Leto III., štev. 189 V Ljubljani, sobota One 12. avgusta 1922 Poštnina pavSaHrafla. Posamezna številka 75 twf ■ 3 it Ighof* ob 4 «lutr»l. Stane mesečno IO— Din za inozemstvo 20-— w Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljabljana, Prešernova nI. št. 64. Telef. »t 36. Podružnice1: Maribor. Barvarska ali ca št. 1« TeL št 22. Celje, Aleksandr. eesta, Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Prlietek sokolskih praznikov v Ljubljani Prihodi sokolskih armad. — Tekme tonit — Lepi uspehi Jugoslovanov na mednarodni telovadni tekmi . ___ ..v. . . , « rv______<___12^ Bratom Cehom! Pozdravljeni v naši beli, jugoslovanski Ljubljani! Pozdravljamo vas z vašim starim imenom, ne da bi hoteli pri tem prezreti vaše novo češkoslovaško ime in Slovake, ki se med vami nahajajo. Ne gre za ime, gre za idejo ia v znamenju te ideje — pozdravljeni. Pozdravljamo vas z vašim starim imenom zato, ker je to ime odmevalo po ljubljanskih ulicah ob vsald priliki, kadar so se po njih pomikale sokolske vrste. Kako ne? Saj ste stali ob zibelki našega »Južnega Sokola* in vašj ljudje, vzsrojeni v prvi sokolski praški šoli, so bili, ki so prinesli sokolsko idejo med nas. Na naši zemlji je delalo mnogo čeških delavcev, ki jih je usoda zanesla med nas in za nas ni bilo škoda, da smo jim v delu sledili. Nasprot ' no: delo nas je združilo, delo za napredek. Ko |>a smo spoznali bistvo sokolske misli, se je začel boj za svobodo, in ako se danes moremo objeti kot svobodni bratje, je to predvsem zasluga našega skupnega sokolskega dela in vztrajnega boja. Pozdravljeni v imenu te naše skupne zmage! Ko ste nas obiskali na našem prvem sokolskem zletu leta 1904., — bili smo še shbi in mali. Toda sokolska misel je takrat v Sloveniji že slavila svoja triumfe. Rastli smo in smo se širili. Leta 1906. smo se videli v Zagrebu — in leta 1907. ste nas vi povabili že na prvo mednarodno tekmo v Pragi. Sokolstvo je s tem prešlo iz ozkih mej narodnega prebujenja na polje svetovnega tekmovanja, ki ni imelo prinesti amage samo sokolski organizaciji, ampak predvsem naši narodni misli. In če moremo danes v Ljubljani pozdravljati poleg vas, ki ste nam najdražji in najbližji, skupno tudi mile in drage goste naših zavezniških držav, je to zopet vaša Zasluga, kajti vi ste bili, ki ste šli pred nami z geslom, da je trebr pokazati silo slovanskega Sokolstva in njegovega telovadnega sistema — pred kulturnim svetom. In zmagali smo v svetu, zmagali smo doma. svet nas je spoznal in tema starih ječ je premagana. Pozdravljeni v imenu te zmage! Dvoje desetletij leži med prvim vse-sokolskim zletom v Ljubljani 1. 1904. — in prvim jugoslovanskim vsesokol-tkiin zletom 1. 1922. — Preživeli smo dve desetletji, ki jih bo morebiti zgodovina označila kot najburnejša leta v zgodovini Slovanstva. Kajti po 1-1907., ko smo v Pragi prisegali na bratstvo s srbskim Sokolstvom, je sledilo kritično leto 1908., ko so se naše misli obrnile na našo široko jugoslovensko domovino. In zopet je bilo Sokolstvo prvo na velikem pohodu v državno bodočnost in vi sto bili, Id ste kot brat bratu modro svetovali, kod naj bodimo do končnega cilja. Sreča je bi'a za nas, da_ smo z vašo pomočjo izvršili organizacijo, ki ie končno na vašem zletu v Pragi leta 1912. že pokazala svoje prve uspehe. Kdo se ne spominja ovacij, ki jih je bilo deležno takrat pri vas naše srbsko Sokolstvo! In ti Sokoli so prvi poleteli preko mej osvobojevat domovino' in vi ste bili oni, ki ste s celo svojo sokolsko organizacijo podprli gigantski boj male Srbije s Turčijo in njenimi zavezniki. V imenu tega svetlega spomina — pozdravljeni! A prišla je ura skušnje za ves naš narod, za vas in za. nas in tudi za Sokolstvo. In zopet ste bili prva, ki ste dajali zgled sokolske samozavesti, ko ste zapuščali čete naših sovražnikov in prehajali na stran onih zaveznikov, ki so nam mogli izbojevati svobodo. Še več! Pokazali ste, da je pravo mesto Sokola v legijah in v njih ste po-karali silo sokolske discipline. Tudi tu smo vam sledili in če so se naše in vaše legije borile na skupnih _ frontah za skurme cilje — je to največja zmaga skupnega sokolskega dela. V imenu te zmage "pozdravljeni! In poten je prišla svoboda, ki je bila od nekdaj zapisana na praporih sokolskih. Sprejeli smo jo v bratski zvezi, ki jo zdrobila vezi stare države in je dvigiula v življenje dve novi državi, ki £ta zmagali nad svetom s svojo sokolsko mislijo. V znamenju te naše najvišje zmage pozdravljeni! Vi ste Ma 1920. prvič pokazali v svoji svobodni zlati Pragi silo Sokolstva vsej k«1 turni Evropi. Uspehi vaše orz3aU»kje so vam pridobili priznanje sveta. Ljubljana je bila prva, ki je za vami sprejela sokolsko misel — in je tudi D7V2. ki nai predstavi iiurosloven- sko Sokolstvo pred svetom. Prihiteli ste k nam, da povečate nase število, da nas podprete v našem delu, da priborimo skupno nove zmage sokolski misli. Sprejemamo vas s polno zavestjo, da smo dediči idej naših največjih mož preteklosti in da je naša dolžnost, na teh idealih graditi življenje naše bo- dočnosti. Vemo, da si v borbi za to bodočnost ne moremo najti boljših in zve-stejših zaveznikov, ki stoje z nami ramo ob rami z geslom: Vaša zmaga, naša amaga. V imenu te nase skupne zmage pozdravljeni! Na zdar! Sokolske čete prihajajo Praznična Ljubljana. Mesto dobiva vedno boli izrazito sokolsko obiležje. Včeraj so dospeli prvi sokolski posebni vlaki, ki so pripeljali na stotine in stotine naših bratov in sester iz junaške Srbije in bogate Vojvodine. Prebivalstva se je pričela polaščati nekaka slavnostna nervoznost, ki jo je stopnjevala še včerajšnja mednarodna tekma, za katero ie vladalo silno zanimanje. Zavest, da bijejo naši najboljši tekmovalci boj za mednarodni sloves in to s prvovrstnimi telovadci zapadnih evropskih narodov, je še podžgala nestrpnost občinstva. In ko so došli prvi glasovi o nadvse častnem, da naravnost nepričakovano sijajnem nastopu naših tekmovalcev, je objel narod vihar navdušenja Od ust do ust Je šla cel dan vest: bije se boj samo še med Čehi in Jugoslovani! Na kolodvoru. Na glavnem kolodvoru, česar pročelje krase veliki sokolski inicijali, posejani z žarnicami v narodnih barvah, opravljajo uslužbenci južne železnice in razni zletni odseki nadvse požrtvovalno, gigantsko službo. Vendar ni nikjer opažati nobene nesigurnosti; vse gre gladko izpod rok, odprava prtljage in porazdelitev gostov se izvršuje naravnost s čudovito naglico. Z jutranjim dunajskim brzovlakom se je pripeljal častitljivi starosta Češke Obce Sokolske, dr. Scheiner. Pozdrav iz zraka. Kmalu dopoldne je prikrožilo nad Ljubljano vojaško letalo, ki se je v krogih spuščalo navzdol in metalo letake sledeče vsebine: »Gradjanstvo grada Mostara pozdravlja belo Ljubljano! Ča-snici i vojnici garnizona Mostara po-zdravijaju Ljubljano! Sokolska župa Mo-star pozdravlja slovensko Sokolstvo!* Bilo je to letalo, ki se je v četrtek pod vodstvom poručnika Petrakoviča dvignilo iz Mostara in prispelo včeraj preko Zagreba nad naše mesto da najavi bližajoči se prihod mostarske župe. Rumunska reprezentanca bo prisostvovala telovadnim prireditvam v romunskih narodnih nošah. Nastanjena je v gluhonemnici. 