časa se je pomudil pri delavcih, ki so podirali mlin, nakar je stopil v svojo bližnjo bajto. Proti večeru je začela obdolženka nad njim kričati in mu očitati, da ni dovolj pazil na malega sina Ivana, ki se je pred dnevi opekel. Mož ji je seveda ugovarjal, nakar. mu je ona zagrozila: »če ne boš tiho, te bom s sekiro udarila«. Hip nato je že tudi prihitela iz hiše k mlinu, pograbila tam ležečo sekiro in se vrnila v ibajto. Prepir se je nadaljeval in je tekom njega obdolženka prizadejala svojemu možu na levi strani^zatilja 2 cm dolgo rano, ki je povzročila ločitev zatilnice in razpoko lobanjske kosti v velikosti enodinar-skega novca, obenem pa je bil ta del kosti udrt. Rana je bila že takoj inficirana, kar je dovedlo do gnojenja vnetja možganskih mren in s tem do Benediktove smrti. Benedikt si je rano le za silo in brez potrebne skrbi obvezal in se ni dalje brigal *a njo, dokler se niso pokazale posledice infekcije in se mu je pričelo blesti. Žena ga je dala na to prepeljati v ljubljansko bolnico, kjer pa je 2. oktobra umrl. Obtoženka svoje dejanje priznava, vendar se brani s silobranom, ker jo je baje med usodnim prepirom (Benedikt hotel udariti ■ poldrugiitersko steklenico po glavi. Na široko med pogostim jokom pripoveduje svoje preteklo življenje, nazorno slika veliko skopost svojega pokojnega moža, ki ji ni dajal nobenih sredstev za preživljanje, tako da je morala sam z lastnimi rokami trdo delati, da je mogla preživeti sebe in otroka. Mož je celo vso hrano, ki jo je nakupoval za svoj denar, zaklepal pred njo in si zato tudi sam kuhal, da ne bi ona in otrok kaj od tega pojedla. Zaslišanih je bilo Sest prič, ki pa ne men rejo nič točnega izpovedati, vendar pa skušajo v zelo podobnih izjavah oforeaneniti obtoženko in jo naslikati kot skrajno slabo in propalo žensko. Porotnikom sta bila stavljena dva vprašanja in sicer: 1. glavno vprašanje glede uboja in 2. eventuelno vprašanje za slučaj zanikanja prvega glavnega vprašanja glede prekoračenega silobrana.. A Sledi krajši govor državnega prednika. Zagovornik dr. Marušič v živahnem govoru našteva napake pokojnega Beaiedikta, ki ga hočejo vsi naslikati kot mirnega, sovraštva in vsega hudega nezmožnega človeka in vzornega zakonskega moža, čemur pa oporekajo« njegove številne predkazni radi nasilnosti in pretepa ter njegovo skrajno slabo ravnanje z ženo in otrokom, katerima ni privoščil niti vsakdanje jedi. Da je Benedikt umrl, “ je bil zgolj slučaj in le. orodje tega slučaja je bila obtoženka. Oporeka trditvi, da obtoženka ne bi hotela delati^ ker s čim naj bi potem preživljala sebe in otroka. Tudi priče so morale potrditi, kako težka dela je Benediktova Opravljala, na primer; nosila iri vozila opeko, kot drugi moški, pri tem pa vedno hodila v bližnjo bajto k svojemu bolnemu otroku in ga negovala.' Apelira na porotnike, da maj oba vprašanja zanikajo in vrnejo otrokom mater, da ti ne postanejo sirote in zaidejo na kriva pota že v najbolj rani mladosti, kot se je to zgodila s starejšo obtoženkino hčerko. Kot 15-letno dekletce ee nahaja danes 'v zaporu in preiskavi radi taivine. Porotniki so prvo glavno vprašanje glede hudodelstva uiboja potrdili z 9 glasovi, nakar je bila obtoženka obsojena na 4 leta težke ječe, poostrene z 1 posjom in 1 trdim ležiščem na dan obletnice vsako leto. V kazen ae ji všteje preiskovalni zapor od 4. oktobra do včeraj. .Benediktova je kazen z glasnim jokom sprejela-in jo takoj nastopila. ZADNJI SLUČAJ — TATVINA. Obtožen je Peter Šparovec rojem leta 1895, delavec v Ljubljani, oženjen, stanujoč v Ljubljani, Karet Kotnikova ul. 3^ že jiredkazno- "Wn, da je vzel ram‘svojega dobička it lastnine: /fvrdke >Franc Rebernik in Ivan BrunčjJk v večkratnih ugrabkih raznih navdnih in oljna tih barv, lakov, emajla, čopičev, lopatic, raznega papirja itd. v skupni vrednosti 28 tisoč 556 Din. V času od 5. do 18. decembra 1926 je vlomil pri prodaj.