Šle?. 13. T HuMJan!, t sredo, 17. ЈаппатЈа 19 2. Leto XL. es Velja po pošti: as Za Mlo leto naprej . E 28'— za pol leta „ . „ 13 — za fetrt leta „ . „ 6*50 za ea meaeo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo le>o naprej za pol leta „ za četrt leta „ ga en meseo „ K24 -» 12'- »s-- 2- f opravi prejemi* neutno K l-£0 ==Inseratl: Cnistolpna pe.ltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat • 13 „ za tr krat . ...» 10 „ za večkrat primeren popnat. Podano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. =Izhaja:= vsak dan, Izvzemii nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne. UST Uredništvo Jo v Kopitarjevi ullol štev. В/Ш. Pokorite! ae ne vračajo; nefrankfrana pisma a« ne s ; prejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Dpravntitvo Je v Kopltar|evl nllol Štev. S. Iv str. poštne hran. račnn št. 4.797. Ogrske poštne ћ:ап. račun št 26.511. — Upravdškega telefona it. Itt8. ЗУ Današnja Številka obsega 6 strani Deželni zbor kranjski. Ljubljana, 17. januarja 1912. Sejo otvori glavarjev namestnik baron L i c h t e n b e r g s primernimi besedami. Nato naznani deželni, predsednik ekscelenca baron S c h w a r z, da je Nj. Veličanstvo imenovalo za deželnega glavarja dr. šusteršič a. (Živahni »Živio« klici v zbornici in na galeriji.) NASTOP NOVEGA DEŽELNEGA GLAVARJA. Dr. Ivan š u s t e r š i č zavzame svoje mesto in izvaja sledeče: Zavzemam mesto, katero mi jc poverilo Njega. Veličanstvo in pozdravljam visoko zbornico. V prvi vrsti imam dolžnost, da zahvalim Njegovo Veličanstvo, ki mi je blagovolilo poveriti to častno in odlično mesto. Naprošam deželnega predsednika, da. izvoli mojo zahvalo sporočiti Najvišjemu prestolu z izrazom moje neomejene udanosti in zvestobe do Njegovega Veličanstva in Najvišje cesarske hiše. Zahvaljujem deželnega predsednika na njegovem zelo prijaznem pozdravu in mu v imenu deželnega zbora čestitam, da ga je Njegovo Veličanstvo odlikovalo s tajnim svetništvom. (Odobravanje.) Bodi mu ta odlika v zadoščenje za njegovo neumorno delovanje '•v biagor kranjske dežele in njenega ljudstva. (Veliko odobravanje.) Prosim ga, da deželni zbor i nadalje podpira. Moja naloga je, da vodim razprave deželne zbornice, varujem njeno rast. in ugled ter pravice deželnega zbora in varujem avtonomijo dežele. To nalogo bom izvrševal z vso energijo. Pri tem sem navezan na podporo cele zbornice in sem prepričan, da mi jc ne bo odrekla. Potem nadaljuje glavar nemško in prosi desnico, naj ga podpira, ker smo vsi kljub političnim nasprot-stvom v patriotičnem sodelovanju vneti za blagor naše ljubljene dežele. (Odobravanje.) Meritornega programa ne bom razvijal, to je že prejšnji gospod glavar storil. IzpremeniJa se je le ena oseba, na stvari pa nič. Na to mesto sem stopil kol svobodni mož, neodvisen na vse strani, odvisen le cd svojega lastnega prepričanja. (Veliko odobravanje pri večini.) Povabim zbornico, da skupno gremo na plodonosno delo! (Veliko odobravanje in ploskanje.) Deželni predsednik baron Schwarz se zahvali. Nato se preberejo različni dopisi, peticije, predlogi in podobno. Nato se izvoli en reditelj iz kurije kmečkih občin. Izvoli se posianec Ve-hovec. Nato pridejo na vrs'o različna poročila deželnega odbora, ki jih deželni glavar od kaže vsakega svojemu odseku. RAZLIČNI PREDLOGI. Poslanec. Jaklič vloži: Prošnjo v p o k o j e n i li učiteljev za draginjsko doklado, eventualno podporo. Prosilci v prošnji obsojajo pisavo glasila liberalnih učiteljev. Poslanec D u 1 a r vloži: Peticijo, da se loči po d občili a Gor. Polje od Toplic. Posianec Lavrenčič vloži: Prošnjo občine Mengeš za sprejem sedanje občinske poti, ki se odcepi v trgu Mengeš od deželne ceste Kamnik —Trzin, med okrajne ceste; nadalje: Prošnjo cestnega odbora kamniškega za sprejem občinske poti čez Mekinje v Godič med okrajne ceste. Poslanec J a r c vloži: Peticijo za prispevek deželnega zbora za zgradbo vajeniškega doma v Ljubljani. Poslanci Jaklič, B a r t o 1, dr. P e-gan in tovariši бо vložili samostalni predlog za razdružitev gregorske" občine v občino gregorsko, ki bi bila omejena skoraj popolnoma na gregorsko fp.ro, in občino Dvorskavas, ki bi obsegala skoraj vse vasi velikolaSke fare sedanje gregorske občine. IZVOLITEV ODSEKOV. Petič i j s k i odsek: Pire, Ravnikar, Demšar, Dimnik, Košak, baron Rech-bčich. Odsek za letno poročilo: Ravnikar, Reclibach, Supančič, Kobi, Dimnik, Žitnik. Finančni odsek: Žitnik, Triller, Lenarčič, Barbo, Margheri, Kobi, Krek, Lampc, Pogačnik. Upravni odsek: Višnikar, Novak, Liechtenberg, Galle, Povše, Hladnik, Lampe, Jaklič, Košak. Ustavni in občinski odsek: Višnikar, Gangl, Egger, grof Barbo, Demšar, Pegan, Jarc, Jaklič, Zabret, Ravnikar. Šolski odsek: Reisner, Gangl, grof Margheri, Eggcr, Hladnik, Lavrenčič, Perhavc, Pegan, Ravnikar, Jarc. Obrtni odsek: Turk, baron Bom, Zajec, Bartol, Vehovec, Žitnik. Verifikacijski odsek: Vilfan, Egger, Zabret, dr. Zajec, Jarc, Pegan. Imunitetni odsek; dr. Vilfan, Born, Vehovec, Matjašič, Pegan, Kobi. Personalni odsek: Reisner, baron Liechtenberg, Jaklič, Piber, Dimnik, dr. Zajec. Kmetijski odsek; Lenarčfč, Ribnikar, grof Barbo, baron Apfaltem, Povše, Dimnik, Demšar, Zabret, Lavrenčič. POROČILA DEŽELNEGA ODBORA. Nadomeslna volilev v trebanjskem okraju. Deželni odbor poroča deželnemu zboru: O volitvi deželnega poslanca v kmeskih občinah volilnega okraja Trebnje — Višnjagora — Žužemberk— Mokronog — Litija —- Radeče (kjer je bil pri nadomestni volitvi mesto ods'.o-pivšega poslanca Mandlja izvoljen poslanec Vehovec.) in predlaga, naj dež. zbor sklene, da se izvolitev Ivana Ve-hovca potrdi. ЛагИсш računski sklepi. Deželni odbor poroča nadalje o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1910. sledeče: Deželni odbor predlaga v ustavno odobritev računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1910. ter razkaz imovine, odnosno dolga tega zaklada z nastopnimi opazkami: Cisia potrebščina 4% deželnega posojila iz le'a 1888. je znašala leta 1910. 405 316 K 87 v in je pro!i proračunu v znesku 404 720 K ve j j a za 596 K 87 v. Pokritje se je prejelo iz deželnega zaklada. Na račun glavnice se je poplačal leta 1910. znesek 191 800 K in stanje neizžrebanih zadolžnic je znašalo konec leta 1910. 5 116 800 K. Deželni odbor nasveluje: Visoki deželni zbor izvoli to predlogo izročiti finančnemu odseku v pretres in v poročanje. O računskem sklepu prisilne delavnice za leto 1910. sledeče: Deželni odbor predlaga v ustavno odobritev računski sklep deželne prisilne delavnice za leto 1910. ter razkaz imovine tega zaklada z nastopnimi opazkami: Od skupnih rednih stroškov v znesku 223.138 K 30 h spada na delo-vršbo znesek 40.191 K 76 h in na oskrb- nine prisiljenk in prisiljencev v tujih zavodih znesek 6782 K 13 h. Gornji stroški se po odbitku teh dveh zneskov, to je skupaj 46.973 K 89 vinarjev znižajo na 176.164 K 41 h, odnosno po odbitku: 1. obresti obveznic v znesku 340 K 70 h; 2. raznih dohodkov v znesku 11 tisoč 126 K 3 h, skupaj 11.496 K 73 h na 16 i 667 K 68 h. Ker je bilo leta 1910. 94.433 režijskih dni, znaša povprečni dnevni Strošek za enega moža okroglo 1 K 74 h. O i ačunskem sklepu gledališkega zaklada za leto 1910. sledeče: Deželni odbor predlaga računski sklep gledališkega zaklada za leto 1910 z naslednjimi opomnjami: Gledališki zaklad je imel v letu 1910. rednih stroškov 24.821 K 12 h, rednih lastnih dohodkov pa 18 049 K 76 h, torej primanjkljaja 6771 Iv 36 h. Proti proračunjene-mu primanjkljaju v znesku 23.424 K je uspeh ugodnejši za 16 652 K 64 h. Navedeni primanjkljaj se je pokril iz deželnega zaklada. V pokritje izrednih neproračunjenih stroškov je gledališki zaklad prejel leta 1910. od deželnega zaklada še. daljni znesek 100.697 Iv 08 h. Od izrednih stroškov pade večji del (96 998 K 6 h) na poplačilo dolga pri Mestni hranilnici ljubljanski, ki je s tem popolnoma poravnan. Deželni odbor predlaga: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v pretres in poročanje. O računskem sklepu gar. zaklada dolenjskih že.ezmc za leto 1910. sledeče: Deželni odbor predlaga računski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih .jlczuic za leto 1910. in razkaz imovine tega zaklada koncem leta 1910 z nasvetom: V.soki deželni zbor izvoli to predlogo izročiti finančnemu odseku v pretres in poročanje. O računskem sklepu ustanovnih zakladov za leto 1910. sledeče: Deželni odbor predlaga računske sklepe ustanovnih zakladov za 1. 