Leto XXIII, St. 87 LJubljana, sobota tj. amfla 1943~XX1 ji Ljnhljana, hmtaijiM alka J. relefco k. 51-22. 51-23. 51-34 Jaaeraori oddelek: Lfubljaoa, Puccinflef« att- ca 5 — Telefoo k. 51-25. 31-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cen 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pofeno-čekornenj zavoda k. 17.749, ca ostale kraje Italije Scrrmo Cooti. Con. Poet. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa oglase is Kr. Italije ki loozemftra ima Unione PnbMidtS ftatiana 8. A. MILA NO Cena cent 80 lihija vtik dai Naročnina fonedeljka • o Ur IL-v ttome Ur 56.50. U redni ttvo* Ljobijaaa. Puccmijera oKea ker. 5. _far. 51-22. 51-23. 51-24._ Eokopiat ae ne tnf»ja. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet ta pob- bliati di pwwnitnn kaliana ad estera: Unione Pobbliciti baliana S. A. MTLANO Osredotočen topniški ogenj na tuniškl fronti Ostri bop krajevnega značaja — Učinkovite akcije letalstva Osi v sovražnikovem zaledju Glavni stan italijanskih Oboroženih sli je objavil dne 16. aprila naslednje 1056. vojno poročilo: Na tnniški fronti osredotočeni ogenj obeh nasprotnih topništev in ostri boji krajevnega značaja. Susa je bila izpraznjena. Osno letalstvo je obstreljevalo kolone av-tomobilnih sredstev ter z dobrim uspehom napadalo križišča cest ter pristaniška oporišča sovražnika. V srednjem delu Sredozemskega morja so naši lovcj uničili dve letali. Ameriški štirimotornifei so včeraj popoldne obmetavali z bombami okolica Napo-lija, dalje Palermo, Catanijo, Messino m Sciaeco. Povzročili so izgube med civilnim prebivalstvom: skupno sta bila 102 mrtva ln 115 ranjenih. V Palermu je obrambno topništvo sestrelilo dve letali, eno pa so zbili naši lovci. Neki štirimotornik se je zrušil blizu Cata-nije, zadel ga je strel iz protiletalskih baterij. Vloga Italije pri obrambi Evrope Berlin, 15. aprila, s. »Rim po sestanku« je naslov članka rimskega dopisnika lista »Deutsche Allgemeine Zeitung«. V članku pisec zatrjuje, da italijanski narod gleda z zaupanjem v odločitve svojega poglavarja, ki so bole storjene v popolnem sporazumu z voditeljem Nemčije. Pisec zgovorno opisuje duha pcžrtvovanja in odpora borečih se Italijanov in civilnega prebivalstva. Glede vojaškega položaja zatrjuje, da nedavni dogodki niso vznemirili, niti presenetili italijanskega ljudstva, ki se zaveda vloge, pripadajoče Italiji v obrambi Evrope zaradi njenega položaja v središču Sredozemlja in njenih otokov, ki predstavljajo prednje branike evropskega kontinenta. Vojvoda Bergamski v Cosenzi Cosenza, 15. apr, s Vis. vojvoda Bergamsk: je prispel v Cosenzo s svojim spremstvom v prvih jutrnjih urah. Podal se je takoj na področje, ki je bilo prizadeto ob sovražnem napadu 12. t. m ter si je podrobno ogledal kraje. Vojvoda Bergamski se je nato podal v paviljon Rdečega križa ob civilni bolnici ir obiskal ranjence ter se z njimi ljubeznivo razgovarjal Razgovarjal se je tudi z vojaki, ki leže v bol* niči. Med obiskom so vojvodo spremljali poveljnik Armadnega zbora, prefekt zvezni tajnik in drugi zastopniki oblasti iz kraja. Popoldne je obiskal federacijo borbenih Fašijev, zvezno poveljništvo GILa in vojašnico Bruno Mussolinija. JnnaM.tihe toorbe Dragocen doprinos požrtvovalnih italijanskih mornarfev s preSkrbovanjem borcev v Tunisu Rim, 15. aprila, s. Medtem ko italijanske 3n nemške čete drže v neenaki ostri borbi tuniško ozemlje, se omenja delo tistih, ki ]» zased polnih sredozemskih potih in v italijanskih pristaniščih ter v Tunisu vztrajajo in podpirajo obrambo v najsiloviteiši ietalsko-pomorski ofenzivi. Nasprotnik ve, da je v bitki za Afriko glavni činitelj neravnotežje med oskrbovalnimi sredstvi, ki so zanj raznolika, za nas pa omejena. Za povečanje tega neravnotežja je vrgel nasprotnik ob pričetku sedanje velike ofenzive svoja letala in svoje lahko brodovje proti našim oskrbovalnim zvezam. Njegov namen je odrezatj oskrbovalni sistem sil Osi. NTa?a pristaniška mesta so tako utrpela in še prenašajo silovite napade, toda trgovinske" ladje plovejo prav tako proti jugu sko-minske zapore, prezirajoč nevarnost, ki ;Hm grozi od letal, bojnih ladij in podmornic ter prinašajo svoj dragocen tovor vojakom, ki se bore onstran morja. Italijanski mornarji so junaki te tihe, neprestane borbe. Ne poznajo zaledja, so l>orci v prvi črti v napadenih vkrcevalnih pristaniščih, kajti sovražni napadi si sledjo brez odmora. O njih žrtvah pričajo izgube, objavljene v mesečnih poročilih glavnega stana Oboroženih sil. Toda mornar, vajen tveganja in gledanja usodi v lice, pozna svojo visoko dolžnost. Vsa hvaležnost italijanskega naroda gre tem mo- žem in tihim borcem na morju. Brez njih zavestnega poguma, brez njih požrtvovalnega duha ne bi bilo »tuniškega čudeža« in ne bi bilo mogoče, da bi iz skupine drznih vojakov, ki so bili z letali prepeljani v dramatičnem trenutku ^nglo-ameriškega izkrcanja, postala armada. Ko so nasprotne sile zasedle francosko Severno Afriko, je sovražna propaganda občudovala »velik konvoj«, ki so ga mogle ustvariti samo bogastvo, organizacija in zavezniška letalsko-pcmcrska sila. Veliki konvoj je bil simbol odločujoče sile pluto-kratov. Toda Američani, ki so že v naprej sanjali o nespornem in takojšnjem pohodu v Bizerto in Tunis, go morali 3poznati tud: naglo reakcijo Osi, ki je postopno naraščala ter se šJrila in jačila. že 5 mesecev se razbijajo Rooseveltove divizije ob naši obrambi. Tega Američani niso predvioeli, toda tako je. Tudi ubogi narodi so znali organizirati svoj veliki konvoj, k5 se je v času stopnjeval jn ki tudi vzbuja začudenje. Oskrbovalni čudež je v glavnem delo mornarjev. Oni so ga omogočili s svoje ! vsakodnevno žrtvijo. Zaradi tega so imena j 2094 pomorskih cficerjev in vojakov, padlih na ogroženih morskih poteh ob izvrševanju dolžnosti, zapisana z neizbrisnim: črkamj v zlatem seznamu Domovine ob imenih najsvetlejših junakov Oboroženih Sil. Grozita odkritje v gozdu pri Smsteku Boljševiki so v koncentracijskem taborišču pcmorlil 12*ooo polfskih oficirjev Berlin, 14. apr. s. Vsi nemški listi po-ftvečajo obilo prostora na prvih straneh poročilu o umoru tisočev poljskih oficirjev, kar se je zgodilo leta 1940 pri Smolensku. '["udi nemška poluradna agencija poroča na kratko o tem in objavlja nadaljnje podrobnosti: 20 km cd Smolenska na cesti Smolensk— Vitebsk je GPU uredila veliko gozdno področje Katyn v koncentracijsko taborišče. Taborišče je bilo obdano z žično ograjo in močno zastraženo. To področje je kasneje pc.*talo grob okrog 12.000 poljskih oficirjev, ki so bili vanj privedeni iz drugih koncentracijskih taborišč bivše Poljske, kjer »o boljševiki zbirali svoje žrtve. Nekaj časa je odhajalo s postaje v Smolensku vsak dan proti mraku več vlakov s poljskimi oficirji v ta kraj. Kakor poročajo prebivalci nekega majhnega kraja v bližini gozda Katyna, so se kakih 10 dni slišale salve strojnic in strašno vpitje umorjenih, ki so morali sami kopati skupne grobove. Kraj, kjer se nahajajo velike jame s trupli ubitih, so zaznamovali nekateri Poljaki, ki so ušlj mesa-fcru. Na ta način je bilo mogoče kasneje natančno ugotoviti, kje so žrtve zakopane. Trupla so bila izkopana ob navzočnosti visokih oficirjev nemških oboroženih sil in številnih strokovnjakov z direktorjem me-dčinskega zavoda na vratislavski univerzi na čelu. Navzoči so bili tudi številni zastopniki tujega tiska iz Berlina. Identifikacijo poljskih oficirjev- ki so j;h boljševiki pomorili, so olajšale listine, katere so našli v uniformah nesrečnežev. Doslej so odkrili dve veliki skupni jami. V prvi je bilo okrog 4000 v drugi pa 5 do 6 tisoč trupel. Izkopavanja se še nadaljujejo. Domnevajo, da se nahajajo še nadaljnje ogromne jame v bližini. Monakovo, 14. apr. s. »Munchner Neu-este Nachrichten« pišejo o strašnem odkritju v gozdu Katynu in zatrjujejo, da gre brez dvoma za najstrašnejši zločin v zgodovini. 10.000 žrtev, ki so bile hladnokrvno poklane v nasprotju z vsemi človeškimi pravicami, niso važne samo zaradi tega. ker povečujejo neskončni seznam boijše-viške krutosti, temveč so mogočna obtožba sistema ki zahteva zase pravico vladanja nad Evropo in katerega podpirajo žalostne demokracije Churchilla in Roosevelta. Ko je general Sikorski, šef fantastične london- Delo za ljudsko kulturo v vojni Govor Eksc. Polverellija ob odobritvi proračuna za ljudsko kulturo Priznanje italijanskim novinarjem ske vlade, hotel izvedeti od svojih nov~;h za veznik-cv v Kremi ju za usodo svojih rojakov, ki so tajinstveno izginili s poljskega ozemlja, je moral ugotoviti po več mesecih raziskovanja, da jih je bilo 1,800.000 med njimi 400.000 otrok, umorjenih. Zda doznavajo Poljaki, da je bilo poklanih nad 10.000 oficirjev, to je ena tretjina oficir skega zbora poljske vojske v mirnem časi. Prav tako je bilo umorjenih na desettisoč" Estoncev, Letoncev in Litvancev v kratkem času boljše '-' ga gospe dovania na teh ozemljih. Vojna je huda in človeško življenje nima več prejšnje cene, toda neizprosen sistem uničevanja, ki ga imajo boljševiki- teror GPU in množestvene eksekucije po ukazih rdečih komisarjev se prikazujejo vsakomur kot najbolj krvav in živinsk' masaker v zgodovi i. še več, zaključuje list, jame pri Smolensku so simbol in sva rilo: tako bi se zgodilo z Evropo in njenimi narodi, s staro omike, če bi boljševizem premagal združene sile našega kontinenta. Velik vtis v Varšavi Varšava, 15. apr. s. Velik vtfs je v Varšavi vzbudila senzacionalna vest o zverinskem pokolu 12.000 poljskih oficirjev v bližini Smolenska. Na povabilo nemških oblasti je na kraj prišla takoj poljska delegacija, sestoječa iz književnika Fernanda Go-tela- Em;la Skiwskega in Konrada Orze-chowskega ter drugih zastopnikov oblasti Identificiranje trupel se nadaljuje. Obstojajo razlogi za trditev, da gre za pravcato pokopališče, ki so ga boljševiki skušali po kolektivnem masakru prikriti očem omikane Evrope. Svarilen zgled za ves svet Bukarešta, 15. apr. s. Direktor lista »Cu-rentul« je dal na vprašanje, kaj lahko svet pričakuje od Sovjetske Rusije, naslednji odgovor: Nič drugega kakor ogromen poboj takega obsega kakor se je izvršil v Katynskem gozdu, kjer je bilo pomorje-nih 10.000 poljskih častnikov. Romunski novinar nadaljuje z razglabljanjem sovjetskega ustroja in pravi, da Sovjetska Rusija veruje v dogmo umora. Sama se je rodila v zločinu in ne more živeti brez zločina. Svet ne more od nje pričakovati drugega, kakor da postane žrtev mrzle, preračunane hudobnosti Sovjetov, kl je še zasenčila Džingiskana in Timurletika, Rim, 15. aprila, a Zakonodajne proračunske komisije za ljudsko kulturo, narodno vzgojo, profesioniste in umetnike so proučile pod predsedništvom predsednika zbornice proračun ministrstva za ljudsko kulturo. Navzoči so bili minister za ljudsko kulturo PoJvereJli in minister za narodno vzgojo Biggini ter državni pod tajniki predsedstva ministrskega sveta Rossi, ministrstva za ljudsko kulturo Rinaldi, za narodno vzgojo Rispoii, finančnega ministrstva Pellegrini Giampietro in korporacij Gianetti. Razprave o proračunu ministrstva za ljudsko kulturo, so se udeležili nacionalni svetniki Bragaglia, ki je govoril o italijanskem gledališču, Da Roma in Gu-glielmi, ki sta govorila o potrebnem oja-čenju propagande, Bonucci, kl je zahteval ustanovitev novih stalnih protestov, Bonel-li, ki se je bavil z vprašanjem gledališča in kina, Santa Macria, ki je govoril o službi vojnih doposnikov in poveličeval požrtvovalnost novinarjev in delavstva, ki nadaljuje z delom tudi ob letalskem bombardiranju. Minister Polverelli je obširno očrtal kulturno pomoč Oboroženim silam in je tova-riško pozdravil vojne dopisnike, ki delijo s četami nevšečnosti in tveganje. Naznanil je bližnjo objavo statuta fašističnega tiska, zakonodajnega dokumenta, s katerim bodo določene naloge in odgovornosti tiska, ter je omenil delo novinarstva za propagando med množicami. Italijanski pisci živijo v fašističnem ozračju ter se zavedajo svoje etične in politične odgovornosti. Tudi založništvo je na višku svoje na'oge. Znatno je delo ministrstva za zboljšanje mladinske književnosti. Inozemski tisk se je razvil in spopolnil s prilagoditvijo trenutnim zahtevam. Naša zastopstva v inozemstvu že lahko opravljajo učinkovito propagandno in obveščevalno akcijo. Tudi rsdiofonslca propaganda se je razviia. V enem dnevu je 31 oddaj v 31 jezikih. Generalna direkcija za kulturno izmenjavo skrbi za propagando s publika cijami, fotografijami, filmom in italij: msko udeležbo na inozemskih razstavah. V tej zvezi je treba tuli omeniti važnost italijanske mode v inozemstvu. Govoreč o gledališkem vprašanju, je minister izreke! željo, da bd se proizvodnja n ših piscev povečala ter je nato prikazal ukrepe za delovanje gledaliSč. Glede kinematografije je minister poudaril njeno važnost tudi v propagandne namene. Podjetje Luce bo v prihodnji sezoni napravilo nekaj daljših filmov o vojnih dogodkih. Uspešna je bila akcija države za zboljšanje umetniške ravni narodne proizvodnje. Delovanje narodnega zavoda Luce je bilo uspešno tudi v razširjenju proizvodnje v inozemstvu. Samo vojni oddelki so porabili za 102.000 metrov negativov. Glede turizma je minister opozoril na akcijo za izlete oficirjev letalstva, podofi-cirjev in letalcev, akcije za bivanje nemških vojakov v Italiji, za odšeljence in podpiranje sprejemališč. Ustanovljenih je bilo 5 središč za proučevanje židovskega vprašanja in sicer v Firencah, Anconi, Triestu, Milanu in Genovi. Minister je takole zaključil: Ob koncu poročila želim počastiti nameščence ministrstva za ljudsko kulturo in zavodov, ki njemu pripadajo in ki so dali svoj delež junaštva in krvi Domovini. Nedavno je neka tuja revija zatrdila, da Mussolinijeva generacija ni prav nič drugačna od Italijanov starega časa. To staro mišljenje izhaja iz stoletij, ko se je Italija od padca firenške republike do pojava Napoleona in Italije Riscrgimenta uklonila inozemcu, toda nova Italija in zlasti železna generacija Mussolinijeva, ima pravico ogorčeno zavrniti take označbe. Naš narod je tudi v tej vojni dal legijo junakov, ki so Italiji v čast in ki bi bili v čast tudi vsaki velesili. Naši generali umirajo med borci, naši polkovniki napadajo na čelu svojih polkov, naši oficirji umirajo ob strojnicah, ko padejo strojničarji. Naši pe-šaki se levje borijo, kakor je morala sama sovražna propaganda po tolikih očr-nitvah priznati. V tej vojni je padlo 40 novinarjev, 4 se pogrešajo, eden je bil odlikovan z zlato kolajno, 4 s srebrno kolajno, 15 z bronasto kolajno, 31 z vojnim križem za vojaško hrabrost, eden pa je bil svečano pohvaljen. Od nameščencev ministrstva za ljudsko kulturo je en padel v borbi, 4 so bili ranjeni, 4 odlikovani s srebrno kolajno, 4 s bronasto kolajno in 13 z vojnim križem za vojaške zasluge. Moja in vaša misel gre tudi funkcionarjem in novinarjem, ki skrbe za nepreki- izgube ®fa Kuhanu Krvavo zavmfesai sovražni napadi — sovjetskih letal uničenih — Nov uspeh brzih čd&cv v Efffeavsk«a prelivu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. apr. rhovno poveljstvo nemše vojske je obja-lo danes naslednje poročilo: Na kubanskem mostišču so Sovjeti tudi čeraj brezuspešno nadaljevali svoje napa-•e. Bili so v sodelovanju z letatetvon* krva-o zavrnjeni ali pa razb ti v takojšnjih