teto XLVHI - št. 66 - CENA 105 SIT Kranj, torek, 22. avgusta 1995 Ti, ti kosmatinek. Po Gorenjskem "hlača" pet do osem medvedov Medved, ki se je očitno naveličal življenja ob jagodah in mravljah, je pred kratkim na planini Dovška Rožca pokončal telico, last kmeta Slavka Rabiča z Dovjega. Kra njska Gora - Spisek drobnice in goved, ki so padla v medvedje šape, je vsak teden daljši. Medved ■ii medvedje (le kdo bi to Qatančno vedel) so doslej na planinah v zgornjesavski dolini (Bašca, Graj sca, Voš-Stara planina, Žlebnica 'n Dovška Rožca) pokončali devet ovc, v četrtek pa so na planini Dovška Rožca našli se razmesarjeno telico, za katero so potlej nedvoumno ugotovili, da jo je pokončal medved. Eno tele na tej planini še pogrešajo. Lovski družini Kranjska Gora in Dovje ter občina Kranjska Gora so doslej na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovile štiri zahteve za izdajo dovoljenja za odstrel medveda. Ministrstvo za zdaj dovoljenja ni izdalo in ga verjetno tudi ne bo. Vsaj tako je mogoče sklepati po izjavah, da medved ni samo lokalni in slovenski problem, ampak celo meddržavni. Dobri poznavalci razmer zatrjujejo, da po Gorenjskem hlača pet do osem medvedov. Dva naj bi bila na planinah nad Srednjim Vrhom in Dovjem, medvedko z mladičem so videli na Španovem Vrhu, opazili pa so ga že tudi v Tamarju, v Bohinju in na Jelovici. (Več na 24. strani) • CZ. Gorenjska^ Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom Carpenterjeva rada sprejemata slovenske študentke Več na 5. strani Bliia se začetek letošnjih košarkarskih lig- Košar-Qrji Triglava, ki se te dni končno v popolni postavi Popravljajo na začetek letošnje sezone, so konec P*eisnjega tedna odigrali prvo prijateljsko srečanje. V ronju so sicer izgubili z boljšo ekipo Arisa, pa vendar ° gledalci videli lepo srečanje. To pa je tudi dober obet *a °bstanek v osmerici najboljših slovenskih ekip, ki si 2ie Prea" novo sezono zastavil edini gorenjski Al ligaš. eč v Stotinki na 26. strani. • V.Stanovnik, foto: I. Jeras v. £° 65 dneh in 4725 kilometrih končan tek lransamerica Dušan Mravlje prvi na cilju Mr*n,i- *v8tt8ta - Kranjski ultramaratonec Dušan Čez ii*6 je konec tedna, natančneje v soboto nekaj minut jjj, 1' uro dopoldne po ameriškem času po več kot 4700 tek°mclr,h tc'ka Prclt amt-'riJkc celine kot prvi od ve.7lovalcev pritekel v New York. Mravlje je zmagal z ta !*® prednostjo in najboljšim časom teka Transamerica, lek ? Pa Je Prav 8otovo vrhunec njegove sicer bogate b0 a»!*c kariere. Več o dolgem in napornem tekmovanju Dri^L an P°vec|al Že jutri, v sredo, okoli 13ure, ko ga T "skujemo na brniškem letališču V.S. ODPRODAJA ^stavljenih eksponatov ^2«n,T!X 48.999 HicT^1*2Glavi &m 39.999 67CD%2x60W ^.daljinsko jfr«rj 75.999 A ■ > • rryw«aa In KriM d „Urifm .'. MONbvikLIM 1113*7.1111 4J lk.Skll'/IVNI 1'KlK.KAM_ .Avnio • m i r dwm M ot ..1 v ,»., i ; ... Nanti Olip iz Sel, novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Sit sem celovških prepirov in dunajskega Filozofiranja Selski podžupan, 39-letni Nanti Olip, je bil na neposrednih volitvah med koroškimi Slovenci izvoljen za novega predsednika novega narodnega sveta koroških Slovencev, ki naj bi postala krovna enotna organizacija Slovencev na Koroškem in s tem premostila razdvojenost na sedanji dve organizaciji. Na njegovem domu v Selah smo se z njim pogovarjali o njegovem političnem delovanju, problemih koroških Slovencev in odnosih s koroškimi, avstrijskimi in slovenskimi oblastmi ter njegovem videnju prihodnosti slovenstva na Koroškem. Preberite intervju na 3. strani. V Kranju zaprli sejem Zadovoljni z obiskom in prodajo V desetih dneh sije sejem z večernim zabavnim programom ogledalo okrog 120 tisoč obiskovalcev. Kranj, 21. avgusta - 45. Mednarodni Gorenjski sejem se je v desetih dneh še enkrat potrdil. Prek 200 razstavljal cev, ki so hkrati zastopali številne tuje in domače razstavljalce, bo poslovno inventuro svoje predstavitve na sejmu se moralo narediti, vendar pa je splošna in ta trenutek se zelo približna ocena, da ni bilo razstavljalca, ki ne bi bil zadovoljen. To pa najbrž velja tudi za obiskovalce in za večerni, tudi kar zadeva vstopnino, brezplačni zabavni program. Sejem je kljub manjšim "izgredom" tistih, ki recimo niso bili na njem, pa so vabili in sejemsko ime koristili za svojo znižano ali zanimivo ponudbo, bil središče dogajanja v Sloveniji in tudi prek meja. Posebno na praznik 15. avgusta so si ga ogledali številni obiskovalci iz vse Slovenije. Sicer pa tudi tokrat med obiskovalci ni manjkalo poslovnežev, poslancev In vladnih ter nekaterih drugih znanih slovenskih imen. Od nekdanjega vsesplošno potrošniškega, kar je v vsebini ta sejem obdržal do danes kot rdečo nit, pa se vendarle kaže kvaliteta in tista sejemska draž vse bolj tudi v urejenosti in predstavitvi te največje trgovine na enem mestu. Ce so bili pred leti le posamezni primeri, ki so se skrbno po vsebini in tudi na izgled pripravili na sejem, je bilo takšnih letos že desetina. Tistih s privlač- no ponudbo pod posebno ugodnimi nakupovalnimi pogoji pa je bilo še precej več. Za trdnejšo podkrepitev zadovoljstva zaradi uspešnosti desetdnevne prireditve, ki ie privabila od blizu in daleč okrog 120 obiskovalcev, bo treba počakati še nekaj dni. Zagotovo pa že ta trenutek velja ocena, da je Kranj na sejemskem področju eno trdnih slovenskih mest. A. Žalar Velikošmarenski dogodek Trojčki v Zelnikovem hlevu mobitel 1064/ 225-060] Vabljeni k vpisu delnic //. emisije! [pFT tU! MJflŠKl KLUB 486/66 že od 119.151,00 SIT aH 6.506,00 SIT mesečno! Vrel /F««: 064/ 22 1« 4« eč na 24. strani KRONA 1 ŠOLSKE POTREBŠČINE EFIX1EĐERHARD FABER PRIBOR ZA TEHNIČNO RISANJE Marabl^j V pooblaščeni prodajalni HOBBY & ART, Kranj, tel: 215-502 in v vseh dobrih knjigarnah. G,avni ,r° 17 (vhod s Tomšičeve) drutba xa upravljanj •tticijtkih skladov in J.o.o. Ijublfana Trta&a 116 in druib Informacije: 061/264 382 EURDIN ION D SLOVENIJA IN SVET Slovenija se utrjuje kot srednjeevropska država Sprejeli so nas v Cefto Uradno bo Slovenija sprejeta v Cefto 10. in 11. septembra v Bmu, kjer bo sestanek predsednikov vlad višegrajske skupine. Zelena luč za vključitev Slovenije v Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini Cefta je bila prižgana v Varšavi, kjer so se srečali trgovinski ministri Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške, na sestanku pa je bil tudi slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak. Ministri so potrdili sprejem Slovenije v Ćefto, uradni akt o tem pa bo podpisan 10. in 11. septembra v Brnu, kjer se bodo sestali predsedniki vlad držav, članic Višegrajske skupine. Trgovinski ministri so se zedinili za ustrezno spremembo akta o ustanovitvi Cefte. Sprememba bo omogočala sprejem v članstvo vse srednje in vzhodnoevropske države. V Varšavi so povedali, da bodo v Brnu sodelovali premieri štirih ustanovnih članic Cefte, predsednik slovenske vlade in predsedniki vlad Bolgarije, Romunije in Litve, ki si prav tako prizadevajo za vstop v Cefto. V tej grupaciji je rok za zniževanje carin krajši kot v Evropski uniji, za nekatere industrijske izdelke, za tako imenovano srednjekonkurenčno blago, pa bodo carine povsem odpravl- {'ene že v začetku prihodnjega leta, za najbolj konkurenčno )lago (lista C) pa bodo carine prepolovljene v začetku leta 1997, leta 2000 pa naj bi bile povsem odpravljene. Območje Cefte za Slovenijo ni zanemarljivo. To je trg, ki združuje nad 60 milijonov ljudi, katerih kupna moč vztrajno narašča. Slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak je med drugim tudi povedal, da bi trg v državah, članicah Cefte, lahko nadomestil slovenski izvoz v predele bivše Jugoslavije. • J.Košnjek Srečanje ljudi iz treh dežel v Stični Enakost v različnosti Na srečanju v cistercijanskem samostanu v Stični je daroval mašo ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Stična, 19. avgusta - Več tisoč vernikov iz Slovenije in sosednjih držav se je zbralo na tradicionalnem srečanju treh dežel, ki je bilo tokrat v cistercijanskem samostanu v Stični. Takšna srečanja so postala že tradicionalna, letošnje pa je bilo po udeležbi najmnožičnejše. Potekalo je pod geslom Tako različni, vendar tako enaki, bogoslužje pa je bilo večjezično: slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Mašo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar ob somaševanju goriškega nadškofa Battistija, celovškega škofa Kapellarija in slovenskih škofov. Ljubljanski nadškof je v nagovoru dejal, da smo tega srečanja lahko še posebno veseli zato, ker je na našem območju mir, vendar žal nedaleč stran divja vojna. Drug drugega moramo ljubiti in ga sprejemati kljub različnosti. Poudaril je verski, zgodovinsKi in kulturni pomen cistecijanske opatije v Stični. Cistercijani so prevzeli geslo svetega Benedikta: moli in delaj. • J.K. Slovensko sožalje Ob tragični smrti treh Američanov na Igmanu, ki so bili v mirovni misiji za nekdanjo Jugoslavijo, je slovenski zunanji minister Zoran Thaler poslal ameriškemu državnemu sekretarju VVarrenu Christopherju sožalno brzojavko, v katero je med drugim zapisal upanje, da tragedija ne bo zavrla mirovnih prizadevanj na območju nekdanje Jugoslavije. Na Igmanu so umrli Robert Frasure, posebni amenški odposlanec za nekdanjo Jugoslavijo, Joseph Kruzel, namestnik pomočnika ameriškega obrambnega ministra in letalski polkovnik Samuel Nelson Drew. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom pik "nagradna igra". Podatka vključujeta: 1. neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2. itevilko. Oboje skupaj sestavlja hišno itevilko, ki je tokrat mena hišna številka in drulini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado * VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna Številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdrulinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju alt ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost- tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223 111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklican najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, to* nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko dru lino " Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masale ter je originalni atestirani slovenski izdelek VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z neino masalo pospešuje krvni obtok, pretok limfe, blati revmatične telave, bolečine v krilu, hrbtenici in sproiča psihično napetost • torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno drulino, ki blali tegobe sodobnega načina livljenja Slovenski parlamentarci pred jesensko in zimsko rundo Za ogrevanje šolski zakoni Septembra bodo s svojim delom spet začeli poslanci državnega zbora in svetniki državnega sveta. Sedaj pa je parlament gradbišče, saj ga obnavljajo. Največja naložba je beljenje prostorov in modernizacija kuhinje. Ljubljana, 22. avgusta - V državnem zboru je sedaj še zatišje. Septembra bo konec počitnic in za parlamentarce, tako državnozborske poslance kot za svetnike, se bo začela jesenskozimska runda zasedanj. Že sedaj je jasno, da si bodo seje sledile druga drugi, saj so poslanci precej, tudi kočljivih zadev, preložili na jesen. Ena od takšnih tem je paket nove šolske zakonodaje, ld je pripravljen za drugo obravnavo. Gre za šest predlogov zakonov: za predlog zakona o gimnazijah, za predlog zakona o osnovni šoli, za predlog zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, za predlog zakona o vrtcih, za predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in za predlog zakona o izobraževanju odraslih. Med predlogi zakonov za prvo in drugo obravnavo je nekaj novosti. Pri predlogu zakona o gimnazijah naj bi matura v strokovnih gimnazijah obsegala razen splošnih tudi strokovne izbirne predmete, več naj bi bilo poudar- ka na kulturni in narodni slovenski identitetei, pogoj za vpis na gimnazijo pa naj bi bilo uspešno zaključeno osnovnošolsko izobraževanje. Dijaki se bodo lahko organizirali v dijaške skupnosti, imeli bodo lahko največ dva popravna izpita, vendar brez omejitve, da se lahko opravljata le do konca šolskega leta. Pri predlogu zakona o osnovni šoli sta pripravila vlada oziroma ministrstvo za šolstvo in šport nekaj novosti. Zadevajo preverjanje znanja in končno spričevalo, za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami pa je pripravljen samostojen zakon. Jas- Dr. Slavko Gaber, minister za nejša je delitev pristojnosti šolstvo in šport, bo imel pri med šolskim ministrom, ki obrambi predlogov zakonov zah-odloča o organizacijskih, tevno nalogo. - Slika G. Šinik finančnih in upravnih zadevah, ter strokovnim svetom, skupnost. Prvi razred nove Strokovna avtonomija os- devetletne osnovne šole bo novne šole naj bi se okrepila, lahko deloval tudi v vrtcih, predmetnik pa naj bi določal vendar to ne bo mala šola, ki strokovni svet. DrŽava naj bi se ukinja. Posebna pozornost krila polovico stroškov prevo- je dana preprečevanju fizične-za otrok v osnovno šolo, drugo ga in psihičnega nasilja nad polovico pa naj bi krila lokalna otroki. Zato se bo učitelju v prvem razredu pridružil Se vzgojitelj, celoten sistem pa je po mnenju vlade naravnan * Ereprečevanju fizičnega in psi' ičnega nasilja nad otroki-Predlog zakona o poklicnern in strokovnem izobraževanji ponovno uvaja vajence W pomočnike, zaključni izpit p? bo imel teoretični in praktični del, na njem pa bodo lahko sodelovali tudi predstavniki sindikata. Praktični del izobraževanja bodo nadzorovale zbornice, kar je skladno } interesi delodajalcev, da dobi' jo čimboljši kader. Šolska inšpekcija bonadzorovala ure' jenost šolskih delavnic. Zakol o organizaciji in financiran'', vzgoje in izobraževanja jaso0 opredeljuje, da je država dol*' na zagotoviti vsem šoloobveZ' nim otrokom izobrazbo. Lo* kalna skupnost pa je zadolžen2 za zagotavljanje prostorov, # sofinanciranje prevoza otrokv šolo in za dodatne dejavnostiv osnovni šoli. Učni program f v pristojnosti državnega stre kovnega sveta. Znanje slovenščine je pogoj za delavce v šolah in vrtcih, učni jezik pa f. urejen z drugimi področnim1 zakoni. Konfesionalni ozirorn3 verski pouk v javnih vrtcih $ šolah oziroma vrtcih in šolabs koncesijo ne bi bil dovoljen-" verouku oziroma predmetu 0 verstvih bo zanesljivo v drŽav; nem zboru še veliko debat, saj Eredvsem opozicija vključnoi rščanskimi demokrati terja* da se v vrtcih in onovnih šola" uvede poseben predmet, lahk0 tudi izbirni, o veri. • J.K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenska nacionalna desnica Mejo je treba zapreti Slovenska nacionalna desnica v izjavi za javnost izraža zaskrbljenost nad prihodom novega begunskega vala v Slovenijo. Od ministrstva za notranje zadeve zahteva podatke o številu prehodov slo-venske meje in novih državljanih Slovenije po hrvaški ofenzivi Nevihta. Na ulicah slovenskih mest se pojavljajo novi obrazi, ki so bih nedavno videni na televizijskih ekranih južnih držav. Nacionalna desnica zahteva podatke, v skrajnem primeru pa tudi hermetično zaporo južne meje. Stranka tudi obvešča, da bo javno objavljala svoja poslanska vprašanja ministrom, na katere ni odgovora. Skoraj polovico ministrov čaka 51 neprijetnih vprašanj. • J.K. Slovenski krščanski demokrati Parodija slovenske osamosvojitve Komisija za kulturo Slovenskih krščanskih demokratov ob snemanju novega slovenskega filma Feniks opozarja na osnovi podatkov, ki so dostopni javnosti, da utegene biti film parodija slovenskih osamosvojitvenih prizadevanj, film pa naj bi prišel v kinoma-tografe v jubilejnem letu slovenskega osamosvajanja. V filmu naj bi bila slovenska stran prikazana kot izključni krivec oboroženega spopada, vojaki teritorialne obrambe kot neobvladani vojni zločinci, jugoarmadi pa je dan simbolični prav, saj je, v očeh slovenskega otroka, nosilka najvišje etične zavesti. Stranka poziva k predelavi scenarija, predsednika republike pa naproša, da javno obsodi ta \ porog slovenski državi in nar- . odni zavesti. • J.K. Krščanskosocialna unija Prepočasna poprava krivic Krščansko socialna unija, nova stranka na Slovenskem, Id ji predseduje France Mik-lavčič, v izjavi za javnost opozarja na počasno reševanje odškodninskih in drugih civilnopravnih zadev na naših sodiščih. Na rešitev čaka nad tisoč zadev, postopek pa traja štiri ali celo pet let. Tudi na ustavnem in vrhovnem sodišču ni dosti boljše. Stranka tudi opozarja na polžjo hitrost pri popravi krivic. Ustrezen zakon je že dve leti v parlamentarnem postopku, za sprejem pa ni politične volje. Zato je unija predlagala parlamentarnih strankam, naj ustrezno doffC nijo poKojninski zakon ir lev* 1992 in priznajo pokojninsk* leta bivšim političnim zapornikom. Danes živi v Sloveniji Ij okrog 2000 teh upravičence* njihova povprečna starost P je 72 let. Sprejem zakon* . popravi krivic bi prispe vaL resnični narodni spravi. • Dialog med Slovensko ljudsko stranko in Združeno listo socialnih demokratov Kdo koga ne mara Predsednik programskega sveta Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik je dejal, d* njegova stranka tudi v prihodnje v vladi noče sodelovati z Združeno listo socialnih demokratov, v Združeni listi pa imajo Podobnikovo izjavo za nepremišljeno. Janez Podobnik, predsednik programskega sveta Slovenske ljudske stranke je dal to izjavo na konferenci za novinarje in dodal, da pa njegova stranka spoštuje vse politične stranke v Sloveniji. O sodelovanju z Liberalno demokracijo še niso govorili, na nekaterih področjih pa sc stališča obeh strank popolnoma razhajajo. Medstrankarsko povezovanje pred volitvami ni možno, po volit- vah pa je mogoče sodelovanje strank slovenske politične pomladi. Podobnik je proti mnenju, da bi morale stranke slovenske pomladi radikalizirati svoja stališča. Te stranke bodo dobile večino na volitvah le s strpnostjo in pripravljenostjo na dialog. Tistega, ki ima drugačno politično mišljenje, ne smemo proglašati za sovražnika države, ampak le za političnega nasprotnika, nesprejemljive so tudi delitve na levico in desnico na osnovi nekaterih zgodovinskih delitev. Na izjavo Janeza Podobnika so reagirali v Združeni listi. Vodja poslanske skupine Miran Potrč je dejal, da Podobnikova izjava kaže na ekskluzivizem in na neprilagodljivost nekaterih slovenskih političnih strank, ki mislijo, da lahko z nekaterimi strankami sodelujejo, z drugimi pa ne. Potrč meni, da je bila izjava dana na hitro in nepremišljeno. Volilni rezultati bodo pokazali svoje, takšno stališče do Združene liste pa ustvarja še večjo f)olarizacijo slovenskega pO' itičnega prostora. Slovensk1 volivci bodo na naslednji volitvah lahko odločili, d3 mora Združena lista s pob' tičnega prizorišča, na čeme« gradijo predvsem socialdemokrati, ljudska stranka i" nekatere manjše stranke-lahko pa prav ta težnja tep strank pomaga ZL, LDS 01 SKD, saj Slovenci želij" zmernost brez novega pre' kucništva. • J.K. Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem I Predsednik časopisnega »vela: Ivan Bizjak / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saic, Darinka Sedej, Vilm« Stanovnik. Marija Volčjak, Cveto Zapjotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Medi" ' sno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefa»: 064/222-917/ wisn GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Art, Kranj / Tlak: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno L— Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure. vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnj1 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT NANTI OLIP, novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Sit sem celovških prepirov in dunajskega filozofiranja "Vplivni politiki so mi med zadnjimi pogovori na Dunaju zelo direktno povedali: ne hodite na Dunaj filozofirat, ampak se dogovorite na Koroškem in predložite predloge, potem pa se bomo mi lahko odločali,14 pravi med drugim v intervjuju za današnji Gorenjski glas novi predsednik novega Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip iz Sel. Olipi ste znana selska rodbina s tragično preteklostjo. Med na Dunaju obglavljenimi »dani so bih tudi Olipi. Je P'eteklo trpljenje Olipov tudi razlog 2» vašo zagretost za 'lovensko stvar na Koroškem? "Nedvomno je to tudi ra-2»°g za moje delovanje. Moj je bil soustanovitelj Narodnega sveta koroških Slovencev leta 1949 in je bil vse *lvljenje, do smrti, zelo zavzet koroški Slovenec, ki se je tako ?oma v Selah kot v koroški Javnosti zavzemal za pravice koroških Slovencev. Pretrpel Pa je dosti zla, čeprav ni bil beljen. Več let je preživel v Podzemnih bunkerjih, sicer bi njega in njegove brate, moje strice, nacisti takoj ubili. Obglavljeni na Dunaju pa so bili rnoji daljnji sorodniki." V politiki niste novinec, saj s*e ze deset let podžupan °bčine Sele. Kaj je za vas Politika? "Deset let sem podžupan, vrnes pa sem bil nekaj tednov tudi župan. Politiko jemljem kot sposobnost posameznika narediti v danih možnostih najboljše za tiste ljudi, za katere se zavzemaš. V občini so to občani, v Narodnem svetu koroških Slovencev, ki mu sedaj predsedujem, pa je to celotna slovenska narodna skupnost na Koroškem." Glede na vašo novo funkcijo vas sprašujem: ali je težko biti slovenski politik v večinskem nemškem okolju? "To je zelo zanimivo vprašanje, na katerega odgovarjam z ne. Zakaj? Ce se nekdo Priznava k svoji narodnosti, ga sprejmejo tudi člani večinskega naroda. Zato je najtežje tistim, ki so začeli pozabljati na svoj slovenski izvor in korenine in so zato zelo blizu asimilaciji. Zato mora imeti Slovenec na Koroškem vsaj osnovno mero samozavesti in *dor jo ima, se lahko sooča z drugače govorečimi sodežela-n,> ki ga sprejmejo kot Slo-Venca in kot partnerja." Škodljivi celovški prepiri Kaj je bil razlog za vašo **ndidaturo novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, ki ga je J»oraj 20 let vodil dr. Matevž prilc. Ste ocenili, da se je **eba stvari lotevati drugače? "Vedno bolj trden sem bil v Prepričanju, da je politika Preveč osredotočena na center, naCelovec, kjer sta se osrednji organizaciji pretirano kregali o zadevah, ki so bolj zadevale sami organizaciji, ljudje na terenu pa so bili Pozabljeni in so se od organi-*acij vedno bolj oddaljevali. Za svoje delo sem si zadal nekaj ciljev. Na prvo mesto sem postavil poenotenje slovenske organizacijske strukture na Koroškem, ki jo sedaj sestavljata dve organizaciji: Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet. V Narodnem svetu smo z zadnjimi volitvami uresničili nek model, ki lahko pripelje do ene krovne organizacije, znotraj katere pa mora biti zadosti prostora za različne svetovnonazorske in miselne smeri." V predsedniški tekmi na neposrednih volitvah med Slovenci na Koroškem ste zmagali suvereno. Preseneča gladek poraz veliko bolj znanega tekmeca dr. Pavla Apov-nika. Kje so razlogi vaše zmage? "To je bilo tudi zame določeno presenečenje, posebno dejstvo, da sem vodil že po prvem krogu predsedniških volitev. Presenetila me je tudi suverena zmaga v drugem krogu. Nisem računal na tako jasen izid volitev. Ocenjujem, da je k zmagi prispevalo več dejavnikov." Ali morda tudi propaganda znotraj Cerkve, ki so jo omenjali analitiki volitev narodnih zastopnikov in Narodnega sveta? "Izhajam iz cerkvenim struktur, saj sem bil doslej veroučitelj. Mogoče je diskusija v verskem listu Nedelja prispevala k moji zmagi, vendar bistveno na izid ni vplivala. Ostala dva tednika koroških Slovencev, Slovenski vestnik in Naš tednik, ki je glasilo Narodnega sveta, nista zavzela jasnega stališča. Nedelja pa je sprožila Široko diskusijo, pri čemer je spraševala tudi kandidate, ki so bili poraženi v prvem krogu in so dali jasno priporočilo zame. To ni nujno bistveno vplivalo na izid drugega kroga, saj sem vodil že po prvem krogu." Brezplodno dunajsko filozofiranje Kaj bo smisel delovanja na novo izvoljenega Narodnega sveta koroških Slovencev. Ali samo poenotenje stališč o bistvenih vprašanjih obstoja in razvoja manjšine navzven, do celovških, dunajskih in ljubljanskih oblasti, ali tudi notranje poenotenje, brez pluralnosti. Za slednje ste že dejali, da ga boste negovali in omogočali. "Poti naprej brez pluralnosti v družbi in politiki ni. Zame je bistveno, kako se ta notranja pluralnost odraža navzven. Sedaj smo prišli v položaj, ko nas skoraj nihče Nanti Olip je star 39 let. Doma je v Selah, po poklicu pa je veroučitelj in je do julija poučeval v Železni Kapli. Je poročen. Z leno Micko imata hčerki Vereno in Katarino. Zadnjih deset let je podžupan občine Sele, od 21. julija dalje pa je profesionalni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. - Slika J. Košnjek na Koroškem, v Avstriji in tudi v slovenski politiki v Ljubljani ni več jemal resno. Pri vsakem, za nas pomem-bem in merodajnem vprašanju, smo delovali po dveh linijah, vsaka od naših obeh osrednjih organizacij po svoje, s svojimi predstavami in cilji. To je bilo očitno tudi v vigredni fazi delovanja avstrijskega parlamenta. Ko smo skušali na Dunaju vsak po svoje reševati žgoče probleme stalnega slovenskega zastopstva vkoroškem deželnem zboru in slovenskega oddajnega časa na avstrijskem radiu, so nam dejali: pojdite nazaj na Koroško, se zmenite in povejte, kaj dejansko želite. Razdvojeni in navzven neenotni smo vsak zase iskali svoje zaveznike in postajali, grobo rečeno, neresni za naše sogovornike. Na zadnjih pogovorih z vplivnimi politiki na Dunaju so mi zelo neposredno dejali: ne hodite na Dunaj filozofirat, ampak se dogovorite na Koroškem, potem pa se bomo mi lahko odločali. Takšen dogovor na Koroškem pa toliko časa, dokler bomo na dveh bregovih, ni mogoč. Zadnje volitve med slovenskogovorečimi na južnem Koroškem, ko je bil na neposrednih volitvah izvoljen 60-članski zbor narodnih Stečaji mešanih podjetij na Koroškem Neodgovornost Slovenije "Ni mi jasno, zakaj propadajo mešana Podjetja na Koroškem drugo za drugim. Na tem primeru se kaže, da Slovenija nima državniškega odnosa do manšine, Sedaj je Pred stečajem zadnje mešano podjetje, Alples v Žitari vasi. Kontarktiral sem s šefi yseh slovenskih parlamentarnih strank in s Skladom za razvoj. Mislim, da se te stvari v Sloveniji prepuščajo neodgovornim dejavnikom, ki jim je vseeno, kaj se z nami dogaja. Nam pa ni. Nam podjetje, v katerem je zaposlenih 40, 50 ali 100 Slovencev, veliko fomeni. To je del naše gospodarske osnove, jer ni narodnostnih pritiskov, kjer so se ljudje lahko med seboj brez strahu slovensko pogovarjali, pridno delali in zaslužili. V najnoljših letin za mešana podjetja je bilo v njih zaposlenih okrog 1000 Slovencev. Ali si sploh znate predstavljati, kaj je to pomenilo za gospodarstvo južne Koroške in za Slovence. Žal gre v stečaj zadnje mešano podjetje," je na vprašanje o stečaju mešanega podjetja v Žitari vasi odgovoril Nanti Olip. predstavnikov in nov Narodni svet, so korak k enotnejši politiki. Nastaja takoimeno-vani slovenski parlament, slovensko predstavniško telo, ki bo odločalo, kako morajo ravnati narodni predstavniki vključno z menoj kot predsednikom. Pred svojimi ljudmi nas predstavlja kot nevero-dostojne. Ljudje odpadajo, ker ne zagovarjamo njihovih interesov." Zveza slovenskih organizacij, druga krovna organizacija, vaš model enotne organizacije zavrača. Ali so možnosti, da najdete skupni jezik? Sta se z dr. Marjanom Sturmom, predsednikom Zveze slovenskih organizacij, o tem že pogovarjala? "Imela sva dva krajša pogovora, o temeljnih razhajanjih pa se bova pogovarjala v bližnji prihodnosti. Od vsega začetka ponavljam svojo željo po soglasju med obema organizacijama o vprašanjih, ki jih je treba rešiti takoj in so pomembna za vso narodno skupnost. Kjer pa soglasja ne bo, je treba nadaljevati kultiviran dialog, ponavljam, kultiviran dialog, v katerem bo imel vsak možnost pojasniti razlike in svoje poglede. Pri Zvezi slovenskih organizacij je že zaznati določene pozitivne premike. Za jesen je napovedan njen občni zbor, kjer bo zanesljivo govora tudi o tem. Nobene ovire ne vidim, da bi tudi Zveza slovenskih organizacij med svojim članstvom demokratično izvolila svoje predstavnike v skupni slovenski parlament na Koroškem kljub različnim pogledom na posamezna vprašanja, usklajeno pa bi morali nastopati navzven, do oblasti v Celovcu, na Dunaju in v Ljubljani. Srčno želim in upam, da se bo to zgodilo v tem mojem štiriletnem mandatu." Torej bi morala Zveza izvoliti svoje predstavnike v sedaj že izvoljeni zbor narodnih predstavnikov v okviru Narodnega sveta? "Da, vendar bi se morali dogovoriti za ključ zastopstva. Tako bi dobili slovenski parlament na Koroškem, obenem pa bi lažje dobili svojega predstavnika v koroškem deželnem zboru, kar je naš cilj. Trenutne možnosti so zelo ugodne, saj bo morala Avstrija upoštevati evropske standarde na tem področju. Naš skupen nastop in organiziranost sta pomembni tudi zato, ker bo najkasneje prihodnje leto spremenjen volilni red in slovensko zastopstvo v deželnem zboru mora volilni red upoštevati. Vsem parlamentarnim frakcijamna Dunaju in v Celovcu smo že predstavili naš model." Samostojen mandat Kaj predlagate? "Možnosti sta dve. V deželnem zboru Koroške je sedaj 36 mest in eden od njih bi bil lahko manjšinski. Lahko pa bi uvedli 37 sedež, na katerem bi bil naš predstavnik. Piva možnost je manj verjetna, ker se nobena od strank ne bo želela odpovedati sedežu, v primeru dodatnega sedeža pa nobena stranka ne bi zgubljala. Volitve manjšinske- ga poslanca bi bile lahko hkrati z deželnozborskimi, s tem, da bi bila na voljo dodatna glasovnica za slovenskega mandatarja." Možnost, da bi se tesneje povezali s posameznimi parlamentarnimi strankami, torej dokončno zavračate? "Da. Deželni zbor je politični gremi, kjer se o vsem odloča. Če bi imeli tam svojega predstavnika, bi bili ne-posredno zraven. Naš zastopnik bi lahko zastopal naše poglede, stališča in predstave ter predlagal osnutke, kar nam je sedaj enomogoče-no. Slovenci so tudi vključeni v posamezne politične stranke, vendar imamo s tem glede uresničevanja zahtev Slovencev slabe izkušnje. Strankarska disciplina in politika vedno prevlada nad inter-esi narodne skupnosti. Zadeve narodne skupnosti so lahko politično kočljive in se zato raje vsak podvrže strankarski disciplini. Praktični in poučni primer je pri nas v Selah, kjer se je na zadnjem ljudskem štetju 98 odstotkov občanov priznalo za Slovence, pa v občinskem odboru večinske stranke preprečujejo dvojezične zapisnike občinskih sej. Takšna je praksa in tega izigravanja smo siti. Mi hočemo sami povedati, kaj hočemo." Od Slovenije pričakujemo državniški odnos Kaj pa matična država slovenskega naroda? Man-jšinci, ne le na Koroškem, ampak tudi drugje, trdite, da Ljubljana manjšinske politike sploh nima. "Enostavno. Od države Slovenije pričakujemo državniški odnos. To pomeni, da nas mora država matičnega naroda upoštevati in spoštovati kot Slovence, ki živimo zunaj Republike Slovenije. Slovenska skupnost na Koroškem je vsestransko organizirana, vendar v Sloveniji nima ustreznega pogovornega partnerja, s katerim bi bil vzpostavljen stalen dialog in v katerem bi bili predstavniki vseh parlamentarnih strank v Sloveniji. Tak organ naj bi bil pri predsedniku republike ali zunanjem ministru. Takšen model ni nekaj novega. Avstrija ga uspešno uporablja pri dogovarjanju z južnimi Tirol-ci. Ta organ bi moral imeti do naših ključnih problemov usklajeno mnenje, mnenje države Slovenije. Sedaj pa smo priča večtirnostim pri sodelovanju in ne moremo se zgubiti vtisa, da smo manjšinci predvsem strankarskopolitična igračka za dnevne potrebe politike. Manjšine morajo biti izzvzete iz političnih prepirov. Trdim: v Sloveniji je lahko pogovorni partner gremi pri predsedniku države ali zunanjem ministru, pri nas pa nastajajočislovenski parlament oziroma njegovi izvoljeni predstavniki." j. k. GORENJSKA OD PETKA XX) TORKA AMZS Pri AMZS so ta konec tedna opravili 20 vlek poškodovanih vozil in nudili 13 pomoči na cestah. GASILCI Kranjski gasilci so imeli kar precej dela. Odšli so gasit požar nad Bašelj, vendar intervencija ni bila potrebna, saj so ob koči kurili dračje; v Gozd so peljali pitno vodo; gasili požar v Lahovčah, kjer je v stanovanjsko hišo udarila strela, istočasno pa so iz Lahovč prejeli še en klic za gašenje manjšega požara na stanovanjski hiši; dvakrat so čistili cestišče, kjer se je razlil bencin in olje zaradi prometne nesreče. Na J. Gabrovš-ka pa so odstranili pregreto posodo s plinskega štedilnika, lastnik stanovanja pa je spal. Radovljiški gasilci so gasili v Elanu, kjer je zaradi požara uničena transformatorska postaja; na Pokljuki pa so imeli mladinski gasilski tabor. V noči iz petka na soboto pa so na Pokljuki evakuirali 56 otrok zaradi naliva. V Radovljici pa so pogasili stanovanjski požar. Zagorelo je zaradi eksplozije televizorja. Jeseniški gasilci so posredovali ob prometni nesreči na avtocesti Hrušica - Vrba, prejeli trikrat lažni alarm iz Valjarne Bela, peljali pitno vodo na Prihode in enkrat nudili prevoz z reševalnim vozilom. Loški gasilci pa so pogasili požar, ki je nastal zaradi pregrete posode na štedilniku. NOVOROJENČKI Ta konec tedna se je v kranjski porodnišnici rodilo 13 otrok. Na svet je prijokalo 6 dečkov in 7 deklic. Najtežji je bil deček s 4.250 grami in najlažja deklica z 2.700 grami. TURIZEM Blejski turistični delavci niso nič kaj zadovoljni z zasedenostjo turističnih kapacitet. V tem Času imajo le okrog 30 % zasedene kapacitete. V Bohinju pa so hoteli zasedeni 60-od-stotno, zasebne turistične sobe pa 50 odstotno. Zaradi slabega vremena je precej turistov odšlo. Tudi na Šobcu se nič kaj ne pohvalijo. Ta vikend dnevnih kopalcev zaradi dežja ni bilo, avto-kamp pa je glede na leto 1994 zaseden le 50 odstotno. V primerjavi z letom 1989 pa beležijo 70 odstotkov manj turistov. V Kranjski Gori Ea beležijo dnevno oko-3.500 gostov. Le tu se lahko pohvalijo z boljšimi rezultati. 1 1 ^ /POHIŠTVO, BELE TEHNIKA, / ORTOPEDSKE VZMETNICE X V ČASlj SEJMA DO KONCA AVGUSTA y^NAJVl$JI POPUSTI IN UGODNOSTI KOC :■€€■ TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM SPODNJA BESNICA SI SKOC6J IZ GORENJSKIH OBČIN Krajani Lipe protestirajo Jesenice, 21. avgusta -Včeraj so se v prostorih občine Jesenice predstavniki naselja Lipce, KS Blejska Dobrava , izvajalcev in investitorjev ter policije in občine zbrali na sestanku, posvečenem Eroblematiki obvoza skozi ipce. Prebivalci lipe so pri pristojnih ostro protestiran proti nekorektnemu načinu izvajanja projekta. Po njihovem prepričanju obvoz skozi naselje, medtem ko se že tri mesece S-adi podvoz na cesti proti lejski Dobravi ni pravilno urejen, prebivalci so oškodovani, se naprej nastaja škoda na njihovih zemljiščih, na katerih izvajalci, predvsem zaradi številnih nanosov peska, povzročajo nepotrebne poškodbe terenov ob in na cestišču. Prizadeti so, če se stanje takoj ne uredi, zagrozili s fizično zaporo ceste, izvajalci pa prosijo za desetdnevni odlok, da se na novo urejeni podvoz preplasti z asfaltom, nato pa se bodo, tako obljubljajo, takoj lotili sanacije Škode, ki je zaradi obvoza nastala v Lipcah. Tistim najbolj prizadetim so obljubili tudi odškodnino. Sestanka se je udeležil tudi jeseniški župan dr. Božidar Brudar, ki je dejal, da naj bi v prihodnje tovrstno problematiko urejali prek svojih predstavnikov v krajevni skupnosti in občinskem svetu ter s precej manj alarmantnimi toni. • M.A. Vroča tema v Kamniku Bife v telovadnici? Bo inšpektor Zamik nazadnje "zaprl" samega sebe? Kamnik, 21. avgusta -Ironija vprašanja in če hočete tudi odgovora je, da je gospod Zamik pre-dsednik Športne zveze občine Kamnik in hkrati tudi inšpektor, ki bo, če bo načrtovana sprememba namembnosti dela Športne hale v Kamniku zaradi stališča občine onemogočena, moral ukrepati proti sebi. Na novinarski konferenci 'pri županu Tonetu Smolnikarju je bilo danes nedvoumno pojasnjeno, da za redno vzdrževanje oziroma za financiranje športa v občini ni potrebno v dvorani odpirati bifeja imenovanega Bistro. Gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano, pa je menda v nasprotju s postopkom, saj bi bilo zaradi spremembe namembnosti objekta v postopku potrebno pridobiti tudi lokacijsko dovoljenje, ki pa ga up ravljalec dvorane, ni pridobil. Športna zveza Kamnik ga odločitev za ureditev istroja v Športni dvorani utemeljuje z nevzdržnim materialnim položajem, ki se nenehno slabša že od 1991. leta. "Nekateri poslanci prejšnjega sestava občinske skupščine so bili namreč izjemno glasni v ponavljanju trditev, da se morajo športni objekti s svojim oddajanjem "trženjem" sami preživljati." Vroča tema torej ta trenutek v Kamniku. Več o njej pa v petek v Gorenjskem glasu. • A. Žal ar Podaljšanje obratovalnega časa - da ali ne? Nočni lokal pije kri domačinom Šenčur, 20. avgusta - Ondan so na seji šenčurskega občinskega sveta tehtali tudi prosulo gostinca iz Hotemaž, ki je želel obratovalni čas v nočnem lokalu podaljšati do četrte ure zjutraj. Tokrat mu niso ugodili, češ da nima urejenih parkirišč in da se domačini pritožujejo, ker obiskovalci diskoteke v vasi parkirajo, kjerkoli nanese. Lokal ima dolgoletno tradicijo, lastnik tudi trdi, da je od njegovega nočnega obratovanja odvisnih kar nekaj zaposlenih, tudi parkirišča obljublja urediti v kratkem. Letos sprejeta zakonodaja dopušča obratovanje tovrstnim lokalom le do polnoči, razen če občina in upravna enota obratovalnega časa ne podaljšata s posebnim dovoljenjem. Preden občina v takem primeru prižge zeleno luč, zaprosi za mnenje tudi krajevno skupnost in če je to mnenje negativno, ga praviloma spoštuje. Izjemoma, kadar je interes razvoja občine nad krajevnim, je mogoče skleniti tudi kompromis. V primeru nočnega lokala v Hotemažah pa so krajani odločno rekli ne. Kot smo namreč slišali na seji občinskega sveta, lokal nima urejenih parkirišč in gostje naj bi puščali avtomobile vsepovsod po vasi. Dogaja se, da je cesta tretjine vasi zaparkirana na obeh straneh in ko proti jutru gostje diskoteke zapuščajo prizorišče, domačini zaradi hrupa ne morejo spati. Dogaja se, da objestni gostje včasih še nalašč motijo nočni počitek vaščanov z razbijanjem po vratih in oknih, hrupno parkirajo na dvoriščih, tudi vlomili so menda že, kadijo na skednjih, puščajo nesnago, da jo morajo zjutraj za njimi posparavljati sami domačini... Na take očitke gostinec pravi, da nima več moči nad svojimi gosti, potem ko ti zapustijo njegov lokal. Do konca leta bo nočni lokal ob koncih tedna posloval samo do polnoči (čeprav se tedaj tamkašnji "life" šele dobro začne), so enoglasno sklenili šenčurski svetniki. Ko bo lastnik uredil vse potrebno, da bodo njegovi gostje lahko parkirali na urejenem parkirnem prostoru blizu lokala, pa lahko znova zaprosi za podaljšanje obratovanja do četrte ure zjutraj. Na pomislek, ali bo to zavrlo razvoj gostinstva in turizma in prikrajšalo gostinca pri zaslužku, so menili, da zagotovo ne bo ob kruh, saj poleg nočnega lokala posluje tudi gostilna s pizzerijo in kegljiščem. • D.Z. Zapleti pri iskanju lokacije za novo deponijo V Dvorski vasi ne dopuščajo terenskih raziskav Vaški odbor Dvorske vasi je pred kratkim obvestil radovljiškega župana, da na podlagi izjav lastnikov zemljišč na lokaciji Spodnji deli ne dopušča terenskih raziskav ali morebitnega odlaganja odpadkov. Dvorska vas • Kot je zapisano v pismu, ki ga je vaški odbor (vodi ga Janez Stroj) naslovil radovljiškemu županu Vladimirju Černetu, je bil odbor glede na sklep zbora krajanov krajevne skupnosti Begunje pripravljen omogočiti izvedbo četrte faze iskanja lokacije za deponijo oz. za "cero" (center ravnanja s komunalnimi odpadki), vendar ga zdaj ta sklep ne zavezuje več, ker naj bi občina oz. nosilec projekta kršila sklepe in tudi zakonske predpise. Kršitve naj bi bile vsaj tri. Prvič: pobuda vaškega odbora, da bi vodozbirno območje potoka Peračica naravovarstveno zaščitili pred različnimi posegi v prostor, je obležala v občinskih predalih. Drugič: občina oz. Komunala je v času, ko ni vedela, kam naj bi odlagala smeti, hoteia z nizkotnim dejanjem izsiliti odlaganje na Stanu, ki sicer ni v krajevni pristojnosti KS Begunje, je pa blizu. In tretjič: ob sporni metodologiji za določitev lokacije