700 bratov in sester iz južne Srbije. Okoli 22. ure Je s preko peturno zamudo med viharnim >-2ivio»! klici privo-zil na postajo posebni vlak z župami Kragujevac, Niš, in Sti j o. Sprejem teh gostov je bil izredno prisrčen. Hvala Bogu! je zadonelo iz raznih vozov. Nič čudnega, kajti marsikatera društva so bila 4 dni na potu, nekatera pa so rabila skoro cel dan hoda, da so prišla na postajo. Kljub temu je vladalo med vsemi veselo razpoloženje. eSve ie zaboravlje-no, več smo u bratski Ljubljani,> mi ie odgovorila Sokolica iz Štipa ob bolgarski granici. Bilo jih je vseh okoli 700: člani in članice društev Kraguievac, Kruševac, Za-ječar, Negotin, Čuprija, Kraljevo, Lesko-vac, Vlasotinci, Jagodina, Niš, Štip_ in Prokuplje. Vlak je vodil brigadir iz Sti-pa, polkovnik Jovan Jovanovič, ki ie na vsej poti neprestano bodril težko izmučene brate in sestre. Občinstvo mu je pri izhodu iz kolodvora neprestano prirejalo navdušene ovacije. Nastanjeni so v artilerijski vojašnici. Hrvatski seljaki v narodnih nošah. 2e od daleč je bilo slišati prepevanje. Prvi hrvatski posebni vlak; zagrebška sokolska župa s sokolskimi ianfarami in godbo savske divizije. V par trenutkih so poskakali iz vozov, slišati je bilo nekaj povelj in stali so v vrstah. Skoro vsako društvo je imelo svoj prapor. Splošno zanimanje pa so vzbujali izborilo disciplinirani seljaki v slikovitih .narodnih nošah iz Bjele Vode in Gline pod vodstvom dr. Metikoša iz Gline. Z istim vlakom je prispela tudi banjaluška župa iz Bosne, skupno nad 600 članov in članic. Drugi del zagrebške župe — slovensko Posavje — in društva iz Slavonije pridejo danes zvečer. Zagrebška župa sama bo zastopana s preko 1200 člani. Tako iz Srbije, kakor tudi iz Hrvatske Prihod Hercegovcev. . ... - • _ c , . . _ ■ , , . , , . ,. , , i je prišlo veliko vec Sokolov m Sokolic, res je kmalu nato dolenjski vlak i / . ... nrv . naTVW^nih 7*. In . pripeljal nad 400 bratov in sester mar Ijivo deluicče mostarske župe, ki so bili pri prihodu od zbrane množice viharno pozdravljeni. Trajalo je komaj dobre četrt ure in vlak je bil že odpravljen. V mostarski župi včlanjena društva so odposlala: Mostar 83, Konjice 33, Sto-lac 12, Metkovič 15, Capina 33, Bileča 5, Trebinje 21, Dubrovnik 45, Potomlje 10, Janjina 3, Korčula 63, Vela Luka 14, Ercegnovi 46 z lastno godbo in Kotor 25 članov in članic. Bili so vsi kljub dolgi vožnji — tri dni in več so bili na potu — veselo razpoloženi. Z istim vlakom je prispelo, nadalinih 22 članov reške sokolske župe iz Sušaka in 13 iz Drage. Z ostalimi dopoldanskimi vlaki je došto predvsem civilno občinstvo. Srbski posebni vlaki Prihod srbskega Sokolstva je bil napovedan s tremi posebnim vlaki, ki pa so imeli vsi velikanske zamude. Kolodvor je bil ves dan nabito poln občinstva. Okoli 14. ure je bilo v daljavi opaziti Nižanje vlaka z beograjsko in ša-bačko župo. Vlak ie bil odet v zelenje in iz vozov se je pokazalo nešteto rok in ročic z zastavicami in robci, ki so burno mahale prestolici Slovenije v pozdrav. Vlak je bil od četrtka zvečer na potu in je pripeljal pod vodstvom staroste Mojmira Korunoviča in dr. Jar.ko Olipa 271 članov in 205 članic beograjske in šabačke sokolske župe. Poleg živahnih Beograjčanov in Beograjčank si videl krepke postave iz Smedereva, Pan-čeva, Zemuna, Stare Pazove, Sremske Mitrovice, Zvornika in Iriga. Tudi »Ruski Soko» iz Beograda je poslal poseben oddelek. Rumunska reprezentanca. Z beograjskim posebnim vlakom se ie pripeljala tudi delegacija rumunske gim-nastične zveze v Bukarešti: delegacija obstoji iz 7 dam in 9 gospodov pod vodstvom profesorjev D. Jonescu, N. Bade-scu. K. Constantinescu in G. Preotescu kakor je bilo prvotno napovedanih. Zanimanje za zlet je bilo povsod tako veliko, da so si nekateri naravnost izsilili vstop v vlake. «Pa treba, da vidimo, gdje je sada naš kralj,» je smehljaje pripomnil že precej prileten junak iz Pro-kuplja. Danes, okoli pol tretje ponoči Je prispel posebui vlak iz Novega Sada, s katerim se je pripeljalo nad 500 Sokolov iz Vojvodine. Nastanitev ln prehrana. i Vse številne sokolske čete so nastanjene po ljubljanskih šolah, vojašnicah in drugih pripravnih z&radbah. Prenočišča so prirejena sicer skromno, kakor pri takih množicah ni drugače mogoče, vendar pa so čista in nudijo možnost odpo-čitka. Tudi prehrana je organizirana povsem vojaško in posluje brezhibno, čeprav se je poslužuje neprimerno večje število Sokolov in Sokolic, kakor je bilo prijavljenih. Odlični gostje. Včeraj dopoldne se je pripeljal v Ljubljano poljedelski minister, Ivan Pucelj, s Gledališki predstavL Cankarjevo *Pohujšanje»» Je v dramskem gledališču otvorilo serijo predstav, ki so uamenjene za vsesokolski zlet .-Pohujšanje« je slovenski «Revizor». Sebe gledamo v njem, nad seboj se sme-jerao, dasiravno poslušamo obenem bridko obsodbo nas samih in naših razmer. Zato to delo vedno privabi občinstvo in je med publiko marsikateri, ki ga je že videl po večkrat in ki zna celo vrsto stavkov na izust Zasedba je stara in lahko trdimo, da je z ozirom na naše osobje zelo dobra. Nanovo ie igrala Ja-cinto gdčna Mira Danilova. Bila je zelo ljubka in je pokazala, da ima smisla za satiro in duhovitost. Njen ples v tretjem dejanju je bil zelo okusen in gracijozen. Gledališče ni bilo obiskano tako kot je bilo pričakovati, to pa zato, ker se ie predstava začela ob pol osmih, občinstvo pa je navajeno, da se pričenja ob osmih. Poleg tega se je razneslo po mestu. da je bila predstava že pred dvema dnevoma razprodana. V operi pa je v-Boris Godunov« sijajno uspel. Nastopili sta tudi dve gospodični, za nas novinki, o katerih bomo o priliki več poročali. Hiša je bila razprodana. Zastopniki angleške ia francoske vlade na zletu. S tem, da sta Anglija in Francija poslali svoje posebne oticijelne zastopnike na naš zlet, dobiva ljubljanski zlet še poseben pomen, ki naj bi se ga zavedalo tudi širše občinstvo. V navalu gostov, ki bodo te dni v Ljubljani, je treba, da posvetimo primerno pozornost tudi zastopnikom zavezniških vlad. Francosko vlado zastopa na zletu senator Reynald, ki je častni član zveze telovadnih društev, in major Moyet, glavni delegat Zveze in bivši načelnik oddelka za telesno vzgojo v vojnem ministrstvu. Angleška vlada je poleg svojega zastopnika poslala komisijo, ki naj poroča o uspehih sokolske vzgoje. Ministrstvo prosvete zastopa mister Koltas, predsedstvo vlade dr. Storr-Best. ministrstvo narodne telesne vzgoje G. T. Haukin in ženske telovadne organizacije mts Co-peland. Ker ima Ljubljana Ie redko priliko pozdravljati goste iz vsega sveta, je um-ljivo, da plapolajo po ulicah le zastave v naših barvah. Gostje iz daljnih krajev bodo vkljub temu opazili, da jih Ljubljana sprejema s staro priprosto slovansko gostoljubnostjo. Darilo belgijskega kralja našim Sokolom. Belgijski gimnasti so prinesli seboj štiri darila, ki jih je poklonil v imenu belgijskega naroda belgijski kralj Albert jugoslovanskemu Sokolstvu. Darila so: dve krasni žepni uri, napravljeni iz Jekla belgijskega topa, ki je opravljal svojo službo ves čas svetovne vojne, in dve umetniški vazi iz kristala, izdelek ene najslavnejših