pro-n?padih. Sovražnik je imel zelo hude i'<->ube. Na ostali vzhodni fr nti je dan potekel tirno. Letalstvo je uničilo včeraj pri samo Iveh lastnih izgubah 60 sov etskHi leta!. Pred kavkaško obalo so lahke nemško morske cb rožene sile potopile sovjetsko '»rlno ladjo. S tuniške fronte poročajo o ž'vahner.i : raje vnem bojnem delovanju. Sovražnik vi ■a padi na nekatere višinske postojanke so bili razbiti in pri tem privedenih večje število ujetnikov. Lasten protinapad je dosegel zastavljeni cilj. Nemška bojna letala so preteklo noč napadla pristan šče v B ni, kjer so poškodo-ala sovražno bojno ladjo in en tovorni par. :iik ter dosegla zadetke v polno na pristaniških napravah in skladiščih. Nemški hltrj čolni so v noči na 15. aprila ponovno odpluli proti angleški obali ter po-opili v bitki z nadmočnimi sovražnimi ob-roženili silami za obrambo obale močno oboi* ženo veliko tovorno ladjo. Našj čolni "O se vrnil; brez poškodb v svoje oporišče. letsfeka nad Finsk!m zali . m Helsinki, 15. aprila, s. Finski glavni itan javlja, da se ni zgedilo nič pomembne ga v zadnjih 24 urah na kopnih frontah. Nad Finskim zalivom so fmski lovci napadli številčno šestkrat močnejše sovjetske letalske sile in zaključili zmagovto borbo s sestreljitvi-o 4 sovražnih letal tipa Spitfire in enega letala t pa »Lag — 5«. Na finski strani ni bilo izgub. Silovit nemrki napad ca južna Anglijo Stockh°ini, 15. aprila. Poročila angleškega tiska o napadu nemškega letalstva v pretekli noči na Angl;jo govor jo o znatni škodi, zlasti v dveh mestih ob Temzi, ki se ne imenujeta. Tudi v Londonu je bil alarm, ki je trajal več ur. že nekaj časa ni bilo v južni Angliji tako silov-tega napada nemškega letalstva. Uspehi protiletalskega topništva vojne mornarice Berlin, 14. aprila s. Na krovih nemških trgovinskih ladij ščitijo zlasti pred sovražnimi letalskimi napadi oddelki protiletalskega topništva vojne mornarice, ki omogočajo ob sodelovanju s spremljevalnimi edinicami varno plovbo. Od pričetka vojne so ti oddelki omogočil; plovbo neštevilnim ladjam, natcvorjer.im z vojnimi potrebščinami in četami. Te ladje so prevozile doslej okrog 20 nvlijoncv ton. Ti oddelki so sestrelili 128 sovražnih letal ter so sodelovali prj unčenju nadaljnjih 102 nasprotnih letal. Uspelo iim je potopiti tudi štiri angleške torpedovke. Prispevali so tudi k potopitvi 29 nadaljnjih lahkih sovražn'h novrš n^kih edinic. po večini topedovk in topničark. Uspešna akcija nemških mstsrmh eolnav Ob južni obali Anglije razpršen in uničen velik in dobro zaščiten angleški konvoj Berlin, 16 aprila, s. O operacijah nem- ki je prihitela posadk, petrolejske ladje na ških trrprdnih čolnov pred južno angls^ko pomoč se je v vrtincih potapljajoče se ladje obale, k5 jih cmenia včerajšnje nemške/voj- p.revrn la in se sama v nekaj minutah potc- no poroč lo, se doznavaJo iz pristojnega pila. Druge skupine nemških motornih čol-vira podrobnosti, ki kažejo napadalnega duha brzih edinic nemške mcrnarice. V noči na 13. april je skupina nemških torpednih letal prodrla proti južni obali Anglije. V bliž!ni pristan šča Falmouth je skupina ob luninem svitu opazila na morju angleški konvoj, ki je bil močno zaščiten. Edinice pod vodstvom p-veljnika eskadre so odločno napadle angleški rušilec razreda »Hunt« ki je pripravljen na napad plu! križem kražem. Več torpedov je zadelo sovražno edinico. k5 se je dobesedno razklala zaradi eksplozije na lad-'i. Skoraj istočasno je nadaljnji nemški tor-pedni čoin sprožil sveje torpede proti 4000-tonsk; popolnoma natovorjeni petrolejki ladji. Prednji del ladje je doslovno odletel in grsti stebri tfma ter plamenov so se drgnili iz ladje proti nebu. Torpedni čoln je sprožil nadaljnji torpedo v petrolejsko ladjo. Neka majhna edinica iz spremstva, i nov so prodrle nato v bližino spremljevalni edinic. Kljub močni reakciji je bilo mogoče napasti še drugi rušilec razreda »Hunt«. Sovražna ladja je zletela v zrak po zadetku. V nadaljnjih borbah iz bližine proti sovražnim edinicam so nemški motorni čolni obvladali eno stražno ladjo in eno topničarko Medtem so se preostale ladje iz spremstva skušale odtegniti napadom lahkih edinic, teda te so izkoristile razkroj skupine in se vrgle ponovno v napad ter zadele s torpedi še drugo 4000-tonsko petrolejsko ladjo, katero so ščitile tri ladje. Angleška tovorna ladja se je :zgubila iz vida nemških edinic, ko se -;e potapljala. Po končani odlični operaciji so nemški torpedni čolni odpluli proti izhodiščnemu oporišču, katerega so dosegli ob zori, ne da bi utrpeli kakšno Škodo. njeno službo v bombardiranih mestih. Ce si sovražnik utvarja, da lahko stre našo moralo, kaže zadržanje teh Italijanov, da je sovražnikov račun zgrešen. Govor ministra je bil sprejet z živahnim odobravanjem, nakar je bil proračun odobren. Delo senatne komisije za notranje in pravosodne zadeve Rim, 15. aprila, s. Pod predsedstvom senatorja Guadagninija sc je sestala ob navzočnosti ministra za pravosodje in er-žavnih podtajnikov zunanjega in notranjega ministrstva komisija za notranje m pravosodne zadeve. Komisija je odobrite z vzklikom osnutke zakonov, ki se tičejo ureditve ozemlja Dalmazie, ki je postalo sestavni del Kraljevine Italije in ustanovitve Ljubljanske pokrajine. Nadalje je komisija odobrila z amandmajem osnutek: zakona s pravili za pripustitev prostovoljnih bolničark Italijanskega Rdečega križa v poklicne šole za bolničarke (poročevalec Guaccero). Brez sprememb je bil sprejet osnutek zakona o povišku vrednosti koleka v civilnem postopku v prid skrbstvenega zavoda odvetnikov in državnih tožilcev — (poročevalec Abisso), ter osnutek zakona o dopustitvi priboljškov praktikantom in prefesionistom, kl so se udeležili vojnih operacij v sedanji rojni (poročevalec Sabini). Razen predsednika in zastopnikov vlade so se razprave udeležili poročevalci in senatorji Dudan, Ba-stianelli, Spolverini, Guaccero, Mosso, Ge_ noveai, Cbncii, Vicirfi, "Vfcale, Abkaso ra Galli. _ Obletnica zgodovinskega spopada v Milanu Milan, 15. apr. s. V ozračju gorečega navdušenja je sansepolkrist Ferruccio Vecchl obudil spomin na zgodovinski spopad na cest1 Mercanti. od katerega je poteklo danes 24 let. Množica črnih srajc in ljudstva je napolnila trg Gicvinezzo, kjer se je izvedla 15. aprila 1919 prva nadvse drzna akcija oddelka fašistov jn študentov proti komunistični drhali. Na balkonu palače Osiev so viseli slavni prapori sansepolkristov, prapor prvega fašija in milanskih arditov, kl so se v krogu zbrali okrog zastopnikov oblasti in prvakov. Navzoči so bili nemški konzul, številni sansepolkristi in pohabljenci ter ranjenci iz sedanje vojne. Po pozdravu Duceju je zvezni tajnik Ferruccio Vecchi goreče govoril cb navdušenem vzklikanju fašizmu in Duceju, nato so se zastopniki oblasti in prvaki poklonili cb spominski plošči, ki spominja na zgodovinski spopad ter so položili lovore j eve vence. Zborovanje se je zaključilo s petjem G'ovinezze in z vzklikanjem Duceju. Zgodovinskega spopada se je udeležila tudi vneta skupina diplomirancev politehnike, katerih se je spomnil na svojem sedežu sindikat inženjeriev. Spominski govor Je imel inž. Dallara, poveljnik pehotnega polka. Goreče manifestacije v Spalatu Spalato, 16. apr. s. Spalato je proslavil drugo obletnico svojega odrešenja z mogočnimi ljudskimi manifestacijami, ki so ponovno dokazale zvestobo prebivalstva in njegovo privrženost Duceju in Režimu. Veličastni sprevodi so šli dopoldne po cestah mesta, ki je bilo okrašeno z zastavami in sinjimi trakovi Dalmazie, vzklikajoč Duceju, Italiji in končni zmagi.-Popoldne je federacija uprizorila v gledališču Dopola-vora veliko predstavo za slavne ranjence in za Oborožene Sile. Po predstavi so zaigrali domovinske himne. Družina mučeni škeg a fašista Giovannija Sava je izročila zveznemu tajniku ob drugi obletnici odrešenja Spalata 50.000 lir za podporno ustanovo mestne federacije. Poglavnik sprejel velikega muftija iz Jeruzalema Zagreb, 16. aprila, s. Veliki mufti iz Jeruzalema se je prošle dni mudil na Hrvatskem kot gest Nezavisne Države Hrvatske. Pri tej priliki je bil sprejet pri Poglavniiku. Po kratkem bivanju v Zagrebu Je gost po-setil Baejaluko in Sarajevo, kjer Je stopil v stik s predstavniki muslimanskih verskih in kulturnih ustanov. župana iz Italije Zagreb, 16. aprila, s. S svojega potovanja po Italiji se je vrnil zagrebški župan Werner. časopisi objavljajo njegove navdušene izjave o sprejemu v Rimu m v drugih mestih, ki Jih je poeetil. Preskrba vojnih sirot na Madžarskem Budimpešta, 16. aprila, s. Na Madžarskem je v teku humanitarni pokret, da vsaka družina vzame v svojo oskrbo vsaj po eno vojno siroto. Pobudo za to plemenito priza le vanje je dala gospa Horthyieva. Re_ gentova obitelj bo skrbela za Setftero vojnih sirot. Vsearabsko gibanje Ankara, 14. apr. s. Iz Tranjordanije se doznava, da Je Emir Abdulah izjavil, da je treba sklicati vsearabsko konferenco in organizirati zvezo arabskih narodov. Velika Arabska bi bila najboljše jamstvo za trajen mir na Srednjem vzhodu, je podčrtal Ab&olah Slovenski komunisti in njihovi »zavezniki" Vt zv. »Osvobodilni fronti" imajo komunisti izključno pravic© odlsčanja Zastava, ki se je komunistična propaganda v Sloveniji poslužuje, je zastava tako imenovane »Osvobodilne fronte« to jc one družbe, ki bi hotela predstavljati, pa nikakor ne predstavlja celokupnost slovenskih stremljenj. Da b- jih bilo mnogo ki verujejo v pristnost te zastave se ne zdi. tudi zato, ker se Slovenci upravičeno hvalijo z neko posebno premete* nosfjo, ki jim je v politik1 često pomagala Gotovo pa je, da so tisti, ki predvsem ne zaupajo tej zastavi, komunsti sami. ki so iznašli to zvijačo a ki sami nočejo v to mrežo Mnogo je č niteljev ki povzročajo da zastava, ki jo vihte komunisti, le s'abo skriva v svojih gubah rdečo barvo, s katero je prepojena, medtem ko bi tisti, ki jo vihte rad: na vso meč dokazali, da njihova zastava vsebuie vse barve raznih slovenskih strank Polit čna zgodovina volitev v bivši Jugoslaviji nudi tudi naj* pcvrsiejšemu ozapovalcu izvestne obrise ki razkrivajo to sleparstvo. Pri zadnjih vol tvah se ie samo v Ljubljani spopadlo vsaj 27 volilnih list, od katerih so samo kake tri ali štiri predstavi ja!e hrvatsko ali srbsko stranko brez tukajšnjih pristašev saj so slednje prišle sem gor da dopolnijo število potrebnih okrož j. kakor ie predpisoval zakon za veljanoet predloženega volilnega spi ska. Bilo je tedaj v Ljubiiani kakih 20 skupin, ki so se med seboj borile in nobena izmed teh ni bila pripravljena za učinkovito zvezo n;ti 9 sorodnimi strujami Trdovratnost političnih idej pri Slovencih, ki jim je bilo skupno samo odločno odklanjanje komunistov bi že sama zadostovala za izključ'tev vsake možnosti zlit* ja, s katerim se hvalijo komunisti. Toda bolj kskor teorije in dokazovanja, kažejo dejstva ono sleparstvo, ki so ga moskovski emisa-rji poskušali razširiti Komunisti so bili v Sloveniji ma1'hna manjšina in bi v teh krajih ne mogli nikoli delovati po navodilih boljševiške vlade iz svojih lastnih sil. niti ne bi mogli tu prodreti z možmi iz drugih po* krajin, ker jih nihče ni rad videl in so bili povsod brez ugleda. Zato so potrebovali pripravno etiketo, ki bi s svojimi gesli skrivala vse, kar je bilo strupenega v steklenici. pos'ani kot ljubezniv dar boljševiške Moskve Slovencem. Tako je vstala tako imenovana osvobodilna fronta, ki naj bi po komunističnih željah pred* stavljala izraz skupnosti. pa v resnici predstavlja samo komunistično stranko. K njej so pristopili nekateri neznatni odlomki ki niso imeli nobenega posebnega razloga da bi se čutili včlanjene v življenje pokrajine ali celo samo v njeno materialno stran. Ko se je ta sleparska združba ustanovila z velikimi napori in z neskončnimi sleparstvi, so komunisti začeli 6vojo črno delavnost v imenu skupnosti, ki obstoji samo v njihovih želiah. Kajti na sto odlomkov jih je 98 komun ;stičnih in samo dva predstavljata skupini disidentskih krščanskih socialcev in disidentskih Sokolov Takoj od prvega trenutka so komunisti, da si so tajili to nepošteno zvezo, ne samo vodili in usmerjali pokret izključno po svoji volji, marveč v svoji sredi niti niso skrivali nejevolje zaradi bližine tako imenovanih zaveznikov in todi niso tajili, kako breme so zanje ti »zavezniki«. Oni krščanski socialci in oni Sokoli, ki so se dali ujeti komunistom, so s svoje strani skušali opravičiti svoje sodelovanje v nepošteni družbi z nestvarnimi političnimi in čustvenimi razlogi, niso pa mogli zabrisati, da jim ne gre samo za pridobitev zaslug in poveljniških mest za bodočnost, ki so jo prav nespametno smatrali za uresničljivo. Ta raznolikost koristi, ki so jo komunisti skušali tajiti, ki pa je javna res* niča, je jabolko nesloge, ki »častivredni družbi« ni dovolila dosege socialnih namenov, pač pa je dala komunistom možnost da so popolnoma potisnili ob stran te slamnate može ter so gospodarili sami, norčujoč se iz šibkosti svojih zaveznikov in poslužujoč se njihovega imena samo, kadar so se obračali na Slovence, ho-teč pod pretvezo nacionalizma skriti svoje razbojniške podvige in najtemnejše akcije. Ta nema in skrivnostna borba je često pred* met razprav v vodilnih komunističnih krogih, ki pa jo seveda skušajo prikriti, da ne bi prišla v javnost Toda enake rezerviranosti ni na periferiji stranke, kjer često prihaja do pravih pravcatih Škandalov, zlasti kadar komunisti svojim trenutnim tovarišem očitajo neznatnost njihovega doprinosa ter neznatnost soudeležbe pri tveganju. Pri tem pa »zavezn;ki popularna« m da ie »ravno tako malo prljubljena komunistična stranka«. Vprašanje odnosa do sodelavcev in bojazen, da bi se vtikali v razna vprašanja ter si ustvarili stališče za bodočnost, je bilo glavni predmet razgovorov in razprav, čeprav ni vedno stopilo v ospredje. Kidr:č je povzel niz govorov komunističnih voditeljev nižje stopnje ter je opomnil zbor z naslednjimi besedami: »Treba je voditi razpravo v takem pravcu. da boste govorili o vaših izkušnjah in težavah, ki jih imate z zavezniki Vprašanje sodelovanja z njimi je zelo važno.« Ako b' bili odnošaji z »zavezniki« idealni, kakor bi to komunisti radi dopovedali Slovencem, bi ne bilo treba sličnega poudarka. Pokoravajoč se poglavarjevemu naročilu, so govorniki odgovorili jasno ter potrdili v celem obsegu da so odnošaji komunistov z njihovimi lažisodelavci zelo težavni in neki »tovariš Vojko« opominja komuniste, naj se ne poslužujejo izraza »katoliki«, kadar govore o krščanskih socialcih. »Ta :zraz, je dejal Vojko — spada v preteklost m da ne bo nesporazumov, bi bila, iz političn h raz* logov huda pogrešita, govoriti o katolicizmu.