8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRimutfSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo l«eiia 500 lil’ Leto XXXIX. Št. 8 (11.424) TRST, torek, 11. januarja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KLJUB POMIRJEVALNIM SMERNICAM SINDIKALNEGA VODSTVA Po vsej Italiji tudi včeraj protesti proti vladnim varčevalnim ukrepom Danes nadaljevanje pogajanj med ministrom za delo Scotti-jem in predstavniki sindikalnih organizacij ter delodajalcev RIM — Protest delovnih ljudi proti enosmernim varčevalnim ukrepom vlade, ki v bistvu prizadevajo skoraj izključno le ljudske sloje s skromnimi stalnimi dohodki, se je tudi včeraj nadaljeval po vsej držaji. V največ primerih, zlasti v večjih industrijskih krajih, so se tudi Ponovile oblike protesta, ki so presegle »pomirjevalne* smernice vsedržavnega sindikalnega vodstva. Sobotno navodilo enotnega tajništva zveze CGIL - CISL - UIL je namreč predvidevalo za prve dni tega tedna verigo dveurnih razčlenjenih stavk po deželah s skupščinami na delovnih mestih, a že včeraj so stavke prerasle V protestne sprevode bi manifestacije s ponovnimi prekinitvami cestnega in železniškega prometa v Teč krajih. Še posebno je bilo «vroče» na Siciliji in v drugih krajih južne Italije. V Palermu so šli na ceste najprej uslužbenci ladjedelnice, ki so *e jim nato pridružili še delavci e-lektronskega podjetja »Italtcl* in gradbinci. Delavske sprevode, ki so glasno izražali nasprotovanje davč-hira in drugim gospodarskim ukrepom vlade, so v središču mesta o-Jačill tisoči študentov, ki so zahtevali resnejši pristop Fanfanijevega kabineta k ustvarjanju novih delovnih mest, da jim he bo šola zgolj hvod v brezposelnost. V Termini I-hierese se je vseh 1.130 delavcev Fiata odpravilo namesto v tovarne ''UiutiiimnuiiMimiiiiiiniMiiiHiiiiuMiniiiitHiiiiiiitntiiiiiiiiniimiiuiiifiiiiimiiiiitiiiiiiMiitiiiiiiiiiimili PO VZTRAJNIH ČASOPISNIH VESTEH Sodstvo potrdilo obisk tajnih agentov pri Agri To pa naj ne bi vplivalo na izpovedi, ki jih je atentator dal pet mesecev kasneje • Sodstvo se *nora v prihodnjih dneh izreči o usodi Antonovo na ceste in je stavka trajala ves dan. Sprevodi so za nekaj ur prekinili progo Palermo - Trapani, dva cestna bloka sta pa odrezala Palermo do Mazare del Vallo in od letališča. Na območju Neaplja se je več stotin delavcev podjetja Alfa Romeo odpravilo zjutraj na železniško postajo, ki so jo zasedli za pol ure, iz drugih tovarn pa so delavski protestni sprevodi prekinili državno cesto Neapelj . Caserta in vstop na avtocesto Neapelj - Bari. Tudi v Bologni se protest ni omejil na predvideni 2 uri skupščin v podJ jetjih, a so kovinarji in tekstilni delavci stopili na ulice, kjer so se jim pridružili študenti in upokojenci, ki so (prek delegacij) tolmačili vodstvu televizijske službe potrebo po iz- RIM _ Rimsko sodstvo je včeraj končno potrdilo, da so atentatorja na papeža Mehmeta Alija Agco v zaporu v Asčoli Picenu obiskali a-£enti italijanske tajne protiobveščevalne službe, a to samo enkrat, in sicer 28. decembra 1981. Srečanje Pa ni bilo uspešno, saj ni hotel ^ca sodelovati z agenti. V komu-n*keju rimskega preiskovalnega u-vada sodstvo tudi zatrjuje, da je ,Sca pričel sodelovati s preiskovalci maja lani na lastno pobudo, ne “a bi mu kdo obljubil revizijo pro-Cesa in zmanjšanje kazni. ^°dstvo skuša torej odpraviti ne-ui=odje, ki so ga povzročile časopisne vesti o obiskih pri Agci in namigovanja. da so bile Agcove izpovedi «pilotirane>. Nedvomno bi lah-K° sodstvo o obisku spregovorilo že P^eJ. saj bi tako preprečilo namigovanja. Ob včerajšhjem komunike-p ki trdi, da je Agca tajnim agen-;°m zavrnil sodelovanje, je bila haska, da so vso zadevo pri- ^a rimske sodnike pa to ni edina phšečnost. Odvetnika Bolgara Serija Antonova, ki so ga aretirali P°d obtožbo vpletenosti v atentat na Papeža, vztrajata pri zahtevi, da lorajo Antonova izpustiti, ker ni ekazov o njegovi vpletenosti v a •entatu. Včeraj sta se odvetnika , nilla iz Sofije, kjer sta se sesta .a z Antonovimi družinskimi člani n bivšimi delovnimi kolegi funkcio-a,ar.ia bolgarske letalske družbe pajkan Air*. V pogovoru s časni-sta izrazila prepričanje, da 7° moralo sodstvo prej ali slej izpeli njihovega varovanca, obe-em sta tudi povedala, da so Bol-®ari do skrajnosti strpni glede vse zadevo. Preiskovalni sodnik Martella in namestnik državnega pravdnika tB°r?'a slaišata sedaj podrobneje u-cmeljitj obtožnico proti Antonovu. -Pata predvsem, da bosta z izro-olJ j° klanja Celebija italijanskim .mastem prišla do novih dokazov. * Vsega tega kot kaže sledi, da je *a obtožnica slonela le na izjavah kar je premalo, da bi Anto-(®vu •ahko dokazali njegovo krivdo, tem postaja razumljivo zfllcaj so zahodnih krogih precej hladno jPrejeli izbruh »bolgarske afere*, ■ribo temu, da ni skoraj nihče po-v°mil v bolgarsko sled, pa je bilo .Seeno skrajno vprašljivo, ali bo-j.? vpletenost tudi dokazali. Strp j jivost, razumevanje in čakanje So fV.e Postaja torej vedno lwlj jasno. £tede pajteža bodo Italijani le s zavo kaj dokazali, za tihotaplje-J*. z orožjem in mamili bo krivda m na turško mafijo, zadeva 'tectelo pa spada v pravila igre s?h tujih obveščevalnih služb. Nič |.u. ega torej, če se sedaj v Itaki11. marsikdo upravičeno sprašuje, a',je bilo treba toliko hrupa, ko Ih Je vsa zadeva slonela le na trh-.11 dokazili in na domnevah. Prav va.0 bo le malo pomagalo, da so V5* Prepričani v bolgarsko vplete-»,0st- a tega nihče ne more dokazati. rPcl bo ugled italijanskega sod-kic3' navsezadnje še najmanj f.*'’0' saj so vsp zadevo ra/bobnal inam politiki, ki se niso mogli Jjjjazniti s taktiz.il anjem in prc Y*dhost.jo pristojnih. Petdeset milijonov za vesti o sorodniku PALERMO — Sorodniki 28-letne-ga palermskega mehanika Carla Dragotta so razpisali nagrado v višini 50 milijonov lir za tistega, ki bi jim dal kakršne koli podatke o Carlu, ki ie izginil lani 29. septembra in ni od tedaj za njim nobenega sledu. Tudi policijska preiskava ni obrodila nobenega sadu. Mehanikovo izginotje je tem bolj tajinstveno, ker ni bil zapleten v nobeno mafijsko dejavnost v Palermu. črpnejšem poročanju o ljudskem nasprotovanju vladnim ukrepom. Daljše stavke in delavski sprevodi so bili tudi v drugih krajih Emilije, kjer so sindikalni zastopniki posredovali protest županom. V Livornu je sindikalna zveza okolica triurno stavko, med katero se je na tisoče delavcev vseh strok udeležilo protestnih sprevodov. Protestno manifestacijo so uprizorili včeraj, kot poročamo na drugem mestu, tudi tržaški delavci. Zabeležiti je, da so v Genovi priredili protest proti vladnim ukrepom tudi obrtniki. Današnji pogajalski maraton med ministrom za delo Scottijem, sindikati in delodajalci se bo torej začel v skrajno vznemirjenem vzdušju, ki ga bo še zaostrila obnovitev stavk zdravnikov v bolnišnicah, ki se bodo vrstile, razčlenjeno po oddelkih, do konca tedna. Jutri bo splošna stavka pcldržavnega osebja in vodilnih funkcionarjev javnih uprav, za prihodnji teden pa napovedujejo tridnevno stavko zdravniki, ki so zaposleni v javnih ambulantah pri zdravstvenih službah za zasvojence od mamil, umsko bolne, šolske o-troke, cstarele ter pri higienskih službah in cepljenju, ker že dve leti zaman čakajo na obnovitev u-strezne konvencije. Razhajanja o delu v poslanski zbornici RIM — Načelniki poslanskih skupin se na sinočnjem sestanku niso zedinili o programu in koledarju dela v zbornici. Nekatere skupine namreč želijo razpravljati o finančnem zakonu še preden bi se lotili zakonskih odlokov o gospodarski in finančni politiki, ki jih je vlada sprejela konec decembra in v začetku januarja, medtem ko druge vztrajajo pri obratnem- vrstnem redu. Poslanske skupine levice še posebej zahtevajo parlamentarno razpravo, na kateri bi vlada natančno razločala celoten načrt svoje gospodarske politike. Načelnikom poslanskih skupin je tako uspelo izdelati le približen koledar del za tekoči teden, v sredo pa bo svoje mnenje izrazila tudi vlada. De Mita potuje v ZDA RIM — Tajnik Krščanske demokracije Ciriaco De Mita potuje danes na večdnevni uradni obisk, v ZDA, kjer se bo srečal s predsednikom Reaganom, državnim tajnikom Shultzem in drugimi ameriškimi voditelji. NA NEDELJSKEM 12. li-tičnem trenutku je bila osrednja tema srečanja med avstrijskim zunanjim ministrom Willibaldom Pahrom in števili» delegacijo Južnotirolske ljudske stranke pod vodstvom predsednika, Silviusa Magnaga, v avstrijskem Innsbrucku. Srečanje sodi v okviru rednih sestankov odbora za stike med Severno in Južno Tirolsko, ki potekajo dvakrat na leto. Minister Pahr je neposredno po sestanku izjavbil, da od nove italijanske vlade v kar najkrajšem času pričakuje izraz »dobre volje* za rešitev vprašanja avtonomne južnotirolske sekcije deželnega upravnega sodišča in rabe nemškega jezika na sodiščih in pri polijskih silah. O tem sta SVP in prejšnja Spado-linijeva vlada že dosegli načelno soglasje in po Pahrovem mnenju bi bili vprašanji že rešeni, če ne bi prišlo do nove vladne krize. Sedaj pa pred Fanfanijem stoji naloga, da čimprej izpolni obljube, ki jih je izrazil v programskem govoru svoje vlade. Magnago je v zvezi s tem pojasnil, da bo v najkrajšem času zaprosil za razgovor s predsednikom (vlade, minister Palir pa se bo še v prvi polovici leta srečal z italijanskim kolegom Cotambom. »Avstrijska potrpežljivost gre h kraju,* je dejal Pahr, »čeprav je res, da smo z njo dosegli že mnoge u-godne rezultate.* Vendar pa avstrijska stran ne želi napovedati ultimatoma italijanski vladi, preden le ta ne pokaže svojih namenov. Na sestaiiku v Innsbrucku so spre govorili tudi o načrtih za predor, ki naj bi tekel vzporedno z breunersko železniško progo in ki se mu bo-censki pokrajinski odbor upira predvsem iz ambientalnih razlogov. Magnago je kot alternativo' napovedal južnotirolski načrt posodobitve brennerske železnice, ki ga bodo izdelali v prihodnjih mesecih, medtem ko avstrijska stran vprašanja ni komentiral. ČEDAD — »Pustite nam rože po našem sadit*. Tako so člani slovenskih kulturnih društev in organizacij, ki delujejo v videmski pokrajini, zapisali na transparent, ki je s številnimi drugimi z odra gledališča Ristori opozarjal na nerešena vprašanja Slovencev videmske pokrajine in na splošno vseh, ki živijo v Furlaniji - Julijski krajini. Na dvajsetem Dnevu emigranta, ki je bil v nedeljo popoldne v če-dadskem gledališču Ristori, so se namreč organizatorji odrekli govornikom in svečanim izjavam. Kot je v imenu kulturnih društev in slovenskih organizacij povedal Aldo Clodig in kot so še zgovomeje napisali na transparente, je bilo bodrilnih besed že dovolj, premalo pa dejanj v korist Benečije in Slovencev, ld žive v videmski pokrajini. Aldo Clodig pa se je tudi zahvali! vsem, ki so prišli na prireditev (v polno zasedeni dvorani so bili med drugimi predsednik deželnega sveta Mario Colli, generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, predsednik SKGZ Boris Race, Danilo Turk za SZDL Slovenije ali so se na vabilo odzvali z brzojavko. V prvem delu kulturnega spoieda, ki je imel naslov »Prikazi slovenske kulture od Nadiških dolin do Kanalske doline*, so nastopile skupine in posamezniki. Najprej najmlajši: kot prva dva mlada gojenca Birtičeve šole. Ivan in Štefanija, oba iz Barda, ki sta na harmoniko zaigrala nekaj skladbic. Nato sta nastopila brata Fabrizio in Claudia iz Čenebo-bole (brat igra harmoniko, sestra kitaro in včasih tudi zapoje). Bratca Boris in Igor iz Barda pa sta recitirala. Nato so prišli na vrsto starejši: duet Franco in Guido iz Št. Lenarta sta pela šegave pesmi, nato je Keko. najprej le s pevko Anito, potem pa še ob spremljav’ ansambla, predstavil dve lastni skladbi. Kat zadnji v prvem delu pa je nastavil ansambel «Kruh, polenta in baka-la*, ki ga vodi Marino. Tudi na Da« emigranta je zmagovalec zadnjega «Sen.jama beneške pesmi* vnesel precej svežine in za prebroditev vsakodnevnih težav prepotrebne i toni 'e. Svoi nastop je namreč zaključil z zafrkljivim slavospevom Nadi-*kim dolinam v italiianščini (»Valil del Narisane*), ki so ga člani skupine odpeli na napev pred Irti zelo znane ameriške popevke. Ko se .je odviial program, so po odru •fa-mbesih’* razne napise s protestnimi gesli in zahtevami Slovencev, ki šive v videmski pokra »ni. Po k>a*kem govo-u Ataa Cledrta ie nastopilo Beneško giedrtF-e. Za letošnjo postavitev je vladalo pre-ceišnie Dričakovanie, saj so se člani amaterske skupine ie na .jesenskem gledališkem seminarju, ki so ta priredita beneška kulturna dru-, 'tva in ZtsKD, odločili za Cankar-j ieveva »Hlapca Jerneia*. Tekst so i seveda precei priredili, tako jezi-’ kovno, kot situacijsko, kljub temu pa ie igra predstavljala zahtevno oreizkušnio za igralce in gledalce. V režiji Adrijana Rustje so nastopa-.čjči, ki jih je bilo lepo število, Palomo dobro izpeljali, občinstvo pa je njihovo prizadevanje sprejelo z o-dobravanjem. Če torej prireditev v celoti oco-niuiemo v luči rast.i Beneškega gledališča, ki se je dejansko razvijata z Dnevom emigranta vred, lahko trdimo, da gre za pomemben kakovostni skok. Sicer pa že več let ve'ja ugotovitev, da Dan emigranta ni samo prisrčno srečanje izseljencev, ki so se začasno vrnili domov, temveč predvsem najpomembnejša kulturna prireditev Slovencev v videmski pokrajini. Zate je odraz njihovega kulturnega zoren ta. zelo zgovorno pa izraža tudi njihova hotenja, da bi v okviru slovenske narodnostne skuonosti v Italiji, končno postali, kot so sami napisali, gospodarji na lastni zemlji. (bip) Na sliki (Foto Rudi Kuzmin): prizor iz igre »Hlapec Jernej* v beneškem narečju. .. i n M.immM.mmmn. m.,...............m. n Sestanek neuvrščenih Ukrepi za odpravo poaiaajkljivosti pri preskrbi o Srednji Ameriki MANAGUA — V nikaragujskem glavnem mestu se je začel izredni sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih držav, ki bo posvečen izključno Latinski Ameriki, še posebej položaju na srednjeameriškem območju. Aktualnost te teme potrjuje tudi navzočnost 107 delegacij, kar je preseglo vsa pričakovanja in kaže na odločenost neuvrščenega gibanja, da pomaga k premagovanju težkega položaja v Srednji Ameriki'in rešitvi drugih žgočih problemov na tem območju. Jugoslovansko delegacijo v Managui vodi zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov. Sestanek še bo danes, tako kot včeraj, nadaljeval na ravni ve lepdslanikov, ki naj bi pripravili osnutek sklepne resolucije, ki jo bodo jutri proučili ministri. Kot pričakujejo, bodo ministri v če trtek sprejeli resolucijo, za katero velja veliko zanimanje opazovalcev in mednarodne javnosti, saj predstavlja praktično prvo organizirano vključevanje neuvrščenih v dogodke v Srednji Ameriki in na zeleni celini. BEOGRAD — Za uvoz zdravil, medicinskega materiala, in surovin za njihovo proizvodnjo, surovin za proizvodnjo pralnih praškov, umetnih gnojil in sredstev za zaščito rastlin, proteinske živinske hrane in kave, bi morali letos v Jugoslaviji zagotoviti 970 milijonov dolarjev. Že danes se bo začelo usklajevanje zveznega izvršnega sveta, republiških in pokrajinskih izvršnih svetov, gospodarskih zbornic in interesnih skupnosti za ekonomske odnose s tujino o osnutku družbenega dogovora, o zagotavljanju in izkoriščanju deviz za plačevanje prednostnega uvoza teh izdelkov. Zvezni sekretar za tržišče in splošne gospodarske zadgve Luka Reljič je poudaril, da bo dosledno uresničevanje tega dokumenta praktično zagotovilo normalno preskrbo enotnega jugoslovanskega tržišča. Po osnutku dogovora bi proizvajalcem zdra- vil, medicinskega materiala in hrane za otroke pripadlo približno 80 odstotkov deviz, ki bi jih ustvarili z izvozom. Ti proizvajalci pravzaprav lahko računajo na vse devize od izvoza, razen tistega dela, ki ga morajo obvezno izločiti za uvoz surove nafte in za devizne potrebe federacije. Enak odstotek deviznega prihodka bi za svoje uvozne potrebe zadržali tudi proizvajalci pralnih praškov oziroma osnovnih surovin za proizvodnjo reprodukcijskega materiala za praške, kar bi veljalo tudi za proizvajalce umetnih gnojil in sredstev za zaščito rastlin. Organizacije, ki izvažajo živino in živinske izdellte bi si poloviso uvoznih potreb zagotovile prek Narodne banke Jugoslavije ali tako imenovanega neidentificiranega deviznega priliva. Preostanek deviznih sredstev bi dobili z namenskim izločanjem dela deviznega dela prihodka od izvozne živine in živinskih izdelkov. V zvezi s kavo je Luka Reljič dejal, da tega problema nikakor ne kaže zanemariti, ker je pomanjkanje tega poživila povzročilo velike posledice, lahko bi rekli celo prave verižne reakcije, ki so se pokazale v drugih pomanjkanjih. Prebivalstvo se je gotovo močno navezalo na pitje kave, le-ta ni luksus, temveč