21 strani listnega peclja notranjih in zuna- njih listov v rozeti, pege na listnih krpah in/ali delu lista, ki povezuje listne krpe, položaj zunanjih ovojkovih listov in nji- hove dimenzije, premer popolnoma odpr- tega koška, barvo prog na jezičkih cvetov, barvo brazde. Vsaj nekatere od omenjenih značilnosti lahko zabeležimo s fotografi- ranjem. Pri nekaterih skupinah regratov so za določevanje potrebne tudi zrele rožke, kar prinaša dodatne težave. V času, ko regrat plodi, so rastline že preveč razvi- te za ustrezno nabiranje. Nezreli plodovi včasih med sušenjem še nekoliko dozori- jo; druga možnost je, da cvetoči primerki razvijejo plodove v vazi. Avtorja opozarjata tudi, naj posušenih primerkov ne lepimo v herbarijsko polo. Pri določevanju je marsikdaj treba pogle- dati primerek tudi z druge strani. Prav tako odsvetujeta nabiranje več primerkov za eno herbarijsko polo. Na enem rastišču neredko raste skupaj tudi več vrst. Z opa- zovanjem nekaterih za regrate sistemat- sko pomembnih znakov, kot sta oblikova- nost listov in položaj zunanjih ovojkovih listov, bomo hitro ugotovili, kateri skupaj rastoči regrati so si podobni in verjetno pripadajo isti vrsti, kateri pa se od teh razlikujejo. Včasih je prav zanimivo videti značilnosti, ki jih pri nabiranju za pomla- dansko solato spregledamo. Resnici na ljubo – regrat za solato navadno nabiramo pred cvetenjem. S puščicami so nakazani nekateri za določanje regratov pomembni znaki, kot so a) barva proge na je- zičkih cvetov, b) barva brazde pestiča, c) oblika in velikost stožčastega podaljška telesa rožke, č) položaj zunanjih ovojkovih listov in prisotnost kožnatega roba na njih, d) dlakavost betve koška, e) oblika končne listne krpe in f) stranskih listnih krp listov, g) oblika povezave med listnimi krpami, prisotnost manjših krp ali zobcev med njimi, h) prisotnost peg na listih in njihova velikost, i) dlakavost listov in j) okriljenost listnega peclja. Zato je pomembno nabrati in herbarizirati rastline tako, da je te znake možno opazovati, stanja znakov, ki so pri herbariziranih rastlinah težje vidna ali sploh ne, pa zapisati že ob nabiranju svežih rastlin. ab c č d e f g h i j Ime popisana sklednica se v Sloveniji uporablja za vrsto Trachemys scripta, v katero sodita podvrsti rdečevratka in rume- novratka. Ime se uporablja tudi v dokumentih državnih inštitu- cij. Eden zadnjih primerov so Strokovne podlage za obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst za vrsto popisana sklednica (Trachemys scripta), ki jih je Zavod RS za varstvo na- rave pripravil marca 2018. Ker gre za terminološko popolnoma napačno uporabo rodovnega imena Trachemys, v praksi veliko- krat prihaja do nejasnosti in zmede. Na to nakazuje na primer dejstvo, da ljudje sklepajo, da se lahko popisana sklednica križa z močvirsko sklednico (Emys orbicularis), saj ime napačno naka- zuje, da sta obe sklednici. V naravi se rodova Emys in Trachemys Trachemys scripta, kako ti je ime? Besedilo: Gregor Lipovšek s svojimi predstavniki pojavljata na različnih celinah in med nji- ma ni znanega križanja. V Herpetološkem društvu za odpravo neskladja predlagamo, da se za rod Trachemys uporablja ime gizdave želve, ki se je v preteklosti že uporabljalo, za vrsto Trachemys scripta pa ime okrasna gizdavka. Podvrsti Trachemys scripta scripta in Trachemys scripta elegans naj obdržita svoji že splošno uveljavljeni imeni, torej rumenovratka in rdečevratka. Slovensko ime družine, v katero spadata oba rodova, – sklednice (Emydidae) – se ohrani.