S4ev. 171
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v četrtek 26. avgusta 1920
Posamezna številka 20 stotink
letolk XLV
Izhaja — izvzemši r Fnnči&ka Asiškega sičtvu. — Kefrankirana Izdajatelj in odgovorni Edinosti. — Tisk tiskarne ' leta L 32.— in celo leto I- tr
.t__i.
_ f Trorlrti?fl*r>
I)r. Anton Požar, župnik
Kopri
va
ulica sv. "> uredilo. — lista . pol avc štev. 11-57.
Dut
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotini;. — Oglasi se računajj v iirokosti ene kolone (72 miti). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 srtot.: osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. besedi, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in rejtlamaclje se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega stev. 20, I. nadstropje. —Telefon uredništva in uprave 11-57.
Pravice državljanov države SMS na sotinijah v zasedenem ozemlju
Jiugoelo venski državljani sci v najnovejšem Času v ozemlju okupiranem od itali an-ske vojsk« vlagali toz.be dn branili svoje pravice pred itodhšjacn^ v zasedenem ozemlju in te scdmje «» nrievale dotične vloge in pravde dO ;:a»no-časa kakor pred vo no. Sedaj pa je začel II. senat deželne sodni je i Trstu razveljavljat j tekoče pravce -tugoslo-vmaskih državi ismov, ker je začel »mahati tožbe teh državi anev na sedniji v Trsta za oedlop ustne; irteme&jiuj.e svojse dotične sklepe
avstri jsko - -o.gr.ske monarhije, ki1 jith >e italijanska vojaka okuprala; — z drugim: besedami: veljavnost drugoiinenovanega dekreta sc je raztegnila tudi na okupirano •ozemlje.
Ker je avstrijsko - ogrska monarhija nehala obstojati, je naravno, da pripadniki jugo slovenske države ne morejo biti in niso danes avstrijsko - ogrski podan ki, iz česar sledi, da se omenjeni dekret, na katerega opira II. senat deželne sodnije v Trsta svoje odločbe ,ne more nanašati na jugoslovenske državljane.
Će se pa hoče omenjeni dekret razUgati tako, da se nanaša na vse bivše podanike avstrijsko - ogrske monarhije, potem bi pač morala sednija odbijati in smatrati za nedo-
z ibaT arsVm rcirje-.ir^Mver m dekretom cd pustne tudi tožbe Tržačauov, pristojnih v Trst novembra 1918 st. 1829 in od 3. 1. 1919 atf druge kroje okupiranega ozemlja, kajti ti
so tudi bivši avstrijsko - cgrski državljani in
trt. 2.
bi zciio S3acr-:ni«v*o »raznioirtv-v^ti, ka«ko je aejcnjeiVi siavai senc«t to ka-saje deželne sodnic, — iti je o tožbah ji**: slovenskih držav-lKr»ov i>c samo irtsrparavV-a!, ampak tudi * az-Odfreval — sec'a;, to i?e, po pr-afcek-u 1 leta, r so biM ir.tic.ni omenjeni ihalijanski na-fflestnlitveni dekreti, prijel do svojega mmcr.;a. .icdc_>ustmosti fožb jugos! o venskih držav-pri sc-ciniali v zasedenem ozemlju -in *ak_c odrekati t^m državljanom vsako uve-višnje svc-;1i pravic proti prebivalcem
enega ozemlja
še niso postali italijanski dr ž a vrani, ker Trst in ti kraji so bili cd Italije le okupirani, ne pa še r*ei ^n^ktirani,
In tzko prihajamo do absurdnega zaključka,
ca bi smeli v Trsbu tožiti le itsi: ansk: podanik", vso donagi pa naj s-i iščejo pravčee, kjer
hc'če>; o!
Omenjeni š'al'anski namestni-štveni dekret cd 28. novembra 1918 št. 1829 .je pač u porab-J;v glede turške in nemške države, ne more pa fci.ii i.ncra'b\;iv glede pr'pafn'kov avsfcrflj-i L-ko - ogrske države, ker pr:p?dcikov te
Murcika bi se ramogk> navesti v tem p3-i države ni več in ker bi bilo brezmiselno upo-
.^n-dar se hočem o le strogo objektivno j rabati ga proti državljanom bivše avstrijsko
paGtA z .prašanjem, če ge 4dko pcisbcva^e I o&ske monarhije, feaker n. ,pr. Tržačancm-
izseljenega sčavne*a II. senr<ia c'ažel-ne soinije
T «-«tn uicmeljer .katere skH«cu»je: l:ciY;zraki ncoieste-ištveni
Slavni II. senat deželne sodnije v Trstm v cme.i	dekretih, na krati tore"; s svojim postopanjem pravice >ugo-
dekret cd 28. rcvemtra 1918 št. 1829 (k te-
slcvenskih državljanov s tem, d-a jim uničuje njih pravde, da jim odreka sedno obnamibo n^'h
creo. • .fie na ceželni secV'vi v Ti. lu nLti .ni- ; -pravic prette prebivalcem zaseden,e^a ozemlja, mak,)	fa tekem v,o,ne noben peda-1 Kami nas doveie tako postopanj? Jngoslo-
fri4v av tro - t « s-kega, nemškega in turškega j venski prebivalci se bodo branili trgovskih arstva1 ,nctliKi oružl	va xJL*tdW*± s prebivalci zasedenega ozemlja, ker nr-
ki ima v !eh cesareivih svoj sedež, ne more majo nb-ai^m pričakovat", nobene obrambe vlagaj« tc-žb, prešeri, v otviinik, trgovskih in j svo?:=h ,pr«vic! In bati se je, da scii'Iča v Jago-6»dm inistrati \th h stvareh ored sod-cijami in j slavij! zs:čno po-trm reterzije en a-ko pesto-drugimi uradi ital janskego: kral estva in j pali z tožbami Hali cr.cv n prefc^rucev zaac-looionij; z	endm de- denega ozemlja. In tako se besta dalje podt-
nrelom eid 5. I. 1VI9 št. 2	1 S ^olačeftoj rtla trgcvir.a in zveza Trsta z zaledjem! &cer
da ,e za uporabo prv-r.	'	—-fano, da druga sodišča ne bodo sledila
smatrati za italijan	'	.stopanju tukajšnjega deželnega sodaSča.
Poljska ofsnziv
iflRfiflf! mi%
Su'ho i£cnikar-je se vrSi v redu
Sihia ruska pojsčenja na poti proti fronti
0 pomen« in posledicah mm nomzn	JS^^tJ^.
D? si imiitto na razpela »40 le polj k a pc-ro-c>la za presoja^ie pcložaja na iu-ko - poljskem t-ejrštu. <je venda<r ugotovi eno dejstvo, da se je ruski n.^pad popclnrma panesreč-i. Ne »amo to: Rusi so pretrpeli na svojem dednem krilu, kjer je cperiiala IV. sovjetska armada pope In poraz. To e t;sta armada, ki je ogro-^.ela znani p-oi;ki hod-nk do Ba»l tiske ga mor-j«, ki vedi v veliko in moderno .pristanišče svobodnega ove-ta G dafr.sko. Ta armada je bila zavzela Scl-dao, Arl-cclavek) Plock, se je bila pribižala Thornu. Nekateri ruj eni konj-.š-ki frddeiki 90 b?li že iprekonačili Vislo med Voclav-kom in Plockom, tako da je neka rusko poročile govorilo svo ča-s o prodiranju ruske vojske proti Lodžu, ki je več kot 100 km zs4 za Varšavo.
Na ta način se ,je bila IV. ruska armada jL7tre<la na dolgo in na di'eć proč od glavnega bojišča, kateiega središče ,>e bila varšavska trdnjava. Ruske čete, ki so imele nalogo zavzeti poljsko glavno mesto, so imele v ;>rvih brjih si a jre u>.pehe. tako Ju se je bila ž« raznesla vest, ca je Varšava padla. Toda v odločilnem hipu je prešla sreCa na poljsko stran in po 15. t. m. ni več zapustila poljske vojake, ki je rečenega dn^; začela odločne ofenzivo prc»ti severu in severovzhodu od Varšave, proti Ml a vi, O str ođ en ki in B elcslc-ku. Skozi le kraje gredo vse železnice ;n vse ceste, .po katerih bi se mogla pomikata in umikata ta armada. Sedaj pa je odločilno to- da je do teh krajev bliže rr. Varšave nego od Soldaua, Pkcka, Sierpe i. t. d., odkoder se je začela umikati IV. armada, kakor hitro je začelo Hi slabo pod Varšavo. Radi tega se ie zgcd'ilo, kar .*,e bilo pr: čekova ti. d>n so pilili Poljaki prej do teli krajev nego .umikajoča se armada, ki je na ta način obkoljena v pravem pomenu besede. Ostiolenka ije padla /2 pred par dnevi, o zavzelm Lcmze in Bjelo-steka pa penoča nc*u'j<ve,jše poljsko .poročilo, dočun govorijo drvge vesti o 60.000 ujetnikih in 200 topovih, a neka vest hoče že celo t'»det:, da je cela IV. atmad-a ponudila predajo.
