Poštnina OIHAHUJ, « gotovini I Pto L. XI V Ljubljani, v sredo 27. septembra Stev. 220 a r"ena I Din Naročnin« mesečno 25 Din, £a inozemstvo 40 Din - nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Dir Uredništvo je » Kopitarjevi «1.6/111 Telefoni uredništva: dnevna alnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.630 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Občina - steber države Predstavnik državne volje v naši banovini, ban, je na podlagi zakona in z vso avtoriteto svoje visoke službe izjavil, da bodo občinske volitve popolnoma svobodne. Členi 41—52 novega zakona o občinah zabranjujejo vsak poseg kogarkoli v volivno svobodo in stavljajo vsako nasilje v tem pogledu pod kazensko sankcijo, člen 15 uredbe o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov pa nalaga tako državnim kakor občinskim oblastvom dolžnost, da pazijo na objektivni postopek volivnega odbora, ki je odgovoren za to, da se volitev izvrši zakonito. Nobeno oblastvo ne sme v nobenem primeru klicati volivca na odgovor zaradi glasu, ki ga je oddal pri volitvah (člen 43 zakona o občinah). Svoboda volitev je zajamčena tudi po ustavi kot ena najvažnejših državljanskih svoboščin. Zato so dana vsa jamstva, da bo pri občinskih volitvah, ki so pred durmi, vsak lahko svobodno samo po svoji vesti brez vsakega vpliva ali pritiska, ki bi onemogočal ali oteževal njegovo svobodno izbero, oddal svoj glas za onega, ki ga bo po svojem lastnem presodku smatral ta vrednega svojega zaupanja. Namen občinskih volitev je, kakor smo istotako slišali z drugega mesta, ki se smatra kot merodajno, »da se občine vrnejo v roke izvoljenim zaupnikom naroda in da pridejo te občine v roke poštenih in sposobnih občanov ter treznih gospodarjev«. Najvišja državna oblast zaupa ljudstvu, da bo samo take poštene in sposobne in trezne gospodarje kot svoje občinske može oziroma župane izvolilo in mu je ravno zato dala in zajamčila popolno svobodo. In zato bodo dobile občine po volji in namenih vlade dobre in vestne gospodarje, ki bodo občinsko premoženje upravljali v blagor občanov, samo, če se bo ta svoboda najškrupulozneje spoštovala in z vso avtoriteto zakona čuvala. Gospod ban, ki je edini upravičeni in poklicani v izvrševanju in tolmačenju zakonov ter državne volje, je nadalje označil občinske volitve kot izključno gospodarsko zadevo naših občin. Politika, politične stranke in strankarski vplivi, četudi bi se odevali v še tako lepo obleko, nimajo pri občinskih volitvah ničesar opraviti Liste so osebne, to se pravi, zakon daje ljudstvu svobodo, da izbere osebe, katerim zaupa, po njihovih osebnih zmožnostih in moralnih kvalitetah, neoziraje se na to, kakšno je njihovo politično prepričanje in kakšni so njihovi nazori o vprašanjih sveta, človeštva in človeške družbe. Zakono-davec si želi na čelo občinam poštene gospodarje, neomadeževane značaje in za korist občanov vnete može, njihova iilozoiija, strankarska orientacija, ako in kolikor je imajo, in njihova mnenja o raznih problemih zemeljskega planeta, so čisto postranska zadeva, kakor je postranska zadeva, ali se kandidat za župansko mesto za svojo osebo zanima za moderni šport ali ne. Vpraša se samo, ali je zmožen gospodar, čistega značaja in čistih rok in udan občim interesom, ne pa samo za svoj žep. Ljudstvo, ki take ljudi dobro pozna in ve ločiti onega, ki je v resnici skrben za obči blagor, od onega, ki se samo hlini, kako mu je zelo mar občine, banovine in države, v resnici pa mu je prvo lastni proiit — ljudstvo bo sigurno izbralo samo najsposobnejše in najvrednejše, ki jim ne bo smela zaupati samo občina, ampak tudi država! Zakaj — bodi to povedano raznim takim ljudem, ki mislijo, da so bile občinske volitve razpisane ne zato, da se občine vrnejo v roke izvoljenim zaupnikom naroda, ampak zaupnikom kakšne klike — naše slovensko ljudstvo je brez izjeme brezpogojno udano državi, edinstvu Jugoslavije in Jugoslovanov, bratov, s katerimi se je iz lastne volje politično združilo, da bo samo živelo srečno, svobodno in ravnopravno z vsemi, ki to državo v medsebojni ljubezni in slogi tvorijo, in da bodo srečno, svobodno in ravnopravno z nami živeli tudi naši bratje. Ker zakonodavec to ve, zato ni stavil v oziru patriotizma nobenih specijalnih pogojev tistim, ki smejo biti izvoljeni kot zastopniki ljudstva v občinske odbore. Kajti to se samo po sebi razume, da je vsak pošten Slovenec dober Jugoslovan in ljudstvo bo, poslužujoč se svoje svobode, za občinske svetovalce izvolilo gotovo same poštene ljudi in torej tudi same dobre in odkrite Jugoslovane, resnično udane državi, ne pa takih, ki morebiti udanost do države samo rabijo kot Krmo za druge namene. Saj taki se najdejo povsod po vsem svetu in tudi pri nas. Svobodna ljudska volja bo sama preskrbela, da licemerci in špekulanti ne bodo zasedli javnih mest kakor tudi ne ta'd, ki so nagnjeni k zapravljanju narodnega pre-noženja in k zadovoljevanju svojih sebičnih nagonov na škodo in stroške občanov. Iz vseh teh razlogov smemo z vso upravičenostjo trdno upati, da bo rezultat bližajočih se občinskih volitev v resnici tak, kakor si ga želi zakonodavec, kakor si ga želi vrhovna oblast in vsi poklicani tolmači državne volje in kakor si ga želi vsak pošten človek in ogromna večina našega ljudstva: da se bodo naše občine v resnici vrnile v roke izvoljenim zaupnikom naroda in da bodo prišle v roke poštenih in sposobnih občanov ter treznih gospodarjev. Vsaka vladavina, naj bo njena oblika taka ali taka, mora biti naslonjena na ljudstvo, naj se ta volja razodeva na kakršenže-koli način. Zaupanje ljudstva mora nositi vlado in oblast, da je trdna, da ne zaide in da najde vedno pravo pot do občega blagra v plodovitih inicija-livah in z vso učinkovitostjo ler energijo, ki jo more črpati le iz ljudskih sil, iz ljudske sposobnosti in iz ljudskega nrava. Najširša pa obenem najtrdnejša baza državi in državniku pa je občina, ta osnovna celica državnega organizma; zdravo občino pa bomo imeli le, če jo bodo vodili dobri Zakaj bo Amerika priznala Rusijo? Ne iz ljubezni do nje, temveč do svoje volne Pravno priznanje že i. novembra 7 New York, 36. sept. Združene države Severne Amerike se bavijo sedaj s tremi važnimi problemi. Najvažnejše vprašanje je notranje vprašanje, namreč, kako izvesti obnovo gospodarstva, s katero se bavi poseben urad, takozvana NIRA. Danes so razen avtomobilske industrije vse industrijske panoge brez izjeme sprejele delovne statute, ki določajo v smislu Roo-seveltovega načrta minimalne mezde in skrajšan delovni čas; sedaj bo treba čakati, kakšne rezultate bo to prineslo. * Drugo vprašanje je razorožitev, o kateri se bo zopet razpravljalo v Ženevi. Ameriška javnost na la problem ne polaga veliko važnosti, ker je prepričana, da bo ostal nerešen, kakor je bil do sedaj. Ni si izlepa mogoče predstavljati, da bi Nemčija sprejela rok 4 let, med katerim bi velesile kontrolirale, kako Nemčija izvaja razorožitvena določila, nakar bi se šele začelo splošno razoroževanje vseh velesil — ko pa pravijo Nemci, da po 14 letih neenakopravnosti ne morejo več čakati na praktično priznanje svojega enakopravnega položaja v svetu. Tretje vprašanje pa je forinalno-juridično priznanje ruskih Sovjetov. To vprašanje je danes pravzaprav glavno politično vprašanje USA in sicer zato, ker je zvezano z gospodarsko obnovo Amerike. Roosevelta namreč pri tem vprašanju nikakor ne vodi kakšna ljubezen do Rusije, ali pa kakšna simpatija s socialnim sistemom boljševizma, ampak zgolj razlogi praktične narave. V prvi vrsti gre za to, da se odpre ameriški volni ruski trg, ker se, kakor znano, farmerji, ki proizvajajo volno, nahajajo že dolgo v hudi krizi. Ameriška Unija mora prodati v Rusijo najmanj en milijon bal volne, pa tudi velike množine mesa in masla, kakor tudi stroje. Sovjeti sicer nimajo preveč interesa na ameriški volni, maslu in mesu, ki ga Rusi sami zadosti p reducirajo za izvoz, pač pa krvavo rabijo strojev, j>o-sebno pa železniškega materijala. Ko je poleti v Londonu zborovala svetovna gospodarska konferenca, je ameriški državni tajnik Hull predlagal Litvinovu, ko ga je leta vprašal, ali bi mogli Sovjeti dobiti v Ameriki strojev, naj .Sovjeti kupijo Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt od USA tudi velike množino volne, je Litvinov odgovoril, da bi bilo to mogoče, toda samo jkk! pogojeni, da USA formalno prizna Sovjete. Hull je odgovoril, da to ne hi bilo več izključeno. Pogajanja o tej zadevi so se potem vodila v Ameriki med Rooseveltom samim in neuradnim zastopnikom Sovjetov v Washingtonu, Skvirskim, ler načelnikom trgovinskega urada Rusije v New Yorku, Petrom Bogdanovim. Ovire Ovire, ki so se do sedaj stavile na pot obnovi diplomatičuih odnošajev med Ameriko in Rusijo, so danes odstranjene. Zanimivo je, da so se priznanju Sovjetov najbolj upirale ameriške delavske organizacije, ki so v rokah socialne demokracije, katera je boljševikom skrajno sovražna. Ameriški delavski sindikati se pa danes v tem pogledu Roosevelt u ne upirajo, ker uživa danes predsednik Roosevelt med ameriškim delavstvom zaradi svoje socialne politike največje simpatije. Pa tudi prote-stantovske sekte, ki so do zadnjega'časa bile najodločneje proti vsaki zvezi z brezbožnimi Sovjeti, ne delajo danes več opozicije, ker je pač gospodar ski in socialni j>oložaj USA danes tak, da je treba ameriški industriji z vsemi silami pomagati do obnove, kar ni mogoče brez novih trgov. Priznanje i. novembra Na formalno-juridično priznanje Sovjelov od strani USA torej ne bo več treba dolgo čakati. Po dosedanjih informacijah se bo lo priznanje izvršilo 1. novembra I. I. in sicer, še preden se sestane kongres, ker hoče Roosevelt, ki je vsled zaupanja ljudstva postal že napol diktator, postaviti poslance enostavno pred izvršeno dejstvo, da se izogne mučnim in popolnoma nepotrebnim polemikam, k' stanejo samo veliko časa in denarja, realnega pomena pa nimajo nobenega. Odmevi iz Sinaje 1. Kratek komunike Madjarska se uklonita velesilam 2. Kdo pojde v Rim 7 ^^^■^hmhmhmhm^hmmi Bukarešta, 26. sept. (a) Rador poroča: Sinoči je bil v Sinaji objavljen ta-le komunike: Stalni svet Male zveze je danes nadaljeval od 16 do 20 razpravo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Jutri popoldne bo imel stalni svet Male zveze svojo tretjo sejo, v četrtek pa še dve seji, nakar bo izdan komunike o celokupni razpravi drugega obveznega letnega zasedanja Male zveze. Bukarešta, 26. sept. (a) Rador poroča: Poučeni krogi izjavljajo, da je netočna vest, da bi bila kon-Icrenca Male zveze sklenila poslati v Rim enega od treh zunanjih ministrov Male zveze. O tem vprašanju konferenca vobče ni razpravljala. Madjari: »Tudi brez revizije" Budimpešta, 26. sept. b. V današnjem »Pester Lloydu« je izšel značilen članek v zvezi s konferenco Male zveze v Sinaji posebno z ozirom na gospodarski siporazum, ki je na tej konferenci baje glavni predmet razgovorov ministrov vseh treh podonavskih držav. »Pester Lloyd« piše, da je Madjarska ponovno svečano izjavila, da je pripravljena skleniti s sosednjimi državami dvostranske trgovinske pogodbe, če bi prišli obojestranski interesi do pravičnega izraza. To stališče se je naglašalo ludi ob priliki pogajanj madjarskega zunanjega ministra Kanye v Parizu. Drugačno sodelovanje Madjarska odklanja, posebno še, če bi sc jo pritegnilo v podonavsko konfederacijo, kjer bi bila stalno izpostavljena nevarnosti zaradi večine. Svetu Male zveze ne bo preostalo nič drugega, kakor da se sprijazni s temi okoliščinami, ki so jih odobrile tudi velesile in da zavzame svoje stališče. Madjarska je pripravljena, da pristopi k sporazumu, če se bo gospodarska neurejenost Podonavja uspešno pobijala. Pisanje »Pester Lloyda« je značilno, čeprav je precej zavito, posebno če sc vpo-števa izjava madjarskega ministrskega predsedni- ka in zunanjega ministra, ki je odločno izjavil, da je Madjarska pripravljena na vsak sporazum in gospodarsko sodelovanje, če se spremenijo nekatere klavzule trianonske pogodbe. Baš tu je ležal vzrok, da je Avstrija odklonila zunanjepolitično linijo z Madjarsko, ker noče nobena avstrijska vlada sodelovati v revizijski kampanji. V Parizu in Londona so Kanyji jasno povedali, da ne more biti o reviziji niti govora, da pa se Madjarska lahko priključi sporazumu za obnovitev srednje Evrope. Danes pa »Pester Lloyd«, brez dvoma z vednostjo zunanjega ministra, izjavlja, da jc Madjarska tudi brez revizije pripravljena stopili v trgovinska pogajanja, kar pomeni, da se jc Madjarska končne pokorila željam velesil. Naš kralj in hraljica v Romuniji Bukarešta, 26. sept. (a) Rador poroča: Prihodnji seji Male zveze, ki bo jutri dopoldne, bosta prisostvovala Nj. Vel. kralj Karel in Nj. Vel. kralj Aleksander. — Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. kraljica Marija odpotujeta jutri v spremstvu Nj. Vel. kralja Karla na planino Burgiju Liu v Transilvaniji in sicer v Buš, kjer bo prirejen lov. Nato bodo odpotovali visoki gosti v Balči, kjer se bodo ustavili v Medžidiji, da obiščejo spomenik, postavljen jugoslovanskim junakom, ki so padli v svetovni vojni. Danes meni — jutri tebi Anglija čisti italijanstvo na Malti London, 26 septembra. Angleški guverner Malte, sir David Campbell je izdal nedavno kraljevo odredbo, s katero odvzema avtonomni malteški vladi, ki jo vodijo, kakor znano, italijanski nacionalisti, policijo in jo popolnoma podreja imperijalni vladi. Ta odredba, ki jemlje malteški avtonomni vladi iz rok važno orožje, pa Italijanov ni toliko zadela, kakor druga odredba sira Campbellla, ki se tiče inozemcev in inozemskih zavodov na otoku. Ta odredba namreč določa, da odslej ne bo noben inozemec mogel na Malti vršiti kakršnekoli obrti in tudi ne bo mogel bili nikjer nastavljen, niti otvoriti kake šole, ali voditi kakšen zavod, pa tudi nobenega javnega lokala, ako ne bo dobil spe-cijalnega dovoljenja od guvernerja. Guverner bo v vsakem slučaju odločal posebej, ali bo dal dovoljenje ali ne, in bo tudi določal čas in pogoje, pod katerimi bo smel inozemec voditi nn otoku kakšen posel ter bo koncesijo lahko vsak hip brez vsake motivacije odvzel. Guverner bo lahko tudi izgnal 7. otoka vsakogar, ki bi kršil te naredbe. Oficijozna agencija >Reuter< pravi, da bosta občutili v prvi vrsti posledice te stroge ordonance obe italijanski šoli na Malti, ki jih podpira mal- Med Nemčijo in Rusijo: zob za zoh Berlin, 26. sept. (a) Med nemško in sovjetsko vlado je nastal spor. Sovjetska vlada je odpoklicala zastopnike in poročevalce sovjetskih listov ter sporočila nemškim časnikarjem, ki se mude v Rusiji, da morajo najkasneje v treh dneh, to je do 29. t. m. zapustiti sovjetska tla. Ta sklep moskovske vlade so danes sporočili nemškim oblastem. 