belgijskih tvrdk. Pri dve darili bosta dobila najboljša tekmovalca, drugi dve pa najboljši vrsti na tekmah našega Sokolskega Saveza. Dar mesta Ljubljane za mednarodno tekmo. Slovenski kipar Lojze Dollnar je ustvaril kipec, ki predstavlja slovensko dekle v narodni noši; model so vlile v bron Stroine tovarne in livarne. Simpatično učinkujoče kiparsko delce Ima na podstavku primeren napis. Kipec ie razstavljen v izložbi Mejačeve trgovine v Prešernovi ulici. Število češkega sokolstva na Uulv ljanskem zletu. Za ljubljanski zlet se Je priglasilo pri COS. 51 žup in 632 društev. Priglašenih je bilo 2166 Sokolov in 1476 Sokolic (torej okroglo 3650 članov in članic); od teh nastopi 971 (45 odst.) telovadcev iu 1149 (70 odst) telovadk. Pri samostojnih prostih vajah ČOS. nastopi 907 telovadcev in 1132 telovadk; pri skupnih jugoslovanskih prostih vajah pa 971 te. lovadcev in 1149 telovadk. K skupni pre-hrani je priglašenih 1768 članov in 1263 članic; za skupna stanovanja pa 1941 članov ln 1433 članic. S skupnim vlakom dne 16. t. m. se vrne le 563 oseb, dočim napravijo drugi izlet v Beograd oz. v razne krsie Jugoslavije. Češkoslovaški gostje pridejo v Ljubljano danes dopoldne s petimi posebnimi vlaki, od katerih je prvi najavljen za tričetrt na 9. Češkoslovaška armada na Ijubljan. skem zletu. Češkoslovaško armado bo zastopal ns našem zletu poseben oddelek (46 mož) vojaške telovadne šole. Člani oddelka, častniki in podčastniki, bodo izvajali po. sebne vzorne vaje vojaškega značaja in simbolične proste vaie, ki bodo izražale vse vrste atletike in športa, ki se goji v vojaški telovadni šoli. Vil. mednarodna telovadna tekma Pod grandijoznim vtisom sokolskih slavnosti vsi skoro pozabljamo na ono. kar šele daje tem prireditvam svetovni značaj: na mednarodno telovadno tekmo. Kar kot nekak privesek se nam skoro zdi in nič ne pomislimo o neprecenljivi uslugi, ki nam jo je storila mednarodna telovadna federacija, ko ie določila Ljubljano za letošnjo mednarodno tekmo. Neprimerno večji bo odmev naših prireditev po svetu, ker so združene s to tekmo, kakor bi bil sicer. Kako veliko je zanimanje za ta del vsesokolskega zieta. nam kaže članek, ki so ga priobčili cNarodni Liity» 6. t. m. Glasi se: Naslov mednarodnih tekem se je v zadnjem času pogosto zlorabil za razne večje in manjše prireditve, ako je bilo količkaj nade", da se tekem udeleže tudi tujcL In če se je udeležilo tekem le nekaj tujcev, se je potem takoj govonio o mednarodnih tekmah. Isto usodo ima beseda «01impijada». Ka telovadne tekme, ki se vrše pn vsesokelskem zletu v Ljubljani, je treba gledati povsem drugače. To je med- ijano poljede ski minister, ivau ruceu, s i--------- - = ; h popoldanskim zagrebškim vlakom paoarodna tekma v V™™^™™^ predsednik narodne skupščine, dr. Ivan -de ker je m priredi o Ribar s posL dr. Angjelinovičem. Skup- klub ah zveza, amnak je to tekmo pn- ščinskega predsednika je pozdravil na kolodvoru pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Predsednik si je popoldne ogledal zletno telovadišče iu ie dal ponovno izraza svojemu priznanju in občudovanju nad impozantno zgradbo. Minister Pribičevič, ki se mudi, kakor smo že poročali, na Bledu, se pripelje na vse zletne dni z avtomobilom v Ljubljano. Danes pride iz Begunj minister dr. Žerjav, ki ostane v Ljubljani preko zletnih dni. V nedeljo ali v pondelick dospe iz Beograda minister pošte Žarko Mila-dinovič, minister pravde dr. Laza Mar-kovič ba oficijelno skupno z ministrom Pribičevičem zastopal vlado. Svoj prihod Je napovedal tudi minister za narodno zdravie dr. Omernvit- redila sama «Mednarodaa telovadna federacijam, ki združuje gimnaste vseh evropskih kontinentalnih narodov, razven nemških turnerjev, ki niso bili nikoli člani federacije in Madžarov, ki so bili po svetovni vojni iz federacije črtani. Češko Sokolstvo se sprva ni udeleževalo mednarodnih tekem. Šele na vsesokolskem zletu leta 1907. so stopili češki Sokoli v vrsto mednarodnih tekmovalcev in so dosegli prvo nagrado. V Luksenburgu so odnesli prvenstvo Francozi, v Parizu in Milanu pa zopet Čehi. tako da je Sokolstvo s svojim Tyrševim sistemom že trikrat odneslo prvenstvo v tej mednarodni tekmi. Kakor znano, je v Luksenburgu, Parizu in Turinu dosegla tudi slovenska telovadna vrsta prav častne uspehe. Po vojni se zdaj prvič zopet vrši mednarodna tekma te vrste. Gimnasti-telcmovalci glavnih evropskih narodov bodo tekmovali za prvenstvo svoje organizacije, za priznanje svojega naroda in svojega telovadnega sistema. Potek včerajšnje tekme. Letošnje mednarodne tekme so se pričele včeraj zjutraj ob 8. Zanimanje za uje je bilo veliko, vendar pa ne tako. kakor bi zaslužile po svojem izrednem pomenu. V Parizu., Bruslju, Pragi ali kje drugod bi jim prisostvovalo ua desettisoče ljudi, pri nas jih je bilo samo par tisoč. Ostali so vsi, ki so prisosstvovali tekmam članic, prihajali pa so še neprestano novi. Zlasti pri po-I*oldanskih tekmah je bil naval zelo velik, bo pa danes, ko se tekme nadaljujejo in odločijo, brez dvoma še mnogo večji. Na glavni tribuni plapolajo tekmovalcem na čast njihove narodne zastave: češkoslovaška, belgijska, francoska in luksenburška, vse na okrog pa naše državne zastave. Telovadišče je dograjeno in nudi krasno in veličastno sliko-Sodniki in voditelji tekmovalnih vrst so se zbrali ob 8. v pisarni tehničnega odbora JSS ob severnem vhodu na telovadišče. V odsotnosti predsednika mednarodne gimnastične federacije Cuperusa v. Eycldeiia, kateremu je bil v Anverzo poslan brzojavni pozdrav, vodi tekmo načelnik ČOS br. Jindrich V a n i 5 e k. Zbor sodnikov je sestavljen tako-le: Za Jugoslavijo: br. JoSe Smertnik in Jože Čobal; za Češkoslovaško: br. František Mifl-Jer in Frar.tišek Havel; za Belgijo: gg. Emil Gaillet in Jofip V.'ilmet in za Luksenburg: gg. Pierre Hentes in Nlkclas Krumer. fratfcosHar gjfljnasti^a žveža m _ Sala 6voJih sodnikov. Pri vsakem orod ju sodita dva sodnika, ki seveda nista iste narodnosti. Po sestavi razsodišča se je žrebalo ta red, po katerem pridejo posamezne države na vrsto. 2reb je določil sledečo razporeditev: 1.) Čehoslovaki, 2.) Luksenburžan.'