Glede vzrokov tej katastrofi naj. omenimo le. kar piše boljše viški uraditi l;-t > Irvestja , >v; meni, da so Rusi zbrali premajhno moč za tako veliko nalogo. ket bi bilo zavzetje Varšave. Gotove ,je tudi, d<a je general Vran-gcl predvsem pokvaril račune sovjetskemu glavnemu štabu. Ta general je namreč zavzel .vedik ded iužne Rusije {do Dnjepra), kjer so naj.piodk>vHeij«a žitna tlai v celi državi. Pred kratkom -je izkrcal neka; svojih moči tudi na »evernem Kavkazu, cdkoder je začel naglo f^redira-ii proti don-kemu kraju in kotlini reke i>onec, kjer so najvaznejii in najbogalcšr rudokopi v vsej Rusiji, Cilj r egovlm operacijam, 'ki so bile do sedaj povsed uspešne, je (torej \a, da zaseže še pred zimo na eni strani glavne zalege nekega žita, a na drugI strani rusko '*gije. Ako se mu n^govi načrti posreč^o, bi •nastal za Rusijo isti položaj, v kakršnem se je cahajai« ob času Denikinove vlade v južni Ru&lfš, t. ]. letošnjo zimo ne bi imela ni kaj ni a čim se greti.
Pvdl tega in ker se zima biiža, je zadobila ta Fronta začasno še večj^o važnost za Rusijo
zmagam
Imajcc v vidu to nevarnost in bl-'ža^o6o se zimo je morala sovjetska vlada mlsiiu na pohod preti Vrangelu in to bo tud'i vzrok, d-a ni irt^^la zbrati vseh svočh moči proti Poljaki. Poljčki so. torej generalu Vrangelu lahko zelo hvaležni!
Kl;uib vsemu temiu pa ima napredovanje generala Vrangela le hipen, tzraven in neposreden pomen, ki je bolj materijafoe nego moralne prirode, dočim e s poljsko nevarnostjo ravno nasprotno. Ruska' vlada, ki bi se dala premagati cd Poljakov, teh za vsakega Rusa kletih sovražnikov vsakršne ruske državne ideje, bi si podpisala smrtno obsodbo. Ruski narod, ruski kmet in delavec, naj bo že komunist ar: ne, se ne ba mogel nikdar sprijazniti s čim takšnim, a vlada. :ki bi podpisala teJcšsno ^ramcrbo, bi 5zgubila ves svoj ugled v ruskih srcih, >r.e bi m'ogla živeti, ne bi se mogla držati na čelu rus'kega nareda.
Sovjetska vlada ta dobro ve, z druge shrani pa je le malo verjetno, da bi se hotela: tudi ta ruska vlada obsosditti samo sebe na smrt. To mnenje potrjuje nedavna Trcekijeva izrava, v kateri so bile tudi besede, da se bo cd loč'! a nas 5>cij ki fronti usoda cele ruske revolucije. Rad« tega e zelo verjetno, da se bodo pogajanja v Minsku razbila, in o tem se že sir" j o nekateri vznemirjajoči glasovi. Ako se to zgcd:., ted.aij smo le na začetku veliike vojne na živi erje 'in smrt med Rusijo in Poljsko, ki se iahko zavleče na deta in -leta...
Poljska poročilo
VARŠAVA. 24. Uradno poročilo poljskega glavnega štaba z dne 22. avgusta pravi: V odseku Mi-lanczyce, severozapadno od WcskeltonsIca, je prišla četrti konjiška brigada v dotiko z nekim oddelkom težkih topov, namenjenih za obstreljevanje Varšave. Ta oddelek je bil popolnoma uničen pri napadu. Ulovili smo nekoliko sto mož in zaplenili 22 topov velikega kalibra in več ko 100 voz municije. Neko po^ elje, izdano od poveljništva 21. sovjetske divizije, ki smo ga zaplenili, je predpisovalo, naj se zažgejo zaloge a konje naj zujaše pehota, da sc bo hitreje umikala. Na severni fronti se jc polastila boljšcviškin čet splošna demoralizacija :n vslcd naših zadnjih uspehov se širi demoralizacija tudi med četami južne fronte. Pod silnim pritiskom naših čet so se začeli umikati boljševiški oddelki, ki so operirali proii Lvovu. Naši oddelki za preganjanje so dosegli Bug. Sovražna konjica je zapustila Stryj.
VARŠAVA, 24. Poročilo glavnega štaba z dne 23. t. m. pravi: Na severni fronti je poizkušal sovražnik, ki je obkoljen z vseh strani, včeraj ves dan. da bi si napravil pot proti vzhodu. V to svrho ie napadal z veliko srditostjo naše oddelke okoli Al lave. Sovražnika je odbil s krvavimi izgubami naš junrški polk 18. divizije. Ugotovilo se je, da je bilo sto naših vojakov umorjenih od kozakov, ki bežijo v neredu proti nešmki meji. Na mestu zveze s V. armado je bilo ujetih več ko 20.000 mož. Ujeli smo štaba 18. in 54. sovjetske divizije, zastave nakoliko polkov in več ko 2700 voz vojnega materijala, dalje strojnice, topove, pisarnico ene sovjetske divizije z zalogo papirja itd. itd. — Na srednji fronti so uničili oddelki 15. divizije po pet-urnem boju 11. sovjetsko divizijo. Boljševik! so se borili srdito in nekolikrat so caskakali z bajoneti. Ujeli smo 400 mož in zaplenili 7 topov, mnogo materijala in nekoliko zalog. 55. pehotni polk je zavzel Lomzo dne 22. t. m. po hudem boju in je ujel nekoliko tisoč mož 4., 5., 6., JI. in 56. sovjetske di-
vizije. Polastil se je precejšnje množine materijala, ki ni bil še seštet. Poveljniki naglašajo naprej enoglasno hrabro zadržanje civilnega prebivalstva, ki sega po orožja in se bori 0*0 strani vojakov. V boju pri Lomzi se je še bolj proslavil kapelan Zapacki, ki je korakal v prvi črti pri napadu dne 21. t. m. Sovražnik je poizkusil s pomočjo oklepnega vlaka napasti Brest Litovsk, toda bil je odbit. Skupine generala Balaskiča je zavzela Lispszo, zaplenila 3 topa in ujela nekoliko vojakov. — Na južni fronti v smeri proti Dobrovodu, Kamjonki in Strnrnilovi otežujejo oddelki naše konjico, ki so prekoračil! Bug, umikanje konjice generala Budjenija. En sovražnikov eskadron je bil popolnoma uničen vzhodno od Lvova. Naše čete preganjajo naprej boljševike, kt so umikajo proti Miklavovu in Stryju.
Roshe čete url Hlevi obkoljene
PARIZ, 25. Neka radiobrzejavka iz Varšave pravi, d-a so bolževčšite čete pri Mlavi obkoljene. Poizkusi bcljševik-rv na Strypi so se .izjalovili. Poljske moč? so zbrane na skrajni vzhcdini meji Pelena..
Rusi so izgubili 51000 ujetnikov
LONDON, 24. Po neki vesti, ki j« prišla iz Varšave, znaša šievlo ruskih ujetniko»v do sedaj 50 do 55.000 mož.
LONDON, 24. Reuierjcva agencija je dobila 'z verodostojnega vira ves't, da so Poljaki zajel* 200 topov, 1000 strojnic in 63.000 mcž.
Rusko poročilo
PARIZ, 24. Neka radiobrzojavka iz Moskve z dne 23. avgusta ob 23.50 vsebuje sledeče boljSeviško poročilo: Pri Brest-Litovsku se vršijo silni boji proti sovražniku, ki je začel ofenzivo. Hudi boji se vrSijo tudi pri Vladimiriu Volinskem. Pri Golehvecu se boji nadaljujejo.
Ruikfl pojačenja na poti proti fronti
DUNAJ, 25. »Nfue Freie Presse« objavlja poročilo svojega varšavskega dopisnika o zadnjih dogodkih na severni poljski fronti. Glede važnosti poljskih uspehov pravi dopisnik, da se ne sme prenaglo soditi in pretiravati, kajti v Varšavo že prihajajo vesti, ki govorijo o številni pomoči, ki se bliža fronti.
Poražene ruske cele se umikalo našlo a v rsflu
BEROLIN, 23. Posebni poročevalec lista >Ber-liner Tagblatta« poroča, da bi se pravilo pretirati, ko bi sc mislilo, da so ruske armade razbite v obsegu, kakor se zatrjuje s poljske strani Ruske čete se morajo umikali z največjo naglico, to je res, toda umikanje se vrši v popotnem redu.
Vranseiovo porodilo
CARIGRAD, 23. Agencija Union objavlja sledeče uradno poročilo generala Vrangela: Na ohrežju Azovskega morja napredujejo naSe čete v Kubanski oblasti proti Volčciu. Sovražnik je bil začel ofenzivo proti Vrangelu, toda bil jc odbit proti Čtrnigovski. Ujeli smo en cel polk. Pri Jek»lerino-slavu in Novomoskovsku severozapadno od Aleksandrova je izbruhnil velik punt proti boljševikom.