1910. z nasvetom: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v pretres in poročanje. O računskem sk epu dešelnokul-turnega zaklada za leto 1910. sledeče: Deželni odbor predlaga računski sklep deželnokulturnega zaklada za Jelo 1910. z nasvetom: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v preires in v poročanje. O računskem, sklepu pokojn. zakl, okrožnih zdravnikov za leto 1910. sledeče: SKrlvDosloi zauojceL Spisal A. Conan Doyle. (Dalje.) »Oh, Dlck, Dick!« sem vzdihnil, »kako moreš bili tako slep! Ali ne vidiš, kako je vsaka beseda potrjevala moje prejšnje sumnje?« »Neumnost!« je rejtel Dick; »ti samega sebe razburjaš. No, kaj vraga vendar razumeš pod celo to nesmi-slijo o neki skri vnostni sili ali stv?ri, ki bo svetu sporočila, kje da sc nahajamo ?« »Takoj ti povem, kaj je mislil Dick.« sem rekel, se sklonil naprej ter prijel svojega prijatelja za roko. »Mi lil je na nenaden ogenj in sij. ki ga bo daleč na odprtem morju ob anu iškem obrežju zagledal kak samoten ribič. To je, kar je mislil « »Nisem si mislil, da si tak bedak, llammond«, je rekel Dick Merlon ostro. »Лко boš bolel pametno razlagati po-Kten brbljanja vsakega pijanca, prideš Vedno do kakega čudnega zaključka. Ravnanja se po njunem vzgledu in poj na krov. Ti potrebuješ svežega zraka, kakor mislim. Pomorsko potovanje ti bo neznansko dobro delo.« »Ako s ečno učakam konec te vožnje,« sem vzdihnil. »obljubljam, da sc ne podam nikdar več na morje. Mizo pogrinjajo ravnokar; radi tega pač ni vredno hoditi na krov. Jaz kar tukaj počakam kosila.« »Nadejam se, da te najdem ob kosilu pri boljši volji,« je dejal Dick in odšel. Skoro mi ni treba praviti, da sc moj tek vzpričo dogodkov, ki so sc dogodili tekom dneva, ni zboljšal. Vendar sem se mehanično vsedel k mizi ter poslušal pogovore, s kate imi so sc potniki kratkočasili. Bilo je vsega skupaj blizo sto potnikov prvega razreda, in ko je začelo krožiti vino. so se njihovi glasovi združili z žvenketom posode v pravcati Babcl. Sedel sem med čvrsto a precej nervozno staro gospo in resnim mladim duhovnikom; ker riikdo od sosedov ni začel pogovora sem se (udi jaz sključil v svojem sedežu ter prebil svoj ča,s z opazovanjem svojih sopo'nikov. Opazil sem Dicka na d ugem koniu mize; del svoje pozornosti je ; osveče val kuretini na krožniku, drugi del pn samozavestni mladi dami, lOni so preveč 'strahopetni, da bi ha ta način stavili svoje življenje v nevarnost.« Tekom tega pogovora ni pokazal Flannigan niti najmanjšega zanimanja za predmet. Sedaj pa je dvignil svojo glavo in se ozrl proti kapitanu. »Ali ne mislite, da jih nekoliko omalovažujete?« jc rekel. >Vsaka skrivna družba je proizvedla obupne ljudi — zakaj ne bi jih tudi Fenijci? Mnogo je ljudi, ki mislijo, da je častno umreti v službi kake stvari, ki se jim v njihovih očeh zdi prava.« »Umor ne more biti v očeh nobenega človeka Časten in pravičen,« je dejal duhovnik. »Bombardiranje Pariza ni bilo ni-česa - drugega,» je dejal Flannigan, »in vendar ga je ves svet. gledal mirno in ,ie spremenil odurno besedo »umor« v lepjt izraz »vojska«. V nemških očeh Je bila. popolnoma pravična. Čemu bi v očeh Fenijcev tudi dinamit ne bil opravičen '?<■• »Njihove prazne baharije vsaj dosedaj še niso dovedle do nobenega dejanja « je rekel kapitan. »Oprostite,« je odvrnil Flannigan, »ali ni dovoljeno izraziti dvom glede usode ladje Dotterel? V Ameriki sem našel ljudi, ki so mi zatrjevali iz svoje lastne osebne vednosti, da se je na oni lndji nahajal p emogov torpedo.« »Pntem so 'a^ali.« je rekel kapitan. »Dokiualo se je popolnoma natauCao pred sodiščem, da je bila vzrok nesreče eksplozija plinov med premogom — toda bolje je, ako se razgovarjamo o kaki drugi stvari, sicer bodemo, krivi, da dame ne bodo mogle spati« in pogovor se je zopet zasukal v drog, manj nevaren tir. Med tem razgovorom je Flannin-gan zastopal svoje stališče z gentle-maaisko obzirnostjo in mimo prepri-čevalnostjo, kakoršne bi mu ne bil prisodil. Nisem si mogel kaj, da ne bi občudoval človeka, ki je nuogel tik pred obupno namero mirno razpravljati o stvari, ki je tako globoko segala v njegovo dušo. Popil je bil, kakor sem že omenil, precej vina, vendar je bilo njegovo vedenje ravno tako umerjeno kakor po navadi; opazila se ie samo rahla rudečica na njegovih bledih licih. Potem ni več posegel v pogovor; videti je bilo, da se je uglobil v svoje misli. Vrtinec nasprotujočih si misli je divjal v moji glavi. Kaj mi je bilo storiti? Ali naj bi sedaj vstal ter zarotnika javno razkrinkat? Ali naj bi prosil kapitana na kratek razgovor v njegovi kabini ter mu vse razkril? Za trenutek sem se skoro odločil za to, a takoj se me je polastila stara običajna bojazljivost s podvojeno silo. Konečno bi se utegnil vseeno motiti. Dick je čul dokaze, vendar ni hotel verjeti vanje. Naposled sem sklenil pustiti celi zadevi prosto pot. Neko čudno, nemirno čustvo se me jc nolastilo. Čemu naj bi pomagal ljudem, ki so bili slepi nasproti svoji lastni ne varnosti. Na vsak način je bila dolžnost častnikov, varo- vati nas in ne naša dolžnost, opozarjati jih na nevarnost, lzpil sem nekoliko kozarcev vina, nato pa sem omahovaje odšel na krov z namenom, obdržati svojo skrivnost sam. zase. Krasen večer je bil. Celo v svojem razburjenem stanju sem se nehote naslonil na ograjo ter užival okrepčujoči zrak. Občudoval jem lepo, jasno nebo, a kakor meglica mi je legla na dušo misel, kaj bi bilo, ako se v tem začuje pok, ustavi udarec vijai a na ladji? Stresel sem se, in skušal se potolažiti. »Konečno,« sem si mislil, ko sem zrl na sinje globine pod seboj, »ako v resnici pride do najhuu'ega, je vseeno bolje umreti tukaj, kakor pa trpeti v dolgem smrtnem boju na bolniški postelji.« Človeško življenje se zdi sredi velikih sil narave prava malenkost. Vendar vse moje modrovanje ni moglo preprečiti, da se ne bi otresel strahu, tem manj, ker sem na drugi strani krova ugledal <-'ve temni postavi, ki som ju brez težave spoznal. Bilo je videti, kakor da se resno razgovarjata, vendar nisem mogel slišati, kaj sta govorila; radi tega sem se zadovoljil s tem, da sem hodil po ladji in pozorno opazoval njuno giban.e. V veliko olajšavo mi je bilo, ko je Dick prišel na krov. »No, fante « je dejal ter me v šali dregnil med rebra, »dosedaj še nismo zleteli v zrak.« »Ne, še ne,« лет dejal, »vendar to n: nlKak doU&s, ne toiuo.« O VOLITVI REISNERJA Ш RIB-NIKARJA Deželni odbor poroča u tem v glav« nih potezah sledeče: Dne 16. maja 1911 se je v Ljubljani vršila dopolnilna volitev enega poslanca v deželni zbor iz volilne skupine mest in trgov za volilni okraj mesto Ljubljano. Z dopisom z dne 19. maja 1911, štev, 2432/pr., je poslalo c. kr. deželno predsedstvo volihie spise deželnem uodboru. Iz njih je posneti, da je izvoljen za deželnega poslanca gospod Jožef Reisner, c. kr. gim-nazijski profesor v Ljubljani. Proti tej izvolitvi so vložili gg. Franc Krhne in tovariši protest z dne 20. maja 1911, v katerem navajajo, da se med volilne upravičence kljnb reklamacijam ni vpisalo okroglo 420 občinskih volilcev I. in II. razreda, ki imajo svoje bivališče izven Ljubljane. Enako se je vršila dopolnilna volitev drugega poslanca iz skupine mest in trgov v volilnem okraju mesta Ljubljane dne 31. oktobra 1911. O tej volitvi je c. kr. deželno predsedstvo deželnemu odboru poročalo z dopisom z dne 3. novembra 1911, št. 4146/pr. Iz priloženih spisov je povzeti, da je bil izvoljen za deželnega poslanca g. Adolf Ribnikar, živinozdravnik in mestni tržni nadzornik v Ljubljani. Tudi pri tej volitvi so se vložile zoper volilni imenik reklamacije, kakor proti volilnim imenikom, sestavljenim za volitev dne 17. maja 1911. Teh reklamacij je bilo okroglo 400 in so bile podane iz istega raz, loga kakor pri prvonavedeni volitvi. Deželna vlada je proteste in reklamacije, opirajoč se na svoje znano pravno mnenje, da v okolici stanujoči mestni davkoplačevalci nimajo v mestu volilne pravice, zavrnila. Temu mnenju pa deželni odbor ne more pritrditi in smatra utemeljevanje odločbe c. kr. deželnega predsedstva za pravnopo-motno iz sledečih razlogov: Deželna vlada se drži strogo suhega in mrvega besedila § 7. občinskega reda za stolno mesto Ljubljano in hoče s tem besedilom rešiti tako važno vprašanje. Deželni odbor pri tej priliki pripominja, da tudi politične