« Komunisti se tedaj boje blagoslovljene vode in iz čisto političnih razlogov nočejo, da b- se v njihovih vrstah govorilo o katol ciziru To bi bil nov dokaz onega duha svobode, ki ga toliko poudarjajo. m s katerim podpirajo svojo sleparsko igro. Kdor se jim .je vdal iz računa ali iz nepremišljenosti, je posta! njihov suženj. ki mora delati, trpeti razočaranja in ploskati tistemu, ki ga drži v verigah. Na tem svojem tako zvanem kongresu se komunisti govorili jasno: dopuščajo sodelovanje. da natresejo peska v oči slovenskemu ljudstvu, ne dopuščajo pa, da bi ti sodelavci imeli kako be$edo pri vodstvu. Celo grozijo z »1'kvidacijo« ob prvem poskusu neposlušnosti in ne skrivajo svojih namer, počistiti z vsemi, brž ko bodo smatrali, da so hm odvisni. Kdor sodeluje z komunisti in je zašel v zagato, terej poslej ve. kakšna usoda ga čaka. ker ne more računati niti na poraz komunizma, kajti kadar bo prišlo do tega poraza — in o tem ni nobenega dvoma — bo moral odgovarjati za svoje delovanje pred pravo pravico. • * * Madžarska tr&m Budimpešta, 15. aprila s. Madžarski m:-nister Antal je v nekem govoru dejal med drugim, da je bila pretekla zima eno izmed najbolj kritičnih obdobij v tej vojni. Tako vojaki na bojišču kakor oni doma so pokazali vs« svoje junaštvo in vso svojo vztrajnost. Madžarske oborožene sile so izvršile junaške žrtve, ko so se upirale sovražnim ofenzivam in s tem potrdile tisočletno tradiejo junaštva ter so doprinesle svoj delež k uspehom. Tudi na znotraj je madžarski narod prestal hude prezkušnje brez slabosti in oklevanja. Svoja izvajanja je minister zaključil s prepričanjem da bosta tako pravo bojišče, kakor notranje bojišče še nadalje ostala zvesta Osi za uresničenje skupnih ciljev, ki jamčijo Madžarski po vojn: pošteno mesto med evropskimi narodi. Kctatr&ove svečanosti v Španiji Barcelona, 15. apr. s. Ob prisotnosti zunanjega ministra grofa Jcrdane, morn škega ministra in generalnega kapitana področja Moscarda ter drugh zastopnikov civilnih in vojaških oblasti ter prvakov stranke in apostolskega nuncija ter diplomatskih zastopnikov so se pričele v Barce-lon proslave 450 letnice povratka Krištofa Kolumba po odkritju Amerike. Pred spomenikom velikega mornarja se je zbra.la ogromna množica 'n zastopniki oblasti. Po g. vorih je bila vojaška parada ob navdušenju množice. Japonska premoč na Pacifiku Lorr«Tio Marquez, 16 aprila, s. Iz Me1, bouma poročajo, da je general Mac Ar-thur izjavil: »Japonci so si navzlic vedno bolj učinkoviti akciji naših podmornic zagotovili na Pacifiku skoraj popolno kontrolo na morju. Za to premoč se imajo zahvaliti sodelovanju med njihovo mornarico in letalstvom. Za rešitev Avstralije nam ostanejo edino le naše eskadre kajti ce izgubimo e. ki bi lahko hudo poškodovali javne naprave. Melik Milan, Jevc Franč'ška in Glasič Josip razen tega še g) obtežilnega napada na življenje pripadnikov Oboroženih sil (čl. 7. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah napadli stražnika javne varnosti Santa Russa. Masle Andrej: a) prevratne združbe (čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v Ljubljani do oktobra meseca 1942 sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) oboroženega krdela (čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v mesecih od maja do avgusta 1942 pripadal oboroženem krdelu, delujočemu na ozemlju italijanske Slovenije z istimi nameni kakor v prejšnji točki, c) ooetovano obtežilne tatvine (čl. 624— 625, štev. 2, 61 št 5 k. z.), ker se je v Ljubljani v družbi z drugimi komunističnimi razbojniki polastil električne napeljave, ki je iz transformatorja na Ižanski cesti prenašala tok radijski postaji, priprave so bile prenešene v gozd. da bi služile partizanskim poveljstvom za njihove telefonske zveze. Iz teh razlogov je sodišče na temelju členov zakona spoznalo Melika Milana. Jevc Frančiško, Glasiča Josipa. Boltežarja Antona. Vajdo Matijo. Žitnika Franca, Ja-vornika Ferdinanda, Javornika Gvidona. Ferjan Ano in Masleta Andreja za krive zločina prevratne združbe ter oboroženega krdela in jih obsodilo na dosmrtno ječo. Vsi so obsojeni na solidarno plačilo raz-pravnih stroškov in na druge posledice, na objavo pričujoče sodbe v izvlečku v »Jutru« v Ljubljani. Sodišče je oprostilo Masleta Andreja zaradi nedostatka dokazov. Takisto so oproščeni vsi obtoženci zločina pod točko d) zaradi nedostatka dokazov, drugih obdol-žitev pa iz razloga, ker niso izvršili čina. Ljubljana, 9. aprila 19443-XXI. Gospodarstvo o povračilu vojne Škode V »Službenem listu« 14. t. m. Je objavljena Kraljeva uredba z dne 7. decembra 1942/XXL, a katero je glede na zakon o po-vraiganju vojne Škode z dne 26. oktobra 1940/XVm. potrjen in priznan kot izvršen sporazum s končnim zapisnikom o povračilu vojne škode, sklenjen v Rimu med Italijo in Nemčijo dne 26. oktobra 1942/XX. Zeleč urediti vprašanja, ld se tičejo povračila po vojni povzročene stvarne škode, ki so jo utrpeli državljani ene ali druge države, sta se italijanska in nefnSka vlada dogovorili, da dovoljuje vsaka stranka po-godnica po določbah, ki veljajo za njene državijsne, povračilo škole državljanom druge stranke, ki so bdle na njenem ozemlju oškodovani na svojih premičninah in nepremičninah zaradi vojne. V smislu tega sporazuma se pravne osebe, družbe in društva, ki imedo svoj sedež na ozemlju ene države, štejejo kakor da pripadajo tej državi pogodnici, če so pri teh pravnih osebah uleleženi državljani ene ali obeh držav z najmanj 75»/t glavnice. V primerih, ko udeležba italijanskih in nemških državljanov ne doseže 75%, obravnava vaška stranka pogodnica udeležbo državljanov druge države kakor udeležbo svojih državljanov pri pravnih osebah, družbah ali društvih, ki se štejejo za tuje. Ta sporazum se ne nanaša na vojne škole pri ladjah, letalih in na vkrcanih stvareh. Oblastva vsake države, ki so pristojna za odločanje o stvarni vojni škodi, lahko zaprosijo za upravno in sodno pomoč pri pristojnih oblastvih druge države. Taka pomoč se mora dajati v okviru pristojnosti zaprošenega oblastva. Prošnje se pošiljajo preko konzulatov v Italiji ministrstvu za finance (Ufficio danni di guerra), v Nemčiji pa na naslov Reichsvervvaltungsgericht (Reichskriegsschadenamt). Za dajanje zaprošene upravne aOi solne pomoči se ne plačujejo takse niti drugi stroški. Sporazum se nanaša za Kraljevino Italijo tudi na posestvo Italijanskih egejskih otokov in na ozemlja Italijanske Afrike, za Nemčijo pa tudi na Generalno gubernijo, A!za-cijo in Loreno in Luksemburg kakor tudi na Spodnje štajersko, Južno Koroško in Gorenjsko. Sporeeum je stopil v veljavo 1. januarja t. 1. in se uporablja za vse škode po sedanji vojni, ki so že nastale ali ki Se nastanejo. Končni zapisnik še ugotavlja naslednje; Kolikor je priznnnje vojne škode odvisno od lastne presoje oblastva, je ravnati z italijanskimi in nemškimi državljani enako. Pomanjkanje kavčuka v Ameriki Buenos-Aires, 14. apr. s. Član urade za iineriško vojno proizvodnjo VVilliam Whlte je na konferenci za kavčuk v Belemu moral priznati, da je oskrbovanje s kavčukom doseglo obupno fazo tn da se bo moralo v prihodnjih mesecih rešiti vprašanje proizvajanja sintetičnega kavčuka, White je dodal. da se rezerve surovega kavčuka v Ameriki izčrpavajo. Borba proti črni borzi v Italiji V ponedeljek so pričeli v vsej Italiji izvajati nov« ukrepe za kontrolo cen in proti črni borzi, ki jih je sklenil medministrski odbor za oskrbo pod predse lstvom Duceja. Ti ukrepi so tesno povezani s povišanjem prejemkov mezd industrijskega delavstva in imajo namen ustvariti pogoje, da bo to povišanje dejansko prišfo v prid delavstvu in da ne bo nisstopilo tekmovanje med zvišanjem mezd in cenami. Za kontrolo cen in za pobijanje črne borze so pretek t i posameznih pokrajin dobili obširna navodila in pooblastila, ki' se na-naiš: jo na vsa področja prodajne discipline. Pri tem delu bodo sodelovali organi kve-sture, tržne policije, karabinjerji in organi stranke, ki bodo nadzira.'i izvajanje določb o maksimalnih cenah kakor tudi določb o obveznosti prodaje blaga po maksimalnih cenah, kar naj prepreči, Ja bi trgovci prodajali bi: igo pod roko. Oddajna dolžnost se odslenj nanaša ne samo na proizvajalca, temveč tudi na prodajalca, ki so mu zagrožene stroge kazni, če bi blago odtegoval legalni prodaji po maksimalnih cenah z namenom, da isto bkgo pod roko proda po višjih cenah. Kolikor obstojajo mel posameznimi pokrajinami razlike v ceni je prepovedano, blago prodaji?ti v drugo pokrajino, zato ker je tom cena višja. Novi ukrepi so se že pričeli praktično izvajati zlasti v Rimu, od koder so odpeljali v koncentraci.sko tabor šče več trgovcev, ki so blago odtegovali prodaji in so ga prodajali pod roko p. višjih cenah. Za stalno so zaprli več mesarskih obratov. Tuii iz Milana so poslali v koncentracijsko taborišče več trgovcev. Važen izum na področju vezave knjig V Nemčiji so pričeli na podlagi izumov podjetnika Lumbecka iz Bochuma z uspehom uporabljati nov način vezave knjig, ki omogoča ne samo trpežnejšo vezavo, temveč tudi štednjo z materialom. Izumitelj Lumbeck je v delavski knjižnici svojega podjetja ugotovil, da se vezane knjige pri izposojanju hitro pokvarijo in jili je treba dati znova v vezavo. Ta ponovna vezava pa je zelo zamudna in tudi draga. Pričel je razmišljati, kako bi se stare pokvarjene knjige hitreje in ceneje znova povezale. Tako je prišel na misel, zvezati posamezne pole in liste na hrbtu na način, kakor se že v tvornicah lepijo podplati pri čevljih, namreč s posebnim lepilom iz umetn.h smol. Izkušnje pri lepljenju usnja so pokazale, da se prej strga podplat, preden popustj lepilo, ki se v vodi ne omehča ali stopi. Pričel je uporabljati podobno lepilo pri vezanju knjig. Po številnih poizkusih mu je to tudi uspelo. Svoj zum je prijavil v obliki šestih patentov. Novi način vezanja knjig se docela razlikuje od splošno uporabljenega načina. Lepilo, ki se pri tem uporablja je termo-plastično, kar pomeni da dobi svoje značilne lastnosti še le potem, ko se za kratek čas ogreje na 100 odnosno 120 stopinj Celzija Pri tem segrevanju se tekoče lepilo takoj osuši in strdi, vendar ostane izredno elastično. Prav ta elastičnost posušenega lepila daje na nov način vezani knjigi posebno trpežnost, kar je pokazala tudi že praksa. Knjige, vezane na nov način, so v knjižnici prenesle 40 do 50 kratno izposojanje, medtem ko so na star način vezane knjige vzdržale včasih le 10 kratno izposojanje, pa se je vezava že pokvarila Novo lepilo le napravljeno, kakor rečeno. iz umetne smole. Pri vezavi odpade vsaka uporaba sukanca al' žice Robovi pol ali listov se na hrbtu prevlečejo z lepilom, preko katerega se položi kakor doslej, trak iz redke tkanine, ki se dika z vročim likalnikom. Ves ta postopek se izvrši v nekaj sekundah m že so listi zvezani. Ostalo delo vezave se dokonča na dosedanji način. Na nov način je zlasti olajšana ponovna vezava starih poškodovanih knjig. V tem primeru se po odstranitvi platnic robovi pol na hrbtu pokvarjene knjige enostavno odreže j o. tako da ostanejo samo posamezni listi, ki se potem na hrbtu knjige prevlečejo z lepilom, preko katerega se zlika trak iz tkanine, pa so listi zopet trdno povezani med seboj. To delo je tako enostavno, da se da izvršiti tudi z nestrokovnimi močmi, medtem ko je doslej ravno ponovna vezava knjig zahtevala največ truda in strokovnega znanja. Hrbet knjige, vezane na novi način, tako trdno združuje posamezne pole odnosno liste, da se prej strga papir, kakor sam hrbet. Navzlic tej trdnosti je hrbet knjige izredno elastičen in se knjiga lahko odpre tako daleč, da ležita desna in leva stran na mizi docela vodoravno. To je zlasti potrebno pri atlantih. kjer gre slika preko desne in leve strani in tudi preko mesta, kjer je list. zgiban Za vezavo knjig v serijah po tem novem načinu bodo seveda potrebni tudi novi stroj'. Zato so novi način vezave pričeli uporabljati predvsem za ponovno vezavo starih knjig. Predsednik nemške organizacije knjigovezov je zaenkrat odredil 250 obratov v Nemčiji, ki se bodo docela pre-osnovali za nov način vezave Vrhu tega je za vso nemško knjigoveško stroko odkupil patente. L;cence pa so pričeli oddajati tudi v inozemstvo, od koder je prispelo v Nemčijo že mnogo strokovnjakov, da spoznajo ta nov," način vezave. Gospodarske vesti — Italijansko-turški gospodarski sporazum. Med Italijo 'ln Turčijo je bil te dni sklenjen sporazum o kompenzacijski izmenjavi blaga v vrednosti 1 milijon turških funtov. Sporazum je bil preteklo soboto prdpisan v Ankari in predvideva v okviru italijansko-turške trgovinske pogodbe iz leta 1937., ki se obenem podaljša, izmenjavo določenih kontingentov blaga. Italijanska delegacija je že zapustila Ankaro. = Nemška pomoč za prehrano Hrvatske. Ob priliki sprejema novinarjev je nemški poslanik v Zagrebu Kasch govoril o nsia-ško-hrvatskem sodelovanju s posebnim ozi-rom na prehrano Hrvatske. Pri tej priliki je poslanik navedel nekaj podatkov o dobavi živil in semen, ki jih je izvršila Nemčija v teku lanskega leta v korist Hrvatske. Nemčije je lani \z lastnih zalog in iz zalog, kupljenih v drugih državah- dobavila Hrvatski 5600 ton koruze, preko 2000 ton sladkorja, vrh tega 2200 ton semenske pšenice, 750 ton semenskega ječmena, 1100 ton navadnega ječmena v zamenjavo za rž, 4-50 semenske rži. 300 ton semen za sočivje in še znatno število plemenske živine (skupaj preko 1.500 plemenskih konj, govede, svinj in ovac). Za leto 1943. se ;'e Nemčija zavezala dobaviti Hrvatski 10.000 ton sladkorja in kot izredno dobavo 40.000 ton krompirja. Poleg tega bo Hrvatska v letošnjem letu dobila 2500 semenske pšenice, preko 3000 ton semenske rži, 300 ton semenskega ovsa in 280 ton semen sladkorne pese, poleg tega več sto ton drugih semen za polje in vrt. — Gospodarske vesti iz Hrvatske. Gospodarska banka d. d. v Zagrebu (prej Srbska gospodarska banka) je prešla, kakor je to razvidno iz vpisa v trgovinski regirte", z vsem premoženjem na Neodvisno Državo Hrvatsko. Vodstvo banke' je poverjeno zadrugi Hrvatski RadiSa. — »Sava«, obča zavarovalna družba d. d. v Zagrebu, je zabeležila v preteklem letu povečan čisti dobiček 125 milijona kun (prejšnje leto 0.76) in bo izplačala divi-dend>o 7%. — V hrvatskem ministrstvu za narodno gospodarstvo je bilo zadnje dni pod predsedstvom ministra dr. in. Balena več konferenc o vprašanju reorganizacije hrvatskega zadružništva v zvezi z ustanovitvijo vrhovne zadružne zveze. Reorganizacija do izvrčena z izdajo novega zadružnega zakona, ki predvideva poleg ustanovitve vrhovne zadružne zveze tu€arostrelec«. Za zaključek glasbenega tedna bo 22. t. m. velik simfonični koncert. Ii Hrvatske Svečan IvOnoert hrvatskih skladb v Bratislavi -'e bil 9. t. m. in ga je prinašala tudi endetna radijska postaja. Dirigiral je Krešimir Baranovič, pel pa je zagrebški operni pevec Dragctin šoštarko. »L°vori« ss imenuje knjiga hrvatskih redoljubnih pesmi, ki je pravkar izšla in je namenjena deklamatorjem. Knjigo je uredil prof. Vinko Nikolič. V knjigi so pesmi na čast Poglavniku, državi, ustašem in raznim drugim Hrvatom, ustvarjene pa so bile po ustvaritvi hrvatske dTžave. Bolgarsko predavanje. Drugič je predaval v Zagrebu prof. Ljubomir Vladikin iz Sofije. Tokrat je govoril o snovi: »Neiskrenost zapndne demokracije«. Poleg vse-učiliških profesorjev in drugih intelektualcev je prišlo k predavanju vse osebje bolgarskega poslaništva. Sprememba v nemškem šolstvu. V Zagrebu je bila objavljena zakonska odredba, da se nemške meščanske šele spremene v nemške glavne šole. Dokler ne bodo izdani posebni predpisi, bo v veljavi zakon od 5. decembra 1941 o obči n'ž;ii srednji Soli. V nemških glavnih šolah na Hrvatskem bedo obvezni predmeti: hrvaščina, hrvatska književnost, hrvatska zgodovina in hrvatski zemljepis. Prosvetno ministrstvo predpiše učno snov s posebno naredbo. Sponi n"*ke znamke ustagke niladežl so bile