1>K£D*VE!1 t TRIOlRON-tlvil gospodarji — zakaj dober gospodar je obenem moralno najtrdnejši in najboljši element in na teh in samo na teh počiva trdno država! Sklep sovjetske vlade je posledica nastopa hi-tlerjevskih oblasti nasproti sovjetskim poročevalcem, zlasti aretacije dveh sovjetskih časnikarjev v Lipskcm in drugih ukrepov, ki jih pripravlja nemška vlada zoper ruske časnikarje. O tej stvari je sovjetski poslanik v Berlinu izročil v soboto nemškemu zunanjemu ministrstvu verbalno noto, v kateri protestira zoper takšno obnašanje nemških ob lasti proti sovjetskim časnikarjem. Poslanik jc dal razumeti, da bo njegova vlada, čc ne bo drugače šlo, izvršila represalije, toda nemški vladi se dozdaj ni zdelo vredno odgovoriti na to demaršo. Pariz, 26. sept. b. Po vesteh iz Tokija je bila japonska vlada pred par dnevi obveščena, da je glavni generalni šlab sovjetske vojske izdal n;i-redbo. da se del ruskih čet v Sibiriji, in sicer okoli 140.0(X) mož. premesti v južno Rusijo. Dobro poučeni japonski krogi so mnenja, da so se Sovjeti odločili za ta ukrep zaradi velike najietosti. ki je v zadnjem času nastala med Rusijo in Nemčijo. Dunajska vremenska napoved: V južnih Alpah menjajoča se oblačnost, ki bo močno |>ojemala I eni r>eratura se bo zvišala V splošnem bo naibr/ se-danie vreme Irajalo še dalje. teška vlada oz. njon prosvetni minister Mizzi, ki je glavni vodja in propagator italijanstva na otoku. >Times« pišejo, da se je 7. guvernerjevima odredbama napravil konec političnim homatijam. ki žt (K) let zastrupljajo politično življenje na Malt i. Anglija je bila zelo potrpežljiva in je vrnila malteški vladi [x> zadnjem sporu z oblastmi britskega imperija avtonomijo, toda malteška vlada se ni pokazala lojalno. Nje.n ministrski predsednik Mifsud Bonnici se je ljuto boril naprej proti britanskim oblastem in jim je stavljal na pot vse mogoče ovire. Mifsud ne bi mogel vodili tako uspešne opozi-cije — pravijo »Times-, — ako ne bi bil imel f>od-jx>re iz inozemstva. Potrpežljivost Anglije je minula, ko je prosvetni minister Mizzi nedavno izjavil, da »mora italijanstvo na Malti zmagati, ko Mussolinijeva Italija narekuje vsemu svetu pogoje miru in napredka.«: Anglofilska stranka je posvarila nacionalistično vlado, naj ne tira stvari do skrajnosti in naj so premaguje, toda nacionalisti so odgovorili na lo s tem, da »o propagando za italijanstvo še podvojili. Ker je bila angleška vlada pred enim letom odpravila italijanski pouk na državnih osnovnih šolah, je italijanski fašizem napel vse sile, da se otvorijo na Malti zasebne italijanske šole. Fašistična propaganda na Malti, koje prebivalstvo pravzaprav ni italijansko, ampak tvori poseben rod, ki pred pol stoletjem niti ni sanjal o italijanstvu, je postala zadnji čas naravnost predrzna. Italija jo ntvnrila svojo Časa del Kascio v središču Malte, 1Valletti, kjer obstoja ludi Ilalilln in Avangvar-disti. V glavnem inestu obstoja tudi fašistično izobraževalno društvo, kamor hodijo predavat fašisti iz Italije. Fašizem je otvoril v I>n Valletti tudi dve zasebni osnovni šoli in večerno kurze. Vrhtega obstoja tudi vzgojni zavod Montessori, v katerem poučujejo prvovrstni italijanski učitelji. Poleti pa pošiljajo otroke na počitnice v Italijo, ne da hi -tnri-i potrošili on sam vinar, samo zato. da jih tam na vdušijo za fašistični irodontizoni. V Italiji so seveda zaradi tega zelo razburjeni in ogorčeni in dolžijo Anglijo, da preganja italijanski jezik in kulturo, kur je v nasprotju 7. narav-nim pravom in 7. liberalnimi principi angleškega naroda. Vse to ogorčenje pa ne bo ničesar poma-gak), ker je znano, da Anglija za nobeno ceno no odneha, če jo kdo prisili, da odstopi od svoje liberalne pol it iko v kulturnem oziru in uporabi odiozna sredstva. Fašistična propaganda na Malti je zavzeln popolnoma iredentističen značaj, vsled česar je čisto izključeno, da bi Anglija kljub vsemu svojemu prijateljsiVu d< Italijo dovolila še nadalje tako rovarjenje na otoku, ki tvori glavno bazo |>omor-ai.'e oblasti velikct XIV. zasedanje Zveze Narodov 99 99 Led okrog Nemčije Avstrijo imamo radi a Ženeva, 25. septembra. (Od Slovencevega posebnega poročevalca.) /.veva na rodov se je sestala k svojemu sedaj že 14. zasedanju. Državniki prihajajo zaporedoma. samo ministrov Male zveze še ni, ker sklepajo na daljnem evropskem vzhodu o politiki, ki jo hočejo skupno zasledovati in ki bo dala povoda za večjo razgibanost v Ženevi, kakor hitro ' pridejo semkaj. Ženevsko ozračje« se polagoma ustvarja, to je ono ozračje prenupeljeno nevidne napetosti, ki jo zakriva suknjič najstrožje smehljajoče se diplomatske uljiidnosti. Prišli so tiidi že stari semestri Ženeve, strokovnjaki, ki se jim imena nikjer ne bleščijo, a ki poznajo ta teren in vse tajne zakulisne "iti in vse strupene vrelce in so zaradi tega bolj nevarni kot pa velike diplomatske, zvezde, ki pridejo in /atonejo. Vrnili so se tudi časnikarji, slnii znanci Zveze narodov in ženevskih političnih gostiln, neizmerno verzi-rani v vseh intrigah, poznavalci vseh političnih osebnosti, njihovih slabosti in njihovih malih in velikih grehov ter vsikdar pripravljeni, da novincem v par krepkih potezah pretiš ta v i jo liolitike in ministre z vsemi potrebnimi dopolnilnimi informacijami, ki jili časnikar potrebuje, če hoče kakšnega zakrknjenega državnika spraviti do besede. Letos smo / največjim zanimanjem pričakovali jiiihoil dveh novincev: malega avstrijskega kanclerja Dollfussa in malega nemškega ministra za propagando dr. Gobbelsa. Toda Obema ne bo sijalo enako solnce. Avstrijskega kanclerja imamo tukaj radi. Vse ga ima rado. Vsi državniki si štejejo v dolžnost, da z njim pokramljajo in on je stalno obdan od smehljajočih se obrazov. Stari ženevski gostje ga očetovsko potrepljajo |>o ramah, neizmerno visoki angleški zunanji minister sir John Simon ga rad objema in 'Paul-Boncour bi ga rad vedno držal pod roko. Pri otvoritveni seji stno opazili. da daljnogledi galerije, k jer sedijo v lepih šopkih »dame Zveze narodov«, niso obrnjeni proti mrkemu Movvinckelu. ampak doli na kanclerja dr. Dollfussa. ki si ga radovedne dame s smehljajočimi očmi druga drugi s prstom podajejo. Dr. Dollfuss je letos zvezda in prava senzacija za Ženevo. Avstrija bo od tega imela le koristi in razun Nemčije ga menda ni danes nikogar v Ženevi, ki bi avstrijskemu kanclerju to popularnost zavidal. Tudi časnikarji ga imajo radi in kancler se ž njimi raz-govarju, kot da bi bil njihov stanovski tovariš. Dr. Gobbels je vkorakal prvič v Ženevo. Že njegov prihod je bil malo čuden. Na kolodvoru sta ga obstopili orjaški postavi zunanjega ministra von Neuratha in stalnega delegata pri Zvezi narodov dr. von Kellerja. Nekaj korakov pred njim pa jc marširala četica — rekel l>i mesarskih pomočnikov, lako korenjaško je izgledala varnostna četa, ki jo ie dr. Gobbels naročil, da ga brani proti morebitnim izzivanjem in celo napadom. Pomislite, prvič se je zgodilo, da pripelje inozemski delegat v mesto svetovne bratovščine svojo telesno stražo. Ivdo bi zameril ženevskim velikim in malim paglavcem. če so delali cinične opazke iu če se. je okrog Gobbelsa, ki bi sam ix> sebi in zaradi njegove vodilne vloge v nemški revoluciji — Zveza narodov ima notoriČno široko srce in vsakemu odpušča, samo da se v živi v njeno prijateljsko ozračje — strnjeno zagrnila plast neprodirljivega ledu. Gobbeisu mora biti mraz v Ženevi. Nemčija sama že ni prav priljubljena. sedaj pa prihaja še njen delegat kot da bi prišel med same bandite. Tukajšnji dopisnik »Frankfurter Zeitung«, ki ga imamo časnikarji radi, je izjavil, ri kateri sedi Giib-bels blizu Dollfuss«, se za prvega nikdo ni zmenil. Vsi radovedno pričakujejo dneva, ko bo nastopil kot glavni govornik Nemčije na manjšinski komisiji. Govornik je baje dober. K občinskim volitvam Toda tukaj zaležejo le govori, iz katerih prihaja toplota, llezkih, severnih govorniških eksplozij tukaj ne maramo. Seveda ga letos ni tukaj, onega v zlato povezanega in z briljanti posutega zastopniku Indije, i. (a.) Skupščina DN je ustanovila lele odbore: Prvi odbor y.a ustavna in pravna vprašanja, drugi odbor za finančna in gospodarska vprašanja, četrli odbor za proračun in upravo, peti odbor za človečanstvo in socialna vprašanja in šesti odbor za politična vprašanja. Tretji (razorožitveni odbor) se letos ne bo konstituiral, ker se sestane razorožitvena konferenca. O diplomatskih pogajanjih v ženevi poroča v splošnem francoski tisk zelo vzdržno. Splošno se naglasa, da se italijanska diplomacija šc vedno trudi, da obvaruje svojo vlogo jKjeredovalca v razorožit v enem vprašanju. — Echo de 1'aris« trdi, da so se snočna poganja med italijanskimi delegati in francoskim zunanjim ministrom Paulom Boncourjem gibala okoli vprašanja efektive borbenih sil. kontrole in enakosti oboroževanja. Italija sprejme jired-log o kontroli, želi pu. da se sprejme paralelno tudi konvencija, po kateri nuj bi bila Nemčija po preteku dveh let enakopravna ostalim velesilam. .Echo de Pariš« trdi, da je dr. Gobbels zelo nervozen in razočarau, ker ni prišel v Ženevo tudi francoski prvi minister Daladier in namerava zaradi tega čimprej o\-(i listi t i Ženevo. Stališče Italije Riin. 26. sept. b. Razvoj razorožitvenih pogajanj v Ženevi ni zadovoljil tukajšnje uradne kroge. Predsednik italijanske delegacije baron Aloisi iu državni podtajnik Suvich sta nadaljevala napore za sporazum med nasprotnimi mnenji. Cilj teli italijanskih naporov je, du privede razorožitveno konferenco k pozitivni rešitvi brez ozira na to, če se s to rešitvijo lie bodo uresničile vse nade, ki so se polagale na razorožitveno konferenco. Stališče Italije v teli IMgajanjili je sledeče: Mussolini jc bil glav ni zagovornik polilike zu |>opolno razorožitev. Načrt, ki ga je svoječasno predložil, je jasen doku/, za to. Popolna razorožitev je ostala trajen cilj italijanske politike. Treba bo samo počasi in oprezno postopati, kakor so izučile Italijo dosedanje izkušnjo. Pakt štirih za pud-nih velesil se je pokazal kot dragoceno orodje v te svrhe. V zadnjih dneh se je zelo mnogo govorilo o kontroli oboroževanja in je bilo tudi s tem v zvezi veliko diplomatskih posvetovanj. Stališče Italije v tem vprašanju je enO-stavno in jasno: Italija sprejme kontrolo, toda pod pogojem, poldne pa zopet nekoliko mirnejša. Zatec, 26. sept. Z nakupovanjem hmelja sc zelo polagoma nadaljuje, ker so prodticenli zelo rezervirani. Cene so neizpremenjenc in se plačuje po 37 105 Din za kilogram. Kdo je zažgal nemški parlament? Lipsko, 26. sept. (a) Prvi del procesa zaradi požiga nemškega parlamenta je končan. Iz dosedanjega zasliševanja obtožencev izhaja zlasti, lo, da van der Lubbe ni poznal svojih soobtožencev. — Glede Bolgarov je dognano, da gre za politične begunce, ki so prišli v Nemčijo iz Moskve malo pred požigom nemškega parlamenta. Izjavljajo, da niso imeli nobenih stikov z nemško komunistično stranko. — Nemški obtoženec, poslanec Torglor je odločno izjavil, da ni imel nobene zveze s jiožaroiii. Pristavil jo, da van der Lubbe ni bil komunist ne po duhu in ne po dejanjih. V drugem delu procesa bo šlo za samo dejanje, Vari der Lubbe je popolnoma osamljen. Na vprašanja predsednika odgovarja s popolno brezbrižnostjo. Edina jasna izjava njegova jo bila tedaj, ko je odklonil hrano v smislu navodil komunistične stranke. (.) van der Lubbu sc lahko reče, da je bolan, težko pa je ugotoviti, v koliko jo ta bolezen narejena. Zagrebška vremenska napoved: Povečini jasno. z lokalnim manjšim jioraslom oblačnosti jio-dnevi. Toplo in stalno vreme. I. Kako se vloži pri sodišču kandidatna lista Kandidatno listo nesela dva pismena predlagatelja na sodišče. Zakon izrečno zahteva, da neseta dva od predlagateljev listo na sodišče in ne bi bilo v smislu zakona, čc bi listo izročila dva kandidata ali namestnika ali dva druga volivca, ki nista liste podpisala kot predlagatelja. V takem primeru bi sodišče kandidatno listo zavrnilo. Nadalje zahteva zakon, da morata biLi predlagatelja pismena. ^Predlagatelja bosta pri sodišču izjavila, da vlagata dve kandidalni listi v izvirnih izvodih in toliko prepisov kandidatne liste, kolikor je volišč v občini. Poleg tega bosta z listo vložila tudi posebne »Izjave«, podp:sanc od vsa-keka kandidata in vsakega namestnika. Na pr. v občini, kjer je 18 odbornikov in eno volišče, izročila predlagatelja starešini sodišča: 1, dve kandidatni listi v izvirnih izvodih in cn prepis liste. Prepis je brez imen predlagateljev; 2. 