proizvod vsakodnevne porabe. Nedopustno je na ravni narodnega dohodka nad 3000 dolarjev tolerirati pomanjkanje kave. med drugim tudi za to. ker to pomanjkanje neugodno vpliva na politično razpoloženje prebivalstva. Zato bomo polovico potrebnega zne-.ska za uvoz kave (75 do 80 milijonov dolarje)') zagotovili iz neidentificiranega deviznega priliva, ostanek pa s pomočjo kompenzacijskih poslov, je dejal Luka Reljič. (dd) Vogel danes pri Andropovu MOSKVA — Včeraj je prispel v Moskvo novi šef zahodnonernske socialdemokratske opozicije Hans Joachen Vogel, da bi se s sovjetskimi voditelji pogovarjal o vprašanjih, ki se tičejo j«lrsko-raket-nega ravnotežja v Evropi. Ta vprašanja bodo namreč imela letos marca na zahodnonemšldh političnih volitvah veliko težo. Prav zato so v krščanskedemokratskih krogih Vogla obtožili, da je odpotoval v Moskvo izključno iz volilnih razlogov. Vogel sam pa je tik pred svojim odhodom izjavil, da bo od Moskve zahteval natanko to. kar je zahteval pred nekaj dnevi tudi v Washingtonu, namreč, da v Za hodni Evropi v zadn jem času vedno bolj rase število tistih, ki odločno terjajo prekinitev oboroževalnega tekmovanja TRŽAŠKI DNEVNIK 300 MILIJARD LIR V PRIHODNJIH DESETIH LETIH Porazdelitev vsot iz zakona štev. 828 glavna tema razprave med strankami Treba je izdelati načrt posegov v korist najbolj zapostavljenih območij naše dežele, med katerimi sta tudi tržaška in goriška pokrajina ■ Razmerje sil v tržaški KD Pogovori o morebitni razširitvi večin. ki upravljata tržaško občino in pokrajino in ki ju sestavljajo Lista za Trst in laično sociali stične stranke, tudi na Krščansko demokracijo, se po novoletnem premoru še niso obnovili. Čeprav bi moral rok za vstop predstavnikov KD v oba odbora zapasti že čez devet dni. bodo stranke navezale prve stike šele v drugi polovici tega tedna. Če k temu dodamo, da so pro blemi na dnevnem redu zelo zapleteni, saj ne gre le za enostavno razširitev odborov, ampak tudi za morebitno obnovitev programov o beh uprav in za sporazumevanje o 'paketu* zahtev, ki naj jih tržaški upravitelji postavijo predsedniku vlade Fanfaniju, je jasno, da ne bo mogoče rešiti vseh problemov do 20. januarja. Rok. ki ga predvideva sporazum iz lanskega septembra med KD in laiko socialisti, bo torej «zdrknil* na poznejši čas, po predvidevanju neka terih celo na čas po deželnih volitvah, ki bodo na koncu pomladi Tržaške politične sile pa se soočajo tudi z drugačnimi roki, ki jih ne bo mogoče odložiti: gre pred vsem za rok 31. januarja, do ka terega bodo morale krajevne unra ve izdelati svoje predloge deželi o porazdelitvi vsot. ki jih državni zakon štev. 828 namenča gospodarski rasti tistih predelov naše dežele, ki jih ni prizadejal potres iz leta 1976. pač pa doživlja jo bolj ali manj hudo gospodarsko krizo, kot sta na primer tržaška in goriška pokrajina. Prav ta problem je sedaj pre šel v ospred.je politične razprave na raznih ravneh: med strankami, sindikati in industrijci, znotraj krajevnih uprav, na deželni ravni. Prav o tem vprašanju so na pri mer govorili na sobotnem srebanju zastopnikov tržaškega občinskega odbora z načelniki skupin v občinskem svetu. Ta posvetovanja se sicer odvijajo na osnovi sule pa občinskega sveta za pripravo seznama zahtev in prioritet nri reševanju najbolj žgočih problemov tržaškega gospodarstva. samo po sebi pa .je umevno, da je vprašanje porazdelitve fondov iz zakona 828 takoj postalo središčna točka razprave. Na deželni ravni pa so o porazdelitvi vsot iz zakona 828 (300 milijard v prihodnjih desetih letih) govorili na sestanku v Vidmu, ki mu .je predsedoval predsednik de želnega odbora Comelli. udeležili pa so se ga razni odborniki, ddželni tajniki strank večine ter načelniki svetovalskih skupin večinskih strank v deželnem svetu. Poudarjeno je bilo med drugim, da bodo linijo posegov izdelali po posvetovanjih s krajevnimi upravami in družbeno političnimi komponentami na osnovi globalnega predloga, ki ga bo pripravila deželna vlada. Potrjeno je bilo tudi. da morajo ti posegi zagotoviti bolj homogeno rast de želnega gospodarstva ter zajamčiti vzpostavitev gospodarskega ravno vesja med posameznimi območji. Na političnem področju velja za beležiti tudi izid rezultatov za izvolitev delegatov iz Trsta na de že'ni kongres Krščanske demokra ere. ki bo od 4. do 6. februarja v Vidmu. Volitve so namreč pokazale. kakšno je sedanie razmerje sil v stranki. Relativno večino s 34 6 odstotka glasov si ie žago tovila morotejska struja (»area di confronto*). kateri pripada tudi po krajiijski tainik Coslovic. z 20,1 odst. razpolaga struja »mladih do-rote.jcev* in pristašev »forze nuo-ve» na tretjem mestu z 18,6 odst. je stripa. ki jo sestavljajo Andreot-tiievi pristaši in »bazisti*. četrti pa so doroteici s 15.3 odst. Fanfani-jevi pristaši s posl. Tombesi.jem na čelu na so na zadnjem mestu z 11,4 odstotka glasov. Svetovalec CalabrL je nadalje v svoji izjavi poudaril, da je tiskovna konferenca očitno demantirala izjave samega župana glede učinkovitosti in kohezije sedanjega koalicijskega občinskega odbora. Zato je po mnenju Calabiie treba zamenjati občinski izvršni organ; Trst ne potrebuje demagogov — poudarja načelnik skupine komunističnih svetovalcev v občinskem svetu — in niti takih političnih predstavnikov, ki ne spoštujejo sprejetih obvez. Vedno manj prometa v tržaški luki V lanskem novembru se je število ladij, ki so priplule v tržaško pri- stanišče, v primerjavi z novembrom 1981, znatno znižalo; s tem se je seveda zmanjšala tudi količina pretovorjenega blaga. Kot poroča statistični urad avtonomne pristaniške ustanove je v lanskem novembru v luko priplulo 396 ladij (novembra 1981 pa 462), pretovorjenega blaga pa je bilo za 2.254.014 ton (novembra 1981 pa 2.356.741 ton). Statistični podatki nadalje kažejo, da se je tako število ladij, kot količina pretovorjenega blaga v obdobju med lanskim januarjem in novembrom, v primerjavi z istim obdobjem leta 1981, znatno zmanjšalo. V našo luko je priplulo 5.067 ladij (leta 1981 5.196), pretovorjenega blaga pa je bilo za 25.950.450 ton (leta 1981 pa 28.517.300 ton). GLOBOKO OBČUTENA PROSLAVA V PRIREDBI VIPIANPI IN PD SLOVENEC Spomin na štiri mlade partizane padle v Borštu na pragu svobode Danilo Petaros, Dušan Munih, Ivan Grzetič in Stanko Gruden žrtve collottijevcev Včeraj je poteklo natanko 37 let od tistega mrzlega januarskega jutra, ko je zloglasna Collottijeva tolpa pod esesovskim zavetjem sredi Boršta pokosila štiri mlade par tizane: Danila Petarosa - Lisjaka, Dušana Muniha - Vojka, Ivana Grzetiča - Žitomira in Stanka Grudna - Strelo. Njihove nasilne smrti ob zori svobode so se sinoči dostojanstveno spomnili vaščani Boršta in Zabrežca s proslavo, ki jo je v borštanski prosvetni dvorani priredila krajevna sekcija VZPI - ANPI skupaj s PD Slovenec ob navzočnosti tudi zastopnikov borčevskih združenj z onkraj meje pa tudi konzula SFRJ v našem mestu Aleksandra Nikoliča. Po položitvi venca k spominski plošči na pročelju hiše št. 89, kjer je bdi pod hlevom tako temeljito zakamufliran partizanski bunker z ra- nillllllltttlllllllllllltlllllllllllllltlHmillllHIUIIIIIIIIIVVtllllltllllllllllllllllllllllllltllllllllllflHIIIIIIIIillllllHlltlllllltlllllHtttlllllllllllllHIIIIIIIIIIIHIItlllllllllltlllllllta 1 MANIFESTACIJO PO MESTNIH ULICAH Delavci tržaškega Arzenala izpričali protest nad zadnjimi vladnimi ukrepi Protestna akcija je potekala v popolnem redu - «Kaj se nudi ljudem v zameno za nove žrtve in nove odpovedi?» Delavci tržaškega Arzenala so včeraj zjutraj priredili po mestnih ulicah manifestacijo v znak protesta proti nedavnim ukrepom Fanfa-nijeve vlade, ki kljub protislovnim izjavam tega ali onega ministra ter političnim namenom te ali one stranke večinske koalicije prizadenejo zlasti dohodke in torej splošno življenjsko raven odvisnih delavcev ter upokojencev. Tudi v našem mestu smo bili, kot drugod po državi, včeraj prvič priča spontanim protestnim akcijam, na katerih se niso delavci omejili le na zborovanje in na sprevod znotraj obrata, kot je po sporih in polemikah določila vsedržavna sindikalna zveza, ampak so hoteli javno izpričati svoje veliko nezadovoljstvo nad «(ne) gospodarsko* politiko vlade. Včeraj je bil torej na vrsti Arzenal - Sv. Marko, danes pa bodo podobno ma i nifestacijo uprizorili* detaVST'“obratov VM in Grandi Mptori kot so včeraj skleniii' na -stndifeal ščinah. Manifestacija delavcev Arzenala, ki so se je udeležili v bistvu vsi uslužbenci obeh jutranjih izmen, je potekala v popolnem redu. Delavci niso skandirali posebnih gesel in podobno, ampak so nosili le velike napise in transparente, ki so že sami po sebi izpričali kakšno vzdušje vlada v teh dneh med italijanskim delavskim razredom. Poudarili smo, da je protestna akcija potekala v popolnem redu tudi zaradi tega, ker je neka tiskovna agencija poročala, da kvestura ni izdala potrebnega dovoljenja za poulični shod. Na vodstvu enotne zveze kovinarskih delavcev pa so nam nasprotno zagotovili, da so sindikalisti že v jutranjih urah obvestili pristojne organe o demonstraciji. To jasno dokazuje, da delavci nočejo kršiti javnega reda in da nerede v Rimu, kjer je policija po tolikih letih spet s silo pregnala delavski shod, ne gre pripisati odgovornosti sindikatov in tovarniških svetov. Pred protestnim shodom, ki je .1 dve uri, se je v Arzenalu sest, aT'tovarniški svet, ki so se 'ga udeležili tudi voditelji enotne zveze nih skup- kaviarjev LFIM). Na seji je bilo rečeno, da je treba sindikalni boj usmeriti ne samo proti nedavnim vladnim ukrepom, ampak v boj za ohranitev vseh mehanizmov premične lestvice, ki ščitijo manj premožne sloje ter v prizadevanja za ob- 0B UDELEŽBI VAŠČANOV ŠTORIJ, PROSEKA IN KONTOVELA V Štorjah so počastili spomin mladega partizana Marjana Stoke novitev delovne pogodbe, ki je že zapad'a pred časom. «Fanfani pravi, da je treba zaustaviti rast inflacije, vlada pa istočasno poviša tudi najbolj elementarne tarife. Od ljudi se zahteva žrtve in nove odpovedi, v zameno pa se jim ponuja le običajne obljube. Delavstvo in z njim javno mnenje, zahteva jasnost pri izbirah, ki morajo v prvi vrsti prizadeti parazitizem ter zapravljanje javnih financ. To se do danes žal ni zgodilp, zato so delavci upravičeno nezadovoljni nad tako politiko,* nam je povedal sindikalist zveze kovinarjev, ki je v teh dneh spet takorekoč na »frontni liniji* vsega sindikalnega gibanja. Splošna stavka zaposlenih v industrijski stroki bo kot znano v torek, 18. januarja, ni pa še točno znano koliko ur naj bi trajala ta protestna '■zasedanju tovarniške- ga m 1 Arzenala je bila poudari jena zahteva, da bi to stavko raž širilF&fffi' ria ostale stroke, podobne zahteve so v prejšnjem tednu izrekli tudi mnogi tovarniški sveti drugod po državi. Izvedelo pa se je tudi, da namerava FLM prihodnji petek, 14. januarja, za nekaj ur blokirati vhode v industrijske obra te in s tem sprožiti nekajurno stavko. Kot vidimo, se nam obeta torej »vroč* sindikalni januar, ki bo po mnenju marsikoga odločilno vpli val na politični položaj v državi. Svetovalec Calabria (KP1) o neizpolnjenih obvezah občinske uprave V zvezi s tiskovno konferenco, ki sta jo v zvezi s stanjem občinskih uslužbencev v soboto priredili sindikalni federaciji CGIL in U1L, ja načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu Calabria V Štorjah pri Sežani so v nedeljo počastili spomin mladega prose-škega partizana Marjana Štoke, ki so ga nacistični krvniki na ta dan pred 39. leti po strahovitem mučenju obesili na drog električne na pel.iave. Na kra.iu mučeniške smrti so domačini pred dobrimi desetimi leti postavili spomenik, ob katerem 1 se vsako leto v začetku januarja zberejo poleg vaščanov tudi številni Prosečani in Kontovelci Tako je bilo tudi letos. Na pobudo vaških organizacij ter zveze partizanov VZPI-ANPI in zveze komunistične mladine s Proseka in Kontovela je veliko ljudi pred spomenikom v spominu obnovilo junaško mu-čeniško pot komaj šestnajstletnega partizana, ki kljub zverinskemu mučenju ni razkril imen svojih tovarišev. O njegovem junaškem žrtvovanju sc pred s cvetjem oven čanim spomenikom spregovorili Marjan Briščik za zvezo partizanov s Proseka - Kontovela. Sadko Briščik za zvezo komunistične mladi ne obeh vasi ter Zlata Žiberna v imenu krajevne organizacije Zveze Kp: | združenj borcev, mladine in kra-med l >anov iz Štorij. Govorniki so pou- drugim izjavil, da je za dokumentirane neizpolnjene obveze, ki so jib sindikalni predstavniki iznesli na konferenci, odgovoren občanski odbor v celoti, ne pa samo odbornik za osebje. darili pomen Štokove žrtve ter jo povezali z današnjim bojem raznih narodov za neodvisnost in sva bodo. Dotaknili so se tudi raznih aktualnih vprašanj, ki zadevajo naše kra.je ter pri tem poudarili ........IM...MM.................... TUDI LETOS USPELA TRADICIONALNA PRIREDITEV Velika udeležba na nedeljskem Božičnem koncertu pri Sv. Justu V tržaški stolnici sv. Justa je bil v nedeljo popoldne tradicionalni Božični koncert, ki ga je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov. Prireditev je kot običajno privabila v stolnico veliko število poslušalcev, ki so bili deležni prijetnega kulturno umetniškega doživetja. Z razliko od prejšnjih let je imel letošnji koncert revialno obliko, kar pomeni, da so zbori nastopili posamezno in ne v združeni obliki kot doslej. S to odločitvijo so prireditelji koncerta nedvomno popestrili prireditev. Nastopili so nevski zbori iz Mač-kolj, Rojana, Opčin in Križa, zdru- žena pevska zbora iz Devina, dekliški pevski zbor iz Križa. »Slovenski šopek* iz Mačkolj, na koncu pa še združena mešani pevski zbor iz Devina in moški pevski zbor »Fantje izpod Grmade*. O pomenu zborovskega petja ter o božičnem trenutku je spregovorila Ljuba Smotlak, ki .je v svojem govoru poudarila željo po miru v sodobnem svetu ter se obenem do taknila nekaterih aktualnih vprašanj, ki zadevajo življenje naše narodnostne skupnosti. Pester spored .je povezoval Livij Valenčič. Božični koncert bodo ponovili prihodnjo nedeljo v Komnu. pomen odprte meje ter boja slovenske narodnostne skupnost, v za mejstvu za svoje pravice Spominsko svečanost je dopolnil recital mladincev iz štorij, ki so pripravili splet partizanskih pesmi in nastop domačega pevskega zbora iz štorij. Pismo uredništvu dijsko oddajno postajo, da so ga nacisti mogli zaznati po dolgem iskanju šele z goniometrom, se je v srenjski hiši razvil dobro zasnovan in še bolje izpeljan kulturni program, v katerem so sodelovali domači otroški mešani pevski zbor. osnovnošolci s spletom deklamacij in pripovedi, mešani pevski zbor PD Slovenec in mešani pevski zbor KD Pod skalo iz Črnega kala. Otroški zbor je vodila Boža Hrvatič, mešani zbor Drago Petaros, zbor iz Črnega kala pa Verenko Babič, vezni tekst .je podajala Karmen Kosmač. Vezana in nevezana beseda iz mladih pa tudi starejših grl, ki so jo tematsko odbrano dopolnjevale partizanske pesmi z žalostinkama, je Po eni strani nazorno razpela težko pot vaščanov, ko so enoglasno krenil: v boj za svobodo, po drugi strani pa plastično prikazala muko 18 domačinov, ki so se jim Collot-tijeve električne spojke zažirale v meso v gostilniških prostorih pri Ljeni in poslednje trenutke Lisjaka, Vojka, Žitomira in Strele. In vendar tragedija tistega 10. januarja 1945 ni bila »sodni dan*. Ostali so borci, partizani. Ostale so predvsem žive priče, ki vedo povedati, kako so po mučenju in pobiianju nacistični hlapci oplenili Boršt in Zabre-žec ter odnesli s sabo celo gnoj iz nastilj. Ostali so mladi in najmlajši, ki so sinoči srčno izpovedali, da kaj takšnega znova ne bodo dopustili, kajti »preveč spoštujemo junaške žrtve naših staršev, ki so za svobodo dali svoja življenja, ki so umrli zato. da bi mi bolje živeli*. Po cesmi Bohor .je vstal so prireditelji počastili spomin na narodnega heroja Janka Premrla Vojka ob 40-letnici njegove smrti med bojem, čuli smo nato med drugim v otroški izvedbi Počivaj jezero v tiho*i in Pesem o svobodi izvedbi odraslega mešanega zbora PD Slovenec, nakar je sklepno zapel zbor iz Črnega kala (Ko v ranem jutru. Hvala. Rož, Podjuna, Žila in Vstajenje Primorske). Nazadnje je spregovorila v imenu sekcije VZPI - ANPI Boršt - Zabre-žec Milka Žerjal in se zavzela za pogostejše stike ter sodelovanje z gosti iz matične domovine, ki so se udeležili proslave. Sledila je družabnost. ki je le še potrdila voljo prebivalcev Boršta in Zabrežca, da vnaprej ravno tako enotno nastopijo narodnoohrambenem boju kakor so strnjeno nastopili ptpgd V leti. (dg) TRŽAŠKIM UPOKOJENCEM V PREMISLEK Prejeli smo pismo, ki je naslovljeno na nas, predvsem pa na tržaške upokojence. Pismo seveda z veseljem objavljamo. Kot piše Primorski dnevnik z dne 4. 