■ 3.) Jugoslovani. ' 4.) Belgijci, 5.) Francozi. . ... . , Francozi so dospeli v Ljubtjano Šele v četrtek ponoči preko Jesenic in se vsled utrujenosti zjutraj niso udeležili tekmovanja. Nastopili so šele ob 4. po- P°Ko% bil tako določen tekmovalni rrstni red, so se ti takoj pričeli masirati in pripravljati za nastop. Na znamenje predsednika br. Vaničke so prikorakali v 6tnunnili vrstah s severnega vhoda na telovadišče mednarodni tekmovalci s svojimi načelniki. Občinstvo iim je prirejalo burne in dolgotrajne ovacije. PROSTE VAJE. Tekmovati se je pričelo s prostimi vajami, vsaka vrsta je morala izvajati pred zbranim razsodiščem prve tri sesta^ ve Murnikovih prostih vaj za ljubljanski vsesokolski zlet. Prva je nastopila češkoslovaška, vrsta, ki je v svoji so-kolski telovadni obleki strumno pnko-rakala, pod vodstvom br. Czade pred »odnike. Tekmovahio vrsto tvorijo: 1.) Pechaček František, 2.) dr. Klinger Miroslav, 3.) Jindrich Stanislav, 4. \ane-čck František, 5.) Maly Josip, 6.) Ka-rasek Miroslav, 7.) Prickoda Frantisek (rezerva). Cehi so proste vaje izvajali precizno, vsak gib je bil enakomeren m efekten, le kritje vrste je bilo tupatam pomanjkljivo. Ko so svoje vaje izvedli, so_ zopst strumno ob viharnem odobravanju občinstva odhajali na svoje mesto. Za Čehi je nastopila pod vodstvom Jeana Pierra Thomasa luksenburška vr-stva v sledeči postavi: 1.) Francois Emile, 2.1 Haas Louis, 3.) Horn Jean, 4.) Knepper Josef, 5.) Levv Robert, 6.) Ros-eer Nikolas, 7.) Zuang Francois (kot namestnik). Nastop Luksenburžanov je bil mnogo manj precizen, posamezni gibi ne enakomerni in celokupna skladnost pri izvajanju prostih vaj pomanjkljiva. Dobili smo vtis, da na proste vaje no polagajo posebne pozornosti. Njih nastop in° odhod pa je bil eleganten in imponi-rajoč. Vihar navdušenja pa je nastal, ko se je pomikala pred sodnike jugoslovanska Po-[F aov&ir&r, 34 natopijo r«® ?sr.f "f"GfCITIG ČlctnlC .ekmovalna vrsta pod vodstvom svojega požrtvovalnega voditelja br. dr. Murni-ka. Posebno diven je bil nastop nase vrste k prostim vajam s krasno kompozicijo. Naša vrsta je s sivojim energičnim in samozavestnim nastopom napravila. pri komisiji in zbranem občinstvu takoj v prvem hipu najboljši vtis. Tekmovalno vrsto tvorijo sledeči bratje: 1 ) Simončič Stanislav, 2.1 Derganc Stanko, 3.) Vidmar Stane, 4.) Hlastau Slavko, 5.) Sumi Peter, 6.) Štukelj Leo. Ivan Porenta in Mihael Oavald sta nastopila kot rezervi. Proste vaje naše vrste so bile izvajane gladko in brezhibno, elegantni gibi so sledili drug drugemu in med občinstvom se je širil glas, pri prostih vajah .-mo gotovo prvi. Nismo se motili, mednarodna jurv jim je prisodila prvenstvo. Ko je naša vrsta zopet odstopila jo je spremljal viharen aplavz občinstva. _ Za Jugoslovani je nastopila belgijska vr.=ta, kf jo vodi gimnast Lannie Charles, v sledeči postavi: 1.1 De Wintcr Louis, 2.) Gibens Jean, 3.) Gvselinck Gu stave, 4.) Van Langendouk Leon, 5.) Verboven Francois, 6.) Verboven Jean. Pri belgijski vrsti srno opazovali lepšo in boljšo skladnost kot pri Luksen-Uuržanih, vendar pa so «8 Cesto motili, kar je dokaz, da tudi oni niso polagali dovolj važuosti na proste vaje. Izvedba je bila neritmična in posamezni gibi včasih pogrešili. Po končanih prostih vajah se je prijavil komisiji vodja francoske tekmovalne vrste Bouchon Auguste, kateremu se poldij« v vseh panogah. » ORODNA TELOVADBA Nato .se je pričelo tekmovati na orodju, kjer sta bili predpisani na vsakem dve vaji, ena obvezna in ena poljubna. Tekmovalci eo nastopili najprej na bradlji, nato na konju, drogu in na krogih. Cehi bo izvajali vse vaje na bradlji z veliko eleganco in sigurnostjo, posebno smo imeli pri poljubnih vajah priliko opazovati krasne sestave. Iznenadilo nas je zlasti to, da so si za tekmo izbrali izredno težke kombinacije. Vezave na bradlji in na drogu so bile takšne, da se sicer pri pripravah 7,a tekmo v telovadnicah izvajajo lahko z vso sigurnostjo, dočim pa spravijo zunaj na prostem telovadišču, zlasti "ob vročem solncu, lahko tudi najbolj izvežbanega telovadca v nesiguren položaj. Češke vaje na orodju so v resnici bile takšne, da jih niti stari telovadci in tekmovalci še niso videli. Na drugi .strani pa je umevno, da so vaje te vrste vsled izredne težkoče zahtevale nekaj točk v izgubo tekmovalcev. Tudi nastop jugoslovanske vrste je pokazal večjo tekmovalno zrelost kot pri prejšnjih mednarodnih tekmah, kjer so si naši tekmovalci priborili običajno 3. ali 4. mesto. Po večini so v naši vrsti ra-zen br. Vidmarja sami novi mednarodni tekmovalci, ki so pokazali lepe uspehe mnogoletne redne telovadne vzfoje. Tudi naši tekmovalci se lahko mirno postavijo ob bok -svojim učiteljem ir. bratske Češkoslovaške republike. Naši tekmovalci se odlikujejo po lahkoti in prožnosti pri izvajanju vaj na orodju; pri izbiri in sestavi vaj so so izognili vsemu, kar bi jim lahko izpodletelo. Omeniti moramo tudi vratolomne vaje br. Vidmarja in br. Štuklja, ki si je prvi priboril celih 10 točk. Luksenburžani in Belgijci nas niso povsem zadovoljili, pri prvih je opaziti ne-sigurnost v izvedbi, netočno interpretiranje predpisanih vaj, pri poljubnih vajah pa večinoma lahke kolebne sestave. Tudi Belgijci niso bili za tekmo dovolj pripravljeni in tudi o njih trdimo lahko isto, kar glede Luksenburžanov. Že takoj'po vajah na bradlji smo videli, da se bije boj samo med Čehi in Jugoslovani in zato je občinstvo sledilo v glavnem tem vvslam. Nato je bila dopoldanska tekma končana. Naši so dosegli prav krasen uspeh (616U točke) in zaostajajo za četi, ki so dosegli 021 točk torej le za 7H točke NASTOP FRANCOSKE VRSTE. Popoldne sc je tekma nadaljevala. Nastopila pa je samo francoska tekmovalna vrsta v sledeči sestavi: 1.) Gounot Jean, 2.) Moser Jacqes, 3.) Morin Robert, 4.) Torres Marios, 5.) Paunetier Alexander in 6.) Marty Louis. Francozi so nastopili v popolnoma-beli telovadni obleki oviti s francosko trobojnico. Tekmovalci so krepke, irr.pozanine postave, vendar pa njih nastop ni bil efekten, v vrsti jc vladala neka disharmonija, kar se je opazilo tudi pri tekmi sami. Proste vaje niso odgovarjale vsem predpisom, izvajanje jc bilo premalo ritmično, vendar pa so bili posamezni gibi precej efektni. Na orodju je vzbujal pozornost zlasti svetovno-znani francoski gimnast Torres Marios, ki si ic svoj sloves priboril na mednarodnih tekmah v Luxenburgu, Parizu, Turinu in na olimpijadi v Stockholmu. Pri sedanji tekmi obligatnili vaj na orodju ni izvajal popolnoma dobro, lepe uspehe pa je dosegel pri poljubnih vajah. V splošnem je bila cela vrsta nekam malodušna. SITUACIJA PRVEGA DNE. Situacija jc po končani popoldanski tekmi sledeča: 1.) Češkoslovaška, 2.) Jugoslavija, 3.) Belgija, 4.) Luksenburška, 5.) Francija. * * Danes se tekma nadaljuje in sicer v skoku v višino, metanju kroglje. teku in plavanju. Boj bo zlasti med Čehi in Jugoslovani srdit, vendar pa jc gotovo, da si bo jugoslovanska vrsta ohranila svoje dosedanje mesto. Deiinitivni rezultat tekme bo objavljen v večernih urah. Zjutraj ob 6. so sa začele na telovadišču savezne tekme članic. Tekmovalo je 20 vrst, 5 v višjem, 15 v nižjem oddelku, in 19 posameznic, od teh 12 v nižjem oddelku. Skupaj je tekmovalo 149 članic iz naslednjih društev: Ljubljana, Ljubljana I., Ljubljana II., Maribor, Novo mesto, Domžale, Kamnik, Litija-Smartno, Radovljica, Brežice, Karlovac, Novi Sad, Vršac, Osijek, Bos. Gradiška. Užice, Kragujevac, Split in Korčula. Tekme, ki jih je vodil savezni podna-čelnik br. Vojinovič iz Beograda, so trajale do desetih in so končale z naslednjimi rezultati: VIŠJI ODDELEK, VRSTE: (Dosegljivih točk 4301. 1.) Ljubljana 358 točk 2.) Ljubljana I. 357.7 točk 3.) Ljubljana II. 320.75 točk. VIŠJI ODDELEK, POSAMEZNI 2: (Dosegljivih točk 70). 