dane v promet na narodni praznik 10. april?.. Prodajale se bodo do 30. junija. Filatelisti se zelo zanimajo zanje. Ukrepi preti pijančevanju. Policija ▼ Travniku je strogo prepovedala čezmerno točenje in uživanje opojnih pijač. Gostilničarji prav rJkomur ne smejo predati alkohola, akc je že vinjen. Vinjene osebe se ne smejo muditi na ulicah. Mladina do 15. leta sme v toCihree samo v spremstvu skrbnikov. Ob sejmih je prepovedano prodajanje in uživanje žganja, prav tako ob izplačevanju mezde. Ob delavnikih dopcldne je prepovedano posedanje po gostilnah razea za kratek počitek in okrepčilo. Kvartopir-jenje za denar in nedostojno obnašanje se kaznuje. Kazni so stroge. Notorni brezpo-selniki, ki so vdani pijančevanju in kriminalu, bodo cdgnani na prisilno delo. Zagrebški parki in vrtovi, znani po svoji lepoti, so zdaj v bujnem zelenju in cvetju. Pri pomladnih delih je zaposlenih 120 delavcev. Povprečni obisk v Maksimira znaša ob nedeljah 30.000 oseb. Razen tega odhajajo Zagrebčani radi na nedeljske sprehode v okolico, posebno proti Zagrebški gorL Privlačen bo tudi okoliš Save, ko bo posajen z drevjem. Prebivalstvo je bilo pozvano, naj posveča javnim parkom in vrtovom vso pozornost in nag z ničemer ne oškoduje njihove lepote. in zvočne možnosti tega našega edinstvenega zbora. Izredni dogodki poslednjega časa so sicer nekaj časa omejili njega udejstvova-nje, toda kmalu si je opomogel od prvih težav in že je pripravljen, da kumuje pri krstu enega največjih del naše literature. Pa saj je tudi njemu posvečeno! Pa komu bi moglo biti sicer? Dvema Škerjančevima kantatama in Ar-ničevemu Te Deum, ki so poleg drugih svetovnih in domačih del bile izvedene v poslednjem času, se pridružuje zdaj še Tomčevo. Upam, da mu sledi kmalu še marsikatero. Gostovanje tenorista Tiborja Egressyja Tenorist Tibor Egressy, ki se mudi v tem času v Ljubljani, bo gostoval danes, v soboto v »Madame Butterflyc v glavni tenorski partiji Pinkertcna. Po rodu iz Budimpešte, je Študiral petje v Peš ti potem na Dunaju ln v Berlinu in je končal svoj Študij v Milanu. Tam je bil gcgiDM vnnruf jj^ mHanflfro f^1^ Kronika * Smrt polkovnika Binde na vzhodnem bojišču. Iz Rima poročajo, da je padel na vzhodnem bojišču polkovnik Attilio Binda iz Domodossole. Binda je bil dodeljen oddelku alpincev ter je bil povišan v polkovnika meseca julija lanskega leta. * Padel Je 37. vojaški kaplan v sedanji vojni. Na tuniškem bojišču je padel vojaški kaplan don Erardo Cesarini iz Mane Nuove pri Anconi. V Tunis je prispel dne IS. februarja ter je takoj nastopil službo v prvi črti, kjer ga je zadel drobec granate s takšno silo. da je kmalu potem, ko je bil ranjen, izdihnil. * Italijanski odposlanstvo v S°fiji. V Sofiji pričakujejo v najkrajšem času posebnega itaTjanskega odposlanstva pod vodstvom senatorja Prampoliniji. Odposlanstvo bo položilo temelje za italijansko-bc lgarski zavod v bolgarski prestolnici. * Poziv novega župana triestinskemu meščanstvu. Dr. Carlo Perusino, ki je bil, kakor smo poročali, ustoličen za novega župana mesta Trieste, je izdal na meščane proglas, v katerem sporoča, da je nastopil svoje mesto ter vabi prebivalstvo k sodelovanju za domovino v zmislu Ducejevih manifestov. Perusino poudarja, da si bo čimbolj prizadeval za utrditev tradicije italijanskega mesta, v katerem vodi županske posle. * BodočnPst Dalmazije kakor jo vidi državni podtajnik Bastianni. Bivši guverner Dalmazie in sedanji pcdtajnik zunanjega min strstva v Rimu Giuseppe Bastianini je prispeval za prvi zvezek revi;'e »Dalmazija« članek, v katerem pravi, da ne bo dolgo trajalo, ko bo Dalmazija občutila vso bla-godat sv; jega povratka na pot svoje davne zgodovine. * Straussov »Kavalir z rožo« v beneškem gledališču. V beneškem gledališču Fenice bodo "te dni prvič uprizorili opero Riharda Straussa »Kavalir z rožo«. Občinstvo pričakuje predstavo z velikim zanimanjem. * Istriansh? slikar razstavlja v Firenzi. Zadnja številka revije »La Scena Illustra-ta« objavlja reprodukcijo slike »Cvetlice« izpod čopiča istrianskega slikarja G. Gon-nija, ki je z velikim uspehom razstavil svoja dela v FirenzL * Zgleden črn kmetov iz okolice Brescije. Zvezni tajnik v Bresciji je poslal kmetom občine Cigole zahvalo za požrtvovalnost, ki so jo izkazali Domovini s tem, da so ponudili od vsake osebe svojih družinskih članov po 25 kg koruze, čeprav je niso bili dolžni oddati državi za preskrbovalne namene. V času, ko so vse sile na delu. da bi zagotovile ljudstvu potrebni vsakdanji kruh, pravi Zvezni tajnik, nudi ta čin brescijskih kmptov jasen zgled, kako je treba pomagati bližnjemu v času vojne. * Velika procesija v Veronl. Te dni so imeli v Veroni procesijo, katere se je udeležilo več tisoč vernikov. Domači škof Car-dinale je vodil sprevod iz katedrale po mestnih ulicah, po končanih pobcžnostih pa je množica spremljala škofa v cerkev, kjer je prejela od njega očetovski blagoslov. * Nova te®rija o glasbeni harmoniji. Italijanski glasbeni teorefk Roberto Lupi, ki pripravlja niz koncertnih nastopov v Nemčiji, je izdal tucat klavirskih študij, v katerih se praktično naslanja na svojo novo teorijo o glasb oni harmoniji. Skladatelj Lupi je tvorec nove glasbene harmonije, ki popolnoma zametava pravila dosedanjih oktav ter pušča skladateljem popolnoma proste roke pri komponiranju. * Iz italijanskega filma. Znana operna plesalka milanske Scale Nives Poli nastopa v glavni vlogi v filmu »Mavrica«, pri katerem sodeluje večje število filmskih umetnikov. — V C;necitt£ pri Rimu so začeli snemati film Saj n!sem babjeversn, toda...« Film režira Lodovico Bragaglia. Pri tem filmu sodelujeo: znani filmski umetniki Vit-ttorio De S:ca, Maria Mercader in Armando Falconi. * Kontrola proizvodnje mlečnih izdelkov v Italiji. Poljedelsko ministrstvo v Rimu je izdalo dekret, ki določa podrobnosti za nadzorstvo produkcije mlečnih izdelkov. Poseben urad bo kontroliral izdelovanje sira, ki bo hkrati določal količine, namenjene za potrošnjo. Ta kontrolni urad bo nadzoroval vso mlečno produkcijo, posebno predelovanje mleka za stransko uporabo. * Okraden slikar. Slikarja Prima CJontia iz Firenze so neznani tatovj okradli v času ko ga ni bilo doma. Na vratih slikarjevega •stanovanja se je pojavi! moški, ki je pove- dal, da bi rad govoril z umetnikom. Stopil je v sobo, kjer ima 3likar Conti svoja dela, pri odhodu iz stanovanja pa je odnesel s seboj neko sTko umetnika Fattoria, ki predstavlja velfko vrednost. Sreča v nesreči je bilat da ni tat spoznal neke Renoircve si ke, katero je imel Conti takisto v svojem ateljeju. Za neznanim uzmovičem ni še nobenega sledu. * Usoda neprijavljene koruze. V Monta-gnani pri Padovi so policijske oblasti zaplenile kmetovalcu Carlu Bissonu 48 stotov koruze, katere ni bil prijavil ter jo je hranil v kašči. Bissoni je prijavljen oblasti zaradi prikrivanja zrnja. * Strela ga je ubila na delu. V Albersa-ni pri Ferrari je strela ub'la na polju zaposlenega 76-letnega Agostina Nannetia. Dva Nannetijeva tcvariša je bl sk ob istem Času samo nekolika oplazil, vendar sta ostala živa, * 250 živilskih nakaznic je izginilo. Proti koncu meseca marca je izginilo lz uradnih prostorov občine Fornovo Taro pri Parmi 250 živilskih nakaznic. Tatvina je bila ovadena oblastem in karabinerji so uvedli preiskavo, ki je pokazala, da razpečava neka Pia Brelli iz Volpija živilske nakaznice iz ukradenega konvoluta. Sled preiskave je osumila tatvine nečaka imenovane ženske, 25 letnega uradnika občine Fornovo. Giuseppa Bonnija. Aretiranec je priznal, da je on ukradel živilske nakaznice, povedal pa je, da ga je k temu nagovoril trgovec Tullo Pacini. Pacini je bil aretiran zaradi sokrivde tatvine in pride pred sodišče. * Smrtna nesreča zidarja v Genovi. 42-letni zidar Preazzo iz Roviga je bil te dni zaposlen s popravili na strehi neke hiše v Genovi. Med delom je padel z višine 30 m na tla ter je bil pri priči mrtev. * Nesreča na poti v bolnišnico. Uradnik Carlo Masullo je doživel v Genovi neprijetno stvar. Na poti čez trg Umberto ga je podrl tramvaj ter mu poškodoval desno nogo. Moža so naložili v avtomobil, da bi ga odpeljali v bolnišnico, s tem avtomobilom pa je bila zopet smola. Komaj je avtomotil z ranjenim Masullom krenil na pot, je pridirjal tramvajski voz in ga prevrnil. Masullo je ob' tej priliki bil ranjen še na desnem ramenu GLEDALIŠČE DRAMA Sobota. 17. aprila, ob 18.30: V času obiska. nja. Izven. Cene od 20 L navzdol. Nedelja, 18. apria, ob 15.: V času obiska-nja. Izven. Cene od 20 L navzdol Ob 18.30: Jesen. Izven. Cene od 15 L navado1. Ponedeljek, 19. aprila: Zaprto. * E. GregorJn: »V času obisltanja.« Paedjcn-ska igra v šestih slikah. Osebe: Marija — Starčeva, Jezus — Gregorin, Janez — Verdonik. Petet — Bratina, Juda — Na kist, Magdalena — Sancinova, veliki duhoven — Plut, Kaifs — P. Kovič, Ponotj Pilat — PečPk, Petronij — Drenovec, Veronika - Simčičeva. Sodeluje veliki del dramskega »iifambla Režiser: E. Gregorin; scenograf: L, Franz; scenska glasb, prof. M. Tome OPERA Sobota, 17. aprila, ob 18.: Madame Butter-fly. Izven. Gostovanje tenorista T. orja Egressyja. Cene od 35 L navzdol. Nedelja, 18. aprila, ob 17.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 28 L navzdol Ponedeljek, 19. aprila: Zaprto. Gostovanje tenorista Tiborja Egressyja. Danes se bo vršila predstava Puccinijeve opere »Madame Butterfly« v kateri bo nastopil T. Egressy, ki se mudi v Ljubljani, v partiji Pinkertona. Ta pevec, ki je že nastopal na raznih odrih, očituje nesp rno pevsko kulturo in rutinirtno igro, ki p i-čata za njegov temeljiti pevski in ig.alski študij. Zasedba partij je sledeča: Butter-fly — Heybalova, Suzuki — španova, Katc — Stritarjeva, Pinkerton — Egressy k. g., Sharpless — Popov, Goro — Sladoljev, Yamadori — Dolničar, bcnec — Lupša, komisar — Gregorin. Dirigent: D. Žcbre; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti; scenograf: Forlga, IZ LJUBLJANE u— Prireditve Nemške akademije. Lektorat Nemške akademije v Ljubljani priredi danes ob 14. v knu Unionu filmsko predstavo-, v sredo ob 18. pa bo v srebrni dvorani hotela Union predavanje o rojstvu Rima. Predaval bo g. D. MantuanL u— Letošnji cvetni teden nas preseneča z obilnim soncem, cvetjem in zelenjem. Zlasti v četrtek smo imeli krasen dan, ki je bil že čisto majski. Sonce nas je od jutra do večera ogrevalo in je živo srebro doseglo dosedanji letošnji rekord 22.3« C. In ko se je sonce zvečer poslavljajo, je oblivala velikanska obla s škrlatnim sijajem vso pokrajino. Od dneva do dneva je več cvetja. Tudi noči so jasne. Včeraj zjutraj je živo srebro beležilo 3.2« C. Jutro je bio spet vedro, sončno. Barometer, ki se stalno drži nad 770 mm, nam obeta še nekaj lepega vremena. Marelice, breskve in črešnje so v najlepšem cvetju. J jih je v četrtk zjutraj slana precej osmodila, posebno v severnozapadnem delu Ljubljane in okolice. Stari kmečki rek pravi, da se trsje ravna po črešnjah. Kadar so črešnje v bohotnem cvetju, se obeta tudi dobra vinska letina. Ce bi se uresničilo, bi imeli letos že drugič zapored obilno in dobro kapljico, kar se sicer redkokdaj zvrsti v dveh letinah. u— Pravoslavna cerkvena občina javlja, da bo v sobote, 17. aprila t. 1. Vrbica in ve-černje ob 18. uri. u— Tudi nocojšnja javna produkcija šole Glasbene Matice bo pod naslovom »Koncert v družini«. Kakor šesta minuli četrtek, prinaša tudi nocojšnja sedma produkcija tri koncertne sporede. Prvi koncertni spored izvajajo gojenci gdč. Hrašovčeve (klavir), g. Ivančiča (violina), g. Korošca (flauta), g. Bareša (oboa) in ge. Cernivčeve (klavir). Drugi spored obsega nastope gojencev: ge. Sancinove, gdč. Hrašovčeve (klavir), ge. Wistinghausnove (solopetje), g. Ivančiča (violina) in g. šesta (deklamaei-ja). Tretji spored pa imajo v rokah gojenci klavirja iz šole ge. Cernivčeve, gojenci violine iz šole g. Ivančiča, gojenka solopetja iz šole g. VVistinghausnove in gojer.ee de-klamacije iz šole g. Šesta. Spored posameznih domačih koncertov je zelo pester in poučen. Vse je prirejeno iz idealnega namena, da se ti koncerti uresničijo po različnih naših domovih. Podrobni spored je na razpolago v knjig"rni Glasbene Matice. u— Umetn°stno razstavo prof. Ivana Kosa v Kosovem salonu v prehodu nebotičnika ai je cglelalo že lepo število ljubiteljev domače upodabljajoče umetnosti. Na ogled je postavljenih 18 najnovejših akvarelov, in sicer portretov, krajin in tihožitij. Občinstvo opozarjamo, da bo razstava kmalu zaključena. u— Med najlepše komorne koncerte domačih koncerta; 4tov prištevamo s ponorom koncerte našega Ljubljanskega kvarteta. Njegovi koncertni sporedi se odlikujejo po raznolikosti, ki n in prinašajo najzanimivejša dela tako i-: domače, klasične in iz tujih literatur. Tudi na ponedeljkovem koncertu je spored sestavljen v tem smislu, prinaša nam -lelo domačega avtorja Petii-ča, dalje Mozarta, Re?p"ghiji in Cajkovske-ga. Od Mozarta bo izvaj.. n njegov kvartet št. 6, o katerem pravijo muzikolegi, da je krona kvartetov po lepoti in fineči teme, kakor tudi po g obini in prisrčnosti iz a-za. To Mozartovo delo sp:i.J-a med one čudovite stvaritve umetnosti, v katerih ie prav toliko zemeljskega, kolikor je potrebno,' da vpliva na človeška čutila ter jih vzdlguje v plasti duševnega mini, kjer je le ve spomin m žalost in trpljenja. £ o-ves kvarteta nam jamči, da bo 'ru i izvedba ollična., zato vabimo na ta koncert, ki bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob pol 8. zvečer v veliki ftlharmor.ični dvorani. P:ed-prod.^a v knjigarni Glasbene Matice. u— Nedeljsko zdravniško dcž;irao službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Ljubljaa:. Poljanska cesta 15. u— Sedaj je čas, da si napr vite načrt za posevke .aa vrtu. Uspeh vrtnaronja je v glavi eni odvisen od pravočasnega m tc"_ r.c-ga opravij n :a dela na vrtu. Zato Vam priporočamo, da si nemudoma n-bavte škuljev Delovni koledar zi vri in sadovnjak v Knjigarni Tiskovne zadruge v selen burgovi ulici 3 u— v mestu aii Tivoliju se je zgubil usnjen etui z očali. Pošten najditelj naj ga izroči ogl enemu oddelku »Jutra proti nagradi. Delovanje Dopolavora 5. aprila: Kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sile. — Vojaki so bdi deležni v okrevališču in blagovnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu štev 1213. 6. aprila: Kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sile. — Vojaki ar, bili deležni v okrevališču in v blagovnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu štev 992 7. aprila: K nematografsk.i predstava na sc dežu za Oborožene sile — K-nematografska predstava v Kočevju za Oborožene sile — Vojaki fco bili de!ežn; v okrevališču in v b!a= govnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob pla-čilu štev. 956. 8. aprila: Kinematografska predstava na sedežu Oborožene s'lc — Vojaki so bili de ležni v okrevališču in v blagovnici Oboro* ženih sil razdelitve blaga cb plačilu štev 1050 9. aprila: Družba »Napotkih komikov« je priredila predstavo na sedežu v konst Oooro-ženih sil. — K'ncmatografska predstava na letališču — Vojaki so bili deležni v okrevališču in v blagovnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu štev. 1112. 