36 »Izjav« z lastnoročnimi podpisniki kandidatov in namestnikov. Sodišče napravi zapisnik, da sia predlagatelja vložila kandidatno listo. Predlagatelja prebereta zapisnik in ga podpišeta. Predlagatelja dobita od sodišča potrdilo, da sta vložila dve kandidatni listi v izvirnih izvodih in en prepis ter 36 »Izjav«. Oba predlagatelja izjavita sodišču, da prideta po 48 urah iskal odločbo sodišča. Po 48 urah bo sodišče obema vlagateljema izročilo en izvod originalne kandidatne liste z odločbo, da jc bila lista potrjena. Drugi izvod bo sodišče obdržalo zase, prepis liste brez imen predlagateljev pa bo poslalo občini. Če bi sodišče listo zavrnilo, jc treba vložiti drugo z vsemi prilogami. Sodišče liste ne more zavrniti, če je pravilno sestavljena. Ko sodišče listo potrdi, je zadeva rešena. Oba vlagatelja liste morata biti sposobna, da dasla sodišču potrebne informacije. Aretacije eentrumašev Bamberg, 26. sept. c. Tu so bili aretirani trije člani bivše bavarske ljudske stranke, ki so vršili »propagando proti obs loječemu režimu. Pričakuje se, da bodo prejeli šc celo vrsto drugih bivših pristašev te stranke, o katerih je bilo ugotovljeno, da delajo proti novi vladi. Litva dela topove za Nemčijo Pariz, 26. sept. (a) Ker se jc razširila vest iz angleškega vira, da delata dve tovarni na litavskcm ozemlju za Nemčijo, in sicer ena topove, druga za strupene pline, jc litovsko poslaništvo v Parizu izdalo noto, v kateri to vest kategorično deman-tira. Potres v Italiji Rim, 26. sept. (a) Davi jc bil v Italiji hud potres. Potres je bil tako silen in je tako dolgo trajal, da so se pokvarile vzmeti potresomerskih aparatov. Tudi iz Anconc poročajo, da so tamkajšnji potresomerski aparati zabeležili prav tako ob 4.33 izredno hud potresni sunek; sunek so občutili tudi v mestu samem, vendar ne hudo. Aparati se niso pomirili celi dve uri. Vendar doslej ne poroča;o nc o škodi ne o človeških žrtvah. Po najnovejših vesteh iz Abruzzov jc bil potres hujši, kakor se jc moglo soditi iz prvih poročil-Dozdaj so našteli v majhnih vaseh med Culmono in Chietijem 12 mrtvih in 60 ranjenih. Iz Lame dei Peligni v pokrajini Chieli pa poročajo, da je potres zahteval šest smrtnih žrtev. Bolgari a - Jugoslavija Sofija, 26. sept. (a) Bolgarska uradna brzojavna agencija poroča, da bodo bolgarski cerkveni dostojanstveniki obiskali Jugoslavijo v času med 12. in 25. oktobrom. V tem od|x>slanstvu se bodo nahajali metropoliti Stelan, Pavle in Pajsije, epi-skop Boris, profesor Cankov in gg. Miliajlo Madžarov in Cvetinov. Delegacijo bo spremljal prof. Dimitrije Dolgerov, glavni urednik »Cerkvenega vestnika«, dalje protojerej Konstantin Koužuliarov, urednik »Pastirskega dela«, in Marin llariband-žijev, tajnik svečeniškega društva. Belgrad, 26. sept. m. Iz Nenotina poročajo, da je prispelo včeraj v Negotin 50 bolgarskih športnikov iz Vidina, ki so člani športnega kluba »Bditi« in ki so odigrali tekmo z negotinskim športnim klubom. Bolgarski gosti so po tekmi korporalivno ! odšli na kmetijsko razsiavo, kaieri je priključena tudi slikarska razstava. Tu jc došle Bolgare toplo pozdravil v imenu svojih tovarišev slikarjev naš umetnik Verner. ki je v znak bratske [pozornosti poklonil vidinski občini veliko umetniško sliko. Za prisrčne pozdrave in darilo se je v imenu Bolgarov zahvalil uradnik vidinske občine Ranev, ki je med drugim izjavil, da je izredno srečen, da lahko kot zastopnik Vidina jTonese svoji občini dragoceno sliko, ki jo bo mesto hranilo kol dragocen spomin. Sodišče za zaščito države Belgrad, 26. sept. m. Kakor je Slovenec« že poročni, se bo 30. oktobra začela razprava proti nekaterim mladim ljudem radi razširjanja komunizma. Pred sodiščem se bodo zagovarjali sledeči akademiki: Boris Bojmilovič, Konrad VVenigerliolz, Dušan P>ole, Ludvika Šentjurc, Jovnna MujiačeviP, Fedor Kovačič in Boris Kidrič. Za razpravo je že sestavljen senat, kateremu predseduje kasaeijski sodnik Vasa Petrovič, od Slovencev pa je v sCnalu dr. Štuhec. Koliko mostov je porušenih Belgrad, 26. sept. (a) Katastrofalne poplave v dravski banovini so povzročile ogromno škodo na državnih in banovinskih cestah. V Krški vasi na državni cesti št. 2 je vodovje odneslo gornjo konstrukcijo lesenega mostu. Promet je ustavljen na državni cesti št. 2 od brežiškega mostu do Kostanjevice, na državni cesti št. 50 od Celja do Vojnika in na državni cesti št. 52 od Ribnicc do Livolda. Na banovinskih cestah je porušen leseni most čez Savinjo v Celju na banovinski cesti št. 32. dalje leseni mostovi čez Krko v Soteski in v Dvoru na banovinski cesti št. 13, prav lako jc porušen leseni most čez Krko v Dragi na banovinski ccsti št. 15. Porušena sta ludi dva lesena mostova čez Bistrico v Duplici na banovinski cesti št. 187 in v Stahovici na banovinski cesti št. 9. Promet je ukinjen na banovinski cesti št. 15 med Planino in Rakekom, na banovinski ccsti , št. 54 med Planino in Logatcem, na banovinski cc 1 sli št. 13 med Dvorom in Sotesko, dalje med Kamnikom in Gornjim Gradom, pri Zagorju, pri Dup lici, pri Sevnici, pri Brežicah, med Šoštanjem in Doličcm, pri Celju in na cesti Laško—Jurkloštcr, Rimske toplicc. II. Vprašanja in odgovori Nepismen kandidat. J, M. J. Lahko kandidira tudi nepismen kandidat, toda ne na prvih šestih mestih. Na »Izjavi« ga mora podpisati kak drug moški, ki se podpiše in poleg tega šc dve priči, ki s podpisom potrdita, da je bil podpisnik po >b-laščen od nepismenega kandidata za podpis. N'a pr.: A nc zna pisati; podpiše ga B takole; ime A s pripombo; podpisal B in podpis B, Priči C in D napišeta; Potrjujeva, da je B pooblaščen od A njega podpisal. Podpisi C in D. Izsiljevanje in podpis. K. Š. R. Občinski uslužbenec je od Vas zahteval, da podpišete kandidat-no listo. Ker ste podpis odklonili, Vam je zagrozil, da Vam občina ne bo plačala, kar Vam jc dolžna za izvršena dela. Vsiljivca ste vrgli skozi vrala. — Prav ste storili, da ste izsiljcvavcu pokazali vrala. Najboljši odgovor na tako izsiljevanje je, da takoj izterjate od občine dolžni znesek; občinskega uslužbenca pa javile državnemu tožilstvu. Tudi občina ga mora klicati na odgovor; za to jc pa čas šc več tednov, ker taka stvar nc zastara takoj. Narodni poslanec in kandidatura. K. U. V. Vprašate, če narodni poslanec lahko kandidira na prvem mestu (za župana)? — Narodni poslanec lahko kandidira za župana; če bo izvoljena njegova lista, bo pa moral odložiti župansko ali pa poslansko čast. Tako pravi zakon o narodnih poslancih. Župan in poslanec obenem ne more biti. Razrešeni župan in kandidatura. J. Ž. A, Občani Vas hočejo kandidirati na prvem mestu. V bližnji preteklosti ste bili obsojeni na 400 Din globe pogojno, ker ste po nepotrebnem nekomu nekaj resnice povedali. Vprašate, če smete kandidirati na prvem mestu. — Seveda smele kandidirati na prvem mestu. Ko bi le bili vsi občinski odborniki tako neznatni grešniki kakor sle Vi! Žlahta in kandidatura. S. J. M. Zet sme kandidirati za odbornika, tasl za namestnika; oče za odbornika, sin za namestnika. Če pa bi kasneje prišel eden od teh v upravo in drugi za odbornika, bi moral odbornik odložiti odborniško mesta. Kraljevo dobi katoliško cerkev Belgrad, 26. sept. m. Iz Kraljeva poročajo, da zelo napredujejo gradbena dela tamkajšnje katoliške, cerkve, ki bo že meseca novembra dokon canu. Corkev I »o posvečena 10. novembra leto«. Obiskal jo ho belgrajski nadškof Rodič. Istega dn« se bo ustanovila nova rimsko-katoliška župnija, ki ho štela okoli 3000 duš in bo obsegala mesta ilžice, Cačak, Krušova« in vse ozemlje od Kraljeva do Raške na eni strani iu od Kraljeva do Gornjega Milanovca na drugi strani. Zahteve pekov Belgrad, 26. sept. m. Na konferenci pekov, k) je snoči končala svoje delo, je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri se med drugim zahteva, da sc ukine 3% prometni davek, ki ga morajo plačevali peki in da se dovoli večja svoboda dela v pekarnah lako ponoči in podnevi, da se lahko pete, kadar nanese potreba. V resoluciji sc nadalje zahteva, da se prekličejo vse prepovedi, ki so bile izdane brez sodelovanja pekovskih organizacij. Zastopniki pekov nadalje zahtevajo, da sc spremeni § 89 pravilnika o nadzorovanju hrane v tem smislu, da bi se izdeloval kruh po stalttih cenah 8, 4, 2 in 1 Din in da sc teža leh kosov odredi po krajevnih cenah za moko in po režiji. Peki nadalje zahtevajo, da sc spremeni tudi § 50 obrtnega zakona v soglasju' s predpisi zakona o pobijanju draginje. Prav tako zahtevajo spremembo zakona o zaščiti delavstva glede pravic delavstva za čezurno delo in za neizplačane prejemke katerekoli vrste. Ta sprememba naj se izvrši v tem smislu, da delavec lahko zahteva izplačilo teh zaslužkov najkasneje v teku 6 tednov. V nasprotnem slučaju ta pravica zaslara. Spremenili sc morajo tudi predpisi, po katerih sc mora čezurno delo plačevati s 50% po viškom. Plačilo za čezurno delo naj bi se znižalo na 25%. Od trgovinskega ministrstva zahtevajo peki, da sc čimprej ustanovijo v centralnih obrtnih zbornicah strokovni kurzi za s popolnitev znanja kandidatov za pekovske mojstre. Izvoljen je bil poseben ožji odbor, ki ima poleg drugega tudi nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovitev Zveze pekov kraljevine Jugoslavije. Za zastopnika slovenskih pekov jc bil izvoljen v ta odibor Jakob Koren iz Maribora. Drobne vesti Belgrad, 26. sept. m. Na tehnični fakulteti ljubljanske univerze je postavljen za asistenta s pravicami uradnika 7. pol. skupine inž. Anton Kuhelj, do sedaj profesor na srednji tehnični šoili v Ljubljani. Moskva, 26. sept. c. Listi zelo prisrčno pozdravljajo prihod ameriškega polkovnika Lindbcr-ga s soprogo in naglašajo, da se more ta obisk smatrati za znak zbližanja med Rusijo in Ameriko. Vlada je pripravila Lindbergu sobe, v katerih jc pohištvo iz bivšega carskega -doma. Popisovanje inozemcev Vsled razpisa kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, /, dne 31. avgusta 1933 VI No. 17.177-1 so ima sestavili točen seznam vseh inozemcev, ki so zaposleni v dravski banovini. Radi tega poživlja Uprava policije v Ljubljani vse delodajalce, da prijavijo najkasneje tekom 8 dni vso jiri njih zaposlene inozetnee ne glede na ka-kavost zaposlitve, po posebnih obrazcih v dvojniku, katere dobijo proti plačilu 50 par od komada v prijavnem uradu Uprave policije v Ljubljani oz. na vseh stražnicah, kjer bo tudi vrniti' izpolnjeno tiskov i ne. Zoper one delodajalce, ki se ne bi odzvali lenni jiozivu, se bo uvedlo postopanje po čl. 09, t. 3. zakona o notranji upravi, objavljenega v Urad. listu št. 76. dne 23. julija 1929, ' Uprava policije v Ljubljani. Nocojšnm seja Male zveze Bukarešta, 26. sepl, k. Včerajšnja seja ministrov Male zveze, ki je Ira.jala štiri ure, jc politične kroge zelo iznenadiia. Seja <-amreč ni bila napovedana. Naglaša se važnost problemov, ki so na dnevnem redu, kakor tudi okolnost, da bodo ministri Male zveze imeli dares in jutri še po dve seji. Na včerajšnji seji so po informacijah Di-mincacc razgovarjali zunanji ministri c položaju v zvezi z obnovitvijo srednje Evrope. V tem pogledu odobravajo države Male zveze v»c dosedanje akcije. Na snečnji seji je bilo govora tudi o zadnjih obiskih madjarskega zunanje Ja ministra Kanye v Parizu in nemškega podkanelerja Paj>e-na v Budimpešti. V romunskih političnih krogih potrjujejo