Odločni tmsieškl nastop proti Rušili
Nota Kamenevu o ruskih mirovnih pogojih
LONDON, 24. iBalfour je poslal včeraj Ka m ene v-u prepis riradnega poročila o pogovorih med Llcyd G-eorgom in Giolittijem v Luzermi. Pcspremiil ga je z r.ato, v kateri jc rekel: Baltour ima čast v imetau ministrskega predsedirK'ka posla*! Kamen evu »prepis poročila, ki vsebuje rezuHat pogovorov med Uoyd Gec-rgeom in Gioli tišjem. Balfcurru je na tem, da na^las-i de.stvo, da so pogoji, katere namerava glasom zadnjih poročil ruska vlada vsiliti: Poljski, v nasprotju z obvestilom, ki ga rte Kamenev fUročil vladi Njj, Veličanstva v dmeeuu ruske sovjetske vlade pred začetkom parlamentarnih počilnic. V imenu nrjniitrske-predsednika želi Baltour izvedeti ,zdi je res, da so sedanji: ruski; pogoji Poljski tisti, o katerih govorijo ve?ti, ki ste -jih dobili angleška n italijanska vlada. V tem slučaju bi Bal' fcur rad vedel, ali namerava sovjetska vlada osta-ti pri teh pr.goih. Bodoča politika aargleš-kc: vlade bo odvisna od odgovora, ki ga dobi ■na to vprašanje. Rad* važnosti	nunositi
t-ega v prašarja, je Baifcur p^oobla^četn .presii? za cdrjovor najkasneje do petka xvecer. Prepis teg^ dopisa je bil sporočen tudi Čičerino.
Gdpor Italijanske scci]&]ls(iiiie straoks preti vladni politiki nasiroti Rušili
RIM, 25. Medtem ko je meščansko časopisje sprejelo z zadoščenjem sklepe italijanskega in angleškega ministrskega predsednika v Lticernti, ki postavljajo italijansko politiko nasproti Rusiji na povsem drugačno podlago, nego sc je zdelo doslej, je socijalistično časopisje sprejelo ta dogodek z ogorčenjem. Začeln sc je živahna propaganda, in vodstvo socijalistične stranke je izdalo na vse organizacije proglas, v katerem poziva ves italijanski proletarijat, naj priredi v nedeljo, 29. t. m. po vsej Italiji zborovanja v znak protesta proti vladni politiki nasproti Rusiji in naj pokaže, da zahteva takojšnje in odkrito priznanje ruske sovjetske vlade s strani italijanske vlade. — Predvideva ?e, da se nedelja ne bo dokončala mirno...
Kamenev in Krasin nameravata zapustiti London
LONDON, 25. Londonski -dopisnik -Man-cherler Guard ara- $x>rc6a, da nameravata Ka;njenev in Krasin zapustšti Lorvdc^ v petek, eka se položaj ne poboljša.
LONDON, 25. Da pretečeta ukrepe, ki so se pripravljali proti njima, sta prosila Kamenev in Krasin v Eoreign Officu potne liste zase in za člane odposlanstva, vpožtevajoč dejstvo, kakor pravita, da je angleška vlada izpreincnila svojo politiko nasproti Rusiji.
Vladni! Uza v Belgiji
BRUSELJ, 24. Pajtd Hyma!ns, minister za zunanje zadeve« je odstopil.
BRUSELJ, 25. Minister za •državno obi ajuibo Jansel je HI sprejet danes predlpoldna od kralja, kateremu ye nazr.anii, da miaB od-slopitd.
BRUSELJ, 25. -La- Nati^on Bel^e. piše, da j« vsled Htrjnnansove»ga cd«topa malo verjetno, da bo francosko - belgijska vojaJbka pogodba podpisana v poiiede4 ek. Istv list piše, da je Huym/ain.s izjavil v svojem odstopnem pi«r»u, da ne more nadalje držati listnico za zunanje stvari, ker nui je večina vladnih članov vsilila zunanjo politiko, .katere smatra dn za1 nasprotno splcferici korl-slim evropskega miru in posebno ib«ig!£s£dm koristim. Vprašan o-J *Naticn Bei^e^ e Humans izjavil med drugm, da ;e oklenil, ko je prečital uradno poroči'o o sestanku v Luzernu. poročilo, kL mu da/j-a popojnoma prav, da ne ho več Čakal.
Eotentni koraki za poljske Koristi v genskem pristanišču
PARIZ, 24. Neka vest agencije Havas pr.ivi, da je Sel angleiki zastopnik v ministrstvo za zunanje \ stvari izročit Millerandu noto, v kateri priznavata Lloyd GcorjJe in Giolitti potrebo, da sc zajamčijo poljske pravice v Gdanskem. Vsled tega obiska jc bila danca zvečer poslana spomenica Reginaldu To-werju v imenu poslaniške konfercnce, v kateri ga vabijo, naj osigura prevoz vojnega materijala soglasno 3 pravico, ki jo ima Poljska na podlagi ver-sailleske pogodbe.
Veselje t fraacoskcm tisku radi izid« Iuzdrnskih pogovorov.
PARIZ, 25. Listi se veselijo, da fe prišlo do popolnega sporazuma med Lloyd Georgetn in Giolittijem o idejah, ki »ta jih branila Mtllerand in Wil-son glede zaupanja, ki gj. zaslužuje sovjetska vlada. »Matin« pravi, da je angleška izjava, ki je bila objavljena včeraj, še bolj odločna kot francoski prevod. Le ono mesto, kjer se priporoča zmagovalcem zmernost, se mu ne dopada, kajti dotične besede so naperjene edino proti Poljski. Francija, ki je bila zmerna v svoji zmagi, ne bo podpirala ni-kakih pohlepnosti po osvajanju, naj pridejo odkoaer hočejo. Londonski dopisnik "Pctit JournaJa- piše, da je prišlo luzcrnsko poročilo kot topel solnčni iarek ogret ozračje. Neka angleška \!soka oseba je rekla temu dopisniku, da ni v Lloyd Gcorf4e\iut zadržanju nikakegn izpreobrnenja, kajti pogajanj.* z boljseviki v Hythe so se imela prekiniti že 8. avgusta, ko je Lloyd Gcorge izvedel, da ustanavljajo boljseviki nekako revolucionarno milico, ki bi imela namen poboljSevičiti Poljsko.
Uradno poročilo o se3tanku v Luzernu ^poročeno v Moskvo
BERN, 25. Švrcar>ka (brzojavna agencijn piavi, da je bilo uradno poročilo o pogovorih med Lloyd Ge:Crjfcoij"» in GiclitHijem >poročeno v Moskvo z brezžičnijn brzojavom.
RIM, 25. Jadransko v>prašanje e slepilo po Giolittijevih izjavah v Luzernu zepet v ospred-sje in o njem govore seiaj vsi li^ti, Ledi - i po.t-darja orč, da so izravna po^Jajarja z Jugoslavijo brezkoristna in če že piide čo pc?ga^anj, naj Italija trdno vztraja pri svojih zaihtevah po n.ara\nxih mejah, bodisi izražajoč zadoščenje, d-a se bod'o ital^ar.sko - vu^oslovenska podajanja zopet začela, in priporoča'oč poptistlji-voj=t Italiji in Jugc-slavijl.
Povod zepetnemu vsfaajenju jadrajiske^a vprašanja je Jal Gici:ttijev pc^ovcr s poreče-valcern >-DaiIy Tele^rapha , kateremu je odgovoril na vprašanje, .kck^> da se v uradnem poročilu o sklepih v Luzernu ne .omenja jairansko vprašanje, la-le odgotvor: »Ni nič kaj poročati, ker se bo pogajalo o tem vprašanju izravno s prizadetimi državami«'.
Poročevalec rimske-^a lista -Me-sagjJero*, Mario	je nato vprašal ministrskega
predsednika: Alt na»j tolmačimo ta izjavo v zmislu, da je V. E. sklenila zcipet načeli izra-vma poganja z Jugosloveni?«
ServcJa — z odgovoril 'g. Gicli';'tiw — To se je .poudarjalo v parlamentu m tudi v i>ovorir .runistra vnanjih stvari.
PorcČevaiec na»to: • Ali jc re> lrteditem, da je ta rklfip podrejen	da pride prvi
korak za izravna pr>g2'",anja od jugoslavenske strani?
»Na> začmrjo ti ali oni — od^ov:c,ril ministrski predsednik — malo je na leni ležeče. Glavno je, da =e sprejme načelo an da «e pogaja,-
In po cdkod'U Lloyd Gecrgea ie pripomnil g. Giolitti v maij-bnem krogu samo italijanskih •časnikarjev: »To - je Brsro-lalijevo staldsče m ;tudi staii^če, tki ga je zastopal grof Sfo.rza v svojem .£ovoaiu.<.
■Po pogovoru, k! gai \e imel italijanski trski predsednik skupno z lJoydom Gcorgc-tm z vsemi časnikarji, sprejel edinolc še poročevalca r.A.^ociated Presse^ in prosil, naj se zanikajo- V3i dr Ligi .pripisani m ti .pogovori. Po razpwavijanju o drugih v»prašan"h ga je pore če vale c vprašal, kaj nrsli o reškem A"prašan;u.