in ob nesprejemljivi rang lestvici šestin najprimernejših lokacij se jim zdi pristop k četrti fazi projekta "cero" skrajno neresen. Brez javnih pojasnil naj bi se "izgubila" možna lokacija na Voglih (v krajevni skupnosti Brezje), dopis, ki ga je župan poslal na krajevno skupnost, pa je po mnenju vaškega odbora značilen primer zavajanja krajanov. V seznamu zemljišč, ki naj bi bila na lokaciji Spodnji deli, so tudi sadovnjaki, zemljišča in travniki, ki so sredi Begunj. Prošnjo za soglasje k terenskim raziskavam so prejeli tudi lastniki zemljišč, ki jih ni na seznamu in imajo zemljišča bližje Dvorski vasi kot lokaciji Spodnji deli. Vaški odbor se je zaradi vsega tega na nedavni seji odločil, da "skrivalnicam" naredi konec. Njegovi člani so obiskali vse lastnike zemljišč, ki so prejeli prošnje za soglasje k raziskovanju terena, m od njih prejeli izjave, na podlagi katerih je onemogočeno vsakršno poseganje zemljišča. Dva, ki sta že dala soglasje za terenske raziskave, pa sta ga z novo izjavo preklicala. Odbor je od nekaterih lastnikov zemljišč pridobil tudi pooblastila, da bo ob morebitnih kršitvah lahko ukrepal v njihovem imenu. • C. Zaplotnik Zaradi vremena odpadlo srečanje izseljencev Javorje, 21. avgusta - Vreme je tudi organizatorjem 11. tradicionalnega srečanja izseljencev v Javorjah v nedeljo preprečilo, da bi izpeljali prireditev. Dež jim je onemogočil, da bi pred šolo v Javorjah izvedli načrtovan Rrogram. V načrtu so imeli nastop folklorne skupine, udških godcev, družabne prireditve in nastop ansambla Bratov Poljanšek. Tudi postavljeni mlaji niso uspeli priklicati sonca v ta lep konec Poljanske doline. Organizatorji zato upajo, da bodo več sreče imeli Čez štirinajst dni, ko naj bi se izseljenci in domačini res srečali in zabavali. • P. O. Najstarejša cerkev v župniji Komenda Temeljita obnova mošanske cerkve Glavna obnovitvena dela, ki so se začela spomladi, bodo kmalu končana. Moste, 21. avgusta - Minuli teden v sredo, ko je godoval Rok, so v cerkvi sv. Boštjana v Mostah v komendski župniji, na stranskem oltarju pa imajo sv. Roka, imeli kljub obnovitvenim delom na cerkvi velik dogodek. Skupaj z dekanom komendske župnije Nikolajem Pavlicem in več župniki je maševal v Mostah prelat msg. Melhior Golob. Ob tej priložnosti so ga seznanili tudi z obnovo cerkve, ki se je začela letos spomladi. Najstarejša cerkev v župniji Komenda, ki bo čez sedemnajst leta stara 500 let, stoji na močvirnatem terenu. Teren in pogoste narasle vode (poplave) so jo precej načele in letos jim je uspelo lotiti se obnove. Občina je za obnovo v proračunu namenila 8 milijonov tolarjev posojila za štiri leta, ki ga bodo krajani z organizacijskim odborom za obnovo s prostovoljnimi nabirki skušali čimprej vrniti. "Spomladi smo se lotili obnovitvenih del,*4 je pripovedoval skupaj s ključarjem Francem Štebetom vodja oziroma koordinator in hkrati tudi ključar Ivan Dolčič iz Žej. "Najprej je bilo treba odstraniti omet. Pri tem pa smo odkrili zanimive freske slikarja Jerneja Bobiča iz Most iz 17. stoletja. Ta obnova je bila skrb Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Zanimivo pri tem je, da so fresko sv, Jurija na konju sneli. Restavratorski center jo bo restavriral. V originalu jo bodo prenesli na steno nad korom, posnetek oziroma kopijo pa na zunanjo steno cerkve." Posebnost mošanske cerkve je tudi, da je bila pred 200 leti popravljena v baročnem slogu. Prvotna je bila zidana v gotskem slogu, kar se je pokazalo pri sedanji obnovi na oknih. Gotska okna so bila takrat zabrisana, vendar bodo slog pri sedanji obnovi ohranili na oknih v prezbiteriju. Odločili so se za novo krogovičje, v katerem bodo vitražna stekla. "Večina del, ki so se začela aprila, je končanih. Zdaj potekajo dela na odvodnjavanju okrogcerkve. Zgradili bomo drenažo s kinetno izvedbo. Načrtujemo, da bi ta dela končali do zime. Sicer pa je imel zidarska dela na skrbi mojster Roman /urin iz Šmarce pri Kamniku, slikoples-karska Albin Škrjanc, slikoplcskarski mojster iz Most, kleparska pa kleparski mojster August Sodnik iz Gmajnice pri Komendi." • A. Žalar 90-letnica PGD Sora Prapor, avto in gasilski dom Gasilci v Sori so konec tedna proslavljali 90-letnico. Osrednje svečanosti so bile v nedeljo popoldne. je dom, kakor tudi nov gasilski prapor ob razvitju in nov gasilski avtomobil ob prevzemu, blagoslovil domači župnik v Sori Lojze Zaplotnik. V imenu pokrovitelja župan občine Medvode Stanislav Žagar, uspehov v pri; hodnje pa ji je zaželel tudi Predsednik Gasilske zveze lovenije Ernest Eory. Sora pri Medvodah, 21. avgusta - Slabo vreme je sicer v nedeljo popoldne preprečilo, da bi člani PGD Šora svojo 90-letnico društva proslavili z veliko gasilsko parado. Ven- dar pa so progrum. U> C. gn načrtovali pred domom, potem imeli pod prireditvenim šotorom. Razvili so nov društveni prapor in opravili prevzem novega gasilskega vozila. Že v petek pa je bila slavnostna seja društva. Pokrovitelj praznovanja pa je bila občina Medvode. Prostovoljno gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljc- Razvitje prapora, katerega botra sta bila Franc Jezeršek' Sora in Prima d.o.o. Marjan Petelinkar in prevzem avtomobila, katerega boter je bil Na slavnostni seji v petek in v nedeljo na proslavi 90-letnice so podelili tudi priznanja. Občinsko gasilsko odlikovanje II. stopnje je dobil Rajko Zadnikar, gasilsko odlikovanje I. stopnje Jernej Čarman, odlikovanje mestne gasilske zveze Tone Rrdnik - mlajši in Zdravko SušteršiČ Republiško plamenico III. stopnje sta prejela Rafko Pust in Andrej Šušteršič, plamenico I. stopnje pa Vinko Keber. Poleg številnih darovalcev Žebljičkov na prapor so pripeli tudi trakove Joie BaliŠ Sora, Brinox do.o. Sora, Donit Tesniti, Elektrarna Medvode, KS Senica, KS Sora, KS Trnovec-Topol, KS Vaše-GoriČane, občina Medvode, Petrol Skladišče Medvode, PGD Žabnica, PGD Skofja Loka in dr. Janez Bogataj. no 25. oktobra 1905. leta, ima danes nekaj nad sto članov. Že prvo leto po ustanovitvi so nabavili novo gasilsko briz-galno, 1910. leta pa je bil dograjen tudi gasilski dom. Govor ob odprtju je imel Fran S. Finžgar, ki je bil takrat župnik v Sori. Pred šestnajstimi leti so v Sori zgradili nov gasilski dom, ki je postal središče protipožarne kulture. Za izgradnjo pa je bilo poleg denarja potrebnih tudi 14.000 prostovoljnih delovnih ur. V nedeljo Andrej Trampuš, so s kultur; nim programom popestril' člani in folklorna skupin3 Kud Oton Župančič Sora in godbeniki iz Medvod. Slovesnosti pa so se udeležili * prapori in avtomobili tud' gasilci iz sosednjih gasilskih društev in gostje iz Št. Jakoba na avstrijskem Koroškem Praznovanje pa so potem na veselem srečanju zaradi sla' bega vremena sklenili po** prireditvenim šotorom sku" paj z ansamblom Slovenij3' • A. Žalar REPORTAŽA Bodoči igralec "Ljudi želim ali zabavati ali spraviti v jok" Igor Korošec z Mlake pri Kranju študira igro na Ruski akademiji za gledališko umetnost (RATI) v Moskvi - Na vsesovjetskem festivalu igre je osvojil tretje mesto. Kranj, 21. avgusta - Igor Korošec z Mlake pri Kranju je eden mnogih, ki ga ljubljanska akademija za gledališče, film, radio in televizijo ni hotela med svoje vrste. Pa fant ni obupal, ampak je našel pot v tujino, v Rusijo. Letos se začenja že njegovo četrto leto bivanja v Moskvi in še zadnji letnik študija igre na moskovski akademiji. Kakšna je bila tvoja pot do študija igre v daljni Rusiji? Po dveh neuspelih poskusih na ljubljanski akademiji in zaradi večne želje postati igralec, sem bil pripravljen storiti karkoli. In ko sem izvedel za možnosti drugje po svetu, sem se odločil za Rusijo. V takem času pred tremi leti sem dobil sporočilo, da moram v desetih dneh biti v Moskvi. Na hitrico sem uredil vse potrebne papirje, pripravil vso prtljago in... V Moskvi sem takoj začel hoditi na fakulteto, kjer srno pripravljali razne improvizacije. Profesorji so me ves čas opazovali in po petnajstih dneh so mi povedali, da sem sprejet in da mi ni treba opravljati sprejemnih izpitov. Si imel težave s prehodom na ruski jezik, način razmišljanja? Že na gimnaziji v Škofji Loki sem se štiri leta učil ruščine, eno leto pa sem bil vpisan tudi na ruščino in primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. A študij mi ni preveč ležal in sem hodil večinoma samo na lektorate. Ko sem prišel v Rusijo, se niti nisem zavedal, kakšne napake v govoru sem delal. Ruske prijatelje sem prosil, naj me popravljajo. Še zdaj me včasih kdo popravi, a večkrat se je že zgodilo, da sem potem šel po slovar in jim pokazal, da se motijo oni. To se mi zdijo največji uspehi pri učenju jezika -ko pri domačinu opaziš, da je napravil napako. Kako poteka študij igre, katera predavanja poslušaš? Na akademiji so predmeti dokaj zanimivi in pestri. Tako smo imeli odrski ples, odrski boj, akrobatiko... Jaz nikoli nisem maral telovadbe, vedno sem se ji skušal nekako izmakniti in na začetku me je zelo skrbelo, kako bom zmogel vse te predmete. Toda uspelo mi je, saj imam pred seboj cilj, ki mu sledim in naredim vse, da ga bom dosegel. Tako ne poznam nobenih mej. Poleg tega sem po horoskopu oven in grem rad z glavo skozi zid, čeprav včasih malo boli. Če ne gre prvič, pa mi drugič zagotovo uspe. V letošnjem šolskem letu smo imeli tudi step, sabljanje, odrski govor, igro, naredili smo že diplomsko predstavo... Opravil sem že nekaj diplomskih izpitov, tako dami jih je ostalo le še peščica. Kakšen sloves ima akademija, ki jo obiskuješ? Je edina prava gledališka akademija v Rusiji, povezana je z drugimi svetovnimi akademijami in diploma je svetovno priznana. Toda menda ta mednarodna diploma pri nas ni priznana, moral bi opravljati diferencialne izpite. V našem razredu je tudi ena Grkinja in še nekaj Slovencev. Po drugih akademijah pa so Kitajci, Korejci, Nemci, Angleži, Američani. Šolnina je verjetno draga. Kako se preživljaš? Nekaj časa sem delal na moskovskem radiu na slovenskem programu, ki so ga oddajali po vsem svetu. Potem sem delal kot pedagog slovenščine za razne ambasadorje na inštitutu za mednarodne odnose. Malo pomagajo doma, kakšen tolar pa skušam zaslužiti tudi sam. Tako letos delam kot turistični vodič za sibirske turiste, ki so na dopustu v Portorožu. Vodim jih po raznih ekskurzijah po Sloveniji in v Benetke. Je zanimivo delo, tudi povezano z igralstvom, spoznaš psihologijo ljudi, vidiš, kako so si med seboj različni... Si na akademiji pridobil veliko igralskih izkušenj? Letos smo delali predstavo Romeo in Julija, igrali smo na praznem odru, brez mask in kostumov. Akademija me je poslala tudi na tekmovanje, na katerem sem moral recitirati nek tekst - izbral sem si zgodbico Antona Pavloviča Čehova Dobri Nemec. Na akademiji sem zasedel tretje mesto, potem pa sem se udeležil še vsesovjetskega festivala v Sankt Peterburgu, na katerem sem prav tako dosegel tretje mesto. Kakšne so tvoje poklicne ambicije? Po diplomi bom šel tja, kjer bo boljša možnost. V Sloveniji nimam posebne perspektive, saj si gola masa, surovo testo, ko prideš z akademije. Tako se moraš dati za nekaj časa v pečico, da se lepo pečeš. Pri tem pa moraš paziti, da se ne zapečeš preveč, a obenem ne ostaneš surov. Mogoče bom raje še nekaj časa ostal v Rusiji, da bo iz tega testa postal lepo zapečen hlebček, ki ga bom potem lahko prodajal in od tega kruha živel. Trenutno imam namen ostati nikjer - kamor me bo pot zanesla, saj nisem človek, ki bi ostal na enem mestu. • U.Peternel Gosta iz Kalifornije v gosteh v Kranju Vsak dan ni sonca, dežja pa tudi ne I Carpenterjeva rada sprejemata slovenske študentke Po petdesetih letih sta že drugič rekla da Marija in Jože Cerkovnik iz Kamenj v Bohinju. Kamnje v Bohinju, 21. avgusta Pol stoletja sta že skupaj Marija in Jože Cerkovnik iz Kamenj v Bohinju. Na Veliki Šmaren leta 1^45 sta si pred župnikom v Bohinjski Bistrici obljubila zvestobo enaindvajsetletna nevesta in štiriintridesetletni ženin. Na letošnji Veliki Šmaren sta obljubo ponovila, na istem mestu in le eno uro kasneje, letom pa je vsak dodal še eno petdesetico. Če prva ohcet ni uspela, je pa druga," se pošali Jože. V prvem letu po vojni, ko sta se ženila, je bilo, lepega in hudega. Vsak dan ni sonca, dežja pa tudi ne čisto vsak dan. Nikoli pa nisva imela tihih tednov. Če sva se sporekla, sva se takoj spet pobotala, pravita Marija in Jože. V dolgih letih sta se tako navadila drug na drugega, da je ob Jožetovi bolezni tudi Marija jedla dietno hrano. Vsako leto gresta za štirinajst dni na morje. Jože pomaga sinu pri izdelavi čipk in Eravi, da se tako zamoti, da dan ar prehitro mine. Rad gleda televizijo, zjutraj pa malce po- bilo namreč hudo pomanjkanje in poroka je bila le skromna. Jože je bil še v vojski in od intendanta je dobil petnajst litrov olja, moko in sladkor, da so lahko spekli poročno potico. Samo zato se je ženil, da je dobil Štirinajst dni dopusta, podraži moža Marija. Še skoraj celo leto po poroki je Jože ostal pri vojakih, nato pa se je priženil na Marijin dom v Kamnje, kjer živita še danes. Jože je vsa leta pel, tako pri pevskem zboru kot v cerkvi. Marija pa je plesala pri folklori in kadar sta se skupaj zavrtela, je bilo najlepše, se spominja Marija. Veliko sta vandrala naokrog in ko sta prišla na svet sin in hči, sta ju vedno jemala s seboj. Vsega je tegne spanec. Marija rada bere, Elete, kvačka, veze gobeline, za obi pa rešuje križanke, a pravi, da nikoli nobene ne odpošlje. Oba pa imata največje veselje s pravnučki. Kar štiri že imata in v eni hiši živijo vse štiri generacije. Tako jima ni dolgčas, saj sta večkrat za varuško. Otroci so jima tudi pripravili slavje ob zlati poroki, čeprav sta se branila. Se je vsaj vsa žlahta zbrala skupaj -enkrat še ob poroki, ne samo ob pogrebih, se pošali Marija. In ko ju povprašam, kaj si želita ob tej obletnici, pravita: Če bo tako, kot je zdaj, bo kar v redu. Saj ne rabiva veliko. Predvsem pa je pomembno, da sta skupaj - v dobrem in slabem, kot sta si obljubila. • U.Peternel Nina Prosen, maturantka kranjske gimnazije, se je minulo šolsko leto šolala na srednji šoli v Ameriki. Od lanskega avgusta do letošnjega maja je bila gostja ameriške družine Carpenter v kalifornijskem mestu Modesto. Kranj, 20. avgusta - Minuli teden sta jo zakonca Carpenter, ki imata sama ze troje odraslih otrok in od lani tudi vnuka, obiskala v Kranju. Nina ni bila prva slovenska študentka, ki je bila med šolanjem na ameriški šoli njuna gostja, pa tudi zadnja ne, saj prav te dni prihaja k njima srednješolka iz Kopra. Slovenske študentke rada sprejemata, ker dobro znajo angleščino in se zlahka prilagodijo ameriškemu načinu življenja. Ninina starša Danica in Franc Prosen sta se lani s težkim srcem ?oslovila od hčere, ki je šla v beli svet. oda Terrae in Wally Carpenter sta bila njej in nemški študentki, ki je prav tako obiskovala Johansen High School, vzorna nadomestna starša. Že pred nekaj leti sta se zakonca povezala z organizacijo, ki posreduje izmenjavo študentov z vsega sveta m odtlej nudita gostoljubje dekletom, ki za leto dni pridejo na šolanje v Ameriko. Tri med njimi (tudi Nina) so bile iz Slovenije. "Študentko si v družini izberemo na podlagi podatkov, ki nam jih posreduje organizacija za študentsko izmenjavo. Več je razlogov, da radi sprejemamo dekleta iz Slovenije: dobro govorijo angleško, navadno so zelo pridne in uspešne v šoli, življenjski stil, kakršnega živijo doma, je zelo podoben našemu, tako da se mu prilagodijo brez večjih težav," sta povedala zakonca, ki sta tokrat Slovenijo prvič obiskala, gospa Terrae je bila celo prvikrat v Evropi. Nina Prosen, ki je letos maturirala na kranjski gimnaziji (zato se je že maja vrnila iz Amerike), se je za enoletno šolanje na tujem odločila lani, ko je predstavnica organizacije za mednarodno izmenjavo Študentov obiskala njihovo šolo. S sošolko sta se prijavili in bili spričo dobrih ocen (zlasti v jezikih) tudi izbrani. Potem je bilo treba zbrati denar za potnino, zdravstveno zavarovanje v Ameriki (po očetovih besedah največji zalogaj) in druge stroške. Vse skupaj jih je veljalo 5600 ameriških dolarjev. Šolanja na Johansen High School, ki jo obiskuje okoli dva tisoč študentov, ni bilo treba plačati, prav tako ne bivanja Zakonca WaUy in Terrae Carpenter z Nino Prosen (v sredini). niji denimo mladim do 21. leta ponoči pri družini Carpenter. Slednji žive v kalifornijskem mestu Modesto, ki šteje 200 tisoč prebivalcev. Za naše razmere prebivajo v dokaj razkošnih razmerah, saj imajo hišo z bazenom, vrt jim oskrbuje vrtnar, za pomoč v gospodinjstvu pa prihaja v hišo postrežnica. Carpenterjeva pravita, da ne soremin-jajo načina življenja, ko se družini pridružijo tuje študentke, češ da jim tako dajo priložnost spoznati, kako živi prava ameriška družina. Dekleti (poleg Nine je v minulem šolskem letu pri Carpeneterjevih gostovala tudi nemška študentka Anja) sta bili vse dopoldneve v šoli, popoldneve pa sta izkoristili za naloge, gledanje televizije, nakupovanje (trgovine so odprte tudi v sobotah in nedeljah), dopisovanje... Z gospodinjskimi dolžnostmi ju niso obremenjevali več, kot sta bili vajeni že z doma, radi pa sta se ukvarjali tudi s prvim Carpeneterjevim vnukom. Gostitelji so ju odpeljali tudi v Disneyland, San Francisco in na smučanje v Nevado. Nino je Amerika prevzela, toda z izkušnjo iz tujine zdaj z drugačnimi očmi gleda na življenje doma. Čeprav slišimo, da je življenje v Ameriki zelo sproščeno, pa v Kalifor- ni dovoljeno odhajati v družabno življenje. Nasprotno pa jim že s 16. letom omogočijo opravljati šoferski izpit. Tudi Nina ga je opravila tam. Kako po tednu dni v Sloveniji Carpenterjeva gledata na našo malo deželico? "Najprej sva opazila ozke ceste, neprimerljive z našimi v Kaliforniji, pa prijateljske ljudi, ki so med seboj zelo povezani. Všeč nama je, da greš lahko zvečer na sprehod, ne da bi se bal tolp in da bi te motil neznosen hrup. Z Ninino družino smo obiskali nekaj vaših krajev in bila sva navdušena nad gradovi, cerkvami in drugimi dokazi vaše zgodovine, kakršnih pri nas ni videti. Tudi vaši vrtovi in hiše, polne rož, so na naju napravili velik vtis, pa običaji, o katerih so nama pripovedovali Prosenovi, denimo tradicija maturantskih plesov, ki jih pri nas ne poznamo... Všeč nama je v Sloveniji in takoj bi živela v tej deželi, le vaši zimi bi se najbrž težko privadila, ker sva vajena tople Kalifornije. Zagotovo pa bova še kdaj prišla." • D.Z.ŽIebir Planšarski dan na Krvavcu je namočil dež Po Malem Šmarnu bodo živino gnali v dolino Turistično društvo Cerklje in Pašna skupnost Kriška planina sta imela lep namen prikazati nekdanji planšarski običaj prigona živine s planine, a jima je nedeljsko prireditev skazilo slabo vreme. Krvavec, 20. avgusta - Planšarski dan na Krvavcu naj bi se začel z mašo v kapelici Marije Snežne, potem naj bi pastirci s prigonom živine ponazorili običaj vračanja črede v dolino, praznik pa bi nadaljevali z veselico ob domači glasbi, streljanjem za lisičji kožuh in kegljanjem za jarca. Od načrtov je ostalo le pri maši, ki je bila na letošnjo žegnansko nedeljo za okoli dvesto vernikov po sili razmer kar v Domu na Krvavcu namesto pred kapelico, obiskovalci pa so se namesto na prostem nekaj popoldanskih ur družili v gostinskih lokalih, kjer so pokusili tudi "masovnek" in domače krofe. Jože Grilc in Ciril Rogelj, predsednik in član Pašne skupnosti Kriška planina, sta povedala, da se je lani plan-šarskega praznika udeležilo kakih tri tisoč ljudi. Letos jih je žal desetkrat manj, vendar prireditelji ne bodo vrgli puške v koruzo. Vsako leto je prvo nedeljo po Mariji Snežni, ki ji je posvečena kapelica na Krvavcu, tukaj žegnanje. Praznik bi radi popestrili z oživitvijo starih običajev, ki so nekdaj veljali med tukajšnjimi pastirji. Običaje oživljamo tudi zato, da poživimo poletni turizem na Krvavcu, ki žal močno zaostaja za zimskim. RTC Krvavec, ki ima obilo posluha za naša prizadevanja, je za letošnji praznik zagotovil precejšen popust za vozovnice na žičnicah. Škoda, ker so se nam načrti zaradi dežja izjalovili. Del izkupička, ki bi ga prinesel današnji dan, smo namreč želeli nameniti tudi za vzdrževanje planine." Na Kriški planini se pase skoraj dvesto glav živine. Od 36 članov te pašne skupnosti ima letos v planini živino 20 Jože Grilc, Ciril Ragelj, Tone Železnilutr lastnikov. Prignali so jo junija, po Malem Šmarnu pa jo bodo spet odgnali v dolino. Pašna skupnost je bila po besedah obeh sogovornikov osnovana leta 1922, ko je bil sprejet tudi pašni red. Kmetje iz vasi Ambrož, Stiska vas, Ravne, Apno, Šenturška gora, Jagos-ci in Viševca že dolga leta pase po veljavnih pravilih. Jože Grilc ima letos v planini 13, Ciril Rogelj pa 14 glav živine. Pravita, da pašni red člane poleg drugega obvezuje tudi k "tlaki", to je čiščenju pianine, odstranjevanju ruševja in kamenja, ograjevanju, urejanju napajališč. Kmetje, ki tu pasejo, se imajo za lastnike Kriške planine, čeprav jim je bilo 360 hektarjev zemlje (od tega je 128 hektarjev nerodovitnega sveta) z nacionalizacijo leta 1957 odvzeto. Toda zdaj jo zahtevajo nazaj. Eden od pastirjev, ki še pomni nekdanje običaje ob paši, je Tone Železni kar iz Stiske vasi: "Že 16 let star sem začel pasti na Kriški planini in Dolgih Njivah. Tri medvojna leta je bilo to in ob najhujši hajki pomnim, da smo se morali pastirji z živi-nouraakniti v dolino. Dva pastirja sva pasla sto glav živine, molzla in izdelovala maslo in sir ter ga oddajala gospodarjem iz pašne skup- Krvavec privlači tudi poleti Vemo, da je pozimi Krvavec zelo oblegan, zlasti če pravi čas zapade dovolj snega. Direktor RTC Kravec Franjo Kreačič pravi, da v dobri sezoni pride smučat od 100 do 150 tisoč obiskovalcev. V minuli sezoni, ko je šele 15. februarja padlo toliko snega, da so pognali žičnico na Zvoh, so bih na račun slabih snežnih razmer prikrajšani vsaj za 50 tisoč smučarjev. Če bi si pomagali z dodatnim zasneževanjem, pravi Franjo Kreačič, bi zimsko sezono lahko raztegnili tudi na 150 dni, kar je še zlasti pomembno na začetku sezone. Sicer pa dodaja, da je Krvavec privlačen tudi poleti in da si tudi tedaj želijo obiskovalcev. Zdaj jih je poleti žal premalo. Temu pritrjujejo tudi gostinci. Damir Smerdelj, najemnik RTC-jevega Doma na Krvavcu, sicer podjetnik iz Kopra, pravi: "Pozimi je obiskovalcev kajpada veliko, izven sezone pa sta jim ob dnevih, kakršen je današnji, lahko kos dva zaposlena. Ocenjujem, da se jih je le v Jože Martinjak, Slavko Hočevar, Damir Smerdelj Domu danes zvrstilo kakih dvesto, sicer pa se planinci in pohodniki razpršijo po vsem Krvavcu, ki ima še nekaj drugih gostinskih lokalov. Več gostov je seveda ob koncih tedna, običajno dvakrat do trikrat več kot danes." Nekaj sto ljudi, ki smo jih srečali v nedeljo na Krvavcu, te hribe rado obiskuje, sicer se ne bi podali na pot v tako kislem vremenu. Med njimi je bil tudi Slavko Hočevar z Visokega: "Pozimi pridem na Krvavec tudi do petnajstkrat, odvisno pač od prostega časa, saj s sinom rada smučava. Sodim, da je za naše slovenske potrebe Krvavec najbolje urejeno smučišče. Še več zimskega in letnega turizma pa bi imel, če bi sem vodila bolje urejena cesta, tako kot je denimo na Veliki planini, ki ima ob koncih tedna tudi do tri tisoč obiskovalcev. Ker sem ljubitelj planin, tudi poleti rad ob iščem Krvavec Danes sva s sinom sicer z žičnico, drugače pa gremo najraje peš. Startamo pri Tonaču v Gradu, nato pa nas pot v treh urah po znanih bližnjicah pripelje na Krvavec." Jože Martinjak iz Cerkelj pa je na Krvavcu takorekoč domačin, rojen na Ambrožu: "S kolegi rad pridem na Krvavec, čeprav moram priznati, da ga do lani nisem obiskal skoraj dvajset let. Sem gor me zvabi dobra družba. Danes, ko je tu gosta megla, je občutek še posebej zanimiv, ker gledaš ljudi se v ožjem krogu kot običajno.'1 nosiš. V naslednjih letih sem ljubezen do planin je ostala, ker na Dolgih Njivah ni več si zaslužek poiskal v dolini, Se vedno jih rad ob iščem, le videti gamsov, kot nekdaj." pri gozdni in v Savi, toda nad tem sem malo razočaran, D.Z.Žlebir Dež ni motil vesele prireditve Pesem, glasba, šale in dobra volja Upokojenci iz Mojstrane in Dovjega se zdaj srečajo vsako leto.Veliko jih pride na prireditev, kjer drug drugemu pokažejo, kaj so med letom ustvarili, in se po veselijo. Letos so prišli tudi gostje iz Maribora. istočasno sporočilo zanamcem, brez želje po literarni gloriji. V petem zborniku, ki bo obsegal več kot petsto strani v dveh knjigah in bo izšel januarja prihodnje leto, bodo od dvainsedemdesetih avtorjev tudi trije Mojstranča-ni." Srečanja se je udeležil tudi predsednik krajevne skupnosti Alfred Špragar, ki pozdravlja tovrstno društveno dejavnost, predvsem v razmerah, ki zanje niso rožnate. Predvsem je pohvalil dejstvo, da društvo upokojencev Dovje Mojstrana intenzivno sodeluje tudi z ostalimi društvi s tega obmo^' ja. • Besedilo in foto: M.A. Mojstrana, 20. avgusta - Morda je bila prav delovna vnema tisto, zaradi česar je bilo v nedeljo popoldne v hotelu Triglav v Mojstrani še posebej veselo. Člani Društva upokojencev Dovje Mojstrana, ki šteje več kot štiristo članov z območja Mojstrane, Dovjega, Zgornje Radovne in Belce, zaradi slabega vremena niso obupali. Sele na dan tradicionalnega praznovanja so se domislili, da bi prireditev prestavili v zapuščeni hotel sredi vasi. Dogovorili so se z lastniki, počistili in pripravili prostore, napel- Za veselo razpoloženje je poleg dua Tebu in veselih mariborskih pevk, ki so jih v Mojstrani toplo sprejeli, poskrbela tudi citrarka Danica Butinar. Srečko Strajnar, predsednik Društva upokojencev Dovje-Mojstrana: "Upokojenci se zahvaljujemo lastnikom hotela Triglav, ki so nam prijazno omogočili, da smo srečanje organizirali tukaj. Posebna zahvala gre dvema od njih, Janezu Dovžanu in Borisu Derniču." j ali elektriko iz sosednejga gasilskega doma in se ob treh popoldne že veselili ob zvokih dua Tebu. Ideja za vsakoletna srečanja upokojencev je nastala ob štiridesetletnici ustanovitve društva, pred dvema letoma, ko je večina članov izrazila željo, da takšne prireditve postanejo vsakoletna tradicija. "Pri prvi tovrstni prireditvi so nastopali samo domači recita-torji in avtorji raznih pesnitev, letos pa pri nas gostuje vokalna skupina Ljudske pevke iz Maribora, moški pevski zbor Društva upokojencev Jesenice, citrarka Danica Butinar iz Rateč ter seveda domači kulturni delavci, pesniki in redcitatorji," nam je povedal predsednik društva Srečko Strajnar. "Namen prireditve je, da se družabnost povezuje s kulturno dejavnostjo, ki je v Mojstrani zelo razvita. Podobno je s športno. Prav danes smo dobili prehodni pokal kot najbo ljše društvo na športnem področju v bivši občini Jesenice za leto 1994." Gostje upikojencev iz Mojstrane so bili v nedejo tudi njihovi štajerski kolegi iz društva upokojencev Maribor - center, ki sicer šteje več kot 4.000 članov. Kot je povedal njegov predsednik in kulturni animator Zmago Rafolt, je tudi to društvo zelo razgibano po športni in kulturni dejavnosti, najpomembnejše pri njih pa je založništvo. Že peto leto se namreč ukvarjajo z izdajanjem zbornika del tako imenovanih ljudskih piscev. "Zbiramo preprosto oblikovano lepo besedo, ki se sicer nabira po raznih predalih, pa gre ob smrti avtoijev ponavadi v pozabo. Te drobne stvaritve so kot podrast literaturi, a Vreme ni ovira, da se spomnimo padlih Na Poreznu tokrat malo ljudi Pore/en, 20. avgusta - Na vrhu Porezna stoji spomenik enaindvajsetim borcem brigade Srečka Kosovela., ki so tu padli v zadnji ofenzivi nemške vojske 24. marca 1945. Na spomeniku je zapisano: S smrtjo ste postali nesmrtni. Zapisano misel uresničujejo borci, planinci in mladina na vsakoletnih spominskih srečanjih. Tudi v nedeljo so Planinsko društvo Cerkno, Združenje borcev NOV Cerkno, borci brigade Srečko Kosovel, borci XXXI. divizije in borci Gorenjskega vojnega področja kljub slabemu vremenu pripravili spominsko slovesnost. vojni nemški vojni ujetnik." Marija Jurečko iz Podbrda: "Na Porozen Eridem vsake deset dni, da oskrbnikoma, akršnih na Poreznu še ni bilo, prinesem potrebno hrano. Borcev in njihovih pogumnih dejanj se moramo spominjati in vreme nas pri tem ne sme ovirati. Kot dvanajstletno dekle sem bila na kraju bitke že naslednji dan, skupaj z mamo in bratom, da smo pomagali pospravljati. Pogled na padle partizane se človeku vtisne v spomin za vse življenje." Pavle Makuc iz Cerkna: "Na srečanje pridem vsako leto in lahko rečem, da štirih preživelih borcev, kolikor jih je bilo prisotnih Ivan Torkar, Marija Jurečko, Pavle Makuc, Ivanka in Metod Flander Pri grobnici, ki stoji na samem vrhu Porezna, so prižgali žaro in položili venec v spomin padlim borcem, v domu, poimenovanem po narodnem heroju Andreju Žvanu -Borisu, pa so pripravili krajši program. Eden izmed udeležencev bilke na Poreznu, bil je komisar enote Janko Urbane je pripravil tudi slavnostni govor. Na srečanje so prišli tudi štirje preživeli udeleženci bitke, kar se že dolgo ni zgodilo. Ivan Torkar z Jesenic: "Lani se zaradi zdravstvenih težav nisem udeležil srečanja, drugače pa na Porezen pridem vsako leto. Ker sem bil rojen tukaj, smo včasih na Porezen hodili vsako nedeljo, sedaj pa malo manj. Spomin na padle borce moramo ohraniti, navsezadnje so taka srečanja že kar tradicija. Sam sem bil v drugi svetovni danes, ponavadi na Poreznu ne vidimo. Moram pa povedati, da se srečujemo tudi na sam dan bitke, ker pa je marca še sneg, smo se planinci z borčevsko organizacijo dogovorili, da omogočimo tudi ostalim, ki pozimi ne zmorejo priti na Porezen, da se avgusta spomnijo padlih borcev. Če je vreme lepo, je na srečanju polno ljudi." Ivanka in Metod Flander, oskrbnika koče na Poreznu: "Žalostna sva, ker je danes slabo vreme, saj je zato veliko manj ljudi kot ponavadi. Oskrbnika sva že četrto leto in lahko rečeva, da ponavadi na srečanje v spomin padlih borcev pride okoli tisoč ljudi. Tudidrugače na Porezen zahaja ogromno ljudi, letos pa je obisk še posebno dober." • Tekst in slike: S. Šubic Koncesija za vodo iz Kokre razburja Naravna bogastva spet dobivajo ceno Vlada je julija podelila koncesijo za gospodarsko izkoriščanje vode iz Kokre za dodatno zasneževanje smučišč na Krvavcu« Kranj, 22. avgusta - Drugačen pogled na okolje in prostor, kot je veljal v preteklosti, spreminja tudi odnos do vodnih virov. Naravna bogastva naj bi ne bila več zastonj za tiste, ki jih izkoriščajo, četudi imajo na njih podedovane pravice. Pojavljajo pa se tudi novi uporabniki, zato bo morala seveda država poskrbeti za red na tem področju. Koncesijski akt, ki ga je vlada izdala za izkoriščanje vode iz Kokre za dodatno zasneževanje Krvavca, je sprožil velik odziv, saj je trčil ob različne interese, pa tudi ob zakonsko nedorečenost. Oglasila se je Slovenska nacionalna desnica, pa Zveza društev graditeljev malih hidroeke-trarn, Združenje uporabnikov vodnih virov s sedežem v Kranju... Vodno bogastvo ne bo več neomejeno na razpolago, zato so koncesio-narji tembolj pozorni na luknje v zakonodaji in na upravne postopke. Uporabniki vodnih virov so pozorni na luknje v zakonih Vse dosedanje uredbe o koncesijah naj bi bile protiustavne. Ustavni spor je sprožilo podjetje Perne zaradi uredbe o koncesiji za izkoriščanje pitne vode iz predora Karavanke, ustavno sodišče pa je junija odločilo, da vlada ne sme podeljevati koncesij na naravnih dobrinah, kjer že obstajajo pravice koncesijskega značaja. Teos Perne, ki se je oglasil v imenu Združenja uporabnikov vodnih virov v ustanavljanju, je zapisal, da se odločba ne nanaša zgolj na julijano. Zato se je oglasil tudi v zvezi z uredbo o koncesiji za Kokro. Ugotavlja, da je za zasneževanje Krvavca že bila izdana pravnomočna lokacijska odločba in da bi se moral upravni postopek za Krvavec zaključiti brez podeljevanja koncesije po obstoječi zakonodaji z izdajo ustreznih vodnogospodarskih dokumentov. Maja lani je Ministrstvo za okolje in prostor upravnim organom izdalo navodilo, da vse upravne odločbe, ki se nanašajo na objekte, povezane s koriščenjem vodnih virov, označijo za pomanjkljive, kar je po Pernetovem mnenju protizakonito. To dejanje je zaustavilo investicijo za umetno zasneževanje Krvavca, piše Perne, in ne morebiti nove zahteve občine. rabo reke Kokre za dosneževanje Krvavca pojasnjuje z dejstvom, da je Kokra med najbolj ogroženimi vodotoki v Sloveniji. Zato je moralo ministrstvo zaprošeno porabo vode za smučišče skrbno pretehtati in uskladiti prioritete jemanja vode z vsemi porabniki. Od izkoriščanja vodnih virov naj ima nekaj koristi tudi lokalna skupnost, so prepričani predlagatelji celovitega urejanja izkoriščanja vode iz Kokre V primeru koncesije za dodatno zasneževanje smučišč na Krvavcu so se dogovorili, da bo koncesionar letno plačal znesek, enak vrednosti 800 celodnevnih smučarskih kart. Z umetnim zasneževanjem Krvavca je namreč pričakovati, da se bo povečala tudi prodaja kart. Plačilo si bosta država in lokalna skupnost razdelili v razmerju 40 : 60. Slovenska nacionalna desnica ministrstvi za okolje in prostor ter Gospodarsko mimstrtvo sprašuje, za-aj je sploh potrebna koncesija za umetno zasneževanje in ne le dovoljenje ministra. Ministrstvo za okolje in prostor pa uredbo o koncesiji za Slovenska nacionalna desnica je pripravila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja, ki temelji na odločbi ustavnega sodišča. Po njej je zakon o varstvu okolja neskladen z ustavo, ker ne ureja položaja upravičencev do izkoriščanja naravnih dobrin, ki so v lasti Republike Slovenije in vsebine pravnega instituta "lokacijska pogojenost koncesije", piše v posebnem sporočilu SND. Dodata še, da ustavno sodišče v odločbo ni napisalo dejstva, da so vse dosedanje uredbe o koncesijah nezakonite in protiustavne. Odločba z dne 30. junija 1995 se namreč nanaša na konkreten primer - gospodarsko družbo Perne, ki je sprožila postopek zaradi dvojnih meril pri podeljevanju koncesij za julijano. SND predlaga razveljavitev vseh nezakonitih uredb. Samopostrežna trgovina pri koriščenju vodnih virov "Ministrtvo je na zahtevo obeh občin, Preddvora in Cerkelj, pristo- pilo k pripravi koncesijskega akta šele potem, ko smo ponovno preverili okolje varstveno vsebino lokacijske dokumentacije in ko sta komunalni podjetji, ki oskrbujeta to območje s pitno vodo, sprejeli program obnove zajetja pitne vode na Krvavcu. Z odločbo o podeljeni koncesiji, ki j bo potrdila vlada na prvi naslednji seji, mora investitor pridobiti še z zakonom predpisana soglasja, obvezna za izdajo gradbenega dovoljenja. Relativno daljšemu obdobju pri pridobivanju teh dovoljenj ni kriva podelitev koncesije, ampak povsem upravičena bojazen lokalne skupnosti, da bo razširitev smučarskih kapacitet na Krvavcu izvedena na račun kvalitete okolja, kar posredno pomeni tudi dodatno obremenitev zajetja pitne vode. Iz izjave Slovenske nacionalne desnice veje domneva, da je pri izkoriščanju vodnih virov možna samopostrežna trgovina. Takšnega ravnanja pa rriinistrstvo za okolje in prostor tudi glede na obremenjenost slovenskih vodotokov ne more dopustiti," so zapisali na Ministrstvu za okolje in prostor. Lokalna skupnost je terjala zaščito Kokre Pobuda za celovito ureditev odjema vode iz Kokre je prišla iz občine Preddvor. Predsednik tamkajšnjega občinskega sveta Florijan Bulovec nam je o tem povedal: "Ko se je začelo govoriti o morebitnem umetnem zasneževanju Krvavca, so se najprej oglasih nezaupljivi prebivalci vasi pod Krvav- cem, misleč, da bo to ogrozilo njihove vire pitne vode. Toda za Krvavec so nameravali zajemati iz reke Kokre, za kar pa v Preddvoru nismo dali soglasja. Še več, od Ministrstva za okolje in prostor smo zahtevali, da država celovito uredi izkoriščanje vode iz Kokre. Res bo količina vode, potrebna za umetno zasneževanje smučišč na Krvavcu majhna v primeru z dragimi porabniki, toda Kokra ima že vrsto odjemnikov (od malih hidroelektrarn do zajetja vode za Brdo), tako da je* v sušnih odbodbjih struga pogosto že suha. Zeleh smo, da je Kokra zaščitena vsaj do te mere, da je v strugi vselej zagotovljen vsaj biološki minimum, določena pa naj bo tudi prioriteta izkoriščanja. Tako ima prednost pitna voda, za njo ribogojnica in šele potem male elektrarne in umetno zasneževanje. To smo uspeh doseči, čeprav se dogovori še ne izvajajo in se dela še po starem. Pomen koncesij vidimo v tem, da se upoštevajo pogoji zaščite Kokre pred dobičkonosnimi nameni. Podpiramo tako politiko vlade, ki od porabnikov zahteva, da plačujejo in da gre del tega denarja tudi za lokalno skupnost. V občini Preddvor smo zadovoljni s tako odločitvijo vlade glede Kokre, čeprav sicer nismo v celoti zadovoljni z ministrstvom za okoljein prostor ter zakonodajo na tem področju. Ministrstvo pripravlja zakon o varstvu okolja, ki je v mnogih pogledih preohlapen, zato je razumeti nezadovoljstvo tistih, ki jih zadeva." • D.Z.ŽIebir NAGRAJENCI VELIKE NAGRADNE KRIŽANKE KOVINOTEHNA Že dolgo časa nismo prejeli toliko rešitev kot tokrat. Petletni Klemen iz Vira pri Domžalah je podelil srečo sledečim nagrajencem. 1. nagrada - TLAČNI ČISTILEC PAVARINI 600 Muhamed Halilović, C. Revolucije 2, Jesenice 2. nagrada - REZALNI STROJ GORENJE Daniel Klemene, Cesta na Golico 10/č, Jesenice 3. nagrada - MIKSER GORENJE Ema iaubah, C. 1. maja 65, Kranj 4. - 8. nagrada - MAJICA KOVINOTEHNE Sonja Lipovac, Hladnikova 13, Križe; Marija Šušteršič, Kidričeva o/a, Kranj; Jernej Hafner, Seničica 1, Medvode; Marjan Vočini, Tavčarjeva 3/b, Jesenice; Antonija Kavčič, Titova 74, Jesenice 9. -13. nagrada - MAJICA GORENJSKI GLAS Sonja Lipovac, Vrečkova 6, Kranj; Bernarda Pogačar, Tenetiše 5, Golnik; Milena ZagorŠek, Stara cesta 5, Skofja Loka; Milka Cof, Groharjevo naselje 8, Škofja Loka; Jure Ferlan, Dolenja Dobrava 1/b, Gorenja vas Prvi trije nagrajenci lahko nagrado dvignete v blagovnici FUŽINAR na Jesenicah, ostalim pa jih bomo poslali po pošti. Vsem pa seveda iskreno čestitamo. TTC Bled Moste 88/a Komenda Titova 39 Jesenice V trgovinah že jesenski modeli športne obutve Reebok, Nike, Lumberjack... Vse vrste jesenske obutve, šolske torbe in drugo. Pridite in se prepričajte o ugodnih cenah. Veleblagovnica 46ufuux/ globus oddelek papirnica VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE PRI NAKUPU ŠOLSKE OPREME IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN nad 3.000 SIJ dne Il09.msob12.url v pritličju na oddelku papirnice. Ugodnosti: do 3.000 SIJ na I ček od 3.000 SIJ do 5.000 SIJ na 2 čeka nad 5.000 SIJ na 3 čeke Nagrade: 1. nagrada GORSKO KOLO 2. nagrada izlet v Gardaland 3. nagrada šolska torba 4. - S. nagrada peresnica Občina Preddvor organizira enodnevni izlet na mednarodni kmetijski sejem v Ried (Avstrija), ki bo v soboto, 26. avgusta 1995. Odhod avtobusa ob 3. uri zjutraj z avtobusne postaje v Preddvoru ter Zg. in SP. Beli. Cena izleta: 2.500,00 SIT za občane Preddvora, za ostale polna cena 5.000,00 SIT. V ceni je vključen avtobusni prevoz s cestninami ter vstopnina sejma. Vrnitev v poznih večernih urah. Informacije in prijava na Občini Preddvor, tel. 45-007. HIŠA AVKCIJSKA RAZPIS za 17. AVKCIJO TERJATEV iz naslova prometa blaga, storitev ali drugih pogodbenih obveznosti med pravnimi osebami v Sloveniji, ki bo 31.8.1995 ob 12. uri v Avkcijski hiši Ljubljana, Šmartinska 152 POGOJI ZA SODELOVANJE NA AVKCUI Prodajalci so pravne osebe, ki ponudijo v odplačen odstop ustrezno dokumentirane terjatve in določijo najnižjo vrednost prodaje. Glede na kakovost bomo razporedili terjatve v tri skupine: A - tekoče terjatve B - terjatve do nesolventnih dolžnikov C - stare terjatve, prisilne poravnave in stečaji Prodajalci terjatev predložijo (najkasneje do 24.8.1995): avkcijsko naročilo (obrazec Avkcijske hiše) avkcijsko ponudbo (obrazec Avkcijske hiše) specifikacijo terjatve, potrjeno s strani dolžnika potrdilo o plačilu kotizacije Popolne ponudbe terjatev, uvrščenih na avkcijo, bomo objavili v medijih. Kotizacijo 8000,00 SIT plačale na ŽR 50100-601-202302 Avkcaska hm Ljubjom m sedemnajsto avkrija Provizija Avkcijske hiše po prodani terjatvi na avkriji maša 1% nominalne vrednosti terjatve nad 1.000.000,00 SIT, 2% od lerjtme med 500000,00 do 999.999,00 SIT in m od terjatve do 499.999,00 SIT. Obrazce za_ prodajo tenahr in dodatne infirmaaje vam lahko posreduje % ljubo Motih Avkdjska Mto Ljubljana daa. Šmartinska 152, teL 185 52 X M«, /65 52 70 far 443 786___ KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Trije kranjski vodnjaki. V Mali galeriji Mestne hiše razstavljajo člani Likovnega društva Kranj. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta fotografska razstava Obraz jeseniškega vsakdana.V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava risb Rudolfa Arha Kmečko stavbarstvo na Gorenjskem. V bistroj u Želva razstavlja barvne in črnobele fotografije Nada Jensterle. V pizzenji Ajdna v Žirovnici razstavlja kolaže Milena Rupar. V pizzenji Bistrica v Mojstrani je razstava fotografij letošnje jeseniške odprave na Aconcaguo. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava izdelkov domače obrti z naslovom Iz domačih korenin. MOJSTRANA - V razstavnem prostoru Triglavske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XVI. planinske slikarske kolonije Vrata '95. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je v avgustu odprta vsak dan razen sobote od 14.30 do 17.30. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava, ki jo The British Council organizira ob tristoletnici smrti skladatelja Henrvja Purcella. BLED - V gostišču Okarina razstavlja akad. slikarka Anka Hribar Košmerl. RUDNO POLJE - V prostorih učnega centra Slovenske vojske so v Triglavski likovni galeriji predstavljene plastike in slike nastale na likovnih taborih na Pokljuki. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled razstava kipov Franca Tavčarja . Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogied vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je odprta razstava Zapuščina iz Gorenje vasi, fotografije iz albuma Jožeta Kalana in predmeti iz arhiva Jožeta Demšarja. TRŽIČ -V galeriji Kurnikove hiše razstavlja risbe, reliefe in plastike Peter Jovanovič.V Paviljonu NOB je odprta razstava dela galerije Samorastniki v Trebnjem. V SAMOZALOŽBI JE IZŠLA KNJIGA ŠMARNIČNA ROMANJA Žiri, 19. avgusta - V torek ob Velikem Šmarnu je v Žireh izšla knjiga, posvečena brezjanski Devici Mariji, z naslovom Šmarnična romanja. V soboto pa sta avtorja -pesnik Franc Kopač in fotograf Franc Temelj - v galeriji stare sole v Starin Žireh knjigo predstavila širši javnosti. Spremno besedo h knjigi je napisal Anton Beovič, ki je na predstavitvi knjige povedal, da je bil njihov glavni namen ugotoviti, kje so Zirovci včasih hodili na romanja. Franc Temelj je rekel, da se mu je romarska pot iz Žirov do Brezij zdela zelo zanimiva in tudi naporna. Zato je v knjigi objavil slike s poti - to so predvsem hribi in kraji, preko katerih teče romarska pot. Drugi avtor knjige, Franc Kopač, je napisal pesmi, ki se ujemajo s fotografijami. Knjigo je oblikoval in opremil akademski slikar Stane Kosmač, ki je simbolično in estetsko povezal slike in pesmi v celoto, skladno z vrstnim redom pesmi oziroma fotografij. Narisal je črto, ki se začne v Žireh in se na zadnji strani konča na Brezjah. Knjiga je izšla v samozaložbi, za tisk jo je pripravilo {»odjetje Janža d.o.o. iz Žirov, tiskala se je v tiskarni Miha v driii, trženje in distribucijo pa opravlja Žirok d.o.o. iz Žirov. V zadnjem letu so v Žireh izdali že več knjig. Okoli novega leta so izdali tri, letos poleti sta izšli Že dve, za september pa načrtujejo še izid otroške proze avtorice Milene Miklavčič. P. Oman LUTKAR CVETO SEVER Kranj, 24. avgusta • V četrtek, 24. avgusta, bo v okviru Otroškega poletnega festivala Kiselštajn živi kulturi na vrtu gradu Kiselštajn nastopil lutkar Cveto Sever s predstavo Vrtiljak. Začetek bo, tako kot ponavadi, ob 19. uri, sponzorja pa sta Merkur Kranj in Zavarovalnica Triglav. • M.A. Ta teden na Dovjem, v Mojstrani in Vratih ALJAŽEVI DNEVI 95 Jutri, v sredo, 23. avgusta, se bodo s predstavo gledališča Tone Čufar Zlatorog pričeli četrti Aljaževi dnevi. Pokrovitelj prireditve, ki obeležuje 150-letnico rojstva Jakoba Aljaža, 100 let Aljaževega stolpa in 50 let vzpona Joža Čopa po stebru v severni triglavski steni, je občina Kranjska Gora. Aljaževi dnevi se torej pričenjajo jutri ob 20.30, ko se bo v Mlačci nad Mojstrano začela predstava jeseniškega gledališča. V četrtek bo ob 18. uri v Kulturnem domu na Dovjem otvoritev razstave fotografij članov Foto kluba Jesenice, ob 20. uri pa otvoritev Aljaževih dnevov s kulturnim programom in koncertom Slovenskega okteta. V petek bo v avli osnovne šole v Mojstrani ob 20. uri okrogla miza na temo Triglavski narodni park - varstvo alpskega okolja in usklajevanje razvojnih možnosti krajev v njem in na njegovem obrobju, v soboto pa odprtje obnovljene brvi čez Bistrico pri Peričniku (ob 14. uri) in ob 16. prikaz reševanja v gorah, vaja članov Gorske reševalne službe PD Dovje Mojstrana na pobočju Grančišča. Zadnji dan Aljaževih dnevov, v nedeljo je organiziran planinski pohod iz Mojstrane preko Vrtaške planine, Njivic, Poldoveea Rovta do Aljaževaga doma v Vratih. Zbirališče pohodnikov bo ob 6. uri zjutraj pred stavbo Triglavskega muzeja v Mojstrani. Zaključek prireditve pa bo ob 15. uri v Vratih, s krajšim kulturnim programom in mašo v Aljaževi kapelici. * M.A. Ustvarjanje v poletni senci SAMOTA VRAČA ENERGIJO To poletje je bilo v Radovljici živahno. Radovljiške obletnice; dvesto let smrti A. T. Linharta, petsto let mesta in sedemsto let župnije, koncerti, priredtitve. In ob vsem, če ne v prvi vrsti, pa vsaj nekje v ozadju, Alenka Bole Vrabec. Direktorica jeseniškega gledališča, ki letos praznuje petdesetletnico, igralka, režiserka, prevajalka... Alenka Bole Vrabec pravi, da so poletja zanjo razkošje, saj je to edini čas v letu, ko so ( včasih) njeni tudi večeri. Pa je bil tudi letošnji julij, čeprav hudo vroč, zelo delaven. V največji vročini je imela s svojim Linhartovim odrom vaje za dramsko izvedbo pesnitve Pegam in Lamberger. S predstavo so v radovljiški graščini obeležili dvestoletnico Linhartove smrti. "Občutki dan po premieri so bili krasni. Zbudila sem se zgodaj zjutraj in takoj začela razmišljati o tem, kaj bomo pripravili za prihodnje Radolško poletje. Na misel mi je prišel Kralj Matjaž, po ljudski pesmi, prav tako. To so ure, ko se sproži poseben mehanizem in se človeku naenkrat utrne toliko idej, za kolikor bi v običajnih pogojih potreboval mesece. Jaz sem imela Matjaža in Alenčico jasno pred očmi: kako besedilo spraviti v pravo formo, v arhaično, a razumljivo govorico - kar bo prav gotovo trd oreh, vem: kdo bo kaj delal... da bo glasba pisana po originalnih rezi jonskih motivih, da bo gibno predstavo uredila Gor-dana Smit, da bo ekipa ista kot pri Pegamu in Lambergar-ju... Prav zares, po premieri se zgodi mali čudež in takšen trenutek, če se že utrne, je treba izkoristiti.** Širši javnosti morda manj znana je Alenka Bole Vrabec kot prevajalka. Ta čas končuje prevajanje dela Mazurka za dva mrtveca, ki ga je napisal nobelovec Jose čamilo Cela. Pravi, da bo knjiga tudi za Slovence zelo zanimivo branje, ki bo vzbujalo človeku širok nasmeh, komaj zaznavno muzanje, pa tudi zgroženost. "Je pitoreskni roman, ki odkriva življenje, naravo, rodovno povezanost galicijskih družin, v katerih mrgoli posebnežev. Zares, preživljam nekakšno raziskovalno poletje, v smislu, da moram najti nenavadne, včasih celo drastične sinonime za besede, ki jih sicer poznamo." Prevajalsko delo je ustvarjalno delo in tudi zato je letošnje poletje Alenke Bole Vrabec polno umetniškega naboja. "Prevajanje predpostavlja nekakšno simbiozo z avtorjem, ki pa ga glede na zvrst literature, ki jo prevajam, redkokdaj osebno poznam. Zame je prevajanje vsekakor ustvarjalno, ne poustvarjalno delo, ker moramt v prevod vložiti del sebe, občutiti ga moram v vseh tančinah - in če ne zaživi m z originalom, če se mi ponoči ne prikazujejo diapozitivi iz knjige, Če se mi ta ne zavleče v podzavest in sanje, potem ne morem delati tako, kot bt rada." Kot pravi, je prevajanje dolgotrajno delo, saj so obdobja, ko pusti delo ob strani, včasih tudi daljša. Letošnje poletje je bilo dovolj časa in energije za vse "Zelo lahko in hitro se regeneriram v naravi. Letos sembila na dopustu v hribih vzhodne Tirolske: velika samota, brez oštarij in trgovine... Res si hitro odpočijem. Dolgi sprehodi po obrobju planin in čudovita pokrajina so mi vrnili energi- Klekljarice zaključile šolanje USPEŠNA DVOLETNA ŠOLA Škofja Loka, 21. avgusta - V galeriji Fara bodo v torek, 29. avgusta, ob 19. uri podelili diplome udeleženkam klekl-jarske šole, ki je dve leti potekala v Skorji Loki in Idriji. Pobudo za program specializacije za učitelje in mentorje klekljane čipke, ki je potekal v dveh skupinah, je dala Lidija Česnik - Leskovec iz Andragoškega centra - centra za vzgojo, izobraževanje in razvoj kadrov iz Idrije. Program sta finančno podprla Sklad za financiranje izobraževanja odraslih iz Ministrstva za šolstvo in izvršni svet tedanje Občine škofja Loka. Namen šolanja klekljane je bil, da bi one in njihove naslednice na območju občin Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane in Žiri tudi v prihodnje skrbele za ohranjanje in razvoj klekljarstva in klekljane čipke, ter s tem podprle vsa prizadevanja, ki so bila vložena v njihovo šolanje. Udeleženke programa so se učile osnov tehničnega risanja in risanja vzorcev z barvnimi skalami Torchon tehnike, ki ga ie vodila priznana strokovnjakinja Martha Polanskv iz Nemčije, šolanje je potekalo v večih sklopih. Učili so se tudi osnov tračne Čipke, osnov stavljene čipke, cvetnih motivov v naši čipki z zahtevnejšim umetniškim oblikovanjem. Posredovano jim je bilo tudi znanje o sukancu, negi ter uporabi čipk. Najzahtevnejši del programa je bil učenje tehnik klekljanja, ki ga je vodila upokojena strokovna učiteljica klekljanja Mira Kejžar, največja poznavalka klekljanih čipk pri nas Razstava je v galeriji Fara na ogled do 7. septembra, in do takrat imate vsi ljubitelji klekljane čipke čas, da si jo ogledate. • Polona Oman, foto: Lea Jeras jo. Energija je poseben dar, ki se očitno ne ozira na leta. Človek jo ima, ali pa ne. Jaz tudi spanja ne potrebujem prav veliko. Včasih so bile dovolj štiri ure na noč in zelo me jezi, ker jih sedaj rabim že šest Pa se mi vseeno takrat, ko sem v ustvarjalnem zagonu, bioritem spremeni. Brez težav žrtvujem Kakšno noč, ponavadi proti koncu tedna, in potem naslednji dan povsem normalno delam. Računalnik mi je pri tem v veliko pomoč." Pa ie dopustovanje Alenki Bole Vrabec kljub njeni silni delov- ni vnemi prijetno. Dopust, pravi, je čas za kakšno dobro knjigo, nemške križanke in noro kuho. In za klasicn0 glasbo, ki jo sprošča, pomirj* in ji vrača moč. Toda poletje s« izteka, pred vrati je nov* gledališka sezona, in ob dejstvu, da jeseniško gledalič*' katerega direktorica (in N kaj) je, letos praznuje petdeset let, ni čudno, da pravi: "Svoj prosti čas sem za letos tfj porabila." • Besedilo in slik* M. Ahačic 13. Festival Radovljica '95 ZAKLJUČEK S H0RTUS MUSICUS Radovljica, 19. avgusta - S sobotnim sedmim koncertom &)e v radovljiški Graščini zaključil letošnji 13. festival zgodnj* glasbe RADOVLJICA 1995. Na sklepnem koncertu, ki je h" sicer prvotno načrtovan pod radovljiškimi graščinskimi arkadami, pa ga je potem deževno vreme vrnilo v svoj ustaljeni prireditveni prostor, notranji atrij radovljiške Graščine, je nastopil še zadnji, sedmi tudi vokalno-mstrU' mentalni ansambel, specializiran za zgodnjo glasbo Hortus musicus iz estonskega Tallina. K uspešnemu zaključku letošnjega 13. festivala zgodnje glash6 v Radovljici je nedvomno pomagal tudi nastop ansambla Hort** musicus. Ansambel je k nam pripotoval le v zasedbi trinajsti" poliinstrumentalistov in pevcev, namesto napovedanih šestnajst-Vendar smo kljub temu slišali odlične izvedbe posvetne glasben6 umetnosti 16. stoletja. Renesančno glasbo v pretežno naciona'; nih jezikih so tokrat v Radovljici predstavljali skladatelj! Giovanni Gastoldi, Johannes Christoph Dcmantius, Orlando f*1 Lasso, neznani avtor, Balthasar Fritsch, Pierre Attaingnant I Phalese Branles. Med nekaterimi pevskimi vložki vokalne^' kvarteta, ki je pel večinoma ob spremljavi zgodnjih, renesančni instrumentov, pa smo seveda lahko še najbolj občudovali čist" instrumentalno igro. Zanjo je preostalih devet poliinstrument*' listov estonskega ansambla Hortus musicus iz Tallina, pridrU*! pa se jim je še pevec - basist iz vokalnega kvarteta s tolka'lj pripeljalo v Radovljico bogat, raznolik in odličen zgodnj instrumentarij; pa najsi je šlo za izvirna glasbila ali za odlič" kopije violine, različno uglašenih kljunastih flavt, krivih rog? ' pozavn, viole da gamba, pandore, prečne flavte, pomefl*' Šalmaja, dulciana, violončela, violoneja, lutnje in Čembal*' Seveda je bila tudi ta glasba kot večina letošnje radovljiŠkfj glasbene ponudbe spet izvedena v nizki in netempirani internacij. 415 hcrtzov. Tako so tokrat tudi v Radovljici zaživele v vsej svoj! polnosti take renesančne glasbene oblike kot so francos* chanson, italijanska madrigal in vilanella, družabni nemški Lic0 in španski vilancico. Ob zaključku 13. Festivala Radovljica se je radovljiški župan Vladimir Cerne zahvalil Klemenu Ramovšu, organizatorju prireditve, in mu podelil Linhartovo medaljo. Ob sklepu letošnjega 13. radovljiškega Festivala za zgodnj. glasbo lahko rečemo, da je z vsemi sedmimi koncerti, ^J-otvoritvenega spektakla ob svojem začetku pred štirinajsti"] dnevi pa do sobotnega zaključka z ansamblom Hortus music1?' uspel. Še več: Radovljica kot gostitelj in Koncertna agencU Klemen Ramovš Management kot organizator sla ponesla Ml tega starodavnega gorenjskega mesteca daleč čez naše ost*' poletne glasbene festivale. S tem pa je Radovljica še dodat" obeležila svoje letošnje kar tn jubileje: 200-letnico smrti Anto?! Tomaža Linharta, 500-letnico mesta in 700-letnico Župn'1 svetega Petra. F. K. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Sintov salon pohištva že odprt Z gradnjo salona začeli lanskega novembra, odprli pa so ga v petek ŠkoMa Loka, 18. avgusta -Podjetje Sint d.o.o. iz Škofje Loke je na Kidričevi cesti l6a v petek popoldne odprlo novi salon z bogato ponudbo najrazličnejše stanovanjske ppreme. Gre za velik objekt s štirimi etažami. V zgornjih treh je razstavljen Prodajni program, v spodnji pa se nahaja skladišče. Samo Šter, direktor podjetja Sint, je povedal, da firma obstaja od leta 1990. ^a začetku je bil zaposlen samo on, po približno treh Mesecih poslovanja pa se je to število povečalo na pet. Z °dprtjem novih prostorov so zaposlili še pet ljudi, tako da jih je skupaj deset. Pred odprtjem novega salona so svoje prostore imeli v stanovanjskem naselju Podlubnik v Skofji Loki. Tam pa je bilo na razpolago le približno 180 kvadratnih metrov in kmalu Jtrn je postalo jasno, da v tako majhnih prostorih ne bodo mogli več dolgo poslovati. Potrebna je bila selitev rta novo, večjo in dostopnejšo lokacijo. Zato so po petih letih poslovanja odprli nov Prodajni salon, s površino 1800 kvadratnih metrov. Na otvoritvi se je Samo Šter posebej zahvalil gradbenemu podjetju Tehnik iz Škofje Loke za hitro in kakovostno opravljeno delo, saj so z gradnjo salona 2aČeli šele novembra lani. V novih prostorih bodo lahko ustregli širokemu krogu kupcev ter se prilagajali njihovim posebnim željam. Skupno s skladišči, ki imajo Posebno mehanizacijo, v Sintu razpolagajo z več kot 2000 kvad ratnimi metri Prostorov in zato je njihov namen upravičiti naziv centra stanovanjske opreme. Poleg pohištva vam nudijo tudi belo tehniko, talne ob- loge in šolsko pohištvo. V prihodnje načrtujejo odprtje Še treh novih oddelkov - za svetila, male gospodinjske aparate ter za zavese in pregrinjala. Zavedamo se, da je nakup s takojšnjo dobavo najboljši nakup, zato smo v tujini uredili Samo Šter tudi dodatno skladišče v velikosti 300 kvadratnih metrov za skladiščenje najpomembnejših pohištvenih programov, je na otvoritvi povedal Samo Šter. Kupci Sint že poznajo po izredno pestri ponudbi kuhinj, v novem centru pa so zastopani prav vsi slovenski proizvajalci kuhinj, poleg njih pa so kupcem na voljo tudi kuhinje iz uvoza. Programi iz uvoza so večinoma okolju prijazni, saj so narejeni po posebni bio obdelavi, na kar so v Sintu še posebej ponosni. Poleg evropskega pohištva nudijo tudi izdelke iz Kanade in Tajvana. Veliko pozornosti so namenili ponudbi sedežnih garnitur, ki so razstavljene v pritličju salona. Večina jih je pripravljenih tudi v skladiščih za takojšnjo dobavo. Nudijo tudi sedežne garniture, ki jih izdelujejo po meri in v želenem dekorativnem blagu, kar je posebnost Sinta. Prodajni program zajema vse najpomembnejše slovenske proizvajalce, sledili pa bodo tudi evropskim modnim trendom, ki zahtevajo naravne in okolju prijazne materiale. Razstavljenih je že nekaj masivnih programov - regalov, sistemskega pohištva, spalnic in jedilnic. Uvoženi del pohištva predstavlja več kot 60 odstotkov njihove celotne ponudbe. "Zavedamo se, da poslujemo v pogojih zelo močne konkurence, zato smo poleg pestre ponudbe poskrbeli tudi za cenovne ugodnosti. Poleg ugodnih gotovinskih popustov bodo od dneva otvoritve 30 dni nudili tudi dodatne promocijske otvoritvene popuste, je rekel Samo Šter. • Polona Oman, foto: Lea Jeras fcj Kompas Holidavsu že vabijo na sneg Marsikje doma dražje kot v tujini Od včeraj naprej v turističnih agencijah že lahko vplačate zimske počitnice, tako za domače *ot tuje aranžmaje pa bo treba seči v žep še globlje kot lani. ^ranj, 22. avgusta - Kar malce presene- uspeli, da je katalog izšel sredi avgusta, ^ni smo te dni, ko smo, ko nekateri niso drugo leto pa se bomo trudili, da bo na razpolago ze ob zaključku šole, konec junija," je na četrtkovi tiskovni kon-frenci v Ljubljani povedal direktor našega največjega turističnega podjetja Kompas Holidavsa Tomaž Visenjak. Prišli še niti s poletnih počitnic, v :urističnih agencijah opazili nov kata-,°8 Kompasa Holidavs s preprostim Imenom ZIMA. "V Evropi je zgodnja '*daja katalogov že ustaljena navada, J*ko da večina ljudi na poletne počitnice *e odhaja z zimskim katalogom. Temu ** skušamo približati tudi mi. Letos smo Letošnji katalog Kompas Holidavsa pa ni le dober mesec "hitrejši" od Malo gospodarstvo Subvencioniranje obrestnih mer Kranj - Ministrstvo za gospodarsko dejavnosti je pred nedavnim objavilo razpis za subvencioniranje obrestne ttiere v malem gospodarstvu. V letošnjem proračunu je za to namenjeno skoraj 199 milijonov tolarjev. Na razpis se lahko prijavijo vsi, ki po zakonu sodijo v malo gospodarstvo, prednost pa bodo imeli prosilci, ki načrtujejo naložbe v proizvodnjo in proizvodne storitve, zagotavljajo povečanje števila zaposlenih, uvajajo Sodobno, energetsko varčno in ekološko neoporečno tehnologijo ter spodbujajo konkurenčnost. Prosilci lahko vložijo vloge za subvencioniranje le za naložbe v vrednosti do 800 tisoč mark in ob pogoju, če sami zagotovijo najmanj petino sredstev. Republiški sklad za razvoj malega gospodarstva bo subvencioniral obrestno mero le pri posojilih, ki ne presegajo polovice predračunske vrednosti naložbe, in pri obrestni meri, ki ne bo višja od R+13 %. Subvencioniral bo polovico realne obrestne mere. Sklad bo sprejemal vloge do konca letošnjega septembra. • CZ. lanskega (in še več od tistih iz prejšnjih let), temveč je v njem tudi bogatejša ponudba. Zlasti izstopa ponudba tujih smučarskih središč, kjer so cene večina zelo konkurenčne ponudbi domačih hotelirjev. Nekaj dražje se v povprečju le smučarske vozovnice, ki pa jih večina rada plača, saj so naprave na smučiščih večina moderne in kvalitetne, predvsem pa je velika ponudba za različne potrebe smučarjev, tekačev, sankačev in celo borderjev. "Cene za tujino so v povprečju od lani višje za pet odstotkov, še bolj pa so se povzpele cene domačih hotelirjev. Včasih imam celo občutek, da med seboj kar tekmujejo, kdo bo v času največjega povpraševanja najdražji, ne zanima pa jih veliko, kaj gostom lahko ponudijo novega," je poudaril Tomaž Visenjak, ki je tudi povedal, da so letos cene za počitnice zadnjič v tujih valutah, ob stabilnem tolarju pa naj bi jih že prihodnje leto pripravili v tolarjih. Sicer pa si 102 strani debel katalog z natančno opisanimi kapacitetami in ceniki že lahko ogledate v turističnih agencijah, pri Kompas Holidavsu pa pravijo, da je zgodnja izdaja kataloga večje zagotovilo, da si bo vsak lahko izbral (in tudi dobil) počitnice, kot si jih želi. • V. Stanovnik Izobraževalni center GEA College Izobraževali že 15 tisoč podjetnikov Ljubljana - GEA College, ki je prvi hi največji izobraževalni center za podjetništvo v Sloveniji, končuje v teh dneh peto izobraževalno sezono, v kratkem pa bo začel že s šesto. Doslej se je v centru izobraževalo že 15 tisoč podjetnikov, managerjev, lastnikov, zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu... V minuli sezoni so pripravili več krajših izobraževalnih programov o razvijanju podjetniških pobud, računovodstvu, financah in davkih, o tem, kako pridobiti in obdržati kupce, o podjetništvu in obrti za mlade, o nastopu podjetja v javnosti, o metodi in tehniki pogajanj v prodaji - in še bi lahko naštevali. Usposabljali so že osmo skupino svetovalcev v podjetništvu in drugo skupino svetovalcev v turizmu, pripravili večerne šole podjetništva po vsej Sloveniji (med drugim tudi v Kranju), razvili in izvedli štiri obsežnejše "management programe" za potrebe zdravstva, športa, kulture in farmacije, v sodelovanju z republiškim zavodom za zaposlovanje usposabljali 850 brezposelnih za samoza-poslitev in zaposlitev in začeli s programom usposabljanja za poklic računovodje in poslovnega sekretarja. Vseh teh izobraževanj in usposabljanj se je udeležilo skupno 2191 slušateljev. V letošnjem poletju so pripravili tri poletne Šole podjetništva, ki so bile namenjene predvsem mladim. Dve sta bili v Rakovem Škocjanu in v Bohinju, ena pa na Babson Collegeu v ZDA, ki velja za najboljši podjetniški college v Ameriki. GEA College z njim že nekaj časa sodeluje in se pripravlja tudi na ustanovitev visoke strokovne šole za podjetništvo, ki bo prva tovrstna izobraževalna ustanova v tem delu Evrope. V novi izobraževalni sezoni, ki se bo v kratkem začela, načrtujejo več novih programov, med drugim tudi program, ki bo namenjen vodilnim in vodstvenim delavcem v zavarovalništvu. Posebnost in novost bo študij podjetništva in managementa na daljavo, ki bo prvi tovrstni študij pri nas. Ob podpori in sofinanciranju Združenja podjetnikov Slovenije in Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo se bo od septembra do junija prihodnje leto zvrstilo po vsej Sloveniji dvajset večernih šol podjetništva, poleg tega pa še dva specializirani večerni šoli o marketingu in prodaji ter o ekonomiki in financah. Na GEA College načrtujejo, da bo večerno šolo obiskovalo skupno blizu 700 slušateljev. V sodelovanju s Fakulteto za družbene vede iz Ljubljane bodo na na slovenski obali organizirali podiplomski študij Splošnega managementa. V GEA College se pri načrtovanju in izvajanju programov opirajo predvsem na domače znanje in izkušnje, sodelujejo pa tudi s priznanimi šolami in centri za izobraževanje podjetništva v Evropi, Ameriki in Avstraliji ter tudi s številnimi tujimi predavatelji. Na GEA College redno ah občasno predava 550 strokovnjakov iz Slovenije in tujine. • CZ. Tovarna pohištva IPH Žitara vas V stečaj še zadnje slovensko mešano podjetje? Slovenijales Holding je večinski delež v podjetju prodal Alplesu iz Železnikov. Žitara vas - Tovarna pohištva IPH v Žitari vasi na avstrijskem Koroškem je bila že dalj časa v težavah, pred kratkim pa je Milan Tili, poslovodja IPH, prek celovškega odvetnika vložil predlog za uvedbo stečajnega postopka. Kot poroča celovški Naš tednik, je večinski družabnik mešanega podjetja Slovenijales Holding iz Ljubljane že nekaj časa iskal kupca, ki bi kupil njegov delež v še edinem slovenskem mešanem podjetju na Koroškem. Pred nekaj meseci je kupca le našel in je svoj delež prodal Alplesu iz Železnikov, ki je sicer v državni lasti oz. v lasti republiškega sklada za razvoj. Alples je tedaj tudi napovedal, da bo v podjetje za obratna sredstva vložil sedem milijonov šilingov in še 18 milijonov šilingov v naložbe. Slovenska gospodarska zveza je na podlagi Alplesove pismene obljube odobrila IPH-ju 2,5 milijona šilingov ugodnega posojila, medtem ko Alples doslej ni vložil ničesar. Pa ne le to! Kot navaja Naš tednik, je poslovodja IPH-ja, sicer tudi direktor Alplesa, delež IPH Žitara vas v IPH-Centru v Ljubljani prodal mednarodnemu podjetju Slovenijales iz Ljubljane za sedem milijonov šilingov (s triletno odplačilno dobo), hkrati pa je to terjatev do Slovenijalesa za en milijon šilingov, kar je šest milijonov manj od prodajne cene, prodal Alplesu. Direktor republiškega sklada za razvoj mag. Uroš Korie je Narodnemu svetu koroških Slovencev, Slovenski gospodarski zvezi in slovenskemu zunanjemu ministrstvu sporočil, da so Milana lilija, poslovodjo IPH Žitara vas, zaprosili, da predlaga deželnemu sodišču odložitev odločitve o uvedbi stečajnega postopka. V petek so se v Ljubljani že sestali zastopniki sklada, zunanjega ministrstva, upnikov in Alplesa. Pogovarjali so se o tem, kako v podjetju zagotoviti likvidnost. Narodni svet koroških Slovencev in Slovenska gospodarska zveza sta ob predlogu za uvedbo stečajnega postopka takoj reagirali pri pristojnih slovenskih ustanovah. Po njunem mnenju in tudi po oceni direktorja Zveze slovenskih zadrug Joška Habernika je predlog za uvedbo stečaja nepotreben, saj tovarna ni toliko zadolžena, da se v pogajanjih z upniki, posojilodajalci in javnimi ustanovami ne bi dalo najti boljše rešitve. Slovenija bi tudi v tem primeru morala izkazati državniški interes do svoje manjšine, saj bi propad podjetja, ki je pred dvema letoma v gradnjo skladišča investiralo 20 milijonov šilingov, pomenil hud udarec za Podjuno in za vso narodnostno skupnost. • CZ. POSLI KS FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK <*M» NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: ŠKODA FELICIA LXi VRNITEV PRIZNANIH Če bi bil na novem Škodinem avtomobilu logotip kakšne druge avtomobilske tovarne, denimo Volksvvagna, bi bil njegov tržni uspeh morda še za nekaj številk boljši. Toda felicia, izdelek tovarne s stoletno tradicijo in pod sicer močnim vplivom koncerna iz Wolfsburga je avtomobil, ki Škodo vrača v druščino zvenečih avtomobilskih znamk. Škoda felicia LXi: na pragu sodobnosti Felicia, naslednica zdaj že upokojenega, toda še vedno zelo aktivnega modela favorit, je znanilka drugačnih časov. Čeprav v določenih pogledih še spominja na svojega predhodnika, na njej ni več opaziti oglatih k a rose rij ski h linij, niti ne nenatančnih karoserijskih spojev in v celem je felicia avtomobil, ki se ne sramuje časov ob koncu dvajsetega stoletja. Zunanja prijetnost je samo uvod v povsem novo notranjost. Kdor se je vozil s favoritom, bo moral priznati, da je povsem na novo narejena armaturna plošča pregledna in Učna, resda iz trde plastike, vendar zaradi tega nič neugledna, skupaj z novimi stikali in obvolanskimi ročicami, ki so veljale za favoritovo rak rano, pa dokazuje ergono-rničnost in uporabnost. Skupaj z armaturno ploščo je nov tudi volanski obroč z integriranim stikalom troblje, vendar pa kljub dodatni opremi, ki jo je imel testni avto, ni premogel tudi servoojačevalnika. Notranja prostornost je že po tradiciji povsem zadovoljiva, vključno z 272 litri uporabnega prostora v temeljito obdelanem prtljažnem prostoru, ki zmore zadovoljiti potrebe srednje velike družine. + oblika +notranja prostornost +ekonomičnost / -osrednja ključavnica ne odklepa prtljažnih vrat -priletnost motorja K dodatni opremi pri modelu LXi sodijo zatemnjena stekla, vzvod za odpiranje prtljažnih vrat iz kabine, osrednja ključavnica in predpriprava za vgradnjo avtoradia, skupaj z anteno, nameščeno na zadnji del strehe, kar pripomore tudi k celotnemu Nov najmanjši Ford Pri Fordu so se pred nedavnim odločili, da bodo svoj prototip majhnega mestnega avtomobila, ki so ga predstavili na lanskoletnem ženevskem avtomobilskem salonu, spravili tudi v serijsko proizvodnj o. Ford ka, kakor se za zdaj še študijski avtomobil imenuje, je nekoliko manjši od fieste, zato pa precej bolj sodobno okrogel. Izdelovati naj bi ga začeli ob koncu prihodnjega leta v Fordovi španski tovarni, v isti sapi pa so pri Fordu tudi zanikali, da naj bi v ka začeli vgrajevati tudi nove dvotaktne motorje. Kakorkoli že, ka bo ugledal luč avtomobilskega sveta, po napovedih pa naj bi bil tudi cenejši od fieste. Najučinkovitejše sredstvo za zgubljanje telesne teže, preizkušeno na tujem in domačem tržišču -TABLETE VOLDAFAR. Tel.: 061/571-875 i* .V * EROTIČNI IN SEXUALNI TELEFON 090/31-20 -¥ SAMO ZA ODRASLE -+156 SIT/MIN -tKiSSUNE 24 UR V ŽIVO Elitex INTERNATIONAL C. v Gorice 36, Ljubljana tel.: 061/264-377, 264-367 Proizvodnja, prodaja, trženje Vas vabi na OTVORITEV IMDU5TRU5KE TEK5TILME PRODAJALNE na Jesenicah, C. maršala Tita 16, dne 24. 8. 1995, ob 9. uri. Trgovina je v sklopu prodajalne Borovo. Vsak kupec dobi praktično darilo. Del. čas: od 8.-19. ure ob sobotah od 8.-13. ure Urejena in pregledna armaturna plošča izgledu avtomobila. Felicio poganja znani in pre- CENA do registracije: 1.277.000 SIT (Avtoim-pex, Ljubljana) izkušeni 1289-kubični štirivalj-nik, ki se zaradi svoje priletnos-ti ne more izkazati s sodobno tehnologijo, zato pa toliko bolj z zanesljivostjo delovanja. Z dodano oznako i je ta motor TEHNIČNI PODATKI: kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1289 ccm, 50 KW/68 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d.3850 mm, š.1630 mm, v. 1410 mm, medosna razdalja 2450 mm, prostornina prtljažnika 272/9671. Najvišja hitrost: 150 km/h (tovarna), 152 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,4/7,4/7,9 litra neosvinčenega 95 okt. ob malenkostnem doplačilu obogaten za dodatnih 14 konjs- Zadaj: bližnje sorodstvo s volksvvagni kih moči in jih tako skupaj premore 68. To se pri vožnji kaže z večjo prožnostjo, predvsem v srednjem območju motornih vrtljajev, medtem, ko mu v daljših klancih ali pri priganjanju tik pod prepovedano območje, nekoliko zmanjka sape, priganjanju pa se upre tudi z zamolklim zvokom. Glava motorja je iz lahke litine, posodobili pa so ga tudi z napravo za vbrizg goriva Bosch Monomotronic in tristeznim uravnavanim katalizatorjem. Motor zdaj teče mirneje, ob zmerni vožnji poraba ne preseže 7 litrov neosvinčenega bencina« na 100 kilometrov in njegov izpuh je zdaj čistejši. Je pa seveda vožnja v felicii občutno tišja kot v favoritu," tako na račun boljše zvočne izolacije potniške kabine kot tudi oblejših linij in ugodnejše-gakoličnika zračnega upora. Ob tem gre pohvaliti tudi opravljeno delo pri izboljšavah na podvozju, zaradi česar je felicia občutno stabilnejša, a še vedno nekoliko premehka, izboljšano pa je tudi delovanje zavor. In zato je jasno, da se je felicii posrečilo postaviti ločnico, s katero se Škoda, nekoč znamka dobrih avtomobilov ponovno prebija v družbo priznanih avtomobilskih tovarn.« M. Gregorič, slike Lea Jeras Dobri rezultati Audija Koncern Audi je v prvi polovici letošnjega leta znatno povečal prodajo svojih avtomobilov, po vsem svetu so jih prodali več kot 200.000, to pa pomeni skoraj četrtinski porast v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. V domači Nemčiji so prodali za skoraj polovico več kot lani, v zahodni Evropi skoraj petino in v ZDA za več kot tretjino. Audi pa vse bolj prodira tudi v Azijo. Prejšnji mesec so pričeli s serijsko proizvodnjo modela A4 v tovarni v malezijskem Kuala Lumpurju, kamor Audi dobavlja popolnoma razstavljene avtomobile, v malezijski tovarni pa poteka montaža. Audijevi vodilni možje pravijo, da je njihova prisotnost v Maleziji strateškega pomena in ena od odskočnih desk za prisotnost v jugovzhodni Aziji. Tudi prodaja na slovenskem avtomobilskerm trgu ne zaostaja. V prvih petih mesecih je Porsche Inter Auto kot generalni zastopnik prodal 584 audijev, kar je znašalo 2,19 odstotka tržnega deleža ali kar 68 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. • M.G. H STARI DVOR Škofja Loka/Kidričeva 26, tel.: 634 * 800 gorenje WA 906 x ► 22 PROGRAMOV ► NOVI DESIGN ► IN0X BOBEN ELEKTRONIKA » i i r » j i TV VOYAGER 51 cm TTX 55 cm TTX TA O0/ DODATNI ZA MALE ELEKTRIČNE TEDEN O /0 POPUST GOSPODINJSKE APARATE • POMIVALNI STROJ 61.812 • PRALNO SUŠILNI STROJ 83.133 18 MESECEV GARANCIJE III ZAGOTOVINO POPUSTI OD S - 15% RAZEN AKCIJE MOŽNOST PLAČILA DO 5 ČEKOV-DOSTAVA NA DOM PHILCO STROJI KOVIN OTEHNA NEMOGOČE JE MOGO OCE, )CE!!! MEŠETAR Cene sadja in vrtnin Na avtomatskem telefonskem odzivniku 98-23 se poleg kmetijskih nasvetov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem zavodu Ljubljana, neprekinjeno, podnevi in ponoči, "vrtijo" tudi cene sadja in vrtnin, ki veljajo pri prodaji na debelo. Cene s° zanimive predvsem za pridelovalce sadja in zelenjave, & kupce pa zgolj zato, da jih lahko primerjajo z maloprodajnim1 cenami na tržnicah in v trgovinah. * hruške * lubenice * kumare * endivija * krompir * glave zelja * črna redkev * jabolka, zimska * čebula * peteršilj * bučke * česen * rdeča pesa 90- 120 * jabolka, letošnja 30 - 45 * mlada čebula 80 - 90 * kumare za vlaganje 100 * korenje 20- 25 * paradižnik 40-50 * koleraba 100 * zelena 70- 100 * breskve 60-110 * solata ledenka 150 - 250 * paprika 100 * šampinjoni 140 - 200 * radič 100 90-80-120-60-90- 90-80- 10 00 80 10 60 00 50 10 10 30 300 220 50 Pridelki na tržnici Na kranjski tržnici je za kilogram krompirja treba odšteti tolarjev, za čebulo 110, za solato 230 in za cvetačo 240 tolarjeV' Česen je po 230 tolarjev, zelje po 150, jabolka po 140 in pesa p0 150 tolarjev. Orehova jedrca so po 800 tolarjev. Dežurni traktor Kot navaja Marjan Lipovšek iz Gorenja Trgovine, je podjetje * treh letih, odkar je generalni zastopnik za prodajo češki traktorjev Zetor v Sloveniji, prodalo že več kot 1.500 traktorjeV oz. polovico vseh v Sloveniji. Letos načrtujejo, da jih bodo pr°"^ najmanj 500. Podjetje je v tem času organiziralo mrežo ** pogodbenih prodajalcev, v sodelovanju s pooblaščenim servise*' jem APS - Avtoprevozništvo in servisi Velenje deset servisu1 središč, poleg tega pa tudi dve skupini s posebnimi vozili za posege na terenu. Zadnja novost je dežurni traktor, ki ga lahko najarnej kupci traktorjev Zetor, v določenih primerih pa si ga lah''0 sposodijo tudi brezplačno. Cene pujskov Prašičji sejmi, ki se vrstijo po slovenskih krajih (med drug1^ tudi v Cerkljah), so dober cenovni "barometer" tudi za kupce' prodajalce. Cenovni "baroractci" za pujske, na piimci, k«*<=, cena vzpenja od 300 do 380 tolarjev za kilogram in da se največkrat ustavi v razponu med 330 in 350 tolarji. SREDNJA ŠOLA JESENICE Oddelek za izobraževanje ob delu, C. bratov Rupar 2, Jesenice RAZPISUJE NASLEDNJE OBUKE IZOBRAŽEVANJA za šolsko leto 1995/96 1. IZOBRAŽEVANJE OB DELU IN IZ DELA diferencialni program (5. stopnja) - STROJNI TEHNIK srednji program (4. stopnja) - OBLIKOVALEC KOVIN - PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN - STROJNI MEHANIK - POSLOVNI TAJNIK 3. stopnja - ZDRAVSTVENO VARSTVO - BOLNIČAR 2. stopnja - PRIDOBIVANJE, PREDELAVA IN OBDELAVA KOVIN 2. STROJNIK CENTRALNEGA OGREVANJA 3. SEMINARJI ZA VARILCE 4. SEMINARJI IN PREIZKUSI IZ VARSTVA PRI DELU 5. VOZNIK VILIČARJEV 6. JEZIKOVNI TEČAJI V sodelovanju s Centrom za tuje jezike organizirajo naslednje tečaje: - NEMŠKI JEZIK 1., 2., 3., 4. in 5. stopnje 7. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Organiziramo tečaje za delo na osebnih računalnikih. UVODNI TEČAJ, DBASE, OUATTRO PRO, VVINDOVvS, WINWORD Prijave sprejemamo na naslov: SREDNJA ŠOLA JESENICE, Oddelek za izobraževanje ob delu, C. bratov Rupar 2, Jesenice, tel./fax: 862-510 \ VREME Nadaljevalo se bo spremenljivo vreme. 6 Na splošno počutje vremensko občutljivih 6 ^ ljudi bo vreme vplivalo zmerno obremenilno, zato bodo le-ti imeli težave s koncentracijo, bodo nerazpoloženi in njihova storilnost bo zmanjšana. lunine spremembe Po Herschiovem vremenskem ključu naj bi bilo deževno, saj je zadnji krajec nastopil v petek ob 5.04 uri. Naj živi vesela družba Ansambel Glas Slovenije Drugo srečanje škofjeloških ansamblov na Andreju nad Skofj o Loko bo 10. septembra. 3 ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Kot vas je večina pravilno ugotovila, je bila razglednica, ki smo jo prejšnji torek objavili v Gorenjskem glasu, razglednica Kredarice. Posegli smo po zajetnem kupčku vaših dopisnic in izžrebali naslednjih pet dobitnikov nagrad v vrednosti po 1,000 SIT: 1. Jože Kogoj Sp Gorje 76,64247 Zg. Gorje; 2. Franc Oštrek, Valjavčeva 14,64000 Kranj; 3. Tatjana Križaj, Alpska 61, 64248 Lesce; 4. Miha Dornig, Moste 14, 64274 Žirovnica; 5. Renata šrfrer, Dovje 67, 64281 Mojstrana Tokrat objavljamo razglednico kraja z objektom, ki je danes močno spremenjen. Vendar, če malo pomislimo, če je skozi skale izklesana pot in so na njej postavljene celo zapornice, potem ne more biti drugega, kot... Samo kateri? Vaše odgovore (seveda pravilne) na dopisnicah v uredništvu pričakujemo do petka, 25. avgusta. Naš naslov poznate: Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj (ne pozabite napisati ZA STARE RAZGLEDNICE). Škofja Loka, 21. avgusta -Drugi od šestih ansamblov, ki bodo v nedeljo, 10. septembra, popoldne nastopili na Andreju nad Škofjo Loko pri Ivanu Ruparju, bo ansambel Glas Slovenije. Ansambel deluje peto leto, v sedanjem sestavu pa dve leti. Ansambel ima dvakrat srebrno in dvakrat bronasto Orfejevo značko. Letos je dobil prvo nagrado občinstva na pred tekmovanj u za Ptuj 95. Kot mentor sodeluje pri ansamblu Marjan Ogrin. Ob 5. obletnici načrtujejo izdajo prve kaseto s skladbami s festivalov, oktobra pa imajo gostovanje v Franciji in Belgiji* Ansambel sestavljajo Vili Bonča (harmonika), Blaž Is-tenič (bas, bariton), Tone Maček (kitara, vodja ansambla), Blaž Istenič (trobenta), Aleš Drnovšek (klarinet), Mateja Feltrin in Marjan Maček (vokal). • A. Žalar radio triglav 64270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS MOJ JANEZ Prijateljica Marjeta opazi na meni vsak oblaček in lesket zvezdic, tako pravi, in nekajkrat je te uganila moje spremenjeno stanje. Včeraj je prišla na kavico, kakor rečeva dve ali triurnemu klepetu, in mi je povedalo, da ima novega prijatelja, doma s severa. A je vroč kot Julna Afrika. To njeno svobodo sem ji vedno zavidala, saj si me, poročene, ne moremo po fnili želji izbirati in menjavati ljubčkov. Ona to sme. Zgodi se tudi meni kakšna majhna ljubezen, a redko. Posrkala je smetanovo in Čokoladno ledeno kavo, pojedla osemnajst kokosovih poljubčov in se sita zazrla vame. "Mi šteješ nove gube?" sem jo vprašala. "Ne, ne, v očeh ti žarijo iskrice..." "In kaj potem9" "Moraš mi povedati, kdo je!" "Nikogar ni," se izmikam. "Je, je, poznam to tvoje iskrenje v očeh. Samo ljubezen ti to naredi. Kako mu je ime?" "Janez-" "Res? Ne laži!" "Morda je... ne, res je Janez." "Tjakaj?" "Mogoče me spominja na nekoga, ki je bil tudi Janez in sem ga srečala pod ali na Triglavu. Ali v Parizu, ali pa sem si samo Janeza v mislih želela." "Razumem. Je ta tvoj Janez lep?" odpočijem. Zares, ima vse... vse krepke štiri noge..." "Kaj se ti blede? Kdo ali kaj je ta tvoj Janez?""MOJ PISARNIŠKI STOL, ali nisi uganila?" HUMORESKA Zlata Volarič "Da, lep in dobro ohranjen. " "Mehak, mislim po duši, je dober?" "Bolj trd je kot mehak." "Se ne da zmehčati?" "Se, o ja, se... če mu podložim blazino." "Ha, ha, razumem. Je zvest, mišim - samo tvoj?" "Moj je, a prejšnji teden ga je pomotoma vzela podse soseda. Ni opazila, ali ni hotela, da je samo moj." "A on? Je kaj rekel ali naredil proti?" "Ni se branil, če to misliš, molčal je." "Oj, oj, je vroč, ko je s teboj?" "Vroč ravno ni, je pa topel..." "Prijetno?" "Zelo prijetno. Na njem si ONA IN ON "Halo, halo, Borut, kaj počneš v pisarni?" "Pišem." "Komu?" "Družbi IMPORT EKSPORT." "Si šel po malega v vrtec?" "Šel, je že doma." "Pa v knjižnico po nove knjige? Si že bil tam?" "Bil." "A greš zvečer na sestanek hišne skupnosti?" "Grem, a ne danes, jutri." "Le kaj bodo razpravljali?" "O umazanih stopnicah, o nemirnih otrocih, o elektriki, ki je ne štedimo." "Ti je ne, vedno pozabiš ugasiti luči in sam veš, da je draga." "Draga, a jaz ugašam luči, zares!" "Pa pozabiš odnesti smeti in smrdi v stanovanju." "Smrdi, toda v mojem ne." "Kako to? A ne govorim z Borutom?" "Ne, jaz sem Ar pad." "Oh, oprostite, mislila sem, da ste moj mož." "Nisem." "Pa kako to, da se je vse ujemalo?" "Kaj pa?" "Sli ste po malega v vrtec, po knjige in boste na sestanku." "To je res, imam sinka v vrtcu, knjige iz knjižnice in pojdem na sestanek." "Neverjetno! Ali se lahko midva sestaneva?" "Z največjim veseljem." "Kje pa stanujete?" "V Ribji ulici, številka osem." "Jaz pa v bloku, v Ribji ulici, številka sedem." "Neverjetno. Ste se pred kratkim priselili?" "O ne, že dvajset let smo tam." "Mi pa petnajst. Dobiva se! A kako se bova spoznala?" "Prišla bom s sinom. Ime mu je Tomaž-" "Jaz tudi. Mojemu je ime Matjaž-" In sta res šla na sestanek v četvero. Otroka sta se že poznala. ludi ona in on se že poznata in hodita na skrivne seje, pa ne na one hišne skupnosti. GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Radio Ognjišče in Gorenjski glas pripravljata izbor pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste iahko glasovali v odaaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnite spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 40, 61210 Ljubjana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 28. 