vest, da bo češkoslovaški zunanji minister dr. Bcncš odpotoval kot predstavnik Male zveze v Rim, da sc razgovarja z Mussolinijem, 30 milijonov Din škode Vode počasi odtekajo — Vsepovsod se kaže strašno razdejanje in opustošenje 1'ovodenj v Ribnici: Reševalna dela ul) z Klane m mostu. Povodenj v Ribnici: Reševanje hlodov is valov, ki drve po cesti proti trgu. Ljubljana, 26, sept. Strah, tf'0'0 in nesrečo prinašajoče vode, ki so sc razlile po lepih ravninah in dolinah Slovenije v takem obsegu, kakršnega ne pomni niti stoVtna kronika, se ponekod počasi, drugod pa naglo umikajo v struge rek. Nalivi so trajali dobre tri dni, a prinesli so nam tako katastrofo, katere ni šc mogoče dojeti v pravem obsegu. Jesensko sonce nam sije v vsej svoji toplimi. V po- Ljubljansko barje: Pogled z Galjevice proti Ižanski cesti plavljenih krajah ljudije že hite pospravljati, v kolikor je voda odtekla in šele sedaj zro vse razdejanje in pustošenje. Na mnogih krajah je voda porušila lepe domove, kjer je kraljeval mir, četudi so mnogi kmetovalci zrli s trpkostjo v bodočnost, ker jih tarejo razna, skoraij nezmagljiva bremena, toda ves up so polagali, da jim bo jesen prinesla zažeijeni plod njihovega dela, da bodo spravili pod streho jesenske pridelke, kii so za vse najvažnejši. Strahoviti nalivi pa so potegnili križ čez vse račune. In sedaj kmet zre sadove svojega celoletnega truda! Rodovitna polja so bila mahoma spremenjena v pustinje, vse je uničeno, tako da ne bo mogel kmet spraviti niti bilke pridelkov, ne bo mogel prenesti drugih težav, ki ga tarejo na zimo. Res, kmet je tih junak, ki prenaša udarce elementarnih nezgod z vso udanostjo, a hkratu nosi v srcu krepko upanje, da mu bo Stvarnik prihodnja leta bogato poplačal njegova prizadevanja in njegovo trpljenje. Naš kmet je redkobeseden, zlasti v težkih nesrečah, toda, kar pove, je resnica. Mnogi kraji, ki niso bili prizadeti po teh povodnjih, globoko sočuvstvujejo s svojimi trpečimi brati in marsikje se je utrnila solza, ko so čitali poročila iz poplavljenih ozemelj. Kakšen obseg je zavzela zadnja povodenjska katastrofa, smo krajevno v glavnih obrisih že označili. Dve tretjini Slovenije sta bili pod vodo. Kako velika pa je materijalna škoda, tega danes še ne moremo točno v številkah izraziti, niti ni še zbran cenilni materijah Porušenih jc bilo po p o vod nji 22 banovinskih mostov, večjih in m?mijših. Pri Krški vasi na Krškem polju je razdejan velik državni most. Mnogo so zaradi povodniji trpele razne ceste. Banska uprava je odposlala na razne kraje svoje strokovnjake, da pregledajo obseg po-vodnji in ugotove škodo. Inženjerji tehniškega oddelka so odšli v poplavljene kraje, da prouče vse razmere in stvarno poročajo pristojnim oblastem, ki so pač moralno obvezane, da priskočijo na pomoč poiplavljencem. Že sedaj cenijo škodo, povzročeno po povodenjski ujmi, na javnih napravah, tako po cestah in na mostovih, na približno 15 milijonov dinarjev. Toliko bo znašala približno škoda na javnih napravah. Kolikšna pa jc škoda, povzročena našemu kmetu, vasem, občinam in drugim? Koliko lepih domov je razdejanih? Koliko polja je uničenega? Na la vprašanja danes še nikdo ne more točno odgovoriti. Tehnični razdelki, kakor se imenujejo uradi na deželi, ki združujejo več okrajnih na eistev v pogledu tehničnih naprav, dalje vsi cc-tni odbori sO prejeli od banske uprave ukaz, da p edlože do 5. oktobra točna poročila o povodnjih in škodi. Ti bodo poročali samo glede javnih nar>rav. Cenilne komisije, ki se sestavljajo po posameznih občinah, pa bodo predložile poročila o šik' dah po vaseh, na njivah in poljih. Ta škoda je velikanska in že splošen pregled kaže, da bo znesla tudi okoli 15 milijonov dinarjev. Lahko rečemo, da bo celotna škoda v Sloveniji znesla nad 30 milijonov dinarjev, gotovo pa nc manj. Ta škoda ni pretirana in bo naibrž še VCL Vse reke počasi zavzemajo normalno stanje. Savn »e je že v gornjem delu tja do Zaloga povrnila v svoio strugo. Pri Črnučah je stanje skoraj normalno, je samo še 50 cm nad normalo. Barje se prav počasi suši, kajti Barje je nekak bazen, ki sprejme ob povodnjih velikanske množine vode, ki pa se potem zelo počasi odtekajo. Ljubljanica je od včeraj do danes padla pri Fužinah za približno 60 cm, toda še vedno je nad normalo. Pri napravah elektrarne drugače teče normalno v sekundi 40 kub. metrov vode, ob teh poplavah se je množina podesetorila. Silna povodenj je odnesla vodomersko napravo, ki jo je fužinska elektrarna postavila v Mostah v bližini znane gostilne »Pri sedmici«. Ta vodomerska naprava je električnim pot m registrirala v elektrarni sami stanje Ljubljanice. V Mostah samih je voda segala že do ceste. Tudi ostale reke so močno upadle za 50 do 100 cm. Drava je zelo padla. Kolpa prav tako. Krka počasi stopa v svoja korita. Mnogi potoki, ki so se spremenili med nalivi v prave hudournike, so že prav skromni in že ne kažejo znakov kakšne povodenjske katastrofe. Položaj na Barju se od ure do ure izboljšuje. Sedaj se še le pozna, kakšno veliko škodo je voda napravila Barjanom. Po mnogih domovih jc nane-šenega na kupe umazanega blata, naplavljcno je razno dražje, njive pa so zabasane z razno navlako. Ižanska cesta je bila danes dopoldne prosta za promet. Pod vodo pa so še cesta v Črno vas in Lipe, cesta na Havptmanico in Peruzzijeva cesta, ki vodi od barjanske šole na Ilovico. Voda se tu prav počasi odteka. Jutri bodo pa tudi tc cestc že proste in dostopne. Na Havptmanici vlada velika revščina. Ljudem primanjkuje vsega. Ni kruha in tudi ne ostalih živil. Prihodnje dni bo ccnilna komisija pregledala vse območje Barja, ki spada pod mestno občino. Kako je divjala gorenja Krka Potok Višniica več ko sto let ni bil tako zdivjan Šmihel, 25. sept. 1933. Krka in njeni dotoki so narasli v ogrom-men veletok. Ponižen potok, ki mu ljudstvo pravi Breg, zemljevid pa Višnjica, se vije ob cesti Stičina Krka. V noči od petka na soboto se je spremenil v jezero, ki je zalilo vso lepo ravan južno od Stičine, in uničil vse jesenske pridelke. Zelo veliko so trpeli mlinarji. Največjo škodo ima mlinar Anton Zupane, kateremu je voda spodkopala žago, podrla vse škarpo in pota odnesla ogromne množine zemlje, mlin pa zasula z razno naplavino. Sredi noči je moral svojo družino prenesti iz ogrožene hiše čez deročo vodo na varno. Potok Breg ali Višnjica je dosegel žalosten rekord, da je narastcl za en meter nad svoj, dosedanji stoletni maksimum. Ker so sc iz vseli strani in votlin valile tako ogromne mase vode v Krko, je tudi ta zdivjala, kakor še nikdar, kar pomnijo najstarejši dolenjski očanci. Ker se je Krki očitalo, da je lena, se jc radi tega grdega obrekovanja spravila nad mostove, ter je kar po vrsti odnesla vse lesene mostove proti Hrvatski. Prva žrtev je bil most. ki veže Velike in Male Lese. nato Kramparjev most v Marinči vasi. Pri elektrarni v Zagradcu je odnesla na levem bregu ogromne množine zemlje in pretrgala most proti Malem Globokem. Muščev most pod Dečjo vasjo je tudi odplaval, ter spodbil most |vod Draščo vasjo, oba skupaj sta razbila most mlinarja Ivanca pod Klečetim. V žužemberku je klubo-val Krki leseni most mlinarja Rojca in edini ostal, čeprav zalit ž vodo. Tudi novi banovinski most pod žužemberskim gradom je bil ves pod vodo. Banovinska mostova na Dvoru in Soteski sta se tudi preselila v toplejše kraje; prav tako tudi most v Dolenjem Polju. Edino trije novi mostovi na Krki v Zagradcu in šmihelu so vzdržali in bili še visoko nad votlo. Od Šmihela do Vavte vasi pa je bil vsak prehod čez Krko nemogoč. Nekdo iz Slavce vasi je bil na Dvoru v trgovini. Med tem je votla narastla in je moral hoditi domov 4 ure čez most pri šmi brin. Pol žužemberske župnije je bilo ločene od cerkve, šole in vseh uradov. škoda je ogromna. Jesenski pridelki ob vodi in po dolini so uničeni. Vse nižine so zalite z vodo. Korenje, repa. koruza tudi še ponekod krompir in proso je pod vodo. Spomladi je povodenj uničila po nižinah krompir in koruzo, da so morali kmetje preorati in sejati ajdo. Sedaj pa je tudi ajda pod vodo in uničena. Vresničil se je pregovor, da vzame moča tri kose kruha, suša pa le enega. Ljubljansko barje: Nu Brestu ob ižanski ccsti je vse v vodi. Naval voda v domžalski okolici Domžale, 25. sept. Deževje, ki je v mnogih krajih prizadejalo občutno škodo, tudi Domžalam ni prizaneslo. Kamniška Bistrica, Rača in Pšata so prinesle s seboj take množine vode, da so mahoma prestopile bregove in poplavile polja in vasi. Prava povodenj se je pričela v soboto zjutraj. Ob pol osmih zjutraj je Bistrica po svoji stari navadi prestopila bregove in začela majati mostove. Nekateri so p kljubovali, drugi so pa podlegli, tako n. pr. most na Duplici ter v Radomljah, brv na Lorki pri Ihanu ter most v Biščah in Beričcvcm. Voda, ki je prestopila bregove, jc bila ponekod tudi 1 meter visoka. Gnala jc s seboj silne množine peska in vejevja, ki ga jc odlagala ter njive i,n travnike spremenila v prod. Nabiralci drv so pa imeli seveda obilen lov. To jc trajalo do popoldneva. Proti večeru jc začela upadati. V Domžalah v splošnem v hiše ni prišla, huje pa je bilo v tem oziru v Ihanu, kjer so jo imeli v nekaterih hišah do oken. Najhuijše je bilo v Trzinu. Pšata, ki hitro na raste, jo jc udrla kar po cesti ter poplavila vso vas. Trzin je bil sličen nekdanjim stavbam na ko-Ich. Voda je prišla vasovat tudi na Trzinski ko lodvor ter poplavila progo. Vsi kanali so bili polni, tako da se ni poznalo, kje ie sploh prava struga. Zaganjala sc je ludi v železniški nasip, tako da je bila vožnja z vlakom na nekaterih mestih skoroda nevarna. Poplavila jc ' ves spodnji dek Trzina, udrla v hiše, polem pa jo je mahnila po banovinski cesti proti Dobravi, kjer sc jc porazgubila po travnikih. Ostala množina Pšate pn je drla med silnim bobnenjem naprej. V Dragomlju, ki leži ob Pšati, sc povodenj že ni tako hudo občutila. V hiše vo. da ni vdrla, ampak jc samo poplavila travnike in pa cesto, ki pelje proli Ljubljani. K sreči on ni hilo nikicr nobc-ne človeške /.rlvfc Strahote dofenfe Krke mešala močnik. Žele na odločno zahtevo drugih je zapustila nevarni kraj in se solznih oči izselila. Krka je naraščala 'tako naglo in silno, da se je v noči od sobote na nedeljo v par urah dvignila vodna gladina za celih 70 cm. Kaj takega tudi stare kronike ne beležijo, da bi kdaj povod-nji v naših krajih zavzele tako katastrofalni obseg. Žalostno sliko nudi tudi polje- Koruza je pod vodo in gotovo je, da se bo do malega zrelo zrnje v vodi napelo in pognalo kali. Enako bo uničena ajda, ki je krasno obetala. Buče plavajo, liki pomorske mine, po umazani vodni površini in vodni valovi jih tirajo in ženo dalje proti Brežicam v naročje Save. Katastrofalna bo povodenj tudi za številno divjačino v širnem krakovskem gozdu, ki je ves pod vodo. Že druga leta je tam vse poginilo ob povodnjih, ki se po strahotah z letošnjo niti zdale-ka primerjati ne dajo. Dobrodošla pa bo povodenj številnim ribam v Krki, ki se, po spričevanju domačinov, kaj rade hranijo s poplavljeno ajdo in*jo ob takih prilikah baje obero do poslednjega zrnca. Ljudje obupujejo in postajajo malodušni. Uničen jim je živež, bliža se kruta in neizprosna zima in poleg tega denarja nikjer. Še so morda pri nekaterih hišah tiščali par kovačev ali stolakov za slučaj bolezni in najhujše čase ,a zadnje dni sc morali neizprosno oddati tudi to, da sedaj nimajo ničesar, ničesar drugega kakor golo življenje, domove in prazno, izmozgano zemljo. Vinograd je včasih vrgel nekaj stotakov za obleko in živež; letos tudi tega ne bo, ker grozdie vsled deževja poka, gnije in plesni, da bo pridelek kisei in do skrajnosti slab. Težko je življenje sedaj za našega kmeta, ki le v veri še najde moči in krepčila, da truden ne opeša in ne klone v bridkih dneh. Št. Jernej, 24. .-,ept- Kakor razburkano morje divja te dni naša Krka in z rjavimi, razsrjenimi valovi ruši domove in uničuje živež. Vsa silna vodna masa je prihrumela tako nenadno in nesluteno hitro, da so ljudje komaj še v zadnjem trenotku zbežali in si rešili življenje, ne da bi mogli preje odpeljati vso živino in rešiti druge neobhodne stvari. Živina žalostno bega. Mnoge živali v skrajnem obupa kar junaško zaplavajo v globoko vodo, da se človeku zdi, ko vse to gleda, kakor bi povodne pošasti brodile in plavale po umazani in razburkani vodi. Domačini hite omagujoči živini na pomoč. Ker ne morejo do nje peš, zajahajo konja, ga poženejo v vodo in tam plavajoči živali navežejo vrv okoli rogov in jo potegnejo na suho. Iz svinjaka so ponekod rešili prašiče tako, da so dvignili strehe in potem z vrvmi potegnili živali k-'išku. Druge rešitve ni bilo, ker so bili svinjaki od zunanje strani že preveč visoko zaliti z vodo. Med glasove živine se gube kriki domačinov, mož, žen in otrok, ki obupno tarnajo. Srce jim reže bolečina, ko morajo sredi dežnih nalivov in obdani okrog in okrog s strašno, vseuničujočo vodo, zapuščati drage domove in iskati zavetja pri gostoljubnih prebivalcih sosednjih vasi. Težko | se ločijo in mnogi vztrajajo do zadnjega. — V 1 Breški vasi, na primer, je stara ženica junaško vz.trajala ob ognjišču stoječ do kolen v vodi in Povodenj v Celju: Masarjkovo nabrežje in Savinia. Foto Pelikan. Celic. -i":,.: • «-;'•. • **• »v »M. -.i yW: 15* I >.