1.) Ančka Bambic (Ljubljana II) in Cirila Prepeluh (Ljubljana I); vsaka po 64 točk. 2.) Marija Kavčič (Ljubljana T: 63 točk. 3.1 Mica Butala in Marija Gangl (obe I.ju bijanal; vsaka po 61 točk. NIŽJI ODDELEK. Med vrstami je dosegel prvo mesto Maribor (319.5 točk), drugo Ljubljana I. (317.8) in tretje Novo mesto (301). Med posameznicami je dosegla prvo mesto Vera Potnik (Ljubljana I) z 58 točkami. Dosegljivih točk jc v nižjem oddelku za vrsto 370, za posameznico 60. Danes se vrše tekme članov v srednjem in nižjem oddelku, v višjem oddelku pa v pondeljek. Najnovejše vesfi Ljubljanski SokoL Vse članstvo za slavnostni sprevod v torek dne 15. avgusta se zbere skupno z župo ob 7. uri in en četrt zjutraj v Tomanovi ulici pn Narodnem domu. Telovadci, ki nimajo kroja, pridejo v telovadni obleki s čepico. Kdor ne pride do določenega časa na zbirališče, ne bo mogel v sprevod! Vsi reditelji od št. 1 do 60 se prosijo. da se sigurno zglase danes ob 11. uri dopoldne v višji realki. Sokol I. priredi po naročilu sokol-skega saveza v zletnih večerih na čast sokolskim gostom: 1.) v soboto due 12. avgusta koncertni večer, 2.) v nedeljo, dne 13. avgusta telovadno akademijo s specialnimi točkami vseh telovadnih oddelkov in ljudsko zabavo v velikem slogu. 3.) v pondeljek dne 14. avgusta ponovitev telovadne akademije. Prvi ve-če" igra orkester Sokola I., drugi večer vojaška godba ir. Zagreba, tretji večer orkester Sokola I. in vojaška godba iz Zagreba. Za ples je zadnja dva večera posebna godba v slogu narodnih veseUc na selili. Na sporedu je tudi umctalni ogenj. Razmnožena, razsvetljava oživi ves prireditveni prostor. A se prireditve se vrše na Taboru. Prva dva dneva je začetek ob 20. uri. zadnji večer v pon- Kronski svet v Llubliani Bled. il. Avgusta. (Izv.) Krono jugo-slovenakeanu sokolskemu zletu hoče nadeti sam naš prvi Sokol, naš kralj. Kakor doznavamo iz najgotovejšega vira, je Njeg. Veličanstvo sklicalo za pondeljek, dne 14. avgusta ob 4. popoldne — kronski svet v Ljubljano, ki se bo vršil pod njegovim predsedstvom. Namen kronskemu svetu je. da se kralj pred svojim odhodom v Marijne Lažne točno pouči o stan .ju vseh državnih poslov Samo ob sebi je umevno, da bo kronskemu svetu prisostvovalo vsevkupno ministrstvo z ministrskim predsednikom Paši čem na čelu. Po zadnjih dispozicijah bo odpotoval kralj 16. avgusta z Bleda v Marijne Lazile. Kakor znano, ga spremlja na tem potovanju ministrski predsednik Pašič. Naše Sokolstvo in naša Ljubljana bo sta torej v pondeljek mogla pozdraviti v svoji sredi celokupno predstavništvo naše države. §z ministrskega sveta Beograd, 11. avguste. (Izv.) Danes dopoldne je ministrski svet imel sejo, na kateri je ministrski predsednik Pašič poročal i) razgovorih s kraljevičem Gjorgiem. Pašič je naglašal, da kraljevič Gjorgje ne želi, da se vprašanje njegove apanaže reši s posebnim zakonom, temveč da izrecno zahteva, da se njegova apanaža izplača iz kraljeve civilne liste. Ministrski predsednik Pasic je pri tem objavil, da ga je kralj pooblastil, da skliče ministre na kronski svet, ki bo v pondeljek v Ljubljani in na katerem se bo rešilo to vprašanje. Dalje je naznanil, da kralj Zeli, da čuje referate posameznih ministrov v vprašanjih njihovih resortov. Zato bodo vsi ministri jutri zvečer odpotovali v Ljubljano, kjer bodo prisostvovali vsesokol-skemu zletu in v pondeljek kronskemu svetu. . . ,. , Minister pošte in brzojava je zahteval izreden kredit za doklado uradnikom in uslužbencem pri telefonu in brzoja-vu in na ambulantni pošli 7a nočno delo. Finančni minister je obljubil, da se bo o tem razpravljalo na prvi pn hodnii seji ministrskega sveta. Ministra pošte in brzojava se je nato odobril razpis konkurza za emisijo novih postnih znamk. To poštne znamke bodo, ako je njihova vrednost izražena v parah predstavljale slike posameznih centrov naše kraljevine, znamke z dinarsko vrednostjo pa bodo nosile slike kralja in kraljice. Odobrilo so je tudi, da 4 izdelajo' še gotove količino dose- dni v Londonu, ker je verjetno, 3a H do 15. t. m. kljub nasprotjem prišlo vsaj do provizoričnega sporazuma. Tudi Belgija in Italija skušata vplivati po-; mir ju joče. SPORAZUM MED BAVARSKO IP« BERLINOM. Berlin, 11. avgusta. (Izv.) Pogajanja med nemško in bavarsko vlado so končana. Izid pogajanj je sestavljen v protokolu, ki bo v kratkem predložen ministrskemu svetu v odobritev. Šport dauiih noštuili znamk Končno ie vlada načelno sprejela ponudbo francoske zrakoplovne družbe, požrtvovalnih sester Sokola I. se potni- bJkarcsu. tu i« Beoerad- riia) lil. ...... S0k0l0V ^ Kradla to e bo Sbi pKalo Ttaleta 4 X 100 m: 1. Primorje 48.1, So 6 mSonov frankov. 2. Hašk. Pri štafeti Pnmorja dobra Per- OTVORITEV NOVEGA IGRIŠČA S K, PRIMORJE. Včeraj popoldne je agilen ljubljanski klub nn gospod dr. Tresič - Pavičič odide te dni na svoje novo službeno mesto ter se bo spotoma zadržal nekoliko dni na Bledu, kjer bo sprejet od kralja v posebni avdijenci- * Naš poslanik na Reki. Dr. Miroslav Janko vi 6, direktor političnega od-delenja v ministrstvu vnanjih zadev, je imenovan za našega poslanika na Reki. * Srbski kmetovalci v Sloveniji. Kakor smo že poročali, prispe pričetkom prihodnjega meseca v Slovenijo večja skupina srbskih kmetovalcev iz Šuma-dije, ki si med drugim ogleda tudi ljubljanski velesejm. Skupina, približno 1-0 oseb, odpotuje iz Ljubljane v Maribor, kjer si ogledajo obrtno, zlasti vrtnarsko in vinarsko razstavo. Iz Maribora izlete srbski kmetovalci v Falo in Ruše. * Poziv učiteljem iz Primorske. Politično društvo »Edinost* v Gorici je objavilo slovenskim učiteljem iz Primorske, ki službujejo izven Julijske Krajine naslednji poziv: Ker se odprejo na Primorskem nekatere šole in ker vlada veliko pomanjkanje učiteljev, poživljamo slovenske učitelje, Id služijo izven pokrajine, da storijo potrebne predpisane korake za povratek in se obenem javijo političnemu društvu »Edinost*. * Novinarska fakulteta v Pragi. Kakor javljajo češki listi, se na filozofski fakulteti praške univerze ustanovi prihodnjo jesen kurz za tehnično in znanstveno izobrazbo novinarjev. Kurz se deli na tri oddelke: politični, gospodarski in literarno - umetniški. * Izdelovanje poštnih znamk. Uprava državnih monopolov je prejela od Nemčije ponudbo za dobavo modernega rotacijskega stroja za tiskanje poštnih znamk. Dobava bi se izvršila na račun reparacij. Tako bo naša država mogla v lastni režiji preskrbovati potrebne poštne znamke ter se izogniti vsem onim aferam, ld so doslej spremljale skoro vsako naše naročilo znamk v tujini. * Verižništvo ob priliki vsesokolskega zleta. V svrho preprečenja navijanja cen ob priliki vsesokolskega zleta je uvedena na mestnem magistratu permanentna služba od 12. do inkl. 15. avgusta vsak dan od 6. do 24- ure. Posloval bo posebni magistratni oddelek pod vodstvom konceptnega uradnika s primernim številom tržne straže in poizvedovalnih organov. Uradoval bo v obeh sobah socijalnega referata, to je v pritličju hiše št 27 na Mestnem trgu (takoj poleg vodnjaka), sobi št 1 in 2. Pritožbe se bodo sprejemale y pisarni tocijalnega referenta, t. j. v pritličju na desno ob vhodu (soba št 2). * Himen. Dne 7. avgusta se je poroti! gospod Vinko Kladnik, inženjer, z gospodično Inko Karba, učiteljico pri Sv. Križu. * Pri oddelkih pokrajinske uprave se nraduie dne 12. avgusta le do 11. dopol. * Izprememba posestva. Znano obširno posestvo Steyer-Kodolitsch na Ka-menšeaku pri Ljutomeru je kupila družba Sinigoj, Rosenberg in Žemljic. * Otvoritev restavracije «Zvezda». Z današnjim dnem