8. 1995 Popevke: 1. MISLI NA MENE - JAN PLESTENJAK 2. VSE JE NAROBE - PLATANA 3. MODRA KRALJICA - NAPOLEON • Narodnozabavne viže: 1. SANJAJ Z MENOJ - ansambel KRT 2. KJER OZBORJE SE BLESTI - ansambel OBZORJE 3. ČASI SE SPREMINJAJO - ansambel BORISA RAZPOTNIKA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. DANES ODPREM TI SRCE: Nataša Mihelič 2. POJTE ZVONOV!: Ansambel Bratov Poljanšek VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viza: Ime in priimek: Naslov; Posta: KOLOVRAT DOMAČIH Poslušate ga lahko vsako nedeljo ob 14.30 uri na valovih Radia Tržič, na frekvencah: 95,0 FM stereo, 1584 AM in 88,9 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje 20. avgusta 1995 je bila PAPIRNICA IN FOTOKOPIRNICA KARUN, d.o.o. Če želite biti med kandidati za lepo nagrado, napišite vsaj tri (3) stvari iz bogate ponudbe pokrovitelja. KUPON Odgovor: Moj naslov: Odgovore pošljite do sobote, 26. avgusta, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 s pripisom: "Za kolovrat domačih". Nasvidenje v nedeljo. Voditelj Marjan Murko "Zlati mikrofon" radia Ziri Lestvico pripravlja Boštjan Rupar Ponovno objavljamo predloge meseca avgusa lestvice "Zlati mikrofon" Radia Žiri in vas vabimo, da nam jih na dopisnicah pošljete na naslov: Radio Žiri, Trg svobode 2, 64226 Žiri. Ti predlogi pa so: 1. ŽIROVSKI ČEVLJAR - Laufarji 2. MENGEŠKO POLJE - Niko Zaje 3. NA ZDRAVJE VSEM PRIJATL'EM - Krim 4. POJTE ZVONOVI - Ansambel Bratov Poljanšek 5. IZ BLEDA V BOHINJ - Slovenski kvintet Glasovnica Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: Ermanovec gosti harmonikarje To nedeljo, 27. avgusta, bo na Ermanovcu, ob domu sovodenjskega planinskega društva, spet veselo. Sredi popoldneva namreč sovodenjski planinci pripravljajo že tretje Srečanje harmonikarjev - ljudskih godcev. Prišli bodo iz različnih krajev Gorenjskega, morda pa tudi od drugod. Po srečanju športnikov, srečanju citrarjev in novinarskem dnevu bo najbrž to še ena lepa prireditev tam gori pod obronki 1026 metrov visokega Ermanovca. To zagotavljajo tudi letošnji oskrbniki doma: Helena, Maruša, Vine in Urška. Zato v teh poletnih dneh tu obiska ne manjka. Prijazni obrazi - pa dobra postrežba, dobra hrana - ja, dober glas seže "v deveto vas". Veselo bo najbrž tudi to nedeljsko popoldne, ko se bodo ob planinskem domu zbrali nekateri odlični harmonikarji. Za veselo razpoloženje bo nato pozno v noč skrbel vse bolj znan ansambel "GLAS SLOVENIJE". Vstopnine ne bo! Sovodenjski planinci pa vas seveda na Ermanovec prijazno vabijo. Srečanje na Ermanovcu ni tekmovalnega značaja. Prijave za snidenje harmonikarjev pa PD Sovodenj še sprejema do vključno četrtka, 24. avgusta, na naslov: PD Sovodenj - 64225 Sovodenj. J. Govekar Ta mesec na vrtiz Glavni kobuli skadkega janeža dozore pred stranskimi poganjki. Zato je treba večkrat pobirati zrele kobule; to opravimo podobno kot pri kumini in kopru že v jutranjih urah, ko je manj nevarnosti, da bi semena odpadla. Kobule lahko poreže-mo takoj, ko se začno semena temneje barvati, pozneje pa jih pustimo do konca pozoreti in posuštiti na ponjavi. Številni stranski kobuli postopoma dozorevajo in z njimi ravnamo prav tako. Kot dodatek vloženim kumaram uporabljamo še nezrel janež. V ta namen porežemo najbolj razvite, še nedozorele kobule. V krajih, kjer niso zime preveč hude, lahko proti koncu avgusa raztrgamo močne grmiče poprove mete. Vsaj vsake tri leta moramo obnoviti nasad poprove mete, sicer se zelja preveč izčrpa in ne dobi- mo zadovoljivega pridelka. Kdor si mora priskrbeti nove sadike, naj izbira samo med sortami, ki se odlikujejo po močnem in prijetnem vonju. Ena izmed najbojših je "Polv-mentha". Poleg tega naj sadike izvirajo iz zdravega nasada, ki ni okužen z metino rjo. Poprova meta naredi odebel-jene podzemske poganjke; te uporabimo za razmnoževanje z delitivjo in ratrgavanjem. Posamezen del, ki ga bomo uporabili za razmnoževanje, naj ne bo premajhen, da se bo nov nasad hitro razrastel. Vsaka nova rastlina naj ima nakazanih 3 do 5 poganjkov. Saditi ne smemo pregloboko, takoj nato pa dobro zalijemo. Vlažna tla so za poprovo meto primernejša, kot prevče suha. Vedno pa naj bo dovolj založena z organskimi snovmi. Svežega hlevskega gnoja meta ne prenaša, le res dobro preperelega in šoto. Najljubši ji je polsenči prostor Lavandulo ali sivko moramo avgusta porezati nekako do polovice. Iz spodnje polovice poganjkov bo sivka do zime še enkrat odgnala in takšni poganjki najboje prezimijo. Vendar s spravilom pohitimo; najbolje je, če je sivka poreza-na do srede avgusta. Konec avgusta zadnjič porežemo vršičke žajblja. To je že drugi pridelek, saj smo prvič rezali žajblelj že konec junija. Poganjke hitro posušimo v senci in osmukan listni drobir spravimo v posodah, ki se dobro zapirajo. Podobno kot sivko režemo tudi timijan še enkrat proti koncu avgusta. Grmičke timijana porežemo kakšnih 8 cm nad tlemi. Por-ezane vršičke zvežemo v zračne šopke in jih podobno kto majaron in baziliko posušimo, omanemo in drobir spravimo. V dobro zaprtih posodah se zelo dolgo ohrani aromatičnost materine dušice. Domači zdravnik Zlata rozga zdravi vnetja Podobno rumeno cvete kot šentjanžev-ka, le da je rozgino socvetje podolgovato. To je do 1 m visoka trajnica. Raste večinoma po gozdovih, jasah, ob gorskih poteh Cvete od julija do oktobra. Nabiramo jo, ko začne cveteti. Režemo gornjo polovico, ne pa spodnjega olesenelega stebla. Povežemo jo všopke in obesimo na senčnem, zračnem prostoru ali razprostremo po papirju. Uporabimo jo lahko samo ali v raznih mešanicah. Popijemo lahko 3 skodelice na dan, naroča pater Ašič. Zlata rozga je antiseptik in zdravi razna vnetja. Kot čaj je učinkovita pri driskah, zdravi fistule, jetra, vneta ledvica in vneti mehur, pomaga odvajati vodo. Lajša sladkorno bolezen, vodenico, zlatenico. Dodajamo ji brinje, tavžentrože in žajbelj. Pomaga otrokom, ki močijo posteljo Kot čajni prevretek za grgranje se obnese pri davici, vnetju grla, ustni gnilobi in majavih zobeh. Uporabljamo jo za izločenje ledvičnih in žolčnih kamnov Porodnice, ki imajo težave po porodu, naj jemljejo to zelišče. Za spomladansko zdravljenje dodajamo zlato rozgo drugim zeliščem, ker čisti kri, obenem pa posredno pomaga zdraviti tudi protin in revmo ter razna kožna obolenja. Čisti dihala, lajša astmo in oslovski kašelj. Sveže listje in cvetje, stolčeno in položeno na rane, hitro zdravi ubode, ureze, čire in gnojne rane. Skuhana s svinjsko mastjo je dobro mazilo za rane. Iz babičinih bukev Kako ravnaj z lasmi Da lasje obdrže svoj sija] in enotno barvo, treba jih je vsako jutro in večer dobro prečesati in z nepretrdno krtačo izkrtačiti. To daje lasem lep sijaj ter pospešuje rast. Priporoča se tudi mesečno ob mlaju porezati vršičke las. Črne lase, ki postanejo svetli in suhi, če jih pališ z. vročim železom, takoj namazi z oljem, da dobe zopet toliko masti, kolikor so jo izgubili pri palenju. Poskusimo še mi Polnjene paprike malo drugače Paprike z jugurtom / kg paprik, 2 lončka jogurta, 3 Ilice olja, 1 llica gorčice, 1 žlica majoneze, 3 stroki česna, 3 žlice kisa, sol, olje, poper Paprike popečemo, olupimo, narežemo in zmešamo z vsemi drugimi sestavinami. Jed je uporabna več dni, če jo shranimo v hladilniku v zaprti plastični posodi. Paprike v omaki 1 kg paprik, 1/4 kg čebule, 1/4 kg paradižnikov, 1/2 dl olja, 2 žlici moke, sol, poper Na olju prepražimo čebulo irj papriko, dodamo moko, narezan paradižnik in začimbe. Zalijemo z malo vode in dušimo še 15 minut. Jemo s kruhom ali s krompirjevim pirejem in solato* Paprikaš 1/4 kg paprik, 1/4 kg čebule, 1/4 kg paradižnikov, 1/2 dl olja, sol, poper, peter-šilj Na olju najprej prepražimo čebulo, nato narezano papriko, dodamo paradižnike in začimbe. Dušimo še 15 minut. Namaz iz paprik 15 dag paprik, 15 dag paradižnikov, 15 dag nariba-nega sira ali skute, 2 trdo kuhani jajci, sol, poperPapri-ko in paradižnik drobno sesekljamo ali zmiksamo, jajca pa zdrobimo z vilicami. Potem dodamo vse druge sestavine. Namaz lahko shranimo več dni v zaprti plastični posodi v hladilniku. Kako pečemo paprike Pečena paprika je slastna jed, pa naj jo ponudimo za prilogo k mesu ali pa jo pripravljamo v solati. Kadar zakurimo žar na prostem, popečemo paprike kar na razgreti rešetki. In v stanovanju? Paprike popečemo in olupimo najlažje tako: 1. Paprike očistimo, razpolovimo jih ali pa jih narežemo na Četrtine. S prerezano ploskvijo navzdol jih zložimo na pekač, obložen z alu folijo. 2. Pekač damo v pečico, paprike pečemo pri 225 stopinjah približno 40 minut, da lupina počrni in se mehurjasio loči od mesa. Pekač vzamemo iz pečice, paprike pa pokrijemo s prtičem in pustimo, da se ohladijo. 3. Z nožem ali s prsti sedaj olupimo počrnelo lupino. Paprike prelijemo z mešanico olja in kisa, začnimo pa jih s sesekljanimi dišavnimi zelišči, s soljo in poprom. Pita iz navadne buče Potrebujemo 2 veliki jajci, 3 skodelice kuhane, pretlačene buče, 3 dl kondenziranega mleka, pol skodelice sladkorja (ali po okusu), 1/4 skodelice večnamenske moke, 1 čajno žico vanilijevega izvlečka, po 1/4 čajne žličke soli, prav toliko cimeta, mletega ingverja, mletega pimenta, mletih nageljnovih žbic, mletega muškatnega oreška ter 1/4 skodelice zdrobljenih orehov in 1/4 skodelice rozin (5 minut namočene v topli vodi), 1 podlogo (nepečen oblat premera 25 cm). Zmešajte vse sestavine in jih temeljito premešajte. Vhjte na podlago in pecite 10 minut na 200 stopinjah, nato pa zmanjšajte na 180 stopinj in pecite še približno 35 minut. Pita je nared, ko se ne prijemje več noža, ki ga potisnete vanjo. TVS1 10.20 Hroščosned, ameriŠKa risana serija 10.45 Človeška živa!, angleška poljudnoznanstvena serija 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Ognjena moč, ameriška dokumentarna serija 12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila 17.00 Moja zgodba: Domnevni storilec, ponovitev francoske nanizanke 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program 18.45 Kate in Allie, angleška serija 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 Šport 20.00 Forum 20.15 Film tedna: Svatba, tajvans- ko-ameriški film 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.15 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova; Princ z Bel-Airam ameriška nanizanka; Seaguest, ameriška nanizanka TVS2 13.00 Euronevvs 13.40 Zgodbe iz školjke 14.10 Tedenski izbor 14.10 Stranski učinki, kanadska nanizanka 14.55 Videošpon 15.40 Sova, ponovitev 16.25 Dunaj: EP v plavanju, finala, prenos 17.30 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 21.40Seminar Am-nesty International HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Kako je kaj nastalo 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Ko se vnamejo srca. humoristična nanizanka 13.10 Severna obzorja, ameriška nadaljevanka 13.55 Srečanje s prihodnostjo 14.20 Žametna Šapa. dokumentarna oddaja 14.50 Maraton, ameriški film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Hrvaško gledališče, dokumentarna oddaja 19.30 TV Dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 21.05 Ročk konceret, zabavno-glasena oddaja 21.55 Poslovni klub 22.45 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.30 Jazz 0.20 Sanje brez meja HTV 2 13.20 Slika na sliko14.05 Življenje v zamrzovalniku, ponovitev dokumentarne oddaje 14.35 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 15.35 Odbojka na pesku, reportaža 16.00 Tenis, prenos turnirja 19.30 Dnevnik 20.25 Nogomet 22.20 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 23.10 Moje težko življenje, švedski film KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A snop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Rodeo, ponovitev 11.35 Male živali 12.05 A snop 12.15 Spot tedna 17.25 Spot tedna 17.45 Računalniška kronika, ponovitev 18.15 Vfečni krog, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Bennv Hill 20.30 Mesto kot Alice, avstralska nadaljevanka 21.20 Vreme 21.25 Unpato 22.30 Dance session, oddaja o plesu 23.05 Tropska vročica, ponovitev 18. dela 23.55 Epikurejske zgodbe 0.10 Spot tedna 0.15 A shop AVSTRIJA 1 6.05 Televizija prinese na dan 6.30 Otroški program, ponovitev 9.00 Umor, je napisala 9.50 Baywatch, ponovitev 10.40 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Ženska v črnem, ameriška kriminalka 13.00 Tiny Toon 13.25 Mila Superstar 13.50 Smrkci 14.05 Evvoki 14.35 Ko so živali zapustile gozd 15.00 Kre-menčkovi 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enter-pf-se 16.20 Bavvvatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Šport 19.00 Šport 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.15 Dvojna igra s smrtjo, ameriški film 21.50 Kraj zločina 23.30 Čas v sliki 23.35 Šola za tatove 2, italijanska komedija 0.55 Strašno- pri|azna družina 1.20 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 2.45 Slovo od ljubljene zemlje, japonski film 4.50 Boksar Stocker Thompson, ameriški film AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vodnik za poročene moške, ameriška komedija 10.35 Vsakdanje zgodbe 12.05 Vreme 13.10 Klic kookaburra 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Doktor Trapper John 15.10 EP v plavanju 17.30 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sli-ki?Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Sijajni sodnik, nemška komedija 21.50 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Taxi cab confessions 23.30 Fash-ion 0.00 Pogiedi od strani 0.05 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test siika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Otroška poročila 19.30 Modna revija Lady & Man 19.56 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostra-neh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Portret slikarja: Tisnikar (produkcija VTV Velenje) 20.55 Iz arhiva. Utrip Kranja 21.00 EPP blok - 3 21.05 Film: Polnoletna, komedija 22.42 Poročila. Objektiv Gorenjske 23 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Odrska predstava dramskega krožka OŠ Žeiezniki 20.00 športna oddaja 20.50 Brez komentarja LOKA TV .. Videostrani, non stop M MTV - TELE 59 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30,12.00 in 15.30 TV SHOP, televizijska prodaja 15.50 Santa Barbara, ponovitev 1068. dela 16.40 Najnevarnejši človek na svetu, akcijski film 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja ponovitev 18.40 Santa Barbara, 1069. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Med prijatelji, oddaja o narodne zabavni glasbi 20.35 Kamera na potepu, dokumentarni film, 12. del 21.00 Spot tedna žive scene 21.05 Večni nasmeh, avanturistična komedija 22.35 Živa scena, ponovitev glasbene oddaje 0.15 Video strani 1.00 Deutsche Welle ATM TV ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik18.16 EPP 18.18 Kronika tedna, ponovitev 19.01 Risanka 19.15 Satelitski program DW 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.00 - 12.00 Prodaja učbenikov 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 20.00 Večerni program - Glasba po izboru Mirka Bartolaca 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 - 24.00 Večerni program - Glasba po izboru Zvoneta Tomaca R TRŽIČ KINO Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 MHz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, od 13.30 do 19. ure. Saj to je noro! Mislimo na 33 let našega oddajanja in seveda zvestobe Vam, našim zvestim poslušalcem. Kar dolga doba je za nami, to pa nas sili v kvalitetni program. Tudi za sredine oddaje se trudimo. Tako vam pripravljamo razkritje nekaterih skrivnosti neba, ob 14.30 pa se bomo pozabavali s Skušnjavami in dilemami. Ne bo šlo niti brez osrednje informativne oddaje Spremljamo in komentiramo ob 15.30 in poročil radia Deutsche Welle. Kot vsako sredo ne bomo pozabili na ljubitelje Hollywooda. Govorili bomo seveda o filmu ob 16.35, ob 17.30 pa prebrskali še knjižne novosti. Pa še kakšno glasbeno novost vam bomo predstavili. Ostanite torej na pravi postaji! R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf, Poletni po-bisk na Bledu 10.30 Novice 12.00 BBC, osmrtnice 13.00 Minute za ljubitelje narodno-zabavne glasbe 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 BBC, Nadaljevanje poletnega obiska na Bledu 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Novice 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.55Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za narod-nozabavno glasbo 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosiio 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni paberki 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni man oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Glasbeno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHZ 5.00 Jutranji program - vodi Tamara Vonta 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Edito Žugelj - Trček 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Novosti Alpetour-Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre... ROYAL in HIT 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 24.00 New age glasba -Uroš Novak 2.00 čuri in Cure Z vami do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz CENTER Zaradi prenove kino zaprt! STORŽIĆ amer. "odšteka-nau kom. TOMAZEK ob 21. uri, akcij, thrill. LEON ob 19. uri ŽELEZAR amer drama KAZNILNICA ODREŠITVE ob 18 30 in 21. uri ŠKOFJA LOKA amer thrill. KRI NA SONCU ob 18 30 in 20 30 uri SOTOČJU Priloga Gorenjskega glasa o občinah Tržič in Naklo (16) Oživljanje Tržiških poletnih iger Mestu vračajo njegovo dušo Letos od 25. do 31. avgusta bodo obiskovalci spet lahko uživali v Tržiških poletni prireditvah. Zanje že pripravljajo letno gledališče na griču pri sv. Jožefu. ^Žtč, avgusta - Leta 1964 so na travniku ob baročni cerkvi nad Tržičem domači gledališčniki prvič uprizorili igro Miklova Zala. To je bil začetek Tržiških poletnih iger, *i so se obdržale celo desetletje, zadnja leta pa so se dogajale v občinskem atriju in na dvorišču vrtca Grad. Poznejše ulične prireditve niso dosegle odmevnosti Prvih kakršne nameravajo na predlog tržiškega župa-rta Pavla Ruparja ponovno obuditi na prvotnem prizor-*šču. Kot je prepričan Miro Vrhovnik, eden organizatorjev prvih iger, take dogodke mesto potrebuje. Poseben ambient na griču "Prva igra na griču pri sv. Jožefu je bila Miklova Zala 1964. leta: le-to so ponovili tudi šest let pozneje. Vmes so se zvrstile igre Pod svobodnim soncem, Divji lovec, Na Trški gori, Naša kri in Deseti brat. Danes mnogih ljudi, ki so zaslužni za prve Tržiške polete igre, ni več med živimi, zamisel o igrah je udejanjil ^danji amaterski igralec in režiser Dolfe Anderle. Pri Postavitvah scen sta se dolgo trudila Saša Kurnp iz Kranja in domačin Franci Pogačar. Tudi Dorca Kraljeva, amaterska tržiška igralka, je ostala v nepozabnem spominu kot po-vezovalka sporeda. In pokojni monsignor Viktor Zakrajšek je kljub nekaterim kritikam gostoljubno dovoljeval uporabo cerkvenih prostorov za potrebe iger. "Vseh imen številnih sodelujočih vsekakor ni moč našteti, omenil pa bi vsaj še enega od teh ljudi. Jože Pogačar, elektrikar iz Tržiča, je živel z dušo in telesom tako za amatersko gledališče kot za poletne igre. Sam sem bil takrat, do leta 1967, predsednik Zveze kulturnih organizacij v Tržiču, zato sem sodeloval zlasti kot tehnični organizator Prireditev. To nalogo sem opravljal tudi pozneje, skupno devet let. Kot igralec sem se SPORED LETOŠNJIH PRIREDITEV - 25. 8. ob 19. uri svečana otvoritev in koncert Pihalnega orkestra Tržič; 26. 8. ob 19. uri igra J. Jurčiča DESETI BRAT v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane (v primeru slabega vremena v dvorani kina Trtic); 27. 8. ob 19. uri nastop folklorne skupine Karavanke; 28. 8. ob 19. uri recital za klarinet (Luka Kemperie) in klavir (prof. Maja Faganel) v cerkvi sv. Jožefa; 29. 8. ob 19. uri tržiški pevski zbori poje triiŠke in slovenske narodne; 30. 8. ob 18. uri plesni ziviav plesnega studia M iz Ljubljane in plesne šole Mickev iz Trtica; 31. 8. ob 19. uri komedija M. Gavrana MOŽ MOJE ŽENE v izvedbi Iztoka Valiča in Iva Bana (v primeru slabega vremena v dvorani kina Tržič); od 24. 8. do 3. 9. razstava plastik akad kiparja Draga TrŠarja v vili Bistrica. poizkusil le v igri iz kmečkega življenja Na Trški gori. Nepozaben je dogodek iz enega od prizorov, ko je nekdo moral uporabiti pištolo. Ravno ob poku je padla luč in ugasnila. Tedaj je eden mojih malih sorodnikov glasno zajokal med gledalci, češ da so mene ustrelili. Seveda sem ostal živ, pa tudi igre so živele še naprej," se spominja Miro Vrhovnik prvih prireditev in svojega sodelovanja pri njih. POSLOVALNICA TRŽIČ Cankarjeva 1, tel.50-189 Odprto od 8. do 16. ure, SOBOTA ZAPRTO. Po premoru 1971. leta so tržiški gledališčniki odigrali še igre Boter Andraž, Dva bregova in Matiček se ženi. Le zadnji dve leti smo igre organizirali ob tržiškem gradu in v občinskem dvorišču, ker je lastnik zemljišča na griču oteževal dostop do prizorišča. Takrat namreč še ni bilo ceste do cerkve, ampak le ozka pot, po kateri smo prepeljali najtežje stvari z manjšim traktorjem. Vse drugo je bilo treba znositi od Virja na rokah, pri čemer so priskočili na pomoč tako domačini kot igralci. Veliko je bilo prostovoljnega dela in pravega entuziazma le zaradi želje, da bi igre lepo uspele. Večinoma nam je to uspelo, samo če ni ponagajal dež. Ljudje so radi prihajali k sv. Jožefu, kjer je poseben ambient. Ne le domačine, tudi SUSTARSKA NEDELJA Program priredite ČETRTEK, 31. 8. 1995, ob 12. uri -otvoritev razstave Od odpadka do umetnosti v gostišču Smuk v Retnjah (tudi v petek, soboto in nedeljo). PETEK, 1.9.1995, ob 16. uri - tekmovanje veteranov v smučarskih skokih v Sebenjah, nato veselica; ob 17. uri - razstava modne obutve Peko v paviljonu NOB v Tržiču (sobota od 9. do 19. in nedelja od 8. do 18. ure); ob 18. uri - otroška modna revija, svečana otvoritev Šuštarske nedelje, podelitev nagrad za ureditev izložb in Karaoke na parkirišču tržiške tržnice; razstava Luči na gauge v Kurnikovi hiši (sobota od 9. in nedelja od 8. ure); razstava metuljev Andreja Brillvja v A banki v Tržiču (v soboto in nedeljo od 9. ure). SOBOTA, 2. 9. 1995, od 9. ure dalje -ročna izdelava čevljev v Kurnikovi hiši (v nedeljo od 8. ure); od 9. do 19. ure - razstava ptic društva Kalinka v domu družbenih dejavnosti na Balosu (v nedeljo od 8. do 18. ure); ob 9.30, 10.30 in 11.30 start 3. mednarodnega tekmovanja na tekaških rolkah pred tovarno Peko; od 12. do 16. ure -zabavni program, tekmovanje članov častnega odbora na rolkah in razglasitev rezultatov pred domom krajanov v Lomu; od 9. do 16. ure - odprti turnir RS za mladince v namiznem tenisu v OŠ Križe; ob 18. in 20. uri modna revija na parkirišču tržiške tržnice; od 21. do 23. ure - koncert kantavtorja Adija Smolarja na parkirišču tržiške tržnice. NEDELJA, 3. 9. 1995, od 7. do 18. ure -ŠUŠTARSKI SEMENJ na 300 stojnicah v Tržiču in na Deteljici; od 8. do 18. ure -čevljarska delavnica pred paviljonom NOB v Tržiču; od 9. ure dalje - taborniški dan rodu Kriška gora na nogometnem igrišču v Tržiču; od 9.30 dalje - koncert pihalnega orkestra Tržič in nastop folklorne skupine Karavanke pred restavracijo Raj v Tržiču; ob 10.30 in 13.30 - modna revija na parkirišču tržnice; od 11.30 do 13. in od 14. ure do 15.30 - nastopa šolanih psov KD Tržič na nogometnem igrišču; od 16. do 17. ure - show program z nagradnimi igrami trgovin na parkirišču tržnice; od 18. ure do 22.30 - koncert Alpskega kvinteta z Otom Pestnerjem, Ivanko Krašovec in Branko Kraner ter humoristom Vinkom Šimekom. NEDELJA, 10. 9.1995, od 10. do 14. ure -gorski preskus oldtimerjev Ljubelj '95; ob 15. uri - razglasitev rezultatov v hotelu Kompas na Ljubelju. obiskovalce od drugod - posebno iz Poljanske in Selške doline, kjer so tržiški igralci veliko gostovali - so igre privabile v to okolje. Zlasti finančna kriza je bila kriva za prekinitev poletnih iger, po kateri je postopno zamrla tudi dejavnost tržiškega amaterska gledališča. Prireditev v takem obsegu potlej ni bilo več, zato je mestu kar nekaj manjkalo. Kot nekdanji sodelavec iger in sedanji predsednik Pihalnega orkestra Tržič vsekakor toplo pozdravljam županovo pobudo za ponovno oživitev pole- tnih prireditev," po opisu minulih dogajanj razmišlja sogovornik o nadaljevanju kulturne tradicije. Razen iger so poletne prireditve ponudile marsikaj. Na skupno 54 prireditvah je sodelovalo 540 igralcev in 280 drugih sodelavcev, od godbenikov, plesalcev, pevcev in raznih ansamblov do modnih oblikovalcev, manekenov in filmarjev. Posebno pester je bil spored ob 10-letnici, ko so organizatorje nagradili z gorenjsko Prešernovo nagrado. Leto zatem so v goste prišli le še igralci iz Primorskega dramskega gledališča z igro Manevri, potem pa so prireditve v taki obliki zamrle. V letih 1981- 1990 je potekalo nekaj prireditev kar na tržiških ulicah. Odmevnosti prvih prireditev, ki si jih je ogledalo približno 60 tisoč obiskovalcev, se ponovni poskusi niso približali. V Tržiču upajo, da bodo nove Tržiške poletne prireditve lepo sprejeli vsaj domačini, v okolje baročne cerkve pri sv. Jožefu pa bi radi privabili tudi čimveč gostov od drugod. • Stojan Saje Tržičani o oživljanju poletnih iger Lado Srečnik: "V fantovskih letih sem desetletje sodeloval pri postavitvah scen za igre, odigral pa sem tudi kakšno vlogo. Igre so popestrile dogajanje v kraju, kar mi je ostalo v prijetnem spominu. Tržič je vsekakor lepo mesto, vendar ni dovolj živo. Če Tržičane mnogi poznajo kot vesele in gostoljubne ljudi, je prav, da to tradicijo ohranimo tudi v prihodnje. Že zato se mi zdi oživljanje poletnih iger potrebno. Po drugi strani taki dogodki vdahnejo dušo v življenje kraja in razvedrijo tudi prebivalce same. Ker bodo letošnje poletne prireditve potekale zadnji teden avgusta, so tudi dober uvod v dogajanja ob Šuštarski nedelji. To me kot predsednika Turističnega društva Tržič še posebej veseli." Tone Lotrič: "V času iger sem živel pod gričem sv. Jožefa, kamor je na prireditve prihajalo mnogo ljudi. Sam sem bil zraven kot godbenik, rad pa sem pogledal tudi katero od iger, posebno Miklovo Zalo. Po pre- nehanju iger smo v Tržiču pogosto govorih, kako bi prireditve obnovili, a ni bilo pravega organizatorja, najbrž pa tudi denarja ne. Zdi se mi odlično, da je končno prišlo do uresničitve tega. Gotovo je prav, da ima naše mesto spet poletne prireditve, zato upam, da so bodo obdržale še vnaprej. Će bom tudi tokrat zraven? Seveda, še igram v pihalnem orkestru, s katerim bomo pripravili koncert. Morda bo zanimiv za ogled tudi kakšen nastop gostov od drugod, saj podrobnega programa še ne poznam." Stane Kemperie: "Med prvo igro, v Miklovi Zali, sem igral harmoniko v triu, pozneje pa sem kot glasbenik v orkestru nastopil še pri dveh igrah. Bil sem tudi med zvestimi gledalci prireditev, za katere je bila prava škoda, da so prenehale. Čeprav sedaj živim izven Tržiča, v Lomu, toplo pozdravljam pobudo za več kulturnega dogajanja v mestu. To nikakor ne more škoditi, ampak lahko le izboljša kvaliteto sodobnega življenja. Pri oživljanju iger sodeluje tudi naša družina. Sam bom nastopil kot godbenik Pihalnega orkestra Tržič na koncertu, sin Luka pa se pripravlja na recital za klarinet ob spremljavi klavirja. To pridemo zagotovo poslušat, najbrž pa si bomo ogledali tudi druge prireditve." MMMM89 PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO O NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM SALON PO HI ŠIVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 AEK MAJA NA POVEČANEM RAZSTAVNEM PROSTORU VAS PRIČAKUJEMO Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure pip Milan Gregorčič - svetnik SNS v tržiškem občinskem svetu Tržič naj ostane tržiški lian Gregorčič je rojen Tržičan in v čast mu je, da lahko zastopa skupino ljudi ter zanje tudi kaj stori. Po tem, ko je Andrej Žitnik postal tajnik občinskega sveta, je na njegovo svetniško mesto stopil Milan Gregorčič. To, da je postal svetnik in da v občinskem svetu lahko zastopa del Tržičanov, si šteje v čast in kot je dejal, si bo skušal njihovo zaupanje ne le obdržati ampak tudi povečati. Dosedanje delo občinskega sveta ocenjuje kot plodno. Resda v delu sveta ne deuje od samega začetka, pa vendar je bilo v času njegovega mandata v tržiški občini storjenih precej pomembnih korakov na področju lokalne samouprave -svetniki so sprejeli občinski statut ter Odlok o javnem redu in miru, odobrili so izgradnjo obvoznice, za seboj pa imajo že tudi prvo obravnavo občinskega proračuna. Sam proračun bodo svetniki sprejeli predvidoma na prihodnji seji. Po njegovem mnenju bo v nadaljnjem delu sveta precej trd oreh reševanje zapletov ob gradnji neprofitnih stanovanj na Mlaki. Eno njegovih glavnih vodil je izvajanje socialne politike za mlade tržiške družine, ki v razmerah, kakršne trenutno v Tržiču so, zelo težko začnejo s samostojnim življenjem. Eden glavnih pogojev za to so nedvomno stanovanja, tisto kislo jabolko, v katerega bodo poleg narkomanije po mnenju Milana Gregorčiča svetniki morali Čimpreje ugrizniti. Delo sveta kljub občasnim manjšim zapletom ocenjuje kot dinamično, v svetu se izmenjujejo in usklajujejo mnenja, kar pripelje do iskanja najboljših možnih rešitev občinskih problemov. Sodelovanje SNS v koaliciji je po njegovi oceni plodno, županovi predlogi se mu zdijo dobro pripravljeni, kljub temu pa pri njih včasih brez svetniških popravkov ne gre. Več glav vendarle več ve. Milan Gregorčič pravi, da mora Tržič ostati tržiški. Ob najinem pogovoru me je opozoril, da vse več lokalov iz f>osesti domačinov prehaja v ast tujcev. Tako stare tržiške gostilne kot tudi mesto samo izgubljajo svojo pravo dušo, Gregorčičeva bojazen pa je, da se bo ob nadaljevanju tega dogajanja na trgu namesto polke plesalo kolo. Sicer pa ga Tržičani poznajo kot dvakratnega zaporednega občinskega prvaka v kartanju "Šnopsa", Milan je reden gost raznih kvizov na Televiziji Slovenija, zelo rad gobari (pozna 40 vrst gob), ko pa mu ob vsem tem in družini ostane še kaj časa, dela tudi kot tajnik tržiške SNS. Besedilo in slika U. § pehar Jože Južnič - svetnik SNS v tržiškem občinskem svetu Rožice in svetništvo gresta skupaj ožeta Južniča Tržičani poznajo predvsem po njegovih dveh iogah - je svetnik tržiškega občinskega sveta, kot samostojni odjetnik pa skrbi za to, da Tržičani dobesedno živijo v rožicah. Jože Južnič, svetnik v tržiškem občinskem svetu resda ni rojen Tržičan, pa vendar mu 1'e majhna dolina med Kaniš-dmi Alpami in Karavankami prirasla k srcu. Po dolgih letih plovbe na domačih in tujih ladjah si je v Križah sezidal hišo, saj je, kot mi je povedal, za edino primerno zazidljivo parcelo zvedel na straneh malih oglasov v našem Časopisu. V pogovoru mi je Jože Južnič povedal, da se tako kot drugod po Sloveniji tudi v Tržiču člani SNS zavzemajo za odpravo dvojnega državljanstva, prav tako pa se zavzemajo za to, da bi nemški jezik postal v tržiških osnovnih Šolah zaradi bližine meje drugi učni jezik. Velik problem je po njegovem mnenju zaposlovanje prizadetih ljudi, saj le redki po Šolanju uspejo ohraniti svoje delovno mesto v posebnih delavnicah v Kranju. Tako kot povsod, je tudi v Tržiču kar nekaj posameznikov, ki bi želeli delati, pa zaradi svoje drugačnosti ne morejo, posebej prirejenih delavnic pa je tako v tržiški kot tudi v drugih občinah premalo. Delovanje sveta kljub občasnim zapletom ocenjuje kot uspešno. Svetniki so se že lotili za občino pomembnih stvari, ena med njimi je zagotovo obvoznica. Po njegovem mnej-nu je bilo s projektom potrebno začeti, kjub temu, da vsa sredstva še niso zagotovljena. Njihov klub ob tem koraku v celoti podpira župana, ki je z občinsko upravo vendarle uspel prepričati svetnike, da so se lotili naložbe, ki je za prihodnost Tržiča zares pomembna. Ko na tujih ladjah, s katerimi je sprva kot strojnik in kasneje kot prvi ladijski oficir preplul skoraj vsa svetovna morja, zanj ni bilo več dela, se je lani odločil, da se kot samostojni podjetnik loti urejanja tržiške okolice. Trenutno skrbi, da je okolica tržiških šol in vrtcev vedno lepo urejena, trava pokošena, prav tako pa ie poskrbel, da ostanke podljubeljskega taborišča ne prerašča trava in grmovje. Poleg tega veliko veliko rožic ob tržiških cestah raste pod njegovim budnim očesom, prav vse pa niti en poletni dan niso ostale brez vode. Kot mi je ob koncu pogovora zaupal, doma na vrtu rože seveda niso deležne take skrbi, kot tiste ob cesti. Za tiste domače poskrbi žena. * U.Špehar MERCATOR PRESKRBA TRŽIČ, trgovinsko podjetje, d.d. tel.: 53-916 1. TRGOVINA ŠPORT IN AVTODELI, CANKARJEVA 1, tel. 50-234 razprodaja koles 10 % znižanje cen, možnost plačila na 6 čekov brez obresti - UGODNO motorno kolo APN 6S - kredit do 24 obrokov BREZ POLOGA 2. SALON TEGO NA DETELJICI, tel. 53-017 - bela tehnika CANDY - akustika SAMSUNG - NOVO - TELEVIZORJI BIO - globinski sesalci HOOVER, DIRT DEVIL, LAVA - bela tehnika GORENJE na 5 ČEKOV BREZ OBRESTI PRI NAKUPU NAD 100.000.- SIT KREDIT DO 24 OBROKOV BREZ POLOGA. POSLOVNO TRGOVSKI CENTER BPT TRŽIČ - Predilniška 16, tel: 53-571 Avto M d.o.o. Predilniška 16,64290 Tržič tel./fax: 064/53-334 AVTOSALON IN SERVIS -AVTOKLEPARSTVO -AVTOLICARSTVO -VULKANIZERSTVO NOVO: PRANJE m NEGA VOZIL moviNA Predilniška c. 16 Tel.: 064/53 571 int. 258 C0PIČ TRZIC barve, laki, lepila, tapete, talne obloge, slikopleskarski pribor, izposoja pribora za polaganje tapet ZELO UGODNE Cf/Vf, 5% POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU MOŽNOST DOSTAVE NA DOM PRI NAS KUPLJENE TALNE TEKSTILNE IN PVC OBLOGE VAM BREZPLAČNO POLOŽIMO! DE10VNI tat: od 7. do 19. oro, sobota od 8. do 12. oro Tel.: 53-571 int.t 258 doo Tržič, Predilniška 16 vam nudi: vodovodni material in material za centralno ogrevane, keramične ploščice... ter mojstra, ki to vgradi Odprto:7-19, sobota 7-13. tel.&fax: 064/50-516 TRI 88» SLIKAJTE NA 6U6TABSK.1 NEDELJI V TDZICU TRŽIČ, TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ IN FOTO GORENJSKI RAZPISUJEJO NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO S ŠUŠTARSKE NEDELJE V TRŽIČU - 3. septembra 1995 Sodelujete lahko z neomejenim številom fotografij. Sprejemajo jih do sobote, 9. septembra, v Foto ČEBRON, Partizanska 10, Tržič. Če boste dali delat vaše fotografije s ŠUŠTARSKE NEDELJE V FOTO ČEBRON, vam jih bodo naredili po sistemu plačaš eno - dobiš dve sliki. Komisija predstavnikov Foto Čebron, Turističnega društva in Gorenjskega glasa bo izbrala tri fotografije in jih posebej nagradila, Gorenjski glas pa jih bo objavil. Izmed vseh udeležencev natečaja pa bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli: fotoaparat S% barvnih filmov udc^ležbo ima ■ KI^KTl Gorcnjskeica 1 ai Obiskovalci šuštarske nedelje! V nedeljo, 3. septembra, bodo v FOTO ČEBRON ves dan izdelovali fotografije po sistemu PLAŠAČ ENO, VZAMEŠ DVE. Izkoristite to ugodnost! Ustvarjalno v počitniških delavnicah Velike umetnine malih mojstrov L« Jo IsHiTi li ŽLikarje, rezbarje, oblikovalce in risi j^žič. avgusta - Trije julijski in trije avgustovski tedni so «Pj kot nalašč za tiste osnovnošolce, ki radi ustvarjalno Poživljajo tudi počitnice. V knjižnici dr. Toneta Pretnarja u Tržiču so namreč spet pripravili počitniške delavnice, Za katere je bilo enako kot prejšnja leta dovolj z^imanja. Mi smo obiskali skupino, v kateri je modna oblikovalka Polona Zupan med 7. in 11. avgustom učila pfroke slikanja na blago. . Otroški oddelek v knjižnici želeli med počitnicami spoz-Je bil večkrat kar premajhen nati kaj novega. Možnosti za 28 male radovedneže, ki so to je bilo na pretek. Prvi teden LJKOJ »Mil »I* ,;mfTni7rT4mrrmn.i.M..;4.i se je z njimi družila Alenka Bole - Vrabec, ki jih je spoznavala s skrivnostmi gledališča in z otroki uprizorila Pepelko po tržiško. Ljuba Jaklič jih je uvedla v umetnost slikanja na svilo, ki so jo otroci mojstrsko prenesli na svilene robčke. Rezbarjenje je posebno manj močnim ročicam delalo dovolj preglavic, zato je umetnik Peter Jova-novič tudi sam pogosto prijel Tržičan na črni celini Danilova Afrika lil anilo Jelene - Tržičan in montanist. Iz majhnega alpskega Atesta z rudarsko tradicijo in po fosilih znano Dovžanovo gptesko v okolici ga je pot zanesla v daljno Afriko. 2^^° Jelene zase pravi, da je k\jub temu, da največ ^Sa Preživi ob morju, Tržičan. Z izkušnjami iz koroških j^tikou svinca in cinka in v oddelku za raziskave v^eralnih surovin na geološkem zavodu Slovenije, T^rega direktorje tudi bil je leta 1956 prvič odšel v *yrtko, točneje v Etiopijo. To je bil čas odpiranja prejšnje Qr*o-ve na zahod, Etiopija pa je bila eno tistih okenc, £0z/ katere sije takratna država po sporu s Stalinom skušala pridobiti tako trg kot prijatelje. Naloge, ki jih je ^Paj s še drugimi strokovnjaki opravljal v toplih Vriskih pokrajinah, so bile zelo zahtevne - izelati prvi ^ačrt gospodarskega razvoja Etiopije, v katero je bila tedaj vključena še Eritreja, sedaj samostojna država. Na polovici etiopskega zemlja je bil takrat še fevdalni, državo je vodil cesar. a ostalem ozemlju so bile j^onomne praskupnosti, ka-er'h vladarji so priznavali cesarjevo avtoriteto. Indus-.