»Deiiaitivne rešitev reškega vprašanja —• ie izjavil Giclitti — ima 4ve obliki: ali naj bo Reka popo'somrt italijanska, ali pa naj se in-ternacijcnaiizira. Izključeno je, da bi se Keka prepustila Jugcslovenom.«
•Na podlagi te\ izj.av se f,e začela v italijanskem čax>pisju polemika o pred-teječih pega-jan>iji z Jugoslavijo, polemika, ki ima svoj začetek že v času, ko se je sestal češkoslovaški ■nrnis'trski predsednik Tu-.ar z itaiiaaskim miLaistrom a-nanjih stvari -Sforzo v Benetkah. Takoj ,po tem sestanku so hoteli nekateri hikajsnjl lisii vedeti, da je Tusar posredoval pri Sforzi zaradi rešitve ;jč»d:ranjkega vprašanja, ki 'c vel ka ovira gospodarskemu razvoju ne s?itc- Ital^e in Jugoslavije, temveč tudi Češkoslovaške. Sklenitev čcškaslovnško. -jugoslovenske zveze, ki je sledila ten'u sestanku, fe še ibclj utrdila rnnane, da 'bo Če&ko^lo-vaška ras prevzela vlogo ptfsredtavalke me d Italijo in Ju£c~lav-yo, in že včeraj so se širili glasovi, da prispela iz Prage v Rim neka taka pcmudiba- Danes se ta ve.sit zopet zanika, toda vkljub temu so tuka šnji politični krc^i mnenj«a, .da bo kmalu prišlo do pogajanj. Stvar se lro medtem pojasnila kmalu, kajti ministrski ^predsednik fco že jutri v Rimu, in za petek jc sklica^ inini^trckii svet, na katc.rem sc bo getovo razpravljalo tudi o item vprašanju.
Bilo, kekor bilo, na vsak način je zanimivo, kakšno stališče zavzema nasproti predatojc-£lm italijansko - jjugos'llcvens'k-i'm pogajan.em
italijanska časopisje.
Popelo Romano i meni, da :bo italijansko -ju^cslovenji sperazunt skiejnen še — pred sestankom med Giolilti; em in Mslleraoironi, •kar bi pemenilo še pred 15. septembra, dne, približno določenega za ta sestanek.
»GLornale d> Italia^, ki je najprej vzrojil vsled vesti o pogajan ih z Ju-go?lavi.;o> je danes poprravi svo$ fcen v -teliko, da izraža svoje nezaupanje v uspeli -teh pogajanj, a poudarja, da se Italrja nikakor ne sme cdreči zahteve po Jidi iskih Alpah, mef. ki jo daj a Italiji londonski dogovor v L?h.i, sa po Zadru, Šibeniku in dalmatinskih otokih. V nasprotnem slučajni grozi list z razpadom vladnih strank.
rldea Nazicnale« se ne vznemirja zaradi GiolittijevSh izjav, protestira pa proti temu, da bi se naredil prvi kx>rak iz Rima za pojfa-ianja, ki bodo po mheniu lista itak brezuspeš-
na , ker c izjavil ludi sani Sforza, v kalorega zmožnost li-.t ne zaupa velike, da hoče italijanska vlada rešiti mejo n? Snežniku i:i reško narodno neodvisnost.
> Corriere d'IiuKa neće Se na cian svojem mnenjem, češ, kar -c ve doslej, je premalo, da bi se m iglo pra\ ocenjevati pravo \reL*nost Giolitti.cvih izjav.
Semkaj prispeli izdubi milanskih listov ■ Secclo in Corriere dclla Se^ a imale d'c'life članke o jadranskem vprašanju. >Seecio.; polemizira z onimi nacijunalističn'mi krogi, ki zahteva jo Dalmacijo <n šc več ter o leni sprav-l ajo Italijo v pogubo, hi pravi, Ja -o izravna pogajanja z Jugoslavijo tdina pol k vpesta-
! virtvi miru Jadranu. Liist jemlje z z:: Jošče-j ... .njem na znanje tozadevne Giclilti eve izjave.
Oonniiere jdella Siera- svari Cr i ^ ja, naj
r.c •rdlaša preveč, čl- <o b:Ie njegove izjave resne, ker že preveč čpsa .-e je .izg'i-'vic - Treba e, da se začnejo pr^ajarja in da greste k njim Italija in Jugoslaviji z duhom popustljivosti.«
Austriju pristopi k Malemu sporazumu
'PRAGA, 25. Češkoslovaški -tisk komentira zelo povoljno rezultate iBeneševcga potovanju v Beigrad in 'Brikarešt. List -Praz ky Večer-nik glasilo ljudske [katoliške) stranke piše, da je dobila Čeltoslavi a po reš.'t\i težinskoga vprašanja in z > malim sporazum cm« dobre smernico /a bedočo zunanjo politiko. Socijalno - dem okra lični list -Pravo Lidu« pravi: Z veseljem .je H'la pozdravljena ide a o vzajemnosti med Čehoslavijo, Jugoslavijo in Rcnru-icijo in morda tudi Avstrijo v svrho .^a^olo-vitve miru in obrambe proti rovar.enju Madžarov.
... tudi Bolgarska?
BELGRAD, 24. V dipkmatskvh krogih se govori, da pride v kratkem v Bclgrad bolgarski ministrski predsednik St ambul in ^ki. Namen njegovega potovanja je. vzpest ivitev trgovinskih ednošajev med Balgarjiko in Jugoslavijo tci' pripravljanje tal za vstop Bolgarske v jugosiovensko - češkoslovaško • roinuji-sk-j zvezo. Tukajšnji krogi smatrajo, Ja bu njego\o delo težavno, ker srbski narod se ne mere tako lahko sprijazniti z mislijo, da bi sedel pri prijetel vki mizi s svo;!m včerajšnjm izdajnikom in sovražnikom, toda Če se Slam-buiinpkt:mu posreči pridcblti za svoj načrt vodilne kroge, katerih hrvatski in stlove&sju del ga bo podpiral pri leni njegovem dedovanju, bo počasi iz»gin-Ua še zadnja ovi.ra ude;--tvitev tega nači La, ki sc more le pozdravitabt, kajti ediitcle potem združitve balkanskih držav so b) naredil konec tujemu rovarjenju na Balkan?:.
Občinske volitve v Sr& Jl
BF.LGRAD, 24. 0b5:nske volitve v Srbiji so sc dokončale z zmago demokratov prodi radikalcem in z zmago komunistov v fndJuitri-jalnih mestih. Radikalcem je ostalo samo S mest od 24, katerih občinska uprava je b lu. doslej; v njihovih rekah. V Bc Ig rad u so dobili komunisti 3528 glasov, tcrc4 30 mandatov v mest?nem svetu, občinsko upravo in županska mesto; radikaloi so debili 3327 glasov, torej 8 mandatov; demokrati so dobili 2835 glasov, torej 6 mandatov, a republikanci 605 glasov in 1 mandat.
Komunisti so dobili veČrao tudi v drugih mestih, kjer je bolj razvita industrija, kakor v Kragui.cvcu, iNišu, Leskovcu, Djaikavici, M lanovcu, Šabcu in Kumanovem.
Najmočnejša je izšla iz volitev demokrat* ska stranka, ki razpolaga z dvema tretjinama občin, dočim so dobili republikanci in uradna socijalno - demokratska stranka zelo malo glasov.	__
GospodorsKo DloKnda nalile s strani jusoslaolje?
Tttkajšn'ia > Era Nuova« jo dofbila brzojavko iz Zagreba z dne 23. >1. m., da je .jugo^lovenski minister za promet dr. Korošec ćz d al naredbo, s katero se prepoveduje pjgoslo venski m želez-nicajn vsaka prevažanje blaga iz Italije In \ Italijo.
Na tukajšnje trgovske kroge je naredila vest velik vtlsk.
»iLUštnu* l* Utr. 171»
-
0 svidenja med Sforze In Tnsarjen v Benetkah
PRAGA, 25. L-st ->Cas : ip.iše, da jc povzročilo sv:der-ic med čcikcslovaiskim lmn^strsfesin piedsedjtfkcffii T-usMrjem in grofom Sforzo v Benetkah mnogo komentare v v 'iu<-oslovesi-sikc-m in •ilali 'an-skcm >t'vku.	£a ja^oč i*a
vprašanje jugeslcvenskih časnikarjev, 'kakšen cil je imelo io sv'denje, je odgovoril rrrini«ter Beneš. da je šJo satno za srečanje iz ^ele udnidno^ti.
Reske socijcilstlie organizacije In D'lin-nunzijev nacrt za neodvisno državo
REKA. 25. Vodstvo socialistične stranke in iz-vrševalni odbor reške - Delavske rbomice« sta razpravljala dne 20. t. ni. o D'Anntinzijevem pozivu na reško prebivalstvo glede nameravane proglasitve reške neodvisne države, katere luka in železnica boste odprti vsem narodom brez pridržkov, in fta sprejela to le resolucijo:
. Tudi vodstvo socialističnih organizacij poudarja. da hoće neodvisno rcSko državo na tej podlagi, zato zahteva, naj njena ustava temelji na priznanju naroda, kot edini življenski in trajni sili, katera ustava se mora kot čin' pravičnosti ravnati po rezultanti skupnosti in vsebovati posebej: 1) Vse zahteve proletarijata, kakor so že priznane v najbolj svobodnih in najbolj naprednih državah; 2) priznati mora delavskemu »loju najširše pravice v državni in javni upravi; 3) zagotoviti mora izdatno pomoč uboinim slcjem; 4) dati mora jamstva, da bo doprinašala h kulturnemu napredku s pobra-njcui raznih narodov, Id prebivajo v reški državi.
Po razloiitvi omenjenih načel, po katerih bi se uorala ravnati ustava, porabljajo podpisani to priložnost in zahtevajo takojšnjo ustanovitev komisi-ie, v kateri mora biti zastopan delavski sloj, za revizijo in preklic izgonov, ki jih je ta sloj pretrpel.