19. aprila: K nematografska predstava na sedežu za Oborožene sile. — Vojaki so bili deležni v okrevališču in v blagovn ci Oboroženih si! razdelitve blaga ob plačilu štev. 1034 11. aprila: Kinematografska predstava na sedežu za slovenske dr/polavorisfe — Kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sile. — Vojaki so bili deležni v okrevališču in v blagovnici Oboroženih s:l razdelitve blaga ob plačilu štev. 1098. — Kinematografska pred* stava v Ribnici za Oborožene sile. Za bodočnost se bodo dajale kinematografske predstave na sedežu m pri razmeščenih četah Družba »Napoljski komiki« bo dajala predstave na sedežu in v pokraj ni Iluzionist »Saffcri« bo nastopal na tem sedežu. Z Gorenjskega V šmartnem pri Litiji je bila večerna prireditev Nemške delavske fronte, na kateri je nastopilo tudi nekaj vojakov. Za po3tre2bo je poskrbela ženska organizacija pol vodstvom učiteljice Karline Robavsove. Za zimsko pomoč so nibrsli 4300 mark. Prazen tega so priredili zabavo na trgu, kjer so lahko streljali in jezdili. V zborovalni dvorani pa je bila prirejena veseloigra z družabnim večerom. S temi prireditvami so nabrali 2500 mark. Kuharski tečaji so bili prirejeni zadnji čas v raznih gorenjskih krajih. Tak tečaj je bil tudi v Pcdgorici in ga je vodi'a Ana Marica Arndtova iz Kamnika. Prišlo je 20 kmetic, ki so preizkušale jedi nemških vojnih kuhinjskih receptov. Nov tečaj nemškega Rdečega križa se je pričel 17. t. m. v Kranju. Mošlu k:kor ženske dobe pouk o osnovnih pojmih zdravjtva. Tečaj, ki so vrši v veče-nih urah na meščanski šoli. jc brezplačen in ga voli zdravnik. V Kovorju je okrožna ženska voditeljica Kronih-clerjova predavala o snovi: »Boljševizem ali narodni socializem.« Nato ss ie r>r,"I v"',-; cd kvaiovne ženske voditeljice Terezijo Primo?i:evc in je na njeno mesto uvedla go. Jeršinovo. V Bohinjski Srednji vasi ae je zgliuna okrožna ženska voditeljica iz Radovljico. V občinski dvorani je ženam in dekletom v obširnem govoru pojasnila dolžnosti žene v totalni vojni ter jih pozivala k odločnemu delu. Napoelei so bile članicam razdeljene legitimacije. V Mavčičah je bil sklican večji zbor, na katerem je okrožni organizacijski vodja Pi stotnik iz Kranja govoril o nalogah voditeljev celic ir blokov. Naposled je predaval o svojih doživljajih v Sovjetski Rusiji Spanja štajerska Za letošnji rojstni dan Adolfa Hitlerja oripiavliajo štajerska dekleta, včlanjena v Zvezi 'nemških deklet, pošiljke za vojake na fronti. Vsaka dekliška skupina bo ob-iarovaJa vojake domače krajevne skupine. Darla so prav različna: cigarete, beležnice, vrečice s šivalno pripravo in podobno. Deklice so same izgotovile primerno opremo. Zavojčki tehtajo po 10 dkg. Novi grobovi in poroke. V Vidmu pri Krškem je umrla v visoki starosti 83 let ga. Mari-ia Nostisova. tašča kočevskega zdravnika dr. Jur ja R5thla. V Ptuju so se poročir: Ivan Petrovič in Roza Rojsova ter Karel Pogačnik in Antonija Kelčeva. V St. Jurju ob južni železnici so se poročili: Jožef Grom in Kristina Senegačnikova ter Jožef Fendre in Ana Gromova. V Cmureku je umrl 79 letni upokojeni gozdar Tomaž Mtt-terling. Zbirka starega papirja traja na Štajerskem od 15. do 30. aprila. Krajevnim poverjenikom Stranke je bilo naročeno, da poskrbijo z«, čim hitrejše odvažanje te vojno važne surovine. Podjetja, ki imajo lastna vozila in potrebne delovne moči, naj stari papir sama pripeljejo k zbiralnici. Smrtna nesreča. 321etni Jože Skrlatec je bil zaposlen kot kovač r.a Žganji Polskavi. Po nesreči je dobil hude ularce po glavi ln prsih. Zdravnik, ki je prihitel na pomoč, je mogel ugotoviti saimo še smrt. Razne nesreče. 81etni Boris Mavsar ia Mariboru je bil ularjen od tovornega avtomobila in je dobil zelo nevarne poškodbe. Prav tako je postala žrtev prometne nesreče 161etna Albina Baskovičeva iz Zgornjih Hoč; zlomila si je nogo in dobila odrtine po životu. V neki mariborski tekstilni tovarni je dobila delavka Lavra Vinderjeva globok vrez v levo stegno. Poškodovanci leže v mariborski bolnišnici. O Lučah in Solčavi objavljajo štajerski dnevniki daljši članek, ki pravi: Je malo znano, da je bila Gornja Savinjska dolina že v io. stoletju naseljena od nemških kmetov. Ti so krčili goste pragozdove in izpreminjali v plodne njive. Nemški kmet je ustvaril pogoje za nemško kulturo, v katere območju ležita tudi gorski vasici Solčava in Luče, obkroženi od visok h gora. Ljudje prebivajo do 1000 metrov visoko. Samo ob nedeljah pridejo v vas, da nakupijo soli, tobaka in petroleja, vse drugo pridelajo sami, ker so neznansko prilni in vztrajni. Izgradnja HeimPitbunda je opravljena tudi v krajevni skupini v Lučah. ki imajo svoje ime po tirolski plemiški družini von Leutz. Logarska dolina, ena izmed najlepših gorskih dolin v Evropi, spada prav tako v območje krajevne skupine v Lučah. zsle^raka v naravnih barvah j« <*:im h:trejši jc podaja! tempo modernega življenja, tem močnejša je b la tud: želja, da bi se bežni trenutki d: sanjanja obdržali v sliki. da bi mi nI j vo pc.stalo trajno in da bi preteklo dobilo svojo dokumentirano ustaljenost. Slikarij in risarji tej potreb; danes ne morejo več s.'mi ustrezati, farno fotografiji je to vedno m \ vs .kem ozira mogoče. O barvni fotografiji in njenih tehn čnih iz-p.-,po'n tvah je biio v zadnjih čas;h že mnogo govora tudi naš list se je ponovno dotaknil tega predmeta Vendar je zanimivo slišati o iein sodbo strokovnjaka, tudi pr. nas znanega umetn .kega fotografa dr. A. Defnerja, ki je v nekem predavan,u v dunajski »Uranij.« podal mnet ' ki in tehnični pregieJ o stanju modeme barvne fotografije. Izmed mncjjih občutkov našega vitia. je de* j?.l dr Deiner v tem predavanju se posebno odražaj'", t it. ti. ki se tičejo barvitosti m nebar-v.tosii. Barvni čudež ie skrivnosten Po starem naz raniu nastaja iz spektra, ki vsebuje temeljno barve rdečo rjmeno in modro in ki mu je pri-teti še stranske barve purpurno. oranžno in vijoličasto Z nekega stališča pa je zelena niezzosopranistke Ripe De Rivalta. V teku svoje pevske poti. ki ga je vodila domala po vsej zahodni Evropi, je nastopal štirinajst mescev v Švici, kjer je dajal koncerte s svojim očetom, ki je znan dirigent. Bil je angažiran na wiirzburškem, bamberškem in mainskem gledališču, gostoval je v raznih koncert'h in se uveljavljal veliko tudi v klasični c pere ti. Tako je gostoval s posebno velikim uspehom v dunajskem Stadttheatru kot »Dijak — prosjak«. nakar je dobil razne ponudbe za gostovanja v Italiji. Njegov začetek je bila prav za prav opereta; pel je: »Pri treh mladenkah«, »Lep ie svet« (Lehar)t »Zemlja smehljaja« itd. S temi operetami jn opernimi part;jami je gostoval na buoim-peštanski Narodni operi, Kraljevi operi v Gentu (Belgija), kjer je bil pol sezone angažiran, v pariškem gledališču »Jaques Haick« ter na raznih drugih gledališčih na Nizozemskem. Belgiji, v Nemčiji, Franciji, Bolgariji in Švici, kjer je njegovo ime posebno znano Njegov operni repertoar cbsega dela: »Madame Butterfly, »Tosca«, »Rigolettos, »Cavallerio rusticana«, »Tajni zakon«, »Plašč«, »Signor Bruschno«, »Cosi fan tut-te« jn več drugih. Koncertiral je tudi v Milanu- kjer je nastopil na enem izmed velikih koncertov skupaj s slavnimi pevci milanske Scale: Nico-lajevo. Melandrijem, Helmevo, Emilico i. dr. Gost, kj ima izreden dar za jezike (govori: madžarsko, italijansko, nemško, francosko, holandsko, flamako) obžaluje, da ni utegnil naštuddrati Pinkertcna v slovenščini, ki Jo ima za pevfen ;'ezik. Njegov vtis o naši Operi je zelo lep. Po njegovi sodbi je zavod z občudovanja vrednim umetniškim nivojem. Vsekak r bo nastop tega pevoa zelo zanimiv; po raznih naših Pnkertonih, ki smo In^rirajte v »Jutru«! j!h videli v teku let jn po gostih, ki smo jih slišali na našem odru, bo njegov pojav na našem odru s stališča primerjave zelo poučen. G. Strniša; Riba Fenmika V mladosti smo culi tisto znamenito prerokovanje: Kadar bo na svetu največ greha in stiske, bo tista strašna riba Faro-nika z repom udarila ob svet in se bo kar sesul. Mileje je vpletel ribo Fsroniko v svoje pisateljsko delo Gustav Strniša, ki je za letošnjo veliko noč pripravil naši mladini novo zbirko svojih pravljic. Zbirka se imenuje »Riba Feronika« in sicer po uvodni pravljici, nadaljnje pa imajo naslove: Bedak, Krivica, Trije vražički in Čudežna vrv. Vse so napisane slogovno živahno, mestoma pesniško vznešeno v rl-mani prozi, ki se Gustavu Strniši dobro podš. Knjižica ni obsežna — vsega je 64 strani — je pa prav mično opremljena. Ilustriral jo je pisateljev sinko Gregor Strniša, čigar talent smo spoznali že v drobnih ilustracijah v »Našem rodu«. V tej zbirki svojega očeta je 12letni sinko lahko obširneje izpričal svoje znanje, ki kaže, da se bo razvil v spretnega ilustratorja. Knjižica je«bila natisnjena v Narodni tiskarni, izšla pa je v založbi »Sidro«. Je priporočljivo darilo mladini za pirhe. Koncert v družini Pod tem primernim in že kar programa tskim naslovom je napovedala Glasbena Matica dve javni produkciji svoje šole. Po uveljavljenju radijskih prenosov se je zdelo, da bo popolnoma izginila častitljiva in lepa navada domačega muzicira-nja, koncertov v družini, ki so nekoč olep-fievali urejeno in tudi duhovno razvito rodbinsko življenje. Mehanična reprodukcija glasbe, kakor se je začela že z uvedbo gramofona, se je tako razbohotila, da so premnogi ljudje, ki sicer čislajo glasbo, izgubili veselje do lastnega muzikalnega * prizadevanja, češ saj je potrebna malen- kostna kretnja roke in že nam mehanizem reproducira izbrano glasbo, ki jo lahko človek uživa brez .slehernega osebnega truda. To je povzročalo v boli površnih ljudeh pasiven odnos do giar-be in le-temu sledi neredko ravnodušnosl. Vpliv mehanično reprod'K'iran3 gla-.bc je Sel t;>ko daleč, da se je vedno bolj krči i obisk koncertov in /e so nekateri napovedovali, da so se koncerti v dvoranah nre-.veli ter utegnejo kmrlu spich zgubiti slehern pomen. Ta reakcija na vabljiv-.^ vpliv tehn-čne novotarije. ki se je — kakor zla .sij radio — globoko vtisnila v sam znečaj današnje omike. ;e mords dokončno premagana. Prodrlo je naziran.ie. ki so ga vedno za-| stopali pravi ljubitelji glasbe, da ne more neben mehančen preno.- docela nadomestiti tega. kar ca.;e človeku o.-ebnc delo z glasbo .n celo osebna udeleži - i nu koncertu. Prsdviem je skrivnost vsakega zadovoljstva in užitka v neki akhvnosii. v določenem or.zadsvanju ne pa v »rpnem sprejemanju. To nikakor ne zmanjšuje pomena radijsk h prenosov, vendar povečuje pomen in smisel osebne gojitve glasbe, družinskeg:. muzic-irania m ude.ežbe na javnih koncert.h Veliko^tevilc gojencev, kakor ga zaznamujejo naše glasbene šole in posamezni zasebni uč.teiji, pričuje tudi pri nas o zmag; tradicionalnega odnosa do glasbe nad bežno modo pasivnega sprejemanja. Produkciji šole Glasbene Matice z naslovom »Koncert v družini« nas opozarjata na pomen domačega muziciranja in skupnega igranja. Klavir in violina ali kak drug instrument, ki se ga nauče mladostniki, moreta marsikje plemenito in povzdigujoče olepšati in okrepiti družinsko življenje in spremeniti dom v varno in osrečujoče zavetje — zlasti v sedanjih časih Šesta javna produkcija gojencev Sole Glasbene Matice je stala v tem znamenju. Malo filharmonično dvorano je občinstvo dodobra zasedlo in tako pokazalo zasluže- no pozornost prizadevanja naših glasbenih vzgojiteljev. Spored je bil razdeljen v tri skupine. Nastopile so gojenke in gojenci pripravljalne, nadaljevalne in srednje šole od drobne deklice iz or-novne šole tja do mladeniča, ki se je že »obradil«. Vsi so skušali noknzpti najboljše, kar so se na-učili p-«d vodstvom izkušenih učiteljev Glasben,-. MatVe. Sodelujoči potekajo iz šo'e K SnnKna. O. Kolariča. S Korošca, A. Ivprč:ča. O Šesta. M. Strukljeve, E. j Errnovškove, J Beletta. V. Sonca, I. Ba-i reša T Gre-jorca in K. Pahorja. Nastopilo I -;e več kr.kor 30 gojenk in gojencev s sa-i mostojnirni instrumentalnimi, pevskimi ali i ret.-»j.r 'vrni točkami in z njimi vrsta kla-I \Tskh spremljevalcev, večidel zrelejših eo:r-nk n? tudi dve iz vrst učiteljskega zbor-. (M. S'nc;nova. Silva Hrašovčeva). ! Ne da bi se spuščali v podrobnosti, naj ; tudi ob tei nrilik: zapišemo pavšalni vtisk, ki aa je dobilo vse občinstvo, da so nasto-r>i t?! produkciji znova prepričevali o uspešnem glasbenem šolanju v tečajih Glasbene Matice. Predvsem o dobrih učnih metodah, o skrbnem uvajanju v tehniko igranja, petja ali recitacije, skratka o tem, da ie mladina, ki se pri Glasbeni Matici uri v glasbi, na najboljši razvojni poti. Ce izvzamemo posamezne izjemne primere, se tu ne eblikuiejo bodoči virtuozi. dasi jih je nemalo izšlo prav iz šole Glasbene Matice. marveč se pripravlja tisto glasbeno izobraženo občinstvo, ki bo tvorilo najzanesljivejši »kader« našega glasbenega življenja in neprestanega napredka. Prenos glasbene aktivnosti iz ožjih krogov v širše, v družiije. v hiše. kakor je bila nekoč tradicija samo v aristokratskih in patricijskih domovih, je važna točka sedanjega in bodočega kulturno obnovitvenega programa. Prav v tem je največji pomen šole Glasbene Matice, ki z razveseljivimi uspehi po-množuje število mladih glasbeno izobraženih in izurjenih ljudi kot pasivnih ali celo aktivnih sodelavcev bodočega razma-r ha glasbene stvarjalnosti in reproduktiv-nosti v našem mestu. barva prav tako temeljna barva kakor na p/rv mer modra. Novi načini fotografskih negatv-nih in pozitivnih postopkov hočejo široki množici fotografirajočih ljudi dat: v reke vso barvno krasoto mavrične palete. Vsakdo si bo v bodočnosti svoje barvne filme lahko sam razvijal, kopiral in povečaval. postopki za to so že izdelani, treba je počakati samo na konec vojne da se javno uveljavijo. Defner meni, da je barvni čut od srednjega veka do danes nazadoval Primerjati je treba na primer samo barvno krasoto moške ob eke v preteklih stcietj;h z današnjim stanjem, spomniti sc je treba samo sočne rdečine jopi* čev in telovnikov na slikah starih mojstrov. Misel, ki so jo izrazili nekateri, da so bili stari Grki za barve slcp;. je popolnoma po-grešna. saj so še svoje skulpturc živo barvali in jih vidimo samo mi v mramorni belini, ker se je barva ž njih izgubila. 2e predzgodovin-ski človek je uporabljal barve in mali otroci prav izvrstno razločujejo poedme barvne vtise Pestrost oblačil, zlasti moških oblačil, pa sc je skrčila na neko kolebanie med črnim in belim, sivim in rjavim Skoraj edini spomin na barvito preteklost predstavljajo ovratnice. Defner je pokazal vrsto posnetkov, h ka« terih je bilo razbrati dva načina, ki ju omogoča barvna fotografija. Prva skupina barvnih posnetkov stopnjuje realizem upodobljenega motiva z barvo, tako da gledalec skoraj pozabi, da ima pred seboj le »sliko«. Pri drugi skupim pa povečuje baš barva irealnost predmeta, tako da ga- vidimo kakor za kopreno pravljičnosti in neresničnosti. Prvi način prihaja v poštev seveda za vse posnetke dokumentarne vrednosti. zlasti za kulturne filme, drugi pa morda najbolj za filme pravljičnega značaja. Fotograf ima običajno le nalogo, spraviti bežni trenutek življenja v sliko, zbrab, kar je raztreseno, in poiskati, kar je skrito. Izpopol* njena tehnika mu je možnosti tukaj zelo razširila. Pričakovati je med drugim, da bomo v kratkem deležni fotografskih razg!edn;c v naravnih barvah, ki bodo ustrezale že doseže« nim viškom v področju barvne fotografije. Treba je. kakor rečeno, počakati le na konec vojne. Radio Lfublfana SOBOTA. 