oblasti niso bile glede razlage tega § 7. vedno istega mnenja, nego da so včasih tudi v okolici stanujoče mestne davkoplačevalce sprejemale med volilne upravičence za deželni zbor. Navedeni § 7. občinskega reda je prišel v reformirani mćst-stvo volilne spise deželnemu odboru. Iz ni statut neizpremenjen, dasiravno bi bil moral z ozirom na namen postavodajal-ca, dalje z ozirom na živo vsebino bistveno reformiranega statuta — kakor občinskega reda tako tudi volilnega reda — dobiti drugo besedilo. Deželni odbor stoji na stališču, da je treba pri presoji tega vprašanja bolj gledati na efekt, ki ga je nameraval postavodajalec doseči, in na dejansko vsebino postave kakor pa na besedilo. Iz vseh razprav, pa tudi iz besedila reformiranih paragrafov je razvideti, da je hotel pastavodajalec dati občanstvo in tudi sicer enake pravice vsakomur, ki v mestni občini ljubljanski občinskim dokla-dam podvrženi davek plačuje. § 11., ki je reformiran, pravi, da imajo občani aktivno volilno pravico za občinski zastop po določilih volilnega reda. In kaj pravi občinski volilni red? § 15. daje volilno pravico vsaki osebi moškega in ženskega spola, kateri je najmanj eno leto predpisan v občini občinskim dokladam podvrženi davek. Nobenega razločka glede volilne :>Budalost, fant,« je rekel Dick; »ne morem si misliti, kaj ti je vteplo to izvanredno misel v glavo. Govonl sem z enim naših dozdevnih zarotnikov in reči moram, da se mi zdi prav dostojen človek; po njegovem govorjenju bi ga sodil, da jo sportsman.c: »Dick,« sem rekel v jaz sem tako prepričan, da imata ta. dva sportsma-na peklenski stroj pri sebi in da se mi nahajamo oh robu večnosti, kakor da bi ju že videl, kako sta prižgala vžigalo.« »No, ako v resnici tako misliš,« je rekel Dick, za trenutek skoro prestrašen vsled mojega resnega zatrjevanja, »potem je tvoja dolžnos*. da obvestiš kapitana o vsem, kar sumiš.« »Prav imaš.« sem rekel, »hočem. Moja abotna bojazljivost me je dosedaj ovirala, da tog.: še uisem storil. Moje mnenje je, da je mogoče naše življenje rešiti samu na ta način, da mu razkrijemo celo zadevo.« »Dobro, pojdi in stori sedaj,« je rekel Dick; »vendar nikar ne vmešavaj moje osebe v to zadevo.« »Govoriti hočem ž njim, ko pride s poveljniškega mosta,« sem odgovoril, »med tem pa ne smem izgubiti onih dveh izpred svojih oči.« »Obvesti ms o uspehu,« je rekel .noj tovariš, in oclšel, kakor se mi je zde'o, iskat prijetnejše zabave, kakor sem mu jo jaz ponujal. (Dalie.) pravice ne dela volilni red, če davkoplačevalec stanuje v občini ali izven občine. Stavi torej obojne davkoplačevalce v isto vrsto in jim daje iste pravice. Pri zadnjih občinskih volitvah so sc postavile politične oblasti, zlasti deželna vlada, čisto jasno na stališče, da imajo pravico voliti v mestni občinski svet ljubljanski vsi davkoplačevalci, najsi stanujejo v Ljubljani ali iz-ven Ljubljane. Čc bi se pa hotelo pritrditi naziranju deželne vlade, kakršno jc izrazila v gornji odločbi, bi prišli do zaključka, da izven Ljubljane stanujoči davkoplačevalci vkljub besedilu § 15. volilnega reda nimajo aktivne, oziroma pasivne volilne pravice, ker niso občani, kajti § 11. ob ćinekega reda govori, da imajo občani aktivno in pasivno volilno pravico. Če se natančno razmotri besedilo in zmisel r e -formiranih paragrafov, in sicer § 11. občinskega reda in 15. volilnega reda, se razvidi, da so določbe teh dveh paragrafov v nasprotju z besedilom nereformiranega § 7. Ako pa nastane kako tako nasprotje, se mora po splošnih pravnih načelih rešiti na ta način, da se poišče in upošteva splošni namen in volja postavodajalca, da se razmotri zmisel pestave v celoti in da se da veljava pravnemu načelu, da vsaka poznejša postavna določba prejšnjo spravi ob moč. Iz vsega tega sledi, da bi se bili morali sprejeti v volilne imenike tudi oni davkoplačevalci ljubljanskega mesta, ki v okolici stanujejo. Ti imajo namreč volilno pravico za deželni zbor v dveh razredih, in sicer v skupini mest in trgov ter v skupini kmečkih občin. Po § 14., odstavek 5., deželnozborskega volilnega reda pa jih je sprejeti v višji razred, oziroma višjo vrsto. Ker se pa to ni zgodilo in ker bi pri pravilni sestavi volilnih imenikov bil gotovo izid volitev drugačen, predlaga deželni od-bor: Visoki deželni zbor skleni: Izvolitev gospodov Jožela Reisnerja m Adolia Ribnikarja za poslanca mestnega volilnega okraja Ljubljane se ne odobri. Kakor smo že zgoraj omenili, so bila vsa poročila odkazana pristojnim odsekom. DRUGA POROČILA. Med ostalimi poročili omenjamo: Poročilo deželnega odbora o pre-osnovi poduka in gospodarstva na kmetijski šoli na Grmu in o izpremem-bi šolskega Statuta. Poročilo deželnega odbora o nekaterih priredbah v deželni prisilni delavnici v Ljubljani. Poročilo deželnega odbora in zakonski načrt v uravnavi Sore od Gode-Sič do Goričan. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve letnega prispevka 600 K za 4 gojence ustanovnega zavoda za gluhoneme. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt o spremembi § 13. zakona z dne 13. junija 1882, dež. zak. št. 25 1. 1886., o odkupu novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe. Porodilo deželnega odbora"' o razdružitvi krajne občine Mošnje v tri samostojne krajne občine Leše, Ljubno in Mošnje. Poročilo deželnega odbora o ustanovitvi samostojne krajne občine Sela pri Šumperku. Poročilo deželnega odbora o pobiranju 140odstotne doklade od interesentov vodovoda v Godoviču 1. 1912. Poročilo deželnega odbora o pobiranju doklad za občino Vrhnika za leto 1912 in sicer davčni občini Vrhnika 130 odstotkov, v davčni občini Stara Vrhnika od udeležencev vodovoda pa 180 odstotkov doklade. Poročilo deželnega odbora o pobiranju 166odstotne doklade v občini Celje leta 1912. Poročilo deželnega odbora o pre-vzetju kmetijsko-kemičnega preizku-ševališča za Kranjsko v Ljubljani za deželni zavod. Poročilo deželnega odbora o pobiranju HOodstotne odnosno 109odstotne doklade v občini Sv. Križ pri Svibnjem leta 1912. Poročilo deželnega odbora o pobiranju 126odstotne doklade v občini Trava leta 1912. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve višjih nego 20odstotnih pri klad za cestne namene. Poročilo deželnega odbora o pobiranju 120odstotne doklade po davčni občini (mestu) Postojna 1. 1912. Poročilo deželnega odbora o novih Splošnih volitvah za deželni zbor voj-vodine Kranjske. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca za volilni okraj kmetskih občin Vipava—Idrija. Poročilo deželnega odbora o volit-Vi deželnega poslanca v mestnem volilnem okraju Novomcsto, Višnja gora, tmomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško in Ribnica. Vsako teh poročil s« odkfiže odng-ku. v katerega spođe- TEČAJI ZA ŽIVINOZDRAVNIŠKE POMOČNIKE. Ko pride na vrsto zadnje poročilo deželnega odbora, predlaga poslanec Dimnik, da se točka po g 24. dežeinega opravilnika obravnava takoj v zbornici, ne da bi se odkazala odseku. K besedi se oglasi deželni odborniki grof Barbo. Govornik izvaja: Deželni odbor je v smislu sklepov deželnega zbora proučeval živino-zdravniško vprašanje, ki je jako nujno in pereče. Živinozdravnikov silno manjka. Imamo 16 državnih živinozdravnikov, od katerih pa velik odstotek biva v Ljubljani, ki je zaposlen s pisarniškimi posli. Kar se tiče dežele, je zdaj 6 mest razpisanih, a le štiri zasedena. Čeprav so pogoji zelo ugodni, se živ' nozdravniki ne oglašajo. Deželni od' daje slušateljem veterinarne visoke ; štipendije in podpore, toda dozdaj tudi to ni imelo uspeha. Živinozdravniki, ki se z reverzom nastavijo, navadno hitro službo zapusto in dslajo deželi sitnosti, da jili je treba za povrnitev podpor tožiti. Dežela temu pomanjkanju ne more drugače odpomoči, kakor da ustanovi tečaje za živinozdravniške pomočnike, da si bo znal kmet v najnujnejših slučajih pomagati. Danes ima največje stroške in velikokrat še živino-zdravnika niti ne dobi ne. Živinozdravniki zahtevajo uprav strahovite vsote od kmeta, več kot medicinci, za pol ure 11 kron! (Čujte! Cujle!) Kako more kmet to zmagati? Nekemu kmetu je obolela krava in je šel k deželni vladi (Veselost), tam so mu pa rekli, da živinozdravniki pri vladi za to nimajo časa. Krava je poginila. Take so razmere. Deželni odbor se je informi al, ali ima kaka dežela tečaje za živinozdravniške pomočnike in izvedel, da je le v Tiro lah tak kurs. Vlada je namreč temu