Za »Delavsko zbornico*; tajnik Josip Quarantot-lo, za internacionalno socialistično stranko, tajnik Percovich.«
Ta resolucija je bila odobrena na strar.knein zborovanju ?n po glavnem vodstvu delavskih organizacij.
Tukajšnji »Lavoralorc je tudi objavil to resolucijo reških socijalistov, a ji je dodal komentar, poudarjajoč nekatere zahteve reških socijalistov, ki iih pa v njihovi avtentični resoluciji nismo mogli izslediti vkljub vsej dobri volji.
-Lavoratore« ugotavlja po kratkem uvodu, v katerem pravi, da ne ve, kakšne namere ima D'Annunzio, ali dela sporazumno z Gioli'tijem, ali le, in ali dela po nalogu entente, ali ne, da reSki delavski sloj ne more primati ničesar, kar dela g. D'Atnunzio in da nima ž njim nič skupnega. Reski socijalisti so za neodvisnost reške države brez ake lažnjive protekcije, so za takojšnjo odstrai?i-ev D'Annunzija in njegovih legijonarjev, za takojšnje volitve z enako, izravno in tajno pravico gLasa vseh. ki stanujejo stalno ycč let na Reki; reški socijalisti ne morejo hoteti neodvisnosti z D'Annun-zijevo vlado, ki je zanikanje neodvisnosti, to je avtonomije in svobode; in hočejo neodvisnost, ki ■jomenja takojšnjo razpustitev rConsiglia naziona-e« in vseh vojaških uradov, vzpostavitev vse svobode, prosto reško luko, ki naj služi italijanskim .n jugoslovenskim trgovinskim interesom, enake pravice in dolžnosti za meščane obeh narodnosti, ki žive skupaj na Reki in takojšnjo vzpostavitev do^nh odnošajev z vsemi narodi sveta.
Tako so se izrazili — pravi list — zastopniki reških socijalistov na sestanku, katerega se je u-Jelcžil tudi poslanec v italijanski zbornici Bucco.
Posledice Slezijshlli dogodkov v Avstriji
DUNAJ, 25. Neka uradna no'.a pravi, se bo uvez premca vsi cd dc^odkcv v Gornji': Š!ez'i: zmrsnjsiil. Premet potnikov tla<ga po železnici se to skrčil. Ncta paziva oveb<e; ki so odpotovale na letovišče, naj se tak?] povrne <>, ker bi se j::in a?tegn;to zgediti, da ;e ne bodo splch. mogle povrniti v slučaju ustavitve prometa.
Sedanji položaj v Gornji Šleziji.
BEROLIN, 24. Vossische Zeitung* ima iz Kat-
:owitza: Položaj v Katovitzu je neizpremenjen. Red vzdržujejo francoske čete. V delavnicah v Konigshiittc in Lauranhutte se dela. V okraju Ry-d:nk je bilo proglašeno obsedno stanje.
BEROLIN, 24. Pruski minister za notran e zadeve Severife in dva državna zastopnika so odpotcvcH danes v Breslavo, da se pegajaro z zastopniki Gornje Šlezije o položaju v tej deželi.
Nemčija zopet zanika vesti o dogovora z Rusijo
BEROLIN, 24. Neka uradna nota zajirika ponovno vest, gVascm katere b: bili Rudija in Nemčija sklenili pogodbo za vzpostavitev mej iz L 1914.__•
Ameriška nota c protiitaltjanskih izgredih
WASH1NGT0N, 24. Ameriški državni ura-d te poslal i talilnikemu poslanstvu noto, v karteri ga obvešča, da bo držala ameriška vlada, dasi nI verjeten zopel«ni izbruh žalostnih izgredov, vendar zadostno mdČ v West Frank-
fortu, da bo zagotorvl^eDo varstvo tatrnkajiof&
Italf janov. Med -tem na'oiaijiuje pravica rvo$e
delo noTsnainiaj petem. Našteli csumljena &o 23iprti in pridejo pred sodišče, k$er fii (bodo scdUi z na"večjo natančnostjo. Državni urad bo obveščal iteii saiđko .pcslanstvo o vsakem nadalpnjem činu preti ameriškim ob! as Ura.
Angleška laskanja Italiji.
LONDON. 25. Daily Telegraph piše; Pozdravlja-mo z zadovoljstvom dejstvo, da obstoja popoln sporazum med angleškim in italijanskim ministrskim predsednikom. Italija in Anglija ste stari prijateljici. tako da bi bilo škoda, ko bi bili med obema državama kaki nesporazumi. Mi želimo le dobro Italiji.
O bodočem sestanku med Giolittijea in Mille-random.
PARIZ, 25. »Matin« piše. da ni bilo še nič izpre-menjeno z ozirom na skorajšnji sestanek med Gio-litlijem in Millerandom. Zelo verjetno je, da bo sestanek v Aix les Bains dne 10. ali 15. septembra.
Načelnik angleškega admirala!a t Gdanskea?
KO DAN J, 24. Listi javljajo, da ;ie prišel v Kodasjj načelnik angleškega, admiral? 'a (minister za mornarico) v ICcdanj na .poti v Gdan-sko, da se osebno obvesti o morebAtini kršitvi dolečeb veisaJUeske .pogcdlbe glede rabe pristanišča s poljske strani.
Župan mesta Kork na koscu
LONDON, 25. Župan mesta Kork, ki sedi v e6> v Brixtcnu, ije 'bul dcaies pcedpokfee 5pra\ I$en z Bogom.
pa stoji vlada na stališča, da ima P oljska ostati ▼ etnografskih mejah, za temi pa bi v slučaju, da se ji imenovane zemlje pridružijo, ustanovila avtonomne federativne drfave, ki bi morda imele ca-rinsko skupnost s Poljsko.
Zasedanje aarodnega pradst&vaiitva SHS. Zase-danje narodnega predstavništva bo sklicano za
25. t. m. ne glede na občinske volitve v Srbiji. V prvi seji narodnega predstavništva poda ministrski predsednik dr. Vesnič izjavo o prošli krizi in o programu vlade. Zatem se bo nadaljevala debata 6 volilnem redu ter se sprejmejo državni proračun in mirovne pogodbe. Sporazum glede sklicanja konstituante ostane v veljavi, še ta mesec se določijo z ukazom volitve, ki se izvedejo meseca decembra.
Ukinjen) e potnih listov po Jugoslaviji. Kakcr se poroča iz ministrstva za notranje stvari, ne bo v bodoče več petreba potr.'h listov za potovanje po državi SHS. Vsak potnik pa bo moral imeti svojo legitimacijo.
To je Iiec, ki ga je angleška vlada dala zapreti. V znak iprctesta se je odioČL'1 za s>t)avtkio z lukcCo, vsiled katere .je ©stabaL in te seči3J caha a na smrtni pcisicilji, vse vo vz i/ubezijj c o svoje irske narc ■ Jn.cs ti in rije oieod-vćsnosti.
vssti
Proti SaWemirLi;u! — Tc dni se je vršil v Neaplju kongres .^Rinovamenta«, nove politične stranke, ki je vstala v Italiji po vojni s programom popr^nega političnega in gospodarskega pre-no\ ljenja italijanskega naroda. Na kongresu je bilo par znanih poslancev, med njimi tudi Salvemini. ki ima največ zaslug, da se je stranka ->Rinnova-iv.cnto- konstituirala s tako jasno začrtanim političnem programom. Ko je kongres pričel razpravljati o zunanjepolitičnem položaju pa jc! došlo do hudega prerekanja, kjer so nacionalisti preglasovali Salveminijance in zahtevali poleg udejstvitve londonskega dogovora še Reko. Salvemini je s protestom, da na kongresu od daleč niso zastopane vse sekcije — zapustil kongres med klici: Abbasso Salvemini in Evviva D'Annunzio il piu grande Italiano! Zopet nov znak kako zastrupljenje vlada v hujskaških krogih in kako se v Italiji težko govori — resnico! Mi se s programom Salveminija v celoti ne strinjamo, a moža, ki ae z dobro voljo in plemenitimi nameni že sesto leto bori za potrebno rešitev jadranskega vprašanja, cenimo in spoštujemo tembolj, ker je takih ljudi silno malo v političnem življenju Italije. Po opsovanju v zbornici, kjer je njegov govor naredil velik vtis na vse kroge, ki imajo še trohico političnega razuma, je prišlo psovanje v Nea-polju. Toda zdi se,, da se mož ne boji ne psovk in ne groženj in da bo tudi nadalje zastopal svoj program, ki si ga je ustvaril v dolgih letih znanstvenega študija in političnih borb.
Razne vesti Iz JuMcIle
Zveza Jugoslevije s Češkoslovaško. * Narodno Djelo« poroča iz Belgrada, da je vlada sklenila s češkoslovaško republiko defenzivno pogodbo, ki ima zlesti namen, varovati integriteto obeh dežel, kakor je to zajamčeno v mirovnih pogodbah. Povodom bivanja češkoslovaškega ministra dr. Be-neša v Belgradu se je razpravljalo tudi o prodiranju boljlevikov v Poljsko ter se je sklenilo, da se ima z ozirom na msko-poijski spor varovati stroga nevtralnost. Vlada izda z ozirom na svoje nevtralno stališče uradno poročilo v tem smislu. Potovanje dr. Beneša v Bukarešto ima namen pridružiti tudi Romunijo tej zvezi. Zveza med kraljevino SHS, Čehoslovaško in Romunijo more zajamčiti mir v Srednji Evropi in tako tudi razvoj na Balkanu, ki bi bil v skladu s cilji, kaieri so bili doseženi v vojni.