18. APRILA 1943-XXI 7.30: Pesmi in napevi. 8-00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12 20: Plcšče. 12.30: Poročila v slovenšč ni. 12.45: Napevi m romance 13.00: Napoved časa; poročila v italijan« ščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih si v slovenščini 13.12: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec Operetna glasba 14.00: Poročila v italijanščini 14.10: Orkester Cetra vodi dirig«it Barziza. 15.00- Poročila v slovenščini. 15.15: Bokrajinski vestnik 17.00: Napoved časa; po-roč"a v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X 17.15: Prenos za Rumunijo. 1755: Go6po» dinjsko predavanje v slovenščini 19 30: Poročila v slovenščini 19.45: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.00: Nap.»ved časa; poročila v italijanščini 20.40: Jussi BjorHng n. ploščah 21 00: Izven programa št 6 22.00: Orkester pesmi vodi dirigent Ange'mi 22.35: Predigre in intermezzi znanih oper. 22.45: Po« ročila v italijanščini. Diktatorka našega življenja Ce vzamemo natančneje, so skoraj vse funkcije našega telesa in duše odvisne, čeprav ne izključno od pravilnega delovanja naših orgfjiov, torej od materije. Vsa n »>a velika dejanja izvirajo naposled iz prevnetega de7ovanja poedinih žlez. Pomladni čar. ki povzroča v človeku in živaii tako globoke spremembe, nič ni drugega nego na novo oživljeno delovanje žlez. Ta misel nas mora prestrašiti in obenem p:-miriti, prestrašiti, ker nas znanost uči, da smo pred učinki najmanjših organov skoraj brez mo5i, pomiriti pa, ker vemo, da krmari te najmanjše organe narava sama in da ne moremo nikoli napačno korakati če sledimo njenim pozivom. Najmanjša izmed vseh žlez v človeškem telesu je nemara hipofiza, žleza možganskega podaljška, in nemara tudi najvažnejša. Ta organ, ki ni večji cd graška, leži na spodnji strani možganov. Dolgo časa si niso bili na jasnem, kakšna je njegova uloga, v zadnjih letih pa smo spoznali njegov pomen, čeprav ne v celoti, in danefe mu pripisujemo proizvajanje približno 18 hormonov, ki so vsak zase neobhodno notrebni za pravilno delovanje vsega organizma. Hipofiza sestoji iz štirih delov, iz sprednjega dela, ki obsega približno sedem desetin vse njene prostornine, iz srednjega, ki je zelo majhen, iz zadnjega, ki obsega približno 20 odstotkov, in majhnega podaljška, s katerim je žleza zvezana z možgani. Naloge teh poedinih delov so nam bile dolgo neznane, saj je um-Ijivo, da je 'žlezo zavoljo njene skrite lege prav težko izrezati iz živih živali, šele moderna kirurgija je omogočila takšne po_ eežke. Bilo oi preobsežno, če bi hoteli navesti vse doslej mane naloge hipofize, zato se omejimo na tri glavne funkcije in sicer na nje vpliv na rast, na vpliv nekega njenega hormona na mišice in vpliv njenih izločkov aa spolno dozorelost. Velikani in pritlikavci Rast živalskega organizma določata hormona dveh žlez, in sicer žleze ščitnice ter naše hipofize. Znanost je postala na htpo-fizo pozorna sploh šele tedaj, ko je pri obdukcijah abnormalno velikih in majhnih ljudi ugotovila, da je bil ta organ skoraj dosledno preveč razvit ali premalo. So velikani, ki je njih rast v zvezi z rasnim nagnjenjem (n. pr. Skandinavci, senegal-ski črnci, Patagonci). Velikane, ki so nastali zavoljo prevnetega delovanja hipofize, je seveda precej lahko ločiti od ljudi, ki so orjaško rast podedovali. Pri prvih so okončine izredno dolge, razen tega prekaša njihova višina podedovano velikost. Med orjaškimi vojščaki Friderika Velikega je bil eden, ki je meril v višino baje 2,62 m. Človek bi skoraj ne verjel, da so takšni velikani v splošnem precej slab:tm in bolehni, da ne živijo dolgo in da čutijo razne težave kakor tisti, ki bolujejo zavoljo možganskih oteklin, če se pojavi prekomerno delovanje hipofize šele pozneje, ne pa že v otroški dobi, je nesorazmerje med velikostko poedinih udov še očitneje. To je tako zvana akromegalija, prt kateri ne rase vse telo enakomerno, temveč samo poedine okončine, roke in noge, včas:n tudi ustnice ali nos. Akromegalija vodi poč isi, toda gotovo do smrti. Pogled na takšnega človeka zbuja grozo. Podobne pojave, čeprav v manjši meri, je opazovati tudi pri nosečih ženskah, ki jim n. pr. obrazne poteze med nosečnostjo postanejo robate. To po porodu izgine. Nasprotje co hipefizni pritlikavci, ki se od pritlikavcev zavoljo nedostatnega delovanja ščitnice razlikujejo po tem, da je njih telo lepo proporcionirano in da so njm duševne sposobnosti povsem normalne, m«a tem ko so pritlikavi! zavoljo nepravilnega funkcioniranja ščitnice videti živalski m so soraj vedno bebasti. Hipofizni pritlikiv-ci so imeli v srednjem vku kot dvorni norci veliko o.logo, neki mantovanski vojvoda je dal n. pr. v svojem znamenitem gradu urediti stanovanje za svoje pritlikavce, ki je bilo pohištvo v njem vse primerno zmanjšano. Takšni pritlikavci lahko učakajo do devetdeset let. Poskusi z živalmi so pokazali, da vbrizgavanje hipo-fiznih izločkov rast pospešuje, med tem ko odstranitev ustrezajočega dela hipofize telesni razvoj zadržuje. To dejstvo Izkorišča moderna medicina, k: more človeško rast s primernimi hormonskimi preparati do neke mere uravnavati. Papirus, ki so se mu smejali V Berlinu hranijo papirus iz dobe Ram-zeza n., v katerem je Citati, da so znali egiptski zdravniki z vso zanesljivcstjo določati nosečnost in celo spol bodočega otroka. V skledico so položili žitnih zrn in so jih zalivali s sečem ženske, ki so jo hoteli preiskati. Iz tega, kako so žitna zrna klila, so stari zdravniki menili dobiti odgovor na svoja vprašanja. Moderna znanost se je smehljala takšnim »naivnim predstavam« — dokler ni prof. Zondek pred kratkim nenadno ugotovil, da nastopajo spolni hormoni v hipofizi ob nosečnosti v velikih količinah in da jih je ugotoviti tudi v seču. Modema znanost je ugotovila tudi to, da učinkujejo mnogi živalski hormoni ne samo na živalski, temveč tudi na rastlinski organizem. Scholler in Goebe! sta pokazala, da vp'ivajo hormoni v secu nosečih žensk na rastlinsko rast. Malo osramočeno moramo priznati, da so stari Egipčan: o tem več vedeli nego mi, kajti na ta način niso ugotavljali samo nos*:«-nesti, temveč tudi spol še nerojenih otrok Kako so to delali pa ne vemo, ker omenjeni papirus o tem pobližje ne govori. Izlcčnlne hipofize imajo velik pomen v ginekologiji tudi v zvezi s porodom sam'm. Pri težkih porodih se Cesto zgodi, da se ritmični stisij^' maternice, ki spravljajo dete na svet, ustavijo, tako da je treba poseči po kleščah. Injekcije adrenalina sicer lahko povzročijo poedin stisljaj, ki pa ima lahko za pcslcdico, da se porodni akt nato sploh ustavi. Nasprotno pa povzrcea pc-dkožen vbrizg neke hipoflzne lzlo^nin? pravilno delovanje maternice, tako da se na ta način tudi težki porodi opravijo brez klešč. Kemična tovarna v velikosti graška Najnovejše raziskave so odkrile tolil.šio število hipofiznih izlečnin, da je videti sko raj neverjetno, da bi mogel teko nra Iren organ opravljati toliko mncgOKtra^skih in zamotanih kemičnih procesov. Za t: se nagiba znanost danes bolj k domnevi, da gie le za majhno število pravih hormonov, ki se pa po potreb, spreminjajo in oprav';ja;o najrazličnejši dela. Waterloo in hormoni Kakšen pomen imajo hormoni za človeški, telesni ^n duševni razvoj, je danes že splošno znano. Bilo bi vsekako zelo zanimivo, pregle icvati žleze velikih mož in raziskovati njih delo v zvezi z navzočnos ;.io ali odsotnostjo določenih hormonov. Angleški razisliovalci n. pr. mislijo, da Je bila fantastična Napoleonova kariera v neposredni zvezi z delovanjem njegovih žlez ozar. njegove hipofize. V splošnem mislimo, da je Napoleon umrl zaradi raka na jetrih. V življenju velikega Korza je opaziti namreč razločno cezuro. V njegovi mladosti je b lo zanj značilno, da se je hitro odločal in v kritičnih trenutkih dvigil svojo delavnost na maksimum. Od L 1S10. je opaziti potem neko spremembo. Strateg ki je z bliskovitimi odločitvami zmagal pri Marengu in Siavkovu, postane v poznejšem življenju pred kritičnimi trenutki apatičen, nekoč je med bitko celo zaspal (kar so njegovi občudovalci smatrali seveda za čednost in znak njegove hladnokivnosu v Angleški raziskovalci pa menijo da sc je bitka pri Waterlocju končala tako, kakor se je končala, naposled le zavoljo obolenja Napoleonovega možganskega pcdaijšKa. Dejansko je znano, da se je Napoleon v starosti nagibal k tolščavosti in da so njegove poteze dobile skoraj feminilen tzraz. Tudi njgova popolna brezbrižnost do lepega spola v poznejših letih, ki je v opre-lci z njegovo mladostjo, kaže na žlezno obolenje. Seveda so to na zadnje le domneve. kajti le skrben zdravniški pregled bi nam iahko odgovori! na takšna vprašanja. Zato naj v tesnem okviru tega članka nx-vedemo samo še vpliv, ki ga ima Izločevanje hipofize na delovanje črevja. Po trebušnih operacijah zavisi vse od tega. da-.'i more ta mali crgan svoje delo spet opravljati ali ne. V zadnjem pr.meru je pacient izgubljen brez pomoči. Raziskave o hipo fizi še davno niso zaključene, zato je mo goče, da nje pcmen danes še pretiravamo Pred vsem še niso dognali do kraja zveze med tem organom »n drugimi žlezami, zvo-ze, ki nedvomno obstoje. Rešitev te uganfee bo pomagala vsekako mnogo k rešitvi velikega vprašanja: Kaj je življenje? V spominsko knjigo To vedno pomni, dragi moj otrok, nad nami boči se neba obok Ln ta modrina je od vekov ista, globoka, neizmerna, jasna,, čista. Ne smeje pa nebo ob uri vsaki se nam. Zdaj temni ga oblaki prepredejo, zdaj megla siva neba sinjino vedro nam zakriva. Zdaj spet sami smo slepi, ker utvaram se vdajamo, strastem, prevaram — in razočaranje pogum nam jemlje da naš pogled ne dvigne se o! zemlje In vendar vedno, dragi moj otrok nad nami boči se neba obe k. Slivi r \ ii-.Sfk -0-Bisteim glavišam Manica: m;niim«iititaiB)im!mremiiansmHHmianuPMd"«^mamut!!:::'"' »ur «" ©pekel se je Dobro si oglejte zgornja moža in ugotovite, iz kel kih številk sta sliki sestavljeni. Vsak nemški vojak ima betonsko zaklonišče Iz Berlina poročajo, da je državni kan-celar Hitler lansko leto po angleškem poskusnem Izkrcanju pri Dieppeu dal povelje, naj se zgradi atlantski jez, ki bo segal od španske meje vzdolž francoske obale do državnih meja Velike Nemčije. V zadnjih osmih mesecih je Todtova organizacija izvršila Hitlerjevo povelje in kakor so se nemški novinarji nedavno prepričali na lastne oči, ne zaostaja atlantski jez prav nič za trdnostjo nemške zapadne meje in za oporišči, ki si jih je zgradila nemška vojna mornarica ob atlantski obali. Vsak nemški vojak ima zdaj svoje betonsko zaklonišče. Bunkerje pokrivajo močne oklepne kupole. Zgrajene so tako, da lahko kljubujejo še tako divjemu obstreljevanju. Utrdbe so zgrajene na tak način, da lahko mesece in mesece vztrajajo brez dovoza ln pomoči Iz zaledja. K temu pripominjajo nemški listi, da so bili Američani v svetovni vojni, ko so stopili na evropska tla, sprejeti z odprtimi ro-kč imi. To pot bol o sprsjeti dpugače, če bi se drznili stopdti na celino evropskih narodov. Nemci so povsod zgradili najmoder- nejše betonske utrdbe, ki lahko kljubujejo vsakemu poskusu vdora. Ob nabrežju stoji razpostavi j jeno obalno topništvo. Ojačeno je s protiletalskimi t»povi, strojniškimi gnezdi, vmes pa so postavljeni težki železniški topovi. Vsa ta obramba pa je še ojačena s podzemsko linijo bunkerjev, ki lahko zadrži sovražnika ne samo z morske strani, temveč tudi na celini. Poseben pomen pripisujejo Nemci dalekometnim topovom, ki so tako razpostavljeni, da ne bo noben njihov strel zadel v slepo. Nad verigo bunkerjev pri Callaisu je videti tudi geslo nemške obrambe. Na tleh leži podoba nemškega državnega orla, pod njim pa je napis: ^Pripravljen biti — to je vse!« To geslo velja za celotni obrambni jez ob Atlantiku. Ce bi sovražnik poskušal vdreti na to ozemlje, pravijo nemški listi, jih bodo sprejele nemške divizije, ki so bile nalašč za to izvežbane, ter komaj čakajo, da bi mogle sprejeli nasprotnika, kakor se spodobi. Nemci so prepričani, da bo sovrrž-nik v primerni poskusa vdora., kakor sa je to lani zgodilo pri Dieppeu, doživel prav takšen poraz kakor prvič. Skopuh hodi ob vodi, v kater; se kopije neki bogataš. Kar zapazi, da se bogataš začenja potapljati. Nesrečnež že dviga roke na pomoč. Skopuh pa — ne iz človekoljubnosti ampak upaječ na dobro nagrado — skoči v vodo in posreči se mu, da spravi moža na suho. Reženec se mu toplo zahvali, stopi v kabino k;er ima shranjeno prtljago in ponudi rešitelju tri tisoč lir. Toda skopuhu je to vse premalo. V svoji samopašnosti želi najmanj vsaj hišo ali kakršno koli podjetje, ki donaša mastne dohodke. Zato bogatina takole zavrne: »Gospod, ne maram denarja, res ne. Cemu bi me plačevali za to, kar je moja doižnost. Ce mi pa v svoji vel kedušnosti vsekakor hečete kaj nakloniti, bi pa ponižno prosil za kaj takšnega, ki kaj nese, to se pravi, ki kaj donaša, ki —« »Tudi prav,« prikima bogataš in spravi tisočake v Ustnico. »Kar žeine, dobite še danes!« Skopušnik jo mahne divje vesel domov in orbm-šija, kaj neki bo prejel od premožnega gospoda. Morda kakšen gozd, ni. n, nišo ali celo tovarno, ki nosi letne obresti. Hej, še bo prijetno! Se isti večer se zglasi pri skopuhu bogat nov sluga in mu izroči kokoš in listek z vrsticami: »Želeli sle za plačilo nekaj, ki nese. Ustrezajoč vaši žeiji, vam pošljem kokoš, ki pridno nese jajca. Upam, da ste zadovoljni!« Udani vam N. N. Lfslejl želodce Pravljea Neki bogati mlinar se je tako zreciil, da se ni mogel več premikati. Ko je bila nevarnost, da se zaradi preobilne masti zaduši, je poklicala njeg.va žena zdravnik0-. »Pomaga samo to,« je dejal zdravnik, odprl ml narju trebuh, vzel iz njega želodec. Nato je izročil želodec mlinarici in odredil: »Izperi ga dobro in posuši- preden ga z. pet všijem v trebuh.« žen a je šla k potoku, izprala želodec in ga položila cb potoku na sonce, da se posuši. Ker so svinje krulile, jim je morala gosp dinja nest; hrane. Med tem čosom se ;e pr plazila k potoku lisica, našla želodec in ga požrla. Ko je zdravnik zopet hotel želodec všitl, je prišla 2ena v vel.ko zadrego. Tekala je po cbrežju sem in tja. toda želodca ni bilo nikjer. V vlažnem pesku je videla samo lisičjo sled. Vsa jezna je poiskala najboljšo slanino in jo pol:žila pn potoku v past. Lisica Je ie od daleč vohala slanino in se potihoma pr-plazila k njej. Ko je poželjivo vohala slanino. boječ se strupa, se je post podrla. Mlinarica je hitro zaklala lisico da b: dobila možev želodec. Toda žival je želodec že prebavila. Tedaj pa je vzela v svoji st ski lisičji želodec in ga prinesla k zdravniku- ki je že nrpotrpežljivo čakal. Zdravnik ni želodca niti pogledal, temveč ga je hitro všil v mlinarjev trebuh. K: ie mlinar ozdravel, je začutil strašen glad. žena mu je prinesla raznih jedi. toda on jih je vse zavrnil. Hotela mu je speči kokoš, toda cn je zahteval: »Zakaj peči, prinesi mi kar surovo!