1. 1983, ustanavljajo goriški upa kojenci svoj pevski zbor, ki bi ga vodila Pavlina Komel. Odločili za to so se na silvestrovanju, kjer je bilo preko 80 članov, ki so lepo in veselo prepevali. Izmed 180 članov, kolikor jih šteje društvo, ne bo težko dobiti ustreznega števila pevcev - tako sodijo Goričani. Kaj pa mi Tržačani? Na silvestrovanju v Trstu je bilo preko 250 članov, ki so tudi lepo in veselo prepevali. Naše društvo šteje 350 članov. Ali naj zaostajamo za Goričani? Tržaški upokojenci in upokojenke, ki ste tudi skoraj vsi upokojeni pevci in pevke, ki imate še debre glasove in ki še radi pojete, toliko vas je še povsod: v Barkovljah. v Rojanu, pri Sv. Ivanu, v Rocolu, na Kolonkovcu. v Skednju, pri Sv. Jakobu in še v središču mesta. Lahko bi imeli dva zbora: mešanega — četudi v manjšem obsegu, ker so soprani bolj redki; prav gotovo pa bi nastal mogočen moški zbor — morebitno pomanjkanje tenorjev bi lahko nadomestili z alti, kot to že delajo zbori v Sloveniji. Pevovodja Vlado Švara bi to nalogo sprejel z vesel.jem — saj je tudi on upokojenec. Kaj bi želeli še več? Pozivam društvo slovenskih upokojencev v Trstu, naj se za to zavzame. Poskrbi naj za dvorano nekje v središču mesta, kjer bi lahko enkrat tedensko v popoldanskih u rah imeli vaie — saj imajo vsi upokojenci mesečno avtobusno karto. Vi upokojenci pa zdramite se in pridite, če boste poklicani, v čim več’em številu! Pokažimo vsem, »da še živimo*! Olga Ban Sprejem v Kopru ob začetku seminarja za italijanske šolnike Ob začetku seminarja italijanskega jezika in kulture za šolnike in dijake italijanskih srednjih šol na Koprskem in Bujskem, sta italijanski generalni konzul v Kopru Lu-dovico Tassoni Estense de Castel-vecchio in soproga, priredila sinoči v prostorih restavracije Capris Kopru tradicionalni sprejem, katerega so se poleg uglednih predavateljev na seminarju z raznih italijanskih univerz, predstavnikov L.iud ske univerze iz Trsta ter številnih italijanskih šolnikov, udeležili tudi vidni predstavniki družbeno-politič nega in kulturnega življenja z obeh strani meje. Iz Trsta so bili med drugimi prisotni predsednik deželnega sveta Colli, ravnatelj deželnega odbora za kulturo Ricchetti, vladni komisar prefekt dr. Marrosu, prefekta Maz zurco in Siclari. jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mirošič soprogo in drugi. Z jugoslovanske strani so bili poleg najvišjih pred stavnikov medobčinskih in občinskih forumov in predstavnikov kulturnega življenja, prisotni tudi predstavniki Unije Italijanov za Istro in Reko. Srečanja, ki je poteklo v prijetnem in prijateljskem vzdušju, so se udeležili tudi predstavniki itali janskih in slovenskih sredstev množičnega obveščanja z obeh strani meje. prvi posvet, na katerem so operaterji iz vse Italije razpravljali o problemih prizadetih in slepih. Po referatih udeležencev iz Rima, Me-ster in Trsta, se je razvila živahna razprava, v kateri so operaterji poudarili številne vrzeli in pomanjkljivosti, ki še vedno zavirajo ustrezno pomeč tako prizadetim in slepim, kot njihovim družinam. Na koncu so sprejeli tudi resolucijo, v kateri so nakazani predlogi za prebroditev sedanje težke situacije. • Na sedežu deželnega tajništva CGIL v Ul. Vidali 1, bo danes dopoldne ob 10.30 deželno tajništvo FULCTAS priredilo tiskovno konferenco. na kateri bo orisalo predloge sindikata glede krize trgovinskega sektorja, ki se je še zaostrila z nedavnimi omejitvenimi ukrepi jugoslovanske vlade. Jutri ob 18.30 se bo sestal miljski občinski svet. Dnevni red predvideva, poleg ostalih številnih točk, tudi poročilo o programskih smernicah nove Bordonove uprave. • Rajonski svet za Novo mesto -Novo mitnico se bo sestal v petek, 14. t.m. Seja, ki bo kot običajno na sedežu občinske izpostave v Ul. Bat tisti 14, se bo začela ob 19.30. Slovenska kulturno - gospodarska zveza izraža Mariu Magajni iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Svojemu dolgoletnemu predsedniku Mariu Magajni izrekajo iskreno sožalje ob hudi izgubi drage matere člani kulturnega društva »Ivan Cankar« od Sv. Jakoba. Ob izgubi drage mame Marije izreka iskreno sožalje Mariu Magajni Zveza slovenskih kulturnih društev Kulturno društvo in pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline izražata Mariu Magajni iskreno in občuteno sožalje ob smrti drage mame Marije. . Svojemu zvestemu spremljevalcu Mariu Magajni izrekajo ob izgubi drage mame iskreno sožalje igralci in odborniki ŠZ Jadran Ob izgubi drage mame izreke prijatelju Mariu Magajni iskreno sožalje ŠZ Bor Končal se je posvet o prizadetih in slepih Na sedežu zavoda za slepe «Rittmeyer» se je včeraj končal Boljše perspektive za štivansko papirnico Štivanski papirnici Cartimavo se ne obetajo tako dramatične perspektive, kot je sicer kazalo; tako ugotavlja tovarniški svet obrata po petkovem sestanku z vodstvom papirnice; na njem — kot poroča tiskovno sporočilo — so se predstavniki delavcev dogovorili o načinu izkoriščanja posebne dopolnilne blagajne, ki je od 27. decembra v veljavi za 87 delavcev. Sklenjeno je bilo, da bo rotacija zaobjela vse delavce, ki so v posebni dopolnilni blagajni in da se bo izvajala samo v tistih oddelkih, ki so zainteresirani s krčenjem organika o-sebja. Do rotacije bo prišlo-vsak mesec, naslednja izmena pa se bo začela s ponedeljkom, 31. t.m. V tem tednu se bodo predstavniki delavcev sgjjali s poverjenim upravnikom Bonelli-jem, ka-‘remu bodo orisali načrt za okrepitev papirnice; temu srečanju delavstvo pripisuje veliko važnost, pred koncem meseca pa se bo vsekakor zbralo na skupščini, da bi ocenilo dosežene rezultate. tllIMmilimMIIHIIIItllimHIIHIIIIIMUlMtttIMIMIIIIIIIMtIHfnfnMIIIIIItlimilUIIUIIIIIIIIIIIItllMIIIIIIIUIIlllllM VČERAJ JE BILO SLOVESNO ODPRTJE Kralj in Pečarič razstavljata v tržaški občinski galeriji V vsej zgodovini tržaške občinske galerije se je tokrat zgodilo prvič, da je ustrezna komisija dodelila razstavišče na Trgu Unita dvema slovenskima likovnikoma hkrati, konkretno Atiliju Kralju in Silviju Pečariču, ki spadata v srednjo slovensko zamejsko likovno generacijo, hkrati pa v dve povsem nasprotni struji, dvema povsem različnima izraznima svetovoma, prvi čisti figu-rativnosti, drugi pa nekakšni, pa čeprav ne vedno čisti abstraktnosti. Atilij Kralj, ki je v zadnjih letih razstavljal že v številnih krajih in galerijah, pred nedavnim tudi v dvorani openskega Prosvetnega doma, je razstavil sedaj v tržaški ob činski galeriji večje število svojih črno-belih risb, akvarelov in temper, ali bolje del v mešani tehniki. Njegova motivika je, kot vedno, motivika, ki jo nabira v naših krajih, na pirmer na Krasu, v Miljah, Skednju, Ricmanjih, v Križu pa tudi nekaj zelo posrečenih motivov iz Pirana ter osem del, osem motivov, ki jih je Kralj posnel med svojimi počitnicami v Grčiji. Gre za dela v mešani tehniki — akvarel in tempera, v katerih prikazuje izredno piano grško morje in bela grška naselja in mesta. Silvij Pečarič, ki živi in dela v Miljah, in ki se je doslej bolj malo javno predstavljal, spada v povsem drugačno področje in je za Mala črna kronika Mladeniča oropala priletno ženico Agenti letečega oddelka še vedno niso odkrili istovetnosti dveh mla dih roparjev, ki sta se v nedeljo malo po 19. uri znesla v Ul. Erberti nad 81 letno Andreino Kompara in ji izmaknila torbico, v kateri je hranila milijon lir, osebne dokumente in nekaj zlatih predmetov. Priletna ženica se je vračala proti domu, ko sta jo prav pred vhodnimi vrati ustavila mladeniča in jo prosila za informacijo. Spočetka se je ustrašila, v pogovore, pa se je strah spremenil v željo, da bi jima pomagala. Nenadoma pa se je pogovor spremenil v nasilno dejanje: roparia sta jo udarila v glavo in prisilila k tlom, kjer je Komparaje-va obležala. Pred begom sta jj sunila torbico, v kateri je imela mi- lijon lir. Njene krike so zaslišali sosedje, ki so takoj poklicali Rdeči križ in policijo. Sprejeli so jo na okulistični oddelek, kjer so ugotovili, da ima rano na čelu in krvavitev v očesu. Ozdravela bo v desetih dneh. sedanjo razstavo pripravil 14. svojih akrilov na platnu. Njegova barvna lestvica je sicer zelo skladna, vendar bolj skopa, saj je za vso zbirko razstavljenih del odbral in uporabil le tri ali bolje celo samo dve barvi in sicer temni in svetli odtenek sinje barve. Če smo prej re kli, da se bliža abstrakciji, bomo dodali, da ne gre vedno za abstralc cijo, pač pa za nekakšne geometrične risbe ali, če hočemo, projekci je, ki so posebno v nekaterih pri merih zaradi svojih skladnosti zelo dekorativne. Sicer pa bo kaj več tem rekla strokovna kritika. Kot je bilo pričakovati, je odprtje razstave privabilo v občinsko galerijo na Trgu Unita izredno veliko občinstva, da je bila v razstavišču prava gneča. Seveda je bilo naj več Slovencev. Razstava bo trajala do 17. t.m. (fre) KD Vesna sočustvuje s prijateljem Mariom Magajno ob izgubi predrage mame Marije. Žalovanju Maria Magajne ob smP> ti mame MARIJE se pridružujejo kolegi Vlasta Bernard Danilo Bizjak Bojan Brezigar Vojko Colja Marij Čuk Nadja Filipčič Ivan Fischer Elio Fornazarič Drago Gašperlin Dušan Kalc Marjan Kemperle Vlado Klemše Jože Koren Aleksander Koren Branko Lakovič Tom Marc Ace Mermolja Bojan Pavletič Aleksander Sirk Sandor Tenee Frane Udovič Gorazd Ve«*l Lucijan Volk Marko VValtritsrh Ob smrti mame Marije izrekata iskreno sožalje tovarišu Mariu Magajni Boris in Justi Race. Dragemu prijatelju Mariu Magajni izreka ob smrti mame Marije iskreno sožalje Egon Kraus z družino. KD Primorsko Mačkolje Izreka iskreno sožalje Mariu Magajni ob izgubi drage mame MARIJE Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje se pridružuje številnim izrazom sožalja ob smrti mame našega dragega prijatelja in tovariša Maria Magajne MARIJE Ob bridki izgubi drage mame Marije izrekajo Mariu Magajni iskreno sožalje družini Štrain iz Doline in Gaspari iz Milana. Ob smrti mame Maria Magajne se pridružujeta žalovanju Filibert in Nadja Benededč. Ob bridki izgubi drage mame Marije izreka Mariu Magajni globoko sožalje Tržaški oktet. Sž Sloga se pridružuje žalovanju Maria Magajne ob smrti drage mame Marije. Ob nenadni izgubi drage mame izraža iskreno sožalje Mariu Magajni Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Umrla je moja draga mama MARIJA TENCE vd. MAGANJA Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnice na pokopališče pri Sv. Ani. ,Za zdravniško skrb in nego se zahvaljujemo primariju prof. dr. Cameriniju in osebju. Žalujoči: sin Mario, sestri Milka In Tončka, brat Jušto, nečakinja Mira in drugo sorodstvo. Trst, 11. januarja 1983 Ob nenadomestljivi izgubi mame MARIJE izrekajo svojemu dragemu dolgoletnemu in predanemu nameščencu, kolegu in prijatelju Mariu Magajni iskreno in globoko občuteno sožalje uredništvo in uprava Primorskega dnevnika uredništvo in osebje agencije Alpe Adria ravnateljstvo in osebje Založništva tržaškega tiska Tatovi obiskali sedež Ljudske glasbene šole V dneh, ko .ie bil zaprt zaradi po čitnic, so neznani tatovi obiskali sedež Tržaške ljudske šole v Ul. Coroneo 17, iz katerega so odnesli več aparatov, ki služijo šoli pri poučevanju na tečajih za razne gla sbene zvrsti. Luciano Ferluga, rav natelj šole, je policistom izjavil, da so tatovi morda vdrli v sedež, ker je kak obiskovalec tečajev pu stil odprta vrata. Višino škode pa zaenkrat ni mogel oceniti. Soočenje med Pollicanijem in Silvanom Viltorjem verjetno ne bo polrebno Namestnik državnega pravdnika Drigani bo danes ponovno zaslišal Emilia Pellicaniia, ki je iz varnostnih razlogov zaprt izven Trsta, in tržaškega tihotapca Silvana Vit torja. Slednji je od dneva aretacije v samici tržaškega zapora in kljub napovedim svojega branilca Vinciguerre še vedno ni zaprosil za začasno svobodo. Drigani r im je včeraj izjavil, da bo zahteval soočenje le v primeru, ko bi to bilo potrebno po današnjih zaslišanjih. Navzkrižna pričevanja, ki sta jih sodniku dala v preteklih dneh Pelikani in Vittor, so karabi njerji baje že dobro preverili. V prihodnjih dneh misli vsekakor Drigani zaključiti tržaško preiskavo o aferi Calvi in o njegovem begu iz Italije skozi naše mesto, nato pa se bo za več tednov poglobil v valutne prekrške, ki jih je Pellicani naredil v Trstu prek Carbonijevih družb s sedežem v našem mestu. E2£SSS!SBH! Namesto cvetja na grob Marije Parenzan in Josipa Sulčiča darujeta družini Sedmak in Vidoni (Križ 306) 15.000 za godbo Vesna in 15.000 lir za moški pevski zbor Vesna. Nenadoma nas je zapustila naša draga ROŽA MALALAN vd. HUSO Pogreb bo danes, 11. januarja, ob 11. uri iz hiše žalosti, Bani št. 39, v opensko cerkev. Žalujoči: hči Lorlca, sin Ivan, nevesta Zora in drugo sorodstvo Bani, 11. januarja 1983 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) Zapustila nas je naša draga ANNA OTA pcr. ŽERJAL Pogreb bo danes, 11. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev. Žalujoči: mož Just, hčerki ter drugi sorodniki Dolina, 11. januarja 1983 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Josipa Sulčiča se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja ter vsem, ki so sočustvovali z nami in počastili -jegov spomin. Svojci Križ, Trst, 11. januarja 1983 ZAHVALA Ob Izgubi našega dragega Pavia Bezeljaka se iskreno zahvaljujemo vsem, kf so sočustvovali z nami in počastili njegov spomin. Družina Trst, Riccione, Nova Gorica, tt* januarja 1983 GORIŠKI D Gledališča BOSSETTI Danes ob 20.30 (red torek) bo na sporedu L. Pirandello: «Henrik IV.» i Giorgiom Albertazzijem. V abonmaju - odrezek št. 4. Rezervacije pri glavni blagajni. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Jutri, 12. t.m., ob 19.30: 4. koncertni večer simfonikov RTV Ljubljana. V soboto, 15. t.m.. ob 19.30: 3. koncert zborovskega abonmaja. Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta. Srednja dvorana Danes. 11. t.m., ob 19.30: Beograjski sodobni balet Smiljane Man-dukič. Okrogla dvorana Jutri, 12. t.m., ob 18.00: predstavitev knjige «Pesniški almanah mladih* in literarni večer «Pesniški večer mladih*. Mala dvorana Večeri filmskih komedij Pierra Etaixa Danes, 11 .t.m., ob 19.00: «Yo-Yo»; jutri, 12. t.m., ob 19.00 «Do-kler si zdrav*; četrtek, 14. t.m.. ob 19.00: «Velika ljubezen*; petek, 15. trn,, ob 19.00: «Obljubljena dežela*. Kino Cappella Underground Zaprto. Ariston 15.30 «Identificazione di una donna*. Eden Danes zaprto. Jutri ob 17.30 «Amici miei n.». Ugo Tognazzi. Nazionale 15.45 «Entity». Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00—22.15 «Bingo bongo*. Grattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-restre*. Film za vsakogar. Penice 16.00 «Testaocroce». N. Manfredi in R. Przzetto. Mignon 15.00 «Cenerentola*. Pilodrammatico 15.00 »Desiderio ero-tico*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Anrora 16.30 «Spaghetti house*. N. Manfredi. Capitol 16.30 «La cosa*. Cristallo 16.30 «La ragazza di Trie-ste*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 17.00 «La poliziotta a New York». Radio 15.30 «Samantha le pomosexy femme*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Blow-out*. J. Travolta. Etimiere 15.30 «A1 di la del bene e del male*. Prepovedan mladini pod 18. letom. * gledališče V TRSTU AUGUST STRINDBERG SMRTNI PLES REŽIJA: GEORGU PARO Premiera: petek, 14. januarja, ob 20.30 — abonma red A — premierski Ponovitve: soboto, 15. januarja, ob 20.30 — abonma red B — prva sobota po premieri nedeljo. 16. januarja, ob 16. uri — abonma red C — prva nedelja po premieri sredo, 19. januarja, ob 20.30 — abonma red D — mladinski v sredo četrtek, 20. januarja, ob 20.30 — abonma red E — mladinski v četrtek Pred premiero v petek, ob 20, uri otvoritev razstave: Gledališki ustvarjalec MILAN SKRBINŠEK Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav. Razstave V Občinski galeriji v Trstu razstavljata do 17. januarja Atilij Kralj * Silvio Pečarič. Umik: od 10. do 13- in od 17. do 20. ure. Ob praznikih od 10. do 13. ure. V galeriji TK Ul. sv. Frančiška 20 te še Dekaj dni na ogled samostojna razstava Lojzeta Spacala «slike in kolaži malega formata*. V galeriji Loža v Kopru je odprte velika razstava, ki jo v galerijah Loža in Meduza prirejajo Obalne galerije. Gre za razstavo nove ev-ropske in ameriške risbe, na kateri sodeluje kakih 70 sodobnih slikar-lev iz ZDA, Italije. Nemčije, Av-?irije. švice. Portugalske. Anglije 10 Francije. Včeraj-danes Danes, TOREK, 11. januarja PAVLIN Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.42 — Dolžina dneva 8.58 — Lu-na vzide ob 5.26 in zatone ob 14.30 Jutri, SREDA, 12. januarja TATJANA Vreme včeraj: najvišja temperatu-ra 1.2 stopinje, najnižja 3,2 stopi-aJe, ob 18. uri 6 stopinj, zračni tlak 1635.3 mb ustaljen, brezvetrje, vla-67-odstotna, nebo jasno, morje 'terno, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Pamela Braz-*avh. Linda Lissiach. Stefano Spon-jte. Malteo Vecchiet. Emanuele Del-Sfn. Norwena Narder, Antonio Di Pave. t kklRLI SO: 60 letna Elcna Sa1a-dic por. Soldo, 69 letni Emanuele rtllicieh, 86 letni Bernardino Man-jtedonio, 80-letna Maria Alberti. 