^je skoraj ni bilo, ceste so redkost. Kar jih je bilo ?8rajenih, so bile dediščina Pijanskega osvajalskega po-^a. Cesar najbolj zaostale Qržave na svetu se je v PetdeSetih letih odločil, da v°ji državi poveča blagor, ^zvoj celotnega gospodarst-xa Pa je bil nujnost. V tistem času je v Etiopijo prišlo precej lrokovnjakov različnih po-r*°£ij iz cele Jugoslavije, ki ^ na osnovi študij in raziskav Predlagali smernice razvoja. • r°gram za razvoj rudnikov j* Ha osnovi svojih rudarsko-j^oloških raziskav pripravil °anilo Jelene. Kot mi je Danilo Jelene v Pogovoru večkrat povedal, so najmočnejši tisti prvi afriš-r vtisi. Afriko je nato obiskal Kar nekajkrat, naslednjič že 'e,a 1958 Večino strokovnja-*°v. ki so razvojne načrte Pripravljali, so Etiopci tudi pPoslili v svojih ministrstvih, ^to kasneje je Danilo Jelene Postal glavni inženir na etiops-5em Ministrstvu za rudarstvo. tfed štirimi leti je bil zadnjič v '°P'ji, ko so odpirali nov ^dnjk zlata na nahajališču, ki &a je predvidel v svoji knjigi. .Največji problem so bile po j^sedah Danila Jelenca ceste, opominja se, da so svojo pot ?ačeli v glavnem mestu na f'roki asfaltni cesti, ki je J'Oalu prešla v makadam, ta kolovoz, vse dokler se ni Popolnoma izgubila. Tudi ter-^ski avtomobili so se skozi Pokrajino težko prebijali, med Potjo so se morali ničkolikok-ustaviti. Prav ti postanki so ^anilu omogočili, da je spoz-W tisto pravo nedotaknjeno Afriko. Potovanje po deželi je ^'0 v tistih časih možno samo *, vladarjevim priporočilom, P'smo pa je bilo potrebno Pokazati lokalnim poglavar-Jern in jih poprostiti za varen Prehod. Srečevanje z ljudmi je S svojih obiskov Afrike je Danilo Dolenc domov prinesel tudi mnotico vzorcev kamnin. Danes ima shranjene pri sebi doma skupaj z dokumnetacijo o raziskovalnih delih in izgradnji rudnikov v Etiopiji in Eritreji ter Zambiji in Zairu. Ker meni, da bi bilo zbrano zanimivo pokazati tudi širši javnosti, bi bil svojo zbirko pripravljen odstopiti kakšnemu muzeju, ki bi jo do konca uredil in predstavil Širši javnosti. Besedilo in foto Uroš Špehar dleto in kladivo. Lažje delo je imela Maca Štumfel pri oblikovanju testa in gline. Zatem so se mali mojstri srečali s Polono Zupan ob slikanju na blago, nazadnje pa jim je Anka Grohar razkazala lepote slovenskega narodnega ornamenta. Izvirne poslikave na blagu Na peti počitniški delavnici so se otroci lotili poslikave na blago, zato je bil otroški oddelek knjižnice bolj podoben umetniškemu ateljeju. Na začetku so napenjali bel bombaž na lesene okvire, pripravljali posebne barve za slikanje na blago in z osnutkov na papirju prenašali osnovne obrise izdelka. "Osnovno skico je treba začrtati s svinčnikom, da je potem lažje delo z barvami. Slikanje na blago je namreč težje kot na papir, saj ni moč predvideti, kako se bo barva razlila. Prvi dan sem zato otrokom povedala več o obnašanju barv na blagu, drugi dan smo risali metulje, za tokratno temo smo si izbrali morje, do konca pa bomo skupaj našli še kakšen zanimiv motiv. Zame je tako delo z otroki nekaj novega, saj prvič vodim počitniško delavnico. Ker imam otroke rada, v posebno veselje pa mi je oblikovanje, bomo skupaj ustvarili nekaj izvirnih poslikav na blagu. Delamo namreč v skupinah, kjer vsak prispeva svoje zamisli. Otroci so navdušeni nad takim ustvarjan- jem, najbrž pa bodo zadovoljni tudi starši, ki si bodo ogledali izbrane izdelke z vseh delavnic na končni razstavi. Veliko izdelkov odnesejo otroci sproti domov, kjer bodo vsaj nekatere ohranili za spomin," je prepričana Polona Zupan, ki je končala srednjo šolo za oblikovanje, od letos pa se ukvarja s poslikavo svile in šivanjem v zasebnem podjetju v Tržiču. Doma je dolgčas Na delavnicah v knjižnici se je zbralo tudi po 40 in več otrok, tokrat pa jih je bilo ob Poloni 23, povečini deklet. Med najmlajšimi sta bili 5-letna Tajda in 6-letna Tamara Turk iz Tržiča, ki sta letos prvič obiskali delavnico, domov pa bosta odnesli majici z lastno sliko miki-mišk. Pri njuni mizi je sedela tudi sedmošolka Tina Žnidaršič, ki je svoje izkušnje iz večletnega obiskovanja likovnega krožka v šoli razdajala tudi mlajšim, sama pa bo spoznanja o slikanju na blagu upor-abila pri nadaljnjem ustvarjanju doma. Tudi Damjan Ropret, ki ga Čaka Četrti razred, je že sodeloval v šolskem likovnem krožku in tudi v počitniških delavnicah prejšnja leta; letos ga je zanimalo oblikovanje testa in gline, v slikanju na blago pa potrebuje še nekaj vaje. Če je nekatere udeležence iz prve skupine pregnalo od doma dolgočasje, pa je dekle- Mentorica PolonaZupan v počitniški delavnici ta pri drugi mizi privedlo prijateljstvo. "Prej nisem našla prijateljic, ki bi hotele z mano, letos pa sem v delavnici z Evo in Ano. Ker rada rišem, mi je poslikava blaga zelo všeč, posebno današnja tema o morju. Če sem že bila na počitnicah? Seveda, tudi na morju, ampak je tudi obiskovanje delavnice kar prijeten način preživljanja počitnic," je zaupala šestošolka Maja Bre-zar. Njej sta pritrdili tudi prijateljici, Tržicanka Eva in Ana Kukič iz Radovljice, ki je prišla na počitnice k teti v Tržiču. Stojan Saje Danilu Dolencu dalo možnost, da poleg pokrajine spozna tudi ljudi, njihovo vedenje, miselnost. Verjetno je potrebno omeniti, da je njihovo mišljenje precej drugačno od našega evropskega. Njihove tukule, okrogle družinske hiše, soseveda vse prej kot okrogle. Pravilnih likov in ravnin črt v njihovem okolju skorajda ni najti, povsod imajo radi odstopanja. Prav tako so njihovim tradicionalnim znanstvenikom depterjem pravila fizike precej tuja, svoje znanje so črpali izključno iz svetega pisma. Z ogrom no zaostalostjo se je Danilo Dolenc srečeval tudi na svojem področju, saj so v tistih časih zlato pridobivali še po starih faraonskih postopkih. Skok v proizvodnji je bil po uvedbi nove tehnologije pridobivanja seveda ogromen, kljub temu pa depterji zlepa niso priznali svojih zmot. Del svojih afriških vtisov je Danilo Jelene zbral v knjigi Etiopija in Eritreja, ki je spomladi izšla pri založbi Didakta. Knjiga je poleg svoje potopisne narave predvsem učbenik o dveh afriških deželah, o življenju njunih prebivalcev ter gospodarskih potencialih. Prav zato je namenjena tako ljubiteljem lepe besede in dogodivščin kot tudi gospodarstvenikom, ki bodo v njej zagotovo našli nakazanih obilo možnosti za nove gospodarske vezi. Družinsko podjetje Markič Style Tradicija dolga več kot petintrideset let Daljnega 1959. leta sta Katarina in Janez Markič začela izdelovati copate. Danes iz delavnic podjetja Markič poleg copat prihajajo tudi druge vrste obutve. Tržičani so ie od nekdaj zapisani čevljarstvu, čevljarski mojstri iz majhne doline, ujete med Dobrčo, Kriško goro in Košuto, so ie pred sto leti in več s svojimi izdelki zasloveli po širni in daljni okolici. Njihovo tradicijo ie vse od 1959 leta nadaljujeta Katarina in Janez Markič, pred nekaj leti pa sta se jima v družinskem podjetju pridružila tudi sinova Uroš in Miran. Nove ideje so skupaj z družinsko tradicijo ie obrodile sadove. Začetki danes enega bolj znanih slovenskih obutvenih podjetij segajo v obrtno delavnico Katarine in Janeza Markiča. V hiši, stisnjeni v starem tržiškem centru sta zakonca v letu 1959 začela z izdelovanjem copat. Njuna ponudba copat se je širila iz leta v leto, v svojih iskanjih pravih izdelkov pa sta zakonca znala prisluhniti tistim, ki so jim bile copate namenjene. S propadom skupnega jugoslovanskega trga pa so, kot za mnoga slovenska podjetja tudi za obrtno delavnico nastopili kar težki časi. Naenkrat je podjetje izgubilo več kot polovico svojega trga. Iskanje novih izdelkov in trgov je bila nujnost. Leta 1992 sta se staršema pridružila sinova Uroš in Miran. Obrtna delavnica je tako rekoč čez noč prerasla v družinsko podjetje. Proizvodni program se je temu primerno razširil. Iz delavnice ob Mošeniku so na trg začeli prihajati mokasini, poleg tega pa tudi druge vrste obutve. Družinsko podjetje Markič je v slabem letu uspelo upravičiti zaupanje banke, naložbe so ob sodelovanju z italijanskimi poslovnimi partnerji pričele vračati naložena sredstva. Danes pri izdelavi obutve, ki nosi oznako MM stvie, sodeluje 13 delavcev, v delavnici Katarine in Janeza je danes skladišče surovin ter pripravljalnica materialov skupaj s Šivalnico ter režijskimi prostori, v hiši v Bistrici pa je poleg skladišča gotovih izdelkov tudi montažna linija. Relativna majhnost podjetja pomeni določeno prednost pred večjo konkurenco, saj večjim naročnikom lahko praktično čez noč izdelajo naročene artikle, večji proizvajalci obutev ponavadi izdelujejo plansko po naročilih na daljši rok. Katarina Markič pri pripravi nove kolekcije "Mami jaz bi tele copate" Celoten proizvodni program podjetja Markič Stvie lahko kupite v skoraj vseh obutvenih trgovinah po vsej Sloveniji, zares popolno ponudbo pa najdete v njihovi trgovini na Deteljici. Tam najdete poleg kvalitetnih šolskih copat, po katerih so pravzaprav zasloveli, tudi druge vrste copat, ter seveda njihove mokasine. Trenutno lahko izbirate med pom-ladno-poletno kolekcijo ter najnovejšo jesensko, ki je na policah šele nekaj dni, vse do Šuštarske nedelje pa vam nudijo tudi poseben popust. V njihovi trgovini najdete tudi ostale vrste obutve, od tiste za prve korake pa do tistih pravih čevljev, ponudbo svoje obutve v trgovini pa dopolnjujejo tudi z izdelki svetovno znanih obutvenih podjetij. Tatjana KOSEC, članica občinskega sveta Janez PIVK, član občinskega sveta občine Naklo HriUta pričaraj, izginjajo Men <* pravičnosti ° Krivice so ga vedno motile. Z njimi se je srečeval tudi kot Že nekaj let je gospodinja in mati; doma sta srednješolec trgovski potnik Tobačne tovarne Ljubljana za zahodno in bodoča študentka. Pa mož, ki se ukvarja z orodjarst- Slovenijo, Istro in Kvarner. V nekdanji državi ga je najbolj vom, potrebuje pomoč v zasebnem podjetju. Zato se je jezilo, da so bili Slovenci kljub vestnemu delu bolj malo odločila, da je po dveh desetletjih pustila delo kemijskega vredni, drugi pa so brezskrbno razmetavali skupno tehnika v kranjski Iskri Kibernetiki. Čeprav ne hodi v bogastvo. Čeprav je že dve leti invalidsko upokojen, tudi službo, vseeno vstaja zgodaj. Kot pravi, je zjutraj polna sedaj ne počiva. Kadar ni pri svojih čebelah, se ze najde energije. Ob gospodinjskih in drugih delih jo doma največ drugo delo pri hiši. Že odrasla sinova se ukvarjata s porabi za urejanje vrta. S tem ima največ veselja, saj trgovino, zato jima prav pride vsak očetov nasvet ali njihova družina prebije vse tople dni na vrtu, ki sega v vrh pomoč. Posebno sedaj, ko je dobil prvo vnučko, bo 54- brega na Cegelnici. Od tam ima lep pogled na Naklo, ki ji je nadvse pri srcu. "Prav zaradi prepričanja, da lahko veliko pripomorem pri oblikovanju nove občine, sem se zavestno odločila za kandidaturo na volitvah. Lani sem se včlanila v Socialdemokratsko stranko Slovenije, ki je tudi pri nas dosegla presenetljivo dober rezultat. Za podporo se volivcem ponovno zahvaljujem. Ker se prej nisem ukvarjala s politiko, je bil moj pogled nanjo amaterski, zlasti pa idealističen. Sedaj že ugotavljam, da je delo precej težje od prvotnih pričakovanj. Precej časa sprejemanjem pravil za smo se seveda ukvarjali delovanje sveta in občine ter letošnjega proračuna. Šele sedaj bodo prišla na vrsto konkretnejša vprašanja, tudi v odboru za splošne zadeve, v katerem sem predsednica. Nasploh menim, da je delo sveta dokaj korektno, zaenkrat pa so sposobnosti posameznih članov premalo izkoriščene. Sama z veseljem prihajam na seje, na katerih niso ženski glasovi nič manj upoštevani od moških. Tudi z županom dobro sodelujemo. Motijo pa me neosnovane kritike na račun posameznih članov, ki na svet prihajajo izven naše občine. Večinoma se namreč šele učimo novih zadolžitev. Zdi se mi, da nam gre delo vsak dan bolje od rok. Prepričana sem tudi, da se bo z novo organiziranostjo dalo več narediti v domačem kraju kot v nekdanji, kranjski občini. Kako se sama počutim v novi dolžnosti? Politično delo je kar dobra kombinacija z družinskim življenjem. Zaenkrat javno delo še ne posega v mojo zasebnost. Seveda pa me prebivalci v okolici večkrat sprašujejo, kako bo z reševanjem te ali one stvari. Pri nas so v ospredju želje po dokončnem asfaltiranju ulic v naselju, za kar si bom tudi sama prizadevala," je povedala Tatjana Kosec o svojem delu v občinskem svetu. • S. Saje Delovni gasilci v Naklem Kmalu streha na prizidku udi pri tej gradnji ne gre brez prostovoljnega dela, z katerega je med članstvom še dovolj pripravljenosti. Naklo, avgusta - Do konca tega meseca bi radi bodo uresničili s pomočjo nakelski gasilci pokrili streho in zaprli prizi- denarja iz nekdanje občine dek k njihovem gasilskem domu. Kot priča- KranJ- prispevkov sponzor-kuje predsednik društva Vinko Gale, bodo Jev 'n P°močl fl*)??0? zakteLc> nalogo tudi tokrat uresničili pravo- $TZ^ časno. K temu jih namreč priganjajo tudi gasjicj samj. "Pri nas smo tega že vajeni, saj smo dom iz leta 1910 že večkrat dograjevali in prenavljali. Večina od 105 članov je dejavna tudi pri rednem delu; 50 gasilcev pri operativnih nalogah, 15 mladincev in 30 pionirjev pa zlasti pri izobraževanju in urjenju. Posebno mladi so uspešni na tekmovanjih. Starejši skrbijo tudi za preventivno dejavnost, kar se pozna pri zmanjšanju števila požarov. Letos smo pogasili le dva manjša ognja, vseeno pa se članstvo redno uri na vajah in tekmovanjih. Pri tem sodelujemo predvsem z GD Teharje, s katerim smo pobrateni od leta 1990. V domačem kraju pomagamo tako ali drugače pri večini večjih prireditev," je povedal predsednik o društveni dejavnosti gasilcev. Vinko Gale • S. Saje letni Janez Pivk še raje doma. Na Cegelnici, kjer prebiva že vrsto let, se seveda počuti domače kljub poljanskemu poreklu. "S politiko se nisem nikoli ukvarjal, mojo pozornost pa je pritegnil Janez Janša s sodelavci. Pri njih sem spoznal pošten odnos do Slovenije in njenih ljudi. Po Janševi odstavitvi sem tudi sam vstopil v njegovo stranko in sprejel kandidaturo za občinskega svetnika. Novo dolžnost opravljam z veseljem; redno sem na sejah, nikoli pa tudi nisem povsem tiho. Čeprav ima naša stranka v občinskem svetu manjšino, svetniki pri svojih predlogih kar vztrajamo. Večinoma se sicer šele učimo tega dela, saj v prejšnjem sistemu nismo sodelovali. Moia osnovna motivacija za sedanje delo je, da bi koristil občini in njenim prebivalcem. Posebno kot član gospodarskega odbora si bom prizadeval kaj premakniti na bolje. Prepričan sem, da naša občina potrebuje poslovno-trgovski in servisni center. Zato sem že na prvi seji našega odbora predlagal, da bi poiskali primerno lokacijo za tak objekt, razmišljali pa naj bi tudi o sestavi konzorcija možnih interesentov. To bo seveda bolj dolgoročna naloga, hitreje pa bo moč uresničiti predlog, da bi na vpadnicah v Naklo postavili table z napisi in simboli naše občine. Prednost nove občine vidim predvsem v večji povezanosti prebivalcev. Ze doslej je bilo moč opaziti večjo zainteresiranost za skupne potrebe. Ko se kaj zgodi, se takoj ukrepa; na primer, po zadnjem neurju smo se sami lotili odpravljanja posledic. Za naprej si predvsem želim, da bi prebivalci dajali čimveč predlogov za delovanje odborov. Potem bo naše delo lažje in tudi uspešnješe," je Janez Pivk izrazil svoje prepričanje o delovanju nakelske občine. • S. Saje KRAJEVNE NOVOSTI NAKLO - ZADRUGA V NOVIH PROSTORIH' Na začetku leta smo pisali o nadaljevanju naložbe KZ Naklo, ki je ob skladišču v industrijsko-trgovski con' začela urejati najprej zunanjost stavbe, nato pa se, nove upravne prostore in trgovino. Drugi avgustovski teden se je v novo stavbo že preselilo sedem delavce* iz uprave. Kot je napovedal direktor zadruge Viktor Frelih, bodo kmalu opremili tudi prodajalno. V večji in sodobnejši trgovini naj bi prve kupce spreje«1 predvidoma konec septembra, ob koncu tega mesec* pa bodo ponovno začeli prodajati kmetijske pridelke na njihovi tržnici. Prostore v prvem nadstropj0 zadružnega doma v Naklem bodo oddali v najel" občini, v dveh spodnjih prostorih imata lokal dva najemnika, o izrabi prostora sedanje trgovine pa se bodo še odločali. • S. Saje PODBREZJE - POLEPŠAN GASILSKI DOM ' Približno 150 članov GD Podbrezje je julija i"' proslavilo 70-letnico društvene dejavnosti. Jubilej s? označili s svečano sejo, srečanjem članic GZ KranJ' sektorsko vajo, proslavo ob razvitju novega društvi nega prapora in dvema veselicama. Pred praznoval1' jem so imeli največ dela z urejanjem doma, v katere*1 so že na začetku leta posodobili sejno sobo, priredit** pa so dočakali s prebarvanimi okni, polepšano fasad*! in novim napisom. Med uradno svečanostjo so odkn1 tudi bakreni lik Florjana na domu. Kot se zavedajo v vodstvu društva, to še ni porok za uspešno posredo' vanje ob požarih, zato za jesen načrtujejo vrsto vaj' Obenem si bodo prizadevali za nadaljnje posodah«' janje opreme. Med njo primanjkuje zlasti cevi & gašenje. * S. Saje prireditve za Dan Nakla. Po ustaljeni tradiciji so prav člani gasilskega društva vedno na voljo pri vseh prireditvah v kraju. Še prej jih letos čaka nekaj žuljev pri dokončanju prizidka k društvenem domu, za katerega so se odločili zaradi potrebe po novi garaži in orodišču. Aprila letos so začeli z gradbenimi deli, letos pa naj bi preselili v nove prostore v pritličju gasilsko vozilo in cisterno. Prihodnje leto nameravajo v zgornjih prostorih urediti še garderobe in prostor za štab civilne zaščite. Naložbo DAN NAKLA Program priredite PETEK, 1.9.1995, ob 16. uri - sprevod s konjsko vprego, narodnimi nošami in harmonikarji od doma kulture do doma gasilcev; ob 16.30 - nogometna tekma med ekipama kmetov in obrtnikov na nogometnem igrišču pod Štucljem; med odmorom nastop psov v lasti članov Kinološkega društva Naklo; ob 17.30 - otvoritev razstave "Uspehi društev v občini", na kateri se bodo v zadružnem domu predstavili Turistično društvo Naklo, Čebelarsko društvo Naklo, Kinološko društvo Naklo, Lovska družina Udin-boršt, aktiv kmečkih žena Naklo, Gasilsko društvo Naklo in Športno društvo Naklo; mlada domačinka bo obenem razstavljala svoje likovne izdelke; ob 18. uri - nastop folklorne skupine Preddvor pred trgovino Živila v Naklem; ob 19. uri - vrtna veselica s srcčelovom in kegljanjem na vrtu gostilne in pivovarne Marinšek. SOBOTA, 2. 9.1995, ob 7. uri - postavitev stojnic trgovcev, obrtnikov in podjetnikov v centru Nakla; ob 8. uri - koncert pihalnega orkestra iz Tržiča; ob 8. uri - začetek teniškega tekmovanja prebivalcev občine na teniških igriščih na Polici; ob 10. uri - gasilska vaja v centru Nakla; ob 11.30 - hitrostno tekmovanje z rolerji od doma gasilcev do doma kulture in nazaj; ob 13. uri - podelitev priznanj najboljšim tekmovalcem z rolerji; ob 17. uri - košarkarska tekma med ekipama Nakla in policijske postaje Kranj na košarkarskem igrišču v Naklem; ob 19. uri - javna oddaja TV Koper KARAOKE na nogometnem igrišču pod štucljem; po končani prireditvi se bo nadaljevalo veselo rajanje na igrišču. Pivi turistični prospelrf Naklo, avgusta - F** jšnji mesec je izšel nakladi 3500 izvod"* prvi turistični prospe Naklo na Gorenjske10 Gre za barvno zložen** katere vsebino je priP'v vila prof. Mara Čemi**,; fotografije je prispe*' Janez Jerše, tehni^j urejanje pa je opra* Janez Kuhar. lzd*L prospekta so omogo#, sponzorji in Turisti*"4 društvo Naklo. VeČiJ izvodov bo na razpolaf društva v recepciji . gostinskih obratih Naklem. Čeprav gre * majhen gorenjski kraj« njem zanimivosti za oh*, kovalce ne manjka, sani so sakralni obje«* graščina in mlin na roglem, naravne znai^f nitosti in pomembneje stavbe v kraju. • S. **l 4? ČETRTEK, 24. AVGUSTA lita ora'ža vel,a' 1 • odda)a •«o Snorčki, ameriška nsana }^i?.anka ta7° Odkrivanje zemlje, ameriš- 19 ^?braževa!na serija {^Poročila Don ^emlia - konec sveta, lfto«vitev Portugalske drame »TV dnevnik 18M ?troški Program: Živ žav lo'ir ~ate in M>e< angleška serija ]*-;5R,sanka ift'z? dnevnik 2, Vreme 20 S ŠDort nari , Wildbach, 4. del nemške »evanke Skot uAnmne Murray v novi °d^a 9'asDena dokumentarna ^ikar' oddaja o prometu g-20 Žarišče amrfdi,Hltcnock vam predstavlja, genska nanizanka; 0reh, angleška nanizanka 13.00 . Euronevvs 14.20 Sova, !°n°vitev 15 30 že veste 1556 vesi d°90dek 17.50 SP v 18 is' Dosnetek i* Tampereja De*™ , v P'avčanju, finala, ka igo6« 2 DunaJa 19-13 Risan-20 nn . dnevnik 19.50 Šport ve^Jr!?^" 21 00 Umetniški r-T 21 50 V znamenju škorpijo-ia> 'talijanski film HTV1 riJ5 Tv koledar 7.55 Poročila 8.00 W ri? Jutro 1000 porocila 10.05 Jiski program 11.05 Otroški [°9ram 12.00 Poročila 12.15 juoezen, nadaljevanka 12.45 Ko vnamejo srca, ameriška nudistična serija 13.15 Severna i, 0ria, ameriška nanizanka '3-55 Srečanje s prihodnostjo, a°kumentarna serija 14.20 Žametna šapa 14.55 Vrnitev Valenti-ameriški film 16.30 Hrvaška a^os 17.30 Santa Barbara, K',er^ka nadaljevanka 18.15 Ili0'° sreče 18.50 Hrvaško gleda-u Ce> dokumentarna oddaja 19.30 jnevnik 20.15 Festival, posnetek Ekran brez okvirja 22.20 22«^ der>arja 22.30 Dnevnik Slika na sliko 23.20 Sanje meja HTV 2 sii10 koledar 14.20 Slika na :,ko 15.i tar*yfn,k 20.15 U. F. O, dokumen-nart , 1 21 10 Brooklynski most, fw)evanka 21-10 Brooklvnski iSk~ 2li40 Sever in jug, amer- rrJl nadaljevanka 22.30 Na po-Posri6t9lk1 23-50 EP v ves,anJu- Kanala \\J£ Spot tedna 10.15 Lučsve-J6v 6' P°novitev ameriške nadal-■vanke 11.05 Senny Hill 11.35 A 'P 11.45 Spot tedna 16.25 A !h.°P 16. vite 35 Dance session, pono- ||V 17.10 Unpato, ponovitev ll 10 Generacija transformerjev l9r» 5 A snoD I9-00 Vreme loh Risanka 19.10 Luč sve-2o^a' ameriška nadaljevanka p -00 Magnetoskop 20.30 Pred Vr.roto. ameriška nanizanka 20.55 21.00 Sybil, ameriški film $V~5 Mesto kot Alice, ponovitev t*^ 5 Kino, kino, kino 0.00 Spot 0.05 A shop AVSTRIJA 1 o"^5 fvening Shade 6.30 Otroški V6°9ram 10.00 Bavwatch 10.50 ^oilska ladaja Enterprise, polžev 13.00 Otroški program l^,35 Vesoljska ladja Enterprise, Spovttev 16.20 Baywatch 17.10 čla?^n° Prijazna družina 17.35 l9r? dekleta 18.05 Nevaren par 5iiL00 pn Huxtablovih 19.30 čas v ^'''Kultura 19.53 Vreme 20.00 n^'edi od strani 20.15 Žareče r, °° 3 del francosko-italijansko-NVr!ške nadaljevanke 22.05 " newy°r§ki policisti 22.55 Ca • ameriška grozljivka 0.25 j£s v snki 0.30 Najljubši učenec, genska komedija 2.25 Strašno K?5ria družina, ponovitev 2.50 ^ o'odošlt v Avstriji, ponovitev V senci mnogih let, argen-nski film AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Sijajni sodnik, nemška komedija 10.40 K vragu z moškimiL ameriški film 12.15 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Reportaža 14.00 Zemlja in ljudje 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 EP v plavanju 17.00 Čas v sliki 17.30 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 20.00 Šport 20.15 Moja najljubša pesem 21.10 Nori par 22.00 Čas v sliki 22.30 Litearni kvarter 0.15 Ameriška državljanska vojna 1.15 Pogledi od strani 1.20 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Otvoritev mestnega vodnjaka v Kranju 20.48 Kranj in okolje v katerem živimo 20.56 Utrip Tržiča 21.10 Spominski dan borcev Tržiča 21.25 EPP blok - 3 21.35 Montreoux 95 21.46 Logaška jama 22.00 Videoboom 40 (prva slovensak video lestvica), 53. oddaja 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 8. Groharjev teden v Sorici 20.50 Koncert v Zabrdu (1. del) LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40 52. del 21.00 EPP blok 21.05 Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.35 Izmenjava programa LTV, 500. oddaja TELE-TV Kranj ... Videostrani M MTV - TELE 59 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30,12.00 in 14.30 TV SHOP, televizijska prodaja 14.55 Santa Barbara, ponovitev 1069. dela 15.40 Čudežna trava: Svetla prihodnost bambusa, ponovitev 7. dela 16.15 Kamera na potepu, dokumentarni film, ponovitev 12. dela 16.40 Večni nasmeh, avanturistična komedija 18.10 Max Headroom, ponovitev 6. dela serije 18.40 Santa Barbara, 1070. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Triper-esna deteljica, serija 6. del 20.30 Spot tedna žive scene20.35 Preprosti ljudje, kriminalka 22.20 MMTV šport, športni dogodki 22.50 Neat & Tidy, ponovitev 5. dela serije 23.05 To je ljubezen, ponovitev 1. dela serije 23.35 Sanje in resničnost, dokumentarna oddaja, 1. del 0.05 Video strani 1.00 Deutsche VVelle ATM TV ... Videostrnai 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP 18.18 škofjeloško hribovje, ponovitev 19.04 Risanka 19.15 Satelitski progam DW 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 Khz. Mmmmm, kako je dobra! Naj pizza Gorenjske, namreč. Odkrila pa jo bo seveda ekipa radia Tržič ob 14.30. No, še prej se bomo šli turiste ter odkrivali lepote domovine in svtea. Seveda ne bomo pozabili na informacije iz tržiškega konca. Predstavili vam jih bomo ob 15.30, ko bomo Spremljali in komentirali. Ob 16.17 bomo prisluhnili radiu Deutsche VVelle, pred tem pa še Obvestilom. Četrtek nestrpno pričakujejo tudi vsi ljubitelji narodno-zabavne glasbe. Ob 17.30 ne bomo pozabili na njih, saj se bo začela oddaja Pod kozolcem. Pa nikar ne mislite, da boste ob tej oddaji samo uži vali. Kje pa, še kakšno nagrado si boste priklicali oziroma priglasovali, le kanček sreče potrebujete. Za konec današnjega "jedilnega lista" pa vam kot sladico ponujamo novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije (Drago Ariani) 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Učimo se angleščine 16.30 Osmrtnice, Domače novice 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Novice 17.30 Jenkova ura 18.30 Predstavljamo narod-nozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program - vodi Maja Lakič 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.00 3 x1 giasbena oddaja 14.05Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 1.00 Gromska glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glas bena oddaja z gostom 18.30 Večerna tnf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER Zaradi prenove kino zaprt! STORŽIĆ amer. "odšteka-na" kom TOMAŽEK ob 19. uri, prem amer west HITRI IN MRTVI ob 21. un ŽELEZAR amer. akci). spekt. BAT MAN ZA VSE ČASE ob 18.45 in 21 uri ŽELEZNIKI amer psih film ZLOBA ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer thrill. KRI NA SONCU ob 20.30 uri BLED amer drama AMILLA ob 20.30 uri TVS 1 11.10 Delfin Flipper, 5. epizoda ameriške nanizanke 11.35 Moja enciklopedija živali, 11. oddaja: Sova 11.50 Roka ročka, ponovitev 12.35 Že veste 13.00 Poročila 16.10 Film tedna: Svatba, ponovitev tajvansko-ameriškega filma 18.00 TV Dnevnik 18.05 Otroški program 18.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 18.20 Pasje mesto, kanadska risana nanizanka 18.45 Kate in Allie, angleška serija 19.13 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 20.00 Brevvster Mc Cloud, ameriški film 21.45 Turistična oddaja 22.05 TV dnevnik 22.30 Sova 22.30 Brooklynski most, ameriška nanizanka 23.00 Trd oreh, angleška nanizanka 23.50 Brane Rončel izza odra, ponovitev TVS 2 12.20 Forum 12.35 VVoldbach, nemška nadaljevanka 13.30 Seminar Amnesty International 15.30 Majski cvetovi, angleška nanizanka 16.25 Dunaj: EP v plavčanju, finala, prenos 17.40 Sova, ponovitev 18.05 Regionalni studio Koper 18.45 Znanje za znanje, Učite se z nami 19.30 TV Dnevnik 20.00 Podeželski utrip, angleška nanizanka 20.50 Človeška žival, angleška poljudnoznanstvena serija 21.40 Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matičekse ženi, posnetek predstave MG Ljubljanskega 23.45 Mirni dnevi v Clichyju, francoski film HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen 12.45 Ogenj v srcu 13.10 Življenje na severu 13.55 Prihodnosti naproti 14.20 Žametna šapa 14.50 Fantje s plaže, ameriški film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 A!pe-Donava-Jadran 19.30 Dnevnik 20.15 Že vidneo na Cresu in Lošinju, dokumentarna oddaja 21.05 Latino, posnetek koncerta 22.25 Dnevnik 22.45 S sliko na sliko 23.15 Kronika dubrovničke-ga poletnega festivala 23.45 Živalski nagoni, ameriški film HTV 2 12.55 S sliko na sliko 13.40 Jazz klub 14.30 Sever in jug 15.20 SP v veslanju 16.00 Tenis ATP 19.30 TV dnevnik 20.15 Poletni filmski večer: Vincent in Theo, britanski film 22.30 Robert Altman 23.20 Cro pop ročk KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Magnetoskop 11.30 A - shop 16.55 Spot tedna 17.00 A shop 17.10 Sybil, ponovitev 1. dela am. filma 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Benny Hill, angleška humoristična nanizanka 20.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 21.20 Vreme 21.25 Teden na borzi 21.35 Sybil, 2. del ameriškega filma 23.10 Sarah Vaughan, dok. oddaja 0.10 Dracula, ameriška nanizanka 0.40 Pred poroto, ponovitev 1.05 Živeti danes - V Evropi norosti, dokumentarna oddaja 1.35 A shop, televizijska prodaja AVSTRIJA 1 8.30 Kremenčkovi 9.05 Umor je napisala 9.50 Obalna straža 10.40 Vesoliska ladja Enterpnse 11.30 Ovsena kaša te naredi privlačnega, britanska komedija 13.00 Dogodivščine Tinyja Toona 13.25 Mila superstar 13.50 Smrkci 14.05 Ewoks 14.30 Vroča sled 14.35 Ko so živali zapustile gozd 15.00 Kremenčkovi 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.20 Obalna straža 17.10 Grozno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Stara zajca, nanizanka 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi vstran 20.15 Pravniški orli, ameriška kriminalka 22.10 Nogomet 22.20 Hudičeve intrige, am. akcij, film 23.50 Čas v sliki 23.55 Strike force, am. krim. 1.05 Grozno prijazna družina1.30 Dobrodošla, Avstrija 2.55 Poljub 4.25 Skrivnost muzeja voščenih lutk, am. film AVSTRIJA 2 9.05 Moja najljubša pesem 9.50 Žareče nebo 11.30 Živalski raj 12.00 Na prizorišču 12.30 Šiling 12.55 Nekoč 13.00 Čas v sliki 13.10 Dva 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Glavni zdravnik Trapper John 15.15 Umorj je napisala 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstriia 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 XY- nerešeni primeri 21.20 Štefan Frank, zdravnik, ki mu ženske zaupajo 22.05 čas v sliki 22.30 Moderni časi 23.00 Tehno-logika 23.50 XY - nerešeno 0.20 Smtonosni žarki dr. Mabuseja, nemški francosko italijanski film TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Petkov tedenski pregled, 78. tedenska informativna oddaja 19.40 Video viže... (narodnozabavni spoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Zakaj ni bilo noči na bajerju? 20.40 Street bal! 2 20.55 EPP blok 3 21.00 Nova maša g. Mitja Lesko-varja na Kokrici, 2. 7. 1995 22.48 Pikado direktorjev Gorenjske 23.00 Petkov tedenski pregled, 78. tedenska informativna oddaja 23.30 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Med taborniki v Davči 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja LOKA TV Videostrani, non stop MMTV - TELE 59 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 15.00 TV SHOP, televizijska prodaja 15.05 Santa Barbara, ponovitev 1070. dela 16.10 Tri peres na deteljica, ponovitev 6. dela serije 16.25 Preposti ljudje, kriminalka 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 18.40 Santa Barbara, 1071. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Povabilo k umoru, dama 21.30 Spot tedna žive scene 21.35 Detektiva, serija 6. del 22.05 Rosarey mureders, film 23.35 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 0.35 GEO, nastanek in razvoj sveta, dokumentarni film, 12. del 1.10 Deutsche VVelle ATM TV ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.18 EPP 18.18 Pehta pripoveduje 18.44 Izlet ob Savi Dolinki 19.00 Risanka 19.15 Satelitski program DW 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program: Vasovanje s po-dokničarjem R TRŽIČ KINO Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz. Saj ne boste verjeli, ampak ob 13.30 bomo zopet z vami. Ekipa radia Tržič, okrepljena s študenti. Ti vam obljubljajo informacije, izbor recepta tedna in kviz radia Tržiški študent. Še prej bomo ponovili tečaj angleškega jezika. English One to one vas pričakuje ob 13.40. Kratko in jedrnato smo poimenovali oddajo ob 15.30, kjer vam ponujamo pregled tržiških in gorenjskih informacij. Za nagrade se boste borili tudi pri glasovanju za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca ob 15.50, ob 16.30 pa lahko prisluhnete Nataši Sedmi-nek in njenemu beleženju aktualnega kulturnega dogajanja na našem koncu Slovenije. Za konec se bomo spomnili vseh ljubiteljev štirikolesnikov, jeklenih konjičkov in podobnega "železja". Ob 18.15 bomo ponovili oddajo Na štirih kolesih, ki ji bodo prav gotovo prisluhnili. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.05 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor 18.00 Vošči-Ia18.50 Pogled v jutrišnji dan R ZIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Izbiramo Gorenjca meseca 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpe-tour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 • 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz CENTER Zaradi prenove kino zaprt! STORŽIČ amer. west. HITRI IN MRTVI ob 17.. 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. akcij spekt BATMAN ZA VSE ČASE ob 18.45 in 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. thnll. KRI NA SONCU ob 18.30 uri, amer. psih. film ZLOBA ob 20 30 uri BLED amer. drama CAMILLA ob 18.30 uri o brati, berem TRALALA PLAC likanje z Victory Ukai bi? Seveda gre za totalno uspešnico, sicer predelavo svetovnega hita Cot-ton Eve Joe še bolj znamenitih kmetavzarjev oziroma skupine "Rednex", kot bi tovrstnim tipom rekli po angleško. Komad "Ukal bi" skupine Victorv je kar 4. tedne zasedal 1. mesto lestvice Airplav Slovenija, na marsikateri radijski postaji pa je veljal tudi za popevko tedna Robert, Aleš, Miki, Cveto in Boštjan so eno mini kasetico sicer posneli že v lanskem letu, prav prad kratkim pa je izšla prva njihova cedej-ka (seveda tudi kaseta) s trinajstimi komadi. Očitno fantje niso preveč vraževerni, prejšnjim hitom Back In The U.S.S.R. (predelavi slavnih The Beatles), Dolge vroče noči, pa Poletne mačke (z Melodij morja in sonca 94')... so dodali nekaj novih, kot rečeno "Ukal bi" največ pa stavijo na njihovo lastno skladbo "Dhje end hjee". Njihova glasba je prav taka, ki trenutno najbolj "potegne", gre namreč za plesne ritme, po veČini je to kar techno, vsekakor pa je treba pohvaliti njihovo izredno energičnost v živih nastopih. Vsekakor bi lahko rekli da piošča "Ukal bi", ki je pred kratkim izšla pri Helidonu, zagotovo ni njihova zadnja. In če bi "zmagovalce" radi spoznali od bliže, jim lahko pišete v njihov Fun Club Victorv, Rudija Papeža 1, 64000 Kranj. ■ "'C REKLI SO v Žepnina... Kranj, 19. avgusta - Tokrat smo naše sogovornike poiskali na Gorenjskem sejmu. Ker so počitnice in vreme te dni preveč muhasto za kakšno boljše počitniško delo, se jih je kar nekaj usmililo svojih staršev, pa so jih pospremili po nakupih. Mi pa smo jih povprašali, če tudi oni že stopajo v svet odraslih - če zbirajo denar za kakšen zar-esen nakup, če morda vsega zapravijo za sladoled in seveda, kako pridejo do njega. ■ Janez Jam-nik, Škofja Loka:"Denar €3 večinoma dobim za rojstni dan ali kakšen drug praznik. Nekaj od stare mame, nekaj od staršev. V glavnem ga porabim za malenkosti, iz tistega, kar privarčujem, sem si pa ravno danes kupil novo ročno uro." Tadeja Kocjančič, Ivancna Gorica: "Redne žepnine nimam, denar, kolikor ga potrebujem, pa mi sproti dajo starši. Večinoma ga zapravim kar za sladolede in ostale sladkarije, danes si pa na sejmu še nisem ničesar kupila." Jošt Sodnik, Zg. Bela pri Preddvoru: "Vsak mesec dobim dva do tri tisočake -za kino, sladoled in podobne reči. Seveda pa nekaj denarja tudi privarčujem, da ga potem porabim za kakšen večji nakup. Pred kratkim sem si tako kupil rolerje, zdaj pa varčujem za motorno kolo." Andrej Ar-nuš, Krtina: "Žepnine mi starši ne dajejo, si pa lahko denar pri njih zaslužim. Predvsem ob kon-c i h tedna namreč delam v domači gostilni, tako da z denarjem za nakup stvari, ki si jih želim, nimam posebnih težav." • M. A., foto Lea Jeras VASA POSTA Poletna akcija Ko ima učitelj še drugo ime Ta teden je bila vaša pošta bolj pičla, kar velja tudi za našo poletno akcijo "Ko ima učitelj še drugo ime". Pričakovali smo več sporočil na to temo. tako da se sprašujemo, ali vas ni misel na skorajšnji začetek šole in bližnje srečanje z učitelji že docela zresnila. Kljub temu vas vabimo, da Še sodelujete in nam sporočate, kakšne vzdevke ste nadeli svojim učiteljem. Pisal nam je Marjan iz Smokuča pri Žirovnici, ki je pobrskal po spominu na osnovno in srednjo Šolo ter na učitelje, ki so ga "mučili". "Učiteljici slovenskega jezika smo rekli TEPKA. Učitelju zgodovine smo pravili PIKI (po njegovem priimku Pikon). Učitelj zemljepisa pa je bil PETELIN, kar ni bilo v nobeni povezavi z njegovim imenom in priimkom, pač pa z njegovo čudovito pričesko, ki je spominjala na petelinji greben. Kaj več mi v tem trenutku ne pride na misel," nam je pisal Marjan in dodal poletni pozdrav. Oglasila se je tudi Monika iz Šenčurja, ki pa vzdevkom svojih učiteljev (v tretjem razredu jo je učil PRDO, v četrtem ČOKOLADA MILKA, učiteljici na "višji" pa so rekli LEŠNIK) ni dodala kake obsežnejše obrazložitve. Nekatera imena nemara krasijo učitelje kar več šolskih generacij in mlajši učenci niti ne vedo, kako so si jih njihovi "mučitelji" prislužili. Vili, bivši učenec osnovne šole v Cerkljah pa nam je napisal: "Učiteljico slovenskega jezika smo imenovali VOLKEC (pisala se je Vuk), druga učiteljica slovenščine je bila PASTIRČEK ali PLANSARKA (pisala se je Planšar), za matematiko MOČILNICA (venomer nas je mučila s kontrolkami, vrh vsega pa se še piše Močnik), za fiziko PRINTARCA (izpeljanka iz priimka Pintar). Za kemijo je bil učitelj, ki smo se ga vsi bali in je zato brez imena, za telovadbo DAJMO DAJMO (vedno nas je spodbujal Dajmo, dajmo, fantje), za tehniko MRGO (izpeljanka iz priimka). Razredničarko smo imeli vsi radi, zato njenega imena ne bom napisal. Mi fantje smo kot najboljši čas v šoli izbrali malico in odmor." Fant nam je to sporočilo napisal na ravnokar nov računalnik, zato se je z njim mučil kar tri ure. No, vredno je bilo truda, saj si je prislužil majico Gorenjskega glasa. Se nam pišite, saj vemo, da otroška domišljija pri podeljevanju vzdevkov nima meja. Vaše sodelovanje v poletni akciji bomo nagradili z majicami Gorenjskega glasa. Za spodbudo pa še dvoje vzdevkov iz mojega osnovnošolskega spomina: učitelja glasbe smo imenovali PEVEC, ker je med drugim vodil tudi pevski zbor. Učiteljica biologije je bila PUTKA, ker je stopicala z drobmki koraki, kakor kokoška na dvorišču. Zameril sem se Bilo Je nekega petka. Bil sem v Ljubljani, na obisku pri očiju. Ima tri psice, pasme Ihasa apso. Ime Jim je Čina, Oli in Cofa. Oči me vedno rad zabava, jaz se mu smejim. Tudi tokrat me je zabaval. Ko sem očija lovil, sem pomotoma stopil psički Cojl na rep. Močno Je zacvilila, prestrašila se je, verjetno Jo Je tudi bolelo. Sel semjo tolažit. Takoj sem se ji opravičil. Upam da je razumela, saj me je takoj obliznila. Za nagrado sem ji dal tri krike te. Sem ljubitelj živali, vse živali imam rad. Z vsemi se kar hitro razumem. Z njimi se pogovarjam, jih božam. Dam Jim kakšno poslastico, piškot ali bonbon. Vesele so dobrot, ki jih redkokdaj dobijo, da se preveč ne odebelijo. Potem ne bi bile lepe, ostale bi brez nagrad na ocenjevanjih. Žiga Svete, 3.a razred MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Juriš na petošolce Končal sem četrti razred osnovne iole na naši podružnični šoli. V peti razred bom moral v veliko centralno šolo v Kranj, ki se je bojim. Ne vem, kako se bom v njej sploh znašel, bojim se osmoŠolcev, ki menda na čudne načine "krstijo" novince, bojim se strogih učiteljev, novih predmetov, veliko učenja. Včasih mi je žal, da nisem kar zaostal in bi lahko še eno leto hodil v našo šolo. Doma me tolažijo, da ne bo hudega in da me večji otroci samo strašijo, mene pa je vseeno strah, kaj naj storim? • ALEŠ Miha, 12 let: "Po govoricah, ki jih Širijo otroci te šole, bi morala biti najmanj zapor Alcatraz Z učitelji z vojaške akademije in z ravnateljem, upokojenim marincem, čistilke pa naj bi bile specialne enote Black Wolf. Raje verjemi domačim, saj imajo verjetno izkušnje, pa čeprav z drugih šol in izpred nekaj deset let. Lahko da imajo učitelji svoje muhe, vendar se jim boš sčasoma privadil." Sergeja, 13 let "Osmošolci ravno ne hodijo v šolo s pištolami, da bi se jih moral bati. Osmošolci se važnajo, se delajo starejše in te strašijo za brezveze. Ne boj se važičev, saj ko boš ti v osmem razredu, se te petošolci ne bodo bali, če le ne boš važič 1 a kvalitete." Bojan, 15 let: "Ker sem letos končal osmi razred, ti lahko zagotovim, da osmošolci sploh niso tak bav-bav." Marjeta, 19 let: "Sam si kriv, da si štiri leta lenaril in šolo jemal kot nekaj čisto nepomembnega. Zdaj te je resnično lahko strah učenja, ki ga je na višji stopnji dvakrat več, profesorji niso več samo "varuške", ampak pravi in zaresni težaki, več predmetov pa je zato, da se boš počasi naučil še kaj novega. "Krst", ki ga osmo- šolski fantje izvajajo nad petošolčki, pa je že čisto tradicionalnega pomena in ne verjamem, da se kaj hujšega sploh Še dela. če pa se boš v petem in čisto novem razredu vedel zateženo, potem ti tudi kako proučevanje straniščne školjke ne bo ušlo. Moraš si zapomniti, da na osnovni šoli še vedno kraljujejo osmošolci in to povsem zasluženo." Klemen, 22 let: "Če verjameš v te zgodbe o osmošolcih, pridi prvi dan v šolo s čelado, neprebojnim jopičem in za vsak slučaj s prvo pomočjo v torbi, namesto z zvezki. Če imaš dovolj denarja, pa si raje najemi dva ali tri "body guarde", da te bodo branili. Zaradi tega, ker nisi zaostal v četrtem razredu, čeprav si sedaj to Želiš, se ne sekiraj. Bodi raje vesel in se boj, da ne boš zaostal v katerem od višjih razredov, saj boš tako hitreje v 8 razredu. Zm trakrat ti predlagam, da jurišaš na petošolčke." USPEŠNI UČENCI Žiga Svete Dan je kar prekratek Žiga je eden najbolj zvestih dopisovalcev v Gorenjski glas, odličnjak, pa še hokejist povrhu« Rečica pri Bledu, 17. avgusta - Žiga Svete bo šel letos v četrt' razred osnovne šole na Bledu. Ko je bil star pet let, je zoa> brati, in že v prvem razredu ie bil tako navdušen bralec, da je prebral kar petdeset knjig. Napisal je tudi osemdeset zgodbi*; ki jih ima zbrane v posebni mapi, piše pa jih še naprej, že tn leta redno dopisuje v Gorenjski glas in popisuje vse, kar se«11 mu zgodi zanimivega. Žiga, kako to, da tako pridno pišeš zgodbice? "V prvem razredu smo imeli tekmovanje, kdo bo napisal več zgodbic. Ker sem že od petega leta naprej znal brati in pisati, sem napisal kar osemdeset različnih zgodbic. Tako sem jih začel pošiljati tudi na Gorenjski glas. Dvakrat sem dobil tudi nagrado in sem bil izbran za Glasov izlet. Bili smo v Kropi, drugič pa na Bledu in v Preddvoru." O čem pa najraje pišeš? "Zapišem različne dogodke - če sem bil na kakšnem izletu, o športu, pa tudi o sanjah. Nekaj zgodbic sem napisal tudi v verzih. Zjutraj, ko še vsi spijo, v posteljo vzamem zvezek in pišem. Vse zgodbice imam natipkane in shranjene v posebni mapi." Pa si želiš postati pisatelj? "Ne, to pa ne. Najraje bi bil voznik tovornjaka. Če pa bom uspešen v hokeju, bi bil rad poklicni hokejist." Igraš tudi hokej? "Sem branilec pri malčkih v klubu Sportina iz Bleda. Pri štirih letin sem se na bajerju Hitija in Miša Potočnika- ^ tri leta hodim tudi na p°^e^. hokejski tabor, letos pa sef|| bil še v Kanadi. Tam smo dvanajst dni v hokejski šob-, Imaš ob hokeju še ^ prostega časa? "Rad igram košarko >jj nogomet. Imam tudi o° računalnik in igram igric« Veliko kolesarim in bere^ Že v prvem razredu $e!? prebral petdeset knjig. Naj1 jubše so mi pustolovs^ knjige, kot na primer ™ na Rečici naučil drsati, nato prijateljev, Zvesti prijatelj1.' pa sem se včlanil v klub. Že Pisal sem tudi Berti Golob $ tri leta tekmujem za državno prvenstvo, igramo pa tudi na veliko turnirjih. Lani smo odigrali skoraj Šestdeset tekem, tudi v Salzburgu, v Ljubljani, letos pa v Zeli am See. Imam že veliko kolajn." Pa moraš veliko trenirati? "Treninge imamo štirikrat na teden, dvakrat na ledu in dvakrat kondicijske. Imamo dva dobra trenerja, Gorazda dobil njeno pismo. Odp mi je tudi Jure Košir." O čem pa boš pisal v naslednji zgodbici T "Jutri gremo na izlet l muzejskim vlakom, naslednj1 teden pa na Triglav. Z»[ bom o obeh dogodkih Djj sal svoje doživljaje. Nap'5 pa bom tudi o tem, kako*6 J se imel v hokejski šol* Kanadi." FILMSKA NAGRADNA UGANKA Hitri in mrtvi Izviren naslov filma Tomažek, ki ga te dni vrtijo v kranjskih kinematografih, je Tommy Boy, kakor je pravilno ugotovilo veliko naših bralcev. Med njimi smo izžrebali štiri, ki jim Kranj podarja vstopnice za eno naslednjih kino predstav Dobijo jih. Darja Potočnik, Zg. Luša 16, Selca; Lilija«1* Benedicič, Prezrenje 22, Podnart; Damjan Lavtar, Shrpruk * a, Selca; Špela Fajon, Ignacija Boršnika 2, Cerklje. Na Gorenjsko pa prihaja J tudi vvestern Hitri in mrtvi v Jr režiji Sama Raimija in z glavnimi igralci Sharon Stone, Genom Hackmanom, Leonardom DiCapnom, igrajo pa še Russell Crowe, Gary Sinise, lance Henriksen, Ro-berts Blossom. V vvestemu bomo videli Sharon Stone, kakršne še ne Eoznamo. Divji zahod osvaja ot Ellen, nevarna mlada ženska s pištolo za pasom in z gorečo željo po maščevanju v srcu. Zvezdniška zasedba je očitno domače okolje tudi za komaj dvajsetletnega Leo-narda DiCapria, ki se je v zadnjem času prebil v sam vrh hollywoodskega podmladka. Dodajte še domiselno rež')0 in dobili ste napet in presenečenj poln western. V mestec Redemption revolvcraše z vsega zahoda privabi morilski rurntf v hitrem potegu revolverja, ki ga pripravi tiranski Herod. Teg* igra Gene Hackman. Turnir se začne v spopadu med Ellen P Herodom, ki ji je ubil očeta. Zmaga lahko samo eden. Naše nagradno vprašanje, ki izžrebanim spet prinaS* vstopnice za eno oa kino predstav, tokrat povprašuje pc naslovu zadnjega filma, v katerem smo videli Sharon Ston*' Kako je naslov filmu, ki so ga januarja rudi vrteli v kranjski'' konematografih in je pred velike zaslone privabil rekordi število gledalcev7 V njem v družbi čutne hollvvvoodsk* lepotice igra Silvester Stallone. Odgovore pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj (za filmsko nagradn" uganko) do konca tedna. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI Če bi primerjali trgovanje z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi z vremenom v tem tednu, potem za oba velja ugotovitev, spremenljivo in nestabilno. Kljub nekoliko krajšemu delovnemu teriduje bil promet z delnicami in obveznicami, ki kotirajo v borzni Kotaciji A in B, krepko nad povprečjem dnevnega prometa, ki so ga °orzni posredniki dosegali v preteklih, sušnih mesecih. Tudi v tem tednu so bile ponovno v ospredju delnice SKB banke V gorenjskih menjalnicah Marka v enem tednu poskočila za 40 stotinov Če so lani poleti tečaji tujega denarja, ki Slovencem oz. Gorenjcem največ pomenijo, mirovali ali so celo nazadovali je za letošnje poletje značilno njihovo naraščanje. Povprečni prodajni tečaj za nemško marko v približno tridesetih gorenjskih menjalnicah (kot ga izračunavamo v naši rubriki Koliko je vreden tolar) je bil 16. junija letos 81,91 tolarja, dobra dve meseca kasneje, natančneje - 18. avgusta, pa 82,85 tolarja. Povprečni prodajni tečaj avstrijskega šilinga je v tem času narasel bistveno manj, le z 11,64 na 11,78 tolarja, povprečni tečaj italijanske lire pa s 7,19 na 7,59 tolarja. V gorenjskih (in tudi ostalih slovenskih) menjalnicah so prodajni in nakupni tečaji deviz, še zlasti nemške marke, opazno narasli predvsem v zadnjem tednu. Povprečni prodajni tečaj marke je po Kar precejšnji. Največji padec so zabeležile pednostne delnice UBK podatkih iz naše rubrike Koliko je vreden tolar v enem tednu „ j" za. 10 odstotkov, ob le enem sklenjenem poslu, za 9,13 narasel z 82,45 na 82,85 tolarja (v posameznih menjalnicah tudi 50 stotinov), nakupni pa z 82,05 na 82,36 tolarja. Povprečni prodajni m delniške družbe D ADA, s katerimi je bilo dnevno sklenjenih tocd 60 in 90 milijonov tolarjev prometa. Tečaji delnic so se gibali v različnih smereh. Tako tečaji večine delnic še naprej sicer naraščajo, vendar pa se je tempo naraščanja v tem tednu nekoliko upočasnil, nekaterim delnicma pa je tečaj celo rahlo padel. Tudi četrtkovo borzno poslovanje je potekalo v znamenju že omenjenih delnic. Trgovali so s trinajstimi delnicami, od katerih so le tri zabeležile skromne poraste enotnih tečajev in sicer: BTC, za 1>33 odstotka, Salus, za 1,25 odstotka in Mladinska knjiga Založba, Za 0,6 odstotka. Padci enotnih tečajev so bili, v nasprotju s porasti, kar odstotka je padel enotni tečaj redne delnice Gradbenega podjetja Grosuplje, za 6 odsotkov je bil nižji enotni tečaj redne delnice NIKE. Ostali padci enotnih tečajev delnic so bili v četrtek manjši °d dveh odstotkov. Trgovanje z obveznicami pa še naprej ostaja v senci trgovanja z delnicami. R. S. ltOOo i •sooo ✓V 1*090 13000 12000 ' M-07.M 07.»7.*S 1J.07.95 1».S7.*5 25.07.»5 31.07.95 04.08.*? 10.0S.M 17.08.»5 TEČAJA PREDNOSTNE DELNICE PRIMOFIN V JULIJU IN AVGUSTU Glasova sejemska nagradna naročniška igra Na jotogi krepka dva fotografiji je ■MM* SV 0 i visok "stolp" iz iz vodov Gorenjskega glasa, ki je pravzaprav sestavljen iz 19 sveinjev časopisa v fih kupih. Natanko ista fotografija je bila objavljena v 63. številki Gorenjs-^ega glasa v petek, H. avgusta (to je bilo na dan odprtja letošnjega mednarodnega gorenjskega sejma, ki je predvčerajšnjim, v nedeljo, zaprl vrata). In v povezavi s tem kupom Gorenjskih glasov, ki je bil 10 dni postavljen na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa na sejmu, snto zastavili nagradno vprašanje Za sejemsko naročniško žrebanje za 102 lepi nagradi. Tisli, ki so si na sejmu vzeli minut-ko časa in si skrivnostni kup iz Gorenjskih glasov ogledali poblile, z odgovorom na nagradno vprašanje niso imeli posebnih telav. Na kuponih iz 63. številke Gorenjskega glasa, ki smo jin prejeli osebno na sejmu ali po pošti do vključno včeraj in jih je le za poln trebalni boben, je kar precej povsem pravilnih odgovorov, da je v kupu natanko 1750 Gorenjskih glasov. Kar veliko odgovorov pa je krepko napačnih -največji optimisti menijo, da gre v tako velik tečaj avstrijskega šilinga je v enem tednu "poskočil" le z 11,70 na 11,78 tolarja, prodajni tečaj italijanske lire pa s 7,39 na 7,59 tolarja. Za primerjavo še zapišimo, da je po tečajni listi Banke Slovenije srednji tečaj nemške marke od 11. do 18. avgusta narasel le z 81,49 na 81,53 tolarja. In kaj je razlog, da so devizni tečaji še zlasti tečaji nemške marke v menjalnicah v zadnjem tednu tako poskočili? Ponudba deviz na medbančnem trgu je usahnila, ker si morajo banke zagotoviti devize za višji predpisani devizni minimum, manj pa je tudi deviz iz turističnega priliva Čeprav nekatere banke že pritiskajo na Banko Slovenije, da bi posegla na trg s ponudbo deviz, bo to očitno storila šele potlej, ko bo to potrebno oz. se bodo tečaji tujih valut uravnovesili s tečajem tolarja. Nekateri bančniki napovedujejo, da je pomanjkanje deviz le začasno in da bo že septembra ponudba spet zadostna. • CZ. Abanka izdala zlato kartico Visa Ljubljana - Iz Abanke so sporočili, da so v teh dneh izdali zlato Visa plačilno kartico, ki je namenjena najboljšim bančnim komitentom. Imetniki te kartice bodo lahko z njo plačevali nakupe večje vrednosti, dvigovali višje gotovinske zneske in zaprosili za višji limit, deležni pa bodo tudi posebnih oblik zavarovanja. Enako kot klasično in poslovno kartico Visa bodo tudi zlato lahko uporabljali na več kot 12 milijonih prodajnih mest po vsem svetu in na 234 tisoč bančnih avtomatih z oznako Visa za dvig gotovine (v krajevni valuti) v 70 deželah sveta. Da bi zagotovili večjo varnost poslovanja, je na zlati kartici obvezna tudi lastnikova fotografija. Letna članarina za pridobitev kartice je deset tisoč tolarjev. Njeni imetniki so zavarovani pri zavarovalnici Merkur, ki jim zagotavlja nezgodno zavarovanje v prostem času in med potovanjem doma in v tujini, zavarovanje odgovornosti med potovanjem v tujini, zavarovanje za bolniški prevoz v Slovenijo in stroške zdravljenja v tujini ter nadomestilo za dodatne stroške ob prekinitvi potovanja. Zakonski partnerji imetnika kartice ter njegovi otroci, stari do 18 let, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, so upravičeni do nezgodnega zavarovanja pri vseh potovanjih v tujino, do zavarovanja za bolniški prevoz, odgovornosti in stroškov ob prekinitvi potovanja. Če imetnik kartico izgubi ali mu jo ukradejo, mu mednarodni servis, ki deluje po vsem svetu 24 ur dnevno, omogoči dvig gotovine do zneska tisoč dolarjev in izdajo nove, začasne kartice. V Abanki predvidevajo, da bo v začetku prihodnjega leta možno z Visa karticami poslovati tudi prek domačih bank-omatov v bankomatski mreži BA, v katero je zdaj vključenih 200 bankomatov. S tem se bo uporabnost kartice, ki jo zdaj sprejemajo na sedem tisoč mestih v Sloveniji, še povečala. • CZ. kup kar 15 tisoč izvodov časopisa Gorenjski glas; bolj zmernim se je na kupon zapisala številka okrog pet do deset tisoč časopisov. Vendar, dejstvo je neizprosno: tako velik kup pomeni VSEGA 1750 Gorenjskih glasov v obsegu 32 strani (kot je danes pred vami). Naši sodelavci (tiskarji v podjetju Delo TČR, Tisk časopisov in revij Ljubljana; naš prevoznik Jože Šink s sinovi; sodelavke in sodelavci v ekspeditu Gorenjskega glasa; poštarji širom po Gorenjskem in še dlje, tja do Avstralije) pa vsak teden dvakrat poskrbijo, da gre več kot desetkrat (!!) večji kup Gorenjskih glasov od tega na fotografiji, na prave naslove. Med njimi ste tudi Vi. Ker je motno, da je kdo od naših naročnikov oddal svoj izpolnjeni kupon iz časopisa z dne 11. avgusta na pošto šele predvčerajšnjim, v nedeljo (in ga bomo dobili danes), bomo izmed prispelih Kuponov 102 srečneža Izžrebali danes ob 12. uri, nagrajence pa objavili v petek. Tedaj bodo objavljene tudi srečne številke Glasovih sejemskih čepic. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MKN.IAl.SlCA 1 DEM 1 ATS ioo i n A BANKA (Kranj/Tržič) 82,50 AVAL Bled 82,70 AVAL Kranjska gora 82,20 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 82,40 EROS(Start Mayr), Kranj 82,85 GEOSS Medvode 82,80 GORENJSKA BANKA (vse enote) 81,60 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 82,65 HIDA-tržnlc* gubljena 82,80 HRAM ROŽICE Mengeš 82,70 IURIKAJesen.ee 82,50 INVEST Škofja Loka 82,65 LEMA Kranj 82,70 MIKEL StražJice PBSd.d. (na vseh poštah) 80.65 ROBSON Mengeš 82,75 SHP-Stov. hran. In pos. Kranj 82,60 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 82.20 SLOVENIJ ATORtST Boh. Bistrica 81,60 SLOVENIJ ATUR1ST Jesenice 82,55 SZKB Blag. mesto Žiri 82,30 ŠUM Kranj «2,80 TAU0N Žel. postaja Trata, šk. Loka 82,60 TALON Zg. Bitnje TENTOURS Domžale TROPICAL Kamnlk-Bakovnk UBK d.d. Šk. Loka WILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor WILFAN Tržič POVPREČNI TEČAJ 82,60 82,60 81,80 82.60 82,75 82,70 82.70 82,48 83,00 82,80 82,80 82,00 83,00 83,00 83,00 82,99 82,95 82,98 82,95 82,95 83,00 82,80 83,00 82.90 83.00 83.00 83,85 82,00 82,90 82.90 83,00 82,95 82.20 82,95 82.95 83,00 82,96 11,58 11,70 11,65 1\60 11,73 11,72 11,37 11,65 11,68 11,71 11,60 11.65 11,66 10,55 11,65 11.68 12,65 11.37 11,60 11,45 11,72 11,68 11,68 11,65 11,70 11,56 11,72 11,70 11,68 11.60 11,80 11,77 11,77 11,85 11,85 11,78 11,80 11,79 11,75 11,75 11,78 11,97 11.75 11.75 11,75 11.77 12.00 11,78 11,78 11,78 11.77 11,77 11.88 11.75 11.80 11.78 11,77 11,77 11.80 7,25 7,35 7,30 7,10 7.42 7,45 7,13 7,35 7,55 7,35 7,40 7,49 7,40 6.37 7.45 7,40 7.33 7,13 7,30 7,20 7,45 7,40 7.40 7,45 7,50 7,10 7.50 7,40 7,40 7.33 7.79 7,50 7,50 7.75 7,60 7.60 7.85 7,49 7.62 7.55 7.75 7,69 7.70 7,60 7,60 7,60 7,80 7,75 7,69 7.60 7.65 7.65 7.70 7.65 7,62 7,65 7.60 7.65 7.65 Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,60 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki al pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalnllklh tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. Interspar zdaj še v Celju Ljubljana - Interspar bo prihodnji torek odprl v Celju svoj drugi Center Interspar v Sloveniji. V Centru bo trgovina Interspar s 4270 kvadratnimi metri prodajne površine, v "nakupovalni ulici" pa bo še 21 lokalov, in sicer samopostrežna restavracija, trgovine s tekstilom, čevlji, s fitness opremo in z medicinskimi pripomočki, drogerija, cvetličarna, banka in še več lokalov z dopolnilno ponudbo. V Centru bosta tudi javna telefonska centrala in avtomat za menjavo deviz, parkirišče za 620 osebnih vozil in za 80 kolesov. V njem bo zaposlenih okoli dvesto delavcev. Vrednost naložbe je (brez opreme) 2,3 milijarde tolarjev, denar pa so zagotovili Euromarkt Salzburg, BTC Shopping Center Ljubljana in poslovni sistem Mercator. • CZ. Zaščita potrošnika ZVIŠANJE CENE POTOVANJA Pred prvomajskimi prazniki smo dobili več pritožb, ko so turistične agencije spremenile ceno iz USD v DEM in se je tako bistveno zvišala tudi cena v tolarjih. Njihova obrazložitev je bila, da je padel tečaj ameriškega dolarja glede na nemško marko in da je bila zaradi tega potrebna tečajna sprememba. Zakon o obligacijskih razmerjih določa, da se cena potovanja lahko zviša, če je prišlo do spremembe v menjalnem tečaju valute po sklenitvi pogodbe. Organizator potovanja sme uveljaviti pravico do zvišanja dogovorjene cene le, če je ta predvidena v potrdilu o potovanju. Če pa zvišanje dogovorjene cene preseže deset odstotkov, lahko potnik razdre pogodbo, ne da bi moral povrniti škodo. V tem primeru ima potnik pravico dobiti nazaj tisto, kar je plačal organizatorju potovanja. Na podlagi zakonskih določb je torej povišanje cene zaradi spremembe tečaja upravičeno, če gre za potovanje v Nemčijo ali eno izmed držav, kjer agencija storitve plačuje v valuti, ki je vezana na nemško marko. Če pa gre za potovanje v ZDA ali npr. eno izmed južnoameriških držav, kjer pa je plačilno sredstvo nedvomno ameriški dolar, pa sprememba tečaja ni upravičena. Pravna pisarna ZPS Jure Markič alfama commerce \/ d.o.o. Kranj ^ C. 1. MAJA 5, Kranj, smer iz centra kVanja proti OŠ Stane Žagar, tel.: 064/331-552 .■^> ^ ™ ™ ™ ™ ™ ^r- ^P- ^^^f-^^ w- SEJEMSKE CENE V TRGOVINI DO 26. AVGUSTA 1995 OCEAN POMIVALNI STROJ POMIVALNI STROJ C 7800 C 7400 REDNA CENA 92.400 SEJEMSKA CENA 79.002 ZAMRZOVALNA OMARA ZAMRZOVALNA OMARA 200 I 300 I NARDI STEKLOKERAMIČNA J KUHALNA PLOŠČA S SAMOSTOJNO KOMANDO }fc GRUITDIG TELEVIZOR 51 cm, TTX Dostava do 15 km brezplačna! w W "JeV/ ¥t Ur J'l'l'Jei'i'M'Mei'aiaiai W M- M-^-Mr^MrWM,-MrMrM, ^ M, w 85.200 72.646 57.900 50.605 69.900 61.093 71.990 64.971 70.990 60.696 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Po gorenjskem še radgonski sejem Tisoč tristo razstavljalcev iz tridesetih držav V soboto bodo v Gornji Radgoni odprli 33. Mednarodni kmetijsko živilski sejem. Gornja Radgona - Na letošnjem sejmu bo na 20.000 kvadratnih metrih pokritih in 40.000 kvadratnih metrih nepokritih površin razstavljalo okoli 1300 razstavljavcev iz 30 držav, največ iz Slovenije. Pripravili bodo razstave goveje živine, konj, prašičev, drobnice, perutnine in rib, vzorčnih nasadov rastlinske pridelave, ocenjenih mesnih in mlečnih izdelkov ter slovenskih vin in razstavo slovenskega kmetijskega šolstva. V posebnem salonu bo tudi razstava in prodaja osebnih vozil. Cena vstopnice za odrasle bo 500 tolarjev. V okviru sejma bo tudi več poslovnih dogodkov, strokovnih posvetovanj, predstavitev delovanja kmetijske mehanizacije in prireditev. V soboto bodo velike konjske dirke, v nedeljo (na dan čebelarjev) tekmovanje oračev za pokal Pomurskega sejma in posvetovanje o gozdnem medenju. V ponedeljek (na dan konjerejcev in kmetic) bo ustanovni zbor Zveze kmetic Slovenije, predavanje komisarja Evropske unije dr. Franza Fischlerja o kmetijski politiki Evropske unije in o možnostih slovenskega kmetijstva ter razglasitev rezultatov ocenjevanja mesnih in mlečnih izdelkov, kmetijske mehanizacije in inovacij ter podelitev nagrad. V torek, ko bo dan vinogradnikov in dan Gorenja Trgovine, ki je generalni zastopnik Zetorja v Sloveniji, bosta predavanji o prodaji vina in o inovacijski dejavnosti (s poudarkom na industrijski lastnini), predstavili pa bodo tudi akcijo Kmetovalec izbira slovenski traktor leta ter dosežke in načrte podjetja Gorenje Trgovina. V sredo bodo podelili priznanja Zadružne zveze Slovenije in se posvetovali o namakanju v Sloveniji. V četrtek bodo posvetovanja o sonaravnem kmetovanju, o organizaciji veterinarske službe v Sloveniji po zakonu o veterinarstvu in o stanju slovenskega kmetijstva, predstavili pa bodo tudi novo knjigo z naslovom Siri nekdaj in zdaj in sorte krompirja nizozemskega podjetja Hettema. V petek bo posvetovanje o možnostih za prirejo mesa v Sloveniji, o izkušnjah avstrijskih sadjarjev v Evropski uniji, o nojereji in o tem, kdo naj zastopa slovenskega kmeta. V soboto bo dan lovcev, v nedeljo pa še parada pihalnih orkestrov, mažoretk in bobnarskih skupin. • CZ. Priznanje radgonskega sejma Računalniški programi za kmete Podjetje TIBO d.o.o. Kranj je v sodelovanju s podjetjem PRONET d.o.o. Kranj dobilo za projekt "Računalniški programi za kmete" priznanje 33. Mednarodnega kmetijsko-zivil-skega sejma v Gornji Radgoni. Promocija programov bo na sejmu od 26. avgusta do 3. septembra v hali 112. Sodobni kmet se vsak dan srečuje z vedno večjim številom raznovrstnih podatkov, ki jih narekujejo moderna tehnologija in vedno boli zahtevna proizvodnja. Smiselno shranjevanje m povezava teh podatkov lahko bistveno pomaga kmetu pri pravilnih odločitvah pri njegovem delu. Računalniški programi za kmete omogočajo shranjevanje vseh podatkov na enem mestu ter preglede in izpise vseh parametrov, ki jih kmet potrebuje pri načrtovanju proizvodnje. Program POLJE omogoča spremljanje opravil na parcelah; priprava tal, gnojenje, setev, oskrba in zaščita poljedelskih kultur, spravilo in količina pridelka, rezultatov kemičnih analiz zemlje ter vremenskih pogojev. Enostavnost programa omogočajo že pripravljeni katalogi, iz katerih kmet izbira foljedelske kulture, gnojila, pripravke za zaščito itd. osebnost programa je grafični prikaz parcel in njihovih delitev ter kolobarjanja. Uporabnik ima možnost pregledov in izpisov vseh dejavnikov, ki so vplivali na pridelek (gnojenje, zaščita, način setve itd.). Ena najbolj razširjenih panog pri nas je prireja mleka. Kmet mora za obvladovanje proizvodnega procesa poleg vsakodnevnih opravil skrbeti tudi za nujne dejavnosti, kot so: osemenjevanje, začetek presuševanja, pregled živali, predvidene telitve, na katere pa lahko v obilici dela pozabi. Program HLEV poleg opozoril na nujne dogodke omogoča še spremljanje informacij o čredi: matične lise živali, mlečnost, porodi, pogini, presušitve, pojatev, osemenjevanja, veterinarski pregledi, zdravljenje, prehrana. Pregledi in izpisi za posamezno žival nam omogočajo tekoče spremljanje laktacije, reprodukcijskega ciklusa, potekov telitev, matičnih in proizvodnih listov ter zdravstvenih kartotek. Pregledi in izpis za celo čedo pa nam omogočajo tekoče spremljanje A-kontrole mlečnosti, vpliv DMT (doba med telitvama) na količino in mlečno vztrajnost, povprečno proizvodnjo kontrolirane črede v določenem letu, strukturo črede, spremembe v čredi itd. Program nam omogoča tudi spremljanje povezave mlečnosti in prehrane. Računalniški programi za kmete so nastali s sodelovanjem strokovnjakov s področja agronomije, računalništva ter končnimi uporabniki - kmeti, ki so zahtevali enostaven in uporaben program. Tekmovanje koscev v Riedu Dobri kosci, oglasite se! Kranj - Kmečka mladina iz Gornje Avstrije je letos Eovabila na kmetijski sejem v Ried in na tekmovanje oscev petih ekip sosednih pokrajin tudi ekipo Slovenije, ki jo bodo sestavljali gorenjski kosci. Gorenjska društva podeželske mladine zato vabijo mlade kmete in kmetice, da se prijavijo v ekipo, ki mora šteti petnajst koscev, od tega pet deklet in deset fantov. Hkrati vabijo na dvodnevni izlet (2. in 3. septembra) tudi trideset navijačev, ki bodo s kosci odšli na ogled sejma in na tekmovanje. Za tekmovalce bo izlet brezplačen, navijači pa bodo morali za hrano in prenočišče odšteti 190 šilingov. Kmetijska svetovalna služba sprejema prijave do četrtka, 24. avgusta, na telefon 242-736 in 242-738. Na planini Dovška Rožca Pobito telico našli po enem tednu Tudi tokrat je bil na delu dobro zaščiteni "mesar". Medved namreč! Telici je odgriznil vime, ji odtrgal več kot polovico levega ušesa, jo zgrabil za gobec in ji od zadaj potegnil ven črevesje. Dovje - Pastir Franc Cerkovnik iz Mojstrane, ki pase živino na planini Dovška Rožca, je prejšnji petek zjutraj pri rednem obhodu planine v čredi pogrešil telico, last kmeta Slavka Rabiča z Dovjega. Pastir jo je najprej iskal sam, v naslednjih dneh so mu jo pomagali tudi lastnik, sosedje in drugi. Kmet Slavko Rabič je skupaj s psom odšel na planino prav vsak dan. Ker je planina velika, strma in na nekaterih mestih slabo prehodna, je bilo iskanje telice težavno in zahtevno. V četrtek opoldne jo je le našel. Smrad, ki se je že širil naokrog, ga je pripeljal med poldrugi meter visoke smrečice, približno tristo metrov od pastirske koče na planini. Pogled na iznakaženo in že razpadajoče truplo telice, ki bi letos dopolnila dve leti, je bil vse prej kot prijeten. Medved ji je odgriznil vime in več kot polovico levega ušesa, jo zagrabil za gobec in ji skozi zadnjo odprtino potegnil ven črevesje. Delov, kjer ima goved največ mesa, se ni lotil, kar kaže na to, da ga ni preganjala lakota in da se je (kot dobro zaščiteni mesar) "specializiral" le na klanje. Truplo bo ostalo na planini in bo dobra poslastica za planinske mrhovinarje. Da je uboja utemeljeno osumljen medved, so potrdili tudi gorenjski lovski inšpektor in predstavnika blejske območne enote zavoda za gozdove, ki so si razmesarjeno truplo ogledali v petek dopoldne. Javna gozdarska služba bo po- datke o škodi posredovala kmetijskemu ministrstvu. Na Dovški Rožci se pase 96 glav živine, deset so jo že odgnali v dolino. Pastir je doslej medveda videl že dvakrat. Prvič je "hlačal" le kakih petnajst metrov od koče, drugič, ko je podil telici, se je ustavil še bliže. Živina na planini je nemirna, zato ima tudi pastir veliko dela. Še vedno pogrešajo tele, last kmeta Franca Janše z Dovjega. Dokazana medvedja bera: devet ovc in telica Na planinskih pašnikih nad Srednjim vrhom se je medved, ki so ga sicer prvič videli na Bukovnikovi kmetiji na Koroškem, pojavil v drugi' polovici junija. Na Vavčarjevi kmetiji v Sredn- jem vrhu so prvo kozo (pasla se je v bližini domačije) Eogrešili 20. junija, drugo ozo s kozlićem pet dni kasneje. V zadnjih junijskih dneh so se ovčji tropi razkropili, ovce pa podivjale. Prvo ubito ovco so 2. julija našli na planini Bašca, potlej še osem na planinah Grajš-ca, Vošca, Stara planina, Žlebnica in Dovška Rožca. Tri od pobitih ovc so imele tudi jagnjeta, o katerih ni sledu. Na planini Bavhe že od 11. julija dalje pogrešajo približno 160 kilogramov težko tele. Kmetje so do 10. julija večina tropov prignali domov in so jih pasli okoli domačij ali jih krmili v hlevu. Okoli dvajset ovc jim še vedno manjka, od tega jih približno osem videvajo, a so podivjane. Govejo živino, ki se je pasla na Na Gorenjskem pet do osem medvedov Dobri poznavalci razmer zatrjujejo, da po Gorenjskem "hlača'* pet do osem medvedov. Dva (večji in manjši) sta na planinah nad Srednjim vrhom in Dovjem, medvedko z mladičem so videli nad Savskimi jamami oz. na Španovem vrhu, opazili pa so ga ie tudi v Tamarju, v Bohinju, na Jelovici...Medvedje se ne menijo za državno mejo in povzročajo škodo tudi na planinah onstran Karavank, kjer so doslej potolkli Že več kot deset ovc Medved, la\y nima registrske tablice Čeprav so predstavniki vlad* na nedavnem sestanku m kmeti v Gozd Martuljku zatrdili, da bodo lovcem izdali dovoljenje za odstrel, ko bo medved pokončal skupno osem ovc (dotedaj jih je le šest), je malo verjetno, da ga bodo Izdali tudi zdaj, ko Je na spisku ie devet ovc (lastnika dveh nista znana) In ena telico. Medvedje namreč nimajo "registrske tablice", da bi lahko lovci videli, kdo je stegnit Šapo nad ovce in kdo ne. Ker po planinah nad Srednjim vrhom In Dovjem verjetno lomastita dva medveda, bi ob morebitni izdaji dovoljenja za odstrel, usoda doletela prvega, ki bi se lovcem prikazal pred oči in puškino cev. planini Grajšca, so umaknili na Za lep vrh. Pobite živali predstavljajo le delček škode Kot ugotavlja Tilka Klinar iz lesko jeseniške enote gorenjske kmetijsko svetovalne službe, je medved na planinah Srednjega vrha, kjer se od 1. junija do 1. novembra pase v več tropih okoli 400 ovc, 30 konj in 70 goved, že do sredine julija povzročil kmetom s Srednjega vrha, iz okolice in od drugod za 2,7 milijona tolarjev posredne škode, h kateri je treba prišteti še škodo za doslej najdene pobite živali ter za vse, ki jih še pogrešajo. Kmetje so do 17. julija za iskanje razkropljenih in izgubljenih ovc porabili okoli petsto delovnih ur. Ovce so iskali v času, ko bi morali spravljati mrvo, a so košnjo odložili, kar je še poslabšalo kakovost krme. Ko so ovce prignali domov, so jim morali na površinah, ki jih sicer kosijo, postaviti ograjo. Štirje rejci matičnih tropov, ki vzrejajo plemenske ovce jezersko solčavske pasme, bodo zaradi zmanjšanja pašnih površin zredili predvidoma za polovico. "Kmetje iz Srednjega vrha že zdaj kmetujejo v tako nemogočih razmerah, da jim ne bi smeli postavljati še dodatnih ovir. Lahko smo samo veseli, da je še kdo pripravljen obdelovati strme Sregove," meni kmetijska svetovalka Tinka Klinar in poudarja, da so nam bližnji nepokošeni travniki v popolni ravnini lahko v sramoto in v opozorilo. * C. Zaplotnik Velikošmarenski dogodek Trojčki v Zelnikovem hlevu Ko je sosed v kravi otipal štiri teličkove sprednje noge, pa potlej še eno, so poklicali veterinarja, kije noge hitro "razvozlal" in pomagal na svet trem teličkom, dvema bikcema in eni telički. Naklo - "Naša Seka je zadnje mesece f>red t elit v rjo postaj a-a tako debela, da sem vseskozi zatrjevala: imela bo dvočke; če pa bo samo eden, bo tako velik, da ga ne bo mogoče spraviti na svetlo," je po srečnem dogodku pripovedovala Tončka Zelnik, ki skupaj z možem Valentinom in " t a m I u d i m a " (Irmo in Tonetom Sajovicem) gospodari na kmetiji na Pivki pri Naklem. In Tončka je imela kar prav! V torek, na velikošmarenski praznik, je bila simen-talka Seka, ki se je tokrat pripravljala na svojo četrto telitev, že zjutraj nemirna. Čimbolj se je ura približevala poldnevu, bolj je bilo jasno, da bo to "njen dan" in da bo teletila že dan pred rokom. Zelnikovi so najprej poklicali na pomoč soseda, ki pa je potlej, ko je segel kravi v notranjost, začudeno ugotavljal, češ -toliko je nog, da se komaj znajdem. Ko je naprej otipal štiri prednje noge, potlej pa še eno, so sklenili, da pokličejo na pomoč živinozdravnika. In veterinar Anton Bedina s Kokrice je prišel res dodajo, da je seka ostala breja že p° prvi umetni osemenitvi. Trojčki so v gorenjskih hlevih prava redkost. Veterinar Bedina je Zelnikovim povedal, da je njihov primer tretji f njegovi več kot tridesetletni praksi-Gorenjski glas je o trojčkih nazadnje pisal lani, ko je Boštnkova telica Cinka * Pangerščice imela dva bikca in teličko-• C. Zaplotnik, slika: L. Jeras hitro, "razvozlal" noge in pomagal na svet kravjim trojčkom. Zvečer so bili že vsi na nogah in vlekli sesek, nameščen na vedro z mlekom, bikca pa sta se že tudi malo "turkala". Zelnikovim se je čreda na veliki šmaren povečala s pet na osem. Poleg krave, treh bikov in telice imajo zdaj v hlevu še tri teličke, ki so zaenkrat še brez imen, domači in sosedovi otroci pa so že predlagali, da bi bili to Rok, Meta...Bikca bodo redili, za teličko pa se še ne ve, kakšna bo njena usoda. "Da bi bili le zdravi!" si želijo Zelnikovi in Ocenjevanje mlečnih izdelkov Priznanje tudi za Gorenjsko mlekarno Kranj - Pomurski sejem je v okviru letošnjega kmetijsko živilskega sejma pripravil tudi ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov. Sodelovalo je dvajset slovenskih mlekarn in po pet s Hrvaške in iz Avstrije s skupno 178 vzorci mleka in izdelkov. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil doc. dr. Bogdan Perko z Inštituta za mlekarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je medalje in priznanja razdelila med trinajst mlekarn. Največ zlatih medalj (po štiri) sta dobili Ljubljanske mlekarne iz Ljubljane in Pomurske mlekarne iz Murske Sobote; prva za alpsko mleko z 1,6 in s 3,2 odstotka mlečne maščobe, za čokoladno mleko in za krem sladoled Tiramisu v skodelici, druga pa za posneti mlečni prah, za polno-mastni mlečni prah, za trajno smetano za stepanje in za slovensko čajno maslo. Gorenjska mlekarna Kranj \e dobila priznanje za sadni jogurt 1 okusom gozdnih sadežev, za pollitrski jogurt s sadjem z okusom marelice in za sir TomaŽ. • CZ. SCOTT "to je to - dob'r kolo" Največja izbira koles na Gorenjskem: - kolesa: gorska, treking, dirkalna • znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. - popravilo koles, rezervni deli in oprema - posebna ponudba dirkalnih koles - roUerji VALY- ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SVSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14,64000 Kranj tei/fax 064/225-492 f ali 064/634-025 M R S Y S T E M S d^... Finale slovenske teniške lige je bilo konec tedna na igriščih v Kranju in Šenčurju MARATONSKI OBRAČUN VENDARLE DOBIL ELAN TRIGLAV Kranjčanom je uspelo, da so v deževnem vremenu po najdaljšem srečanju v zgodovini slovenskih finalnih teniških obračunov osvojili naslov državnih pravakov. Kr*nj, 19. avgusta - Tako zanimive končnice ekipnega prvenstva v tenisu še ■jj bilo. Oba favorita, Ariston Slovan in ^'an Triglav, sta imela v polfinalu veliko v«č dela, kot sta pričakovala. Oba sta ***vila z najtesnejšim izzidom, nekaj lažje delo pa so imeli Slovanovci. V obračunu prvega in četrtega po red-Qem delu je Ariston Slovan po igrah Posameznikov vodil s 4 : 2, najboj zanimi-v° pa je bilo srečanje prvih igralcev obeh Linharta in Musila, ki ga je v Podaljšani igri tretjega seta dobil Sočan Musil. V igrah dvojic pa je igralcem Soče Potem uspelo doseči najtesnejši poraz. Se bolj zanimiv je bil obračun Branika in klana Triglava. Po posameznih igrah je bil rezultat 3:3 in o drugem finalistu so odločale dvojice. Por in Galik ter Urh in f^nškovec so potem brez težav zmagali in Kranjčanom zagotovili nedosegljivo prednost. Pri Triglavanih je tako kot že lani slabše igral Por. Če bi Mariborčani igrali z * Bozjčem, bi lahko v finalu igrali oni. V Kranju so igrali tudi srečanja za Popolnitev prve lige. Med seboj sta se pomerila zmagovalca drugih lig. Partizan Medvode je bil boljši od Celjanov in bo Prihodnje leto igral v prvi ligi, Celjane pa Čaka še obračun z ŽTK-jem za osmega Člana prve lige. Rezultati: Ariston Slovan : Seča 5:4, Elan JJiglav : Branik 5:4, TVD Partizan Medvode : Celje 6:3. Sobotne boje je dvakrat prekinil dež, |*ko da so igrali tudi v šenčurski teniški dvorani, igralci pa so bili na igriščih od desetih zjutraj do desetih zvečer. Tenisači Elana Triglava in Ariston Slovana so začeli igrati finale ob 13. uri, končali pa v poznih večernih urah. Že uvodni nastopi posameznikov so potrdili napovedi o izenačenosti tekmecev. Medtem, ko je Galik, kranjska okrepitev iz Slovaške, na prvi deski pometel z Linhartom, pa sta reprezentanta Por in B. Trupej za zmago slednjega igrala tri sete. Drugi reprezentančni obračun je potem dobil Urh, vendar je Jaka Božiča premagal šele v tretjem setu. Tudi tretji reprezentant v kranjskih vrsah, Janškovec, je slavil, in ob porazu igralcev na peti in šesti deski so se igre posameznikov končale z izidom 3:3. Zato so o letošnjem naslovu prvaka odločale igre dvojic. Tokrat se zgodovina ni ponovila. Lani so namreč Ljubljančani dobili finale in izgubili s Triglavani v rednem delu, tokrat pa so zasluženo slavili igralci Elan Triglava. In kje je bil ključ zmage? Borut Urh: "Po napovedih je bil izzid po igrah posameznikov 3:3 in je o prvaku odločala igra dvojic, Marko Por se je velikobolj ujel z Galikom, kot lani s Kaščakom, in načrtovani dve zmagi in s tem naslov je bil naš. Zadovoljen sem s svojo igro in osvojenim naslovom. Tako smo se Slovanovcem maščevali za lanski poraz v finalu." Davor Žnidar - vodja ELAN Triglava: "Zmago in naslov nam je prinesla dobra igra Pora z Galikom, ker se je Marko bolj sprostil ob njegovi zanesljivi igri. Načrtovano točko sta osvojila tudi Urh in Janškovec, kajti Mulej in Doberšek kljub dobri igri nista imela možnosti za zmago proti svojima nasprotnikoma. Odločila je Galik je prinesel zanesljive zmage ekipi Triglava. borbenost cele ekipe, zato fantom čestitam za zmago in drugi naslov." Finale je bil prav maratonski, saj se je obračun začel ob 13. uri, končal pa ob 21. uri. Igrali so v Šenčurju, ker je dež tokrat krojil končnico. Končni izid: ELAN Triglav - ARISTON Slovan 5:4. Martin Dolanc, foto: Lea Jeras UCARSKI SKOKI VSE ZMAGE SLOVENCEM Velenje, 20. avgusta - SSK Velenje ie bil organizator že sedme Urneje Alpe Adrija. Nastopilo je sedem pokrajinskih reprezen-9hC iz Avstrije, Italije in Slovenije. Tekmovanje se je vršilo na K-u metrov in K-80 metrov, nastopilo pa je več kot 130 tekmovalcev kategoriji dečkov do 15 let, mladincev do 16 in 18 let. Nastopilo P* je Še 20 članov iz Slovenije, ki so se pomerili na pregledni ?*«ni. Rezultati: dečki 15 let: 1. Robert Kranjec (Triglav) 212,9 T, jf-Kladler (Avstrija) 208,6 T, 3. Marko Zorko (Velenje) 203,2 T, 6. Mlr>a Rihtar, 7. Klemen Jakopin (oba Triglav). Mladinci 16 let: 1. Anže Urevc (Stol Žirovnica) 200,0 T, 2. Jgdrej Cuznar (Triglav) 188.0 T, 3. Luka Ograjenšek (Velenje) LESARSTVO onu točk, 6 Miha Kešpert, 9. Aljoša Zelnik (oba Triglav) Ste Mladinci 18 let: 1. Peter Žontar (Dolomiti) 207,0 T, 2. Matija 5 egnar 204 T, 3. Matej Hribar 193,5 T, 4. Boštjan Brzin (vsi Tržič), .Gašper Poljanske (Alpina), 6. Robert Janežič, 8. Igor Cuznar <°ba Triglav). . v-lani: 1 Rok Polajnar (Triglav), 2. Franci Jekovec (Tržič), 3. Urban Franc in Sašo Komovec, 5. Matjaž Zupan (vsi Triglav). Janez Bešter TRIGLAVANI NAJBOLJŠI Kranj, 20. avgusta - Pod pokroviteljstvom Pizzerije Karantanija in Forme Mark d.o.o. so se v okviru tekmovanja *a 22. POKAL KRANJA pomeni smučarji skakalci - dečki do 13 in do 15 let. Skakali so na skakalnici K 45. bilo jih ie 43 iz petih slovenskih klubov. Tako kot vsa dosedanja je bilo tudi Jo tekmovanje nočno, blesteli pa so spet člani kranjskega IViglava, ki so zmagali v obeh skupinah. Dečki do 13 let: 1 Cavlovič 202,3 T 42 in 41,5 m, 2. «rankovič oba IVigiav 188, 0/37,5 in 40 m. 3. Tomazin Tržič J&4.9 T (38,5 in 38,5 m), 4. - 5 Kne in Zelnik oba Triglav 1*4.7 (39,5 in 39 m), 6 Ribnikar Tržič 181,7 (38 in 38,5 m) Dečki do 15 let: 1. Peterka 232,5 (43 in 42 m). 2. Rihtar 207,8 (41 in 40,5 m), 3. Mohorič 2023 (42 in 42 m), 4 Jakopin J97,6 (41 in 41 m), 5. Šimic vsi Triglav 196.4 (40 in 39,5 m), 6. Albreht Alpina Zin 190,1 (40 in 40 m). Janez BeJter NASLOV IZGUBLJEN V FINISU Letošnje posamično prvenstvo za kolesarje je bilo tokrat na Ptuju. Na njem so nastopili vsi, ki kaj pomenijo v Sloveniji. Tudi kolesarji Save so tokrat imeli svojega aduta v Borutu Rovščku. Kolesarji so med dirko vozili po navodilih trenerja Marka Polanca in Rovščka pripeljali v položaj, da bi lahko osvojil nalsov cestnega prvaka. Žal se Savčanom načrti niso izšli in naslov je odšel v Novo Mesto. Rezultati članske dirke: 1. Gorazd štangeli (Krka) 3,44,30; 2. Robert Pintarič (Rog), 3 Borut Rovšček (Sava) - vsi isti čas. Peti je bil Aleš Pagon, Šesti Rajko Petek, osmi pa Martin Hvastija, vsi trije pa so za prvim zaostali 7". 15. je bil Igor Bertoncelj, 21. pa Tadej Križnar. Iz tabora Savčanov še tole. Bojan Ziherl se je uvrstil v slovensko reprezentanco do 23 let, ki bo od 26. 