K poljsko-ukrajinskemu vprašanju. Listi so poročali, da je poljska vlada sklenila dogovor z o-stanki bivše ukrajinske armade, ki jim načeluje general Peti jura in obenem prinesli vesti o zmagoslavnem pohodu poljske armade proti boljše-viški Rusiji. »Jugoslavija,« katere informacije so bile v splošno točne, je prinesla pred kratkim vest, v kateri je trdila, da je Stan. Grabski, predsednik parlamentarne komisije za zunanje stvari odstopil, ker se ne sklada z aneksijonistično politiko polj. vlade napram Ukrajincem. Pomota je v tem, da sta 2 Grabska, eden finančni minister, drugi omenjeni predsednik komisije, pomota pa je tudi v motivaciji njegovega odstopa. Stan. Grabski je namreč pristal stranke narodnih demokratov, ki v zunanje polit, položaju glede vshodnih sosedov poljske republike zastopa šovinistično stališče ter zahteva, da bi si te dežele potom aneksije Ukrajine, Litve in Bele Rusije, delili Poljaki z boljševiki. Nasprotno
PODLISTEK
Branka.
(39)
Avgust Šenoa. — Posl. M. C—č. \
Jaliero more biti v rcsnici vir zlata, ako človek tam pametno gospodari. Zato pa morava posebno skrbeti, tako vi. draga mati, kakor jaz; to nama je edino, kar imava; ako bi to šlo pod zlo, slabo bo za naju. Pregledal sena vse to gospodarstvo, vse račune — verujte mi, malo da me ni zadela kap. župnik je govoril preblago. Meni je bilo pri srcu, kakor da stojim pred ruševinami veličastnega gradu. Gospodski grad je zapuščen, ne popravlje te prav nič, dež in sneg padata v podstrešje, tapete. pohištvo pokvarjeno. Po gospodarskem stanovanju se zlegajo miši, ni celih vrat. ni celega okna. In istotako kakor gospodski dvor, draga mati, so pristave, kleti, shrambe, hlevi itd. — vse se ruši in drobi, o popravljanju niti govora. Po inventarju bi imelo biti toliko volov, krav, bikov, konj, praSičev. Vse to vam je večinoma le bajka; skoro vse prodano. Zgražal sem se v žalosti. Našel sem tu neko vrst gospodarskega uradništva; skero polovica teh ljudi) so bili obcšcnci, udele-žniki razbojniških družeb. To nas je plenilo brez primere. Glavna skrb jim je bila, da se ne zamerijo vam, mila mali, da vam pošiljajo denarja, kolikor ste zahtevali, pa naj bo od koderkoli, ob ka-kršnjihkoli žrtvah, obrestih! Videl sem vse te račune, potrošali smo trikrat več, nego bi bili smeli. To je zlo veliko zlo« In pod kako žrtvijo! Da so
prižli do denarja za vas, so prihodnjo trgatev prekrasnih vinogradov prodali Židu v vasi za kako četrtino prave cene. Žito, oves, pšenica in seno — se jc kar zametalo za nič. To vam je bilo gospodarstvo! Priznajte, grofica-m&ti, da je to strašno, da se je to moralo spremeniti. Jaz sem že vse to izpremenil; tudi vi niste več moja poob-laščcnka; verujte ml, da to, kar sem storil, je prav storjeno, ne boste imeli razloga za pritožbe proti meni, razun, da boste dobivali denarja bolj po redko in manje, nego doslej. Kjer Je trebalo odgnati, sem odgnal; kjer je trebalo skrčiti, sem skrčil, pokrpal sem marsikaj; mnogo seveda niseta, ker za ta hip nimam denarja. Mene ne bo tako hitro v glavnem mestu; dokler nisem popolnoma zagotovil gospodarstva, se ne morem povrniti. Ne zamuri, draga mati, tako je in ni drugače.«
Stara grofica ni pričakovala tega; to jej jc bila strela iz jasnega, ker ne bi bila slutila nikdar, da je v njenem sinu toliko moške samostalnosti. Prevarila se je hudo, razsrdila se je ljuto; vsi gospodski načrti so ji bili pokvarjeni; na vsak način se bo morala znatno stisniti, odreči se izvestnih gospodskih zvez in gotovih velemestnih kapric. Na kratko: trebalo jej bo sluiati pamet sinu, ter se stisniti v kot. To je bilo stari gospej silno mučno. Napisala je Belizarju pismo polnih 4 pol, kjer mu je klicala v spomin vse možne domislicc in sofizme, vso hlinjeno ljubezen in vse čutstvovanje, da bi vsaj nekoliko omajala drakonični sklep svojega sinu. Ali Belizar se na srečo ni udal logiki vzdihov in solz, marveč je ostal kot kamen pri svojem sklepu ia je rea proti volji stare grofice rešil Jaliavo. » f j ? f • • , )
(Dalje.)
Domače vesti
Vzgiedufte se na malih! Včeraj so došli v naše upravništvo trije dečki okolo 12 let z Grete in prinesli 30 lir za tiskovni sklad ~ Edinosti«. Na vprašanje, kdo da podarja to svoto, so odgovorili, da jc je nabrala mala družba — njih vrstnikov. Ta dar smo sprejeli s pravim zadoščenjem, ne toliko radi darovane svote, ampak kot znak, kaka so sr-čeca v teh dečkih. Vzgledujte se na njih!
Tržaška posojilnica in hranilnica (via Torre Bian-ca, 39) pozivlje vse one, ki imajo safes (shrambe) pri njej. da se čimpreje zglase radi dviga predmetov, oddanih v shrambo.
Obenem prosi svoje zadružnike, bodisi da kaj dolgujejo ali ne, da se zglase čimprej s knjižicami v navedenih prostorih.
IzseljeniSki vlak se pripravlja ter odide po možnosti okoli 15. prihodnjega meseca. Obitelji javnih nameščencev, katere se nameravajo poslužiti tega vlaka, morajo predložiti uradne izjave o dosedanjem in o bodočem službovanju ter posebno potrdilo, da razpolagajo na novem bivališču z lastnim stanovanjem. Za prijave in pojasnila se je oglasili čim prej, pri uradniku A. Podbrščeku, ulica Torre bianca, 39.
Prošnja do bivših ruskih ujetnikov. Alojzij Gregorčič je bil vojak pri Lir. 27 1/1 Comp. Ujet je bil dne 28. decembra 1914. v Karpatih. Zadnjič je pisal; iz gub. Simbirsk p. Samara. Kdor iz bivših ruskih ujetnikov bi kaj vedel o pcgrešnncu naj sporoči dobrotno na naslov: Martin Gregorčič, Kosec št. 17, Drežnica, Goriško. Stroški se povrnejo.
Is Irlaškega iivlienii
Mlad ptiček. V prosti luki je 13letni Bin Fozaiij, sin pok Alojzija, ukradej iz žepa listnico aeki Beni Ani. V listnici je bilo 1000 ogrskih kron, 100 lir in 10 dolarjev. Dečka so sicer redarji prijeli — toda izpustiti so ga morali, ker jc mladoleten. Poizveduje se, kam jc denar skril.
—	Nepoznani tatovi so vdrli prejšnjo noč v čevljarsko trgovino, last g. Luka Saitza in' odnesli 3 pare čevljev in en delavski jopič. Ukradeno blago je vredno 250 lir.
—	Orožniki so imeli že delj časa n asumu razne osebe, stanujoče v hiši št. 27 ul. Fabio Severo, da so v posesti raznih vojaških predmetov. Orožniki so poizvedovali, toda izvedeti niso mogli nič pozitivnega, zato so se odločili, da kratkomalo napravijo hišno preiskavo pri osumljencih. Dognalo se je, da imajo Marija Radevich, Josipina Canobel, Josipina Leibich in Ana Ferletich velike množine raznega vojaškega perila in oblek. Vsem tem so o-rožniki zaplenili blago in napravili kazensko o-vadbo.
Kaj si vse dovoljujejo častniki v zaporu. V ulici Ccroneo se nahaja med drugimi zanimivostmi tudi zapor za vojake. V tem zaporu se nahaja vedno tudi kak častnik italijanske vojske. Ti zapori za častnike so deloma v pritličju, deloma v višjih nadstropjih. Tako sta se nahajala v eni pritlični celici predsinočnjim zaprta dva častnika. Oba oficirčka sta se jako dolgočasila v ozki in na pol temni celici. Zahrepenela sta po svobodi, po zraku in svetlobi. Ker pa sta oba vedela, da za enkrat s svobodo ne bo še tako lahko, sta se odločila, uživati nekoliko »frišnega« zraka na oknu celice. Vedela sta oba prav dobro, da hišni red kaznilnice ne dopušča nikakega plezanja po oknih, toda vkljub temu sta šla oba na okno in sta, ker sta kot častnika smarala, da se imata pravico požvižgati na hišni pravilnik, začela tudi razgrajati. Tudi opomin vojaške straže pod oknom, naj opustita svoje početje, je bil zastonj; začela sta celo še zasmehovati stražo. No, vojak je jako odločno v tretjič opozoril častnika na rred«. Žal tudi to ni pomagalo. Vojak se je naveličal ter nameril proti njima s puško in izprožil. Zadel je oba hkratu. Enemu jc šla kroglja skozi vrat, dragemu pa se je zapičila v kost desne roke. Ranjenca so takoj spravili v vojaško bolnišnico, vojaka pa — ki je izvršil svojo dolžnost — v zapor. Vojaška komisija preiskuje vso zadevo. Imena Častnikov in vojaka se drže — tajno.