-Ravnihar v zakljenjeno qkla- dišče in ukradel 35 parov raznih čevljev v skupni vrednosti 4000 Din in pri tvrdki A. Krisper'2 -para rokavic, 2 para moških in 3 pare ženskih nogavic v skupni vrednosti 147 Din 50 par. Šparovec je glasom policijskega " poročila znan kot delomrzen človek in nevaren vlomilec. Odnašal je navedene predmete pri tvrdki »Rebernik in Brunčičc v manjših količinah, ukradeno blago pa je"razpečaval deloma sam, deloma njegova žena raznim strankam. Zasačen je bil o priliki, ko se je zopet splazil v skladišče tvrdke >Rebemik in Brunčič«, pa sta se lastnika skrila v skladišču. Svetil si je z električno svetilko in je pri tej priliki posvetil naravnost v obraz solastniku tvrdke Reberniku, nakar je pobegnil. Rebernik je za njim štirikrat streljal in ti streli so alarmira- li tamkaj službujočega stražnika, ki je obtoženca prijel in aretiral. Šparovec navedena dejanja 'prizna, le glede vloma pri Ravniharjevi pravi, da je ukradel samo 18 do 20 parov čevljev. Pravi, da je denar nujno potreboval za svojo bolno ženo in druge življenjske potrebe, zlasti pa, ker je bil sam bolan. Porotniki se edino glavno vprašanje glede tatvine v skupnem znesku 27.703 Din 50 p soglasno potrdili, nakar je bil Šparovec obsojen na 5 let težke ječe s poostritvami. Senat je bil isti, kot pri dopoldanski obravnavi, obtoženca je zagovarjal dr. Tomšič, tvrdko »Rebernik in Briuičič« je zastopal dr. Tavčar. S to obravnavo je zaključeno letošnje zimsko porotno zasedanje. BORZE 15. novembra. Devize in valute - Ljubljana. Berlin 13.545 — 13.575, (13.56), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8.00 — 8.03 (8.016), London 276.45 — 277.25 (276.85), Newvork 56.65 — 56.85 )56.75), Praga 188.05 — 168.85 (168.45), Trst 307.5 — 309.5 (308.5). • Zagreb. Dunaj 8 — 8.03, Berlin 13.545 — 13.575, Milan 307.69 — 309.69, London 276.45 ] — 277.25, Newyork 56.65 — 56.85, Praga ! 168.05 — 168.85, Curih 1094 — 1097. ! Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.725, New-j vork 518.50, London 25.275, Pariz 20.37, Mi-j lan 28.165, Praga 15.37, Budimpešta 90-80, i Bukarešta 3.21, Sofija 3.745, Varšava 58.15, j Dunaj 73.125. Eiekti. • Ljubljana. Celjska 16 — 0, Ljubljanska i kreditna 133 — 133 (133), Praštediona 890 — j 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 80, ; Trbovlje 470 — 470 (470), Vevče 136 — 0, Kranjska industrijska 370 — 0, Ruše 280 — 295, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0. Ljubljanska blagovna borza (15. t. ni.) Les: Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 1 vagon tramov po noti kupca, fr. vag. nalil, post. po 240; 1 vag. desk, smreka, jelka, molite, 20, 25, 50 mm, fr. vag. meja po 495; 1 vag. borovih brzojavnih drogov, 6.5 m, suhih, fr. vag. nalil. post. po 225; 1 vag. bukovih neob-robljenih plohov, 60, 70, 80 mm, preko polovice 70 mm, 2.2 — 4.5 m, I. II. III., monte, fr. vag. meja po 545. — Deželni pridelki : Zaključkov ni bilo. : 1000 frankov za eno kosilo. Naročnik nekega pariškega dnevnika objavlja dopis, v katerem pravi, da je plačal v nekem hotelu za 1 kosilo — jedlo je