8. nastopila v Trudnovu (Češka) na EP. Martin Dolanc POHOD NA JAKOBA Preddvor, 22. avgusta - Iuristično društvo Preddvor vabi Pohodnikc na tradicionalni "Družinski pohod na Jakob", ki "° to nedeljo 28. avgusta. Žrebanje pohodnikov bo ob 12. uri Pri koči na Jakobu. Za prijetno dopoldne bo poskrbelo TD z Kosti. IRAČANOM DERBI, VERHARJU NASLOV - Konec tedna so balinarji nadaljevali z letošnjimi ligaškimi obračuni. Najbolj zanimivo v super ligi je bilo tokrat na Trati pri škofji Loki, kjer je domača ekipa Trate Casionoja Sara gostila edinega tekmeca za vrh lige, Skalo Tiranic iz Sežane in po zanimivi igri zmagala z rezultatom 12:10. V ekipi Trate se je najbolj izkazal reprezentant Uroš Vehar iz Žirov, ki je nato na nedeljskem državnem prvenstvu v natančnem zbijanju v Ljubljani osvojil še naslov slovenskega prvaka. V I. ligi je ekipa Huj na Jesenicah premagala domačine s 6:10, Primskovo pa Virtus s 13:3. Radovljičani so izgubili pri Jadranu z 11:5. V II. ligi - vzhod je ekipa Tržiča z 9:7 Kremagala Tele TV Rogovilo, Bistrica pa je izgubila z lagajano z rezultatom 12:4. * V.Stanovnik, foto: LJeras Lep uvod v novo hokejsko sezono POKAL CASINO EKIPI KAC Bled, 19. avgusta - S razglasitvijo najboljših ekip in igralcev se je v soboto pozno popoldne končala letošnja poletna hokejska liga za Pokal Casino Bled '95. Kot že tri leta dosedaj je bila tudi tokrat lep uvod v novo tekmovalno sezono, ki se bo pri nas nadaljevala z Alpsko ligo 5. septembra. Na tekmovanu so nastopile tri tuje ekipe: petindvajsetkratni avstrijski državni prvaki KAC, poljska Uma Oswiecin in nemški Kaufbeurn ter tri domače ekipe: Acroni Jesnice, Olimpija Hertz in Sportina Bled. Po pričakovanjih so bile domače ekipe slabše od tujih, saj so večina nastopile še neuigrane in v nepopolne. Kljub temu smo v štirih dneh na Bledu videli nekaj lepih hokejskih predstav, največ pa so prav gotovo pokazali zmagovalci, ekipa KAC - a iz Celovca, ki je imela po poletnih pripravah v nogah največ ledenih treningov, v svojih vrstah pa imajo sosedje tudi odlične igralce kot so Kalt (razglašen je bil tudi za najboljšega igralca lige), Ivanov, Gogolov in Zolotnov ter odličnega vratarja Puschacherja, ki je bil razglašen za najboljšega vratarja turnirja. Ekipa KAC-a je na svojem zmagovalnem pohodu v četrtek v lepi tekmi premagala najprej Acroni Jesenice z rezultatom 2:4 (1:1, 0:2, 1:1), v petek je bila boljša od Sportine, ki jo je premagala s 3:6 (0:3,1:2, 2:1), v finalu pa ie hitro strla še odpor poljske Unie in zmagala s 6:2 (2:9, 4:1, 0:1). Edina slovenska ekipa, ki ji je uspelo na turnirju zmagati, so bili hokejisti Acronov Jesenic, ki so na tekmi v sredo premagali Sportino. Tako so Jeseničani nastopili v tekmi za tretje mesto, a so bili slabši od Kaufbeurna in izgubili s 3:8 (2:1, 0:4, 1:3) in ob koncu osvojili četrto mesto. Največ gledalcev sta v dvorano na Bledu privabili ekipi Sportine in Acronija, ki sta z dobro igro napovedali, da bomo na Gorenjskem letos še gledali lep in zanimiv hokej. Foto: G.Sinik Ljubitelji hokeja na Gorenjskem pa bodo te dni še lahko prišli na svoj račun. Že jutri, v sredo, v dvorano Podmežakla na otvoritveno tekmo sezone prihaja ekipa celovškega KAC-a in Jesničani se jim bodo prav gotovo skušali oddolžiti za poraz na Bledu. Prvič pa se bodo predstavili tudi z novim tujcem, še tretjim Kanadčanom Shanom MacEachernom, ki je v Slovenijo pripotoval pretekli petek. • V.Stanovnik milili 3®RSKI TEKI GRMOVI EN TERAŽU NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA V Podpeči pri Ljubljani je bilo v nedeljo državno prvenstvo v gorskih tekih. Na lepo pripravljeni, a zaradi dežja zelo spolzki progi je v članski konkurenci letos prvič slavil Franci Te raz iz Mojstrane. S tem je osvojil naslov državnega prvaka in mesto v državni reprezentanci za svetovni pokal, ki bo letos v Edinburgu Med veterankami je slavila letos še nepremagana Leščanka Olga Grm in s tem potrdila letošnjo dobro pripravljenost. Tekmo so popestrili s svojo prisotnostjo tudi nizozemski gorski tekači, ki so s tem tekmovanjem zaključili priprave v Sloveniji. Ostali rezultati: ml. deklice: 1. Raigelj Jovita (AK Triglav Kranj); ml. dečki: 1. Zapfer Simon (SD Piran); st. deklice: 1. Strasser Špela (TSK Jub Dol); st. dečki: 1. Mohar Iztok (TSK Jub Dol); mladinke: 1. Hižar Ines (TSK Olimpija); mladinci: 1. Petkovšek Jože (TSK Valkarton Logatec); članice: 1. Silva Vivod (AD TAM Maribor); člani: 1. Franci Teraž (Akroni Jesenice), 5. Ivan Urh (Kamnik); veteranke: 1. Olga Grm (Klub Trmastih); veterani: 1. Milna Kirn (Vaka Hrastnik), 3. Janez Reberšak (Radovljica). Aleš Gros mobitel 7\ PE KRANJ Koroška c. 2 (v stari Bežkovi vili) Tel.:064/222 615 DUŠANU MRAVUETU ZA ZMAQO v ISKRENO ČESTITAMO! UREJA; Vilma Stanovnik K1900MET WLWLWKS^SSSnnninni KošarkarJi Tnglava so začeli s treningi in tekmami Druga državna nogometna liga NAKLO PRVIČ ZMAGALO NAKLO : RUDAR Trbovlje 1 : 0 (1 : 0), strelec gola za Naklo Janez Gruden v 15. minuti, gledalcev 400, glavni sodnik Lackovič (Maribor). Šenčur, 20. avgusta - Na lepo urejenem stadionu v Šenčurju so nogometaSi Nakla odigrali svojo drugo tekmo v drugi ligi. Tokrat so bili uspešnejši kot na prvi tekmi proti Črnučam v Kranju, saj so povsem zasluženo z 1 : 0, zadetek je z glavo dosegel Gruden v 15. minuti, premagali Trboveljčane. Obe moštvi sta imeli v prvem polčasu še nekaj priložnosti za zadetek, vendar ga ni bilo. Breznikar (Rudar) je zadel prečko, za Naklo pa sta imela priložnosti Boštjan Pavlic in Hristov. Drugega polčasa nogometaši Nakla niso začeli preveč obetavno. Igrali so počasi in so gostom prepuščali pobudo, v drugem delu drugega-polčasa pa so zaigrali podjetnejše in imeli nekaj priložnosti za izdatnejšo zmago. V 70. minuti je bil nevaren Hristov, prav tako deset minut kasneje po lepi podaji Kondiča, ki je v 85. minuti zamudil priložnost za gol. Minuto pred koncem so imeli Naklanci indirektni strel pred golom gostov. Mumik je dvignil žogo prek živega zidu, Žagar pa je žogo z glavo poslal prek gola. Zmaga je za Naklo pomembna, pa tudi igra je bila boljša kot pred enim tednom. Sedaj jih čaka gostovanje v Mariboru pri Železničarju, 3. septembra pa bo najverjetneje tudi v Šenčurju tekma z bivšim prvoligašem Koprom. Trener Nakla Lazarevič jc bil z zmago zadovoljen, z igro pa še ne. Pozna se, da je moštvo novo in še premalo uigrano, kar pa se da popraviti. Kot vedno je optimist, tudi glede bližnjih tekem z Železničarjem in Koprom. Za Naklo so igrali Vodan, Gruden, Tadej Pavlic, Boštjan Pavlic, Mumik, Razdrti, Hristov, Ahčin, Pavlin, Koprivec in Puc. Hristova je zamenjal Žagar, Koprivca Jožef, Puca pa Kondič. • J.Košnjek Tretja nogometna liga TRIGLAV CREINA PREMAGALA BILJE TRIGLAV CREINA : BILJE 4 : 0 (1: 0), strelci za Triglav Creino Kočevar, Božič, Jerina in Dejan Markelj, gledalcev 200, glavni sodnik Babnik iz Ljubljane. Ekipa Triglava Creine v letošnji sezoni. Kranj, 20. avgusta • Na nedeljski uvodni tekmi tretje lige v Kranju je bilo samo vprašanje, koliko golov bodo odnesli domov gostje iz Bilj. Kranjčani so bili boljši in so borbene goste potisnili v bunker, ki je zdržal presenetljivo dolgo. Trener Kranjčanov Janez Titan tokrat v moštvo ni mogel postaviti Gregorja Grašiča zaradi poškodbe. Veterana Atlijo je zadržal v obrambi, Verbiča je postavil v vezno linijo, Jerina pa je šel v napad. Taka postavitev se je očitno obnesla. O premoči Triglava Creine pove tudi podatek, da so Kranjčani samo v prvem polčasu streljali 13 kotov, gostje pa so prvič streljali na domača vrata v 31. minuti. Bunker gostov bi popustil že prej, če ne bi imeli v vratih odličnega Pelosa, ki je odbil silovite udarce Verbiča in Egarta, priložnosti pa so zamujali še Božič, Denis Markelj, Krupič in Egart. Odpor gostov je bil strt v 36. munuti, ko je Jerina podal Dejanu Marklju, ta pa Kočevarju, ki je zabil prvi gol. Drugi polčas je bil v znamenju še treh zadetkov Kranjčanov in še najmanj sedmih priložnosti. Kljub temu so Božič, Jerina in Dejan Markelj zagotovili zanesljivo zmago Kranjčanov. Za Triglav Creino so igrali Markun, Krupič, Alibabič, Atlija, Verbič, Egart, Denis Markelj, Kočevar, Dejan Markelj, Jerina in BožiČ. • J. Košnjek VISOKU PRVA TOČKA VISOKO : ARNE TABOR VIŽMARJE 1:1 (0 : 0), strelec za Tabor štucin v 46. minuti, za Visoko pa Košir v 75. minuti, gledalcev 200, glavni sodnik Durmič iz Kopra. Visoko, 19. avgusta - Visočani, novinci v tretji nogometni ligi zahod, so lahko zadovoljni s startom v ligi. Proti Taboru, ki ima v ligi precejšnje ambicije, so igrali neodločeno. Uspeh je še večji, ker je visoška ekipa praktično nova in pomlajena in sta najstarejša igralca Ciril Žontar z 32 leti in Gorazd Pelko s 23 leti, vsi ostali pa so mlajši. Očitno pa novi trener Stojan Humar sestavlja moštvo, ki bo za marsikoga v ligi trd oreh. Visočani so borbeno in trdo pokrivali nasprotne igralce in imeli nekaj priložnosti, posebej proti koncu prvega polčasa, ko so nekajkrat zapored streljali na vrata gostov. Takoj na začetku se je Visočanom maščeval trenutek nepazljivosti. V 46. minuti je obramba pogrešila, vedno nevarni Snoj je podal Štucinu, ki je zadel visoški gol. Potem se je začelo obdobje napadov domačih na gostujoča vrata (rušenje Koširja v 55. munuti bi bilo lahko najstrožja kazen), ki je bilo kronano v 75. munuti, ko je Košir z okoli 20 metrov izvajal prosti strel in neubranljivo zadel. Do konca tekme je bilo po enkrat vroče pred domačim in gostujočim golom, vendar do spremembe izida ni prišlo. Sodnik Durmič je sodil zelo dobro. Trener Visokega Stojan Humar je bil po tekmi zadovoljen. Pohvalil je borbenost igralcev, ki so igrali tako kot so se dogovorili. Zadovoljni bodo z vsako točko, tudi s kakšno na tujem. Za Visoko so igrali ČenuTec, Pelko. Udir, Tomaž Žeželj, Peternelj, Drago Žeželj, Košir, Sajevic, Žontar, KaHenekar in Ilanuič. Kaltenekerja je zamenjal Primož Savinšek, Sajevica pa Matej Savinšek. • J.KoŠajek ZAPLETI Z DVORANO SE NADALJUJEJO Ekipo Triglava je v prestopnem roku zapustilo pet igralcev, prejšnji teden pa so prvič nastopili v novi postavi - Gregor Lojk vendarle ostaja v ekipi. Kranj, 20. avgusta - Letošnja ligaška sezona se za košarkarje začenja drugo soboto v septembru, do takrat pa bo imelo vodstvo edinega gorenjskega Al ligaša še veliko dela. Potem, ko jim je te dni vendarle uspelo sestaviti precej spremenjeno ekipo za nastope, pa jih skrbi, kaj bo s prenovo parketa v dvorani na Planini, kjer trenutno celo nimajo elektrike za treniranje. Tako so Triglavani zadnji teden priprav preživeli v Mostu na Soči, saj v dvorani na Planini ni elektike in tako tudi ne tople vode. Domov so prišli le v četrtek zvečer, ko so se na prijateljski tekmi pomerili z ekipo Arisa. Uigrani gostje so po pričakovanjih močno nadigrali močno pomlajeno in spremenjeno ekipo Triglava, ki so jo po lanski sezoni zapustili Aleš Prevodnik, Mladjen Džino, Grega Jeras, Franci Šubic in Mihajil Vukič, pa tudi Gregor Lojk se je po napovedanem odhodu šele zadnji hip odločil, da bo vendarle ostal v ekipi. Izgubili so z rezultatom 88:119 (41:63), dobrih dvesto gledalcev, ki si je ogledalo tekmo, pa je bilo zadovoljnih z novima okrepitvama Triglavanov. Zlasti se je izkazal Dragan Krčmar, bivši igralec Čelika iz Zenice, Lovčena iz Cetinja in Primorja iz Hercegnovega. Slabše pa je na pri tekmi šlo 202 centimetra visokemu novincu v ekipi Zoranu Drobnjaku, ki je bil zadnji teden bolan in je izgubil kar 10 kilogramov. V dresu Triglava bodo letos igralk Gregor Lojk, Klemen Ferjančič, Uroš Troppan, Dragiša Drobnjak, Gregor Hafnar, Gregor Pompe, Jure Eržen, Dragar Krčmar in Zoran Drobnjak. Ekipo bo vodil trener Branko Lojk, njegov pomočnik po bo Tomo Kegljevič. Cilj ekipe je, da se na državnem prvenstvu uvrsti med osem najboljših ekip. Na prvi letošnji prijateljski tekmi v uvodu v novo sezono je grški Aris visoko premega! gorenjske Al ligaše, ekipo Triglava, ki je nastopila z močno spremenjeno in pomlajeno eki-po.Foto:LJeras "Liga se začenja 9. septemba, mi pa še o« vemo, kaj bo s postavitvijo parketa in tribun v dvorani na Planini. Od sekretarja Košarkarske zveze Slovenije je prišlo opozorilo in vprašnje, kaj je z dvorano, saj je znano, da imamo prepoved igranja na dosedanji plastiki. Po zagotovilih s strani občine bi moral biti te dni dan razpis za izvajalca del in takoj nato naj bi začeli s prenovo. Zato še tudi ne vemo, ali bomo lahko prvo tekmo s Kovinotehno Savinjsko Polzelo odigrali v domači dvorani ali ne," pravi direktor košarkarskega kluba Trigl*v Rudi Hlebec. K sreči pri Triglavu še vedno lahko stavijo na odlične mlade igralce na čelu z Gregorjem Hafnerjem, ki so v pripravljalnem obdobju že pokazali, da jih bodo tudi izkušeni igralci pod košem težko ustavljali-• V. Stanovnik, J. Marinček po^v«iNjE«aWiiKmtmiirEn woterpolo mmmimmmimn IGOR ŠTIRN JE TRENER TRIGLAVA Kranj - Po odstopu Rada Čermelja z mesta prvega trenerja maja letošnjega leta je prvo ekipo do konca prvenstva vodil Ozren Bonačič iz Zagreba. Ker klub ni našel skupnega jezika z* podaljšanje pogodbe s tem strokovnjakom, je za prvega trenerja prve ekipe postavil Igorja Štirna, nekdanjega igralca kluba H1 pomočnika v končnici prvenstva za sezono 1994-95. Igor bo začel z delom že v ponedeljek, 21. avgusta, in je na pf'. trening povabil naslednje igralce, na katere računa v novi aczotb 1995-96. To so vratarji Matjaž Homovec, Uroš Cimžar in Jure Kern, ter igralci: Branko Hajdinjak, Žiga Balderman, Matej Nastran, Blaž Rebolj, Gašper Stražnik, Teo Galič, Erik Bukovac, Branko Klančar, Tadej Peranovič, Krištof in Klemen Štromaje* Primož Troppan, Marko Oberstar, Marin Gizdavčič, Ms'*' Ramovš in Boštjan Košir. Ekipa bo konec septembra nastopila na mednarodnem turnirju na Češkem, kamor jih je povabil češki prvak, že drugi teden v oktobru pa jih čaka nastop na kvalifikacijskem turnirju za nastop v Evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev. Seveda pa je tu še prestopni in registracijski rok, ki se začne s 1; septembrom in konča s 15. septembrom, v katerem so možne tud' spremembe. Jože Marinček PLAVALCI NA EP Kranj, 21. avgusta -V nedeljo je na evropsko prvenstvo na Dunaj odpotovala tudi naša plavalna reprezentanca. Na grvenstvu bodo nastopili: brata Igor in Nace Majcen, Jure •učar in Alenka Kejžar, ki imajo že izkušnje iz takšnega tekmovanja, ter Nataša Kejžar, Tanja Drezgič, Metka Sparovec m Marko Milenkovič, ki bodo na tem tekmovanju debitantje. Cilji naših plavalcev so predvsem dobro g1 avan je in izboljšave osebnih rekordov ter uvsrtitve v B nale, potiho pa upajo tudi na kakšno A finale. • V.S. MASA JAMNIK DRUGA NA OHRIDU Ohrid, 19. avgusta - Na Ohridskem jezeru je bil izpeljan 9. Ohridski maraton, ki šteje tudi za svetovno serijo maratonov. V spremenljivem vremenu m visokih valovih so bili na 26 km dolgi progi od sv. Mauma do Ohrida med 26 nastopajočimi tudi trije Slovenci. Maša Jamnik je osvojila odlično 2. mesto v ženski konkurenci, Borut Poje pa 8. v moški. Matic Litovž je v zadnji tretjini odstopil zaradi bolečin. Rezultati absolutno: 1. J. Fernandez Arg., 6 ur 14 min 03,38; 2. D. Petrov Bolg., 6:22.54,71, 3. C. Hudibebv ZDA 6:26,34,44, 7. (1. žen.) N. Tomanovič Hrv. 6:46,18,24, 8. (2. žen.) M. Jamnik Slo 6:52.28,81, 9. (3. žen.) T. Raptis Mak 7:00,07,42, 14. B. Poje Slo 7:41,12,66. M. J. ooomet •■aKmmmmni DVE ZMAGI GORENJSKEGA GLASA S tekmovanjem so začeli tudi v mladinski in kadetski ligi, kjer Gorenjsko zastopa Gorenjski glas. Obe moštvi sta gostovali pri Muri v Murski Soboti in zmagali, kar je prvovrstno presenečenje, saj Mura doma redko zgublja, mladinci Mure pa so bili že dvakrat državni prvaki. Ekipi Gorenjskega glasa sta novi in mladi. Mladinci so pod vodstvom trenerja Gorazda Kužnika zmagali s 4 : 1, gole pa so zabili Bogatinov 2, po enega pa Sabljak in Beger. Kadeti, trenira jih Marko Trebeč, pa so zmagali z 1 : 0, gol pa je dosegel Konc. V NEDELJO GORENJSKI DERBI V nedeljo bo zanimivo nogometno popoldne. V drugi ligi bo Naklo igralo v Mariboru, v Kranju pa bo, verjetno ob 16.30, tretjeligaški derbi med Triglavom Creino in Visokim. • J.K. VABILO NA MALI NOGOMET Kranj, 22. avgusta - Komisija za mali nogomet pri MNZG Kranj je te dni poslala razpis, s katerim obvešča vse registrirane klube melega nogometa na Gorenjskem, da se lahko prijavijo za gorenjsko ligo v malem nogometu. Prijave pri MNZG sprejemajo do vključno 5. septembra, ko bo opravljeno žrebanje parov. Liga se bo predvidoma začela konec septembra, takrat ko bo tudi začetek 1. slovenske malonogometne lige. Gorenjsko bosta v njej zastopali kar dve ekipi: KMN Marmor iz Hotavelj in KMN Športih Alples iz Železnikov. Žreb je določil, da se že v prvem kolu v gorenjskem derbiju srečata med seboj. Selektor slovenske reprezentance v melem nogometu, ki bo v mesecu oktobru v Belgiji igrala kvalifikacije za Evropsko prvenstvo, pa je v svoje vrste poklical tudi Andija Ahčina 17 KMN Marmor Hotavlje. • V.S. ZA NASLOVE TUDI NAJMLAJŠI Kranj, 22. avgusta - Po dobri uvrstitvi na Evropskem kadetske«1 prvenstvu, na katerem je reprezentanca Slovenije osvojila odlično deseto mesto, se bo z naslednjim tednom začelo tekmovanj* mlajših kategorij za naslov državnega prvaka. Prvenstvo se bo začelo že takoj v ponedeljek in torek, ko bo letno kopališče v Kamniku gostilo najmlajše vaterpoliste, pionirji do 13 let. Na prvenstvu bo nastopilo pet ekip, organizator domaČ1 Kamnik, Tivoli, Micom Koper in dve ekipi kranjskega Triglava-Žal se je ekipa Okolja iz Portoroža prijavila prepozno, .šele takrat-ko je bil razpored z urnikom že rasposlan prijavljenim ekipam- Favorit za osvojitev naslova državnega prvaka je prva ekip' kranjskega Triglava, ki ima v svoji vrsti odlične vaterpoliste, ki & se v letošnji sezoni že dokazali v pokalnem tekmovanju. Ju** Nastran, Tomaž Mihelčič, Sandi Mertelj in drugi bodo storili vs*> da potrdijo uspeh v pokalnem tekmovanju in v Kranj prinesejo pokal državnega prvaka. Seveda bodo vse tekme izredno zanimiv6 pedvsem zato, Ker nastopajo najmlajši, in nekateri bodo I pokazali, da se razvijajo v prave vaterpoliste. V sredo in četrtek bo prvenstvo pionirjev do 15 let. Organizacij' tega prvenstva je zaupana novemu klubu Tivoli iz Ljubljane. Tak0 bo kopališče Štern na Jezici gostilo šest ekip Slovenije, ki se bofl med seboj potegovale za naslov državnega prvaka v kategoriji flj 15 let. Med ekipami Tivoli, Micom Koper, Probanka Leasinfl Maribor, Kamnik in dvema ekipama Triglava so glavni fovOnj vaterpolisti IViglava. Ti imajo v svojih vrstah odlična vratarj' Miho Vrečka in Mitjo Puharja ter nadarjene vaterpoliste Črt' Malavašiča, Žiga Gantarja, Dejana Likozarja, Nejca Zupana 111 druge, ki bodo prav tako kot pionirji do 13 let branili lanskolctn* naslov in letošnjo lovoriko na pokalnem tekmovanju. TO prvenstvo bo od sedaj naprej vedno v Ljubljani in bo posvečen" Vjeksolavu Zupetu • Slavcu, tragično preminulemu vaterpolske mu delavcu Vaterpolo kluba Tivoli, ki je bil motor te ekipe. Konec tedna pa odhaja ekipa IViglava na tradicionalni turni' "MALI MEDO" v Zagreb, na katerem Triglav sodeluje že ov samega začetka. Na tem turnirju nastopajo rojeni leta 1981 & mlajši in prav ta turnir je lepa priložnost za ekipo in trenerja, fl vidi, koliko se zaostaja za evropskim vaterpolom, saj jc turn,f mednaroden in na njem običajno sodelujejo Slovaki, Italijani i" najboljše ekipe Hrvaške. Seveda pa vse to tudi nekaj stane. Triglav se trenutno nahaja stiski in išče izhod iz te stiske. Prav zato je bil sklican sestanek starši teh nadarjenih otrok, da se skupno najde rešitev iz te zaga^ V začetku septembra pa bosta organizirani še prvenstvi za kad*'* in mladince, kje pa bosta, se točno še ne ve. Želja Kopra pa jc, oj se za mladince prvenstvo organizira v Kopru. Vaterpolska zve* bo tej želji ustregla, za kadetsko organizacijo pa je edini kandid' Iriglav Jože Marinček UREJA; Vilm* Sunovnik TSK Merkur in Turistično društvo Preddvor bosta to soboto organizatorja 1. mednarodnega tekmovanje na tekaških rolkah ZA ROLKARJI ŠE ROLERJI Na cesti med Britofom in Možjanco bomo v soboto popoldne lahko opazovali tekeče in tekačice, ki se bodo pomerili na rolkah - Organizatorji opozarjajo na zaporo ceste in obvoze. I. MEDNARODNO TEKMOVANJE NA TEKAŠKIH ROLKAH Alešev memorial , reddvor, 22. avgusta - Tekmovalci in tekmovalke, predvsem pa i D *' se lahko še danes prijavijo za 1. mednarodno tekmovnje na jaških rolkah, ki so ga v Preddvoru poimenovali Alešev I"j^orial. v spomin na prezgodaj umrlega tekmovalca v smučarkih ^kih Aleša Ziberta. Prijave sprejemajo na naslov TSK Merkur v.1?1**1 Gregorčičeva g, Kranj, oziroma po teiofonu in faxu 221 -,^ • Tekmovalci bodo nastopili v šestih moških in ženskih ***egorijah, posebna kategorija pa bo tudi za rekreativce, ki pa e lahko za tekmovanje odločijo še do sobote dopoldne in se ^Javijo do starta. Tekmovanje, ki ga letos prvič Pjganizirata Tekaški smučarski 5,ut> Merkur in Turistično n£Stvo Preddvor ob pomoči p>čine Preddvor bo takorekoč 'e*movnje "treh občin": j^njske, Šenčurske in predorske. Najdaljša, 7,8-kilo-">etrska proga bo namreč Pikala od Britofa do Milj, ^sokega, Hotemaž, Tupalič in .končala na Možjanci. Na njej ?odo nastopili starejši mladinci, 4 ?lori'- clan> »n rekreativci. Na ^ kilometra dolgi progi med tet)ema*am m Možjanco hodo *le članice, juniorke ter star-JSe mladinke in mladinci. Pre-*usnja za najmlajše kategorije dečkov Pa bo dol8a 3 wnof • mu? • vkoko • mmtii ■ n*utu • mojim * "Razpis za tekmovanje smo poslali vsem slovenskim klubom, poleg tega pa še na Hrvaško, v Italijo, Avstrijo in na Češko. Nekaj prijav že imamo, nekaj jih pričakujemo te dni, tako da bo po naših ocenah na tekmovanju med 150 in 170 tekačev in tekačic. Posebno vabimo na tekmo tudi rekerativce," je povedal vodja tekmovanja Ivan Žibert. Organizatorji, člani Tekaškega smučarskega kluba Merkur in Turističnega društva Preddvor, so bili zelo presenečeni nad odzivom krajanov ob tekmovalni progi, saj so večina z navdušenjem sprejeli novico o prireditvi, kibo hkrati tudi promocija krajev med Britofom in Možjanco. "Na zavarovanju V TSK Merkur je trenutno 45 tekmovalcev, ki se po uspešni lanski sezoni letos že pripravljajo na novo. Lani so osvojili tri naslove posamičnih državnih prvakov u tri v štafetah. Poleg tega sta člana kluba tudi najboljša slovenska biatlonka Andreja Grašič in reprezentant Tomaž Globočnik iz Tržiča. Očitno pa bo kranjski tekaški klub še prispeval dobre tekmovalce m tekmovalke v biatlonu, saj je letos med bitalonce prestopilo kar šest tekačev (pet deklet in en fant). 1,'ometre in bo potekala od JJOtemaž do cilja, ki bo na rjogi med Tupaličami in Mož-stnCO Starl 73 vse kategorije bo bodnn/,ki' naJPreJ« og 1415' sli na progo tekmovalci ?a najdaljši progi v Britofu, ob Jr- uri bodo v Hotemažah ritali na daljši, ob 15.45 pa * "a krajši progi. brv!0 ro'karskem tekmovanju odo pripravili še tekmovanje v°žnji z rolerji, na katerega že sedaj vabijo mlade in malo f^anj mlade od blizu in daleč, 'ekniovalei z rolerji bodo nas- topili na ravninskem delu proge med H ote tnalami in Tupaličami, za tekmovanje pa se lahko prijavijo na oglasnem prostoru malce pred penzionom Zaplata v Tupaličah. Organizatorji opozarjajo, da vsi tekmujejo na lastno odgovornost, da pa so obvezne čelede (nap. kolesarske, smučarske...). Najboljše tri v vsaki kategoriji čakajo lepe nagrade. Medalje in diplome pa bodo dobili tudi po trije najboljši tekmovalci na rolkarski tekmi. Organizatorji tekmovanja opozarjajo na zaporo oziroma obvoze, ki bodo v soboto zaradi tekme. Med 14. in 1430 uro bo zaprta cesta med Britofom in Preddvorom (obvoz prek Bele), od 14.30 naprej pa bo zaprta le cesta med Hotemažami in Možjanco, obvoz pa bo skozi vasi Tupaliče in Hote-maže. Domačine prosijo za razumevanje, vse pa, da pridejo ob traso in spodbujajo tekmovalce. čili na pomoč. Še posebno smo bili organizatorji zadovoljni, ker smo imeli razumevanje Ivana Preše iz Penziona Zaplata, kjer bo po končanem tekmovanju razglasitev rezultatov, zaključna slovesnost in pogostitev za tekmovalce," pravi Ivan Žibert. Tudi pri iskanju članov častnega in organizacijskega odbora tekmovanja ni bilo težav. Na čelu organizacijskega odbora je predsedik Ivo Bizjak, varuh človekovih pravic, na čelu častnega odbora pa je minister za notranje zadeve Andrej Šter. Pomoč so dobili tudi pri Smučarski zvezi in nekaterih sponzorjih. V petek, 25. avgusta, bodo organizirali še čiščenje ceste na Možjanco (zbor za vse, ki bi radi pomagali, je ob 16. uri pred penzionom Zaplata), tako da bo za prireditev vse pripravljeno. • V.Stanovnik trase bo skupno delalo kar 30 ljudi, od tega člani kluba, društva in tudi krajani, ki živijo ob progi Moram povedati, da so imeli večina razumevanje za tekmovanje, da so radi prisko- Kriški namiznotenisači so sredi priprav na novo sezono PONOVNO V BOJ ZA PRVO LIGO ^miznoteniški klub iz Križev pri Tržiču ima v novi sezoni zastavljene visoke tekmovalne Uje, prav tako pa bodo ponovno organizatorji nekaterih večjih tekmovanj. ShSfeJ*^ ,,V^JUS|,, - P° nekajletnem delu z mladimi je v tek lekn,ova,,u s«01" NTK Križe dosegel tudi pomembne „0 ^ovalne uspehe. Moška ekipa se je po izrednih igrah kot . vUiec v drugi ligi že potegovala za prvo, pionirji so postali 1^ ivni ekipni prvaki, pa tudi v vseh ostalih pionirskih ekipah ie > i klub svoje predstavnike med najboljšimi osmimi v Sloveniji. " 0 So se letošnjih priprav na novo sezono lotili še bolj zavzeto. novo sezono smo si v kl"2a paUrju zastavili visoke cilje, to drj6' ^a se ^an,ie uvrstijo v vrh fi^ ''8e in tako igrajo kvali-fjaac'je za prvo ligo, ter seveda, p na različnih tekmovanjih tU(j.eBajo po visokih mestih y 1 tekmovalci in tekmovalke Se 'aJSih kategorijah. Tako smo on, .srcdi poletja še bolj Ionizirano kot kdajkoli prej I '1 priprav na novo sezono, cfj l so ie opravili kondi-tc i Priprave na Pokljuki, ta e, en imamo skupne priprave z JOPO NTK Ve&na u ^a(oga ki JW v prvi Ugi, nat0 pa v Križah, jem ma v p°dljubelju, pričaku-U|/0.*fe reprezentanco deklet iz JaJine in močno ekipo deklet feL 8e Rese. Srečnja z dobrimi Krnovalci in tekmovalkami so namreč velika spodbuda za naše igralce, ki s tem kvalitetno napredujejo in se pripravljajo na novo sezono," pravi Rodpredsednik kriškega kluba lilan Jazbec. Kriška prva moška ekipa, ki nastopa v drugi slovenski na-miznoteniški figi, bo v novi sezoni praktično nespremenjena, saj bodo nosilni štirje igralci še vedno Aleš Smrekar, ki je hkrati tudi trener, Matej Polan-sek, Klemen Snedic in Matjaž Mali. Poleg njih pa se bodo v ekipi kalili še mladinci Anže Žepič, Aleš Jazbec in Tjuš AljanČič, ki so v pretekli sezoni nastopali še kot mladinci. "Ekipa je imela do sedaj v glavnem fizične priprave, šele v zadnjem tednu smo imeli tudi Že v začetku novega šolskega leta bodo v Krizah nadaljevali s šolo namiznega tenisa, za katero ie vsako leto veliko zanimanja (razpis pošljejo na vse tržiške osnovne šole), hkrati pa bo v kriški šoli in vrtcu potekala tudi akcija 2 x 5000 loparjev. tehnični del priprav, ko smo trenirali z močno ekipo Vesne iz Zaloga. Upam, da bom konec avgusta že vedel, kako dobro smo pripravljeni na sezono. Računam, da je načrt za vrh druge lige in kvalifikacije za prvo ligo realen, čeprav je treba vedeti, da se je Oornja Radgona, ki je lani izpadla iz prve lige, letos močno okrepila," pravi trener Aleš Smrekar, ki ima v zadnjem letu prav gotovo veliko zaslug, da je kriški namizni tenis neredil še korak naprej v nenehnem razvoju v zadnjih letih. Tako kot fantje so tudi dek- leta v NTK Križe večinoma mlada, izjema je Andreja Me-žek, ki je edina članica v ekipi, ki nastopa v drugi ligi. Tako od deklet pričakujejo zlasti visoke uvrstitve na državnih prvenstvih v mlajših kategorijah.V Križah se zavedajo, da bodo v vrhu slovenskega namiznega tenisa lahko le, če bodo tudi sami prirejali tekmovanja. Tako se bo letos tekmovalna sezona pri njih začela že 2. septembra, ko bodo v okviru šuštarskih dni pripravili 1.odprti turnir za mladince, konec decembra bodo pripravili tradicionalni božično-novoletni turnir, nato pa še 2. odprti turnir za mlajše pionirje in ekipne kvalifikacije za DP za mladince in mladinke. V klubu so v zadnjem času tudi zadovoljni, ker so našli novo "zatočišče" v mladinskem hotelu TGT v Podljubelju (bivši obmejni stražnici), kjer po ugodnih cenah sprejmejo ekipe, ki prihajajo na treninge v Križe. • V.Stanovnik Uspešni nastopi športnih plezalcev v franciji nJ^tku avgusta sta bili v Franciji v okolici Briancona dve veliki tekmovanje na svetu. Od naših ; \f\ m f »» L MAH u rt I i v i rt i \ r ttoitt nUi u n i ki V Vnrrn I 'hoi uliurti cc\ c*» \t finala i itfM t < I. f\ if orimri It t. a*°*tni tekmovanji v športnem plezanju. V Serre Chevalieru •Uik (ckmovanje na veliki umetni steni, kjer so sodelovali vsi j>n' °'j*i iz svetovne lestvice. Tekmovanja se je v okviru skupnih Prav udeležila tudi šest-članska slovenska reprezentanca. llloSKimi Jc /maga' l'ran Petit, ki je nastopal tudi v 'ftju Pri ženskah pa jc bila L 1<>vno najboljša zmagovalka ^"^kega Kock mastra Franco-l^'8 I Guvon. Med našimi \t /j^n-alci sc jc najbolje odreza-k,MoJstrančanka Mattina Čulfar, iL^ jc uvrstila v finale in na t0 £u iascdla 8 mesto. Vsi ostali ^y končali svoj nastop že v ^'fikacijah. Rezultati Serre v4lhalicr: icn,Ke (26 ,ckmo-i -' 1. Guvon (F), 2. F.rbcrs i), 3. Ovčinikova Čufar, 14. Lukančič, Bi«1 8 22. Šuštar (vse SLO); moški (86 tekmovalcev): 1. A. Petit, 2. F.Ugrand, 3. F. Petit (vsi F) Čez teden dni je bilo drugo tekmovanje v L'Argentiere La Besse. To je bilo izredno zanimivo balvansko tekmovanje. Balvani so bili umetno postavljene kratke stene, kjer so tekmovalci plezali brez varovanja, le z mehkimi blazinami pod steno. Balvani so visoki do štiri metre in večinoma zelo previsni. Po odpovedi 1. svetovnega prvenstva v tej disciplini jc bila ta tekma največje tovrstno so se v finale uvrstili Čufarieva in LukanČičcva pri dekletih in Grom ter Guček pri fantih. Obe dekleti sta se odlično odrezali tudi v finalu, kjer je Čufarjeva zasedla 6., Lukančičeva pa 8. mesto. Rezultati - L'Argentiere La Basse: ženske: l.Sansoz, 2. Guvon (obe F), 3. Erbarsfield (ZDA) 4. Brard, 5 Richer (obe F), 6. Cufar (SLO), 7. Sarkanv (Bel), 8. Lukančič (SLO),..., 22. Šuštar (SLO); moški: 1. F. Petit, 2. A. Petiti, 3. Coffy (vsi P)..., 20. Guček, 29. Grom, 63. Jen sterle (vsi SLO). Takoj naslednji dan po Člans ki tekmi so prizadevni organizatorji pripravili še boldet tekmovanje za mlajše kategor ije. Tekmovali so dečki in deklice letnik 1982 in mlajši. Naši mladi upi so se odlično odrezali. Prvo mesto v svoji kategoriji sta osvojila Andrej Trošt in Aleš Glivar, med dekleti pa je bila najboljša Natalija Gros, ki je zasedla 3. mesto. Rezultati: deklice letnik 1984-85: 1. Jcnny Lavarda (I), 2. Nolvenn Le Ligne (F), 3. Natalija Gros, 4. Polona Šantelj, 5. Eva Finžgar (vse SLO), dečki (82-83): 1. Nicolas De Vial (F), 2. Aleš Česen in Anže šlremfeij, 4. Blaž Rant (vsi SLO); letnik 84-85: 1. Andrej TroŠt (SLO), 2. Oliver Rouquette, 3. Maxencc Horvath (oba F), 4. Nejc Česen (SLO), 7. Darjan Potočnik (SLO); letnik 86-88: 1. Aleš Glivar (SLO), 2. Pifre Rouquettc, 3. Alexandre Franquet (oba F). • A Štremfelj Jadralno letenje USPEŠNA TEKMOVALNA SEZONA Lesce, 17. avgusta - Mesec julij in začetek avgusta je bil čas mednarodnih tekmovanj v jadralnem letenju, ki so bila za slovenske jadralne pilote še posebno pomembna, saj se letošnjega svetovnega prvenstva na Novi Zelandiji zaradi visokih stroškov niso mogli udeležiti. Najboljše rezultate so dosegli jadralni piloti iz Alpskega letalskega centra Lesce - Bled. Če na kratko poročamo o doseženih rezultatih po časovnem zaporedju tekmovanj, najprej omenimo 3. Evropsko mladinsko prvenstvo v jadralnem letenju, ki je bilo v začetku julija v Lesznu na Poljskem, in se ga je udeležil mladi jadralni pilot ALG Andrej Kolar iz Lesc. Kljub temu, da je prvikrat letel na tekmovanju izven Slovenije, je med 37. tekmovalci z jadralnim letalom tovarne Elan DG 303 dosegel 10. mesto in s tem potrdil svoj opažen talent za ta šport. Evropsko prvenstvo je najvišja stopnja tekmovanja za mladince, in Če vemo, da je jadralno letenje najrazvitejše prav na našem kontinentu, to pomeni tudi v svetovnem merilu pomemben rezultat. Kot nam je povedal Andrej Kolar, je jadralno letenje na Poljskem zelo popularno, razmere ugodne, pokrajina zanimiva, domačinu pa je zmago preprečila kraja fotoaparata, s katerim se dokazuje preletene razdalje. Drugo pomembno tekmovanje je bil 18. Svetovni pokal v gorskem jadralnem letenju v Vinonu v Savojskih Alpah v Franciji, ki so se ga udeležili trije Slovenci, med njimi tudi jadralna pilota ALC Miha Thaler in Boštjan Pristavec z lastnima letaloma DG 600. Skupaj je sodelovalo 85 tekmovalcev, v tekmovalnem razredu (v katerega sta bila s svojimi visokospo-sobnimi letali razvrščena) pa 33 tekmovalcev. V tej svetovni eliti so se slovenski tekmovalci zelo dobro odrezali, saj so se v družbi pilotov z nekaj tisoč urami letenja (mnogi so profesionalci) odrezali tako dobro, da so vzbudili resno radovednost za "deželico na sončni strani Alp": Boštjan Pristavec je na enem od tekmovalnih dni zmagal, med 6 piloti, ki so edini uspeli preleteti 4. dan zadano nalogo, pa so bili poleg 3 domačinov vsi trije slovenski piloti. V skupni razvrstitvi je Boštjan Pristavec zasedel 5. mesto, Igor Kolanč iz Ptuja 14. mesto in Miha Thaler 19. mesto Omenimo še, da bo le 40 kilometrov od Vinona leta 1997 svetovno prvenstvo, poznavanje terena in vremenskih razmer pa je v tem športu izrednega pomena. Iz Francije se je karavana jadralnih pilotov nato preselila v Rieti vltalijo, eno največjih prizorišč tovrstnih tekmovanj v Evropi, kjer je bilo tekmovanje za Mediteranski pokal. Tudi tu so sodelovali trije slovenski piloti: Boštjan Pristavec, Andrej Kolar (oba iz ALC Lesce Bled) ter Janez Stariha iz Aerokluba Ljubljana. Med 17 piloti v odprtem razredu je bil Pristavec z eno dnevno zmago skupno 10., med 39 tekmovalci v standardnem razredu jadralnih letal pa Stariha 11. in Kolar 27. Značilno za to tekmovanje, ki se je zaključilo v nedeljo, je bilo slabo vreme, in kot so nam povedali naši piloti, so v pogostih nevihtah zaradi varnosti leteli bolj zadržano. Ob zaključku tekmovalnega obdobja v jadralnem letenju je vsekakor mogoče ugotoviti, da so bela vitka krila Boštjana Pristav ca ponesla v družbo na svetu najboljših, Andrej Kolar si je nabral dragocene izkušnje, Alpski letalski center Lesce - Bled pa se je v jadralnem letenju potrdil kot najuspešnejši letalski klub. • Š. Žargi U. FINKENSTEIN VOJKU MENCINGERJU Latschach, 19. avgusta - Na avstrijskem Koroškem so ob Baškem jezeru izvedli že 11. mednarodni odprti šahovski turnir. Tokrat se ga je udeležilo 120 igralcev in igralk iz 9 držav, od tega kar 20 iz Slovenije. Vlogo favorita je od sedmih mojstrov FIDE obranil Vojko Mencinger z Jesenic s 7.5 točkami, ki sicer igra tudi za Finkenstein, to je klub organizatorja turnirja. Najhujše tekmece je imel med slovenskimi igralci. Med prvimi 15 jih je bilo kar 9. Drugi je bil Besničan Leon Mazi, tretji pa Avstrijec Anton Mucllneritsch s po 7 točkami. Najboljši mladinec do 18 let je bil Primož Šoln iz Vrhnike s 6.5 točkami na 5. mestu, igralka pa Maja Šorli iz ŠS Tomo Zupan Kranj s 5.5 točkami na 38. mestu. Vrstni red: 1. Vojko Mencinger (7.5, Murka Lesce), 2. Leon Mazi, 3. Anton Muellneritsch (AUT) po 7, 4. VVolfgang Koch (GER), 5. Primož Šoln (Vrhnika), 6. Gregor Podkrižnik (Ptuj). 7. Bernhard Stillger (GER), 8. Srečko Kolar (Dr. Milan Vidmar Ljubljana), 9. Raffaele Di Paolo (ITA), 10. Pavel Petek (Ljubljanski ŠK Iskra). Aleš Drinovec W?IHTL0H Jekleni triatlonci se bodo vendarle zbrali v Bohinju NAMESTO TEKME LE SREČANJE Bohinj, 22. avgusta - Potem, ko ni več organizatorjev za tradicionalni triatlon jeklenih v Bohinju, ki je bil navadno konec avgusta, se je Klub triatloncev Bohinj odločil, da vendarle pripravi srečanje "Jeklenih triatloncev". Zbor udeležencev bo to soboto ob 9. uri za hotelom Jezero v Bohinju Vsi, ki boste prišli na srečanje, pripravite kolo, čelado, 2 bidona, čoln in nahrbtnik. Dodatne informacije o srečanju pa dobite po telefonu 064 - 721 - 809 (Karel) vsak dan od 8. do 8.30 ure. • VS. V SPOMIN Janezu Že/lini Tiho si odšel, kakor si se tudi tiho predajal smučarskemu teku. Bil si med prvimi zagnanimi ljubitelji tega lepega zimskega športa, ki so opravili vseh deset težkih maratonov po celem svetu. Sele nekaj let zatem se nas je nekaj ojunačiio, ter smo krenili po tvoji poti. Najraje pa si tekel v Skandinaviji, kjer si imel nekaj dobrih prijatelejv. Na Vasa teku, ki si se ga udeležil kar petkrat, pa si najbolj užival ob gostoljubnih ter klenih Skandinavcih. Tam si okusil tudi tek pri največjem polarnem mrazu, pa si zdržal. Kljub izrednemu športnemu življenju ter telesni pripravljenosti pa ti je zahrbtna bolezen preprečila uresničiti še toliko smučarskih užitkov. Zadnjič si tekel na jubilejnem Vasa teku. Spomini na tebe bodo ostali med nami. Karel KOMENTAR Nikoli ne reci nikoli Se bo geslo sobotnega srečanja treh de-lel Ta k o različni, vendar tako enaki kaj bolj dotaknilo slovenskih zakrknjenih samozadostnih src, ker je podobno geslo Evropske mladinske akcije proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti Vsi drugačni, vsi enakopravni celo javno naletelo na neodobravanje in nerazumevanje? Za odvečno celo. Kot dejanje jugonostalgikov. Kukavičje jajce levih oz. starih političnih stuktur. In nasprotno: je Cerkev spet pristavila svoj lonček na področje, ki je v izključni domeni le enih -(mladih) liberalnih demoka-tov, sploh "svobodomislecev" in "naprednjakov". Ene politične opcije. Se bosta namen in sporočilnost gesel spričo političnih predznakov spet relativizirala in s tem izničila v naši zavesti in pri vsakdanjem ravnanju? In, kje so meje naše tolerantnosti? Kdaj pride do ločnice med besedami in dejanji? Pa naj že gre za probleme beguncev, "novih" državljanov, drugače verujočih (ali sploh neverujočih)... Od kod ta strah pred drugačnostjo in različnostjo, ta nestrpnost? Da mora (ne le) slovenska katoliška Cerkev opozarjati svoje vernike in sploh javnosti na nekaj povsem samoumevnega. Da je klic k strpnosti in razumevanju med ljudmi sploh potreben v deklerativno katoliški Sloveniji in deklerativno krščanski Evropi. In se hoče v slovenskem političnem prostoru stranke deliti na krščanske in ne krščanske (čemur je v Družini-nem intervjuju le oporekal Marjan Podobnik) in s tem seveda tudi na demokratične in nedemokratične, prave in neprave, dobre in zle. Pa se večkrat celo izkaže, da so po tej logiki neprave stranke v vsakdanjem političnem ravnanju povsem demokratične. In da demokratične stranke, po tej logiki, prečesto ravnajo nedemokratično, ekskluzivno in ideološko obarvano, torej v imenu ene resnice in edinega prav. Ne gre za zagovarjanje "starih struktur" ali omalovaževanje strank, nastalih v času "slovenske pomladi", kakor smo poimenovali čas demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. Ko je bil omogočen pluralizem in s tem večstrankarski sistem ter demokratične volitve. Začet je bil, in na ta način omogočen tudi proces demokracije. Za vse enako, čeprav iz različnih programskih izhodišč in ra-zičnih ideoloških podstati. Volitve določajo razmerje sil v izbiri političnih programov, ne "pravilnosti" ali "zločins-kost" ideologije, ki jim posamezniki pripadajo; ne izključenost nekaterih zaradi drugačnega svetovnega nazora. Prav to pa se pri nas vse prerado dogaja, se je dogajalo in takemu početju v naši politiki tudi ni videti konca. Morda "bivšim" komunistom res ni verjeti, da ne žalujejo za bivšim sistemom in bi v drugačnih okoiščinah bili še vedno zavezani nedemokratičnemu izvajanju oblasti, a dejstvo je, da so sprejeli pravila demokracije. Ne le tisti v strankah slovenske pomladi, verbalno spreobrnjeni, ampak tudi tisti v ZLSD in LDS, ki se jih zmerja s "starimi strukturami". Prav bo in potrebno bo to verjeti in vedeti ter se s tem tudi sprijazniti. Zaradi demokracije. Ki ni kar dana. Brata Podobnik sicer govorita o preseganju načela, da jenasprotnik tudi sovražnik, a ohranjata distanco do "nekaterih" političnih nasprotnikov. Nikoli da niso in nikoli ne bodo sodelovali v vladi z ZLSD (zaradi porekla), kvečjemu z LDS. Podobno je sprenevedanje SKD v zdajšnji koaliciji 2+1, češ, da so v koaliciji le z LDS, ta pa posamič z ZLSD. Pa je ZLSD res izključena le zaradi porekla ali predvsem zaradi socialdemokratskega programa? In, kljub notranjim trenjem, ravnanja po njem? Je takšno ravnanje nepriznavanje levih opcij v tem našem političnem prostoru? Seveda s strani Strank slovenske pomladi, pisano z velikim S, kadar gre za desne in desnosredinske stranke. Nehajmo se sprenevedati! PREJELI SMO Bo Bled praznoval 10. aprila? (Dopolnilo in popravek) V sredo, 16. avgusta 1995, je bil objavljen v "Gorenjskem glasu" na strani 20 povzetek mojega prispevka, s katerim utemeljujem predlog za praznik Bleda - 10. april. Vendar, zaključek tega natisnjenega prispevka, zlasti zadnji trije stavki, izzvenijo v popolno nasprotje mojih, na zgodovinskih dejstvih osnovanih utemeljitvah, o katerih je sicer govora v začetku objavljenega prispevka, nikjer pa niso zapisana, oziroma so izpuščena. Prav to je pa napaka, ki moje dejanske utemeljitve sprevrača v njih nasprotje in jih izničuje, da, bralca celo zavaja. Zakaj? Če preberemo samo zadnje tri stavke v "Glasovem" prispevku in jih povežemo morda Z enim ali dvema pred njimi, dobimo vtis, da so brixenški škofje tolerirali grobosti in nasilje svojih zakupnikov nad Blejci, kar pa nikakor ni res! - Menim, da kot avtor pre-Kdloga o,prazniku občine Bled, 10. aprila, na osnovi zgodovinskih dejstev, slednja tu navedem in s tem prispevek dopolnim in pravilno ovrednotim. V svojem predlogu govorim med drugim o krutosti zakupnikov brbcenškega gospostva, pa tudi o pritožbah izkoriščanih kmetov v Brixen. Škofje so pritožbe raziskali in zakupnike tudi kaznovali, ali jih celo odslovili. To je pa dokaz, da kriva škofovska palica Brixna ni prinašala na Bled zla, pač pa so ga povzročali njihovi plemiški in neplemiški zakupniki, bodisi tuji ali domači! Če povzamem ostala dejstva, ki jih navajam, je treba povedati, da so viri teh listine naših prednikov iz časa prve darovnice nemškega cesarja Henrika II. brixenškim Škofom 10. aprila 1004 in poznejših darovnic, urbarji, pogodbe zakupnikov z Brixnom, listine o kmečkih uporih, o Kreighih, Turjaškem, o Lenkoviču in Turnih, Gallenfelsih in o njihovi graščinici "Boben", o domačinu Luki Zupanu, poznejšemu lastniku te graščinice in tudi zakupniku brixenškega gospostva, o prvi šoli na Bledu po 1. 