72-teni Romano Gerdol, 47-letna Vin-V'e»za .Massaro por. Penco, 94 letna {da Pangos vd. Vltkovich, 52-letna tekana Maroe por. Carlini, 74-let-n® Matilde Kermac, 79 letna Tere-? Vatta por. Piscanz, 81-letna Mačja Croci. 69 letna Nives Žane vd. omarini, 80 letna Anna Ota por. Ze .'te'- 54 letna Mafalda Fontanot por. i )d.0- 68 letni )mcro Gregori, 77 te' Luigi Giurissevich, 78-lelni Re teo Flora. 74-letna Anna Glavina d- Roiaz, 81 letna Arnalda Staindl d. Borisi, 77 letna Anna Ovidoni j • Ipavaz, 63-letna Maria Carme-a Saulig, 91-letni Antonio Antonini, |7 lefIliii,iiuiiiiiuiiiiiMiilllJ,!iiiiiiiiiliniii,ii,i.ifiiii n.......m,ii, im i im iMiminloi CENENI VZHOD OCRAŽA življenja že 240, to se pravi, da že vsak četrti novorojenček, od 1000 otrok ne dočaka svojega desetega leta že 400 otrok. In še se v svetu že govori, da je tuberkuloza praktično premagana bolezen, je na južnoafriškem podeželju hudo razširjena in celo v «valu napredovanja*, to se pravi, da število obolelih celo narašča. V deželi, kjer 4 milijoni versko fanatičnih Burov gospodari nad 22 milijoni črnskega prebivalstva, ni kaj upati, da bi nove leto prineslo kako izboljšanje za brezpravno črnsko rajo. Južnoafriški gospodarstveniki in sociologi menijo, da letošnje leto ne bo prav nič boljše od lanskega, ki ie zapustilo deželi kaj slabo «dedišči-no», najmanj 3 milijone brezposelnih, seveda izključno črnskih -ljudi ter mešancev. Zato je povsem «naravno», da milijoni črnskih ljudi žive v tej «do včeraj bogati* deželi brez vsega, v popolnem pomanjkanju in to še «se-gregirani*, to se pravi »blokira-ni» ali malone zaprti v tako imenovanih «bantustanih». nekakšnih taboriščih, ki jih je Pretoria postavila v najmanj plodnih predelih Južnoafriške unije, prav na samem .južnem robu dežele. V Pretorii so se namreč hoteli otresti odvečne delovne sile. ki je rinila v mesta, tudi v tiste mestne četrti, kamor temnopoltemu človeku in mešancu ni dovoljeno, v kolikor ni v tem mestu zaposlen in ima zato ustrezno dovoljenje. V glavnem mestu Južnoafriške unije so s tem konfi-niran.jem črnske mase hoteli tudi svetu dokazati, da .je njihova dežela ali vsaj njeno slavno mesto «normalno mesto z belopoltim . prebivalstvom*, ki temnopoltega prebivalstva tako rekoč ne potrebuje in zato tudi ga ne more izkoriščati, kaj šele da bi ga tlačilo. V zadnjem času, posebno tik pred prehodom v novo leto pa se je v Pretorii in tudi drugod po deželi začelo vse jasneje govoriti tudi o krizi, ki je zajela deželo. Kot .je znano .je bila Južnoafriška unija tista afriška dežela, ki se .je bahala z najvišjo življenjsko ravnijo, z največjim bogastvom in tudi razvojem. Vse to je bilo tudi povsem razumljivo, saj ima dežela največje rudnike diamantov na sveta , in do- Odlična švicarska ura ne gre več v promet Švica je znana po svojem trdnem gospodarstvu, po tajnosti in solidnosti bank, po malone neznatni inflaciji in seveda po svojih izredno preciznih urah. Teda zdi se, da je val krize, ki je zajel ves svet, pljusknil tudi v to deželo, ki je, kot smo rekli, znana po solidnosti, bogastvu in še marsičem pedobnem Grupa podjetij, ki izdelujejo znane švicarske ure in sicer družba ASUAG je namreč sporočila, da njeni posli ne tečejo tako. kot bi bilo želeti in da .je nebo nad Švico zelo oblačno. Še več, če se ne bodo švicarske banke pomuiale in priskočile na pomoč, se tovrstni švicarski dejavnosti kažejo slabi časi. Grui i, o kateri je govor, obsega podjetja, ki izdelujejo slovite . ure vrste longines. certina, eterna, rado in še kako drugo mančšega slovesa. Poročilo družbe ASUAG pravi, da so ta podjetja imela v poslovnem letu 1981 za 150 milijonov švicarskih frankov primanjkljaja. To se pravi, da so v letu dni izgubila nad 100 milijard lir v naši valuti. Hkrati pa se je že v prvem polletju komaj minulega leta prodaja njihovih ur zmanjšala za nadaljnjih 10 odstotkov, v drugem polletju pa so se naročila skrčila kar za 40 odstotkov. Lz tega v kompetentnih krogih menijo, da je letošnje leto hudo nevarno in to še posebej zaradi dejstvo, da je na tržišču zelo veliko neprodanih ur, kolikor jih je ostalo iz prejšnje proizvodnje. In kje so razlogi za takšno stanje? Predvsem je treba vzroke za niihovo krizo iskati v veliki količini sicer dobrih a veliko cenejših ur, ki prihajajo na svetovni trg z Daljnega vzhoda pa tudi iz Sovjetske zveze. Drugi razlog pa je v svetovni krizi, kajti v svetu je vedno manj denarja in zato gre težje v promet blago, ki ima sicer veliko veljavo, a je manj dostopno za vedno bolj plitve žepe. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da ta kriza ne pomeni za Švico hude krize, kajti Švica tako rekoč ne pozna brezposelnosti, kajti kaj naj pomeni 0.5 odst. brezposelnih v primerjavi z 8. celo 11 odstotki, ki jih beležijo drugod po svetu. Vendar je na področjih, kjer je urarska dejavnost bolj zgoščena, ta brezposelnost veliko večja in dosega v krajevnem merilu tudi 10 odstotkov. bavlja nad 50 odstotkov vseh tovrstnih kristalov svetu. Poleg tega ima . tudi najcenejšo ali skoraj najcenejšo delovno silo na svetu, o čemer posredno govore podatki, ki smo jih navedli v začetku, ko smo rekli, da je v taboriščih ali kot jim pravijo v «bantustanih», torej v naseljih za črnce plemena Bantu, na milijone ljudi, ki nimajo nikakršnih pravic, razen »pravice*. da lahko služijo za bedno mezdo v rudnikih diamantov. Kriza, ki se je začela kazati že pred časom, vendar v milejši obliki, je sedaj tako rekoč iz-. bruhnila in ne več med temnopoltim, pač pa se med vladajočimi belopoltimi ljudmi čedalje glasneje govori o krizi, o kateri govorijo tudi povsem konkretne številke: .dežela, ki je do pred nedavnim veljala za gospodarsko trdno, ugotavlja sedaj, da se je preveč zadolžila, saj znašajo njeni zunanji dolgovi nič manj kot dvajset milijard dolarjev. In prav sedaj, v času, ko so prišle te številke na dan, je vlada zaprosila mednarodni denarni sklad za novo posojilo od obilne milijarde dolarjev. Zato se v Pretorii čedalje pogosteje in tudi vedno bolj glasno poudarja, da je v Južno afriški uniji «zlata doba* mimo in da bo treba povsem spremeniti tok, če se dežela hoče izvleči iz ekonomskih težav. Kdo bo to plačal, se ve: pač kot vedno, najšibkejši, torej črnska raja. Vendar to ne bo dovoli, kajti iz že ožete limone nimaš več kaj izcediti. Obisk nacističnih taborišč se veča BERLIN, januarja — Ko so se kmalu po končani drugi svetovni vojni ljudje iz vseh nekoč zasedenih dežel hodili poklanjat spominu svojih žrtev v nacističnih taboriščih, so se po večini vračali domov žalostni in tudi jezni. Žalostni iz dveh razlogov, ker so pač videli, kako nečloveško je bilo ravnanje nacističnih zločincev in ker so epa$a& kako so se nemški ljudje'obnašali do njih. To pa jih je spravljalo celo v bes, kajti le redek je-hil-Nemec, ki je priznaval nacistične zločine, vtem ko je večina ljudi trdila, da za nacistična taborišča sploh ni vedela. Kaže pa, da so se razmere tudi v Nemčiji spremenile, kajti po podatkih vzhodnonemške a-gencije je tri bivša nacistična taborišča v pravkar minulem letu obiskalo milijon ljudi. Res je, da je bilo lepo število teh ljudi iz tujine, vendar je teh bilo manj kot Nemcev, kot domačinov, kaj ti nacistična uničevalna taborišča obiskujejo tudi nemški l.judje, predvsem šolarji. Po podatkih agencije ADN je v pravkar minulem letu obiskalo memorialnj kompleks strahotnega taborišča v Saksenhausnu, kjer so nacisti pomorili nad 100 tisoč ljudi, nad pol milijona ljudi, v podobno žalostno znanem nacističnem taborišču Buchewald pa se je poklonilo spominu žrtvam kakih 400 tisoč obiskovalcev, v bivše taborišče Ravensbriick pa je prišlo kakih 160 tisoč ljudi. Kakor je znano, so zelo lep in pretresljiv spomenik žrtvam nacističnega terorja v Buchenwaldu postavili že pred 25 leti. da bi ostal spomin na veliko zlo trajno živ, da bi ljudje ne pozabili, kaj je bil fašizem, kaj je bil na cizem. Ker v taborišču vodijo statistiko o obisku, računajo, da bo v letošnjem letu dosežena »okro-gla* številka 10 milijonov obiskovalcev, kolikor jih bo z letošnjim letom v vsem času, odkar so biv še taborišče spremenili v memo-rialni kompleks, ki naj spornima bodoče rodove, naj ne pozabijo velikega zla, ki ga je predstavljal naeifašizem. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Italijanske kronike 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 Tam tam 15.00 Muppet show s Jamesom Co-bumom . 15.30 šola in vzgoja 16.00 Shirab, risanka 16.30 Dnevnik 1 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Neposredno iz studia 17.10 «Nils Holgersson* - nadaljevanka 17.30 «Nežni in divji* 18.00 Dick Turpin: Sodnik. TV film 18.50 Zabavno - glasbena oddaja, ki jo vodita Cochi in Renato 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.30 Macario: Storie di un comico 21.45 Dnevnik 21.55 Rojstvo diktature, 3. del , 23.15 Mister Fantasy 23.45 šola in vzgoja 00.15 Dnevnik - Danes v parlamentu . Vremenska slika Drugi kanal 8.30 Zimski šport: za svetovni pokal - dvosedežni bqb 12.'30 Opoldanski program 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 Tandem 14.05 Videogames, 1. del 14.20 Doraemon, risanka 15.00 Čudno se mi zdi 15.30 Doraemon. risanke 15.50 V studiu 16.00 Šola in vzgoja 16.30 Pianeta 17.30 Dnevnik 2 - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Set: Srečanje: s kinematografijo 18.40 Dnevnik 2 - Šport 18.50 «Le strade di San Francisco*: Osebno, TV film 19.45 Dnevnik 2 . Vesti 20.30 «La bella di Roma*, film 22.10 Dnevnik Večerne vesti 22.20 Srečanje v kinematografu 22.30 Proti letu 2000 Tretji kanal 9.55 - 14.30 Zimski šport: Svetovni pokal - Moški slalom 16.00 Ženski slalom 17.00 Sedanji italijanski avtorji 18.30 L’orecchiccchio, glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 20.05 šola in vzgoja 20.30 Koncert komornega orkestra RTV iz Rima 21.30 Dnevnik 3 22.05 Delta 22.50 Jezera v Italiji JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.50 Propagandna oddaja 9.55 Ruhpolding: Slalom za ženske 12.20 Poročila 12.25 Ruhpolding: Slalom za ženske 15.55 Poročila 16.05 Slalom za ženske 17.10 Veleslalom za moške 17.35 Krpica in oblak, sovjetska lutkovna serija 17.55 Od vsakega jutra raste dan: Tržič 18.25 Gorenjski obzornik 18.40 Mravlje 18.55 Knjiga 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 -TV dnevnik 19.55 ' Vreme 20.00 D. H. Lavvrepce: Sinovi in ljubimci, angleška nadaljevanka 20.55 Skupno, notranjepolitična oddaja Koper 13.30 Odprta meja Danes bodo v okviru «Odprte meje* med drugim še naslednje vesti: TRST — Jez na Soči GORICA — Prometna policija TRST - 90-letnica PSI VIDEM — Tisočletnica mesta TRST - Premogovni terminal 17.00 Z nami pred kamero 17.10 Smučanje: Svetovni pokal 20.15 Kako umoriti dedinjo, film 21.45 Press club, novinarska srečanja Zagreb 17.45 Kdor hoče, ta zmore 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Telestart 81, zabavnoglasbena oddaja 20.50 Lenny, film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Integracija prizadetih otrok v normalni šoii; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; Spleta na: Prodana neve- j&afciiiiiMMi nostni 'sprehod v' BeriččijdJ i3.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v KOPER (Slovenski program) 6.00, 7.00, 13.00, 14.00 Poročila; 16.00 Primorski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Slovenski radijski program; 7.15 Val 202; 13.15 Kinospored; 13.30 Zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje; 14.30 ►Jz. »zborovskega arhiva; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po-željah; 16.15 Aktualna tema; 16.30 1 nadaljetanJlh^isOekaVvMTršSTSaffi -Nabavna- glasba in EP. zdrav!*; 14.30 Kam, Peter Pan?; 15.30 Jazzovski koncert' 16.00 Almanah: Slovenci v Združenih državah Amerike in njihova dejavnost med prvo svetovno vojno; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovenska poetična drama: »Zlata čeveljčka*. V sklopu dramskega niza »Slovenska poetična drama* je danes ob 18. uri na sporedu dramolet Dominika Smoleta «Zlata čeveljčka*. To je simbolična igra iz sodobnega življenja s humorno, pa-rodično obravnavo usode samomorilca. ki je prejšnji petek doživela pod režijskim vodstvom Mileta Koruna svojo krstno izvedbo v ljubljanski Drami, za naš radio pa jo je s skupino Radijskega o-dra režijsko realiziral Mirč Kragelj. KOPER (Italijunski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13,30. 14.30, 15.30, 16 30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Jutranji programi: 9.32 Lucianovi dopisi: 10 00 Teksti in glasba; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.20 Glas bem premor: 10.40 Mozaik: 11.00 Kirn; 11.32 Pesem tedna: 1135 Glasbeni premor: 11.45 Orkester «Edig Galletti*; 12.00 Na prvi stra ni; 12.05 Glasba po želiah; 14.33 Glasbena oddaja; 15.00 Tris asov: Michele Zarillo, Tom Jor.es in Re nato Zero: 15.32 Craslr 16.00 Glasovi našega časa; 16.15 Plošče Sonora; 1C.45 Poje zbor Tita Birknebner iz Topogliana. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.30 Glasbeno jutro; 10.03; Radio anclTio; 11.10 Glasba, glasba in besedilo; 11.34 Radijska drama; 12.03 Ul. Asiago-Tenda glas-beno-govomi program; 13.35 Ma-ster; 14.30 Radijski romani; 15.03 Tisket; 18.05 Mah koncert; 18.38 šola in vzgoja; 19.25 Radio 1 — jazz; 19.53 La Cometa di Halley; 21.30 Folklorna glasba. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...? 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes ob 13.; 13 30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak z mladimi: 14.35 Čez tri gore: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00: 18.00 Sotočja; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 ‘Minute z Ljubljan skim jazz ansamblom; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi; 20.35 Nina Patarčec - klavir; 21.05 Žarko Petan: Maturanti; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Mikrofon; 23.05 tiskar Davičo: Pesem; 23.15 Mozaik lahke glasbe. BRANKO MARUŠIČ 6. SLOVENCI NA GORIŠKEM MED LETI 1900 IN 1915 Ob tem moramo omeniti, da so imeli italijanski oz. fur-nski socialisti svojo lastno organizacijo kot Partito sofista nel Friuli, ta se je marca leta 1913 preimenovala Federazione socialista friulana. V razvoju delavskega gi-,nja je pri obeh deželnih narodih več analogij. Slovenci spočetka bolj ali manj pridruženi italijanski organiza-i vse do nastanka lastne deželne, ki jo od ustanovitve j je vodi dr. Henrik Tuma. Za razliko od Slovencev pa riški oz. furlanski delavci v Avstriji izdajajo tudi svoja asi la kot so «Nuova idea« (1902-1904) in «11 socialista iulano« (1910-1912). Sam nastanek lastne slovenske sofistične organizacije v deželi je povezan s poskusi akti-ranja kmečkega prebivalstva. Sprva je kazalo, da bi znala ti leta 1907 ustanovljena kmečka stranka vez med kmeč-mi množicami in industrijskim proletariatom. Seveda l razvoj agrarne stranke ni šel v to smer, saj je ostala svojem bistvu meščanska stranka. Socialistična stranka i Goriškem pa seveda ni bila gluha za kmečko vpraša-e, ki je v bolj agrarni kot pa industrijski deželi, dobivalo poseben pudarek; peta deželna konferenca goriške organizacije Jugoslovanske socialnodemokratske stranke je maja leta 1913 reševala in rpšila tudi odnos stranke do kmečkega vprašanja. V goriški deželni organizaciji je bil očiten vpliv dr. Tume, ki je poleg idejnega snovanja pokazal tudi veliko smisla za praktično organiziranost stranke. Še za časa svojega delovanja v buržoaznem taboru je pokazal na veliko potrebo strankarskih sopotnih predvsem gospodarskih ustanov, tudi kot socialist ni tega zanemaril spoznavajoč, da so konsumne delavske organizacije »nudile vir dohodkov za delavske politične organizacije in akcije.