-.>iw®!v > / -•i'1'- V Strugah voda le počasi upada Doslej je upadla za 20 cm — Prebivalstvo je lačno in bolno Struge, 215. septembra. Včeraj proti večeru je začela voda počasi upadali. Upadata je vso noč in tudi danes, vendar sil^io počasi, tako da bodo točno držale izpovedbe domačinov, da se bo voda držala v kotlini okrog 1 I dni. Vzrok temu počasnemu vpadanju je ta, da je struška kotlina nn vseh straneh močno zaprla. Voda se more odtekati samo skozi požiralnike na dnu številnih globeli, .le resna nevarnost, da bi se li požiralniki zaradi velikega in vsakovrstnega ma-lerijala, ki ga je voda odplavila iz hiš in drugih gospodarskih objektov, zamašili. V tem primeru je odtok vode sploh nemogoč. Da bi pa oprostiji požiralnike tega materijala, bi bilo nemogoče, ker ležijo požiralniki ponekod 20 m pod vodo. Pomožni akcijski odbor, ki se je osnoval, kakor smo že poročali včeraj, je bil danes ves čas na delu. Iz Dobrepolj so pripeljali v Struge par tisoč kilogramov krompirja in koruzne moke. Vse to se je razdelilo lačnemu prebivalstvu. Stanje teh ne-srečnežev je silno žalostno. Urez strehe so, brez živil, živina nima nikake krme. Akcijski odbor je odredil, da se v teku prihodnjih dni nakupi seno za živino. Najhujše je s prašiči, ker nimajo zanje nikake reje. Ukrenjeno je, da prašiče domačini pokupijo in zakoljejo. S tem bo najbolj ustreženo domačinom, ker pridejo tako vsaj do izdatne hrane. Velika težava je tudi s preskrbo pitne vode. Kolikor je bilo Se vodnjakov izven poplavljenega ozemlja, so vsi neuporabni, ker je do njih skozi zemljo prodrla umazana in blatna voda. Potrebno bi bilo, da bi poslali v te kraje tudi zdravnika, ki l>i skrbel za zdravstveno stanje prebivalstva. Pojavila so se namreč že številna obolenja zaradi močnega prehlajenja, pa tudi zaradi zaužite vode. Najbližji zdravnik pa je oddaljen iz Strug 1(1 km. Najtežje je s prenočišči. Žalostno je gledati, Potop v Loškem potoku Loški potok, 25. sept. Zadnja povodenj je pri nas napravila strahoto. Med t lokom in gromom je bilo, kakor ob potopu. Strelu je treščila v gospodarsko poslopje posestnika Oražma, Mali log ste*. 39. ubila I živinče in napravila občutilo škodo, lo jc bilo v petek. Naslednja dva dni je deževalo naprej, in podzemeljske votline so butale vodo na površje, da je šumelo kakor pravi morski vihar. Iletje in Travnik sta bila poplavljena, kakor /e leta nazaj ne. V Retjah se je odprl i Gričencac, na katero so ljudje že pozabili. Uničeno je vse. kar je zunaj. Okopavine IkkIo vse segnile. Pravijo, du je ta voda strupena. Čudno, pri nas ni \ode. takoj je suša. Če pa pride hu. sept. t. I. v veliki Unionski dvorani, bo nudila obiskovalcem mnogo lepega užitka. Predaval bo predsednik Združenja dobrovoljcev, slepi invalid, podpolkovnik Lujo Lovrič, največji junak iz naših osvobodilnih bojev in izvrsten govornik, nadalje nas bo zadivila s svojim srebrnočistim sopranom o|ierna pevka ga. Zlala Gjungjevac-GaveK la, kateri sc bo pridružil priljubljeni operni tenor g. Josip Gostič. Priznani oktet »Ljubljanskega Zvo na«, ki je ravno letos absolviral uspešno turnejo po slovenski Koroški, nam bo zapel naše najlepše j-e-smi in orkester narodnega železničarskega glasne nega društva »Sloge« nam bo pod umetniškim vodstvom svojega dirigenta g. Ileriberla Svetla zaigral nekaj prav lepili točk. Vsak obiskovalec bo prišel tedaj na svoj račun. Vstopnine ni. >Rdeči križ« bo pobiral lc skromne prostovoljne prispevke. Začetek točno ob 20. 0 Izlet za trgatev v Šentruperško dolino »Krka« priredi v nedeljo 8. oktobra izle'. v Šentruperško dolino. V ta namen organizira poseben vlak, ki bo odpeljal z glavnega kolodvora okol; 6 zjutraj in se bo vračal iz Mokronoga in Št. Ru-perta okoli 6 zvečer. Natančen vozni red se še določi. En del izletnikov bo izstopi! na Mirni in si bo na poti od Mirne do Šentruperta ogledal izmed 11 gradov, kolikor jih stoji v tej širši javnosti še neznani šentruperški dolini, tri, in sicer Mirno, Rakovnik in Škrijevo. Vsi ti gradovi stoje v razdalji komaj ene ure. Drugi del izletnikov izstopi v Mokronogu. Stroški za vožnjo tja in nazaj, za bogato kosilo z vinom, za večerjo — jedli bomo pražene piske! znašajo 55 Din, brez hrane pa 35 Din! Nekaj grozdja dobe izletniki zastonj, sicer pa po 3 Din liter. Izvrstno vino se bo točilo v zidanicah po 6 Din liter. Prijave sprejema Folo-turist Lojze Šmuc nasproti Uniona, obe pisarni Putnika in drugi. © Zastrupljcnje s plinom. Včeraj okoli 5 popoldne se je v kemični lovarni zastrupil s plinom 35 letni delavec Jože Bcrič, doma z Brda pri Viču. Berič jc imel delo, kjeru je gorel plin, ler ga je nekoliko vdihaval ter se onesvestil. Takojšnja zdravniška pomoč v bolnišnici pa ga je rešila nevarnosti za življenje. I © Svetovno literaturo lahko čitaš in razumeš, če znaš mednarodni jezik Esperanto. Klub espe-rantistov v Ljubljani bo otvoril v četrtek 28. t. m. ob 7 zvečer tečaj za začetnike. Učnina 10 Din mesečno, brezposelni učnine prosti. © Gospodinjam se priporoča posredovalnica Kolodvorskega misijona, Kotnikova ulica 8 (Marijin dom). Kulturni obzornik B. Shaw: Sveta Ivana (K nocojšnji premijeri v dramskem gledališču.) Izmed vseh katoliških svetnikov, katerih mnogi imajo pestro življenje za seboj (spomnimo se samo n. pr. Sv. Frančiška Asiškega, ki je iz bogatega trgovskega sinu postal religijozni asket), je sveta Ivana, vobče Devica Orleanska imenovana, zanimala največ pisateljev. Zgodovinska, cerkvena in leposlovna literatura, ki je pisala o njej, je tolikšna, da obsega majhno knjižnico. Literarno so obdelavah njeno življenje pisatelji različnih umetniških smeri in različnega svetovnega nazora. Spominjamo se predvsem Schil-lerja, ki jo je kot romantik postavil močno pove-ličano, antipoda, Ui jo je skušal ironizirati, a je bil vendarle preveč enostranski, pa Voltaireja. Zanimivo zgodovinsko literarno studijo o njej je napisal Anatole France, čeluui njegovo delo s katoliške slrani ni neoporečno. Eden izmed največjih satirikov sodobne svetovne dramatike, Bernard Shavv, pa je v svoji dramatski kroniki hodil srednjo pot. Njegovo delo, ki stopa tako prvič na slovenski oder. obsega 6 slik s satiričnim epilogom. V delil je zgostil vse najvažnejše trenolke iz Ivaninega življenja, pokazal v6o pestrost in kaolič-nost dobe in okolice, v kateri je morala Ivana živeti in umreti.* Res je, da satirik Shaw ni s tem delom zatajil samega sebe. marsikje se je po-smehnil, toda v osnovi je bil pravičen. On Ivane ne poveličuje, ker ve, da je niti ni treba poveličevati, poveličala se je sama s svojimi deli. Pač pa mestoma ostro šiba slabosti in nemoč sodobnikov, ki so Ivanino delo ovirali in ji zapirali pot do njenega visokega cilja. Toda tudi tam, kjer šiba, kjer se posmehuje, šiba človeško slabost in nemoč nasploh. Lahko bi rekli, da je pokazal v svoji drami tragedijo človeka, ki je bil od Boga poklican, ki j® čutil v sebi božji glas, da napravi nekaj velikega, pa so ga pri tem maloverni ljudje ovirali in na koncu celo ugonobili. Izmed vseh katoliških svetnikov je sv. Ivana mogoče' najpopularnejša. Francosko ljudstvo jo časti vsako leto, ko se ponavlja obletnica njene smrti. Sv. Ivana je takorekoč naroden francoski svetnik. V njen spomin je v Franciji postavljenih več znamenitih spomenikov. Shavvova drama je prav gotovo v leposlovni literaturi eden izmed najznačilnejših spomenikov, ki ga ji je dala literatura. Delo je pestro, dogodki se vrstijo z veliko naglico, vedno večjo dramatično napetostjo, dokler se ne zaključijo v 6. sliki s tragično Ivanino smrtjo. Toda Ivana že pred smrtjo čuti, da mora umreti, da ni izhoda, in v Bogu vdana umre. Da poveže preteklost in sedanjost, da se tudi na koncu še nekoliko posmehne, je napisal Shavv satirični epilog. Ta epilog bi naj bil nekakšen pro-roški, vizionarni pogled iz leta 1456. v bodočnost, do naše sedanjosti. Lahko bi ga imenovali »Sanjski epilog«, četudi ni v njem nič iz sanj, ampak iz gole resničnosti. Pri vprizoritvi tega dela nastopi ves moški dramski ansambel, povsem nova inscenacija se je izvršila po načrtih inž. arh. Franza, nastopali bodo vitezi v popolni bojni opremi (železnih oklepih) itd. Skratka, delo je najskrbnejše pripravljeno in opremljeno. Po svoji jasnosti, pestrosti in zanimivosti utegne postati v lepem pomenu zgodovinska ljudska predstava. O moderni cerkveni arhitekturi Univ. proiesor iz Varšave, dr. Paul Stygcr, piše v eni izmed zadnjih številk »Osscrvalore Romano« o »Dobrih in slabih straneh cerkvcne umetnosti«.. Pravi, da niina v mislih na.jpreliranejših oblik moderne cerkvene arhitekture, marveč le one »zmerne oblike, ki nc nudijo nevarnosti, da : bi zamenjal žitnice, tvornice, kino-gledališča, ma-| gazine in kolodvorska skladišča s ccrkvenimi slav-i bami«. Kaj je karakteristično znamenje moderne cerkvene arhitekture? Moderne cerkve so več ali manj širokoprostorna poslopja iz železnega betona s čim preprostejšimi linijami, ravno streho in mrzlimi stenami. Celoten videz zgradbe je preprost, rekli bi siromašen. Edini okrasni element so linije, ki sc v štirikotu sekajo. Stene so razdeljene v veliko število oken, katerih steklene slike se odlikujejo po ostrih kontrastih. Za ta moderni gradbeni slog se dajejo navadno sledeči razlogi: 1. racionalna izraba novih tehničnih iznajdb; 2. opustitev sleherne posebne okrasitve, namesto tčga pa poudarek konstruktivnega elementa; 3. poudarek cele zgradbe na glavni ollar, kjer naj bo središče liturgije. Zasebne molilve se naj opravljajo v stranskih kapelah ... Z ozirom na vse to odgovarja prof. Slygcr: Zmola jc, če vidimo, da se jc gradbena tehnika šele v najnovejšem času razvila. Tudi v preteklih stoletjih je bila čudovito izdelana gradbena tehnika, kalere spomin so veličastne bazilike in katedrale Povsem prav je, da se sodobna arhitektura prenaša tudi na cerkvene zgradbe; pogrešeno pa je, surovo gradbeno osnovo smatrati že za esletična pravila nove arhitektonske umetnosti. Šele spoj tehnično posrečene zgradbe z umetniško visokovredno okrasitvijo daje zares umetnino. To bodi odgovor prvi točki. S tem pa žc prehajam v drugo trditev! Kako sc more imeti za umetnika oni, ki zaklad »tare umetnosti prezira, ne da bi bil sam zmožen dati novih oblik, ki bi bile v resnici v vsakem, umetniškem in praktičnem pogledu, všeč. Opostilcv okrasja jc razumljiva, čc jc utemeljena z gospodarsko stisko, vendar pa moramo to Imenovati kot umetniško neumevanje, čc nam je glavni razlog za ccrkv. praznoto to, da veliki Itog ne potrebuje v svoji hiši nobenega okrasja. Tretjo točko pa, ki pravi, da sc preživeti cerkveni slogi upirajo liturgičnim potrebam, moramo kol napačno odkloniti, zakaj bati sc je ob vseh teh modernih cerkvah, da, če jim odstranimo presbiterij in kor, bodo lc pre-podolinc hladnim protestantskim molilnicam.. . . L. G. Michal Ursin.v umrl. Te dni je umrl redni profesor tehnične visoke šole v Brnu, inž. Michal U r-s i n y. Bil je profesor na stavbnem oddelku tehnike ter imel odličen laboratorij. Pred leti je bil rektor češke tehnike, večkrat pa dekan stavbnega oddelka. Toda to le mimogrede. Mimo velikega znanstvenega dela, ki ga je opravil v svoji stroki, je za nas predvsem važno, da je mnogo deloval za zbližanje med Cehoslovaki in Jugoslovani, posebej Slovenci. Ko so lela 1909. ustanovili južni Slovani v Mrnu svoje akademsko društvo, je bil profesor Ursiny njihov velik prijatelj in zaščitnik v vseh zadevah. V znak hvaležnosti so ga tedanji akademiki izvolili za častnega člana akad. društva >Ju-goslavija«. Ker je spremljal narodno-politični položaj Slovencev ves čas svojega življenja, je ljubil la nurod, ki je po značaju in politični zgodovini tako podoben njegovemu, slovaškemu Po značaju je bil to strogo pravičen mož in skromen ter iii nikoli pričakoval od nikogar najmanjše zahvale ali priznanja, dasi,ravno je delal dobro na vse strani. Mi Slovenci izrekamo temu svojemu prijatelju vsaj po smrti zahvalo in hvaležno se bodo 'spominjali njegovega imena. * Bolgarski slikarji v Belgradu. V nedeljo so odprli bolgarski slikarji v Belgradu prvič po veliki vojni slikarsko razslavo, ob kateri je bolgarski poslanik Kjoseivanov vpričo vseh inozemskih državnih zastopnikov razložil velik pomen kulturnega zbližanja, ki je pogoj za čini tesnejše in pri-srčnejše sodelovanje med bratskimi narodi Bolgarov in Jugoslovanov. Univ. prof. dr. Branko Popovič jc nato predaval o bolgarski umetnosti in še posebej o posameznih