četvero ljudi — 1000 frankov t. j. 2.200 dinarjev. Kosilo je obstojalo iz juhe, ribe, mesnate in močnate jedi ter steklenice šampanjca. Dopisnik ironično po-prašuje, če so take cene opravičljive. : Človek - opica« ozdravljen. Kot znano je vzbudila pred par meseci po vsej Madjarski veliko senzacijo vest, da so našli pri nekem kmetu v Abony-u »človeka-opico«. Preiskava i je ugotovila, da je šlo za slaboumnega sina ! kmeta, ki ga je imel zaprtega in priklenjenega v hlevu med živino, vsled česar je fant pooplnema podivjal ter pcstajal v svoji zunanjosti in kretnjah vedno bolj podoben opi; ti. Človek - opica«: je bil oddan po odredbi oblasti v blaznico. Kot poročajo sedaj, se je posrečilo zdravnikom, da so ,človeka-opico< pretvorili zopet v človeka. »Človek - opica* se je navadil zopel govoriti, pokončno hodi-ti, uporabljali pri jedi žlico, vilice in nož iw-Njegovo duševno stanje se je tako popravilo* da so ga poslali domov, kjer pomaga sedaj, svojemu očetu pri delil. To in ono. : Ledena gora, ki je 15 km dolga. Magal-haensova ožina, ki se nahaja med južno ameriško celino in Ognjeno zemljo nudi danes izredno lepo sliko. V ožini vidiš nebroj ledenih gora, ki pa so silno nevarne parnikom, ki se mudijo v tej ožini. Kapetan parnika >Gri-tac pripoveduje, da je srečal na vožnji skozi j Magalhaensovo ožino 30 ogromnih ledenih i gora. Eno teh gora je cenil na 15 km dol- 1 žiile. Kapetan je dejal, da se vzpenjajo gore 300 do 400 m visoko. »Ti pojavi,« pravi, »so gotovo v zvezi z viharji, ki so nastopili nedavno pri rtiču Hornu.« : Sir Frnaeis Drake. Angleški raziskovalec F. Drake je točno pred 350 leti, t. j. leta 1577 nastopil pot okoli sveta. Iz Amerike je prinesel s seboj tudi krompir, ki se od tistih dob sadi rv Evropi. Grofica Karolyi. soproga bivšega madjarskega ministrskega predsednika, ki je živel 0e'. kaj časa tudi v Jugoslaviji v pregnanstvu. Ker je madjarska vlada zaplenila KarolyU“ vse njegovo ogromna premoženje, je njegova žena otvorila sedaj v Parizu trgovino **. airtikvitete. H ja Erenburg: $3 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel Š. L.) Ko je gospod Renou končal svoj opis umora, je umolknil, zadovoljen s vtisom, ki ga je opis napravil na obtoženca, pa tudi z zaključno sentenco. Andreja ni niti opazoval vče, ampak se je zazrl v sinji dim svoje cigare. Tudi Andrej je molčal, ker ni vedel, kaj naj nato odgovori. Bil je strašno presenečen nad 4o mešanico izmišljenosti in resnice. Začelo se mu je svitati, da to ni več šala in da se nahaja v neki strašni mreži. Samo en stavek ga je pa le malo pomiril. Zvedel je, da Jeanne ni prizadeta in da se je odpeljala. To je oblasti znano. Ni ji pa znano, da je Jeanne identična z žensko, s katero se je Andrej sprehajal na aveniji Kleber. Če Jeanne ni prizadeta, bo kmalu vse jasno. — Zakaj molčite, gospod Cislas? Upal sem, da vam bo moja povest odprla usta. Za odkritost si sam želim odkritosti. Prav resno vam povem, da vas molk lahko pogubi in da je v vašem interesu, da mi vse priznate. Zanesite se, da odkrito priznanje najboljše vpliva na porotnike. Če se pokesate, lahko upate na milo sodbo. Povejte mi, lije je briljant? Imenujte mi vse udeležence! Upoštevajoč vašo mladost bom prav rad verjel, da ste bili samo'igrača v rokah drugih. Računajte na milost. — Ponavljam, da -sem nedolžen. Briljanta nisem niti videl nikdar in prvič slišim o njem od vas. Tudi ne vem, kakšni soudeleženci naj bi bili z menoj. Gospod Renon se je zaničljivo namrgodil. To je bila