« Mlinarica je gledala s prestrašenimi očmi, ko je njen mož požrl kekoš s perjem vred. Odslej mlinar sploh n: užival ničesar drugega kak^r surove kokoši, race in gosi. Vsej perutnini svoje žene je že zavil vratove. Tedaj pa je obupana mlinarica pognala moža iz mlina. Mož e zbežal v gozd. iskal podnevi ptičja gnezda ponoči pa se je klatil z lisico in kuno ekrog kmetsk h dvoriSč ter kradel iz kurnikov perutnino. Neko noč pa so mlinarja zasačili domači hlapci na sosednemu dvorišču. Hlapec- ki je bil sirov človek, ga je večkrat udaril s polenom in ga v temi zadel t?ko nesrečno, da je mlinar padel ln kmalu Izdihnil. Sred' med jezniru kokošjim kokodakanjem je Tiho sem jokala • mislih na bodočnost, ki se mi je zdela tako žalostna, misleč na svojega net rečnega oža, na njegov, tako malo razumen način mišljenja. In vendar je bilo edino sredstvo, ki naj reši najino ljubezen v tem, da vztrajam v svojem obupnem sklepu. Evstahijevo pismo mi je daio novega poguma; ni me pozabil, misli name in trpi, ker me je izgubil. »Ako pride jutri zjutraj Ariela s svojo kočijo in žrebetom pome, pojdem z njo,« sem mislila sama pri sebi. Tašča me je odložila pred Benjaminovo hišo. Preden sva se poslovila, sem ji priznala, da me je Dexter povabil za naslednji dan k sebi. Vprašala sem jo, ali smem priti k nji in tam počakati Arielo, ali pa ji je morda ljubše, da mi pošlje kočijo pred Benjaminovo hišo. »Ako se na vsak način hočeš vrniti k Dexterju, ne boš šla k njemu iz moje hiše, a nadejam se, da se bcš jutri prebudila s pametnejš'mi načrti.« Napočilo je jutro. Malo pred poldnem se je ustavila pred vrati Benjaminove hiše kočija, pred katero je bilo vpreženo žrebe in od gospe Macallanove sem prejela naslednje pismo: »Nimam pravice, da bi nadzorovala tvoje korake. Pošiljam kočijo k Benjaminu, v nadi, da je ne boš potrebovala. Domnevam, da mi verjameš, Valerija, da sem ti resnična prijateljica. Vso noč sem mislila nate in moram ti povedati, da sem si očitala, čemu se nsem z vso odločnostjo uprla tvoji nesrečni poroki. Hčerka moja! Ako bi se ti zgodilo kaj hudega, bi jaz nosila odgovornost za to. Ne pojdi k Dexterju! Vso noč me je mučila zla slutnja. Tvoj nov obisk pri Dexterju se bo slabo končal! Prosim te, da mi oprostiš, Valerija, trdno sem prepričana, da se boš kesala, ako pojdeš znova v to hišo!« Ali ni bilo to najjasnejše in dovolj zgovorno svarilo? A bilo je zaman. Ljubeznivo pismo moje tašče me je globoko ganilo, mojega sklepa pa ni omajalo niti za sekundo. Ne, nisem imela druge želje, druge zahteve kakor pripraviti Dexterja do tega, da mi pove svoje mnenje glede smrti gospe Macallanove. Ta misel mi je bila polarna zvezda, ki naj bi mi osvetljevala mračno pot, na katero sem se drznila. Odgovorila sem svoji tašči, izražajoč ji svojo globoko hvaležnost in obžalovanje, da je ne morem ubogati, nato sem sedla v kočijo, ki je* čakala name. Dvajseto poglavje GOSPOD DEXTER V SVOJI HIŠI Vsi otročaji iz soseščine so bili zbrani okrog koč:je, izražajoč na tisoč načinov svojo osuplost ob pogledu na Arielo v njeni usnjeni jopi in moškim klobukom na glavi. Žrebe "je bilo nemirno vslcd otroškega krika, toda Ariela je mirno sedela na svojem sedežu z vajeti v rokah, ne meneč se za smeh in kričanje, ki se je razlegalo okrog nje. t »Dober dan.« sem pozdravila, ko sem prišla do kočije. Odvrnila mi je priprosto: »Vstopite.« Nato je z bičem oplazila konja. Bila sem pripravljena, da se bom molče vozila v severno predmestje Londona. Očitno b: zaman poizkušala navezati razgovor. Izkušnja me je naučila, da bi zaman pričakovala besede iz ust svoje sopotnice. Toda izkušnja ni nezmotljiva. Ko je Ariela kake pol ure molče priganjala konja, je jela v moje največje presenečenje govoriti. »Ali veste, kam greva?« je vprašala, oziraje se na cesto, ki jo je videla med konjevimi uhlji. »Ne,c sem odvrnila. »Kam greva?« »Greva proti kanalu.« »Pa?« »Pa, jako me mika, da bi vas pahnila v ta kanal.« Ta nič dobrega obetajoča grožnja je zahtevala pojasnila. Vprašala sem jo: »Zakaj bi me hoteli pahniti v kanal?« »Zato, ker vas sovraž:m.< i Kaj sem vam storila?« »Kaj hočete od gospodarja?« »Govorite hočem z njim.« »Ne, zavzeti hočete moje mesto! Krtačiti hočete njegove lase in Česati njegovo brado. Vi hudobnica!« Polagoma se ml je zasvitalo. Misel, ki jo je Miserrimus Dexter zasejal v te uboge možgane, je dozorela in zdaj je jela uCin-kovati. »Nimam najmanjšega namena krtačiti njegove lase ali njegovo brado,« sem dejala. »To delo prepuščam vam.« Okrenila se je k meni; njen široki obraz je postal rdeč, njene mrtve oči so se zasvetile od napora, ko je govorila in skušala razumeti moje besede. »Ponovite to, kar ste pravkar rekla in govorite bolj počasi.« Ponovila sem bolj počasi. »Prisezite!« Skušala sem ostati resna Kanal je bil blizu. Prisegla sem. »Ste zdaj zadovoljni?« sem jo vprašala. Ni ml odgovorila, izčrpala je bila svoj revni besedni zaklad. Znova je zrla na cesto med konjevimi uhlji, globoko je zavzdihnila in vso pot me ni več ne pogledala, ne iz-pregovorila z menoj. Vozili sva se ob kanalu, a nisem bila več v nevarnosti, da ms utopi. Kraguljčki najine majhne kočije so zvončkljali po ulicah in skozi prostrana zemljišča, ki sem jih bila videla sinoči v mraku; kraj se mi je zdel zdaj ob belem dnevu še bolj mrk, še bolj strašen. Kočija je hitela po ulici, ki je bila preozka, da bi mogel skozi njo mogočnejši voz. Ustavila se je pred nekim zidom in vrati, ki jih nisem bila še nikoli videla. Ariela je s svojim ključem odklenila vrata in me, držeč v rokah vajeti, peljala v vrt in na dvorišče stare, osamljene Dexterjeve hiše. Konj je sam krenil proti hlevu in vlekel za sabo prazno kočijo. Moja tiha sopotnica me je odvedla skozi hladno in prazno kuhinjo ter po dolgem hodniku v sobo, kjer sva bili sinoči z gospo Macallanovo. Tam je Ariela segla po piščali, ki jo je nosila okrog vratu •in zapiskala vanjo dogovorjen znak, ki sem ga bila slišala že sinoči in s pomočjo katerega sta se sporazumevala Dexter in njegova sužnja. Ko je pisk izzvenel, so se Arielina usta poslednjič odprla in iz njih je bilo slišati naslednje besede: »Ostanite tu, dokler ne zaslišite gospodarjevega piska. Nato pojdite po tehle stopnicah.« Morala sem torej počakat:, da mi zažvižgajo kakor psu in ni mi preostalo drugega kakor da se pomirim s tem. Ariela mi je obrnila hrbet ter izginila v mračni kuhinji. Ko sem čakala nekaj minut, ne da bi zaslišala signal iz zgornjega nadstropja, sem jela ogledovati slike, ki so krasile prostorno in nizko sobo in ki sem jih prejšnjega večera le nejasno videla v mraku. Napis na napušču stropa, naslikan v raznobarvni črkah, je pričal, da je bila slikarija, ki je krasila stene sobe, Dexterjevs delo. !&A\J VEM? IKAJ ZIMAM? 183. O kateri zvezdi so sprva mislili, da sta prav za prav dve zvezdi? 184. Iz česa sestoji pečatni vosek? 185. Za kakšno priložnost je Beethoven zložil uvertiro »Posvetitev Doma«? * 186. Križanka Vodoravno: 1. močnejši zračni tok, 8. središče osončja, 9. žensko ime, 10. ču- 28. členi rastlinskega telesa, 29. veznik, 30. dragotina, vrednost — Navpično: L osebni' zaimek, 2. nedoločni števnik, 3. zmak za prvino, kazalni zaimek, 4. junak Seli-škarjeve mladinske povesti, 5. spojina s kislino, 6. kratica za imena, ki jih ne poznamo, 7. kovina, 8. latinski veznik, 12. oblika glagola ubiti, 14. ploskovna mera, 15. program, 16. vrh v bližini našega Krima, 18. znak za prvino, 19. zbirka zemljepisnih tilni organ, 11. zelo tenka vrvica, 12. organ. 13 znak za prvino, 15. oblika glagola snubiti. 17. okončina. 20. predlog. 21. vrsta piva. 23. češko moško ime, 25. znak za prvino, 26 globel, 27. oblika glagola rdeti, skočila mlinarjeva duša bela kot golob iz njegovega telesa, kajti mlinar ni bil navaden pregrešen tat in ni mogel ničesar za to. da se je njegova narava izpremenila. Preden pa Je potovala duša v nebo, je sedla na prastari hrast in tožila gozdnim živalskim tovarišem svojo nesrečo. Ko je ležal mlinar v mrtvašnici na parah. so ponoči stražili ob mrtvašnici njegovi znanci lisica, kuna, podlasica in dihur. Ko se je napravil dan. so se njegovi prijatelji žalostni odstranili. Pri pogrebu mlinarja je v bližnjem gozdu grozno tulila neka zver. To tuljenje je prenehalo šele- ko so vaški zvonovi-nehad zvoniti. Pa verjemite — če hočete! MALI NAVIHANEC »Mamica, kaj je strašnejše: če si zlomim nogo, ali če si raztrgam hlačke?« »Kako moraš tako vprašati, sinko?« Seveda je mnogo nujše. Ce si zlomiS nogo « »Nu. potem pa je dobro. Poprej sem paJ in sem si strgal hlačke!« kart, 22. brodovi, 23. mrena, kpžica, preproga. 24. nič (franc.), 28. v, o, 29. i, s. ♦ * * Rešitev nalog 15. t. m.: 179. Ime rugby izvira od angleškega vse-učiliškega kraja Rugbyja, kjer so to športno panogo posebno vneto gojili. 180. Uzansa pomeni v trgovskem jeziku »trgovski običaj«. 181. Jakobinci so prejeli svoje ime od same stana jakobinccv v Parizu, kjer so se shajali. • 182. Podobnica. I. dimnik, nos, kavelj, obroč, golob, pismo. perot- prstan, roka, kazalec. Žagar, pcmetač. kamen, čevelj, koza. — n. dim, cs ave, roč, gol, smo- Ero, stan, oka, Aza, aga, meta, amen. vel. za. KONKURENCA V mestu M. je v neki ulic' židovski tempelj. nasproti pa je katoliška cerkev. Pred vriti sinagoge je sedel stari cerkovnik tn kadil pipo. Mimo so Sle deklice a šole ta ga vljudno pozdravile: »Hvaljen bedi Jezna Kristus!« Starec Je vzel pipo te ust, poka al otrokom katoliško cerkev in rrkel kratko: »Na. gorati!« ŠPORT n. kolo domačega prvenstva Na stadiona Hermesa prvenstveni spored, dopoldne prijateljska tekma v Zeleni jami 2e spet vabijo lepaki na športno prireditev, čisto domačo in navsezadnje »samo« nogometno, toda kljub temu na tako, katere izidi le niso enodnevnega pomena. Saj veste, pred kratkim se je začelo prvenstveno tekmovanje med 8 ljubljanskimi enajstoricami in zdaj se vrti to kolo, jutri že drugič od njegovega začetkr.. Prizorišče jutrišnjega dvojnega sporeda za točke bo Hermesov stadion v šiški, ona športna arena v našem mestu, ki zdaj vedno bolj postaja drugo najvažnejše športno zbirališče v Ljubljani, kolikor po vnanji opremi že sploh ne zavzema prvega mesta med takimi prostori pri nas. Zdaj ni več tako. da ti ga obiskovalci športnih prireditev iskali po vsej Šiški kakor so ga prvi čas. Stadion Hermesa že poznajo vsi! Za atleti, M bodo poživljali napravo v dopoldanskih urah na tekmovanju za pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strn, se bodo popoldne zbrale tamkaj štiri nogometne garniture, in sicer: Mladika - Žabjak V prvi igri, M se bo začela ob 14., bodo nastopili v prvenstveni tekmi II. divizije nogometaši Mladike in žabjaka. Frvi si že preeej dolgo krčijo pot na lepše mesto v ljubljanski nogometni srenji, toda zmerom znova jim je zmanjkovalo sapo za vidnejši uspeh. In tako se jim je prav pred ciljem primerilo tudi letos, ko so kar dvakrat v dveh nedeljah imeli priložnost, da bi zasedli razpoložljivi prostor med štirimi iz I. razreda. Toda lastna smola ali sreča drugih — ali pa še bolj na kratko: muhasta žoga in vse kar 96 JG drži — sta storili svoje, da so zapravili obe priliki m morajo zdaj spet začenjati znova — med mlajšim in najmlajšimi. MSed slednje spada prav gotovo mcštvo žabjaka, čfigar ustanovitev smo beležili komaj tik pred vojno. V tem kratkem času žabjačani seveda niso imeli možnosti, da bi si bili nabrali velikih izkustev in so pač v celoti šele v začetkih svoje kariere na zelenem polju. Ta okoliščina pa seveda ni v nobeni zvezi z veseljem do stvari, ki ga je v tej hiši zelo veliko, niti z borbenim duhom, ki prav tako preveva vrste mladih nogometašev, ki so se sdružPi v tem klubu tako slavnega zgodovi oskega # porekla. Mladika je po vsem tem favorit za zmagovalca v tem srečanju, "i pa rečeno zato, da ji bodo točke kar same od sebe padle v naročje. Prepričani smo, da se bosta obe moštV pošteno zagrizli v borbo in bo torej tekmica prav zanamvain napeta. Hermes—Dopolavoro 1.1. Osrednji dogodek dneva na nogometnem terenu bo vsekakor prvenstvena tekma iz I. divizije med moštvoma Hermesa in Dopolavora iz tobačne tovarne. Tudi ta dva nasprotnika sta precej različna po svojem udejstvovanju v tej panogi in skoraj bi rekli, da sta po starosti in izkustvih oddaljena drug od drugega najmanj toliko kakor Mladika in žabjak. Hermežanl bijejo okroglo usnje že nad 20 let — to niso prav tisti, Id bodo zaigrali jutri, temveč že skoraj njihovi sinovi — in so v tej dobi preživeli že marsikaj veselih in bridkih uric v raznovrstnih kohkurencah. Toda ne samo to, da so torej prekaljeni v dolgoletnih naporih na travnikih, temveč tudi to, da so zadnji čas pridno sodelovali pri pripravah za otvoritev setošnje sezone in v tej dobi pokazali — vsaj v glavnem — prav solidno znanje, jim daje za da- našnji dvoboj najlepše nede na uspeh. Pri Dopoiavoristih, ki so v primeri s šiškarji še pravi dojenčki na začrtanem pravokot-niku, je ta stran njihovega udejstvovanja popisana nekoliko bolj medlo. Precej so si res prizadevali, da bi uvedli sezono kar se da učinkovito, toda v vseh tekmah, v katerih smo jih videli — med njimi sta bili tudi dve prvenstvenega značaja — so se predvsem izkazali glede borbenosti in požrtvovalnosti, mnogo manj pa v raznih tehničnih vrlinah te težke skupne igre 11 igralcev. Zaradi uspehov — in morda tudi malo sreče — se jim Gozdaj ni treba pritoževati in če jim bo tudi v bodoče vse uspelo tako gladko kakor jim je vse do-zdaj, petem bi utegnili poskrbeti še za marsikatero presenečenje. Mimo tega pa že moramo biti toliko nepristranski, da jim v jutrišnjem sestanku s Hermesom ne prisojamo popolnega uspeha, če bedo dosegli vsaj časten izid v obliki znosne razlike enega ali dveh golov v svojo škodo, bodo po našem lahko kar zadovoljni s prvim startom v prvenstveno sezono med »kanoni« kakor so Ljubljana, Mars, in Hermes. Kajpada si bomo tudi tokrat zavarovali hrbet in v naprej zavrnili vse, ki bi nam po končani tekmi hoteli Citati levite, češ, da naše napovedi niso vredne pečenega groša, z že tradicionalnim pridržkom, da v nogometu ne prevzamemo jamstva za nobeno prognozo, pa bodi še za manj tvegano kakor za tekmo med dvema nasprotnikoma iz iste divizije. Tekma se začne ob 16. • V ostalem sta se za to nedeljo sporazumeli še dve ljubljanski moštvi, da kljub prostemu dnevu ne beeta držali križem rote. To sta enajstorici Marsa in Korota. na, ki se bosta posvetili potrebnemu treningu v medsebojni prijateljski tekmi na igrišču Marsa za Kolincko tovarno. Tek. ma bo od 10. dalje. Nasprotnika sta lz raznih divizij in bo zato prav zanimivo videti, kakšna je prav ga prav forma predstavnikov obeh divizij, ki so bih letos bolj ali manj — čeprav gotovo tudi po piavici razdeljeni na sedanji dve skupini po znanju na papirju. Torej v nedeljo^ dopoldne od 10. v Ze leni jami, popoldne pa od 14. dalje v Sliki —• nogomet! s— Hermes (lahkoaftletska sekcija) Naprošajo se vsi lahkoatleti, ki so v ponedeljek prejeli izkaznice v izpolnitev, da jih vrnejo v nedeljo ob 10. v pisarni na klu-bovem športnem igrišču; drugi, ki jih v ponedeljek še niso prejeli, naj jih sedaj dvignejo fcstnkaj. Tudi lahkoatleti, ki se v ponedeljek sestanka še niso udeležili, naj se javijo v pisarni zaradi prijave. Obenem bodo razdeljeni tudi časi za trening. Kako visoko narase morje Pojem morja je po splošni sodbi simbol nečesa neskončno velikega, kakor kaže to pravljica nordijske sage, ki pripoveduje, da so velikani ponudili bogu Thoru rog, katerega ni mogel izprazniti, ker se je morje na bregu začelo dvigati. Čeprav se nam zdi svetovno morje neizmerno veliko, vendar ni tako veliko, da ne bi gotove klima-tifine spremembe mogle spremeniti njegove površine. O tem nas prepričujejo rezultati dveh odprav na Gronland, in sicer rezultati ekspedicije prof. Alfreda Wegenerja iz 1. 