umetnikih, ki so zastopani na razstavi, ★ Nova knjiga Uptona Sinclairja. V založbi Wer-i ner Laurie v Londonu je pravkar izšel nov roman 1 Uptona Sinclairja in sicer z naslovom: »The Journal ol Artur Stirling« — Dnevnik Arluria Šlirlinga. Za obnovitev cestnega prometa v Celju Kje in kako naj se zgradi npv most čez Savinjo PoIIA «1---- , ooo _____• ,______ _ 1 . ... . Celje, 20. septembra 1033. Kakor smo poročali že v današnji številki ^Slovenca«, se je vršil na inieijativo mestne občine celjske v ponedeljek komisijski ogled obeh bregov Savinje radi proučitve vprašanja, kje in kako naj bi se postavil provizorični most za zvezo med mestom in okolico. Pred tem komisijskim ogedom ni razpravo se je vršil tudi komisijski ogled, ki je bil sklican na telefonski razpis direkcije drž. železnic v Ljubljani in so zastopniki mestne občine celjske vzeli na znanje: 1. da se dovoli uporaba železniškega mostu še za nekaj dni za pešce, toda ga je treba zaradi nesreč dobro za-stražiti; 2. se takoj prepove uporaba drugega železniškega mostu za pešce zaradi nesreč; 3. je železniška uprava pripravljena dovoliti, da se na vzhodni strani prvega železniškega mostu napravi lesen hodnik za pešce, če je to jiotrebno, [>roti Zagradu. (iledo nadaljnega prometa, osebnega in tovornega čez Savinjo je bilo sklenjeno: Mestna občina celjska vzpostavi s čolni jiromet za j>ešce ter obnovi brv, ki vodi v mestni park. O tej stvari je razpravljal tudi finančni in gospodarski odsek mestne občine celjske, in je bilo sklenjeno, da je treba takoj pristopiti k definitivnemu vprašanju zgraditve kapucinskega mostu in treba vpoštevati predvsem tri točke: 1. določi naj se kraj, kjer bo stal novi kapucinski most; 2. kr. banska uprava naj izdela načrt za ta most, in 3. preskrbeti denarna sredstva za zgraditev tega mostu, katere stroške bodo morali po zakonu o samoupravnih cestah nositi obe občini, okrajni cestni odbor in banska uprava. Sprejet je bil ludi predlog banske uprave glede provizorija. Zgradi se provizorični most in sicer 4 metre širok, 3 metre za vozovni in 1 meter za osebni promet. Ta provizorični most naj se postavi nad porušenim kapucinskim mostom in sicer v pravokotni smeri čez strugo Savinje. Zastopniki obeh občin so predlagali, ker gre za provizorij in ker sta mestna in okoliška občina zaradi poplave zelo prizadeti, naj bi stroške za provizorični inor-t nosila izključno banska uprava in okrajni cestni odbor. Potreba je, da se zgradi čimprej definitiven železobetonski most, ker ima cestni odbor z vzdrževanjem provizoričnih in raznih lesenih mostov na banovinskih cestah že itak preveč izdatkov. Glede prispevkov posameznih faktorjev pa se naj postopa v smislu zakonitih določil. Gradba provizorija se ne priporoča, ker obstoja nevarnost, da bi ta provizorij postal definitiven in bi povzročalo redno vzdrževanje velikanske stroške. Temu predlogu oziroma izjavi načelnika okrajnega cestnega odbora g. dr. Goričana se je pridružil tudi župan celjske okoliške občine g. Kukovec, Zopet je ustvarila Elida, kar ustreza času ... Kakovost se zopet zahteva. Ampak po Času primerni ceni. Novo milo Elida 7 cvetic ustreza največjim zahtevam: močna, mehka pena — čudovita lepotna moč. Njegov vonj iz 7 cvetic godi vsaki ženi ._. . Zakaj ie lepo vreme? Ker gremo v nedelio v deželico solnca in grozdia, v Belokrajino. _Hitite takoj s prijavami k Novaku, nianufakturna trgovina, Kongresni trg. Koledar Sreda, 27. sept.: Kozma in Damijan, mučenca Novi grobovi ■f* V Prigorici (župnija Dolenja vas) je umrla Marija K I u n v 82. letu starosti. Pokoj-nica jc bila sestra + Karla Kluna, kanonika, drž. in de/, poslancu. V domači župniji iu celi ribniški dolini je bila znanu po svoji postrež-ljivosti, prijaznosti in globoki vernosti. Svoj čas jc bila gospodinja pri pokojnem dekanu Porcnti v Cerknici, potem pa jc gospodinjila ves čas na posestvu svojega brata g. kanonika, o katerem jc vedela toliko zanimivega pripovedovati i/ njegovega političnega delovanja. Pogreb bo v sredo dopoldne na pokopališče v Prigorici. Blagi duši po silnem trpljenju v dolgi bolezni mir iu pokoj! Marija Ozimič. Predsnočnjim ie v Ljubljani umrla ga. Marija Ozimič, slara 70 let, mati g. Lca Ozimiča, ravnatelja industrijeev in vele-trgovcev. Pokojna gosjia je bila znana skoraj vsem nekdanjim »kranjskim Janezom«, to je vojakom bivšega 17. jX'šjX)lka, ker' je dolgo let vodila vojaško kantino v cukrarni. Pogreb lx> danes ob 4 jx>|iol-dne. Naj ji sveti večna luč! Sorodnikom naše iskreno sožalje. Osebne vesli — Duhovniške spremembe v dekaniji . Nova i cerkev: Na župnijo Vitanje je bil umeščen g. Alojzij Musi, župni upravitelj istotam. Premeščena sta bila: g. Martin Čepin, kaplan v Vojniku, za provi-zorja k sv. Emi pri Pristavi in g. Franc Lasbaher, kaplan na Teharjih, v Vojnik. — Napredovali so v VIII. pol. skupino drž. mojster-kolar 16. topniškega polka Anion Amšek; drž. mojster-puškar 8. j^ešpolka Henrik Novak in v IX. pol. skupino laborant timoške stalne voj. bolnišnice Aleksander Krejčik. — V višjo šolo intendantske akademije so spre-'eti intendantski poročniki Franjo Spičak. Boris uret, Ivan Dorčič in Vladimir Vajdič. — Upokojen je. višji godbenik I. razr. pri godbi 45. peš[x>lka Albert Canter. _ Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, nerazpoloženosti z.i delo povzroči naravna »Franz-Josei« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki 60 trpeli na želodčnem katarju po zavživanju »Franz-Josei« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi Osfale vesli — Vpisovanje na ljubljansko univerzo. Vpiso-farije slušateljev, ki se prvič vpišejo na univerzo, bo od 25. septembra do 5. oktobra 1933; a za slušatelje, ki so že bili vpisani, pa do 10. oktobra 1933. — Rektor: dr. Slavič M„ s. r. — Romanje v Rim. O. minister pravde je z odlokom pod štev. 83-665 od 4. sept. t. 1. odobril dopust vsem uslužbencem, ki spadajo v njegov re-sor in ki se želijo udeležili proslave sv. Jeronima v Rimu v dneh od 28. sept. do 10. oktobra, v kolikor bi to ne moglo škodovati službi. — Glavna uprava JUU odstopila. Včerajšnji »Slov. Narod« poroča iz Belgrada: »Na skupni seji izvršnega in nadzornega odbora JUU, ltom tiska p,roti predsedniku in glavni upravi ugled učiteljskega dela in učiteljskega udruženja; 2. da je apel opozicije potom tiska, naj se ne sprejemajo listi •jdruženja in ne plačuje članarina do zadnjega roka, tako destruktivno delo, da zasluži vso obsodbo. Druge ugotovitve bodo pismeno sporočene glavnemu odboru. Zato sta izvršni in nadzorni odbor soglasno sklenila: a) da dajo vsi člani izvršnega in nadzornega odbora na razjx>lago svoje f>oložaje; b) da se skliče seja glavnega odbora 19. oktobra 1933; c) da se ne udeleži seje glavnega odbora izvršni odbor, čeprav ima po pravilih pravico do lega in d) da stori glavni odbor sklcjie, ki bodo razčistili jx>ložaj.« — Običajen letni Mihaelov sejem na Vranskem se bo letos vršil v petek dne 29. septembra. — Vlom v Dol. Lendavi. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v pisarno odvetnika dr. Pikuša in v pisarno »Združbe trgovcev« v Dolnji Lendavi. Železne blagajne niso odprli in zato plen ni bil velik. Odnesli so le nekaj nad 300 Din. Zli-kovce zasleduje orožništvo. — Po Lendavi hodijo dan za dnem različni sumljivi elementi, večinoma iz savske banovine in iz južnih krajev in j>rosijo podjiore. Človek se jih ne more otresti, gredo od hiše do hiše in večkrat so zelo vsiljivi, jlobro bi bilo, če bi oblast malo več pažnje posvetila tem ljudem. — Katastrofalna letina za čebelarstvo. Izmed vseli panog kmetijstva preživlja čebelarstvo najtežjo preizkušnjo. Za časa glavne paše maja in junija je deževalo. Namesto, da bi čebelarji vrtili točilnice in j>olnili posode z medom, smo kupovali sladkor iu nosili pitalnike okolu čebel, da smo jih rešili |>ogina. Našo upanje jo bila ajda. Zanašali smo se vsaj, da bomo za kakšen prehlad imeli doma prij>ravljen ined. Nesrečna burja pa je povzročila. da ajda sploh ni medila in v dobrih pa-siščih, kakor v Stični in Dobrniču si čebele niso nabrale niti polovico zimske zaloge. Temu ni krivo, da jo bilo pripeljanih več čebel na pašo, temveč ajda sploh ni medila. Na velikem pasišču, kjer je bila sejana po večini črna ajda, je bilo samo 5 velikih panjev in 10 kranjičev, pa so dobile čebele samo po 1 kg na panj. Tako bo treba čebelarstvo omejili na minimum, ker nimamo denarja za sladkor. — Pri zapeki, krvuem prenapolnjcnju trebuha, kongestijuh. bolečinah kolkuih žive, pri bolečinah v kolku, zasojiljenosti, budein srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobilosti povzroči naravna »Franz Josefava« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. ---Padec s stopnic. Na Jesenicah. Sava 7, jc padla |x> stopnicah 46 letna Katarina Lavtižarjeva, žena čevljarskega mojstra. Dobila je hude f>oškodbe na glavi, povrh tega jia si je zlomila desno roko. Prepeljali so je v ljubljansko bolnišnico. — Ljudski igravci! Pristopajte kot člani k Založbi »Drama«, Ljubljana, Tržaška cesta 10-1. Velike ugodnosti; dramatična in režiserska šola doma. Pišite po prospekte! Danes se bo vršil v kletni dvorani hotela Miklič ob 8 zvečer ustanovni občni zbor društva Ljubiteljev Slovenskih goric. Vabljen vsak, ki se zanima za Slovenske gorice. — Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe. Celje Sf Požrtvovalno reševanje ob poplavi na Sp. Lanovžu. V dosedanjih poročilih nismo še nikjer omenili, kako požrtvovalno in težavno je bilo reševanje ljudi v delu na Sp. Lanovžu. Tu se je posebno odlikoval g. Prelovec, ki je rešil štiri osebe, pri tem pa sam trpel v stanovanju občutno škodo. Pri reševanju je imel tudi smolo, iz žepa mu jc j padla listnica s 700 Din gotovine, šoferska legitimacija in tudi razni drugi dokumenti. Tu je posebno pomagal pri reševanju znani akrobat Krainc Adolf. gt Ugotovitev škode, povzročene po poplavi 23. in 24. septembra. Mestno načelstvo celjsko poziva prebivalce mesta Celja, da najkasneje do vključno 5. oktobra pismeno prijavijo mestnemu načektvu celjskemu škodo, ki jo je napravila po- I plava v dneh 23. in 24. septembra na objektih, poljskih pridelkih, obleki, živežu, pohištvu itd. Prijave naj obsegajo točno navedbo načina in obsega poškodb ter škodo v denarju. & Izredna seja občinskega odbora celjskega se bo vršila v četrtek 28. septembra ob 18 z edino točko dnevnega reda: Katastrofalna poplava v Celju in okolici. & Umrl jc g. Knez Alojzij, višji davčni upravitelj v pokoju. Pokojni je šel včeraj na izprehod, a ga je na izprehodu zadela kap. Spravili so gi hitro na njegovo stanovanje Glavni trg 5, kjer je pa žc ob 11 dopoldne izdihnil. Rajni je bil rojen lc-ta 1863 v vasi Lahomše, občina Marija Gradec pri Laškem in jc bil po prevratu predstojnik davčne uprave v Celju. Pogreb bo v četrtek ob 15 na okoliškem pokopališču. N. v m. p.! & Seja Vincencijevc konference sv. Danijela bo drcvi ob 20 v Domu. Prosimo za točno in pol-noštevilno udeležbo. Piui Rop na cestL irtev roparskega napada je postala Liza Golob, posestnica v Moškanjcih. Ko je šla pred dnevi v bližnjo vas Prvence po poslih, sta nenadoma skočila iz grmovja dva moška, jo pograbila in zahtevala od nje, da jima izroči vse, kar ima pri sebi, sicer da jo ubijeta. Uročila jima jc vso gotovino, 20 Din in par podplatov. K sreči ie v istem času privozil po cesti voznik in jo rešil neprijetne situacije. Rokovnjača sta izginila v bližnjem gozdu. Nočni napad. Pred dnevi jc bil napaden med Polenci in Polcnšakom od treh neznanih storilcev 26 letni dninar Jožef Majc.n iz Gradišča. Premla-tili so ga s koli, da ie obležal s smrtnonevarnimt poškodbami na glavi in na hrbtu nezavesten. Prestreljen ima ludi meziinec leve roke. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnioo. Poizvedovanj«? Najdena je bila preteklo nedeljo na Gradu rjava ženska ročna torbica. Dobi se v upravi »Slovenca«- ELIDA r-r CVETIC MILO Mariborske vesti: Vse se puli čudna jc usoda gozdarske šole v Mariboru. Bliža sc prvi oktober, ko bi m- po učnem načrtu moral |>ouk pričeti, v bauovinskcm proračunu se nahaja postavka 190.000 Din /a plače učnega osobja. |>oslopjo je tu. zbirke, lepe in dragoceno, so tu, 1000 ha lastnega gozda na Pohorju za praktično ve/banje učencev jc tu — |«i se pričnejo tik pred začetkom ra/.ineščati profesorji — ravnatelj v Ljubljano, profesorji v Zagreb. Ljubljano itd., obenem |>a sc že oglašajo dediči: za po.sloj>je častniški doni iu Zdravstveni dom, za zbirke banov inska vinarska in sadjarska šola, menda tudi bclgrujski muzej itd. I/, tega se vidi. da jc menda usoda mariborske gozdarske šole žc zapečatenu. Ni- kogar ni. ki bi sc dvignil v obrambo toga zavoda. ki jc baš /a speciclne potrebe dravsko banovine neobhodna nujno-l. šola jc bunovin-tiku, država jc vzdrževala doklej le učno osob-je. t'e bi banovina k dosedanjemu proračunu žrtvovala le borili 50.000 Din. pa bi se mogla šola naprej vzdrževati v dosedanjem obsegu S |>roračuuoiu 230.000 Dill bi bil obstoj šole v polnem oliscgu mogoč iu v tej vsoti so vštete ludi že plače učnega iu ostalega osobja. davki, vse druge dajatve. Banska uprava vzdržuje v Sloveniji troje zavodov, pa bi prenesla šc (eh 25().