« Vsaka obravnava razmer na Goriškem je nepopolna če zanemarimo dogajanja pri sodeželanih, italijansko ali furlansko govorečih. Politična dogajanja, ki smo jim tu priča, bi pač zahtevala posebno obravnavo. Tudi Italijani niso na političnem področju enotno nastopali. V Gorici in večjih italijanskih krajih na Gradiščanskem so imeli prevlado liberalni nacionalisti, predvsem v društvu «Unio-ne« in drugih sopotnih organizacijah, ki so delovale za ohranitev italijanstva. Tudi tabor liberalnih nacionalistov ni enoten, saj v njem nastopajo ekstremni (iredentisti) in zmernejši. Podeželje se je oprijelo krščansko socialnega programa A. Zanettija in dr. L. Faiduttija. Ko je prvi politično propadel, je stranko vodil Faidutti; deloval je predvsem na gospodarskem področju, politično pa je bil povsem na vladnih pozicijah, zato se je njegovega gibanja oprijel vzdevek zlasti pri političnih nasprotnikih, da je avstrija-kantsko. Na razmere pri goriških Italijanih vplivajo šte- vilni, zlasti zunanji činitelji. Najprej je to bolj ali manj odkrita akcija iredentizma znotraj avstrijske države, zunanji činitelj pa je gotovo sprememba odnosa Italije do iredentizma povezana z imperializmom, ki ga Italija ne skriva in ga tudi v praksi dokazuje. Italija čedalje bolj usmerja pogled na Balkan in zavzetje »neodrešenih« krajev ob severnih in vzhodnih obalah Jadrana sodi v program njenih osvajalnih načrtov. Ta dejstva nedvomno odmevajo na Goriškem. Ta bežni pogled na petnajst let goriške slovenske zgodovine v začetku dvajsetega stoletja pušča vrsto vprašanj še povsem neobdelanih. Premalo so gotovo razčlenjeni gospodarski pojavi tega za celotne avstrijske razmere ko-njunkturnega obdobja. Gorica ni prikazana kot pomemben slovenski kulturni center z močno izdajateljsko dejavnostjo, ni bila posvečena pozornost gospodarskim razmeram podeželja (zadružno gibanje organizirano po strankarskih kriterijih). Zanimiv in poučen bi bil prikaz razmerja goriške mestne občine do someščanov slovenske narodnosti; mimogrede omenimo, da je bila revizija državnega štetja leta 1910 zaukazana tudi v Gorici, podobno kot v Trstu, zaradi očitnih potvorb, ki jih je zagrešil magistrat. Posebno poglavje predstavljajo tudi goriški Nemci, ki svoj vpliv večajo povsem v skladu s pojačanim valom germanizma v splošnih državnih okvirjih. Na področju šolstva bi lahko omenili nastanek prve slovenske državne gimnazije v monarhiji s slovenskim učnim jezikom (1913). Problemov je še več in vsak bi mogel dopolniti to skico razmer, ki so bile svojstvene, a so vendar potekale v skladu z razvojem političnih razmer pri Slovencih vobče. Maja leta 1915 je Italija napovedalo vojno svojemu nekdanjemu zavezniku Avstro-Ogrski. V šestih ofenzivah, ki so bile potrebne za osvojitev Gorice avgusta leta 1910, se je to lepo sončno mesto, .avstrijska Nizza», spremenilo v kupe ruševin; osvojitev Gorice je Italijanom pomenila predvsem moralno vzpodbudo zaradi neuspeha, da bi osvojili pomembnejši strateški cilj, ki je bil nedvomno Trst. Stara predvojna Gorica je bila uničena, a je še mogel potem, ko so jo Avstrijci ponovno zavzeli oktobra leta 1917 goriški gimnazijski profesor F, X. Zimmermann — poznajo ga slpvenski slovstveni zgodovinarji kot pisca prispevkov k Čopovi biografiji — v svoji knjigi, ki je izšla v Celovca kot prvi zvezek .Goriških študij. (1918) upati, da se bo mesto ponovno razvilo in pri tem ni skrival nekih germanskih poudarkov. Ponovni prihod Italijanov v Gorico 7. novembra 1918 je navduševal dnevniške zapiske zgodovinarja C. L. Bozzija. Leta 1920 se je po šestih letih odsotnosti vrnil v Gorico dr. Bogomil Vošnjak. Od njegove družinske vile »Judite« na goriškem Korzu je ostal le še kup ruševin in v teh ruševinah so bile pokončane tudi Groharjeve slike, ki so pred vojno žarile s sten Vošnjakovega lepega doma. Kako različna je bila ta Gorica. Vojna jo je spremenila v mesto upov in vizij, v mesto obžalovanja in končno tudi v mesto veselja, čeravno sredi ruševin, ki so označevale začetek novega obdobja v zgodovini mesta in območja, ki mu je bila središče. (Konec) mwI Mvavž/a'. -n dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki Delegacija dolinske občine, ki |o |e vodil župan Švab, |e obiskalo dolgoletnega župane in političnega delavca Dušana Lovriho, ki |e pred kratkim slavil 60 let Opčine se pripravljajo na tradicionalni Kratki pust. Slika je s prvega sestanka pripravljalnega odbora V četrtek |e bilo v papirnici Cartlmavo srečan|e o usodi obrata, ki to se ga udeležili sindikalisti In člani vodstva tovarna Marsikdo se je na tiho spraševal, «Kje so tisti lepi časi...« Na Isti prireditvi je nastopil tudi krajevni cerkveni otroški zbor Trebčah so v četrtek odprli etnografsko razstava Lahko noč...- ki in >a mirndiio Kr, Primarne V trebenskem L|udskem domu sl |e lahko občinstvo ogledalo zanimivosti Iz močnega življenja naših dedov In babic v tržaškem Krožku za kulturo In umetnost |e pred kratkim pel tudi mlnrllnakl rhnr Glasbene matice. Vodi Stolan Kuret V štlvanskl cerkvi |e bil v petek koncert božičnih pesmi. Nastopila sta zbora Fant|e izpod Grmade In devinski dekliški zbor V Čedadu je bila v nedeljo že tradicionalna prireditev, posvečena beneškim izseljencem. Srečanja se je tudi letos udeležilo veliko število naših rojakov v Beneški Sloveniji, vero v boljšo prihodnost. Na Dnevu emigranta je Beneško gledališče uspešno uprizorilo Hlapca Jerneja ki so tako spet odločno Izpričali Na abonmajskem koncertu Glasbene matice sta v četrtek nastopila violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Sček Na Božičnici v priredbi boljunskega Mladinskega doma |e nastopil tudi mladinski pevski zbor K n Frnnr.fi Prpšpran Na sliki članice in člani dramske skupine KD F. Prešeren Iz Bo-Ijunca, ki so za Štefanovo uprizorili «P’sut je lepu, narl|'pše je d'ma». Delo je napisala in režirala Tatjana Turko V repenskl telovadnici je v soboto igrala proseška godba na pihala, ki jo vodi Slavko Luxa NOGOMET L ITALIJANSKA UGA Roma zimski prvak Rimski nogometaši osvojili v Turinu točko Juventus praznih rok v Genovi - Udinese igral neodločeno v gosteh Roma je zimski prvak, Juventus pa je v Genovi doživel polom. S tem je v bistvu povedano vse o nedeljskem petnajstem kolu prvoligaškega prvenstva, ki je potekalo po predvidevanju. Romi je uspelo iztržiti dragoceno točko v Turinu, potem ko je bila že v vodstvu. To ji je tudi zadostovalo za osvojitev naslova zimskega prvaka, saj Veroni ni uspelo premagati solidno Sampdorio. čeprav je bila dalj časa v vodstvu. Veliko presenečenje pa je bilo v Genovi, kjer je Juventus doživel že četrti poraz na tujem igrišču. S tem IZIDI 15. KOLA Avellino - Udinese 1:1 Cagliari - Ascoli 3:1 Cesena - Napoli 0:0 Fiorentina - Piša 2:1 Genoa - Juventus 1:0 Inter - Catanzaro 5:0 Torino - Roma 1:1 Verona - Sampdoria 1:1 ANKETA AGENCIJE ANSA Roma bo novi prvak RIM — Ob koncu zimskega dela nogometnega prvenstva italijanske A lige je italijanska tiskovna agencija Ansa izvedla anketo med trenerji 16 prvoligašev o uspehih in neuspehih prvega dela prvenstva in o predvidevanjih za osvojitev naslova italijanskega prvaka. Iz odgovorov je razvidno, da bo naslov prvaka osvojila Roma, da je doslej najbolj razočaral Napoli, da je bil med italijanskimi igralci najboljši Vierchowod, med tujci pa Falcao. Od nogometašev je najbolj odpovedal Urugvajec Victorino, Ancelotti naj bi bil nova zvezda reprezentance, za najboljšega trenerja pa je bil izbran trener Verone Bagnoh. KOŠARKA V PRVENSTVU CI LICE Na vrhu lestvice brez sprememb Jadranovci so trenutno na šestem mestu s štirimi točkami zaostanka za vodilnim CasteJIrancom, ki bo v soboto gostoval v Trstu Da je bila Jandranova sobotna zmaga v gosteh proti Portoreeana-tiju še kako pomembna, jasno kažejo razpleti v tem, 14. kolu prvenstva C-l lige, saj so vsa moštva z vrha lestvice zmagala, čeprav nekatera tudi z dokajšnjo težavo. To velja v prvi vrsti za vodilni Castelfranco, ki je doma dokaj tesno premagal skromno peterko Stefa-nela iz Trevisa, in za Cavejo. ki je prav tako z veliko težavo pred svojim občinstvom premagala Budrio. Naj dodamo še, da je videmski Eurocar v gosteh premagal moštvo Centa s štirimi točkami razlike. To srečanje pa so igrali za zaprtimi vrati, ker so domače moštvo kaznovali zaradi nešportnega občinstva. Jadranovci so trenutno šesti na lestvici skupno z moštvom Canelle iz San Dona ja. Naši košarkarji pa bodo v zadnjem kolu prvega dela prvenstva igrali doma proti vodil- iiiiiiiiiimniiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHimimimuiiiu PLAVANJE V INDIANAPOLISU LESTVICA Roma 22; Verona 21; Inter 19; Juventus 18: Udinese, Torino 16; Sampdoria. Fiorentina, Cesena, Cagliari 15: Genoa 14; Piša, Avellino, Ascoli 12; Catanzaro, Napoli 9. PRIHODNJE KOLO (16.1.) Avellino - Torino, Catanzaro -Fiorentina, Genoa - Ascoli, Inter -Verona, Juventus - Sampdoria, Piša - Cesena, Roma - Cagliari, Udi-nese - Napoli. porazom imajo sedaj Turinčani že štiri točke zaostanka za Rorno. S tem nočemo reči, da se je Juventus že «poslovil» od naslova, gotovo pa je, da se bodo morali Turinčani pošteno potruditi, da bodo lahko osvojili končno zmago. Inter je kljub megli visoko premagal Catanzaro in se tako uvrstil na tretje mesto. Vrhu lestvice se približuje tudi Udinese, ki je v Avellinu osvojil pomembno točko. Videmčani so tako zopet potrdili, da uspešno igrajo na tujem. Fiorentina in Cagliari sta dosegla zlata vredni zmagi, in se tako oddaljila od spodnjega dela lestvice. Napoliju pa je uspelo v Ceseni iztržiti remi, ki je zanj zelo pomemben po ostrih polemikah. BRATA PETRIČ SIJAJNA Darjan Petrič INDIANAPOLIS — Brata Borut in Darjan Petrič sta dosegla na odprtem plavalnem prvenstvu ZDA (v 25-metrskem bazenu) izjemen uspeh: v petih disciplinah sta osvojila dve prvi, dve drugi in eno tretje mesto. Borut Petrič je osvojil prvi mesti tako na 200 m kot na 400 metrov prosto. V prvi preizkušnji je s časom 1’48”27 premagal nič manj kot svetovnega rekorderja, domači- na Gainesa, na še enkrat daljši progi pa je z dosežkom 3’47”24 porazil prav tako Američana Kostoffa. Borutov čas na tej razdalji je obenem četrti najboljši dosežek na svetu v malem bazenu. Darjan Petrič je bil dvakrat drugi in enkrat tretji: na častni mesti se je uvrstil na progah 800 m in 1.500 m prosto. V obeh disciplinah je prišel pred njim do cilja le Ko-stoff. Na krajši progi je mlajši od Petričev zabeležil čas 7'48”74, na daljši pa 15’01”55. Oba brata Petrič sta s sodelovanjem na odprtem plavalnem prvenstvu ZDA nadvse zadovoljila, saj sta izboljšala tri državne rekorde in štiri osebne. Levji dežel zmag so v Indianapolisu tudi v zadnjem od treh tekmovalnih dni osvojile plavalke NDR, ki so postavile tudi tri nove rekorde (vedno v malem bazenu). Tako je Birgit Meineke preplavala 100 m prosto v času 53”99; Comelia Sirch je zmagala na 200 m hrbtno s časom 2’07”74, ženska štafeta NDR pa je bila prva na 4x100 m prosto v času 3’41”74. nemu Castelfranču. Srečanje bo v soboto v tržaški športni palači s pričetkom ob 20.30. Za to tekmo vlada veliko zanimanje ne samo med našimi navijači, temveč tudi v Castelfrancu, od koder so že najavili, da bo dopotovala v Trst skupina kar 500 navijačev. IZIDI 14. KOLA Castelfranco - Stefanei 77:74 Sysdata - Eurocar 75:79 Caveja - Budrio 71:67 Maltinti - Canella 85:92 Portorecanati - JADRAN 83:87 San Bonifacio - Castiglione 90:79 Vicenza - Teramo 114:92 C is - Pino 102:83 LESTVICA Castelfranco 14 11 3 1056: 961 22 Vicenza 14 10 4 1115:1067 20 Cis 14 10 4 1137:1012 20 Eurocar 14 10 4 1194:1131 20 Caveja 14 10 4 1171:1077 20 JADRAN 14 9 5 1168:1086 18 Canella 14 9 5 1114:1069 18 Maltinti 14 7 7 1118:1075 14 Teramo 14 7 7 1178:1125 14 Stefanei 14 6 8 1090:1129 12 San Bonifacio 14 6 8 1145:1176 12 Budrio 14 4 10 1030:1119 8 Pino 14 4 10 979:1209 8 Sysdata 14 3 11 1114:1148 6 Portorecanati 14 3 11 958:1198 6 Castiglione 14 3 11 1021:1182 6 PRIHODNJE KOLO (15.1.) JADRAN - Castelfranco (ob 20.30 v tržaški športni palači); Stefanei -Cis Pordenon; Eurocar Videm - Vicenza: Pino Firence - San Bonifacio: Canella - Portorecanati; Castiglione - Caveja: Budrio - Sysdata; Teramo - Maltinti. NOGOMET 2. ITALIJANSKA LIGA Cremonese - Cavese 2:2 Foggia - Catania 0:0 Lazio - Arezzo 2:2 Lecce - Milan 1:1 Monza - Bari 1:0 Palermo - Atalanta 3:0 Perugia - Campobasso 3:0 Reggiana - Bologna 0:0 Sambenedettese - Varese 0:1 LESTVICA Lazio 26; Milan 24; Cavese, Cata- nia, Cremonese 21; Como 20; Arez-zo 19: Lecce, Palermo 18; Varese, Bologna 16; Campobasso 15; Sam-benedettese, Perugia, Atalanta 14: Reggiana. Foggia in Monza 13; Bari, Pistoiese 12. PRIHODNJE KOLO (16.1.) Arezzo - Lecce, Atalanta - Milan, Bari - Palermo, Bologna - Cremonese, Campobasso - Como, Catania -Lazio, Cavese - Reggiana, Pistoiese - Foggia, Sambenedettese - Monza, Varese - Perugia. 1® 1 Cibona v formi, a C. zvezda vodi 'Nedvomno je, da se zagrebška Cibona vrača v najboljšo formo. Zagrebčani, ki so v tem prven stvu startali z nekaterimi nepri čakovanimi porazi, so si v zad njem času opomogli in v tem, 14. kolu doma še zanesljivo premaga li moštvo Zadra. V Zagrebu je bil pravi derbi: čudovit ambient (10.000 gledalcev) in zelo dobra igra obeh ekip. Cibona pa je strla odpor nasprotnikov proti koncu tekme, predvsem po zaslugi sijajne igre obeh centrov Knega in čosiča. Sama na prvo mesto prvenstvene razpredelnice pa se je povzpela beograjska Crvena zvezda, ki je bila v srečanju proti Šibenki v težavah le v uvodnem delu. Nato so Beograjčani, predvsem po zaslugi razigranega Nikoliča, vsilili nasprotnikom svoj tempo igre in vprašanje zmagovalca ni bilo več v dvomu. Za presenečenje pa je tokrat poskrbel beograjski Radnički, ki se je na Reki oddolžil Kvar-neru za spodrsljal v Beogradu in je tako osvojil zlata vredni točki, s katerima lahko še upa na obstanek v prvi ligi. In za «malo presenečenje» je poskrbela tudi sarajevska Bosna, ki je osvojila točki v Ljublja- ni. Gre pa priznati, da je Oimpija igrala z Vilfanom in Brodnikom, ki nista še povsem o-krevala. Tudi po tem kolu ostaja prvenstvo še zelo izenačeno. Beograjska Crvena zvezda je sicer sama na vrhu razpredelnice, ni pa izključeno, da bo že v prihodnjem kolu prišlo do sr.r . saj bodo Beograjčani gostovali v Splitu, kjer si Jugoplastika ne sme več dovoliti spodrsljajev. IZIDI 14. KOLA V LJUBLJANI: Olimpija - Bosna 92:95 V ZAGREBU: Cibona - Zadar 107:83 V BEOGRADU: Crvena zvezda - Šibenka 111:93 V ČAČKU: Borac - Jugoplastika 80:79 NA REKI: Kvamer - Radnički 90:103 V BEOGRADU: Partizan - Budučnost LESTVICA Crvena zvezda Beograd 20; Zadar, Šibenka Šibenik, Cibona Zagreb, Bosna Sarajevo in Partizan Beograd 18; Jugoplastika Split in Olimpija Ljubljana 14; Budučnost Titograd in Borac čačak 6; Radnički Beograd 6; Kavrner Reka 4 PRIHODNJE KOLO (15. 1.) Olimpija Partizan; Bosna - Kvarner; Radnički - Cibona: Zadar - Borac: Jugoplastika - C. zvezda; Šibenka - Budučnost. •lllllllllllllllllltll«lllll«liiilllllllllllllliiiiiiiiiiMiifiiiiiHiiiiii|i|||||||||i||||||||||||Hii|||||||||||||m||,|l||||||in,l|,,,|,,,|ll|,llf M||,,iiii,ia|,,ni||l,||||mi„|,m|,n„,uin|ni|M|l|llM||||rnll|t||||||||nM|||||n||||n||t|||||||||n||t|||V KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Dva poraza in ena zmaga V tem kolu je od treh slovenskih predstavnikov zmagal le Dor Radenska Ogorčen boj za B. mesto V 17. kolu drugoligaškega prvenstva ni prišlo do večjih premikov ia lestvici. Lazio je v slabi tekmi premagal Arezzo, Milan pa se je v Lecceju zadovoljil z remijem. V boju za tretje mesto sta Cavese in Cremonese izenačila v medsebojnem srečanju. Catania pa tudi n: šla dlje od neodločenega rezultata v Foggii. IZIDI 17. KOLA Como - Pistoiese 1:0 Scoglietto - Kontovel 117:66 (59:29) KONTOVEL: Ban 29, Čuk 18, Starc 6. Kneipp 4, Bukavec 1, Lisjak 6. Štoka 2, Danieli. SODNIKA- Striscia in Esopi Visok poraz Kontovelovih igralcev v gosteh. Naši, ki so stopili na igrišče v okrnjeni postavi, niso uspeli ustaviti tehnično in telesno bolj pripravljenih domačinov, ki so z lahkoto polnili Kontovelov koš. Kcntovelova ekipa se je upirala domačinom do 10. minute prvega polčasa. Nato pa je Kontovel nenadoma popustil, Scoglietto je le to izkoristil in tako razliko stalno večal. Samo Valter Ban in mladi Čuk sta igrala kot običajno. Ostali pa so razočarali. * • * Poleg Kontovela je. ket smo že pisali v naši nedeljski številki, v tem kolu izgubil tudi openski Polet. Edini uspešen od naših treh w/\ m\ ________________ ^ ‘ V 3. HALI. KOŠARKA n ■■ iimiiiiiiii ii itiiiiin milil iimuiii ^ V ?jivENSTVU A l LICE NOGOMET Goriški San Benedetto uspešen doma Kljub poprečni igri Triestini obe točki Neverjeten poraz tržaške peterke v Bologni • Scavolini zmagal San Benedetto — Lebole 96:81 (46:42) SAN BENEDETTO GORICA: Biag gi 8. Valentinsig 11, Vazzoler, La Garde 16, Sfiligoj 6, Cecchetti, Ar-dessi 31, Pieric 8, Mayfield 16. Bianco. LEBOLE MESTRE: Dalla Costa 18. Mpani. Scognamiglio, Bosio 2, Lanza 6, Dimatore. Hollis 26, Brad-ley 25, Teso 4. Rigo. San Benedetto je z dokajšnjo lab koto odpravil skromno peterko Le- IXIDI 22. KOLA Berloni - Billv 72:86 S -avolini - Sinud.uie 101:94 Ko. d - Ilonky 66:60 P lima - Cagiva 82:94 Cairera - Peroni 72:73 San Benedetio - Lebole 96:85 Cidneo - Bancoroma 75:85 Latte Sole Bie 85:81 LESTVICA Scavolini Pesaro in Billy Milan St: Baneoioma R'in 32; Ber'oni Turin in Fo. d Cunlii 30: Sinudyne Brv