dobi Ljubljana sredi mesta novo prvovrstno restavracijo, ki smo jo že davno potrebovali. Prostori stare »Kazine* so popolnoma prenovljeni. Namesto stare verande je sedaj nastala lepa terasa, vrt je očiščen in lepo urejen, ob kraju pa stoji krasno izdelana veranda, ki bo imela prostora za veliko število ljudij. Znotraj je bivša restavracija popolnoma prezidana in so nastale tri lepe svetle sobe z najmodernejšo novo omaro. Go*n KraDeš ie Dri- pravil Ljubljani ln njenim gostom lokal, ki bo postal središče naše družbe. Ni se strašil ovir, težav in skrbi, da je delo dovršil do sokolskega zleta. Tu so pokazali tudi naši obrtniki svoje zmožnosti, kajti vse so izvršile domače tvrdke. Vsi prostori sicer še niso popolnoma prenovljeni, ker ni bilo dovolj časa, vkljub temu se danes restavracija otvori, da bo s tem poskrbljeno za naše goste. To delo za ugled in okras Ljubljane zasluži priznanje. * Novinarski kongres v SuboticL Člani ljubljanske sekcije »Jugoslov. novinarskega udruženja*, ki se nameravajo udeležiti letošnjega kongresa udruženja, ki bo dne 8. septembra v Subotici, naj to javijo najpozneje do dne 20. avgusta tajniku sekcije. * Smrtna kosa. V Hrašah pri Postojni je dne 9. avgusta umrl posestnik Jakob Morcl, dobro znan po vsej Pivki in vipavski dolini. Pokojnik se je živo zanimal za usodo neodrešenih bratov v Julijski Krajini. * Sodr.a obravnava v zadevi dr. Kra-mer contra inž. Tavčar se je včeraj pred ljubljanskim okrajnim sodiščem nadaljevala. Zaslišano je bilo šest prič, in sicer posl. Reisner, dr. Ravnihar, prof. Breznik, ravnatelj Jelene, inšp. Gregorka ter tajnik Majcen. Priče so potrdile dejanski stan kakor ga navaja obtožnica proti inženjerju Tavčarju. Obtoženec je zaprosil rok, da zbere material za dokaz resnice, nakar je bila razprava za štiri tedne preložena. — Kakor znano se je obtoženec pri prvem naroku izgovarjal, da razžaljenja, kakor mu ga nikrimini-ra obtožnica sploh ni zakrivil. * Lep načrt Ljubljane je izdelala in založila litografična tvrdka Cemažar in drug o priliki vsesokolskega zleta, Načrt je okusno in praktično izdelan ter odgovarja najnovejši mestni situaciji Načrt ima označeno tudi telovadišče in kot prilogo večji del Gorenjske tako, da bo v vsakem ozira dobrodošel zlasti udeležencem vsesokolskega zleta. • Več luči! Prejeli smo: Bela Ljubljana pričakuje te dni silnega navala tujcev, ki se jim bo pač moralo preskrbeti dostojno bivanje v naši prestclici. Splošno je šlo s tem doslej gladko in upamo, da odneso vsi posetniki iz Ljubljane prav ugoden vtis. Naravnost nerazumljivo pa je postopanje mestnega magistrata, da ne skrbi dovolj za razsvetljavo zlasti iz mesta oddaljenejših točk. Tako n. pr. so dohodi do hotela »Bellevue*, ene najprimernejših točk za bivanje občinstvu, popolnoma nerazsvet-Ijeni."V interesu zletnikov, kakor tudi osebne varnosti občinstva je, da mestni magistrat takoj namesti par svetiljk po potih, ki vodijo do imenovanega hotela. Domačini in tujci mu bodo hvaležni, »Bellevue* pa se otvori tujskemu prometu. * Opreznost naših poštnih uradov je velika. V novinah smo čitali, da je »Narodna banka* začela izdajati, oziroma spravila v promet novo lOdinarske bankovce. Neka korporacija je v gotove svrhe nabavila pri »Narodni banki* nov denar, a glej čudo, ko je v poizkušnjo prezentirala pri poštnem uradu, pri ka: terom je slučajno višji uradnik poštno direkcije v Ljubljani revidiral zavod, nove novčanice, jo je urad odklonil z besedami: »Veste, opreznost je vedno dobra!* Priporočamo tem našim ljubim gospodom, da bi v vseh drugih stvareh bili ravno tako oprezni. * Cene izdelkov Tovarne konzerv na Vrhniki. Tovarna konzerv na Vrhniki, nas obvešča, da ona prodaja hrenovke a 26 Din za kg. Ta cena se ni povišala, akoravno so se cene živi živini jako dvignile. Po tej ceni stanejo hrenovke 1 komad ca. S do 8.50 kTon in ne kakor se je pomoloma poročalo, oziroma objavilo pri protidraginjski anketi 19 kron za komad. * Ljubljanski brivski pomočniki se nahajajo, kakor smo že poročali, v stavki, ker mojstri niso hoteli ugoditi njihovi zahtevi po zvišanju plače. Da pa ne delajo neprilik udeležencem vsesokolskega zleta, so pomočniki sklenili, da bodo stavkujoči delavci brili in strigli po vseh zavodih, kjer se nahajajo skupna stanovanja Sokolov in drugih gostov. Začeli so s tem že včeraj. Brijejo brezplačno in sprejemajo le prostovoljne prispevke. * Nemški burši v Mariboru. Verband deutscher Hochschuler v Mariboru pripravlja za 14. in 15. avgusta v Mariboru igro »Alt-Heidelberg* v Gotzovi dvorani Kaj bi le rekli Nemci, ako bi hoteli naši Slovenci na Koroškem v Celovcu nastopiti s kako kulturno prireditvijo? Pa očitajo nam nestrpnost in barbarizem. * Nesreča pri čiščenju samokresa. V Močivnem pri Zidanem mostu je Jernej Gole čistil svoj samokres, ne da bi vedel, da je nabit. Samokres se je nenadoma sprožil in je prišel Gole ob eno oko. Nesrečneža so prepeljali takoj v Ljubljano. * Nesreča vojaškega letala v Žirovnici Včeraj dopoldne je iz dosedai neznanih vzrokov v Žirovnici ponesrečil vojaški letalec, kapetan Cvarc iz Noverra Sada. Letalo je padlo z veliko naglico na tla in se popolnoma razbilo. Kakor se nam poroča, si je kapetan Cvarc rešil živ- ma posestnikoma Je vslefl tega nastala ogromna škoda *Z revolverjem Je hotel izsiliti kupčijo V Dolenji vasi pri St Janžu na Dolenjskem je neki neznan moški pri kmetih prodajal svete podobice in moleke. Našel pa je le malo kupcev, kar je moža tako razjezilo, da je začel streljati z revolverjem, pri čemer' je ogrožal prebivalce. Ko se je zbal orožnikov, je pobegnil v gozd. Doslej nasilnika še niso izsledili. * Razne tatvine. V mizarsko delavnico Wagner v Tržiču so vlomili doslej neznani tatovi ter odnesli orodja v vrednosti 14.0C0 kron. — Gostilničarju Francu Lenaku v Klečah pri Dolu je bilo Gospodarstvo NAZADOVANJE CEN NA ŽIVINSKEM TRGU. . Letošnja suša že kaže svoje posledice. Cene poljskim pridelkom so začele polagoma naraščati, čeprav končno suša ni stisnila pokrajin, ki so za žitno letino v Jugoslaviji merodajne. Iz Vojvodine prihajajo vesti o precej povolj-ui letini. Žalibog pa so pasivne pokrajine od suše največ trpele, med temi tudi Slovenija, kjer bo letina v splošnem zelo slaba. Žito v Sloveniji je rodilo izredno slabo, a krme za živino bo še Wenkheim, ld stanuje v graščini Fužine pri Ljubljani, pa otroških igrač za 3000 K. manj. Na Štajerskem v višjih legah ota-pokradeno denarja in drugih predmetov I ve ponekod sploh ne bo, tako so n. pr. v skupni vrednosti £2.000 kron, grofici v večjem delu Savinjske doline travni- ~ ki skoroaa suhi. Pomanjkanje knne povzroča visoke cene krati, toda nazadovanje cen živini, Občinstvo opozarjamo vnovič, da si ! ker je kmet vsled pomanjkanja krme pravočasno oskrbi vstopnice za telovadi- ! prisiljen prodajati. Tako so padle cene šče za vse tri zletne dneve, da ne bo živini na zadnjem mariborskem iu zad-pri blagajnah prevelikega navala. V&top- | njem zagrebškem sejmu. niče so ua prodaj v zletni pisarni, Na- XT---- rodni dom, vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 19. ure. Srečolov na veseličucm prostoru (na dirkališču.) V torek dne 15. avgusta zvečer ob S. uri ob priliki velike ljudske veselice pricue takoj ob 8. uri izdajanje dobitkov bogatega srečolova- Kdor Na mariborskem 6ejinu, ki se je vršil dne 8. avgusta so bile sledeče cene za kg žive teie v kronali: debeli voli 35 do 40, pcldebeli 30 do 34, plemenski 30, biki za klanje 20 do 38, klavne krave 27 do 31, plemenske 20 do 24, krave za klobase 13 do 17, molzne in breje krave 21 uo 24, mlada živina 24 do 30, te- bovjel pravo številko, dobi en vagon leta 32 do 38. Dogon živine je bil izred-trboveljskega premoga ali en vagon drv- ■ no velik, iu sicer se je prignalo 669 dalje je med dobitki živ, lepo rejen pra- ; glav, kar je posledica pomanjkanja kr- šič, več krasnih servisov itd. Srečke sa prično prodajati dne 12. avgusta (sobota) pa 2 Din. Posegajte pridno po srečkah in poskušajte srečo, ker boste s tem nekoliko pomagali tudi h kritju velikih zletnih stroškov. Zdravo! — Odsek za srečolov. Zdravstvena vzgoja mladice. Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju je kot tretji zvezek svoje »Prosvetne knjižnice* izdal predavanje gosp. dr. M. Dereanija: »Zdravstvena vzgoja mladine*. Snov je obravnavana z znanstvenega in praktičnega stališča. Knjižica zasluži, da se jo uvrsti v knjižnice vseh šol in da si jo vsakdo kupi. Obsega preko 100 strani in stane 3 Din., s poštnino 20 par več. Knjižice se naročujejo pri »Klubu naprednih slovenskih akademikov* v Celju>, Narodni dom. X § srb. kaz. Eslts^s Deveto hi deseto poglavje srb. kazenskega zakona velja sedaj za celo državo, tedaj tudi za kraje, kjer velja še prejšnji avstrijski kazenski zakon. Sodiščem je delalo preglavice, kako naj spravijo v sklad enake določbe teh obeh zakonov ia so bila v dvomu, ali veljajo sedaj določbe enega ali drugega zakona. Zlasti ni ustrezala tudi ljudstvu nova določba S 104. srb. kaz. zak., po kateri so souižča izrekala, za razžaljenje straže kaz^n strogega zapora, katera ss poprej niti ni mogla spremeniti v der.aruo kazen. Ravno tako ni moglo ljudstvo umeti, da je prejšnji § 312. avstr. kaz. zale. postal sedaj tako važen delikt, da morajo o njem soditi štirje sodniki. Ko je bil pozneje razširjen na celo državo tudi splošni (uvodni) zakon, so sodišča naprej sodila in sodijo še danes dejanski stan prejšnjega § 312. avst kaz. zak. po določbah § 104. srb. kaz. zak. Ta praksa ne ustreza danes zakonu in je naravnost protizakonita. Najvišji ukaz z dne 16. marca 1921. št. 12.710, s katerim se je uvedel del srb. lia z. zak. za celo državo, ima nov člen ITI., glasom katerega za primere nasprotujočih si določb srb. kaz. zak. in avstr. kaz. zak. veljajo določbe milejšega zakona. Po določbi § 1. srb. kaz. zak. je dejanski stan iz § 101. srb. kaz. zak. pregrešek. Po § 312. avstrijskega kaz. zak. je pa isti dejanski stan le prestopek. Zatorej je uporabljati § 312. avst. kaz. zak. za vsa ona dejanja, ki so kaznjiva po § 104. srb. kaz. zak. v pokrajinah, kjer velja še danes avstrijski kazenski zakon, ker je prestopek vsekakor milejši, kakor pregrešek ne glede na v zakonu določeno kazen. Kaznjivo dejanje, ki ga krije določba § 312. avstr. kaz. zak., je tedaj izločiti iz okvira § 104. srb. kaz. zak, ker velja določba § 312. avstr. kaz. zak. neomejeno še danes kot milejša določba, kakor ona iz § 104. srb. kaz. zak. — Kršenje § 104. srb. kaz. zak., oziroma § 312. avstr. kaz. zak. je zelo pogosten delikt. Ce pijani razgrajač razžali službujočega stražnika, ki ga skuša pomiriti, mora soditi cel senat o tem deliktu in o kazni, ki naj obtož-nca doleti. To dejanje, ki ga krije prejšnji § 312., je tedaj ravno v.-ied določbe člena I1L zgoraj navedenega ukaza odvzeto sodstvu v senatu, in je za razsojo pristojno kot poprej le okrajno sodišče. Vsa ostala dejanja, ki jih ne krije § 312. avstr. kaz. zale., pa spadajo pod določbo § 104. srb. kaz. zak. in so za to seveda pristojna še naprej zborna sodišča, ker tvorijo pregrešek. Zeieti bi bilo, da se sodišča čim prej poslužijo te prakse, ki je povsem v skladu z zakonom, ker se bodo s tem me. Cene so kazale padajočo tendeaeo in če ne bi bilo nekaj inozemskih kupcev, bi bil padec cen znatnejši. Najbolj so padle cene kravam za klobase, pa tudi brejim in molnziin kravam, kar je razumljivo, ker se za to živino inozemski kupci niso zanimali. Znaten je bil padec cen v splošnem tudi na zagrebškem tedenskem sejmu dne 9. avgusta. Dogon živine je bil precejšen, a kupcev ni bilo mnogo. Inozemski kupci so bili iz Avstrije in Nemčije. Cene so v splošnem popustile, m sicer so bile za kg žive teže v kronah (v okiepajih cene prejšnjega tedenskega sejma): voli L 38 do 40 (40 do 421 IL 30 do 3S (30 do 36). HI. 20 do 28 (24 do 28); biki 22 do 28 (22 do 32); krave I 28 do 30 (26 do 30), IL 20 do 26 (18 do 24) III. 14 do 18 (20 do 23); mlada živina 30 do 32 (30 do 32), slabša 24 do -->§ /=>4 do 28); teleta I. 40 do 43 (40 do h) H. 39 do 40 (39 do 40), IIL 34 do 36 (36 do 38); debele sremske svmje fl7 ,o«\ rn.miša debele 85 do 87 (bo.o •snja množina, kar je zuak, da suša na Hrvatskem ni takšna, kot ->n nas v S1SKivo pa je. da v Sloveniji na-vzli- padania cen živim ne padajo tudi cene mesu. "Sicer pa to padanje cen zi--ni najbrž ne bo dolgo trgalo, ker w nam bodo, čim bodo cene pod svetovno ^titeto podobno kot lani odprl U zun. nji trgi, kar bo cene ustalilo, zlasti ce bo dinar slab. TRŽNA POROČILA. Zagrebški žitni trg (10- t m.) Cene so zefo narastle. Cene za 100 kg ab Zagreb v kronah: pšenica 2100, koruza rumena 1600, bela 1550, ječmen za pivovarne 1650, za krmo 1550, oves 1=20, moka št. 0 2930, št. 2 28=0, št 6 27=0. Tendenca je precej čvrsta. Ponudba je zelo mala, ravnotako ie tudi povpraševanje slabo. Konzumcnti pričakujejo, se ccne ne bodo vzdržale na tej res pretirani višini. . _ Novcsadski žitni trg t. m.) Dovozi neznatni, povpraševanje se oživlja Cene za 100 kg v kronah: pšenica 850 _ 1SS0, koruza 1400 - 1420. oves 1320 — 1340. Tendenca čvrsta. Din iz čistega dobička razredne loterije, da se s tem denarjem priredi v dru: gi polovici novembra velika razstava vin in vinski sejem v Beogradu. Na razstavi bodo razstavljena vina iz vse kraljevine = Borza v Ljubljani. Poročajo nam, da se v kratkem otvori v Ljubljani borza za blago in vrednote ter menda tudi za valute. Osnovanje borze je pozdraviti, kajti borza bo za naše trgovstvo, industrijo in sploh narodno gospodarstvo velikega pomena. Začasno tajništvo Ljubljanske borze se nahaja v Ljubijo ni, v hiši Slovenske banke, Cankarjevo nabrežje, L nadstr. (vhod za vodo). Uradne ure vsak dan od 16. do 18. ure. = Naša trgovina preno Trsta v maiu je znašala: uv6za v Jugoslavijo 132.795 metrskih stotov, a izvoza iz Jugoslavije 97.062 metrskih stotov blaga. = Padanje madžarske valute. Iz Budimpešte poročajo: Draginjski odbor na-rodne skupščine se je bavil z valutnim problemom ter je najprej zaslišal mnenje vodilnih borznih in finančnih krogov, po katerem stoji padanje madžarske kro ne v ozki zvezi s padanjem nemške mar ke in delovanjem Male antante zla-sti Češkoslovaške, ki v inozemstvu podko-pava madžarsko valuto. Ravno tako podkopava madžarsko krono nezaupanje Madžarov samih v svojo valuto. Vsi govorniki so