1931. ter rezultati dr. Herdelertena, ki so bili šele pred kratkim objavljeni. Teorija, ki jo je prostaivil prof. Wegesier, govori o tem, da se kontinenti premikajo. Danes zatrdno vemo, da se Gronland vsako leto premakne petdeset metrov v zapadni smeri, to je proti Ameriki. Raziskave, koliko vpliva na ta odmik pritisk ledu in razni vulkanski činitelji, so najzanimivejše prizadevanje za ugotovitev, kakšni so vplivi vrtrnSastih viharjev ali polarnih ciklonov na evropsko podnebje. Gronlandija je, kakor znano, največji otok na naši zemlji. Prav za prav bi jo lahko smatrali za samostojen kontinent, saj ima približno 2,200.000 četvornih kilometrov površine ter je sestavljena iz leinih mas silne razprostranjenosti, mas, ki so mestoma do 3.000 m debele ter počivajo na podlagi iz kristalnega prakamenja. Debelino gronlandskega ledu so izmerili s pomočjo posebnih naprav, z refleksijo zvočnih valov. Izračunali so, da ba se voda v vseh svetovnih morjih dvignila za 6 do 8 m, če bi se ledne mase na Gronlandiji nenadoma stajale. Takšen dogodek, ki bi ga utegnil povzročiti kakšen kozmični proces, bi pomenil elementarno katastrofo brez primere. K sreči pa se zli ta stvar izključena. Po drugi strani pa je mogoče, da bi se led polagoma stajal zaradi spremenjene klime. Iz sporočil normandskega Vikinga Erika Rdečega iz 1. 983. našega štetja izhaja, da je bila Gronlandija svoj čas zelena dežela. Danes se je gronland-sko zelenje spremenilo v belino in polarni sotkol je edino živo bitje, ki se spreletava nad gronlandsko ledno površino Drobne zanimivosti Ravnanje z belgijsk»mi vojnimi ujetniki v NemčijL Nemški list »Briisseler Zeitung« poroča iz verodostojnega vira, da se nemški vojaški krogi bavijo z mislijo, da bi dali tudi belgijskim ujetnikom iste svoboščine kakor francoskim. V tem primeru bi bdi belgijski vojaki, ki so sedaj v nemškem vojnem ujetništvu, poslani iz taborišč na delo ter dodeljeni delovnim oddelkom na ozemlju Velike Nemčije. V AngPfl razsaja jetika. »DaJly Mail« opisuje težak položaj, v katerega je prišla angleška mladina zaradi vojne. Bolnišnice in protituberkulozni dispanzerji so polni bolnikov, ki iščejo zdravniške pomoči- Tuberkuloza se je med mladino mogočno razpasla. V Londonu presega sedanja umrljivost zaradi jetike petkrat število za isto boleznijo umrlih pred vojno. Pečena kokoš iz blagajne. Neki trgovec iz Bukarešte je zaklenil v svojo blagajno pečeno kokoš. Ta kokoš je postala usodna za nekega zlikovca, ki je vlomil v trgovčevo stanovanje in na vrtal blagajno, pa mu je kokoš tako dišala, da se je najprej lotil slastne pečenke, katero je žalil tudi s steklenico dobrega vina. Pojedina je tatu tako zamamila, da je ostal predolgo v Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočaflio, da nam je umrl naš nenadomestljivi soprog, oče, ded, tast, brat, svak in stric, gospod GAŠPARIČ FRANC sprevodnik drž. železnic v pokoja dne 15. aprila 1943. K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, dne 17. aprila 1943 ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, Logatec, Ptuj, Beograd, dne 16. aprila 1943. Žalujoče rodbine: GAŠPARIČEVE, BUTKOVIC, MODICEVE, BRUSEVE, JARH — in ostalo sorodstvo stanovanju ter ni opazil povratka trgovčevih svojcev, ki so tatu zasačili, prijeli in oddali policiji. Ker je tat izvršil vlom v času zatemnitve, bo najbrže obsojen na smrt. Morje cvetja v Porenjn. Iz Porenja poročajo, da je vse ondotno ozemlje spremenjeno v pravcato morje cvetja, kakršnega ne pomni sedanji rod že kakšnih 25 let Krasno cveto zlasti marelice, breskve, jablane in hruške. Seveda po tem cvetju še ni mogoče prerokovati letine, vendar vse kaže, da bo sadno drevje v teh krajih letos obilno obrodilo. Najmanjša ura na sveto ukradena. Iz belgijskega samostana St. Truiden, kjer so hranili najmanjšo uro sveta, vdelano v biser nekega prstana, so tatovi odnesli to miniaturno dragocenost Vrednost ure cenijo na 12.000 belgijskih frankov, vendar vsota ne odtehta vrednosti predmeta, ker je kolesje te ure, delo belgijskega mehanika Festraetsa, popolnoma nenadomestljivo. Izumiranje kitov. 2e nekaj časa opažajo, da kiti v množicah izumirajo. Živali prihajajo tako blizu brežine, da jih Atlantsko morje pomeče na suho, kjer žalostno poginejo in razpadejo. Uganka tega mno-žestvenega umiranja je bila doslej nepojasnjena. Sedaj prihajata iz ust znanstvenikov dve razlagi. Prva pravi, da mečejo kite na breg morski potresi, ki živali močno plašijo. Druga razlaga pravi, da plavajo kiti proti nabrežju zaradi nekega skrivnostnega nagona. Od davnih časov sledijo kiti določenim smerem v pomorskih potih. Zadnji morski potresi in premaknitve zemlje so povzročili med kiti zmedo, da se ne znajo več orientirati. Ker je stari instinkt v živalih zamrl, se kiti podijo na slepo naprej in tako često sami pospešijo svojo smrt. 37.000 bencinskih črpalk v Ameriki fzven prometa. lzNewyorka poročajo, da je nastopila v kupčiji z bencinom kriza. 17.000 črpalk je že ustanovilo svoje delovanje, nadaljnjih 20.000 pa jih pride iz prometa v teku letošnjega leta. Mali oglasi Kdor IMe stnftbo plača m vsako Daeeflo L —JO. m f.—. — Za fenltve ln dopisovanja Ja plačati besedo L L—, za vse druge oglase h —M m besedo, m drt. In prov. takso L —M. m dajanj« naslova ali ftlfro L 3.—. najmanjši lsnoe aa to oglase Je L 10.—. Hišni posli dobijo službo Sprejmem samostojno kuharico in eno služkinjo za vsa dela. Ja-vornik. Domobranska 7. 6206-!a Gramofon in plošče izposodite proti mali odškodnini pri tt. »Eve-rest« Prešernova 44. 212 Jl-J Mrčes (uši, sten.ee. bolhe itd.) za nesljivo uničite s >Toxin« praikom. Drogerija Kane Židovska ulica 1. 6091-6 Lepa omara knjižna, iz machagonijevega ]eea, s steklom, se ugodno prod«. Naslov Čopova 1. prvi vbod. vrata S*. 12. (Pokrajinska del. zveza). Ogled od do 9. in 12. do 14.30. 6233-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, temno plav ee proda za 1200 lir. Naslov v vseb posl. Jntra. 6206-6 Slama Nekaj vagonov slame ima na razpolago Gospodarska zveza, Bleiweisova 29. 6264-6 Predvojno blago (volneno), za moško obleko prodam. Nae]or v vseh posl. Jutra. 6262-« Posest Prodam hišo novo, v Šiški, 2 trisobno, 2 dvosobno stanovanje. Ponuibe na ogl. odd. Jutra pod »Cena 530.000«. 6129-20 Parcelo 550 kv. m. ob Linhartovi ul-prodam; Ponuibe ua ogl. odd. Jutra pod »Parcela 553 kv. m«. 6183-20 Parcelo 600 kv. m. v Rožni dolini, prodam. Ponuibe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela 600 kv. m« 6186-20 Parcelo za Bežigradom, kupim. Ponudbe na ogl. odij, Jutra pod »Plačam takoj«. 6187-20 Vilo z vrtom, kupim takoj neposredno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samo do 500.000«. 6256-30 Parcelo v središču ali v bližini mesta Ljubljane, kupim. Ponudbe z navedbo cene in lege na ogl. odd. Jutra pod »Središče«. 6185^20 Pisalni stroj dobro ohranjen, po mož nos ti novejšo tlpo, ku pim. Ponuditi: A. Kova-čič. Prešernova 44. 211 -M-J Pridelki Gostilničarji! Dobavim Vam bela in črna belokranjska vin«. Ponudbe na ogl. odd. JntTa pod »Be-lokrajina«. 6184-33 Pisalni stroj prav dobro ohranjen, naprodaj. C&ta Emacue]« III 1, pri hišniku. 6211-29 Šivalni stroj z dolgim čolničkom, zelo dobro ohranjen, prodam. Verdijeva 3, Kofnč, hi®:k. 6255-29 Hliift/filJl | Oblačila j V najem vzamem večji travnik za obe košnji, najraje v notranjosti bloka. Ponudbe na Bergman Josip, L;ubljana, Poljanska c. 85. 6151-17 Balonski plašč dobro ohranjen, za srednjo [lostavo. kupim. Naeiov v v6eh posl. Jutra. 6e09-:3 |Izgubljeno] Gostilno ali bufet vznmem v najem ali na račm, takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra točka«. 6275-17 Izgubila se je ročna moška ura, od Zmajskega mostu do Sv. Petra ceste. Pošten najditelj naj jo prinese prot; nagradi v gostilno Figovec, v kuhinjsko blagajno. 8207-28 ^jj flT/Tfifijf^S Dvosob. stanovanje s kabinetom v vili, lepo. iščem oz. zamenjam za istotako ali večje. Ponudbe: ChrL-tof Drago, Povšetova ulica 3?a-I. 6274-21« Listnico z manjšo vsoto denarja sem izgubila od Gradišča do" Frančiškanske cerkve. Pošten najditelj se naproša naj listnico vrne v opravi Jutra, denar naj obdrži. 6212-28 Revna vdova je izgub''a od Sv. Petra po TVrski ulici torbico * doku- 1BS35SP Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova nL 4 ment. Poštni na;diteTi nai vrne proti nagradi v npra-H Jutra. *J?17J?S Damska torbica izsili)! 'ena 15. TV. v jretavT«-eiji S'.itnič. NojdiMj nai obdrži denar m -»dda Mne H« pero AriflTa Ros 4-HI. Kura! t Rinaldini. 03T7-29 Umri nam je naš predobri soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod ČEHOVIN JULIJ vpokojenec drž. železnic dne 15. t. m, po dolgem, mučnem trpljenju, previden s tolaži li sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 17. aprila 1943 ob %5. uri popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 21. t m. ob 8. uri v župnijski cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju sv. Deodata. Ljubljana, Logatec, Trleste, G raz, dne 16. aprila 1943. ŽALUJOČI OSTALL Dotrpel je v starosti 75 let naš najboljši mož, oče, brat, dedek, tast m stric, gospod ŠEMRL IVAN bivši šolski upravitelj v Lescah F greb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 18. t m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 3. maja t. 1. ob % 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, St. Vid, Vrhnika, Jesenice, Planina, dne 16. aprila 1943. Globoko žalujoči: MARIJA žena; FRANCI, sin; ANICA, Z INKA, DARINKA, METODA, CIRILA, hčerke; FRANC, brat; ing. NOVAK JANKO, JAPELJ PAVLE in NAVERŽNIK KAROL, zetje; vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo - . v • A. ALEXANDEK: 18 POZABLJENI NflPEV_ ROMAN Dne 25. junija je bil Jim Costers, kakor vsak večer, o mraku nastopil službo. Bil je kar najboljše volje, čeprav je le nerad odšel z doma, med tem ko so njegovi dragi v slavljenčevi odsotnosti še naprej obhajali rojstni dan. Počasi, z odmerjenimi koraki, je jel hoditi po temnih ulicah in dajati svojemu zadovoljstvu duška s tem, da je še mogočne je kot sicer trobil na rog. Ko je okrog polnoči prišel do hiše čevljarja Bil-linga, ki ga je bil pred nekaj dnevi pri igri obral za tri dolarje, je zavzdignil tolikanj neznanski tro-bež, da bi bil še Lazarja zbudil od mrtvih. Ura je utegnila biti dve po polnoči, ko je Jim Costers tisto noč prvič opazil nekaj čudnega. Vse hiše so bile pogreznjene v črno temo, izvzemši Manhattan House, kjer je skozi spuščene oknice pome-žikavala luč .Nočni čuvaj je obstal in spustil oči po trojici razsvetljenih oken; pri tem je razločno videl človeško senco, ki se je premikala od okna do okna. Vsako drugo noč bi se bil Jim Costers prepričal, kaj pomeni ta nenavadni pojav, saj je dobro vedel, da v vili bogatega Manhattana točno ob enajstih zvečer utrnejo razsvetljavo. Starec je bil velik čudak, in Jim Costers se je bil že mnogokrat smejal njegoti prav prislovični plašljivosti, zlasti kadar mu je prišel sluga sporočiti, da bo gospodar bedel do dveh ali do treh, nemara tudi do jutra, in da naj se torej ne vznemirja, če bo videl, da luč še gori. Tisti večer na bil dobil Jim nikakega opozorila, a v svojem slavnostnem razpoloženju se ni kdovekaj menil za to. Dolgo časa je ogledoval razsvetljena okna, in ko je videl, da se ne pokaže nič izrednega, jo je ubral proti domu, z namenom, da si privošči še pol urice rodbinskega praznika. Tiste pol urice je trajalo dobršni dve uri, in Jim Costers je okrog štirih v močno okajenem stanju stopil iz hiše. Ko je spet prišel do Manhattanove vile in videl, da luč še vedno gori, ni najprej zdirjal obvestiti najbližjo policijsko postajo, ampak je sklenil, da kar sam pogleda, kako in kaj. Jel je klicati in trobiti na rog, dokler se niso oknice odprle in se ni pri oknu pokazala moška postava. Stala je pred gorečo električno lučjo, tako da Costers ni mogel razločita, kdo je, niti ni spoznal glasu, ki je hripavo zavpil: »Na pomoč!... Hitro pridite gor!« Nočni čuvaj je brez dolgega pomišljanja odprl vrtna vratca in v diru planil proti vili; ko pa je obstal pred vrati, so se ta baš toliko odprla, da je bilo vmes prostora za človeško roko; komaj je utegnil zagledati v tej roki nekaj temnega, se je že zabliskalo, in Jim je s prestreljeno glavo umahnil na tla. Našli so ga sredi ceste, blizu sto metrov od Manhattanove hiše. Toda leteča policijska komisija je hitro dognala, da je bil nesrečnež ubit pred vhodom v vilo in šele nato zavlečen v stran. Costersovo truplo je odkril pekovski vajenec ob šestih; pol ure kasneje je bila komisija že na mestu, in ob sedmih so uradniki stopili v vilo, potem ko so bili večkrat pozvonili, ne da bi se kdo oglasil; čez nekaj minut se je kakor blisk raznesel po Elting-villu in okolici glas, da je bil snoči milijonar Manhattan zverinsko umorjen. Takoj so se jele širiti najprotislovnejše govorice, in pred samotno vilo se je zbrala množica ljudi, ki so pasli radovednost ter buljili v spuščene oknice, kakor bi skušali uganiti, kaj se je zgodilo za njimi in kaj se še godi. Kdor koli se je približal, ga je prediralo na stotine nezaupnih oči, in komaj je odnesel pete, so se že oglasili za njim detektivi-samo-zvanci, ki so izpod pazduhe prodajali drzne domneve. Ko se je pripeljal policijski kapetan Hearn, ki ga je bila komisija po telefonu obvestila, je prikipelo razburjenje množice na vrhunec. Mali uradnik je stopil iz odprtega avtomobila, mignil redarju, ki ga je spremljal, mu pokazal na množico vznemirjenih radovednežev ter z rokami v hlačnih žepih in z glavo potegnjeno med dvignjena ramena stopil v hišo zločina. Uradniki, ki so ga sprejeli v veži, so bili videti resni in zaskrbljeni. »Malce počakati, kapetan, preden stopite noter,« mu je svetoval najstarejši uradnik; »prizor je gro- zen. Uling, moj mladi tovariš, je prebledel kakor j prt, in nič dosti ni manjkalo...« Toda Hearn mu je mignil, naj molči, in pazljivo obletel vse navzočne. Mahoma je zapičil ostre oči v nekega mladega človeka. »Kdo ste?« je naglo vprašal. »Huntington,« je ta hitro odgovoril. »Huntington iz tvrdke Clayvills & Huntington.« »Aha, zasebni detektiv! Da, da!« »Bil je v stalnih odnosih s pokojnikom!« je pojasnil stari uradnik. »A, tako?« Hearn je pokimal. »Torej lahko ostane. Imel sem ga za navadnega novinarskega zve-davca.« »Ne, ne,« je oni hitro dodal, »izmed teh nismo nikogar spustili v hišo.« »Izvrstno. Poglejmo zdaj, kaj se je zgodilo.« »Dajte, da vam najprej pojasnim,»« je vztrajal uradnik. »Rekel sem že, da je prizor grozen...« Hearn, ki je držal roko na kljuki, se je obrnil in vprašal: »Kaj mi niste telefonirali, da je mož mrtev?« »Da, ali...« »Nu, potem ne more biti kdo ve kako pretresljivo!« je Hearn kratko odrezal. »Videl sem že vse hujše stvari, dragi moj! Nekoč, na primer, paglavca, ki je izdiral kačjemu pastirju krilo za krilom in nožico za nožico, čeprav je bila živalca živa! To je bil bogme grozen prizor.« S temi besedami je kapitan odprl vrata in stopil v sosednjo sobo. Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Vbaat — Za Narodno tiskarno & d. kot ttakarnarja: Fran Jeran — Za ineeratni del je odgovoren: Ljubomli Volčič — Vsi v Ljubljani