logna 28: Cugiva Varese 26: Peroni I ‘vo no 22: Cirilico Brescia 20: Hon-kv Fahsia»o, San Benedetto Gorica in Cairera Benetke 18; Bic Trst 16; lltte So>e Bo'ogna 14: Lebole.Mesti e 10; Binova Rieti 2. PRIHODNJE KOLO (16.1.) Bancnroma - ScavoPni, Sbudvne -Berioni, Peroni - Ford. Lebole -C>d»eo, (Vriva San Benedetto, Bfc - Binova. Honkv - Latte Sole, Billv - Cairera. bole iz Mester, ki zaseda predzad Uje mesto na lestvici. Domači so pi dobili taiLO prednost že v prvem polčasu, vendar je biia v tem delu ig a vse prej kot navdušujoča. Vse, kat Iti omenili iz prve polovice, jc iz edi a točnost Ardessija. ki je z desetimi koši na 11 poskusov iz s ednje razdalje še) k počitku z dvajsetimi točkami. l), ugače je bilo v drugem polča su, ko so se zd amili tudi ostali domači igralci in z zaostrenim tem pom splavili na kolena goste. V zak:jučneui delu se je z nekaj inteligentnimi prodori izkazal Valen-tinsig, doaro pa je zaigial tudi La Garde, ki je bi) za Ardessijem ve rjelno najboljši med domačimi. Med gosti je omembe vreden pred vsem Dalla Costa, ob njem pa oba Američana. ki sta skupno dosegla več kot 5(1 tivk. (M M.) Latte So'e - Bic 85:81 (36:40, 73:73) LATTE SOLE BOLOGNA: Brad sliavv 19. Jacopini 23, Gualeo 4, Mina 8, Roberts 19, Bergonzoni 12. Dal Pian, Zatti. Caramori, Balestra. BIC TRST: Valenti 4, Tonut 12. Bertolotti 21. Harper 22. Robinson Ki Fabbricatore 2, Agostinis, Čuk, Zarotti in Floridan. Kot kaže, je tržaški Bic vse bliže nazadovanju v A-2 ligo. Tržačani ostajajo še naprej s 16 točkami v spodnjem delu lestvice in poraz v Bologni s skromnim Latte Sole to njihovo žalostno usodo samo potrjuje. Gostje v odločilnih nastopih z lepostednimi tekmeci za rešitev ain izredno slaoo. Verjetno ne vzdržijo pred velikim psihološkim pritiskom, ki ga zahtevajo take tekme. Tako je bilo tudi V Bologni, pa čeprav sam začetek kaj takega ni obetal. Omeniti velja, da samo srečanje ni bilo najlepše, saj so se vrstile napake na obeh straneh kot na tekočem traku. Tudi v drugem polčasu so gostje imeli stalno pobudo in bili večji de) v vodstvu. Tako je prišlo do odlo čitve pet minut pred regularnim iz tekom srečanja, ko so gostje napra vili nekaj lahko bj rekli neponovljivih napak. Ob takih razpletih je bil podaljšek za Latte Sole več kot dovolj, da sta točki ostali v Bologni. Osrednji tekmj 22. kola pa sta bili v Turinu in Pesaru. Turinski Berlo-ni je izgubil z lanskim prvakom Bi)lyjem, Scavolini pa je zaustavil vse bolj nevarni Sinudyne. Ob tokrat izrednem Kičanoviču je odlično zaigral še Benevelli. Vse bolj v krizi je Cidneo iz Brescie, ki je spet izgubil, in to na domačem terenu z ekipo Bancnroma Zopet je razoča rala tudi Carrera. ki je doma izgubila s Peroni jem Nezadržno pro dira k vrhu Ford, ki je doma premagal Honky Goriški San Benedetto je zanesljivo premagal Lebole iz Mester. Binova iz Rietija, ki je igrala v Rosetu. je po porazu s Cagivo daleč zadnja na lestvici s skromnima dvema točkama. V A-2 LIGI Tanjevicev Indesit zmagal v derbiju V italijanski košarkarski A 2 ligi je Tanjevicev Indesit v kampanjskem derbiju pred 6 tisoč gledalci premagal neapeljski Selečo ter se tako spet povzpel na drugo mesto lestvice. Slavnič je dal v tej tekmi 25 košev, kar 38 točk pa je zbral njegov klubski tovariš Oscar. Od ostalih tekem je vodilni Sav po jiodaljšku doma odpravil Bril-linte iz Forlija, Bartolini pa je izgubil v Riminiju s Sacramoro. IZIDI 22. KOLA LESTVICA Sav Bergamo 36 točk, Indesit Ca-serta. Selečo Neapelj, Bartolini Brindisi, Brillante Forli in Rapi-dent Livorno 28 točk, AP Udinese Videm in American Eagle Vigevano 24, Benetton Treviso, Sapori Siena in Riunite Reggio Emilia 22, Sa-cramora Rimini 18, Italcable Perugia in Mangiaebevi Ferrara 14, Coverjeans Roseto 12, Farrow’s Firence 4. PRIHODNJE KOLO (16. 1.) Sav - Indesit, Riunite - Sacramo-ra, Sapori Rapident, Bartolini -Udinese, Mangiaebevi - Benetton, Selečo - American Eagle, Coverjeans - Italcable. Brillante Far- p- n 'c. Zmagoviti zadetek je dosegel Zanini proti koncu tekme Indesit - Selečo 103:96 Sav Brillante 95:93 Sacramora Bartolini 83:81 Rapident Udinese 80:76 Italcable Benetton 85:91 American Eagle - Mangiaebevi 102:82 Sapori - Riunite 75:71 Coverjeans - Farrow's 93:87 Triestina — Rondinella 1:0 (0:0) TRIESTINA: Nieri, Costantini (78’ Zanini), Leonarduzzi, Mascheroni, Pasciullo, De Falco, Pedrazzini, Dreolini (61’ Mariani), Štrukelj, Ascagni. RONDINELLA: Alessandrelli, Ca sarotto, Marchi, Cesario, Destro, Biechierai, , Davato, Tassara, Pa-gliari (od 39’ Gabriellini, od 72’ Rossi), Domini, Palazzi. STRELEC: v 85. min. Zanini. Vse je dobro, kar se dobro konča. Triestini je uspelo v zadnjih minutah srečanja z Rondinello doseči zmagoviti zadetek z Zaninijem in s tem tudi tretjo zaporedno zmago. Tržačani pa so tokrat povsem razočarali in igrali precej slabo. Razlogi za ta bledi nastop so v glavnem odsotnost Ruffinija. ki se km dolgo progo je presmučal v 2 j je precej odražala v igri Tržača-urah 54 minutah 12 sekundah. Na I nov; inteligentna taktika gostov, ki drugo mesto se je z zaostankomjim je uspelo zaustaviti napadalne samih dveh stotink sekunde uvrstil akcije Triestine z učinkovito «mre-Italijan Riccardo Debertolis. Kapel- žo» na sredini igrišča, poleg tega ler je pred nedeljskim osvojil že je moštvo iz Firenc zaustavila ne-štiri tovrstne maratone. | varno dvojico Ascagni in De Falco SMUČARSKI TEK Kapei,er osvojil smučarski maraton BOČEN — Avstrijec Rudy Ka-peller je zmagal na 17. smučarskem maratonu v Pusti iški dolini. 60 s stalnimi očitnimi prekrški. Tokrat pa je na slabo tekmo nekoliko vplival tudi sodnik, ki je sodil precej j nezanesljivo. V 61. minuti je raz veljavil toskanskemu moštvu zadetek, potem ko ga je že priznal. To predstavnikov je bil torej Bor Radenska, ki pa je imel izredno lahko nalogo, saj je igral proti skromni peterki CUS. Na lestvici vedi sam Don Bosco. Naj omenimo še, da bo v prihodnjem kolu v Repnu slovenski derbi, v katerem se bosta spoprijela Polet in Bor Radenska. IZIDI 9. KOLA SGT - Stella Azzurra 85:83 Radiograf - Ferroviario 75:80 Grandi Motori - POLET 66:56 BOR Radenska - CUS 96:63 Časa del Frigo - Libertas 83:61 Saba - Don Bosco 68:98 Scoglietto - KONTOVEL 117:66 LESTVICA Don Bosco 16; Stella Azzurra, Ferroviario, Grandi Motori 14; Scoglietto. Ginnastica Triestina 12; Radiograf, Časa del Frigo 10; POLET 8; BOR Radenska 6; KONTOVEL 4; Libertas. Cus 2; Saba 0. Bor in Saba imata, tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Ferroviario - SGT, Stella Azzurra - Don Bosco, Bor Radenska -Polet (16. l.ob 11.00'v'Repnu), Cus - Libertas, Saba - Scoglietto, Kontovel - Časa del Frigo (16.1. ob 11.00 na Kontovelp), Radiograf -Grandi Moteri. ODBOJKA MOŠKA D LIGA Jamlje - Italcantieri Tržič 0:3 (5:15, 9:15, 4:15) JAMLJE: Devetak, Antonič, P.M. in F. Pagon, G. in M. Ferfolja, Gergolet, Klanjšek, Semolič in Soban. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so Jamlje gostile vodilni in še nepremagani Italcantieri Autoli-i sert iz Tržiča in po pričakovanju tudi izgubili. Za mlade in neizkušene slovenske odbojkarje so bili zaustaviti vodilno ekipo prvenstva ter se pri tem poslužili tudi nekaterih prepovedanih udarcev. Vse to pa jim ni pomagalo do zmage. IZIDI 10. KOLA Cividin - Cassano 28:20 Copref - Rimini 27:26 Follonica - Gaeta 30:30 Scafati - Rovereto 19:14 Napoli - Jomsa 11:32 Wampum - Forst 30:22 LESTVICA Cividin 19, Wampum in Gaeta 15, Forst in Cassano 1J. Rimini 10, Ro-vereto in Scafati 9, Fcllonica 8, Jomsa 6, Copref 5, Napoli 0. Metaloplastika izgubila v Budimpešti BUDIMPEŠTA — Jugoslovanski rokometni prvak Metaloplastika iz Šabea je v prvi četrtfinalni tekmi pokala evropskih prvakov izgubil proti romunskemu prvaku Honvedu z izidom 15:19 (5:9). KOŠARKA EVROPSKI POKAL PRVAKOV Jutri v Milanu Biily - Cibona Jutri bodo odigrali 3. kolo prvega dela finalnega turnirja za evropski pokal košarkarskih državnih prvakov. V Milanu se bosta pomerila italijanski prvak Billy in zagrebška Cibona. V okviru pokala pokalnih prvakov bo igral Skansijev Scavolini doma proti španski Barcelloni. V Koračevem pokalu bosta italijanska predstavnika Bancoroma in Binova gostovala v Franciji: Bancoroma bo igrala z Limogesom, Binova pa z Orthezom. V četrtek bo v Madridu še preostalo srečanje pokala prvakov: domači Real se bo srečal z evropskim prvakom Fordom iz Cantuja. BOKS Stecca - Sims za evropski naslov RIM — Loris Stecca se bo pomeril z Angležem Stevom Simsoni za evropski naslov v peresni kategoriji. Po odstopu Pata Codivell* je namreč ta kategorija ostala brez prvaka. (iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimmiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinuMi PRED PROSft/lM rOD-tfflNCE “ŠOROtA V KULTURNEM DOMU Franc Miklavec na drogu le seveda tako rastalto g«*.' d, je biia tekma odtlej na meji med nogometom in kolektivnim boksom. K sreči pa se je za Triestino tekma ugodno končala. (I. P.) IZIDI 15. KOLA Carrarese - Trento 1:0 Fano - Sanremese 3:3 Modena - Mestre 1:0 Padova - Brescia 0:0 Piacenza - Forli 0:0 Pro Patria - Rimini prek. Spal - Vicenza 2:1 Treviso - Parma 3:1 Triestina - Rondinella 1:0 LESTVICA Triestina 22; Carrarese 21; Padova, Vicenza 19; Rimini 17; Parma 16; Spal 15; Mestre, Trento, Treviso 14; Pro Patria, Brescia, Sanremese, Modena 13; Piacenza 12; Forli, Rondinella, Fano 11. Pro Patria in Rimini imata tekmo manj. nesporni kandidati za osvojitev prvega mesta v podskupini in verjetno tudi za kakovostni skok. Pri Jami ja h pa je prišlo končno do rešitve glede trenerja, s tem da bo prišel Boris Cotič in bo pomagal še kot igralec. Pri tem slovenskem odbojkarskem društvu pa bodo u-brali tudi pravilno pot. s tem da bodo dali prednost mladim in to je prav gotovo najboljša pot glede bodočnosti, čeprav rezultati ne bodo tako! otipljivi ROKOMET Nova zmaga Cividina Tržaški rokometni prvoligaš Ci-vidin je v 10. kolu prvenstva A lige prepričljivo premagal ekipo z 28:20. Tekma je bila precej živčna, gostje so hoteli na vsak način IIIIMlMtMMtllllltl lllllllllMlllllllIlfltllllllllltlllllTl IIMMI llliltllltlllmnillllll,,l,,IMIII lllllMllltnilHIIIIH.HIIIIMMIIfMtlinilllllinilMtlllHIIMIltirflllMIIIUMIIII IIIIMtll l)miinill,ll,.imiM,llllllllMIM lllltimintl I M, 111,11% Slovenske odbojkarske šesterke v raznih prvenstvih ŽENSKA B UGA 1. podskupina IZIDI 8. KOLA Sermet Conegliano - Cus Padova 1:2. Viaggi Leonardi - 11 Pellicano Fratte t:3. LESTVICA Spinea 10, Cus Padova in II Pellicano Fratte 8, Viaggi Leonardi Padova 4, Sermet Conegliano 2. PRIHODNJE KOLO (15.1.): Viag gi Leonardi - Cu? Padova, II Pellicano Fratte - Spinea. 2. podskupina Albatros Treviso - Mogliano Veneti) 1:3, Itas Fiume Veneto - Sokol 1:3. Bor Intereuropa - Pallavo-lo Nervesa 1:3. LESTVICA Albatros Treviso. Pallavolo Ner vesa in Mogliano Veneto 12, Sokol 8. Itas Fiume Vei.eto in Bor Inter europa 2. PRIHODNJE KOLO (15.1.): Bor Intereuropa Sokol. Mogliano Vene to - Itas Fiume Veneto. Pallavolo Nerves- .\u--.fros Tr■— \-t ■ ri. ŽENSKA C-1 LIGA IZIDI 8 KOLA 1. podskupina Oma 01ympic - Cus Trst 3:1. Nuo ve Ce-amiche Videm - libertas Fiat Comolli 3:1, Libertas Krmin - Sloga 2:3. LESTVICA Oma 01ympic Trst 14, Cus Trst in Sloga 8, Libertas Fiat Comolli Gorica, Libertas Ki-min in Nuove Ceramiehe Videm 6. PRIHODNJE KOLO (15.1.,: Cus Trst - Nuove Ceramiehe Videm, Libertas Krmin - Fiat Comelii, Sloga -Oma 01ympic. 2. podskupina Volpe - Virtus 3:2, International MonseUce Portuali Ravenna 3:0, 0-limpia Teodora - Rinascita Sanler-no 3:1. LESTVICA Olimpia Teodora Ravena 14, International MonseUce 10. Te Volpi Fiesso. Virtus Taglio Di Po in Ri nascita Santemo 6. Portuali Ravena 4. PRIHODNJE KOLO (15.1.): Virtus International Monselice, Olimpia Teodora - Portuali, Rinascita Santerno - Volpe. MOŠKA C-2 LIGA IZIDI 5. KOLA 1. podskupina Rozzoi Trst - 01ympia Terpin 3:2, Vecchia Pallavolo Trst Juventina Belca 3:0. Inter 1904 Trst - Ranger Videm 3:2. LESTVICA Inter 1904 Trst in Vecchia Pallavolo Trst 8, Rozzoi Trst 6. Juventi- na Belca Štandrež 4, Ranger Videm in 01ympia Terpin Gorica 2. PRIHODNJE KOLO (15.1.): Inter 1904 - Rozzoi. Vecchia Pallavolo - 01ympia Terpin, Ranger - Juventina Belca. 2. podskupina Ginnastica Spilimbergo . Volley Bali Videm 3:0, Bor JIK Banka -Asso Calzature Magnago 1:3, Me-tallurgica Povoletto - Vivil 3:0. LESTVICA Asso Calzature Magnago 10. Bor JIK Banka, Vivil in Metallurgica 6, Ginnastica Spilimbergo 2, Volley Bali Videm 0. PRIHODNJE KOLO (15.1.): Metallurgica - Ginnastica Spilimbergo, Bor JIK Banca - Volley Bali Videm, Vivil - Asso Calzature Magnago. v ŽENSKA C-2 LIGA IZIDI 5. KOLA 1. podskupina Colloredo - Julia 3:2, Fontanafred-da - Bor 3:1, Donatello - Sangior-gina 3:0. * LESTVICA Colloredo Pasian di Prato 10. Fon tanafredda 6. Sangiorgina San Gior gio di Nogaro. Bor in Donatello Videm 4. Julia Trst 2. PRIHODNJE KOT,O (15.1.): Donatello - Colloredo, Fontanafredda - Julia, Sangiorgina - Bor. 2. podskupina Agi Gorica Breg 0:3, Kontovel Electronic Shop - Kennedy 2:3, Celima - Libertas Martignacco 3:1. LESTVICA Breg Dtlina 8. Libertas Martignacco. Celinia Magnago in Kemicdy Videm 6, Kontovel Electronic Shop in Agi Gorica 2. PRIHODNJE KOLO (15.1.): Agi Gorica - Kontovel Electronic Shop, Celinia - Kennedy, Breg - Libertas Martignacco. MOŠKA D LIGA IZIDI 5. KOLA 1. podskupina S. Sergio Trst - Nuova Pallavolo Trst 3:0. Pallavolo Gradež - Fiat Comolli Gorica 1:3, Intrepida - Libertas Turjak 3:0. LESTVICA Fiat Comolli Gorica 10. S. Sergio Trst 8, Pallavolo Gradež 6, Intrepida 4, Libertas Turjak 2, Nuova Pallavolo Trst 0. PRIHODNJE KOLO (15.1.): Intrepida - S. Sergio. Pallavolo Gradež Nuova Pallavolo Trst, Libertas Turjak - Fiat Comolli Gorica. 2. podskupina La Talpa - Torriana Gradišče 3:2, Jamlje - Italcantieri Tržič 0:3. LESTVICA Italcantieri Autolisert Tržič 8, La Talpa 6, Torriana Gradišče 4, Vol-ley '80 Duke 2, Jamlje 0. PRIHODNJE KOLO (15. 1.): Jamlje Volley ’80 Duke, Italcantieri AuColisert - Torriana Gradišče. ŽENSKA D LIGA IZIDI 5. KOLA 1. podskupina Italcantieri Tržič * 01ympia Ber-tolini 3:1. CP Pieris - Sloga 3:0, Le Volpi - Volley Club Trst 3:0. LESTVICA Pieris 10, Italcantieri Goriar. Tržič 8, 01ympia Bertollni Gorica 6, Sloga 4, Le Volpi 2, Volley Club Trst 0. PRIHODNJE KOLO 05.1.): Le Volpi - Italcantieri Gorian, CP Pieris - 01ympia Bertoiini, Volley Club Trst Sloga. 2. podskupina Killjoj - Solaris 3:2, Lucinico -Sokol '’;0, Inter 1904 - Volley Club Tržič 3:0. LESTVICA Lucinico 10, Killjoj Trst in Inter 1904 trst 6, Solaris Trst in Vollej' Club Tržič 4, Sokol 0. PRIHODNJE KOLO (15. 1.): Inter 1904 - Killjoj, Lucinico - Solaris, Volley Tub Tržič . Sokol. V petek. 21. januarja bo v Kulturnem domu v Trstu osrednja proslava 100-letnice ustanovitve Tržaškega Sokola. Pravilno je torej, da pobliže spoznamo še nekatere akterje tedanje sokolske organizacije. Na zgornji sliki je Franc Miklavec, ki vadi ua drogu. Miklavec je bil gotovo eden najboljših tržaških športnikov, saj je nastopil na več mednarodnih tekmovanjih. Nastopil je tudi leta 1907 v Pragi, kjer ,ie vodil slovensko vrsto dr. Janko Savnik, kj je bil prav tako Trza* čan. Naj omenimo še. da je bil v te.i skupini tudi Vlad mir Dekleva. Leta 1913 se je Franc Miklavec udeležil mednarodnega telovadnega tekmovanja v Parizu Poleg Miklavca sta bila v Parizu še dva Tržačana: Egon Jezeršek in Miroslav Ambrožič kot vodja. OBVESTILO I' SD POLET — smučarska sekcija organizira v nedeljo, 30. t.m., izlet na Nevejsko sedlo. Odhod avtobusu bo izpred prosvetnega doma na Opčinah ob 7.30. Cena prevoza je 7.500 lir na osebo, ski-pass in dve uri tečaju z učiteljem je 12.500 lir. Vpišete se lahko do 22. t.m., na sedežu ŠD Polet, pri zavarovalni agenciji «Italia» v Ul. Cieerone 3 in v trgovini čevljev Malalan na Opčinah. SMUČANJE V TEKMOVANJU ZA SP V VAL D’ISERU Resah in Cathomen prva v smuku Italijan Sbardellotto včeraj odličen tretji - Ekipni uspeh Švicarjev VAL D’ISERE — Avstrijec Ervvin Kssch in Švicar Conradin Cathomen sta zmagala na nedeljskem, oziroma včerajšnjem smuku za svetovni smučarski pokal. Smuka, ki so ju izvedli v Val d’Iseru zaradi pomanjkanja snega v Morzineu, sta bila dokaj uspešna za italijanske barve, *aj se je v prvem uvrstil zmagovale super veleslaloma iz Madonne ® Campigbo Michael Mair na peto mesto, včeraj pa je bil presenetljivi “letni Danilo Sbardellotto iz Son-dria še boljši: osvojil je tretje mesto in se tako povzpel na sam oder zmagovalcev. Mair je bil včeraj trinajsti. Nedeljski smuk je bil presenetljiv zaradi nekaterih padcev in diskvalifikacij. Med drugimi je bil izključen mdi dotlej drugi na lestvici, Švicar Peter Miiiler, ker je s smučko preklal kol usmeritvenih vratič št. 41. Y včerajšnjem smuku so slavili Švicarji, ki so poleg prvega osvojili se štiri mesta v prvi deseterici. Od ostalih se je dobro odrezal Kanad-ean Ken Read, ki je bil včeraj dru-f*. medtem ko je zasedel dan prej oetrto mesto. Pravo presenečenje Pa je bil vsekakor Sbardellotto, ki ' ** je povzpel z visoko startno šte-vilko v sam vrh svetovnega smuka. Izidi nedeljskega smuka J- Ervvin Resch (Avstrija) 1'59”26 l P. Liischer (Švi.) 1’59”44 “ C. Cathomen (Švi.) 1’59”56 d- K. Read (Kan.) 1’59”57 5- M. Mair (It.) 1’59"64 Izidi včerajšnjega smuka J C. Cathomen (Švi.) 1'59”20 ‘ K. Read (Kan.) 1’59”32 o D. Sbardellotto (It.) 1’59"66 ! P. Miiiler (Švi.) 1’59"73 o F. Klammer (Avstrija) 1’59”75 o- Urs Raber (švi.) 1’59”81 ]■ B. Kernern (Švi.) 1’59”91 o- P. StolzI (Avstrija) 2'00"00 ,1 S. Meli (Švi.) 2,00”08 {“• V. Makejev (SZ) 2’00"09 13- M. Mair (It.) 2’00”33 , LESTVICA SP Miiiler (švi.) in Cathomen (Švi.) “2 točk, 'Weirather (Avstrija) 84, čurbriggen (Švi.) 78. Klammer (Av-!Ma) 75, Heinzer (švi.) 72. Read Pan.) 69, Raber (Švi.) 61. Liischer '®v'-) 57. Stenmark (Šve.) 53 itd. LESTVICA SP SMUK Cathomen (Švi.) 84 točk, Klam-*er (Avstrija) 75. Read (Kan.) 62, * eirather (Avstrija) 56, Raber Svi.) so. Miiiler (Švi.) 47, Resch 'Avstrija) 45, Hoflehner (Avstrija) “6 Stock (Avstrija) in Heinzer (Svi.) 26. Preporod I. Epple v super veleslalomu VERBIER — Preporod Irene Epple: tako bi lahko poimenovali prva dve ženska super veleslaloma letošnje smučarske sezone. Zahodna Nemka je v nedeljo zmagala, včeraj pa se je uvrstila na tretje mesto za Američanko Cindy Nelsonovo in Švicarko Haasovo. Z razliko od moških super veleslalomov sta bila ženska bolj zahtevna in torej bolj primerna za slalomistke, ki so se, z izjemo Nelso-nove, bolje znašle od smukačic. . Izidi nedeljskega super veleslaloma 1. Irene Epple (ZRN) 1’16”70 2. Wenzel (Liecht.) 