izjavili, da bo osnovanje devizne centrale pomirjajoče vplivalo na devizni in valutni trg. — Kakor se dalje poroča, se je devizna centrala že osnovala. Na čelu centrale je notni institut — = Ukinjenje carine za češkoslovaški sladkor v RumunijL Po vesteh iz Bukarešte je rumunsko trgovinsko ministrstvo ukinilo z veljavo od 1. septembra carino na uvoz češkoslovaškega sladkorja. = češkoslovaška krona na moskovski borzi. Kakor poročajo iz Moskve, je notirala te dni na tamošnji borzi češkoslovaška krona 58.358 sovjetskih rabljev. = Gospodarsko zbližanje Češkoslovaške in Rumunije. Iz Prage poročajo, da se bo ob priliki praškega jesenskega velikega sejma vršila trgovinska anketa med zastopniki češkoslovaške in rumun-ske industrije. Razpravljalo se bo o vprašanju intenzivnejšega prometa med obema državama. = Trgovinske zveze med Poljsko in Rusijo. V Varšavi se je osnovala delniška družba pod imenom »Polisko-ruski vzorčni sejem*. Družba bo ob poljsko-ruski meji prirejala stalne vzorčne sejme. S tem se hoče nuditi ruskim veie-trgovcem prilika nakupovanja poljskega blaga direktno na meji = Sovjetska Rusija bo zastopana na jesenskem praškem velikem sejmu. Iz Prage poročajo: Ruska sovjetska vlada je preko svoje trgovinske agencije v Pragi obvestila upravo Praškega velikega sejma, da bo razstavila v jesen: si rovine in polprodukte na prostora 200 kvadratnih metrov Ukrajinska sovjetska republika je zaprosila za prostor 60 kvadratnih -netrov, na katerem namerava razstaviti kože, krzna, lanene proizvode in dni so. da Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Po zunanjosti pozna že večina naših gosp >diuj testenin*, .' Fek&tete". Odločno zavračajo vsake druge, ker so poznale, (la z njimi uajbolje postrežejo svojo aražiuo. 42 II = Ljubljanski veliki sejem. (Od 2. do U septembra.) Med zadnjimi vestmi iz seimske<* m n '<1 m"r:en. docela nepotrebni stroški za priče. — Misliti je le treba, da mora v danem primeru romati priča in obtoženec k okrožnemu sodišču v Mariboru k glavni razpravi, če je obtoženec v upravi-1 Ceni ali neupravičeni razburjenosti ža- [ Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana . Zagreb . Beograd . 1'unaj • • Praga . . Inoniost. . ob Zračni tlak Zračna temneratura Veter Oblačno 0-10 Psdavint-mm 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. /fiot 763 6 763-4 757-0 764-5 764-8 765"3 764-8 174 28 2 25-0 22 0 190 16 0 13-0 150 brezvetra jng brezvetra ing vzhod sev. vzh. sev zap. brezvetra jasno del. obl. oblačuo jasno del. obl. dež oblačno 20-0 20 30 L "l V Ljubljani barometer nižil. tcaceratura visoka. Solnce «haia ob 4-53. zaiiiia ob 1917 Hči papeža 82 — Lukreciia Borgia 'in kako naj ji tudi uteče? Da pobegne iz Rima? Predobro je poznal Borgijee. Vedel je, da je od onega trenutka njegova krasna palača obkoljena z ogleduhi, vedel je, da eo vse poti, ki vodijo iz Rima, polne plačanih ubijalcev, ki prežijo nanj, da ga s papeževo zapovedjo v roki, ubijejo brez milosti. Kaj mu koristi, ako se tekom vse .večerje ubrani vsake jedi in pijače, ako odkloni vsako ponudbo Aleksandra VL? To bi le za par ur podaljšalo njegov žalostni konec. Aleksander VI. bi izjavil, da je težko razžaljen, ker z njim ni hotel deliti vrča vina. Ogorčen bi zapustil palačo, kjer ga je zadela tolika sramota, a čez pol ure bi prišli njegovi biriči, ki bi Adriana de Corneto ud peljali v zapor, ker je razžalil in ponižal Njegovo Svetost. A težko onemu, za katerim so se zaprla vrata ječe v Angelski trdnjavi. Nikoli vec ue vidi solnca. Prva noc v ječi mu prinese gotovo smrt. Globoko pretresen je Adrian de Corneto stopal po svoji dvorani. Pogledi so mu padali po njegovih ljubljenih knjigah, ld so na policah prekrivale stene. Skoro od vsake vrstice se je poslavljal z nežnim pogledom. Nato se je zopet vrnil k svoji pisalni ,mizi in začel pisati oporoko. Toda komaj je napisal prve vrste, je omagal, iz njegove ledene roke je padlo pero. Z globokimi vzdihi je naslonil glavo na roke in se zamislil Tedaj se tiho odpro vrata in v sobo stopi deček — Gennaro. Preden je Lukrecija odšla iz Rima s trdnim sklepom, da se krvavo maščuje morilcu svojega dragega soproga Alfonza ara-goriislrega, se je pobrigala za varnost dečka. Dan pred svojim odhodom je prišla v palačo kardinala Adriana de Corneto, ki jo je silno vzradoščen spre-jeL Pred njim je stala Lukrecija Borgia, oblečena v temno opravo, a ob njej mali, lepi paž. «Kako veselo presenečenje.'.* je vzkliknil kardinal in prisrčno segel Lukreciji v roko, «sestra mojega ljubljenega prijatelja, za katerim tako globoko žalujem, izkazuje moji hiši čast s svojim obiskom!* »Sestra vašega nepozabnega prijatelja, gospod kardinal, prihaja k vam z veliko prošnjo!* ^Obljubljam vam v naprej, da, vam jo izpolnim, ako je le v mojih močeh!* Nato je kardinal odvedel lepo, mlado ženo v svojo delovno sobo. Gennaro je na Lukrecijino željo počakal v pred-dvorju, kjer je sedel na mehak stol. ' O.n. - Trgov.* eS<«»'. aop *0"n1*' ^.mlinln. do 20 b««d. 5 Oln, ...kl» «d.l|n|!h 6 »„.d> 2 01« - Pl.e. .« ~P«|. «■"> « — cn.mk.h.) N. rpraicalft M »dgo».r!« >«. .k« I« .pr.Unlu prlloJ«n, tn.mk. t« .d3o.Of. Korespondentinjo, perfektno, porabno tudi za druga pisarniška dela, išče industrijsko podjetje. Pogoj popolno znanje slovenskega ia nemškega jerka v pisavi in stenografiji. PoDudbe z zahtevo plače na upr..vništvo lista »Jutra* pod „Koresp'>n deuca". i601 nemščino in italijanščino, išče kakršnekoli primerne službe v kakem mesta ali na deželi. Ponudbe pod šifro »Vesten in marljiv* na upravo »Jutra*. 262u žeče v Mariboru), Be takoj oddado. Ponudbe na poštni predal 29, Maribor. 2301 Absolvent trg. Soie Stanovanje 2612 tudi začetnik, z lepim na- v novi hiši s tremi sobami s topom, se eprejme v engros in pntiklinami se i=ce za trgovino v Ljubbani. Ponudbe september. Ponudbe poa avgusta. li za zsrsio Ura šole 6 lii. e s s m B a s a a a t s s % K .. edič, Rakove & Zanki Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. D. Z O. z. Centrala Ljubljana, j Podružnica ffaribor. Sfeladišša MobI Sad. BrzojavL: MERAKL LJUBLJANA. Telefon: 64. tajlni lafei. Prani firnež. I Barva za pode Priznano najboljša, in zanesljiva kakovost: barvo za obleke, vse vrste barv snbs in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fedenveiss', strojno olje, karboiinej, stefc-lLK mizarski klej, pleskarski, slikarski iu mizarski čopi«, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „SEBAKL" U6 za pode. „HE&AXL"Ur.Qleuiniak za pode. n«EBlKL" ED3jlti!li.„MEML 'BrasB!ins. Ceniki se začasno ne razpošiljalo 1 _260'- ^^(»S^SjniaHtEaSg N JUG" Vi t) ji II trgovina z lesom na debelo in J__Junaka 9 A. 7 H li na drobno, družba z o. z. MIKI Urnim cesta 71 izvaža vsakovrsten les po najzmernejšlh cenah JUG" Chantiers — Socičtš anonyme toutes sortes de bois en gros St en detail «357 M, Mmiim cesta 71 Exportation, prix modčres JUG" Commercio di legnaml al' ingrosso ed al dettaglio, societž c g. I. KHBOR, Aleksandrova cesta 71 | Esportazions d'ogni qaa!ltž di legnami a prezzl modsstissiml !j; v ieieitiiH i@ ima v zalogi A. LAMPRET, Krekov trg štev. 10 Reprezentanca: 2655 Standard Oil Comp. o! New Yerk.