na sprotna, hoče to stvar preprečiti. (Veliko ogorčenje ) Naš deželni odbor je nastavil vpokojenega živinozdravnika kot pogodbenega zdravnika, ta je bil pr pravi jen kmečke fante poučevati, a glej, napravila se je zarota. (Veliko ogorčenje.) Živinozdravniki so tega moža šikanirali in pretili celo, da ga družabno bojkotirajo. (Cujte! Cujte! To je kolegijalnost!) Živinozdravniki, ki so to zaroto sko vali, so kratkovidni in ozkosrčni. (Tako je!) Zasledujejo izključno le svoje stanov ske materirlne interese, ne privoščijo prebivalstvu, da bi se opomoglo ter kažejo, da nima absolutno nobenega zmisla za blagor prebivalstva. — Omenjeni gospod je svoje mesto odložil. Deželni odbor pa je našel drugega živinozdravnika, ki je pouk prevzel (Bravo!) in 15. januarja smo otvorili živinozdravniški pomočniški tečaj na Vrnniki, (Veliko odobravrnje.) Trajal bo tri mesece, sčasom pa se bo tečaj izpopolnil in še delj trajal. Prosi, da zbornica akcijo deželnega odbora podpira in ga pooblasti, da stalno nastavi živinozdravnika, ki bo samo te tečaje vodil. (Veliko odobravanje.) Odpor izvestnih gosDodov se pa bo zlomil, se mora zlomiti! (Veliko pritrjevanje. Klici: Se bo!) K besedi se oglasi poslanec Ribnikar, ki zagovarja stališče živinozdravnikov, ki tečajem nasprotujejo. Ko napade tirolsko deželo, češ, da je tam vse za nič, zakliče deželni glavar: »Poživljam govornika, da ne žali prebivalcev druge dežele, to je absolutno nedopustno! (Odobravanje.) Govornika pokličem k redu!« Govornik nadaljuje svoja izvajanja. Za njim govorijo, in sicer za predlog deželnega odbora še prof. J a r c , ki med drugim označi Ribnikarja za političnega mazača, G a 11 e in drugi. O tej debati bomo poročali jutri. Omenjamo še, da so od današnje seje opravičili svojo odsotnost poslanci ba on Schvvegel, Scholmayer in Porhavc. Naša zunanja politika. ♦ Med tem, ko se zavzema judovsko časopisje z vso vnemo za politiko gwfa Aehrenthala, se v javnosti nadaljuje razprava o naši zunanji politiki. O obsodbi Aehrenthalove politike od strani poslanca Bauchingerja smo že poročali včeraj med brzojavnimi poročili. Izjavama barona Fuclisa in poslanca Bauchingerja je pa sledila 16. t. m. še izjava podpredsednika poslaniške zbornice, poslanca .Tukelna, ki je na shodu svojih voli1 cev govoril o napadih »gotovega« časopisja proti baronu Fuchsu. Izjavil je, da jc baron Fuchs že tako resen politik, da je vedel kakšne posledice bo povzročil njegov govor in da bi ne bil svojega govo a govoril, ako bi ne bil imel dobrih informacij. »Die Zeit« pa poroča iz Bcrolina sledeče: Poročilo, da je ponudil grof Aobrenfhal svojo dermsijo, je vzbudilo med berolittskimi političnimi krogi veliko zanimanje. Vaš berolinski dopisnik lahko poročilo o ponudeni Aelirentha-lovi demisiji potrdi z ozirom na svoje dobre informacije in še pristavlja, da je zahteval odstop grofa Ahrentliala v prvi vrsti pres olonaslednik Franc Ferdinand. To je Aehrenthal izvedel in je zato vložil svojo prošnjo za odstop. »Berliner Borsenkurier« pa piše, da se more v kratkem času računati da Rusija svojo zunanjo politiko izpremeni. Tudi ruski berolinski politični krogi sodijo, da jc poročilo o ponudeni Aehrcnthalovi demisiji resnično. Listi so včeraj poro'ali, da je poslal cesar k laškemu pos aniku nadvojvodo Leopolda Salva orja, da izjavi, da je cesar slejkoprej. zvest pristaš trozve-ze. To poroč.lo korespondenčni urad dementira in izjavlja, da je bil ta obisk edino le čin uljudnosii in da so vsi komentarji neutemeljeni. Na Lahe so odločni govori krščansko socialnih poslancev tako učinkovali, da n. pr. »Tribuna« najodločnejše dementira, da Talija svoje čete ob severni meji ojačuje. »Agenzia Štefani« pa dementira porooilo »Corriere d' Га-lia«, tla se ustanovi nov 13. laški ar-madni zbor v Trevisu. »Popolo Romano« piše, da so določen, gotovi oddelki le zato, da nadomeste v Nubijo odposlane vojake mm v Turčiji. Kdor je pričakoval, da bo revolucija mlrdoturkov prinesla turški državi lepše čase in naoravila neredu konec, se je varal. Kljub zviti mladoturrki diplomaciji ves državni red propada in jadra s hitrimi koraki v anarhijo, ako ne pride na površje roka, ki bi z jekleno vztrajnostjo v ta nered posegla. V turški zbornici gra vse navskriž; turški poslanci se med seboj kregajo, postajajo čimdalie bolj osebni, knr pa ni nič čudnega, saj je še v bolj civiliziranih državah kakor je Turčija to vsakdanja prikazen. Poslanci niti sej več ne obiskujejo, zato so seje večjidel nesklepčne. Ljudstva v Carigradu se je prijela neka apatija nasproti parlamentu, in tudi velikega vezirja ni na spregled. Pravijo, da je bolan, če ni to samo kaka diplomatična bolezen. Ves resničen in umišljen napredek, ki ga je Turčija v zadnjih treh letih napravila, je postal vpričo sedanjih zmešnjav popolnoma brezpomemben; državna uprava je v nekaterih ozirih še slabša, kakor je bila pod prejšnim sultanom Abdul Hamidom. Ta je vsaj skrbel za državne in ljudske potrebe; na kak način, to je druga stvar, ali vsaj skrbel je. Poštni in brzojavni promet sta pod vsako kritiko. Brzojavne zveze ni mogoče dobiti po več dni, ker se nihče ne zmeni, da bi se brzojavne naprave, ki so bile vsled viharjev pretrgane, zopet v red spravile. Cenzura je veliko bolj stroga in neumna, kakor pod Abdul Hamidom, in časnikarski poročevalci morajo odpošiljati svoja poročila v Bulgarijo, da se od tam naprej brzojavijo. Državne blagajne so prazne in finančni minister sam ne ve, odkod denar vzeti. Pomanjkanje denarja je tako veliko, da niso časi več daleč, ko ne bo denarja niti za uradnike in častnike. Ti sumljivi nedo-statki so zašli tudi v armado, ki je bila drugače vzgled drugi upravi. V Carigradu čakajo že tri tedne na odpust vojaki, ki so bili za tri mesece k orožju pozvani. In prezebajo in stradajo, ker ni denarja, da bi se jim živež preskrbel. Kako je vsa uprava pomanjkljiva, kaže dejstvo, da ie veliko vojakov v Turčiji, o katerih se sploh ne ve, koliko so stari. K vojakom kličejo vojaške oblasti po štirideset let stare može ali pa po trinajst let stare učence, ki jih imajo napisane za dvaisetletne mladeniče. Nazadnje je pritisnila pa še vojska. Sicer si turška vlada ne beli bogvekako glavo s tripolitansko vojsko, toda denarni kredit je v takih časih majhen in to Turčijo bolj zadene, kakor kak poraz v Afriki. Skoraj cla imajo tisti prav, ki pravijo, da je propad turške države neizogiben kljub temu, da jo vladajo Turki modernega kova. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 16. januarja. (Izv. poročilo »Slovencu«.) Socialno zavarovalni odsek je imel danes popoldne sejo, v kateri se je zaključila glavna debata o vladni predlogi za soc. zavarovance. Z ozirom na razna mnenja in razmere v Galiciji in Bukovini, se je izvolil pod-odsek 19 članov, kateremu se odkažejo tozadevnni predlogi v pretres. PREDSTAVA NOVE FRANCOSKE VLADE. Pariz, 17. januarja. Včer?j se je predstavila nova vlada francoski zbornici. V prvi vrsti se naglaša, da mora vlada hitro zagotoviti pogodbo z Nemčijo, kateri sledi lojalno sporazumljenje s Špansko, da se tako organizira v Maroku protektorat, ki zaključi francosko-afrikansko politiko. Ta pogodba omogoči, da vzdržimo med veliko sosedno državo (Nemčijo) In Francijo odkrito, miroljubno razmerje. Zvesti hočemo ostati našim zaveznikom in prijateljem. Vlada hoče uveljavljati svojo av« toriteto, čuvati javen mir in pod nadzorstvom obeh zbornic voditi socialen razvo in vzgojo. Skrbeti hoče, da se uvede službena pragmatika in volilna preosnova. Izjava končno naglaša: »Naša dežela je mi« roljubna, a vseh možnosti ne more nad« vladati, zato mora smatrati za dolžnost da vlada posvečuje največjo skrb armadi in mornarici, ki tvorita temelje republik« in domovine.