1'16"94 3. McKinney (ZDA) 1’16"96 4. Nelson (ZDA) 1’17”31 5. Serrat (Fr.) 1T7”33 Izidi včerajšnjega super veleslaloma 1. Cindy Nelson (ZDA) 1’08”56 2. Hass (Švi.) 1’09'’16 3. I. Epple (ZRN) 1'09”41 4. McKinney (ZDA) r09”59 5. Wenzel (Liecht.) 1’09”69 14. Zini (It.) 1’10”78 LESTVICA SP Erika Hess (švi.) 105 točk, Wen-zel (Liecht.) 100, McKmney (ZDA) 92, I. Epple (ZRN) 67, Kirchler (Avstrija) 59, Cooper (ZDA) 55, M. Epple (ZRN) 49, Nelson (ZDA) 45, Kronbichler (Avstrija) 34, Pelen (Fr.) 33 itd. LESTVICA VELESLALOMA ZA SP McKinney (ZDA) 47 točk, Wenzel (Liecht.) 46, I. Epple (ZRN) 40, Nelson (ZDA) 37, Serrat (Fr.) 29, M. Epple (ZRN) 28, Hess (Švi.) 25, Haas (Švi.) 24. Barbier (Fr.) in Chaud (Fr.) 17 itd. SMUČANJE Danes slalom na Piancavallu PIANCAVALLO — Na Piancavallu se bo danes začel mednarodni smučarski teden, v katerem bodo izvedli štiri smučarske tekme. Moški se bodo dvakrat pomerili v slalomu in dvakrat v veleslalomu. Nastopilo bo skupno 130 smučarjev iz ZDA, Kanade. Avstrije, Francije, Jugoslavije, Monaka, Švice in Italije. Italijanske barve bo branila B reprezentanca, za katero bo v današnjem slalomu nastopil tudi Furlan Marco Tonazzi. ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Tomana 3:1 (- Naš prapor 11, 4, 11) Soča - Italcantieri 0:3 (—7, —2, -13) DEČKI 01ympia Kosič - Fiat Comolli 3:0 (-10, -12, -5) Juventina — 01ympia Kosič 0:3 (-13, -12, -6) rtiiiimiimiiiiifiitimiiitmtmniimiiiiiiiiiiiimii 1111111111111111111111111111 mi 11111111111 um 1 Min nit irvu 1111 ■imomif itiifi 111 mii 11111 m 111111 mit ■( 11 iiimrii« 11111 mmiiiit NOGOMET V 15. KOLU L AMATERSKE LIGE Kljub odločnemu začetku le remi za Vesno Delitev točk pa je bil pravičen izid tekme proti Pierisu NOGOMET V NEDELJSKEM 15. KOLU 2. AMATERSKE LIGE Kljub zdesetkani postavi Gaja iztrgala točko Zarji Gajevci so prvi povedli - Kras nadaljuje pozitivno serijo - Primorje izenačilo tik pred koncem Vesna — Pieris 1:1 (1:1) VESNA: Bubnich, Zucca, Acqua-vita, Somma, Pribac, Jerman, Bruno, Pipan, Candotti, Sodomaco, Ludvik. PIERIS: Comelli, Grimaldi, Cie menti H., Gregoratti, elementi I., Bonazza, Scaucero, Berletta, Ulian, Santcstefano, Perissini. STRELCA: v 14. min. Bruno, v 23. min. Perissini. Novo leto ni prineslo Vesni zaže lene prve zmage na domačem igrišču, vendar moramo tudi reči, da bi bil celotni izkupiček vsekakor preveliko plačilo za «plave». Ekipi sta si bili po prikazani igri namreč enakovredni. V prvem polčasu je Vesna imela najugodnejše priložnosti, v nadaljevanju pa so gostje imeli nekaj več od igre. Križani so začeli odločno, trdno namenjeni, da na najboljši način začnejo leto. Toda že iz uvodnih potez je bilo razvidno, da imajo nekateri igralci črn dan in to je nedvomno negativno vplivalo na igro in na začetne namene domačinov. *,,,'*i v ekipni razvrstitvi. Jugoslo-ani so zabeležili lep uspeh, saj 0 zasedli s Primožem Ulago dru |°,mesto na končni lestvici, Vasja četrt’ Pa 36 na tei razvrstitvi Na včerajšnji tekmi so uvrstili Prvežani kar tri svoje skakalce t,a Prva štiri mesta. Zmagovalec . ®rg je v prvem skoku z 88 metri er>ačii rekord skakalnice; v dru-ferP poskusu mu je za zmago za-°stoval tudi skromen skok 83,5 člftra. Skupni zmagovalec Opaas je 11 včeraj drugi, tretji je bil A-^ eričan Žane Palmer, za njim pa ® -’e uvrstil še tretji Norvežan Nil-SS«P Brekk. • Jugoslovanov je bil tudi to-R,al; najboljši Primož Ulaga (86 in C f*1)- Vasja Bajc je skcčU do sed-e2a mesta, veteran Bogdan Norčič le zasedel 14. mesto. V ekipni a*_vrstitvi je prvo jugoslovansko °štvo osvojilo drugo mesto. Med Italijani se je najbolje izkazal Ivano VVager: skoka 81 in 82,5 m sta mu prinesla deseto mesto. IZIDI VČERAJŠNJIH SKOKOV 1. Berg (Nor.) 235,9 točke (88 in 83,5 m). 2. Opaas (Nor.) 234,4 (87,5 in 86,5 m), 3. Palmer (ZDA) 228.5 (85.5 in 86 m), 4. Brekk (Nor.) 228 (83,5 in 84 m), 5. Ulaga (Jug.) 227,9 (86 in 83 m), 7. Bajc (Jug.) 222,3 f84 in 81 m), 9. Weger (It.). 215,6 (81 in 82 5 m), 14. Norčič (Jug.) 210,3 (81 in 79,5 m). KONČNA LESTVICA 1. Opaas (Nor.) 711,2 točke, 2. U-laga (Jug.) 696,7, 3. Brekk (Nor.) 686, 4. Bajc (Jug.) 677,5 5. Berg (Nor.) 663,2 , 9. Norčič (Jug.) 645,7, 10. Bizjak (Jug.) 640,7, 18. Weger (It.) 621.1. EKIPNA LESTVICA 1. Norveška 2060,4, 2. Jugoslavija I. 1965.8, 3. Avstrija I. 1903.2, 4. Jugoslavija II. 1931.4, 16. Italija 1517.5. V tekmi mladincev je včeraj zmagal Avstrijec VViegele (zbral je 239 točk), ki je osvojil prvo mesto tudi v končni razvrstitvi. Avstrija je slavila tudi na končni ekipni lestvici pred Jugoslavijo in Italijo. Vezni igralci niso ustvarjali lepih akcij in tudi gol je bil bolj naključen kot pa sad skupinske igre. Zucca ie podal na sredino kazenskega prostora. Bruno je proti trem branilcem žogo neverjetno obdržal in se pojavil sam pred vratarjem. Njegov strel je povedel domačine v vodstvo, ki pa na žalost ni dolgo trajalo. Le nekaj minut kasneje je namreč Stantostefano visoko podal na sredino, kjer je Perissini lepo iz- IZIDI 15. KOLA Fortitudo - Portuale 0:1 Percoto - Cima Adviser 0:0 S. Canzian - Stock 2:2 Corno Rosazzo - Palmanova 1:1 S. Giovanni - Torviscosa 1:1 Costalunga - Ronchi 1:1 Sangiorgina - Pro Fiumicel. 0:1 Vesna - Pieris 1:1 LESTVICA Percoto, Portuale 23; Pro Fiumicello 22; Costalunga, Pieris, S. Giovanni 17, Ronchi, Sangiorgina 16; Torviscosa 14; S. Canzian, Fortitudo, Palmanova 12; Cima Adviser 11; Corno Rosazzo,.V^sna 10; Stock 8. PRIHODNJE"' KOLO (16. 1.) San Canzian - Portuale, Palmanova - Fortitudo, Cima Adviser - S. Giovanni, Sangiorgina .- Costalunga, Pro Fiumicello - Torviscosa, Percoto -Vesna, Corno Rosazzo - Pieris, Stock - Ronchi. koristil nesporazum med vratarjem in branilcem Vesne. Po remiju so «plavi» reagirali in ogrožali nasprotnikova vrata najprej z Ludvigom, cigar strel iz neposredne bližine je branilec odbil in nato z Jermanom, ki pa je iz zelo ugodne pozioije streljal visoko. V drugem polčasu so se stvari nekoliko spremenile. Pieris je namreč prevzel vajeti igre v svoje roke in večkrat tudi nevarno ogrožal Bubnicha, ki pa je bil tokrat res izreden in z lepimi posegi večkrat rešil rezultat. Le proti koncu tek me se je Vesna nekoliko prebudila in skušala zadati nasprotniku končni udarec. Kriška ofenziva pa je o-brodila le strela Pipana in Ludviga, ki pa sta bila plen nasprotnikovega vratarja in sta bila vsekakor premalo, da bi lahko «plavi» upali na celotni izkupiček. Fabio TENIS ESK1LSTUNA (ŠVEDSKA) - V srečanju za teniški Kraljev pokal je Švedska premagala Češkoslovaško z 2:1. Ostali rezultati: Iskra -Finska 2:1, ZRN - SZ 2:1, VB -Avstralija 2:1. Gaja — Zarja 1:1 (0:0) GAJA: Kante, Rismondo. R. Križ-mančič, Gabrielli, B. Rismondo. M. Grgič, Vrše (v 70. min. Gojča), Mah-nich, Zippo. L. Milič (v 30. min. Kalc), B. Grgič. ZARJA: Puzzer, Franco. Tognet-ti, Bencich, Macor, Križmančič, Gatta, Udovicich, D. Fonda, V. Ra-žem, Novel. SODNIK: D'Eredita iz Krmina STRELCA: v 82. min. B. Grgič, v 92. min. Novel «Dali smo vse za pozitiven izid, tudi dosegli smo ga, vendar smo ga drago, predrago plačali,* je po tekmi potrto dejal Gajin trener Al-do Kralj. Res se padriško - gropaj-ske enajsterice drži neverjetna smola. Po prometni nesreči, v kateri se je poškodoval vratar Paulin (zanj se je letošnje prvenstvo že končalo), je med nedeljskim derbijem zgubila še Miliča in Vršeja, ki sta se morala zateči celo po zdravniško pomoč. Prvi si je poškodoval arkado in so mu rano zašili s štirimi šivi, Vrše pa je dobil izredno močan u-darec pod desnim očesom in bo treba počakati na rentgenske izvide, če ni morda kakšne notranje poškodbe. Pa tudi vratar Kante, ki ima itak velike težave s kolenom, je dobil še močan udarec v piščal, tako da je z veliko težavo ostal do konca na igrišču. «Res ne vem. kako bo v nedeljo.* je še pristavil Aldo Kralj, »saj praktično nimamo zamenjav.* Derbi v Trebčah so tako pogojevale poškodbe, vendar moramo takoj dodati, da prekrški niso bili namerni. Gaja je s zer dobro začela, saj si je Milič v uvodnih minutah zapravil lepo priložnost, potem sta si bili ekipi enakovredni na sredini a le malo časa. Pobudo je prevzela Zarja, vendar je vse njene poskuse zaustavil odlični Kante, ki je bil gotovo najboljši mož na igrišču, čeprav je bila to njegova prva tekma v tem prvenstvu. Igra nasploh pa je bila slaba, kaotična. V drugem polčasu je Zarja takoj odločno nadaljevala, vendar je prav Gaja z Vršejem okrog 20. minute spet za las zamudila gol, toda Puzzer je z roko preusmeril žogo v kot. Nekaj minut zatem se je prav Vrše poškodoval in ga je zamenjal Gojča. Kmalu pa novi prekinitev zaradi poškodbe Kante ja. V teh trenutkih je Novel dvakrat za las streljal mimo vrat, Kante je rešil pred Udo-vichichem, pet minut pred krajem pa je Gojča lepo podal do Pečarja. ta je zaposlil Grgiča, ki je nepričakovano premagal Puzzerja. Veselje v taboru Gaje ni dolgo trajalo, saj je Novel dve minuti po izteku regularnega dela srečanja po prostem strelu postan il dokončni izid na 1:1. «Tekma ni bila dopadljiva.* je menil Ivo Grgič, ki tokrat ni nastopil. «Nekaj več od igre je v začetku drugega polčasa imela Zarja, čeprav bi Gaja lahko celo že prej povedla kot je sicer. Srečanje bi bilo gotovo bolj zanimivo, če se ne bi poškodovala Milič in Vrše, čeprav v obeh primerih ni bilo hudobije.* «Pri Zarji so se pokazale stare napake v napadu . . .» «Ne samo v napadu, zadnje čase je vse preveč napak tudi v obrambi, kjer so nekateri preveč statični, peša pa tudi igra po krilih, s katero smo se odlikovali.* «Tudi odvečnega preigravanja ne manjka pri nekaterih, kot na pri- mer Gatti, Udovicichu . ..» «Tudi to je ena izmed naših napak, ki bi jo bilo treba odpraviti.* »Igrali smo pač kot običajno, ne preveč dobro*, je bil mnenja Maks Grgič. «Zarja je bil pač boljša od nas. Poznalo pa se je, da zadnja dva tedna praktično nismo trenirali, ker so bili nekateri zaposleni. Tako so nas Bazovci v drugem polčasu nadigrali, tako tehnično kot telesno, zlasti v prvih dvajsetih minutah. Potem pa se je igra zaradi tistih poškodb razbila, pa tudi igrišče je bilo nekoliko težko. «Vrše je letos igral tri, štiri tekme,* je nadaljeval Grgič «in je moral že ven. Moral ga je zamenjati Milan Gojča, ki je lani igral pri najmlajših, tako da je bila to zanj prva tekma v tej sezoni v prvi e-kipi. Predčasno je moral z igrišča tudi Milič, vratar Kante je dobil močan udarec in tako smo brez zamenjav. Huda je za nas,* je še nimimiiiiiimimiimiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimtiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiHmmiiiimiiimtHHiiiiimi V znamenju poškodb Derbi v Trebčah med Gajo in Zarjo so pogojevale (sicer nenamerne) poškodbe, ki pa so spravile v veliko težavo enajsterico Alda Kralja. Zato je bila točka v vsaj delno uteho Gaji tiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiittiiiiitiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHniiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiMiiiiiittiiinniitiiiiiii NOGOMET V 13. KOLU 3. AMATERSKE LIGE NA GORIŠKEM Doberdobska Mladost nasula Azziirri kar štiri zadetke Neuspeh Juventine po 11 zaporednih pozitivnih nastopih • Kljub porazu Sovodenjd zadovoljili Aveiiuio - Udinese X Cagliari - Ascoli 1 Cesena - Napoli X Fiorentina - Piša 1 Genoa - Juventus 1 Inter - Catanzaro 1 Torino - Roma X Verona - Sampdoria X Foggia - Catania X Leece - Milan X Reggiana - Bologna X Spal - L. R. Vicenza 1 Benevento - Salernitana 1 KVOTE KVOTE 13 — 7.755.000 lir 12 — 287.000 lir Azzurra — Mladost 0:4 (0:2) MLADOST: A. Gergolet, (Bruni), Lavrenčič, Pahor, Semolič. Ulian. Frandolič, Balaminut, (Vižintin), E. Gergolet, Ferfolja, E Kobal, H. Kobal. STRELCI: v 5. min. Ferfolja. v 35. min. Balaminut, v 47. min. H. Kobal, v 67. min. H. Kobal. Igralci doberdobske Mladosti so 'ačeli leto 1983 na najlepši način. V nedeljo so namreč zmagali v gosteh proti goriški Azzurri. Vseka kor pa je treba tako.i povedati, da nasprotniki sodijo med najslabše e-kipe prvenstva in so trenutno na predzadnjem mestu lestvice. Kraševci so povedli že v 5. mi nuti s Ferfoljo, ki je po osebni akciji premagal vratarja. V 20. minuti je Hilarij Kobal zapravil tudi enajstmetrovko, ki jo .je sodnik do- ....... Olvmpii Terpin ne gre od rok IZIDI 13. KOLA Juventina - Poggio 0:1 Azzurra - Mladost 0:4 Vermegliano - Piedimonte 3:1 Capriva - Sovodnje 1:0 San Lorenzo - Sagrado 3:0 Italcantieri - Medea 0:1 Fogliano - Torriana 0:2 Romana - Begiiano 0:2 LESTVICA Capriva 20, Medea 19, Ju- ventina in Vermegliano 18, Mladost in Poggio 17, Fogliano in Begiiano 16, Torriana 15, So- vodnje in San Lorenzo 12, Sa- grado 8, Azzurra, Piedimonte | in Italcantieri 6, Romana 3. PRIHODNJE KOLO San Lorenzo - Juventina; Be- gliano - Vermegliano; Medea -Azzurra; Piedimonte - Italcan- tieri; Sovodnje - Torriana; Fo- gliano - Capriva; Poggio -grado; Mladost - Romana. Sa- Furlan, Ligovic, Russo H, Lauri (Russo I), Marvin. Cingerli, Ac-concia. Po 11 zaporednih pozitivnih rezultatih .je Juventina pred domačim občinstvom doživela drugi poraz. Tokrat (v I. kolu jo je premagala Medea s 4:1) je nad Štandrež-ci slavil Poggio iz Zdravščine, ki je v zadnjem delu prvenstva postal pravo presenečenje, saj je v 9 kolih beležil le zmage in remije. Kljub temu pa je treba povedati, da si domačini poraza niso zaslužili. Gostje so namreč imeli rah!o terensko premoč le v prvem delu srečanja, medtem ko so Štandrežci zaigrali odločno v drugem polčasu. In kot se večkrat dogaja, so gostje v enem redkih protinapadov dosegli zmagoviti zadetek. V začetku se je igra odvijala pretežno na sredini. Poggio je sicer skušal nekajkrat s hitrimi prodori ukaniti Wirtritscha. a brez večjega uspeha. Glede Juventine .je treba povedati, da je igrala pretežno čez sredino in bolj malo po krilih. Zaradi tega je ver.jetno tudi dozorel poraz. Kljub temu pa je treba poudariti, da so Štandrežci v drugem pol-! času začeli napadalno in bili večkrat nevarni pred nasprotnikovimi vrati. Proti koncu srečanja, ko je vse kazalo, da se bosta ekipi razšli pri neodločenem izidu, pa .je Poggio spravil Juventino na kolena. (RP) Capriva — Sovodnje 1:0 (1:0) SOVODNJE: Cabas, R. Petejan. Tomažič, Čaudek, Marson (Devetak), E. Petejan, Gcmišček, Flo-renin, Butkovič. Milloch (Radikon), Šuligoj. Novo leto se ni začelo najbolje za sovodenjsko enajsterico. V nedeljo so namreč Marsonovi varovanci na prvi letošnji tekmi izgubili v Koprivnem proti tamkajšnji enajste rici. ki je trenutno, sama na vrhu lestvice. Tokrat so imeli belo modri brez dvoma zelo težko nalogo, saj sodi Capriva med najmočnejše e-kipe prve: • tva in .je obenem tudi eden od kandidatov za prestop v višjo ligo. Kljub temu pa Sovodenjci niso vnaprej položili orožja, nasprotno Razen prvih 20 minut, ko so domačini gospodarili na igrišču in dosegli tudi zmagoviti gol so jim bili Sovodenjci enakovreden nasprotnik. Belo-modri so imeli tudi nekaj izrednih priložnosti, da