(XMI Din. ki sc bodo obilo obrestovali v našem gozdarstvu. □ Maribor, pokaži svo> dobro srre! Katoliška akcija jo uvedla veliko nabiralno akcijo za poplavljence. Maribora in najbližje okolice hvala iiogu ni doletela nesreča kakor je številne kraje Slovenije. Zalo prihitiino tudi s šc tako majhnim darom na |x»moč ubogim iu nujne pomoči potrebnim žrtvam. Prispevki se sprejemajo v uprav i Slovenca« na Koroški cesti 1 in v fiodružnici na Aleksandrovi cesti 6. Pomagajmo! Kdor hitro da, dvakrat da! — □ Drava zopet pokorna. Gladina dravskega vodovja se jc znižala žc skoraj na normalno višino. Divjajoče vodovje si jc umirilo, reku se polagoma čisti in nihče ji ne bi sedaj prisodil, da je šc pred nekaj dnevi rušila mostove in razdirala nabrežja. □ Usoda odnesenega mosta. Poročali smo žc, da so jx)lovili dele porušenega dravskega mosta na Mariborski otok v Ptuju pionirji tamošnjega pionirskega bataljona, ki so čuval: ptujski most |>rcd slično usodo, kakor jc zadela mariborskega. Na suho so spravili razbite dele mosta, ki se dr/ijo skupaj v več metrov dolžine. Polovili so jih višje nad mostom, da sc ne bi zaplcli med mostne nosilce ter tako povzročili novo katastrofo. Mariborska občina je sedaj naprosila strokovnjake ptujskega okr. ccstnega odbora, da pregledajo ostanke ter presodijo. če se jih še izplača prepeljati v Maribor. dn bi sc uporabili pri eventuelni grudbi novega mostu. V nasprotnem slučaju jih bo občina prodala ua licu mesta. Oba konca mosta, ki šc stojita na nekdanjem mestu, bodo začasno pustili, ker letos menda ne bo več take nevarnosti, da bi ju odneslo. Uporabili jih bodo lahko, ko bodo postavljali nov most, kar sc bo moralo zgoditi še tekom letošnje zime, ki je z nizkim vodostajem za taka dela najprimernejša. □ Seja občinskega sveta sc bo predvidoma vršila v četrtek 5. oktobra. □ Smrt žanje. V splošni bolnišnici je umrla blaga gospa Terezija Sever. Dosegla jc starost 69 let. Pokopali jo bodo danes |>o|>oldnc ob 3 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Naj jKjčiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje. □ Elektrilikarija Vinarja preložena. Dolgo so potekala pogajanja med krčevinsko občino in mestnim električnim podjetjem glede elektrifikacije Vinarja in naselja jxkI Kalvarijo. Krčevincem so so zdeli pogoji električnega jKKljetja previsoki, pa so toliko časa odlašali, da je sedaj prepozno. Občina Krčevina je imela znatne prihranke, s katerimi bi se bili lahko krili stroški za omrežje. Šele, ko se jo doznalo za združitev občin, so se Krčevinci odločili, da investirajo prihranke v elektrifikacijo Vinarja. Občina jo sprejela ponudbo mesln. električnega podjetja, toda do izvršitve ni več prišlo, ker je fiosegla vmes oblast, ki je razveljavila tozadeven sklep krčevinskega občinskega »veta. Vinarje in Kalvarija ostaneta tako se nadalje v temo zavita, krčevinski prihranki bodo pa romali v blagajno skupnih združenih občin. □ Smučarske zadevščine. Drcvi ob 20 seja upravnega odbora Marib. smučarskega kluba v kavarni Jadran. — Jutri pri Orlu seja upravnega odbora zimskosportne podzveze. □ Za sodnega izvedenca t grafnlogiji je imenovan pri tuk. okrožnem sodišču Franc Ravnikar, profesor tuk. realne gimnazije, □ 500 učencev in učenk se je že vpisalo doslej na tukajšnji obrtno nadaljevalni šoli. Vpisovanje bo trajaio s-e do 1. oktobra ter je doslej še ne-vpisanih okoli 150 vajencev. □ Napredek naše policije. Osebje mariborske policije sc sedaj v posebnem tečaju vadi v rabi plinskih mask ter v pomoči pri plinskih napadih. Vaje so prak lične in teorelfčne ter bodo našo po licijo usposobile tudi v Icj panogi obrambe in varnosti ljudskega zdravja. O Goslovanje "Istre-. Gledališka družina »Istra« ie nastopila v nedeljo zvečer prvikrat v Mariboru v Narodnem gledališču. Na sporedu jc bil odlomek iz Hlapca Jerneja« (Jernej in vaga-bund) z govornim zborom, dve recilacili (Zupančičeva pomladna epistola in Gregorčičeva Soči), spremljani z glasbo, zvočnimi in lučnimi efekti, solospevi tenorista A. Jarca, groteska v enem dejanju -.Maska satana«. Gledališko družino tvoriio režiser Košuta, ki jc deloval svoječasno tudi v Mariboru, gospa Košutova, Gustav Strniša, prav tako tudi znancc Mariborskega odra, in tenorist Jnrc. Podajanje dramatskega dela sporeda jc bilo vsebinsko in izrazno zelo močno. Govorni zbor pri Hlapcu Jerneju« so tvorili člani »Nanosa«. Ugajale so tudi rccitacijc, prav. lako nastop tenorista Jarca. Obisk jc bil srednji. Vsekakor bi zaslužili Istrani večjo pozornost mariborskega občinstva. □ Bilanca Mariborskega tedna i-e jc obravnavala na |K)sebni <-eji upravnega odbora v ponedeljek zvečer. Bilanca je letos ugodnejša, kakor lani ter je bilo sprejeta. Obenem «e jc žc sedaj sklepalo o organizaciji priredite« « prihodnjem letu. □ Kostanj in listje. Dne IS. oktobra se l>o v štabu poveljstva tukajšnje inženjerske podčastniške šole (vojašnica kralja Petra) vršila prodaja listja in kostanja i/, šolskih drevoredov. Pričetck ob U. Pogoji so razvidni pri blagajniku vsak dan od 9—11. Radio Programi Hadio-Llubtlana > Sreda. 27. septembra: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 13.00 Čas, plošče, 18.00 Komorna glasba, Radio kvartet, 10.00 Vera v čarovništvo (Fr. Ter-seglav), 10.30 Uvod v prenos opere (g. Mahkota), 20.00 Prenos opere iz Ljubljane: Luiza, Charpen-tier, 22.30 Čas, poročila. Četrtek, 28. sept.: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, plošče. 18.00 Otrok v predšolski dobi (Marija Kmetova). 18.30 Pogovor s poslušalci. 19.00 Srbohrvaščina. 19.30 Plošče po željah poslušalcev. 20.00 Prenos iz Belgrada: koncert. 22.0C Čas, poročila Radio-jazz. 22.30 Konec. DrugI programi i Sreda, 27. seplembra. Belgrad: 20.00 Prenos 0|>ere iz Ljubljane. — Zagreb: Ljubljana. — Dunaj: 18.45 Orkestralni koncert. 20.25 Gusar, opera, Belini. — Budimpv Sta- '20.30 Koncert opernega orkestra. — Leipzig: 20.00 Poljuden koncert orkestra. — Milan: 17.10 Vokalni koncert, 20.30 Gusar, opera Belini. — Praga: 14.50 Orkestralni koncert. 21.30 Koncert kvarteta. — Rim: 21.15 Vokalni koncert soprana, 21.50 Simfon. glasba na ploščah. — Varšava: 17.1" Koncert solistov (petje, violončelo), 20.15 Konrerl Komorne glasbe. četrtek, 28. seplembra. Belgrad: 20.00 Odlomki iz opere Tristan in Izoida (Wagner). 20.30 Koncert skladb K. Siman-skega. — Zagreb: 20.30 Belgrad. — Dunaj: 17.2; Koncert za sopran in violino. 21.35 Simfonični koncert. — Budimpešta: 17.30 Vokalni koncert. 20.50 Ciganska glasba. 22.15 Koncert opernega orkestra. — Leipaig: 20.00 Orkestralni koncert. — London: 20.00 Koncert simfon. orkestra in solistov. -Praga: 9.00 Proslava godu sv. Venceslava. 10.00 Cerkveni koncert (solisii. orkester, orgije). 16.00 Zborovski koncert 20.00 Simfonični koncert češke Filharmonije. — Varšava: 20.00 Orkestralna glasba. (Iz *Radio Beograd.) Solzni plin proli štrajkujočim: V I .od i ju država Ne\v Jersey — jc prišlo o priliki štrajka do velikih izgredov. Policija ie nato nastopila s plinom, ki povzroča solzenjo. Obisk poljskih državnikov v Gdansku: Poljaki so vrnili obisk gdanskega senatnega predsednika dr Ra.usebninp- v Varšavi Na sliki vidimo poljskega ministrskega ........ ob prihodu na gdansAi kolodvor. predsednika Jenderzejewicza (X) General Byrd (na sredi) v (»govoru s svojim spremljevalcem poročnikom Noville-om in pivovarnar-jem stotnikom Ruppertom, ki financira njegovo novo ekspedicijo na južni tečaj. — Levo moštvo »Bear-a«, ene izmed obeh ekspedicijskih ladij. — Byrd je s svojo novo ekspedicijo, o kateri smo že obširneje poročali, odrinil na pot. Kakšna ie moč ruske armade? Danec Kosting, dosedanji komisar Zveze narodov za svobodno mesto Gdansk, ki je zdaj zasedel ravnateljsko mesto na manjšinskem oddelku v tajništvu Zveze narodov. tovo je, da po prvem udarcu 1700 do 1800 voltov prenehajo v desetih sekundah vsi znaki življenja, nc izvzemši dihanje in krvni obtok. Nato se napetost toka zniža, potem pa iz previdnosti še enkrat zviša, da prenehajo tudi vsi odsevi živ-henja. Tudi električno usmrčenje je treba izvesti z vso strokovno veščino, ker bi moral obsojenec inače prestajati velike bolečine in bi ga tok ožgal. V Nevadi so hoteli izključiti vsako možnost ponesrečenega ravnanja in bolečin za obsojenca ter uvedli usmrčenje s plinom. In sicer so se odločili za prusko kislino. V tesni celici iz betona iz nizkega stropa 10 do 12 približno 30 gramov težkih kroglic natrijevega zyanida, pod njimi je Romunski princ Nikolaj v pogovoru s poveljnikom jugoslovanskega letalstva, generalom Nedičem. na belgrajskem latališču. Princ — ki je bral romunskega kraja, je spremil našo kraljevo dvojico v Bukarešto. $o!e naj staršem pomagajo slediti Moravski deželni šolski svet je razposlal šolskim vodstvom naslednji odlok: »Sedanji gospodarski položaj, ki hudo prizadeva mnogoštevilne starše učencev, sili šole, da to vpoštevajo. Pri vseh šolskih prireditvah (zbirkah, obiskih v kinu ali gledališču i. si.) je treba skrajne obzirnosti. Kolikor le mogoče, naj šolske prireditve za učence nc bodo zvezane z izdatki; čc pa že nc morejo hiti popolnoma brezplačne, naj bodo prispevki učencev čim najnižji. Tudi pri vseh šolskih predmetih, ki jih potrebujejo učenci, se jc treba kar najbolj ozirati na štedljivost. Sploh naj kaže šola vse umevanjc za današnje težavne gospodarske prilike, da starši ne bodo imeli razloga za pritožbe.« — Kako potreben bi bil takle odlok za naše šolcl Zopet nova knjiga o postanku ziviienja Profesor medicinske fakultete praške Karlove univerze, dr. František Šamberger, je izdal pred kratkim knjigo »O postanku in razvoju življenia«. V knjigi trdi, da je živel nekoč človek v morju kot amfibija (dvoživka) in navaja v dokaz neke slič-nosti človeških žlez in jeter z onimi drugih am-fikij. Profesor opisuje nadaljnji razvoj človeka iz amfibije, ki naj bi po njegovem mnenju odgovarjal embrionalnemu razvoju. Zadeva je v toliko nova, da govori praški profesor o začetkih človeka kol amfibije. Nadalje pobija Darvinove nauke in preide na koncu izvajanj na čuvstvo, kulturne potrebe in sramežljivost, ki so izključno človeška svojstva in za katere nc najde primere v živalstvu. V nekaterih točkah se približuje celo sv. Pismu. Seve tudi Šambcrgerjeva domneva o postanku človeka ni drugega kakor ena teorija več. O rdeči armadi se mnogo piše in razpravlja, vendar jc o njej znano malo zanesljivega. Po sovjetskih podatkih šteje armada danes 565 tisoč mož stalne redne vojske ter vojno milico z obveznim, 8 do 11 mesečnim kadrskim rokom. V slučaju vojne sestavlja milica posebno rezervno armado. Člani rdeče armade so danes bolje situirani kot pripadniki katerihkoli drugih poklicev, izvzemši člane državne policije. Disoiplina v vojski ni manjša kakor jc bila v carski armadi, ker sc polaga velika važnost na propagando med vojaštvom. Pa tudi med civilnim prebivalstvom sc vrši živahna agitacija. V to svrho prirejajo posebne »vojaške dneve«. Vsled tega je nastalo na ozemlju SSSR nešteto strelskih in športnih organizacij, ki vzdržujejo vojno razpoloženje med mladino. V bivši ruski armadi sc vojaštvo ni smelo ba-viti s politiko. Častnikom in vojakom je bilo prepovedano udejstvovanje na političnih sestankih. Sovjeti pa nasprotno zahtevajo od vojaka in častnika politično delavnost. Ogromno važnost polaga>o tudi na tehnično opremo rdeče vojske. Leta 1932. so izdali v to svrho okoli 1.6 milijard zlatih rubljev. Sovjetska Rusija razpolaga danes s 45 tvornicami, ki izdelujejo letala in druge potrebščine. Zanimivo je tudi, da so v SSSR pomladili poveljniški kader, kjer so nadomestili vse starejše bivši carske častnike z mlajšimi močmi, ki eo izšle iz sovjetskih vojnih šol. Spomenik civilnim žrtvam svetovne vojne v Belgiji, ki so ga postavili v mestu Dinant. Spomenik nosi napis »Furore teutonicoc Ta napis Nemce zalo peče in belgijska vlada je iz mednarodnih ozirov proti njemu ugovarjala; a mestna uprava v Dinantu je sklenila, da napis ostane. KHove in tjulenjeve konzerve za stradajoče rusko prebivalstvo Sovjetska vlada je izdala ukaz, da se morajo po vseh mestih ob Belem morju nemudoma urediti tvornice za konzerviranje kitovega in tjulenje-vega mesa. Te konzerve bodo po nizki ceni prodajali po krajih, kjer je nastopila lakota. Nov slovar za ruski jezik i Filološki institut sovjetske akademije znanosti je izdelal načrt za novo izdajo »Slovarja za ruski jezik«. Celokupna izdaja je preračunana na 1400 strani ter bo dogotovljena v teku petih let. Novi slovar bo obsegal razen književnih besed tudi jezikovne j»osebnosti vseh