1400, o velikem Blejcu in Slovencu Blažu Kumerdeju, o zemljiški odvezi in edinih petih blejskih svobodnikih, ki so jo dočakali, o Janezu Puharju, izumitelju fotografije na steklo, o koncu 850-letne vladavine Brixna na Bledu. Dogajale so se velike stvari, ki so postale dragocen del naše kulturne dediščine, katere rojstvo je bilo nakazano davnega 10. aprila l. 1004. Zgodovina ni obtičala ob odhodu brixenštih škofov, dogodki so pisali novo in jo pišejo še danes, vse od 1.1004., pa naj je bila kakršnakoli! Bila je samo naša, nekdanjega blejskega gospostva brix-enških škofov, današnje občine Bled, zato naj bo 10. april tudi njen praznik, praznik vseh Blejcev in občanov Bleda, počastitev naših davnih prednikov - in nikogar drugega, kajti, prav oni so začeli pisati zgodovino Bleda 10. aprila L 1004. - pred 991 leti! Branko Slanovic, Planinska c. 3, 64260 Bled Spoštovana gospa Darinka Sedej! V zadnji številki Gorenjskega glasa sem na tretji strani brala članek o Verigi. Prav W bilo, da bi objavili še kakšno drugo mnenje. Z gospodov Bizjakom se namreč strinjat* le v tem, da je vodstvo popolnoma nesposobno, takšno je bilo že ves &j* Vrgli so na cesto veli*0 delavcev, a gospod B*1^-. kot da tega ni vedel. Sed°) pa, ko je prizadet sam, J. dvignil vik in krik. NajpM so šli ven delavci iz Pr0% vodnje, a nikomur ni bil0]*1, mar. Sedaj pa, ko je zadel tudi "skedenj", kot pravic0 vašim nebodigatreba relff cem, se čutijo prizadete- ^ prav tako tarnajo, jih ]e vedno preveč - šefov in tudi njihovih pomagačev. Riše]0. zasebne načrte, si vow poslovne knjige, španciw okoli in kradejo Bogu W za propadajočo Verigo par ni mar. Imenovani gospod razv0' nik pravi, da je v Verigi let. Presneto malo ima P° v zati, kaj je razvil v teh Samo pridobitev številke i pramalo, pa še to ni njeg0^ zasluga. Gospod Bizjak bi moM svoj glas dvigniti že leta, posebno še, če. je vpogled v to, kakšne razme so bile. Zdaj je prepoin. Znajti se bo moral kakor smo se morali zn^l delavci, ki smo tudi pristali "* cesti ali smo si morali poiS> drugo delo. 01 M. T. (naslov v urednlStV* 4 m Nesreča nikoli ne pride sama USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ Ivan Pušnik je invalid To je beseda, s katero se je moral sprijazniti že pred več kot 40 leti, veliko prej, predenj se je preselil v Izgorjepri Žireh. Vlak mu je, tik pod kolki, odrezal obe nogi. Več kot 30 operacij, neznosne bolečine, občutek drugačnosti in trdega boja za kolikor toliko normalno Življenje mu ni nikoli vzelo poguma in volje. Ivan je postajal iz leta v leto bolj močan. V njem se je nakopičilo toliko Življenjske moči, da jo je lahko dajal preko invalidskih organizacij tudi drugim, ki so trpeli in doživljali podobno usodo kot on. 'Prišlo je iznenada... takrat sploh nisem mislil, da bi se mi lahko kdaj kaj takega zgodilo. Delal sem na železnici, imel sem prost dan, ko je prišlo na eni izmed varnostnih naprav do neke napake. Odšel sem tja, toda ničesar pametnega nisem ugotovil. Pregledal sem še dokumente in tudi ti so bili v redu. Odšel sem na kontrolni zapah in nenadoma se je od nekod vzel premikalni vlak, ki je pripeljal na prvi tir pred izvozom drugega... Sploh se mi ni zdelo možno, da se to res dogaja, saj me niti prometnik ni opozoril nanj... in šele potem, ko sem obležal na tleh, sem se zavedel, kaj se je v resnici zgodilo... Dobil sem udarec v hrbet, vagon me je zbil na tla in v tistem strašljivem trenutku sem se nehote vprašal, le zakaj je okrog mene toliko krvi..." Vagon je Ivanu odrezal obe nogi. Tik pod kolki. V obraz mu je vrglo kožo, meso, kri, ogromno krvi... Mislil je že, da mu je zapeljal čez trebuh in da so tisto, kar je gledal okrog sebe, njegova črevo... In v tistem trenutku je pomislil, da je konec z njim... da bo umrl in da lahko vse tisto, kar je že zaznal, počne zato, ker se smrt na nek čuden način obotavlja... "Ves čas sem bil pri zavesti," nadaljuje Ivan z glasom, ki več ne izdaja ničesar. Niti čustev niti groze niti obžalovanja. Kot da bi obujal spomine na dogodke, ki so se zgodili proti njegovi volji. "Pomoč je bila hitra, pa še do bolnišnice ni bilo daleč, komaj slab kilometer." In kaj se je dogajalo tam? Ivan se malo zasmeje. "Odnesli so me v kirurško sobo. Spominjam se, da nisem bil pokrit in številni pacienti, ki so stali po hodnikih, so strmeli vame. Videl sem jih skozi nekakšno meglo, ki me je odnašala od resničnosti. Potem je pritekel eden izmed zdravnikov in mi hotel dali injekcijo. Toda, ker sem izgubil že toliko krvi, so bile žile ohlapne in mu je to uspelo šele potem, ko je s kirurškim nožem prerezal žilo. Nima smisla, da se še dajete z menoj, sem mu rekel, saj bom itak vsak čas umrl..." Toda Ivan je bil mlad, žilav in imel je močno srce. Preživel je. Zgodi l se je čudež, v katerega prej ni verjel niti sam in še manj zdravniki, ki so se borili za njegovo življenje ves dan in skoraj vso noč. "Težko se je bilo sprijazniti z mislijo, da ne bo nikoli več tako kot prej", se je spominjal tistih prvih ur, ko se je prebudil po operaciji. Noge mi je odrezalo tako visoko, kot še nikomur doslej. Še danes nas je v Sloveniji le 5, ki imamo podobno amputacijo. Vsi so vezani na voziček, jaz sem edini, ki lahko hodim." Prvi dnevi in meseci po operaciji so bili zelo težki. Bolečina je bila njegova stalna spremljevalka. Z njo se je prebujal in zaspal. V trenutkih budnosti je mislil na svojo Bojano, na dekle, ki jo je spoznal le pol leta prej, preden se je zgodila nesreča. Tako zelo sta se imela rada! Ivan se je vsakič, ko se je pogledal tja, kjer naj bi bile noge, odločil, da jo bo prosil, naj se razideta. Toda ljubezen, ki se je razrasla med njima, je bila močnejša. Bojana ga ni niti za trenutek zapustila. Takrat, ko ji je omenil, da bi bilo bolje, da bi dobila drugega, zdravega, se je razjezila in mu poočitala, če je ne mara več. Bila je prizadeta in potem si je rekel, kar bo, pa bo. Leta 1954, dve leti po nesreči sta se tudi poročila... "Ne smeva prehitevati dogodkov", si je poočital Ivan sredi neprekinjenega pripovedovanja. "Veš, še prej kot se je to zgodilo, sem moral v London. Tam je bila ena najboljših vojaških bolnišnic, kjer so dobili prvo pomoč in nego amputirana še iz druge sv. vojne. Po nekem čudežu je tudi meni uspelo, da so me vzeli v varstvo, čeprav so zmajevali z glavami, ko so videli, kje mi je odrezalo nogi. Toda nisem izgubil upanja. V Ljubljani mi je dr. Lavrič, moj zdravnik, trikrat rekel, da se nimam kaj sekirati, ker bom z novimi protezami lahko igral nogomet. Toda potem, ko sem prvič videl tiste reveže brez nog, kako se mučijo, da bi na novo shodili, sem v resnici izgubil vsakršno upanje, da bi bil lahko sam uspešnejši od njih. Toda na nek način sem imel srečo. Ortoped, ki je v Lodnonu skrbel zame, je imel podobno amputacijo kot jaz in se je v moje počutje lahko vživel, čutil je, kako mi lahko pomaga, in nanj sem se lahko popolnoma zanesel. Zdravniki so mi dali na razpolago eno leto, da se privadim na novo ravnotežje in na nov način gibanja. Toda niso vedeli, kako sem trmast in kakšno voljo imam v sebi! Vse skupaj je šlo veliko hitreje in tako sem se domov vrnil že čez pol leta..." Ivan Je med najinim pogovorom sedel na invalidskem vozičku. Priznam, da me je 10 malce zbegalo, saj sem bila do takrf navajena, da sem ga videvala, kako se, sic*' s pomočjo bergel, okretno giblje. V resnici mara biti na vozičku. Še pred leti, ko je bil Jjl zdravjenju v Dolenjskih Toplicah, somorO*1 prav zaradi njega zamenjati vrata v sanita*' ijah, ker ni nihče pomislil na to, da bo v tisti* prostorih kdaj bival invalid Ljudje radi zapirajo oči pred dejstvom, & med njimi živijo tudi drugačni in včasih in** občutek, kot da marsikje, zaradi nemogočega dostopa, visijo napisi: invalidom vstop prt' povedan. "Dosedaj sem imel že več kot 30 operacij-Kljub temu, da so bile težke, sem zmeraj gledal naprej in si govoril, da bo tudi to minilo in m bo spet tako kot prej. V veliko oporo mi je bm žena in pozneje oba sinova, ki še dan& prinašata veselje in radost v moje življenj]-Toda leta so prinesla svoje. Moral sem trdo poprijeti za delo, če sem hotel, da smo lahko spodobno živeli. Oprijel sem se vsega, da sel* le kaj zaslužil. Svoj čas sem celo žensk*, "najlon nogavice" popravljal, ker drugače m šlo. Stiskal sme zobe, ko me je od sedenja wl bolelo, še najbolj pa hrbtenica. Toda če SiM pregnal toliko težav, zakaj ne bi še tega?! Kar naprej sem imel težave tudi s krni in m kakšno redno zaposlitev nisem mogel nikoij več pomisliti. Kdo pa bi trpel bolnika, ki bi v% po tri mesece na bolniški? * Trmast, kot sem bil, sem si tako lahko že 19j' leta kupil prvi avto. Ta je bil zame nujn° potreben, če sem hotel oditi k zdravniku, 1 trgovino, po opravkih ali pa samo na nedeljs* izlet." Vas je okolje sprejelo medse? "Vse sorte je bilo. Najbolj klavrno sem 1 počutil, ko sem zaslišal glasbo. Zelo rad $4m plesal in ne morem pozabiti, kako sem trpe zaradi tega... Danes, ko uporabljam proteze kot svoje lastn( noge, lahko grem kamor hočem, se vse dem v avto in pred nobeno oviro se ne ustavi^ Močan sem in vem, da se lahko soočim * vsako, še tako hudo težavo, ki mi jo življenj1 postavi na pot..." Ne vem, če ima sploh smisel pisati kakš"1 zaključke za konec. Kajti slike, ki jih je Im nanizal pred nami o sebi, o svojem pogumu I o silni volji, ki mu pomaga, da premagal take in drugačne težave, so tako zgovorne, m pustijo v nas samih dovolj sledi, če jim hočemo prisluhniti. S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 I GLASOV KAŽIPOT Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v njbriki: Izredno ugodna. 3 avto šola b in b NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 28. avgusta, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. izpit za tovornjak v Avto ' 'n Vožnja na novih vozilih IVECO. in avtobus Tel: 22-55-22 Nakupovalni izlet palmanova, 29.8.; gardaland - aoualand, 2.9.; madžars- gardaland KA - LENTI, 31.8.; TRST, 23.8. Rozman, tel.: 064/715-249 Trgovina "cvetka" RAZPRODAJA otroških prehodnih jaken in zimskih bund: od 3.900 Kroni c Sit Žnonrin Iti do 7000 SIT VABLJENI! TeL 064/22r 162 del čas: ^ " ^ 9 "12"'15 *19 ' sobota: 9 12 ure PJNGO do.o. Kranj PRodaja gostinske OPREME Oprešnikova 74 t*l: 064/216-141 LEDOMATICEMTIC N20LVV JjieBfT 105.000 SIT HLADILNA OMARA S STEKL. VRATI JJ^OlT 106.000 SIT AVTOMATSKI APARAT ZA KAVO JS&ttT 88.000 SIT TRGOVINSKI MLIN ZA KAVO ^J&mT 66.00 SIT SALAMOREZNICA 300 mm ^6ft5otT 63.000 SIT Akcijske cene samo na Gorenjskem sejmu od 11. do 20. 8. 95 Nakupovalni izlet gorenjska letna kopališča ms vabijo. -a jih obiščete 2. 9. = Madžarska - Lenti. Tel.: 242-356, Konrad Mtotex SP- trg 2, Škofja Loka Razstavno prodajni salon lEKERO mije 13 }*}ranj-Preddvor) 43-34s\n Kranj, Cankarjeva 7 M: 224-620 brinovec tel: 064/731-050 trgovina moj dom" Trg svobode 15 Nemščina ^carska šola Počitnice v Španiji ikcijska ponudba ¥j£ggi tours *kofja loka Gorenje maloprodaja ASC O M, d o. o. Kranj, j. Puharja 10 r'Ufax. 064/325-257 Jesenice: vsak dan od 10. do 18.30. Vstopnina med delavnikom 200 SIT, nedelja 350 SIT. Kranj: od pon. do petka od 10. do 17.30; ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 20. ure. celodnevna vstopnina: odrasli 350 SIT, od 13. ure le 250 SIT, otroci do 10 let 250 SIT, od 13. ure le 150 SIT. Radovljica: med tednom od 10. do 18. ure, sob., ned., prazniki do 19. ure. Odbojka na mivki od 9. do 21. ure (600 SIT/uro); fitness je odprt do konca oktobra, odbojka do konca septembra. Informacije' 715 -770 od 9-20 ure. Tržič: vsak dan od 9. do 18.30, petek od 9. do 18. ure, vsak petek še nočno kopanje od 20. do 23. ure (200 SIT). Kropa: vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnina: otroci do 7 let 80 SIT, od 7 do 15 let + dijaki 150 SIT, odrasli 250 SIT. Proizvodnja in prodaja termovelur jop in usnjenih jaken. ZELO UGODNE CENE! Del. čas: pon.-pet. 8.-12., 15.-19.; sobota: 8.-12. ure Prodaja in montaža OKEN, NOTRANJIH in vhodnih vrat ter vseh vrst SENČIL rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese. Izvajamo SUHOMONTAŽNO PRENOVO OKEN. Prodajamo in montiramo tudi PAMO FURNIRANE stenske in st obloge ter opaž. 22. avgust - Trst, nakupovalni izlet; 7. september - Madžarska; 30. avgust - Gardaland Vse artikle iz kataloga "MOJ DOM" si lahko odlsej ogledate in kupite v naši trgovini. VABLJENI! DEL. ČAS: pon. - pet. 8. - 12., 14. - 19.; sobota: 8. - 12. ure 5-dnevni tečji za otroke (6 otrok), 60 DEM. Pudarek na konverzaciji Termini: 21. 8 , 28. 8. Tel.: 312-520, Kranj 4. 9., 3.10., 13. 10. - 8 dni, polni penzion, cena 349 DEM. Obročno odplačevanje!JA-Ml TOURS, Kidričeva 6, Kranj, tel.: 213-160 10 zmrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih dostavljamo na dom in vaše trgovine. PI-BIP Pizzerija Dare, 221-051 Kapucinski trg 7 ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko - Lenti (2.000 SIT); 19. 8. Križarjenje, letni oddihi na hrvaškem Primorju, slovenskem Primorju; Španija, Sicilija, Turčija, Grčija in vse ostale destinacije. Skupinski izleti doma in v tujini. Smo poceni, pridite in se prepričajte! Kranj, tel.: 223-488, fax: 223-670; Škofja Loka, tel.: 624-155, fax: 624-169 Posebna ponudba - nespremenjene cene BELA TEHNIKA PRALNI STROJI TELEVIZORJI KUHINJA "PAV" že za 50.000,00 SIT NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI! 10 - 30 % got. popust 10 -15 % got. popust 10 -15 % got. popust intenzivni tečaji za učence, dijake in odrasle. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/ nemščine 621-998, Podlubnik 253, Škofja Loka ®B NAKUPU NOVEGA WTOMOBlLA RENAULT polet z letalom ^ad bled V salonu Avtomurke v Lescah vas v času do 10. septembra čaka prijetno presenečenje. Najugodnejši krediti že od R + 5,5 % dalje za nove avtomobile. Tudi star avto lahko kupite na kredit z obrestno mero R -t- 13 % dalje Delovni čas: od 8-18. ure, sobotoa: od 8. -12. ure. INFORMACIJE: Avtomurka Lesce, tel. 064/718-100,718-102 Foto **wtk 310 Cerklje Ugodno prodam dobro ohranjeno »•dežno garnituro dvosed, t ros »d m posteljo in dva fotelja. »41-817 20192 Prodam 4 oblazinjene kuhinjske stole (rabljene) brave hrast, cena 150 DEM komplet. Dimitrievski, Po-savec9, Podnart 20249 STORITVE Hitro in strokovno popravimo vaš PRALNI, POMIVALNI stroj, ŠTEDILNIK. » 331-450 14984 MIZARSTVO JOŽE KUNŠIČ s. p. Polje 20, ZASIP - BLED ■NovuTELirEKM/m-m SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev in bele tehnike Gorenje. Smledniška 80. Kranj. • 329-886 ali 331-301 18804 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če zamrzovalna skrinja pušča vodo. pokličite » 332-053 16b90 Sprejmem vsa zidarska dela in fasaderska, po ugodni ceni. • 326-190 ali 0609/623-869_i93ee Cisterno za kurilno olje vam izdelamo po meri ali naredimo na vašem domu. ■ 85-292 isoai Vaš pralni, pomivalni stroj, ŠTEDILNIK, popravimo hitro 'n strokovno! • 331-450 19918 Konec dopusta - POKVARJEN PRALNI STROJ - TU SMO 0331- 450 19932 Nudim vseh vrst notranjih in zunanjih pleskarskih del. »56-715 19959 Satleitski sistemi od 377 DEM z montažo, lahko na čeke. » 064/719- 014 20084 Vse vrste tekstov (diplomske.) kvalitetni zapis, račun »631-522 20122_ OKNA In VRATA zaščitite z MREŽAMI po vaši izbiri vzorca. 045-129 20124 Prevzamem vsa ZIDARSKA DELA. Imam svojo skupino Delamo hitro in poceni. 0224-730, zvečer 20138 Montaža oljnih gorilcev, avtomatika, servis, meritve, prodaja gorilcev. ESA Kranj, 0327-319 20142 Kovinske regale s policami za opremo prostorov izdelujem. 0061/ 341-302, 061/1684-611_20180 Vodovodne instalacije, hitro in kvalitetno, priključek samo 25 DEM. KOŠNIK s.p., 332-061 201 7s TEKETEJST GORENJE! Vgradnja dekoderja na vašem domu. Cena ugodna. 0 331-199 20210 Oljni raketni gorilniki, avtomatika, montaža, servis, meritve - BETA-S.d.o.o., 0 in fax 874-059 20228 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 20234 Popravilo hladilne tehnike, previtje rotorjev, ročnega orodja, elektromotorjev. Pivka 20, Naklo. 0 47-490 202 It Servis električnega orodja ISKRA, AEG, ELU. BOSCH, B&D, MAKITA. Naklo, Pivka 20. 0 47-490 20260 KERAMIČNE PLOŠČICE polagam, ugodno in kvalitetno. 0241-596 20336 STANOVANJA V Bistrici pri Tržiču najamem GARSONJERO ali sobo s souporabo kopalnice za dobo 1 leta. Šifra: PRENOČITEV_20140 Iščem stanovanje v okolici Tržiča ali Bistrice. 1 ss ali garsonjero - NUJNO POTREBUJEM. 058-052 20153 ČE SI ŽELIŠ POGOVORA IN SPROSTITVE, f POKLIČI 090 31-041 NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA, Kl GORI V MENI! 090 31-03 Š,CE ŠKOFJA LOKA - sobo s souporabo kopalnice najamemo za učitelja. Mitrej d.o.o., Parmova 53, Ljubljana, 0 061/322-679 ali 13-17-244 int. 202 20206 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO... STANOVANJA, HIŠE, PISARNE. TRGOVSKE LOKALE. PARCELE. DOM NEPREMIČNINE 211-106 20343 STANOVANJA PRODAMO: Železniki 38 m2, CK, sat., tel., bel., 40000 DEM, Begunje: 76 m2, 3 ss novejše, 100000 DEM; Boh. Bistrica 60 m2, novejše, 1500 DEM/m2; šk. Loka; 76 m2, 3ss, novejše, 110000 DEM. DOM NEPREMIČNINE 211-106 20344 STANOVANJA PRODAMO: Kranj Planina II 1 ss, 39,6 m2, opremljeno 55000 DEM, 2,5 ss, 85 m2. 1200 DEM/m2, in več 3 ss po 1200 DEM in 1300 DEM/m2, Center 2ss, 75 m2, CK. tel., bi.. 1200 DEM/m2. 2ss, 86 m2, CK. tel., 96000 DEM, 2,5 ss, 900 DEM/m2, Zlato polje. 3ss, 62,5 m2, in CK, 60.000 DEM, 2ss v hiši. 60 000 DEM. DOM NEPREMIČNINE ŠKOFJA LOKA - sobo s souporabo kopalnice najamemo za učitelja. MITREJ, d.o.o, Parmova 53, Ljubljana, tel.: 061/322-679, ali 13-17-244 int. 202. Na Planini prodamo 4 ss in 2 ss.v centru 3 ss in 2 ss v Lesc«--KOŠNIK.s.p. 0332-061 J*? Zamenjam 2 sobno stanovanje Jj večje. 0328-361 ___Jjj STANOVANJA NAJAMEMO 1 #**t ali garsonjero v Kranju za poslovne^ z družino. DOM NEPREMIČNIN* 211-106 *2. VOZILA PRODAJA. ODKUP rabljenih vo^ 325-981. i prenos lastnišva 659, po 20. uri "CITROEN" rabljeni in novi r«< deli, odkup avtomobilov za 8^°^ pad. 0 692-194_ Odkup, prodaja rabljenih vozil Prodam Z 101, letnik 1979. 9 385__Js Prodam GOLF JGL diesel, ^ 1985. 0 66-666 ---«0' Poceni prodam neregistriran« FIĆOTA 077-966___*!> MERCEDES 190 E 2.0, letnik $ 69000 km, avtomatik. regulatorji me, kov.barva, šibedah, ABS, sfj^. centralno, kot nov, prodam. 801___J> Prodam R 5 CAMPUS, letnik jf' prevoženih 46000 km. 0401-5*' 20131____^ Prodam JUGO 45 E, letnik iflj rdeča barva, reg. do 6796. 03', 292___J/ Prodam JUGO 45 E, letnik 1#fj KOSILNICO Alpina. 0733-4P«J> Prodam Z 101 GTL, letnik 1987J$ lastnik, prva barva in JUGO 55. 4 1989.0714-311 */ Prodam Z 101. letnik 1990. * 563 Prodam BMW 315. letnik 1 0714-465 106 211- 20346 FORD SIERRA 2.3 diesel. 1986, reg. do 3/96, z opremo, cena 9200 DEM, proo*, 053-334 10 PRODAJNI RAZSTAVNI SALON TVVIDEO HI-FI $ON\fm| DENON ONKYO ALTEC LANSiNG MBOUART MTX STREET WIRES BANDRIDGE TECHNICS JVC PIONEER BLAUPUNKT HITACHI GRUNDIG PHILIPS O I O w NOVO V KRANJU OD 1. AVGUSTA DALJI? KRANJ, Ljubi janaKa C. 1l, tel.: 064/ 225-531 ZA HOTELOM JELE" Del. t«>: od 9. do 13. a« In od It. do 1!. ur«, sotoli od i do i!, o« U V POSLOVALNICAH NA STANETA ŽAGARJA 53 -MLADINSKA 2, KRANJ -KIDRIČEVA 2L JESENICEl NUDIMO ZVESTIM KUPCEM 5%P0PUST ZA NABAVO IZDELKOV PRI OBNOVI IN VZDRŽEVANJU VAŠEGA DOMA FILTRI ZA KEMIČNO, BAKTERIOLOŠKO IM MEHANSKO ČIŠČENJE | PITNE VODE £OLF 1.9 TD, letnik 1993, 24000 km, ^karamboliran, dodatno opremljen, Sggam. «241-016_gong J^am AUDI 50 LS. letnik 1975. ggg po dogovoru. «403-316 20183 Prodam 126 P, letnik 1988, za 1500 !^M_«061/613-417_201B4 ..^dam R 18, letnik 1979, cena "9°9na- Hoblaj Valentin, Frankovo n. ^Sk- Loka, «6130 int. 331 201«* i5^am z 75°- '«tnik 1982, reg. do .IggS, za 500 DEM. «76-307 20191 Prodam Z 128, letnik 1986, dobro gf^nien. «311-180_20200 |feflarn BMW 316, serija 2, letnik Cena po dogovoru. Možna ^erjiava. B 211-589_20203 Prodam R 19 16 V, letnik 1993 -december. Možna menjava. « 223- ___ 20204 R 4 GTL, letnik 1986, z avtoradijem, " i za 2500 DEM. «43-552 Prodam TOYOTA COROLA, letnik 1987, reg. do 6/96, cena 8700 DEM. ^714-262, po 17. uri 20208 Prodam FORD diesel, tip Escort 1.1 L, letnik 1980. «861-732 20212 Prodam LADO SAM ARO, letnik cena po dogovoru. «323-148 Prodam Z 101, letnik 1986, reg. celo Jgj cena po dogovoru. «736-203 Prodam GOLF bencinar, letnik 1979, L?9 do 10/95 in prodam VVARTBUR-£2 KARAVAN, letnik 1987, reg. celo H* Cena za oba 4400 DEM. «861 -zvečer 20224 Prpdam OPEL 1.3, letnik 1987, °«ce barve. Prešeren, Rebr 12, ggP Bled_20227 ^°dam BX 1.6 Evasion, letnik 1989. *^280_20236 doh°dam Z 101 • letnik 1977' v an ?m voznem stanju, neregistrir- !^g00 DEM. «725-160 20245 bL4 GTl- 'etnik 1988, svetlo modre prodam. «421-704 20251 2^r°dam SIMCO. «061/738-607 prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991, Roženih 60.000 km, dobro ohran-Cena po dogovoru. Intihar Dam-rj; Mavčiče 49, Mavčiče. Ogled v i^P^danskem času. 20266 1^°dam ŠKODO FAVORIT LXI, letnik ■■8, rdeče barve, 1. lastnik, ugod-312-255_20269 Odkup in prodaja vozil staro za Qgp. prepisi, lastništvo. « 312-255 rtw0dam 0PEL ASTRA 1,4 GLS, 25«" barve, 1. lastnik, ugodno. « «J£|]25 5 20271 Vodarn MINI MORIŠ, letnik 1976 in ^|k 1979. «421-576_20273 prodam OPEL REKORD 20, letnik d~'8. reg. do 2.7.96, cena po lovoru Hrastnik. Ravne 17 a, Tržič $*ružnikova 19, 64208 Šenčur t*J..F*x: 064/4 1 0 16 m AVTO ALARM mobitel ^"oblaltanl sarvit /■ prodajo in montalo Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1989. «67-181_20279 Prodam FIAT 127, letnik 1979, reg do maja 96, cena zelo ugodna. Udarna 3, Javornik 20206 SUZUKI SVVIFT 1.0 GL, letnik dec./ 90, HYUNDAI PONY 1.3, I.90, VW PASSAT 1.9 CLTD, I.92, VW PASSAT, letnik dec/89, FIAT UNO 60 S, letnik 1987 in R 19, letnik 1993, prodamo. Možnost nakupa na kredit ali leasing. AVTOSERVIS LUŠINA, «632-286 20288_ Prodam GOLF diesel, letnik 1986. «801-089 20289 GOLF, letnik 1979 JGL rdeč, garažir-an z dodatno opremo, reg. 2/96, cena 1900 DEM, prodam. »45-170 20290 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990, 30000 km. «50-947 20291 Ugodno prodam RENO 5 CAMPUS diesel, letnik 1993. «43-107 20202 Ugodno prodam Zastavo 750, letnik 1984. Kouter, Zalog 29, Cerklje 20294 Prodam R 5, letnik 1993, 5 vrat bele barve. «801-089 20205 Prodam ohranjeno ŠKODO 120 LS, letnik 1982, reg. 2/96. «801-323 20297 Prodam VW PASAT limuzina, letnik nov/90, 1.6, prevoženih 50.000 km. metalna barva, centralno zaklepanje, spojler, maglenke, avto je ohranjen, kot nov. «49-250 20298 Prodam VW HROŠČ 1303, atraktiven, vreden ogleda. «401-540,332- 178 20303 Posredovanje informacij o najugodnejših avtomobilskih kreditih. Strošek informacije: 156 SIT/min, «090-42- 14 20310 ZASTAVO 101, letnik 1978, popolnoma obnovljeno 1989, neregistrirano, vozno za 350 DEM. «46-009 20319 JUGO 45, letnik 1983, z obnovljenim motorjem, prodam. «332-350, 329- 102 20333 Prodam Z JUGO 55 SKALA, letnik november 1988, cena po dogovoru. «871-025 20340 Prodam OPEL KADETT GT, letnik 1987. «733-553 20347 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo. Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTO MEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel: 064/43-142 ZAPOSLITVE Dekle za strežbo in kuharja-pizzo-peka, zaposlimo. « 52-055 ibsm Vsem nezaposlenim nudimo honorarno delo - kasneje možnost redne zaposlitve. O 328-265, 323-501 19363 Podjetje IRCA - GRELCI zaposli večje število delavcev z osnovnošolsko izobrazbo za delo v proizvodnji. Prijave pošljite na naslov; IRCA GRELCI d.o.o., Alpska 43, Lesce. 19M» Zaposlimo dekle v bifeju. « 332- 518 19797 Redno zaposlim 5 Slovencev za delo v komerciali. Zaposlitev je dolgoročna. Resne ponudbe na telefon 331-307 od 9.30 do 11.30 ure 19B7s Simpatično dekle dobi delo v kava baru v Kranju. 0 331-209 19884 Iščemo KV kuharico ali kuharja. O 422-700 19893 Iščemo mladega NATAKARJA-ico, obvezno znanje nemškega jezika, redna zaposlitev. «58-458, po 20. Uri 19091 Dobro plačilo redno ali honorarno delo na terenu. «51-812 20060 Honorarno ali redno zaposlimo dekle za prodajo oblačil za močnejše, na Bledu. Prošnje s telefonom pod Šifra: MOZAMO 20134 Nudimo možnost honorarnega zaslužka. Kličite popoldan «51-692 20169 Zaposlimo ČISTILKO in sobarico. Penizon Kanu,d.o.o., Valburga 7, Smlednik, 061/627-011 20179 Iščemo dekle za delo v strežbi v okrepčevalnici z nekaj prakse. «312-063 2018I Iščem delo prevajalke za ruski jezik. «218-820 20189 Gostilna Sejem zaposli redno ali honorarno dekle z veseljem do dela v strežbi. 9222-233 20193 V redno delovno razmerje vzamemo izkušeno ŠIVILJO z ustrezno šolsko izobrazbo. Ponudbe pošljite na naslov: Oblak, Vodiška c. 41, 61217 Vodice_20208 Iščem popoldansko delo. «223-551_20214 FRIZERKA išče redno zaposlitev v okolici Kranja. «422-507 20217 Natakar,-ica, kuhar, šofer B kat -imamo prosta delovna mesta. «221-051_20223 Ste resni, in bi radi dobro zaslužili, pokličite po 15. uri »874-061 20229 * Redno ali honorarno zaposlitev na področju zastopništva DZS, OD 150.000 SIT in več. Delo poteka v prijetni skupini. Izkušnje niso potrebne. »51-297, po 15. uri 20254 Če ste brez zaposlitve in voljo do dela z ljudmi, vam nudimo odličen zaslužek in možnost redne zaposlitve. »53-415 20256 Pomoč za strežbo ob vikendih, zaposlimo. »213-519 20257 Redno zaposlimo zidarja in tesarja. » 241-795 20263 Takoj redno zaposlimo trgovca-ko, za delo na stojnici. Lahko tudi pripravnik. Informacije po telefonu: 061/841-029 od 9. do 10. ure. ZAHVALE Iskrena zahvala g. dr. Mitji Mohorju iz Kranja za vsestransko hitro pomoč v hudi bolezni. Debelak Marija, Ruči-gajeva 18 a, Kranj 20240 ŽIVALI Po 8. septembru bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE pred nesnostjo (sorta Isa), debikirani kljuni, cepljene, talna vzreja, cena 680 SIT. Zbiramo naročila! Žabnica 39, »311-767 19975 Ugodno prodam nemške OVA-ČARKE z rodovnikom, stare 9 tednov. »631-092 20120 Podarim PSIČKA majhne rasti. »55-008 20129 Prodam BIKCA 130 kg in ZAJCE. »64-207 20133 Prodam MLADIČE nemški ovačr «401-447 2oi36 Prodam črnobelo KRAVO v III. laktaciji, breja 8 mesecev. Brod 5, Boh. Bistrica_20123 Prodam TELICO v 9 mesecu brejosti. »82-132 20199 KOZE MLEKARICE. prodam. «217- 580 20218 Iščemo raznašalce za območje Kranja. Informacije po telefonu 061/ 320-841 int. 55 20204 Nudimo vam možnost dobrega honorarnega zaslužka, tt 84-479 ali 71-369 20288 Iščemo simpatično dekle za delo v strežbi. «46-878 20276 Zlata priložnost za boljši jutrišnji dan samo za vztrajne, poštene in delavne, v prostem ali polnem delovnem času. «061/613-305, od 12. do 17. ure 20282 Prijazno, izučeno trgovko zaposlimo v živilski trgovini v Škof ji Loki. «623-090, 633-152_20293 V Rodinah na Gorenjskem iščemo žensko za pomoč v gospodinjstvu. »801-276. po 17. url 20296 Takoj zaposlimo več KV in NKV DELAVCEV za delo v proizvodnji. «061/613-411 (kadrovska služba) 20315 TRGOVCA za prodajo tehnične robe z odsluženim vojaškim rokom in pogoji za opravljanje poslovodskega izpita, zaposlimo. ELTRON, d.o.o., Ručigajeva 3, Kranj - osebno 20322 Pekarna Podnom - Bled, zaposli KV PEKA, možna priučitev in slaščičarno za honorarno zaposlitev. «725-326 (064) 20324 RADIO 104.5 A i"! A 105.9 107.3 V U U V 107.S 91.2 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 f«. 152-13-62 TELIČKO simentalko za rejo ali zakol, prodam. «51-287 20309 Prodam PRAŠIČE 80-100 kg in PUJSKE 25-30 kg, možnost dos-tave na dom. »069/40-238 20317 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 56, »421-239 20339 Prodam KOZLIČKE in KOZICO. »46 036 20143 Prodam KUŽKE Jack Rassel terier z rodovnikom (pes iz filma Maska). «78-341_20148 Prodam 120 kg težkega TELETA in mešana DRVA. »738-876 20152 Prodam BIKCA simentalca, starega 9 tednov. Velesovo 42 20154 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. »696-045 20168 Prodam LABRADORJE čistokrvne brez rodovnika. »622-192 20196 Prodam NESNICE 19 tednov. »422-027 20220 Samojede čistokrvne mladiče cepljene, ugodno prodam. »713-064 KOKERŠPANJELE, mladiče odličnih staršev (CH J.-SLO) zlato-rjave z rodovnikom, prodamo. »880-107 20232 Prodam KOZO s tremi mladiči. »695-735 20244 KUNCE pasme ovnač. mladiče za rejo, prodam. »45-532, zvečer 20275 Prodam nemške BOKSERJE z rodovnikom. »312-470 20277 Prodam TELIČKO simentalko, staro 2 meseca. »725-560 20280 Prodam BIKCA simentalca, primernega za nadaljno rejo. Zupančič Brane, Sp. Otok 8 20281 TELIČKO simentalko težko 130 kg, prodam. »76-016 20300 ZAHVALA V 100-tem letu starosti je umrl dragi oče JANEZ KOSMAČ Ob njegovi smrti se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Hvala g. dr. Jožetu Debeljaku za dolgoletno skrb za zdravje in patronažni sestri g. Olgi Andreuzzi za pomoč pri bolniški negi. Hvala g. župniku Jakobu Kralju v Novi Oselici za pogrebni obred in pevcem cerkvenega zbora ter g. Ignacu Kržišniku za občutene poslovilne besede v imenu krajanov KS Sovodenj. HČI Z DRUŽINO Sovodenj 27, Stara Loka 129,17. avgusta 1995 ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi našega brata, strica in nečaka MIRA MARTINJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete žalostinke in pogrebniku g. Jeriču. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, a ostali neimenovani. VSI NJEGOVI Cerklje, 14. avgusta 1995 V SPOMIN Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ker tebe več med nami ni. V J 21. avgusta je minilo leto dni, odkar nam je kruta smrt vzela dragega sina in brata BOGOTA ERJAVCA Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče, hvala. Mami Joži s Fikretom, sestra Tatjana ZAHVALA Ob prezgodnji smrti smo se v torek, 15. avgusta, za vedno poslovili od našega FRANCA PODPESKARJA p.d. Štrosovega FranceIj na Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in kakršnokoli pomoč. Zahvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Kokrica, Olševek, Ljubljana, 15. avgusta 1995 KRIMINAL KRIMINAL KRIMINAL KRIMINAL Oropal natakarico Podbrezje, 21. avgusta - V četrtek, 17. 8. 1995, ob 3.45 je neznanec opazoval gostinski lokal v prikolici na parkirišču ob magistralni cesti. Ko tam ni bilo gostov, se je peš približal do lokala. Stopil je k natakarici, jo udaril v obraz in zbil na tla. Med prerivanjem jo je zagrabil za torbico z denarjem in jo vzel. Pobegnil je s približno 60 tisočaki odvzetega denarja. Policisti zaenkrat še poizvedujejo za neznanim storilcem. Zalotili pridelovalca konoplje Kranjska Gora, 21. avgusta - Policisti iz Kranjske Gore so 16. 8. 1995 na območju Fajfar-ice pod krajem Tabre v Kranjski Gori odkrili nasad konoplje, v katerem je bilo 15 sadik te rastline. Ugotovili so tudi lastnika nasada. To je B. B. z Belce, rojen 1975. leta, ki je [>olicistom sam izročil še 2 itrska kozarca z že posušenimi listi konoplje in še 200 gramov posušene konoplje v posebni posodi. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in pro- meta z mamili bodo zoper B. B. napisali kazensko ovadbo. Poželi nasad konoplje Kranjska Gora, 21. avgusta - Kranjskogorski policisti so 16. 8. 1995 poželi na območju Fajfarice tudi 11 sadik konoplje, ki jih je zasadil J. J. iz Mojstrane, rojen 1973. leta. Pri sebi je imel manjšo vrečko s surovimi listi, eno vrečko z enako vsebino pa so policisti našli še doma. Tudi J. J. bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Nasad konoplje v gozdu Žiri, 21. avgusta - Na podlagi informacij so škofjeloški policisti našli 17. 8. 1995 v gozdu nad naseljem Žiri 80 sadik konoplje. Kot so ugotovili, jih je zasadil S. H. iz Zirov, rojen 1965. leta. Med hišno preiskavo pri lastniku nasada so našli 200 gramov posušene konoplje. Že prej je namreč požel 25 sadik in jo posušil. Zaradi suma kaznivega dejanja bodo S. H. kazensko ovadili. Kratka vožnja s tujim avtom Kranj, 21. avgusta - Mlajši mladoletniki, leta 1980 rojeni Ljubljančan in leta 1979 rojena Kranjčana, so med obiskom pri prijatelju segli po ključih osebnega avta volvo 740. Z njimi so 16. 8. 1995 ob 23.40 odprli avto in se odpeljali izpred hiše na Savski cesti v Kranju. Na srečo lastnika vozila se niso odpeljali daleč, saj je mladoletnike ustavila med kontrolo prometa patrola kranjske policijske Eostaje. Na kraju so prijeli le jubljančana, Kranjčana pa sta pobegnila. Vse tri osumljence bodo ovadili na državno tožilstvo zaradi storjenega kaznivega dejanja. Iz maščevalnosti nad avto Škofja Loka, 21. avgusta -Škofjeloški policisti so raziskali kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Že 14. 8. 1995 sta leta 1960 rojeni P. T. in leta 1973 rojeni B. K, oba iz Kranja, pred stanovanjskim blokom v Frankovem naselju izstopila iz svojega vozila in se približala tujemu vozilu yugo. S trdim predmetom sta razbila prednje in zadnje steklo, šipo na levih vratih, levo in desno zadnje bočno steklo ter stransko ogledalo. Naredila sta tudi več udarnin na pločevini, zar- NESEREČE NESREČE NESREČE Minuli teden 15 nesreč Kranj, 21. avgusta - V tednu od 14. do 21. 8. 1995 so policisti našteli na gorenjskih cestah 15 nesreč s telesnimi poškodbami. Na srečo je večina od 18 ranjenih oseb končala le z lažjimi poškodbami; med ranjenci sta bili tudi 2 mladoletni osebi in en otrok. Kar 9 nezgod se je primerilo med vikendom. Tudi tokrat so imeli največ dela policisti iz Kranja, ki so obravnavali 8 nesreč, 4 nesreče so preiskovali v Radovljici, po eno pa na Jesenicah, v škofji Loki in Tržiču. V štirih primerih so kot vzrok ugotovili neprimerno hitrost, enako število nesreč je zakrivila neprava stran vožnje, izsiljevanje prednosti je bilo usodno v 3 nesrečah, za 3 nesreče pa je botroval tudi alkohol. Vseeno je statistika o avgustovskih nesrečah v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bilo mrtvih 9 ljudi, dokaj ugodna. Avgusta letos doslej še ni nobena nesreča zahtevala smrtne žrtve. Vinjeni voznik povzročil trčenje Šenčur, 21. avgusta - V soboto, 19. 8. 1995, ob 18.04 je Jožef L. iz Voklega, rojen 1940. leta, vozil proti Šenčurju. V križišču z regionalno cesto Kranj - Brnik ni upošteval prednosti, zato je s svojim osebnim avtom trčil v kombi, ki ga je vozil makedonski državljan Zorančo V, rojen 1965. leta, začasno stanujoč v Kranju. Tujec se je v nesreči huje ranil, otrok in mladoletni sopotnik v kombiju pa sta dobila le sled poškodb. Povzročitelj nesreče se ni ranil, pri njem pa so policisti odkrili kar 1,38 gr/kg alkohola. Nepreviden kolesar Žiri, 21. avgusta - V soboto, 19. 8. 1995, ob 7.05 se je Rafael B. iz Žirov, rojen NESREČA V GORAH Zdrsnil med hojo ob jezeru Kranj, 2L avgusta - Bovški gorski reševalci in policijski helikopter so sodelovali prireševanju 10-letnega Matevža K iz Nove Gorice, ki je skupaj z mamo in očetom 17.8.1995 ob 14.25 hodil od Lepene proti Krnskemu jezeru. Pri hoji okrog jezera je fantu zdrsnilo. Med padcem približno 4 metre po pobočju je udaril z glavo ob skalo in padel v jezero. Nezavestnega ponesrečenca so s helikopterjem prepeljali v Bovec in od tam v šcmpetrsko bolnico. • S. S. 1913. leta, peljal s kolesom od Trga svobode proti Selu. V križišču s Pionirsko potjo ie zavijal levo, vendar je izsilil 6rednost pred osebnim avtom L-19. Voznik Janez J. iz Kranja, rojen 1938. leta, je sicer zaviral, vendar je z avtom vseeno zadel kolo. Kolesar je padel najprej na pokrov avtomobilskega motorja in nato na cesto. Huje ranjenega so odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer so ga zadržali na zdravljenju. Nepravilno v križišče Kranj, 21. avgusta - V nedeljo, 20. 8. 1995, ob 22.05 je Miroslav A. iz Zgornjih Dupelj, rojen 1967. leta, vozil z osebnim avtom visa po Bleiweisovi ulici v Kranju od avtobusne postaje proti zdravstvenemu domu. Pred tamkajšnjim križiščem je prehitro zapeljal v levo proti Kidričevi cesti in približno 18 metrov izven križišča čelno trčil v avto Urške H. z Golnika, rojene 1971. leta, ki je vozila po svojem voznem pasu proti Kranju. V nesreči se je voznica huje ranila, njena sopotnica je dobila sled poškodb, povzročitelj nesreče pa se je lažje ranil. Voznik Miroslav med vožnjo ni uporabljal varnostnega pasu, rezultati preiskave njegove krvi pa še niso znani. adi česar sta povzročila za 84 tisočakov škode. V jutranjih urah so storilca že našli. Kot se je izkazalo, je bil starejši od dveh fantov nekdanji prijatelj lastnice avta, kateri se je želel maščevati na tak način. Seveda to ni bih po godu niti dekletu niti policistom, zato bodo oba osumljenca kazensko ovadili. Narkoman vljamljal v avte Kranj, 21. avgusta - Leta 1976 rojeni C. D. iz Kranja je osumljen, da je med 5. in 17. 8. 1995 izpeljal kar 8 kaznivih dejanj vlomov in tatvin. V tem času je vlamljal v osebne avtomobile, največ na Planini v Kranju, iz katerih si je prilastil avtomobilske radioaparate, sončna očala, video kasete in druge predmete. Večino stvari, ki so jih pogrešali lastniki, so policisti našli 17. 8. 1995 med hišno preiskavo pri osumljencu. Najprej so mu odvzeli prostost za 48 ur, 19. 8. pa so ga odpeljali k preiskovalnemu sodniku. Kot je povedal C. D., je denar potreboval za nakup mamil. Ker drugega vira dohodkov ni imel, je prodajal odvzete predmete iz avtomobilov. • S. S. Prijave o vinjenih voznikih Kranj, 21. avgusta - Voznik iz Tolmina je 16. 8.1995 malo pred 14. uro po mobitelu sporočil policistom, da neznanec vijuga z zastavo 101 po vsej cesti v smeri proti Žirovnici. Kmalu po obvestilu je prometna patrulja ustavila Milana M. iz Žirovnice, ki se je peljal z omenjenim avtom, Čeprav je bilo v njegovi krvi kar 3 gr/ leg alkohola. Na srečo sb |a policisti ustavili, preden je povzročil nesrečo. Drugo obvestilo o vinjenem vozniku je prišlo istega dne z gradbišča ceste v Selško dolino, kjer je nek traktorist oviral delavce pri njihovih opravilih. Policisti so ugotovili, da je to bil Jože K. iz Bukovice, ki je odklonil preizkus z alkotestom. Zaradi vinjenosti so ga do streznitve pridržali v Škofjeloški policijski postaji. ♦ S. S. Prejšnji teden je v skladišču mengeške Melodije, kjer so hranili les za izdelavo kitar, zagorelo. Do sedaj nam kaj več kot to, da je požar bil, ni uspelo izvedeti. Točne ocene škode zaenkrat še ni, skladišču pa je pogorelo ostrešje, ter del uskladiščenega lesa. Les, ki ni pogorel, bo pred uporabo potrebno ponovno osušiti, kar precej škode pa je na lesu nastalo zaradi stika z vodo, tako da bo del, tu gre predvsem za furnirje za izdelavo glasbil, neuporaben. • U.š. Razpadajočemu stolpu kaže na bolje Kranj, 21. avgusta - Kranj se bo, kot kaže, kmalu lahko pohvalil še z eno pridobitvijo. Trenutno namreč poteka sanacija stolpa Škrlovca, ki jo izvaja SGP Gradbinec Kranj po naročilu Sklada stavbnih zemljišč občine Kranj. Stolp Škrlovec ie v zgodovinskih knjigah omenjen prvič v šestnajstem stoletju, natančnega datuma gradnje stolpa pa še niso odkrili. Bil je eden izmed sedmih stolpov v zahodnem (savskem) delu mestnega obzidja. Zunanja stran stolpa je merila štirinajst metrov, stranske strani pa po osem in pol metra. Stolp Škrlovec je v obrambi mesta, ki na sivi skali stoji že več kot 1400 let, igral zelo pomembno vlogo, saj je dolga stoletja služil kot mestna orožarna. Danes stolp ne more več vzbujati spoštovanja, saj so od njega ostali le še temelji. • S. Š., foto: Gorazd Sinik (fot foto bobnar GARANCIJA (espero, ne«i.i): 3 leta ali 100.000 prevoženih km DAEVVOO PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH in njihovih zastopnikih : ATHENS 062 25 860 • avto peruš 0602 83 328 • emona merkur po vol.m 062 771 385 • mobix 0609 70 550 • AVTO HIT 068 26 077 • nvto-dom 0608 70 150 • toklepnr<*tvo krmel| 068 44 373 • hevrekn 0608 62 644 • h.o.r.d. 061 851 384 • AVTOTEHNIKA CELJE 063 38 51 1 • ovtoservis mnurer 063 857 730-KOMPAS HERTZ 061 1 5 92 007 • ormie 06 1 653 746 • izvir 06 1 777 852-/W« f /T**J fTLy niobil impei 061 722 879 • MEGA AVTO 06 1 264 087 • eurotrndfi 066 23 392 \J\ZikiLl" •/W POLIET0601 64 687 • n finia 061 447 663 • VAREX, G.M.C. 064 331 013 GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER, LJUBLJANA, CELOVŠKA 206, TEL.: 061 / 15 91 332 od 16.990 DEM darilni bon za NEXIA > 500DEM od 19.267 DEM m WWW Od 24.990 DEM za kupce v avgustu RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN STEREO