Hlače posodil jo te dni zasebni uradnik Božidar Paternost v hotelu Lloyd tam prenočujočemu ».trgovcu« Francu Modrijanu, ki je rekel, da mu jih vrne čez eno uro. Modrijan, če je to pravo ime, je pa ie isti dan odpotoval iz Ljubljane in je »pozabil« g. Paternostu vrniti posojene mu lepe črne hlače.
llratfM vtitf
Mestna zastavljalnica. Danes v četrtek dne 26. t. m. predpoldne se bodo prodajali razni dragoceni predmeti serije 145 cd St. 84701 do št. 85700, ki so bili sprejeti v decembru 1. 1919., popoldne prostovoljne dražbe.
pre£. gesp. Ar-ton Janko je 'bil okoK 20. jui$a aretiran »cdtaeiien v ječo <v Poreč. Zakaj? Oblasti- E/c vpnzišiajejo po vzrokih; dovolj je, da ie kdo Jugcskrveu, je ie nevaren 'državi ,rn prestolu.
Anton Janiko je miada, idealna druša, ki se ga oklepi tejo «-jegc*vi duhov ^'ar^ ket cvccc svojega pastirju; ima pa to napako, da je zaveden Hrvait v razk.ričano porešk« škofoji), kjer izvestni- živi;i viadta^o cenkev in državo. To nedolžno 'a-gnje so irfctož/i.', da je kot voc'ja a.T>nov''zac'.i>c ped iMvšo Avstno'io porreverjal in oskcdovt?4 cbčh*c\ Razprava je prenesla na dan resrrico, da ie b'i s'cer ntered; ic.da ne po krhid<l g. J?i»ik<cta, temveč <ljamo£n'ega :U';jan-vtlcegaf učvtel .a, k' tnu fe Janko vse zai'pel itn vr>rc«viizacisjo prepustil, keir mu njegova s'užba ni 'CiD-p-J&čala da ifci! «?e bavul še z aprc<viz.~o:.j-sk m: p^iil-. Pc*le£ -tega so ga •ofcdviž'.]■], da ye t?'! v zveza -z roparsko bando, ifci je napadla ji'ctaif h'§o in pri tej .priioznojiti nek«?« mla-derjk.a x^trbtk» svo e žvvijen.je. Pa n? še dovolj hudc-Vr-e! V njegovem 5o cdtprl'. Mailijan-sko src!o; "n ker oroo Ji-cle*:' o'^occ v iho potuj-čeva'lnlco, .je kov seveda — ciu§n>" pastir. Jamk'Oi /e seveda krt Hrvat čitel in š:ri 1 »Pu-ikega Pr'tj^lei! px<, ke ga ima skorai vsaka Irša. To je de lok t: ako so '.'"'.kije zavedml', nirfa Inpeti za to dušni past:c.
Preiskovalni, sodnik v Poreču <bi Janke ca fzprsti! na svobodo, 'ker se ie prepričal, da so vse iCibtožbe izvite iz trte, tocla- ni- gotov, da-1; spadi3i Janko <pcd civiil^o ali vojaško stdmij-o? In ker rcdn.:k le£a ne ve, zato na, djJiovnh čep-i v .ječe ...!
Človek t normalrc pamet/o re mere misliti, do je k?j takega možno pri dv-ntVcč letni kulturi. Kultura, ■svcibcda in sedanfe? v prava: io ro največja naspretstva krike." nas uči vsak-izkušnja.
M:j pa vprašamo skvro v'-ttdo, ilam dicii v R'mu: ali so ji' znena laka progan.jar;a ir.edolž-n:h žrtev, in-če so, a'i ima i c liko moralne sile,
DAROVI	<
— Za pogorelcc »Narodnega doma«: I. H. 10 L, Ivan Flego, župnik v Buzetu 10 L, Eilner, Lupoglu-va 10 L, N. N. 50 L. Kmetska čitalnica v Podcael-cu nabrala 363 lir. Darovali so: Bizjak Valentin 1 L, Ivan Dobravcc 2 L, Murtin Golja ! L, Jernej Gq-lob 1 L, Mihael Stanič 1 L, Stander Alojz 1 L, Franc Bric 1 L. Lisjak Ivan 1 L. Luka Naprej 1 L, Josip Murovcc 2 L, Stegarjcva 1 L, Jože! Kogoj 2 L, Andrej Kuštrin 2 L, Franc Lapanja Tcmljine t L. Andrej Dakskobler 1 L, Seljak Ignac 1 L. Viktor Kovačič 1 L. šuligoj Ludvik 1 L, Janez Rutar 1 L, Ivan KuStrin 1 L, Franc Golja 2 L, Božič Mihael 2 L. Anton Kragelj 2 L, Zofka Šorli 5 L, Vcncelj Kuštrin 5 L. Avgust Kuštrin 5 L, Angela Kuštrin 5 L, Anton Kuštrin 2 L, Golja Matevž 5 L. Dobra-vec Andrej 5 L, Josipina Zalašček 2 L, Julija Do-bravec 2 L. Justina Dobravec 1 L, Kristina Manfre-da 1 L, Marija Golja 1 L, Marija Dobravcc 1 L, Ivan Božič 2 L, Ivan Golja 2 L, Ivan Dobravec 2 L, Josip Dobravec 2 L, Anton Kovačič 2 L, Miha Kovačič 2 L. Anton Golja 2 L. Alojzij Pirih 2 1 . Franc . Golja 2 L, Anion Rcjcc 2 L, Miha Golja 2 L, Brc-šan Ivo 2 L, Ivan Drole 1 L, Guštln Golja 2 L, Luka Dakskobler 2 L, Anton Manfreda 2 L. Josip Kenda 2 L, Josip Panjlar 2 L. Ivan Mrak 2 L, Julija Košarog 1 L. Katarina Kokošar 5 L, Jakob Hucmar 2 L, Ana Brelih 5 L, Miha Močnik 1 L, Željko Seliak 1 L, Marija Iluraar 2 L, Marija Mi-klavčič 1 L, Marija Kuštrin 1 L, Katarina Golja 2 L, Josip Golja 2 L, Neimenovana 2 L. Jakob Sorli 2 L. Katarina Šorli 1 L, Marija Šorli 1 L, Julija Šorli 1 L. Anton Golja 1 L, Miha Božič 2 L. Neimenovani 10 L, Kuk Ana 2 L, Lucija llumar 1 L, Marija Golja 2 L. Marija Kcnda 2 L, Viktor Golja
2	L, Katarina Dobravec 10 L. Katarina Muravec 1 L, Stanko Muravec 1 L. Rudolf Brezelj 1 L, Luka Begus 2 L, Božidar Božič 10 L, Neimenovani 1 L, Marjeta Kogoj 3 L, Jožefa Renicc 2 L, Anton Kogoj 2 L. Tomaž Seljak 5 L, Mihael Seljak 2 L, Marija Kučcrik 2 L, Jakob Šorli 3 L, N. N. 5 L, Marija Šorli 2 L. Peter Kušlrin 1 L, Viktorija Božič 5 L, Andrej Bizjak 2 L. Božič Evgen 1 L. Virgi-lij Kcnda 1 L, Šorli Oskar 2 L. Anton Bizjak 4 L, Milka Kcnda 5 L. Kuštrin Josip 1 L. N. N. 2 L, Močnik Ludvik 25 L, Frole Josip 1 L, Prezclj Franc
3	L. Kuštrin 1 I-, Kogoj Peter 5 L, Ivan Kokošar
Dopisi
Z Opčin smo prejeli: Pred dnevi sem priobčil v r. Edinosti« notico o izvestnih plesih na Opčinah. Danes moram obsodbo io poojstritL kajti stvar se je še poslabšala. V nedeljo dne 22. t. m. je »Škork-ljansko godb en o društvo«- zopet priredilo znani »Ballo campestre«, ki ni bil nič manje obiskan od onega prejšnje nedelje. Fantje so se baje izpa-metovali. kajti večina je izostala. Izvedel sera tudi da openska dekleta rada obiskujejo ta ples samo zato, ker se pleše po tisti grdi »Alta mossa*. Kakor sem nadalje izvedel, je pravi organizator tega plesa neki Čič imenom Andrea Hrovato, ki pa danes noče nič vedeti, da je — Hrvat. Opozarjamo ga, da ga nikdo treznih vaščanov nič kaj rad nc gleda na Opčinah. Daleč proč od odpadnikov našega naroda! Slovenski stariši! Pazite na svoje hčere, da se nc boste kesali! — Naj omenim nekoliko o našem domačem orkestru. Tudi ta je priredil minule nedelie ples. Sviral je samo znane komade. Le kot zadnjega je na zahtevo vojakov in deklet sviral na način >alte mosse«. Odbor naj na svojih prireditvah popolnoma prepove ta način plesa, kajti, če bi se ta neukusnost ukoreninila ne bi je iztrebil noben vrag. Potem bo našim nasprotnikom srce na mestu, a mi bomo imeli le žalosten spomin na nekdanje poštene prireditve.