izenačijo, vendar jim sreča tokrat ni bila naklonjena. Skratka lahko rečemo, da je bil to pozitiven nastop za sovodenjsko enajsterico, ne glede na rezultat, saj so fantje pokazali, da se lahko enakovredno borijo z vsako ekipo. Omenimo še. da sta se med tekmo poškodovala Milloch in Marson, katera sta zamenjala Radikon in Devetak, ki se '.je spet vrnil v ekipo po odsluženju vojaškega roka. (I. P.) OBVESTILO SK Kras . sklicuje svoj 19. redni občni zbor v petek, 28. t.m., ob 20. uri v prostorih osnovne šole «1. maj 1945» v Zgoniku. (,'.Vnipja Terpin je letos novinec v moški C-2 ligi in verjetno plačuje davek neizkušenosti, saj je doslej *“ra'a le 2 točki, čeprav po prikazani Igri (kot na primer v soboto v Trstu proti Rozzolu) si take uvrstitve M zasluži sodil zaradi prekrška nad Balaminut om, ki je konkretiziral z elegantno akrobacijo podajo Edija Ko bala. Tako.i v začetku drugega polčasa je Hilarij Kobal izkoristil slabo i podajo vratarju in povedel na 3:0. Četrti in zadnji gol je padel v 67. minuti po zaslugi H. Kobala. Tokrat mu je odlično žogo podal Ferfolja. V nedeljski tekmi smo zabeležili še dve vratnici, ki ju .je zadel E. Gergolet in celo vrsto zapravljenih priložnosti, s katerimi so Kraševci »trpinčili* svoje navijače. Za ljubitelje statistik omenimo še. da sta naša vratarja. Gergolet prej in Bruni potem, bila v popolnpm brezdelju. (Z. F.) Juventina — Poggio 0:1 (0:0) JUVENTINA: Wirtritsch, Varac-chi (Tavčar). Travagin, Medeot, ISOBH1 V 3. AMATERSKI LIGI NA TRŽAŠKEM Brežani spet korak naprej na lestvici Trebenci so se tokrat morali zadovoljiti s polovičnim izkupičkom S. Anna - Breg 0:1 (0:0) BREG: Paniconi, Pinzin, Tul. Pe-rossa, Dazzara, Jež, Zonta (76. min. Kraljič), Mondo, Albertini, Azzolin, Strnad. STRELEC: Zonta V nedeljo so Brežani pospravili nov par točk. Igrali so namreč proti zelo skromni ekipi S. Anne, tako da je bila tekma pravi monolog »plavih*. Vseskozi so ogrožali nasprotnikova vrata, vendar so bile njihove akcije resnici na ljubo neučinkovite, domačini pa so bili nevarni z protinapadi. Imeli so tudi izredno priložnost, a je vratar Paniconi rešil svoja vrata. V drugem polčasu so Brežani pospešili ritem igre in z Zonto povedli: Bregov napadalec je preigral tri nasprotnike in neubranljivo streljal proti vratom. V nadaljevanju so »plavi* imeli več priložnosti, a so jih vse zapravili. S to zmago pa so naredili korak naprej na lestvici in z zaupanjem gledajo naprej. I. T. Primorec - S. Andrea 1:1 (1:0) PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Modesti, Franko Kralj, Lugnan, Bruni, Edvin Kralj. Finessi (88. min. Igor Milkovič), De Torri, Ri-tossa, Walter Milkovič (55. mi. Mau-ro Kralj). IZIDI 13. KOLA Primorec - S. Andrea -1:1 Aurisina - Roianese 4:0 S. Anna - Breg 0:1 Union - SL For You 2:2 S. Vito - G. Motori 1:1 Rabuiese - S. Sergio 2:2 Chiarbola - Olimpia Počitek: Barbarians LESTVICA 2:4 Aurisina 22; Primorec 19; Roianese 17; Breg in S. Ser-gio 16; Olimpia 14; SL For You 13; S. Vito 12; Rabtiiese in S. Andrea 11; Union 9; Chiar-boal 8; Grandi Motori 7; S. Anna 5; Barbarians 1. PRIHODNJE KOLO (16. 1.) Olimpia - Barbarians, SL For You - Chiarbola, S. Sergio - U-nion, S. Andrea - Rabuiese, G. Motori - Primorec, Breg - S. Vito, Roianese . S. Anna. Počitek: Aurisina. STRELEC za Primorca: v 4. min. Edvin Kralj. Po devetih zaporednih zmagah je moral Primorec na lastnem igrišču prepustiti točko S. Andreu. Božične in novoletne počitnice so nedvomno bolj občutili Trebenci, ki so zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Remi je namreč pravičen rezultat, saj so bili gostje enakovreden nasprotnik. Trebenci so prvi povedli že v 4. min. po zaslugi Edvina Kralja, ki je v neposredni bližini vrat spretno izkoristil napako gostujoče o-brambe. S. Andrea je duhovito reagirala in bila nekajkrat zelo nevarna pred trebenskimi vrati. Domačini so tako branili rezultat, gostje pa se niso vdali in so počasi prevzeli vajeti igre v svoje roke, tako da so od 65. min. naprej predstavljali stalno nevarnost pred domačimi vrati. V 78. min. pa so kronali svoj trud in remizirali. Tedaj je Primorec močno pritisnil na njihova vrata, a kljub nekaterim dobrim priložnostim brez u-speha. Do konca tekme sta imeli obe ekipi še vsaka po eno izredno priložnost, vendar se rezultat ni več spremenil. Bruno pristavil, «ne vem, kako bo v nedeljo.* (db) Kras — Campanelle 2:0 (1:0) KRAS — Coronica, Sugan, Gnezda, M. Milič (Biažina v 74. mm.), Škabar, Villalta, Samec, Klun (v 64. min. škerkj, Ferloglia, S. Olivo, Košuta. CAMPANELLE: Medin, Sinico, Vi-sintin, Klun, Zarich, Taddeo, Fani-gliulo, Zulich, Messi, Ruzzier (Zor-zut v 64. min.), Farina (Crasso v 72. min.), Aversa. STRELCA: Samec v 44. min in Ferloglia v 58. min. V tem delu prvenstva je Kraso-va nogometna enajsterica brez dvoma ena izmed najuspešnejših. V zadnjih šestih prvenstvenih nastopih, odkar je krmilo ekipe prevzel Vinko Hafner, je namreč Kras izbojeval kar 11 točk in potrdil svoj odličen položaj na skupni lestvici. Proti Campanellam, ki se borijo proti izpadu, niso imeli krasovci težkega dela, vendar so posebno v prvem polčasu občutili dvotedensko prekinitev prvenstva. Po obetavnem začetku so tako zašli v trenutno krizo in njihova igra je bila precej raztrgana in nepovezana. V tem delu srečanja so varovanci trenerja Hafnerja prikazali eno izmed najbolj bledih predstav letošnjega prvenstva na lastnem igrišču. Ko je vse izgledalo, da se bo prvi polčas iztekel pri belem izidu, pa je Kras povedel: s sredine igrišča je Škabar podal dolg predložek, katerega je Samec z natančnim diagonalnim strelom preusmeril za hrbet sicer dobrega vratarja Medina. V nadaljevanju pa se je slika na igrišču povsem spremenila. Krasovci so zaigrali kot prerojeni in imeli so vedno pobudo v lastnih rokah. Škoda le, da so bili pri strelih na vrata precej netočni, drugače bi dosegli izdatnejšo zmago. V 13. minuti drugega polčasa so rdeče-beli do- IZIDI 15. KOLA Kras - Campanelle 2:0 Libertas - Op. Supercaffe 1:1 Primorje - Čampi Elisi 1:1 Giarizzole - Muggesana 0:1 Domio - S. M. Sistiana 0:1 Opicina - Zauie 1:1 CGS - Isonz.t 2:0 Gaja - Zarja 1:1 LESTVICA Muggesana 23; CGS 22; Pri morje 21; Kras 19; Opicina 18 Op. Supercaffe 17; C. E. Pri sco 16; Libertas, Isonzo 15 Zauie 14; Zarja 12; S. M. Si stiana, Giarizzole, Domio 10; Campanelle 9; Gaja 5. PRIHODNJE KOLO (16. 1.) Primorje - Campanelle; Mug-gesana - Kras, Op. Supercaffe - Domio, CGS - Opicina, Isonzo - S. M. Sistiana, Libertas -Gaja, Giarizzole - Zarja, C. E. Prisco - Zauie. segli še drugi zadetek in tako pokopali vse upe gostov, da bi dosegli nezasluženi remi: Samec je z dolgo podajo s sredine igrišča lepo zaposlil Kluna na levi strani, ta je poslal visok predložek v kazenski prostor, kjer je bil najvišji Fer-foglia. ki je s paraboličnim strelom z glavo poslal žogo v mrežo. (Z.S.) Primorje — Čampi Elisi 1:1 (0:0) PRIMORJE: Micor, S. Husu, Štoka, Antoni, Samese, Caharija, Vi-dali (60. min. W. Husu), Pertot (80. min. Sardoč), Zoliia, Bertolot-ti, Rustia, ČAMPI ELISI: Rotta, Petri Belic, Kocman, Suerzi, Urizzi, Basiac-co, Cristofaro. Pugliese, Tonelli, Zacchigna, Caniglia. STRELCA: v 54. min. Tonelli, v 89. min. Zoliia. V zadnji tekmi prvega dela prvenstva se je moralo proseško Primorje na domačem igrišču zadovoljiti z remijem proti sicer solidni ekipi Čampi Elisi. Prosečani so igrali v dokaj okrnjeni postavi; kljub temu so v začetku zaigrali hitro in borbeno ter potisnili nasprotnike na njihov'o polovico igrišča. Večjih priložnosti za. zadetek niso imeli, ker so se Tržačani branili zelo dobro in učinkovito. Prvi polčas se je tako končal brez zadetkov. V nadaljevanju je bilo pričakovati nadaljnjo ofenzivno igro rdeče-rume-nih, napadi Prosečanov pa so postajali vse bolj nepn.dorni in zmedeni, kar so gostje spretno izkoristili. V 9. minuti drugega dela so povedli s svojim najboljšim strelcem Tonellijem. Primorje je po zadetku takoj reagiralo, njegova igra na je bila še vedno preveč zmedena, tako da mu ni uspelo ustvariti realnih priložnosti za gol. Ko je že vse kazalo, da bodo morali Prosečani prvič v letošnjem prvenstvu poraženi zapustiti svoje igrišče, je v zadnji minuti igre srednji napadalec Zcllia izenačil po lepi podaji Antonija. W. H. 1. — 1. Elyot 2 2. Azzano 2 2. — 1. Yavelin 2 2. Saica X 3. — L Gamelazar X 2. Senape X 4. — 1. Kriss 2 2. Moxy X 5. — 1. Afros d’Ausa X 2. Ado 2 6. — 1. Hella X 2. Scintiiia Blu 2 KVOTE 12 — 47.041.500 Ur 11 — 2.090.000 Ur 10 — 127.000 lir Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchi 6, PP 55» Tel, (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel, (0481) 83382 (85723) Naročnina Mesečna 9.0C0 lir — celoletno 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 ADIT —■ DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. 11, januarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajah In tiska I £ Čian italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PREDVSEM Nfl RELACIJI MED SPD IN KOALICIJO CPU-CSU Začetek predvolilnega boja v ZRN se odvija v znamenju ostrih tonov Hud napad na SPD je sprožil zlasti glavni tajnik CDU Geissler - Strah pred «zelenimi» - Ne izključujejo možnosti, da bi SPD dobila v Bundestagu navadno večino (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — «SPD laže. nespodobna Je in nemoralna,* s temi besedami je začel predvolilni boj v Ludvvigs-hafnu glavni tainik CDU Heiner Geissler, ki je dodal, da je SPD «Tako rekoč politični zločin nad vo-iilci*. in da bi se moral sleherni opodobni Nemec distancirati od SPD*. Toda s temi besedami Geissler še ni izčrpal svojega volilnega be aednjaka. «Po 13 letih vladavine SPD,s. je nadaljeval generalni sekretar CDU, rimamo bankrote, množično brezposelnost in orjaško državno zadolženost. Poleg tega SPD laže o najemninah,* je dejal Geissler. misleč pri tem na očitke, da namerava nova koalicijska vlada prepustiti najemnike stanovanj na milost in nemilost lastnikom. Pri tem je Geisslerju prišel prav tudi Bertold Brecht, ki ga je citiral: 'Kdor ne pozna resnice, je samo bedak. Kdor pa pozna resnico in jo imenuje laž. je zločinec.*. Najbolj podlo pa so ravnali socialni demo krati v Hamburga, kjer so tik pred deželnimi volitvami, na katerih je CDU skupaj s FDP doživela hud udarec, zvišali najemnikom socialnih stanovanj stanarine in to zvišanje naprtili Kohlovi koalicijski vladi. Še pred norim letom je bilo slišati govorice, da bi se glavna nasprotnika na marčnih volitvah — CDU - CSU in SPD — utegnila sporazumeti o pravilih za. vselitvi v nove bolnišnične prostore so v koprskem zdravstvenem centru pi-idobili uporabno dovoljenje za prvo fazo regijske bolnišnico nad Izolo. Tako so tudi po formalni plati zaključili selitev izolskega kirurškega oddelka in skupnih medicinskih služb v nove, zavidljivo opremljene prostore. Prebivalci južnoprimorske reg’je in bujske občine, ki jim .je bolni.šni ca namenjena, so bili seveda izredno veseli sodobne bolnišnice, kaj kmalu pa so izračunali, da je ta pridobitev po drugi strani začela (požirati* veliko več denarja, kot UIIIIIIMIIIIinMIIIIIUMIIIIIIIMlinMIIIIIMIIIIIIllllllllMUllltlllllillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIUIIIIIIIMIIlllllllllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIimilllllllllllllltlllllllllllllllflll« Megla nad severno Italijo Vso severno Italijo, še zlasti pa nekatere predele Lombardije in Veneta je pokrila gosta megla, ki otež- koča promet (Telefoto AP) so sprva računali in jim krepko zasolila zdravstveni vsakdan. Koliko bolj morajo segati zaradi nove bolnišnice v žep na južnem Primorskem, .je iz različnih vzrokov težko izračunati. Po cenah iz leta 1982 naj bi medobčinska zdravstvena skupnost zaradi nove bolnišnice potrebovala letno 65 milijonov dinarjev več. Sedanje posteljne zmogljivosti (147) pomenijo le 43 odstotkov vseh postelj, ki naj bi .jih bilo v stavbi potem, ko bi se pridružili še totemistični oddelek z nevrologi,jo iz Ankarana (še 176 postelj). To pomeni, da vsi fiksni stroški odpadejo na slabo polovice posteljnih zmogljivosti. Če bi hoteli stroške na posteljno enoto znižati, bi morah kar se da pohiteti s preselitvijo ankaranskih oddelkov v novo bolnišnico nad Izolo, /a to (dokončanje tretjega irf četrtega nadstropja in za dograditev kuhinje) bi potrebovali še 220 milijonov dinarjev. Od sedanjih prispevkov za gradnjo bolnišnice bi do konca leta 1985 pri nosilcu naložbe (zdravstveni center Koper) lahke zbrali 192 milijonov dinarjev. Zmanjkalo bi pičlih 30 milijonov dinarjev. Do manjkajoče vsote pa bi lahko prišli na več načinov, trdijo odgovorni iz zdravstvenega centra — ali bi zbrali enodnevni zaslužek vseh delavcev iz regije, ali pa bi po izteku samoprispevka za šolstvo (leta 1984) razpisali samoprispevek za gradnjo bolnišnice... kakorkoli že — 30 milijonov ne bi smelo biti ovira za preselitev in temega oddelka in nevrološkega od delka iz Ankarana, še posebej, če vemo, da bi s preselitvijo obeh oddelkov zmanjšali sedanje stroške Toda nosilce naložbe bolj skrbi neka druga nevšečnost Če bi želeli zgraditi drugo fazo nove bolnišnice za 220 milijonov dinarjev, bi mo rali začeti graditi takoj. Dokumentacijo imajo pripravljeno, pa tudi izvajalci so že segreti od do?rda njega dela. Edini pioblem je tem, da bi predvidenih 192 milijonov začelo pritekati na račun za gradnjo bolnišnice šele od srede leta 1984 dalje. Kdo bi torej lahko za poldrugo leto posodil potreben denar? V koprskem zdravstvenem centru se še najbolj osrevajo za predlog, ki smo ga lahko že slišali na programski seji obalne konference SZDL in tudi na sejah zborov obalne skupščine — da bi si namreč sposodili od denarja, ki ga na obali zbirajo za obalno cesto V treh obalnih občinah se do bro zavedajo, da bodo sami s svojim četrtinskim deležem vse prepočasi gradili obalno cesto. Gradnja bi lahko stekla hitreje šele po letu 1985, ko bi se k vlaganju pridružila še republiška skupnost za ceste s svojim tričetrtinskim deležem. Tako bi bil denar morda res smotrneje naložen v bolnišnici, kjer bi že leta 1985 (takrat naj bi dokon- čali drugo fazo) pomagal razpoloviti visoke stroške poslovanja. V koprska občini so na občinski skupščini že podprli predlog o takem prelivanju denarja (kar bi sicer za poldrugo leto zaustavilo gradnjo obalne ceste), odločiti pa se morajo še v izolski in piranski občini. BORIS ŠULIGOJ Prometna nesreča terjala 5 življenj PERUGIA — Pet oseb je izgubilo življenje v prometni nesreči, ki se je včeraj zgodila v industrijski coni Temija. Po prvih izvidih je nesrečo zakrivil voznik giulielte, ki je zaradi slabosti izgubil oblast nad vo ziloin to z vso silo treščil v fiat 131, vozeč po nasprotnem voznem pasu. celli, Capuano, Vanzi in Di Lena rdo bi po novem morali obsedeti v zaporu 30 let, medtem ko so to skupinico v Veroni obsodili na 26 let zapora, razen Di Lenarda. ki je v prvostopenjski razsodbi prejel 27 let. Kot rečeno, je Nepi predlagal bolj mile kazni za skesance. 13 let za Savasto, ki je bil v Veroni obsojen na 16 let in 6 mesecev zapora. Podobna znišanja je predlagal za Li-bero, Franscello ta Lanzo. Glede Savaste se je javni tožilec strinjal, da je treba upoštevati zakon o skesanih teroristih, nasprotoval pa j« možnosti, da bi upoštevali še druge splošne olajšalne okoliščine. Savasta je po njegovem zagrešil prehude zločine to tudi njegovo sodelovanje s preiskovalci je bilo včasih precej protislovno. Za vse «neomajne» pa je bil javni tožilec neizprosen. Država ne sme pokazati cnobene milosti* do teroristov, ki so hoteli sprožiti državljansko vojno. Nepi je tudi namignil na mednarodne povezave, a konkretnejših obtožb ni izrekel. Ob koncu pa je dal presenetljivo oceno, da je še daleč čas, ko bomo lahko v Italiji pisali zgodovino nazadovanja in padca rdečih brigad. Resne posledice trčenja v Benetkah BENETKE — Dve od štirih oseb. ki so se peljale z barko, ko je le-ta zaradi goste megle trčila v motorno ladjo beneškega mestnega prometa, se v resnih pogojih nahajata na oddelku za oživljanje. Medtem ko so ofroka, ki sta se s svojima očetoma peljala na barki, u-speli takoj potegniti iz vode, je bilo za njuna očeta, 26-letnega Danila Bellramella in 36-letnega Paola Fasana, potrebno precej več naporov, tako da sta se moška že začela utapljati in dušiti. Od tod izvira zdravniški zadržek nad prognozo njunega okrevanja. RIM — Italijanska ekspedicija, ki jo je organizirata revija Monde sommerso, je našlo eno od okoli 400 letal, skrivnostno izginulih na območju znanega bermudskega trikotnika. Gre za tovorni štirimotor-nik ameriškega vojnega letalstva, za katerim se je pred štirimi leti izgubila vsaka sled. krzna trst - trg ospedale 2 tel. 772.303 l J visoka moda in konfekcija po naročilu