« Z AFRIKANSKEGA BOJIŠČA. Turki obs reljeva i francoski parnik Pariz, 17. januarja. (Kor. urad.', Dne 8. t. m. so streljale turške topni« čarke pred Smimo na francoski pošt« ni pa nik »Sinai«. Turki so sodili, da vtihotaiplja francoski parnik italijansko vojno blago. Francoska vlada s« je zato pritožila pri Turčiji. Socia'ist špekulant z zemljišči. Rim, 17. januarja. (Zas.) Znanih je več slučajev, kako so po vojski obogateli razni špekulanti in vojaški dobavitelji. Med uglednimi visokimi osebami se nahaja tudi socialnodemo-kraški voditelj Podrecca, ki si je zna) pridobiti v Tripolisu lep kos zemljišča, ker so njegovega prejšnjega lastnika, nekega Arabca Lahi ustrelili Podrecca je p ej zelo zabavljal proti vojski, a se je kljub temu podal v Tri« polis in se vrnil nazaj po preteku ene-ga meseca. Zdaj pa piše navdušene hvalospeve italijanski kulturi in —• vojski. KITAJSKA REVOLUCIJA. Republikanci pritiskajo z vso silo, da odstopi dinastija. Vstaši so že tako nepo-trpežljivi, da so povzročili bombni napad na Juanšikaja. O kitajski revoluciji se poroča: Bombni napad na Juanšikaja. Pekin, 17. januarja. Ko se je Juan-šikaj včeraj zjutraj vračal iz cesarske palače, se je razletela bomba. Juanšikaj n) ranjen. Ubita sta bila dva policista, dva vojaka in dva policijska uradnika. Pritisk na kitajsko dinastijo. Pekin, 17. januarja. V Pekinu se še vedno posvetujejo o odstopu vladarske rodbine. Vladarski rodbini svetujejo voditelji Mandžuanov, da naj se odpove prestolu, a da naj ostane v Pekinu. Kitajci pa naglašajo, da bi bila odpoved, če dvor Pe-kina ne zapusti, brez pomena. Premirje je le navidezno. Odločitev kmalu pade. London, 17. januarja. »Times« po« ročajo iz Pekina, da bo dinastija kmalu prisiljena, da odstopi. Izda se čez nekaj dni dekret, ki objavi, da se cesar odpove prestolu in da se razpiše volitev predsednika republike. Juanšikaj upa, da bi tako država na razpadla. Dnevne novice. -f Klub deželnozborsklh poslancev S. L. S. je v svoji včerajšnji seji izvolil namesto dr. šusleršičo, ki je z ozirom na to, da je poslal deželni glavar, na-čelstvo kluba odložil, za svojega načelnika dr. E. Lampela, za podnačelnika pa mesto odstopivšega dr. Kreka poslanca Demšarja Klub je nadalje vo-tiral zahvalo bivšemu deželnemu glavarju pl. Šukljetu. Klub je tudi sklenil predlagati deželnemu zboru, da se poleg obstoječih deželnozborsklh odseko* izvoli nov odsek 10 članov za poljedelske zadeve (kmetijski odsek.) -f- Klub dež. poslancev kranjskih bivšemu dež. glavarju pl. šukljejn.. Dr. Lampe je kot načelnik kluba poslancev S. L. S. danes odposlal bivšemu dežel, glavarju pl .Šukljeju naslednjo brzojavko: »Klub dež. poslancev S. L. S. izreka bivšemu dež. glavarju najtoplejšo zahvalo za krepko in vzorno njegovo delovanje na čelu dež. zastopa.« -j- Iz deželnega odbora. Strankam so na razpolago deželni odborniki: Dr. Zajec vsak delavnik od 11. do 12. ure, dr. Pegan vsak četrtek od 10. do pol 12. ure dopoldne, dr. Lampe vsako sredo in soboto od 10. do pol 1. ure, Ako je na imenovane dni praznik, uradu-jejo deželni odborniki dan pozneje. — Dr. Zajec je prevzel v deželnem odboru tudi referat o gospodinjskih tečajih in gospodinjskih šolah. -f Pozor na liberalne agitacije. Liberalci so odposlali po celi deželi agitatorje, ki za volitve v trgovsko in obrtno zborni-cr hodijo od trgovca do trgovca, od obrtnika do obrtnika. Preprečite pravočasno uspehe teh liberalnih usiljivcev! -f In za takimi ljudmi naj bi Hi tr-govci in obrtniki? V liberalni stranki sedaj še »voditelji« samih sebe ne razumejo, vse leži na tleh, poraz za porazom sledi liberalni stranki, kamorkoli sc obrne: stranka je brez moči, brez veljave, »stranka« obstoji samo še v vpitju nekaterih kri-čačev. GcriSkt »Soča« danes prav odkri> tpsrčno priznava, »da je nekaj gnilega v državi Danski« ter pravi, da je treba »reorganizacije na g 1 a v i i n u d i h* (tako je vse polomljeno). -Soča« izjavlja: »Tako kot sedaj, ne more iti naprej nc na Kranjskem, ne pri nas, ne na Štajerskem, na Koroškem še celo ne« ter namiguje, da jc v stranki še preveč »k 1 a t i v i t e z o v«. In taka stranka prihaja sedaj ob volitvah v trgovsko in obrtno zbornico k obrtnikom in trgovcem ter sc laže, da bo njim pomagala, ko še sebi ne more. Trgovci in obrtniki na Kranjskem imajo resnejše cilje, resnejše potrebe kot pa podpirati liberalno »klatlviteštvo«. Noben resen trgovec, noben resen obrtnik ne more več voliti propadle liberalne stranke — vsak naj voli s stranko pozitivnega dela, s Slovensko Ljudsko Stranko! -f Imenovanja pri državni železni« cL C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu je imenovalo v statusu I.: za komisarje: Levičnik Pavi, kon-cipist. pri direkcijski blagajni; Valen-tinitsch Karol, koncipist pri odd. VI. ravnateljstva v Trstu; Oertl Engelbert, strojni adjunkt v Gorici; Nossek Bogu-mil, stavbni adjunkt pri obratnem vodstvu v Trstu; s a konci p ista: Ho-rak Rudolf, koncipijent pri odd. VIII. ravnateljstva v Trstu; za strojnega adjunkta: Kulp Ivan, strojni asistent v Gorici; za stavbnega adjunkta: Giebner Kari, stavbni adjunkt pri odd. III. ravnateljstva v Trstu; za strojnega asistenta: Uhl Reinhold, aspirant pri kurilnici v Ljubljani; za k o n c i p i j e n t a : dr. Komavli Vladimirja, aspiranta pri odd. II. ravnateljstva.v Trstu. V statusu II. b.: zaoficijale: lleyhal Viljem, komercijalni zastopnik drž. žel. v Divači; Šlegel Peter postajenačelnik v iVižmarjih; Koch Jakob, postajcnačel-bik v Prvačini; Žemlja Franc, postaje-načelnik v Volčji dragi; za reviden-te: Mazzoldi Štefan, adjunkt pri odd. VIII.; Skarpil Ivan. adjunkt pri odd. VI.; Gartlgruber Leopold, adjunkt pri odd. VI.; Negovetič Rihard, adjunkt pri odd. V. ravnateljstva v Trstu; za a d j u n k t e : Koren,čan Hugo, asistent pri odd. V.; Valentič Anton, asistent pri odd. VII.; Kosner Mendel, asistent pri odd. IV.; Brunold Engelbert, pri odd. VII.; Lana Leon, pri odd. VIII. ravnateljstva v Trstu; Rozman Franc, posta jenačelnik na Grosupljem; za asistente : Moscovita Anton, aspirant pri obratnem vodstvu v Splitu; Lutteri Gina, aspirant v Pulju; Adrario Marij, aspirant v Podbrdu; čerček Franc, aspirant v Pulju. V statusu III.: Gelter Ivan, adjunkt pri odd. II. ravnateljstva v Trstu. — Umrl je v Krškem gospod Karol Vanie. usnjarski mojster in posestnik. Blag mu spomin! — Društvo zdravnikov na Kranjskem naznanja kot organizacija kranjskih zdravnikov, da se pred kratkim objavljeni minimalni zdravniški tarif za Kranjsko, ki bo odslej afigiran v čakalnici oziroma, ordinacijski sobi vsakega zdravnika, ni na novo vpeljal, temveč da je že od 20. aprila 1908 sem v veljavi. — Oropani Macedonci. O tem se nam še poroča: V premogovniku v Kočevju so delali Macedonci Jurij Spaso, Arse Pantil, Aleksander Konstantin, Traiko Nau in Miha Peševič. V noči od 8. do 9. prosinca so mirno spali v baraki št. 151, ko priderejo o polnoči tja štirje Hrvati: Nikola čutič, Mile Sakič, Mile Rakavina in Mile Jurkovič, raz-bijejo svetilke in nastavijo ležečim Ma-eedoneem nože in samokrese na prsa s krikom: »Dajte novace!« Prestrašeni Macedonci so izročili ves denar, kar so ga imeli, 85 K 16 h. Roparji so pobrali še eno srebrno uro z verižico, en mošnjiček iz steklenih biserov, dva para čevljev, eno srajco in ene spodnje hlače. S tem plenom so jo urno odku-rili. Dva izmed njih, namreč Nikolo čutič in Mile Sakiča je že izsledila in prijela policija na Reki. Mile Rakavina In Mile Jurkovič pa še nista v rokah pravice. Rakavina je rojen leta 1878., Mile Jurkovič je okoli 17 let star in fma sledove močne opekline na desnem licu. Oba sta pristojna v Perušič na Hrvaškem. Tudi oropani Macedonci so zapustili Kočeevje in odšli par dni pozneje neznano kam. Kdor bi izsledil Rakavino ali Jurkoviča, ali pa katerega izmed oropanih 'Macedoncev, naj to naznani najbližnji orožniški postaji ali policijski oblasti ali pa neposredno okrožnemu sodišču v Novem mestu, kjer je vpeljana preiskava. -f Največja dalmatinska občina v pravaških rokab. Pri občinskih volitvah v imotekem. ki je največja občina v Dalmaciji, so zmagali pravaši. -j- Seja dalmatinskega deželnega zbora je sklicana na sredo, 24. t. m., v Zadar. -i- Praška »Union« prodana? češki konservativni veleposestniki nameravajo baje kupiti praški dnevnik »Union«- Na čoln te akcij« stoji nftflmtnik Knez Thun. — Stavka delavcev v skladišča postaje Trst južna že'eznica. Dne 15. t. m. ob 2. uri popoldne je zapustilo 600 delavcev v skladiščih južne železnice v Trstu delo. Protestirali so proti stražni in zapiralni družbi, katere čuvaji so sami povzročali tatvine, za primanjkljaje blaga so sc pa delali odgovorni delavci južne železnice. Stavkujoči delavci so so posvetovali o položaju v neki gostilni. Sklenili so, da pričrto takoj zopet delati, a zahtevajo, da mora južna železnica odpovedati st ažni in zapiralni družbi v štirih dneh. Če tega ne stori, hočejo delavci pričeti izvajati službo po predpisih ali pa celo stavkati. — Zima v Istri. Iz Kringe: Dolgo smo imeli milo, toplo zimo; 14. in 15. je