grimasa izkušenega 'igralca, ki mora odgovarjati na otročjo potezo nasprotnika. Pozvonil je-Sluga je prinesel zapečaten zavoj. — To-le je vaš površnik. Ali ga poznate? — To ni res. Takega površnika nisean nikdar imel. — Mogoče, vendar ga pa pomerite! Andrej je v nerazumevanju skomignil z rameni in oblekel površnik. Glej, v vsem je vidna neka peklenska zvijača. Površnik kupljen pri carigrajskem starinarju mu je bil prav, edino v plečah mu je bil malce ozek. Andrej se je takoj oprl na to. — Maj vidite, da površnik ni moj in da mi je preozek. — Nasprotno! Jaz vidim, da vam je ravno prav. Kar se pa tiče malenkosti, ki jo omenjate, je pa to gotovo zato, ker ste kupili gotovega, ne pa po meri. — To ni moj površnik. — Kaj pa listnica, ali tudi ni vaša? — Ne, ni moja. Jaz imam črno, ki so mi jo odvzeli ob aretaciji. — Vi niste preveč iznajdljivi, gospod Čislaš. Ali ni mogoče, da ima človek, ki ima več potnih listov, tudi več listnic. Vi bi bili sposobni zatajiti celo svoj lasten obraz. Kaj menite, ali bi ga spoznali? — Vaših šal ne razumem in mi ni prav nič zanje. — Verjemite mi, da tudi meni ni za šale. Ali se 'poznate? Pri teh besedah je pokazal Andreju sličico, ki je bila iztrgana iz litovskega potnega lista Batatajtisa. — Da, to je moja slika. Ni mi pa razumljivo, kako ste prišli do nje. Mogoče sem ;o kje izgubil. (Andrej namreč ni vedel, da mu je sličico vzela Jeanne v Luksemburškem parku, in je res pomislil, da jo je kje izgubil.) — Zdaj govorite resnico. Sliko ste res izgubili in • sicer pri takih okolščinah, kakor sem jih vam že opisal. Vaša slika je bila v Odvetnika ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ dr. Drago Marušič ln dr. Viktor Vovk sta se preselila s svojo pisarno ln poslujeta odslej v hiši nasproti dosedanje pisarne: v Tavčarjevi ulici St. 4, I. nadstropje, v Ljubljani. ■ ■ ■ ■ Galanterija 't THhoUlS n dame ta coapode. — Volna ga ptstsnj« ▼ tatnh. — Velika Ubira nogavk, kravat ▼ raznih MMk — Komplatna potrebOTne »krojača, šivilja in MMa — Rasne toaletne in koametttaa potrebMine pri Josip Petelinc-U Uubliana Sv. Patra aasip V ato vodi. * J Razpis. Širite -Narodni Dnevnik" 1 Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani t- razpisuje oddaje mizarskih, ključavničarskih in pečarskih del za stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti. Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v zborničnem uradu, Beethovnova ulica, od dneva razpisa dalje. Rok za oddajo ofert poteče dne 21. novembra t. 1. opoldne. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. i' Podoben je umazani vati. Tudi življenje j* tako. Dokler ga ne okušaš, je skrivnostno iB prekrasno. Potem pa? Potem je pa služba,, spisi, zadeva, dolgočasno zasliševanje take-gale neumnega morilca, ki niti legati ne piavdarsko. Mogoče bo pa gospod Kenof vendar-le napisal kdaj knjigo. To pa n« ^ psihologičen roman po vzorcu Stenhala, več bodo v knjigi zbrane globoko pesimist' na premišljevanja, nova varijanta nesmrtne?® Eklezijasta. Oglašujte t Narodnem Dnevnifca. Kupi se Planinski Vestnik ®t. XVIII. letnik 1912. " Ponuditi v upravi IM*- MALI OGLASI. Za vsako besede m 50 par. Za debelo tiska®* pa Din 1.—. Gospodična ve&ča v*el> d*i lS6e Gre tudi ede* do dva meseca brezpJalzvC-Cenjene ponudbe pro*» upravo list* pod >*V- Premog - četrin Wollova 1/U. - Teiei. 20*«. Izdajatelj: Aleksander Želeaaikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. Za tiskarno »Merkur< odgovoren: Aadrei Sever. Vsi v Ljubljani.