2rtTe — svobode. 2epm upravitelj v Sv. Lovrefrd Pa^enatrčikcm, v poreški Škofiji,
gega ci v-.'V.zr'rasnega sveta. Obenem vprašamo: kak?-eo zadoščenje nvMi ida,L: po nedolžnem p rog &n :an emu £n zaprtemu župo era u usp na vitel;, u, č. g. Antonu Jrnkotu?!
Šolska poročila tolminskega političnega okraja. (Uridno sporcčnlo.) Šole v tukajSn em okraju 5-0 veliko pretrpele vfiod vc.jne. Dela za. ijbnctvMev so se pričela takoj po ckupaciji; o vendar se bo moralo še veliko -delati, p r edino bv-c o šole v normalnem, stanu. Manka posebno učuih meči in nekatera Šci!<ska poslopja niso še docela .pcpravlj?sia; 'UČn* materijal je tud' pomaEikljiiv. V minulem šolskem letu je fciio ct vcrjenlh 71 ljudskim šel z 85 učnimi! nrcorcii do 5958 učenci.
Rsdi pomankanja učnih moči ;e ibio zaprt h 8 šol s skupno 375 učenci. Manka skupaj 22 učitel je v.
Čipk-acska tečaj v Cerknem je obiskavalo okrog 30 učemk; slovensko uičć'teijt&če v Tol-nvmu (pripravnica in I. tečaj) 88 učencev in učenk, od katerih .je fc£lo 66 gojencev ikcin-viikta »FrEJica Škadoi-ik«. — V otroški vtrtec je bocrlo okoli 30 oirek.
Kras brez vode. Star sem že, pa vendar kaj takega nisem še d;cčakal kakor sedaj pod to nesrečno vi-tdo. — Kras je- ostal skoraj brez vode! Slnrčajđ požarov se množe. V Prapcc-tu je zagorelo sredince kmečiko pcsLcpie, ki bt se tlalo obvarovali, ako bi imeli le par škafov vode. Blizu ije vodovod, leda vlada ni' zmogla utrpeti paJr ti&cč Jir, da bi imeli vaščani vodo; z a'to so p'po zaprli in obč-na ostala na suhem. Prva žrtev tega — bcgssfcva — je po-sesitnćk Furlan v Praprotu, kateremu je vse zgorelo. Škoda znaša, ne par itrsoč lir, ki raj bi ?ih vlada utrpeLa, ampak črv z 60.000.
Isto se je zgcc'L'o v Oipait-jem selu, kjer sta zgereli dve baraki 7. vso imovčtno ubogih be-gunccv, povrniv-š-jh se šele pred kralkiim na s-voj doni. Vse to je zaradi pomankanja vede.
Kdc plaoa vse to- škedo ?Ali ni delžna država, ,ki nas prav po sili hoče imeti, da poravna vso škcd'o?!
Po Krasu se širi :ti£us. Zlasti Kes ti, nje vica, Mavhinje i. t. d., kjer pomamkr**]e vo-de, ;cib£uti to kugo. Ljudje pi ex> vodo \st paukov, ki so jih izkopale granale, k;er se nahaja-jo ?e ostanki mrliče v; ni čuda torej, ako se bolezen nalezu c in razširja.
■Res, biarfer irc.m, dis1 poznamo srečno upravo rclvie države, tciia še srečnejši bč bili', če bi t:Ia ta vpr::va malce drugačna! Prišli snio z cež/a ped kc.p!
Kuštrin 4 L, Kuštrin Ivan 2 L. Kuštrin Franc 3 L. Laharnar Feliks 5 L. Kogoj 5 L, Paul Drehonja 2 L, Miha Gclja 1 L. Andrej Rutar 2 L, Kenda Maks 1 L. Jožef Kogoj 1 L, Rejc Neža 1 L. Dobravec Franc 5 L, Jožef Kcnda 1 L, Ivan Dobravcc 1 L, Mihael Kenda 5 L, Nepoznani 10 L, Marija Pa-gon 1 L, Jožefa Pagon 1 L, Anton Hvala 1 L, Dominik Burger 5 L, Bizjak Edvard 5 L, Jožefa Kogoj 2 L, Laharnar Miha 2 L, Jelinčič Ferdinand 2 L.
— Za družino Tornič: Ivan Flego, župnik v Buretu 10 L.
_ Za Ciril-Metodovo družbo darujejo učenke:
Marjanca, Mentika, Micka. Stanka in Slavina od Otroške veselice v Vipavi 13 lir.
OGLASI
se računajo po 20 stotink beseda. — Ndjcanjia pristojbina I, 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor iičo službo plača polovično ceno.
22LETEN trgovski pomočnik železniške in špecerijske stroke, Slovenec, pošten, soliden išče slu' be v kaki trgovini. Vešč, kontoarskih del, z let pisavo, izurjen v strojepisju sprejme tudi pr. inerno službo v kaki pisarni. Naslov pri upravi.
168
STROJENJE, barvanje in izdelovanje kožuhovin. Najprimernejši čas za naročbe pred novo sezijo. Kožuhovinar Martellani. Ulica Gatteri 32. Ib8
DRVA, bukova in hrastova, kupuje franko vagon, uradna teža nakladalne postaje, tvrdka Žnider-( šič St zeta, II. Bistrica.	156
GLASOVIR skoraj nov in dobro ohranjen prodam po ugodni ceni. Danilo Načinovič, gimnazij a lec. Kršan Istra.
SREBRN DENAR in zlato kupuje po najvišjih cenah. Albert Povh, urar ul. Mazzini 46.	155
ZA ZLATO, sreh"0 in krone plača najvišje cene Pcrtot, urar S. Francesco št. 15. 11. n.	154
FIANINO, glasovir kupim. Mirodilnica Zigon, Trst ulica XXX. Ottobre 8.	120
Za tiskovni sklad „Edinosti"
—	Vesela družba v Boljuncu 26 L fn sicer Benjamin, ki je tolkel cvečiče 5 L. Ante, kasir brez kase 2 L, Evgen, ki vaga moko 2 L. Milan, vitez iz Rdeče hiie 1 L. Bogdan, strelovod 1 L, Mirko, brusar 2 L, Marička in njen mož 2 L, Linka, ker rada poje 1 L. Ida, ki jaha konja 1 L, Oskar, ker ga trebuh boli 1 L, ta stari Balotca 2 L. Lazar, ki ni od mrtvih vstal 2 L, Kristina, da bo :>gli!w 1 L, brez imena, da ne bo >-glih« 1 L.
—	Narodna čitalnica v Pcsstojni 200 L.
—	Družba zbrana na Abujevi terasi v Gorici, nabrala L 108.30, uporabivči pri nabiranju nekaj starih in tudi novih metod: Prostovoljno prispevanje v nabiralnik-klobuk 68 L; vdovci in oženjeni, ker niso hoteli zaplesati 12 L; -Ta črni Vipave«, ker je omalovaževal kazen 20 c. zato 5 L; obsojenka g. Anica 1 L; njen sodrug umetnik-plesalec, ker ni imel lire, moral je dati suknjo na dražbo: 15 L; navdušeni g. Štrosar, pobral godcem gosli, spravil jih »na boben« in pod geslom »Mal položi dar »pršutu« na altar« nabral 5 L; zaključilo se je z iskanjem drobiža po vseh žepih in denarnicah; rezultat: L 3.30.
—	Neimenovno Konsumno društvo 50 L, »Malo društvo« na Greti 30 L, Ivan Flego, župnik v Buzetu 20 L, Eilner, Lupoglava 10 L. R. 2upanč>c zetu 20 L, Eilner, Lupoglava 10 L, R. Župančič Materija 20 L, mati in sin 20 L, N. N. 50 1. županstvo našejemu izkazu L 384.30; skupno L 6016.65.
JUGOSLOVENI!!
NAJBOLJŠE š\edilnike, vsake oblike velikosti, vpostavlja na mesto tudi na deželi. Mehanična delavnica Rudolf Škof, Via Rapacio štev. 4, Trst.	140
Vzajemno društvo za zavar. goveje živine
priredi
v nedeljo, 29. avgusta popoldne
JAVNO TOMBOLO
s Štirimi topimi dobitki v »kupni »redno-sti 800 Lir. Ho končani tomboli PLliS. - Začetek tombole ob 4. uri popoldne. — V slučaju slabega vremena se prireditev odloži na eno prihodnjih nedelj. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. (110)
Kontoristinja
Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI".
zmožna slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi s prakso se sprejme za takojšnji nastop. — Ponudbe S sliko je poslati na PIVOVARNO.
.ADRIA" V SENOŽEČAH <in>
JADRANSKA BANKA
Del. gliv.: K 000.000. Rezerve K 10,000 000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dun -j. Kotor, Kranj. LJubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, ZmUr. - Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge
na hranilne knjižico ter jih obrestuje po 3!V/ a v baneogiro prometu po O '/b*
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : «1. Cassa di Risparmlo, ul. S. MicoBa
I	Telefon : Stev. 1403, 1793, "
Blagajna posluje od &