pa za-svirala burja in prinesla ostro zimo. V noči od 15. na 16. t. m. je pa padel sneg. To je posebno slabo za ovce, ki ne morejo na pašo, a doma nimajo kaj jesti. Upamo, da bo sneg kmalu zginil. — Ljudje precej lakoto trpe, a so mnogo krivi sami, ker nočejo nikamor iti za kruhom. Dobili bi pa lahko dela v arzenalu v Pulju, a nočejo iti. — Ogenj. Iz Dobrepolj nam poročajo: Dne 13. januarja dopoldne ob pol 11. uri jc začel goreti kozolec posestnika Franc Žnidaršiča v Zdenski vasi št. 21, ki jfe bil edini obvarovan pred požarom leta 1902., ko je vpepelil 40 posestnikom vsa poslopja. Zgorela je krma za 10 glav živine. Zažgali so bržkone otroci. Koroške novice. k Iz deželnega zbora. Pri volitvah v odseke so volili poslanci škofa dr. B. Kalt-nerja v dva odseka, tudi slov, poslanec Eliersdorfer je izvoljen v odseke. Grafenauerja pa so odklonili, ker se ga preveč bojijo. Tudi prav! k Šport. Na celovškem kanalu »e že pridno drsajo. Optimisti celo sodijo, da bo še zamrznilo jezero in da se bo svetovna tekma v drsanju, ki se ima vršiti začetkom februarja v Zakamnu pri Celovcu, mogla vršiti na jezeru. Štajerske novice. š Podpora po ujmah. Finančno ministrstvo je naznanilo poslancu g. dr. Korošcu, da je nakazalo podporo za celjski okraj 160.000 kron in za ptujski okraj 35.000 kron. š Slovenec — župan na Zgornjem Štajerskem. Kakor čitamo v »Tagespošti«, je bil v Eggenbergu pri Gradcu izvoljen županom g. Gustav Dolenc. Novi župan je brat ljubljanskega trgovca Dolenca Pod trančo, iz znane vipavske rodbine, torej Slovenec. Tik Gradca imamo torej župana slovenskega pokolenja. š Umrl je na Ptuju 13. t. m. Maksi-mil p L Seltenegpo daljši bolezni; bil je miren, krščanski mož. š Smrtna kosa. Umrl je v Mozirju tržan in gostilničar g. Franc Matjaž, po dom. Kovčer. Bil je vtI naš pristaš. Njegovi vdovi in otrokom naše iskreno sožalje! š Odvetniški izpit je napravil zadnjo soboto v Gradcu odvetniški kandidat dr, Florijan Kukovec. š Slovensko gledališče v Celju. V nedeljo dne 14. januarja popoldne se je igrala v veliki dvorani celjskega »Narodnega doma* burka v treh dejanjih »Lokalna železnica«. Igro so igralci izborno igrali. Gledališče je bilo srednje obiskano. š Za okrajnega sodnika v Ljutomeru je imenovan g. dr. Varda. š Umrla je v nedeljo v Mariboru ga. Jožefa Bezjak r o j. B r u n -n e r, nadučiteljeva vdova. Pokojnica je mati g. gimn. ravnatelja dr. Bezjaka,. • LMonske novice. Ij Ljudski oder priredi v nedeljo, dne 21. t. m., ob pol 8. uri zvečer izvrstno burko s petjem »Cigani«. Obiskovalcem Ljudskega odra nudi igra obilo zabave, ker vsebuje toliko sltu-acijskc komike. Pa tudi dokler kos satire. na diletantovske odre po deželi ima igra, ki se krvavo norčuje iz narodnih iger, kakor »Rokovnjači«, kjer se samo pije. Malomestna »inteligenca« jo izborno popisana in razmere pri sodnijah po deželi temeljito persiflira-ne. Nikomur nc bo žal, kdor se hoče za predpust pošteno pozabavati. Vstopnice v predprodaji se dobe v Katoliški Bukvami. Ij Odličen gost y Ljubljani. Danes se je pripeljal v Ljubljano in izstopil v hotelu »Union« fml. baron L e i t h n e r. Ij »Uradna tajnost«. — Skrajna predrznosti Danes se liberalci v ->Danu« jeze, »da je bila izdana uradna tajnost (!)«, da je »Slovcnec- mogel poročati, da se z mestno podporo Simon Gregorčičevi knjižnici takorekoč vzdržuje lokal tajništva liberalne stranke. Dan « ne ve, da napoved najemnine ni nobena tajnost in »e lahko pov«od im.. f.o rhvk! <■<. tajni. Če so liberalci mislili, da bo to tajno ostalo, so se zaračunali, Nam bo vsak meščan hvaležen, da smo odkrili ta nečuven škandal, katerega sam »Dan<- s svojo jezo potrjuje. Skrajna predrznost je pri tem metati okolu z »uradno tajnostjo«! Razume se, da bomo preskrbeli, da tajništvo liberalne stranke ne bo ne na ta, ne na drug način moglo biti več tak »podnajemnik« Simon Gregorčičeve knjižnice, kakršen je bil doslej. Deželni odbor bo prav storil, če bo odslej to podporo iz mestnega proračuna črtal! Plača naj — Dolfe Ribnikar, Ij Filipov dvorec, veliko poslopje ob vogalu Stritarjeve ulice nasproti hiši meščanske imovine, ki je bil zidan po potresu, je v takem stanju, da bodo morali vse stranke deložirati. Stropi so vsi segniti. Tako se tudi Filipov dvorec pridružuje raznim po potresu zidanim stavbam, pri katerih se je pokazalo premalo stavbin-skega nadzorstva. Ij Aviitri.s! a krš'ans'a 'obačna delavska zveza, krajna skupini Ljubljana zboruje danes ob pol 6. uri zvečer v »Ljudskem domu«. Na shodu poroča p osi. dr. K r e k. Ij Umrli so v Ljubljani: Rafael Snoj, rejenec, 3 mesece. — Fran Mihelič, delavec, 66 let. — Marija Knopfer, delavka, 78 let. — Slavko Miklavžek, slikarski vajenec, 17 let. — Melhijor Smerajc, črev-ljarjev sin, 4 dni. — Marija Majeršič, urad-nikova vdova, 43 let. — Alojzija Gosar, 43 let. — Antonija Dflrer, branjevka, vpo-kojena delavka tobačne tovarne, 67 let. Ij Poročil se je g. Milan Mihael Plut z gdčno. Lujizo Vesel y. Ij Umrla je Terezija Lenarčič, posestaiikova žena iz Nove vasi pri Rakeku v deželni bolnišnici danes ob 4. uri zjutraj. Ij Aretovan zaradi nevarne grožnje. Sinoči je prišel v stanovanje stare matere 19letni brezposelni Hugon Kozlevčar ter zahteval od nje 10 kron denarja. Ker mu stara mati ni ustregla, je zagrabil za stol in razbil z njim več šip. Siroveža je policija are to vala. Ij Nevaren gost. Včeraj jc popival v neki gostilni na Tržaški cesti na Glincah stanujoči zidar Julij Koler in v drugi sobi ugasnil luč. Ko ga je gostilničar stavil na odgovor, mu je ta zagrozil, da ima v žepu »svinec«. Poklicani stražnik je našel pri Kolerju res nabasan samokres, vsled česar je nevarnega gosta arctoval. POROČILA O LAŠKO-TURŠKI VOJSKI. Peterburška »Reč« poroča, da je prevzel Sazonov iniciativo za mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo. Velevlasti posredujejo za mir med Turčjo in Italijo na podlagi ruskega predloga. Nemški in francoski diplomati podpirajo Sazonova. Laška vojna ladja »Voltumo« je uničila dve turški vojni ladji, ki sta vozili orožje v Assab. V Zuari -se nahajajo arabski in turški vojaki. Telefonsko in brzojavna poročile. BRZOJAVNI POZDRAVI HRVAŠKE STRANKE PRAVA IN SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE. Budimpešta, 17. januarja. Brzojavna pozdrava, ki sta si jih izmenjali hrvaška stranka prava m Slov. Ljudska Stranka, so vzbudila v tukajšnjih političnih krogih velikansko pozornost. Neki list piše, da bi bila dolžnost ogrskega ministrskega predsednika opozoriti, da je tak apostel tria-lizma, kot je dr. Šusteršič, postavljen na čelo avstrijske province. POTRDITEV DR. TAVČARJA ZA LJUBLJANSKEGA ŽUPANA. Dunaj, 17. januarja. Cesar je izvolitev dr. Tavčarja za ljubljanskega župana potrdil in se jc dotični dekret že odposlal na pristojno mesto. »RAZPUST« GORIŠKEGA DEŽEL. ZBORA. Dunaj, 17. januarja. Vest o razpustu goriškega deželnega zbora razširjajo laški krščanski socialci. Te vesti so brez podlage, kajti goriški deželni zbor zelo lepo in uspešno deluje. Izven laških krščanskih socialcev nobeden človek ne misli na razpust goriškega deželnega zbora. Sanvo od to strani se no-» resnične vesti o razpustu goriškega deželnega zbora razširjajo že eno leto. APOSTOLSKEGA NUNCIJA NA DUNAJU ZADELA KAP, Dunaj, 17. januarja. Apostolskega nuncija Bavona je zadela kap. Njegov položaj je zelo resen. CESAR O DALMACIJI. Dunaj, 17. januarja. Ko je cesar slovesno zaprisegel dalmatinskega namestnika grofa Attcmsa, sc je nato v zasebni avdionci natančno informiral o razmerah v Dalmaciji. Cesar sc je I predvsem zanimal, kako napreduje po-I goždovanje kraških pokrajin, kako se 'rodi kmetom iu o zgradbi novih cesta v Dalmaciji. Cesar je želel, da bi hitr< izvedli akc.jo v povzdigo Dalmacije. NADVOJVODA LEOPOLD SALVATOP PRI LAŠKEM POSLANIKU. Dunaj, 17. januarja. Danes poroča tudi »Politischo Korrespondenz«, da jc bil obisk nadvojvoda Leopolda Salva torja pri laškem poslaniku Avarna lc akt vljudnosti. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V NEMČIJI. Berolin, 17. januarja. Med napred-no ljudsko stranko in nacionalno liberalno stranko je za ož„'e volitvo skle« njen volilni kompromis. NOVI KARDINALI. Berolin, 17. januarja. Z Dunaja se poroča, da imenu.e Sv. oče v bodočem konzistoriju marca ali aprila dva ali tri nove kardinale. NEMŠKI CESAR OBIŠČE ŠVICO. Bor-, 17. januarja. Švicarska brzojavna agentura poroča: Nemški poslanik Biilow jo dne 13. t. m. obvestil švicarskega predsednika, da obišč« nemški cesar začetkom septembra Švico. KITAJSKO CESARICO VDOVO SO HOTELI ZASTRUPITI. Pekin, 17. januarja. Včeraj so v cesarski palači poizkušali nekateri uslužbenci zastrupiti kitajsko cesarico vdovo, ki je pa to name o pravočasno opazila in zastrupljenih jedi ni zavžila. Več uslužbencev je aretiranih. NAPADALCI NA JUANŠIKAJA USMR. ČENI. Pekin, 17. januarja. Napadrlci na Ju* anšikaja. so bili usmrčeni. VREME. * Dunaj, 17. januarja. Danes ju mraz nekoliko odnehal. Opoludne je pričelo snežiti. DRAMA NA DUNAJU. ' Dunaj, 17. januarja. Na'akar J Мауег je streljal na svojo ljubimko Štefanijo Pemenek z njenim dovoljenjem in jo težko ranil. Nato se jc ustrelil. ARETIRANA BEGUNCA. Gradec, 17. januarja. Na južnem kolodvoru sta bila. aretirana, ko sta zapustila vlak, potnik Frid. Guttmann in soproga konfokcijonarja Sofija Riedmann, ki sta pobegnila z Dunaja 30.000 DELAVCEV ŠTRAJKA. Bruselj. 17. januarja. Vsled stavk« 30 000 premogokopov tovarne silno trpe na pomanjkanju premoga. BANČNI RAVNATELJ VLOMILEC. Bukarešt 17. januarja. V bank« Alcesti so vlomili vlomilci ter odnesli 16.000 frankov v gotovini in za 7000G frankov vrednostnih papirjev. Policija je dognala, da so vlom izvršile štiri osebe, med njimi tudi ravnatelj banke. Vlomilce so zaprli. 5268 HIŠ ZGORELO. Tokio, 17. januarja. V Osaki je izbruhnil strahovit požar. Zgorelo je 5268 hiš tei je 30,000 ljudi brez strehe. Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod Karel Vanfč, posestnik In usnjarski mojster v KrSktm. včeraj ob 10. uri zvečer, v 66. letu svoje starosti, nenadoma umrl. Pogreb se vrši v četrtek, dne 18. januarja ob 8. uri dopoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče sv. Križa. 183 Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Krško, dne 16. januarja 1912. Žalujoči zaostali. bolfša moč, popolnoma izurjena slovenske in nemške korespondence, strojepisja in knjigovodstva, se sprefme takoj v »talno službo. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedonhni dokazili dosedanjega službovanja, oziroma zmožnosti na upravo »Slovenca« pod „Zmožnost" do^R.tm, tftt - Prijatelje našega Usta prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še niso naročene na „Slovenca". Agitirajte za nove naročnike ! Pollaki proii galRkemii namestniku. (Zasebno poročilo »Slovencu«.) V Lvovu so pričeli 16. t. m. zborovati vsi poljski državni in deželni poslanci. Zborovanje vodi načelnik »Poljskega kola« vitez pl. Bilinski, navzoči so tudi minister Galicije, Dlagosz, namestnik dr. Bobrzinski in gališki deželni maršal grof Badeni. Pred vsem so razpravljali o izpremembi gališkega deželnega volilnega reda in o spravi med Rusini in Poljaki. Knez Czartowski je naznanil, da se ustanovi v gališkem deželnem zboru nov klub, »Poljski centrum«, ker so se pojavila med poslanci konservativne desnice politična nasprotstva. Več poslancev je zato sklenilo glede na narodne in kulturne koristi, da ustanove svoj samostojen klub. Okrajni načelnik, poslanec grof Stadwicki je ostro obsojal dosedanje delovanje namestnika dr. Bobrzynske-ga. Očital mu je, da je v več slučajih kršil postavo. Obdolžil je namestnika, da je on kriv, ker ni bil izvoljen poslancem bivši podpredsednik poslaniške zbornice vitez pl. Starczynski. Nadalje je napadel konservativno desnico »Poljskega kola«, ki se ni ozirala na dostojanstvo poljskega narodnega sveta in je kljub sklepu te ugledne poljske korporacije kandidirala poslanca Steinhausa. Govornik očita nadalje namestniku, da je on kriv,^ker je bil izvoljen v Lvovu in Zlozowu poslanec Breiter in da je bil po namestnikovi krivdi tudi poslanec Daszynški dvakrat izvoljen. Deželni poslanec Cyelecki, načelnik kmečke zadruge, svari poljske poslance pred Rusini in nasprotuje, da bi dobili Rusini glede na volilno preosno-vo gališkega deželnega zbora prevelike koncesije. Poljski poslanci naj v prvi vrtsi vpoštevajo narodne poljske koristi, kadar se pogajajo z Rusini. Poslanec Starowiejski je branil konservativno desnico in naglašal, da stranka ni storila ničesar proti narodni politiki in proti narodnemu svetu. Več govornikov je zagovarjalo namest-nikovo politiko. Politična razprava-se 16. t. m. še ni zaključila in se še nadaljuje. Propad oDrti. Iz dežele se nam piše: Po deželi število raznih obrtnikov vedno bolj nazaduje. Posebno po Notranjskem so cele vasi, kjer ne najdeš krojača, kovača, kolarja itd. Treba jih je daieč iskati in ti se pač ne morejo pritoževati, da nimajo dela, in tudi dobro služijo. Vzrok vedno večjemu pomanjkanju je Amerika, kamor mladi fantje rajši hite, kakor da bi se šli učiti obrti,- češ, tam takoj prislužijo. Mnogo teh siromakov se tam ponesreči, ker so neizkušeni in neprevidni pri delu; drugi se pokvarijo, tretji pridejo nazaj oslabljeni. Naučili se tam niso nobenega dela, pač pa so se odvadili poljskega dela in še bolj domače hrane. Posrečilo se mi je, pregovoriti nekaj krepkih in razumnih dečkov, da bi se šli učit v Ljubljano ključavničarske, kovaške ali mizarske obrti. Seveda so revni. Kmečkega fanta ne pripraviš do tega, da bi prijel za obrt, raje postane hlapec ali tovarniški delavec v mestu. Obljubil sera jim, da dobim mojstre v Ljubljani. Žalibog da jih nisem dobil. Na podlagi te prevare pišem obrtnikom in prijateljem njihovim te vrstice v premislek: Mestni obrtniki nočejo vsled vedno večje draginje učencev iz dežele ne na stanovanje, ne na hrano, ker jih dobe kljub i temu lahko iz mesta ali pa okolice. Kje pa dohodi v mestu kako podporo za vajenca iz dežele. Še vprašati si človek ne upa. In vendar bi bilo jako hvaležno in dobro de-lo, take vajence podpirati in za nje poskrbeti, n. pr. ustanoviti kak zavod za vajence. Potem bi tudi ne tiščali v šole nenadarjeni in nezmožni mladeniči, o katerih ee že naprej lahko ve, da ne dosežejo svo- Sega cilja in samo množe na pol učeni pro-etarijat. Pa tudi mojstri-obrtniki bi bili na boljšem. Za obrt je treba krepkih in pridnih dečkov, in te lastnosti imajo otroci t dežele gotovo v veliki meri. Na ta način bi se po deželi začeli zopet množiti dobro izučeni obrtniki, ki so poleg kmeta podlaga našega ljudstva. V mestu je tudi dovolj prilike za splošno socialno izobrazbo in tako bi dobili v njih krepkih delavcev na socialnem polju. Mnogi mladeniči bi se rešili, ker bi jim ne bilo treba po Jvetu med tujce s trebuhom za kruhom, •«ičem množit bogastvo, ker je dovolj kru- v domovini. In nam bi ne bilo treba ku- Eovati raznih" potrebščin od tujih' ofcrtni-ov, ali slabo izdelanih v tovarnah. Seveda ie treba še marsikaj druzega: namesto medsebojnega zavidanja organizacije, zadrug, strojev (na elektriko), predvsem pa — reorganizacije obrtne zbornice. X. protialkoholni vestnik. Driava in protialkoholno vprašanje. Dr. Krek je 16. t. m. v S. K. S. Z., Ljubljana, predaval o temi »Država in protialkoholno vprašanje«. Govornik je naglašal, da je dolžna država iz dohodkov, ki jili dobi v obliki davka na alkoholne pijače, podpirati protialkoholno gibanje, kakor to delata Rusija in Švica. Primerjal je protialkoholno delo Rusije in Švice ter izvajal, da stori ruska država v boju proti alkoholu več, kakor Švica. Naša država ne stori prav zaprav v boju proti alkoholu ničesar. Davek na žganje se bo zvišal, tj nuj no je zato potrebno, da se nakaže del teh državnih dohodkov protialko-holni propagandi. Po debati, ki se je je udeležil župnik Kalan, ki je pozival na boj proti alkoholu, se je sklenilo vložiti državnemu zboru peticijo, da podpiraj država protialkoholno propagando. Predavanja so se poleg občinstva udeležili tudi državni poslanci Demšar, Hladnik, Jaklič in deželni poslanec Pi-ber. Živahno so pozdravili zborovalci novega šentpeterskega župnika abstinenta Petriča. O dr. Krekovem veleza-nimivem predavanju podamo še obširnejši izvleček v našem listu. = Ugodna prilika § = Iz proste roke se Proda na mirnem kraju ležeča, le '/« ure od sredinje mesta (in spadajoča še pod mesto) se nahajajoča novozidana visoko pritlična hiša z velikim vrtom in obsežnim dvoriščem na lepem solnčnem prostoru tik postaje elektr. cestne železnice. Pripravna tudi za kakega vpokojenca. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov pove upravništvo lista. 103 na SelEl 5f. 28, v kateri sc nahaja trgovina, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove jEzerSefc, ПооЈ Ifođmat šteu. 58. 13? ri zdravniško najbolj priporočena. Brošure razpošilja uprava studenčnega podjetja v Sokolnicah pri Brnu. 3483 Poročni prstani močni v zlatu, na trpež-nosti neprekosljivi, 1 par od 7 K nap. v modernih fas. graviranje brezplačno NajboljSe so „Union" ure Fr. Čuden urar in troovGG - Ljubljena, samo PreSernova ulica 1. Vi illllilpini ГР il/ s koledarjom, arami, zlatnino 1 jUUIlujlll UU In in srebrnino zastonj po pošti. J. MODIC v Novi vasi pri Rakeku sprejme 107 poštene rodbine v prodajalno z mešanim blagom. Več pri zgornjem. 13 iz vinogradov g. majorja Fridolina Kavčiča je naprodaj 24 hI belega, 10 hI rdečega vina in 8 hI rizlinga. Pojasnila daje g. profesor Brunet v tivolskem gradu v Ljubljani in g. Tramšek, nadučitelj v Sromljah. iSL, ,r=--1,__„. ......„jd BSgT Proč ћ britvijo! Zakonito zavarovaro. : Higienično brijenje : brez noža, brez aparata. — Treba samo namazati z milom, oprati in v 5 minut je bri;enje brezhibno __ - ,„ opravljeno. Ranjenje ■-''ЖПШГОјТТЖШ^ izključeno. - Nikake •' ■ J i Ш i M bolezni. Ne peče vas, kot po britvi. — NaS izdelek „Messer weg* je zajamčeno neškodljiv, in ga stalno nadzoruje sodni kemik dr. G. B sdioff v Berolinu. Edini oblastveno preizkušen brivski izdelek. Velika škatlja za ca. 50-kratno rabo proti vposlatvi K 3'50 ali ali po povzetju (50 v. več). Kompl. garnitura potrebščin K 1. „Messer weg"-Vertrieb, Dunaj II. Scbollerhofgasse 5 odd. Z. 74 Številna zdravn. priznanja. 1000 priznnlnih pisem. V inozemstvu z velikim vspehom že 3 leta uvedeno. z velikim skladiščem v neposredni bližini župne cerkve na Igu se proda pod ugodnimi pogoji. 85 Povpraša naj se v hranilnici In posojilnici na Igu (župnišče.) ■ «--- Odda se tako) Šelenburgova ulica 6: srednje velik ulični lokal s poleg ležečim prostorom za skladišče, pripravno za trgovino oziroma za obrt; Pojasnila pri hiš. posestniku ravno-tam II. nadstr. desno. 101 Zatekla se je v lovišču »Dragomelj« pri Domžalah dne 31. decembra 1911 178 psicu (brak) tirolske pasme, črne barve. Kdor jo dobi, naj isto izroči proti dobri nagradi gospodu Д. Martine, ШМјма. Komrai irg Slev. n. Fr. P. ZAJEC, Liijffi, Stsri M sm. 9. Glavna zaloga plošč slovenskih, kakor tudi vseh drugih vrst. Cena od K 2 5o 1138 naprej. Gramofone od K 25-— naprej. Avtomatične gramofone, najboljše in najzanesljivejše vrste za gostilničarjedajom i na mesečne obroke. \ Igle za gramofon tisoč od K 1-80 naprej. — Zahtevajte cenike, pošiljam brezplačno. « Dobro vpel|ana stavbinska obrt se radi smrti imetnika z vsemi potrebščinami ceno proda pod ugodnimi pogoji. — Vse podrobnosti se izvedo pri Simona Treo dedičih* Ljubljana. Sv. Petra cesta 23 25. 108 (S) Dobre iz hrastovega lesa, prav mesne la nekatere skoraj nove od 56—100 litrov „ 200—500 „ „ 600-1000 „ proda po nizBcf ceni Fran £ascfo 2 oinskl trpoec Llngerjeva ulica 1. za Škofijo Priporoča n« tudi na|llne|SI vermoulh po zelo ugodni ccnl. 784 t*1 h.. Proda so iz prosto roko pod ugodnimi pogoji deset minut od božjepotne cerkve na Brezjal oddaljeno posesivo mlin in žaga z zraven »padajočim zemljiščem, na katerem s* lahko redi 6 govedi in 12 do 15 prašičev. Njive vse okolu doma. Kupna cena po dogovoru. Več pove lastnik Ivan Ankerst, Brezje, pošta Radovljica, Gorenjsko. liiO b e O cas je, da naročite assssBSteasaa реШ! »»aa^ Spisal J. Legvart (L ker je le §s malo fztfsov v zalogi. Naroča se pri lili teli »pijani. Pri d:s:tih iztisih se eden navrže. it*- Domača tvrdka Modni salon s o ^ iH il ZidGvska ulica št. 3 priporoča svojo bogato zalogo liisilUii :-: v najnovejših oblikah :-: Cene brez konkurence! N fi» I № I » •O ® S S v korist Slovenski Straži Žrebanje TURŠKIH SREČK že 1.februarja, glavni dobitek 200.000 zlatih frankov. Mesečni obroki za eno turško srečko po K 4-75, za eno turško in še tri druge dobre srečke K 6-25. — Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" g. Val. U r b a n č i č, Ljubljana, Kogresnl trg 19. Ženini in neveste! Poročne prstane kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki ceni Fr. Z. Zajec, Ljubljana, Stari trg 26. Pošiljam cenike brezplačno. 1 mmm&tmtvi-v- -z* SI. TUŠEM, umumn Stari trg 28 trgovina s steklom, porcelanom, svetllkamf, podobami In zrcali po -----— najnižjih cenah ------- se priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za lastno V1 umetno izdelovanje \u slikanih cerkvenih oken. Načrte in proračune na željo. - - Solidna postrežba. ING.UHLIRh i т (m TEHNIČNI BISO IN STAVBENO PODJETJE RESLJEVA CESTA ST. 26 (POLEG PLINARNE), IZDELUJE: I LJUBLJANA! Beton Zelezobeton Mostove Strope Dvorane Zazidke turbin Strokovna Izvršitev vseh vrst načrtov Prevzet|e zgradb Tehnična mnenja Vodovodi Električne centrale Turbine Milni Žage Opekarne . Moderne apnenlee Obisk strokovnih Inženirjev na željo Telefon 237. Telefon 237, Zajec & Horu Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73 is n B e s Beton in železo - beton. Fundamenti. Stropovi. Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. Ksilolit. Cevi za kanale, najbolfši strešnik našega časa asbest - cementni skril) (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko. Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne ============ mize, balustrade). ============ Ш Eno cerkev ali a!farno sliko brezplačno le za povrnitev režijskih stroškov poslika na Slovenskem umetnik, cegar delo je pohvalno priznala c. k. osrednja komisija. Podrobna pojasnila daje „Slovenec" in „Bogoljub" ali „Rozbledv v umčni ctrkevmm", Praga-Vinohrady, Krameriova ul. 10. Češka. Učenec iz poštene hiše se sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom. Kje, pove uprava „Slovenca4-, lis fenimene ponudbo f Vsled pomanjkanja znanja in prevzetja dobro idoče trgovine se že\\ seznaniti izobraženi mladenič z neomadeževano gosplco, katera naj bi imela krog 12.00D kron dote In pravo veselje do trgovine. Le resni dopisi s sliko naj se pošiljajo pod geslom „Bodočnost 1912" na na upravništvo „Slovenca". !a№ sij gos ам. Dspisl s slils st imii. 139 3 Petnih Srlčko Slomškooa ulica 27 » LSRbliani Destilacila sa« vonlov in izdelovanje naravnih sokov priporoča: 3707 „SADNI „SADNI „SADNI „SADNI GROG" GROG" GROG'1 GROG" izborilo brezalkoholno zgoščavo. jc prijetne vonjave, izbornega okusa, je gorka zimska pijača. je vir novih dohodkov za gostilne, kavarne, konsutnna društva. „SADNI GROG" obstoji delno \r. naravnih sadnih sokov, delno iz finih vonjav. jc idcjalnu pijača za mladino in odrasle, se vživa pri svatbah, rodbinskih večerih itd. stane t kg, t. (. 25 porcij K 2 80, pri večjih odjcmalcib znaten popust. „SADNI „SADNI „SADNI GROG' GROG' GROG" Kraljeva, angleška dvorna čajna znamka. UNITED ICliGDOM ТЕЛ СОГЛР LONDON je VzcfelRii solidni. '^llr-fih., iiM Г-* . .v ' ■ 4-V" .»■-ЛВ1 * ' " Zmerne cene. ♦ um P®msw Ш fapetnlšKesa blagu ♦ Fr. Kapns, Ljubljana Marije Terezije cesta št. 11. Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske tt-.ive, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke itd. 2924 Sprejemajo se tudi {j? opreme hotelov. J 3559 čaj sveta! Dobiva se v vseh v boljših trgovinah s čajem. Kolodvorska ulica 22 (Hotel Ilirija) Ljubljana. Beilitz-eva jezikovna šola. (Število že zglašenili učencev v Ljubljani: 47.) Poduk (v irancoščini, angleščini in italjanščlni) se ztičn-г ta teden. Zato sprejenm nadalnje prijave g. L. Dufiort še jutri, četrtek dne 18. prosinca v Kolodvorski ulici St. 22 (Hotel Ilirija) v Ljubljani Т8Ч od 10 ure dopoldne do 9 ure zvečer. Zapomni naj si vsak: (. Dt učitelj, ki uči po Berlitz-evi metodi (po rojstvu liailjan, Francoz, Anglež) sme učiti samo v enem jeziku, t. j. v svoji materinščini. 2. Da sliši in govori učenec (že od prve ure dalje) samo tisti jezik, ki se Glavni dobitek Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsnet-Ifaoo mprenajanfe elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilator?*. Tnrbo-generatorji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obtožnice in žarnice vseh vrst. 1927 Elektrotehnišk delniška družba preje Kolben in dr. Prap-Vysoiany Vodne tnrbine vseh sestav, (Francls, Peltonf. Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za InStaliranle. Odlitki iz Siemens-MarUnove-ga jekla, ameriška kujna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Za vele- in malo obrt. Izdat« konzorcij >Stov«nca«. Tlefc: »KatoHSkn Tiskarne«. Odgovorni urednik: Mlba Мобквте,