krajev Sovjetske Rusije ter znanstvene in tehnične izraze vseh panog. Slo var bo UTejeval član akademije Djeržavin. Milijoni ne odkupijo smrti: Grško-angleški mi-ljarder sir Basil Zacharoff, ki je smrtno nevarno obolel in ni nade, da bi okreval. Zacharoff si je f bil s svojimi spletkami v oboroževanju sveta pridobil naslov »Tajnostnega možac. Star je 83 let in živi na svojem gradu v Pontoise (Francija). Povzročevalec raka odkrit? Sir Frederik Gowland Hopkins, slavni angleški kemik in Noblovec, ki je na podlagi svojih raziskav prišel do prepričanja, da povzroča raka vitamin D. Kakor znano so doslej domnevali, da (»vzroča raka poseben bacil, ki ga pa vse dozdaj še niso bili mogli odkriti. U'a-film v Jugoslaviji V Jugoslaviji se je mudil nekaj mesecev kui-turno-filmski oddelek Ufe pod vodstvom dr. Ulri-cha Schulza. Napravili so več krasnih posnetkov v sliki in zvoku. Pravi namen ekspedicijc pa je bil, posneti najbolj plaho aLpsko divjad: kozoroga, ki ga doslej v prosti naravi ni bilo lahko dobiti pred kamero. Po nepopisnem trudu sc je to tudi posrečilo in obeta biti film svojevrstna novost, ako pomislimo, da je postal kozorog v Srednji Evropi že vprav pravljična žival. Plinska smrt za zločince Prvotno so za zločince določali smrt na ve-ravi. da bodo 6% davek plačale zgradbe, ki so postale jx)dvr/cne davku do 31. dec. 1931, tedaj sledi, da morajo po tej stopnji plačati davek one zgradi*, za katere je zaprošena davčna osvoboditev v letu 1932. ali kasneje, če je njih obveznost nastala pred I. januarjem 1932. Primer: Zgradba jc postala podvržena davku I. avg. 1931, za davčno olajšavo je bilo zaprošeno I. avgusta 1932. Za to zgradbo bo lorej treba plačati davek v polnem znesku kot da ie stara do 31. julija 1932, od I. avgusta 1932 pa do konca leta se plačajo 3%, od I. januarja 1933 |ia do jToMa oj>rostitve 6%. /a zgradbe. |iri katerih jc davčna obveznost nastala 1. jan. 1932 ali kasneje brez ozira na to, kdaj sc jc zidanje začelo ali dovršilo, če so dobile davčne olajšave, sc plača 12"/, od I. jan. 1933 dalje. Preselitev ncwyorske borze. Zaradi uvedbe nevvyorskili novih davščin se Ivo del nevvvorške borze preselil iz Ncy Vorka v mesto Nevvark. Vendar bo tu borza trgovala z vsemi važnimi ameriškimi popirji. Računajo pa, da bo nova borza pritegnila tri četrtine prometa. Kaj jc s Krivajo? Krivaja. lesna industrija, pri kateri irtia veliko vlogo država kot posestnik velikega akcijskcga paketa, sklicuje izredni občni zbor v /agreb. kjer bodo razpravljali o ukrepih za sanacijo družbe, nadalje pa o leni, ali naj se družba še nadalje jioilužuje posredovalnega |x>stoj>anja. Borza Denar Dne 26. sept. Danes so ostali tieizprcmenjeni tečaji Bruslja. Curiha in Prage. Popustil je Amsterdam, dočim so vse ostale devize narasle. Avstrijski šiling zaključen v Ljubljani po S.80, v Zagrebu po 8.615, v Belgradu 8.626. — Grški boni v Ljubljani zaklj. 39, v Zagrebu 38.50 -39 (38.50), v Belgradu 37.50 bi. Ljubljana. Amsterdam 2307.63—2318.99, Berlin 1363.47—1374.27, Bruselj 708.02 —801.96, London 177.19—178.79, Curih 1108.35—1113.85. Ncvv York 3708.27 —3736.53, Pariz 223.93—025.05, Praga 169.56 do 170.42, Trst 300.74-303.14. i® ZAHVALA. Ker nam je nemogoče se vsakemu posamezno osebno zahvaliti za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom krutega udarca, prizadetega nam s tragično izgubo našega nadvse ljubljenega, nenadomestljivega soproga, dobrega očeta, oziroma sina, brata, strica, svaka in zeta, gospoda IVANA ŽURAJA industrijalca v Slovenski Bistrici se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, g. dr. Pučniku, ki je kot starosta Sokola v tako ganljivih besedah očital pokojnikove zasluge in se prisrčno pnslovil od njega, g. lekarnarju Mondiniju, ki je izpregovoril v slovo v imenu vseh nacionalnih in stanovskih društev, kakor tudi v imenu SPD in Rdečega križa, g. dr. Tominšku, predsedniku mariborskega Aerokluba za lep poslovilni govor, g. tajniku Pečeju za iskreno slovo v imenu lovcev, gornje-bistriškim in slovenjchistriškim pevcem za v srce segajoče žalostinke na domu in ob odprtem grobu, slovenjebistriškemu Sokolskemu društvu, vsem gasilskim društvom, gg. oficirjem slovenjebistriške garnizije, vsem deputacijam raznih ustanov in oblasti, osobito sodemu predstojniku g. Vodušku ter gg. narodnemu poslancu Krejčiju in sreskemu načelnii u Makarju. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnega cvetja in kon - io vsem, ki so v teh težkih urah z nami sočustvovali in nam lajšali tužno bol in vsem, ki so spremili našega najdražjega v tako častnem številu do preranega groba. Gornja Bistrica, Slovenska Bistrica, dne 22. septembra 1933. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. ,.,.. P* . ... A*^' -ITI- Narod, pri katerem cvete lahka atletika, izpričuje zdravo športno orientacijo! Saj je lahka atletika oni šport, ki je bil že v starih časih središče olimpijskih iger in je to tudi danes, ln je lahka atletika oni šport, ki se je obranil športnih izrodkov in profesionalnih tendenc. Slovenska lahka atletika beleži letos tolikšen napredek, da je prišla v jugoslov. državno reprezentanco tokrat tretjina naših atletov. To je dejstvo, na katero moramo biti ponosni! Danes odpotujejo naši atleti — 5 Primorja-nov in 5 Ilirjanov v Atene, kjer se bodo borili za čast naše države z Grki. Bolgari, Romuni in Turki. Želimo jim, da bi jim bila na klasičnih tleh sreča naklonjena in pričakujemo, da bodo storili vse, da dosežejo čim boljše uspehe. Najtežja naloga čaka nestorja slov. labkoatletov Staneta Sporna, ki bo letos že petič tekel naporno maratonsko progo v Atenah. Vaš poročevalec ga je danes obiskal in je v kratkem razgovoru izvedel sledeče: Če se nc motim, boš letos že desetič tekel maratonsko progo — štirikrat si tekel v domovini, enkrat na Češkem, štirikrat v Atenah, čaka tc to- rej jubilejni start. Kako se boš držal tokrat? »E da, držal — kolikor bom moegl. V resnici je naporno, vendar rad tečem, zlasti pa v Atenah, kjer me ljudej že poznajo, pa tudi proga je lepa: vodi ob morju in ob vinogradih. Ne bojim se, da bi izstopil, voljo mi ubija le eno: če vidim, da 6i nasprotnik pomaga z nepoštenim sredstvom, kakor je n. pr. avtomobil. To so zelo redki slučaji in to je moj edini strah.* Enkrat pa si lc izstopil ,. . -Da, to je bilo takrat, ko so me Romuni dan pred tekmo povabili v jadrnico. Morje je bilo razburkano, dobil sem morsko bolezen in to mi je vzelo toliko moči, da nisem mogel teči do konca.« Se ti ne zdi proga prenaporna? »Kakor je komu naporno teči 3 km, tako je tudi meni naporno teči 42 km. Vendar napor je napor in pravi mož ga sprejme, ako zmore. To je po moje stvar zdravja in stvar treninga. Zdrav sem hvala Bogu popolnoma in treninga imam dovolj. Zadnje dneve sem se pripravljal s hojo na 20 do 30 km in snoči sem zaključil trening s tekom do Medvod in nazaj. Marsikaterega kolesarja 6em prehitel in v Atene grem brez skrbi.« Zagreb. Promet brez komfienzacij 50.114 Din. Curih Pariz 20.205. London 16.02, Nevv Vork 337, Bruselj 72, Milan 27.175. Madrid 43.225. Amsterdam 208.275, Berlin 123.20, Dunaj 72.68 (56.50), Stockholm 82.60, Oslo 80.50. Kopenhagen 71.60. Praga 15.30 Varšava 57.50, Atene 2.97, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.00. Pariz. Ob 11.45. Ncvvvork 16.65, London 79.20. Zlato v Londonu 133/0. Vrednostni papirii Tudi danes je bila tendcnca za vojno škodo čvrsta, vendar se tečaji niso znatno izpremenili. Promet je bil manjši kol včeraj. Na zagrebški borzi jc znašal: 200 kom. vojne škode, 1000 dol. 7% Ble-ra i n 50.000 v begi. obv. Nadalje je bilo zaključenih 40 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 7% inv. |ios. 51 54, anrari 27.50 do 29, vojna škoda 246 den., begi. obv. 37 33. 8".", Bler. |x>s. 33—34, 7% Bler. pos. 29 30, 7% pos. Drž. hip. banke 47.50—49. Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. jkis. 50- 52 (51), agrarji 27.50—'30.50, vojna škoda 245.50 '247 ( 24o). 12. 247 218 (247), 6% begi. obv. 37 38, 7% Bler. pos 29.50- $0 50 ( 30), 7% pos. DHB 47 50 49. ~ Delnice: Priv. agr banka 227 230 (226), Se-čerana Osjek 165 bl„ lmpeks 50 den., lsis 40 bl„ Trboveljska 120 bi Belgrad. Narodna banka 3050 bi.. Priv. agr. banka 227 220 (229, '227). 7% inv. pos. 51-52, vojna škoda 245.50 246 ( 246. 245). 12. 247 -248 (248.50. 247.50). 0% begi obv. 37.80—37.85 <38. 37.20). 7% Bler. pos. 30 30.50 ( 30.25). 7% pos. DHB 49 50-49.75. Dunaj. Donavsko-sav.-jadran. prioritete 53.10. dcinice 12.75, Narod, banka 136, Landerbank 16.50. Alpinc o.15, Steg 15.50, Stcvvcag 0.25, Trboveljska 10.55. Žilni trp Novi Sad. Vse iicizpreinenjeno. Tcndenca nc-izpremenjena. Tronict: 77 vagonov. Sombor. Pšenica bč. okol. Sombbr 100—102. koruza bč.. srem. /cl. prompt 63—65. bč. bela 78 do 80, bč. Donava in Tisa šlep 66 - 68. Moka št. 8 55 60, fižol bč. uzančni 135—140. ostalo neizpre-menjeno. Tendenca neizpreinenjena. • Promet: 78 vagonov. Živina Mariborski živinski sejem dne 20. sejit. 193). Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 11 konj. 16 bikov, 250 volov, 477 krav in 8 telet; skupaj 777 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 3.75—4.25 Din. poldebeli voli 2.50 2.75 Din, plemenski voli 2.75 3.25 Din. biki za klanje 2.50— 3.75 Din, klavne debele krave 2.25 do 3.50 Din. plemenske krave 1.75 2.75 Din. krave za klobasarje 1.75—2 Din. molzne krave 3 3.25 Din. breje krave 3—3.25 Din. mlada živina 3.50 do 4 Din. teleta 5.50—6.50 Dili za kilogram /ive teže. Prodanih jc bilo 406 komadov, od tega 12 za izvoz v Italijo. Mesne cenc so bile sledeče: vdovsko meso prve vrste 10—12 Din, volovsko meso ,11. vrste 8 10 Din, meso bikov, krav in telic 5 7 Din. telečje meso prve vrste 10—14 Din. tclcčic meso druge vrsle 8—10 Din, svinjsko meso sveže 10—16 Din. Dunajski prašičji sejem 26. septembra. Pripeljanih je bilo: 6146 sobarjev in 7201 pršutar, skupaj 13.347 glav. od tega iz Avstrije 4790, iz inozemstva 8548 glav. Cene so bile v šil. za kg žive leže: špeharji I. 1.42—1.43, stari 1 28 1.36. kri/ani 1.45—1.55, kmetski 1.38—1.50, pršutarji 1.35-1.70. Pri živahnem prometu so se prvovrstni špeharji jjodražili za 5—8 grošev, angleški križani za 5 in pršutarji za 2—5 grošev. Pošta contra tramvaj V nedeljo 1. oktobra ob 16 popoldne se vrši na igrišču ASK Primorja nogometna tekma med uslužbenci pošte in tramvaja, za katero vlada pri vsej naši javnosti veliko zanimanje. Protektorat nad to prireditvijo sta prevzela gosp. dr. Tavzes, poštni direktor in predsednik malo/elezniške družbe gosp. dr. Oto Fettich. Moštvi obeh klubov sta sklenili — videč nujno potrebo — da bosta prvo tekmo odigrali v korist poplavljencem-barjanom. Obe skupini razpolagata s par prvovrstnimi igralci, tako, da bo tekma tudi s te strani zanimiva. Ne glede na to pa bo ceni. občinstvo prireditev poselilo v obilnem številu, kajti plemenita akcija poštnih in tramvajskih uslužbencev zasluži našo popolno podporo in to tembolj, ker so bedni reveži — poplavljenci potrebni nujne ui iz- | datne pomoči. Dvakrat da, kdor hitro da! Novi jugoslovanski rchordi v lahki atletiki Jugoslovanska lahkoatlelska zveza je potrdila nov jugoslovanski rekord v skoku v daljavo, ki ga je dosegel Branko Ivallav, član zagrebškega Mara-tliona pred kratkim v Berlinu. Imenovani je namreč skočil (i.tHi m daleč, kar je dokazal s tozadev nim rekordnim zapisnikom nemške lahkoatletske zveze. Še mulo in znamba 7 m tudi v našem s|>ortu ne bo več neznana. Njegovemu bratu Levimi Kallavju, rekorderju v deseteroboju pa se je priznal tudi rekord v pe-teroboju z rezultatom 2755.45 točk. Prvenstvo v rokoborbi mod najboljšimi atleti Male antantr in Poljsko. Prihodnjo soboto in nedeljo se vrši tekmovanje za prvenstvo v rokoborbi Male nntante in Poljske, ki ga priredi Croalia v veliki dvorani zagrebškega sejma. Tekmovalo se bo v sedmih kategorijah torej od bantania pa tlo težke kategorije. V naši reprezentanci, katero sestavljajo pu večini člani prireditelja, so sauii dobri in izkušeni rokoborci, tako da sinemo upati na uspeh. Zmagovalec tega turnirja dobi krasen |>okal tvrdke Batn. mesto Zagreb pa bo darovalo za najboljšega domačega alletll lepo darilo Ob tej jiriliki se vrši ludi kongres težkoallet-skih zvez držav Male antante in Poljske, katerega se udeleži ludi pokrovitelj g. minister dr. tlanžek. Lop spurliii uspeli mariborskih -treloov na vsedržavni strelski tekmi v Belgradu. V Beb/radu so se vršile od 17. do 23. septembra vsedržovne strelske tekme. Udeležba na teh tekmah je bila ogromna, kakor še nobeno leto. Oddanih je bilo nad 50.000 strelov in se je udeležilo tekem nad 1000 tekmovalcev iz vse države. Mariborsko ekipo so tvorili: prof. Pero Cestnik, primarij dr. Hugon llobif, knjigoveški mojster Robert Vukniiiuič, pu-škar Dušan Ilinic in vlsokošolec Anton Majer. — Uspehi Mariborčanov so bili zelo lepi kljub hudi in ostri konkurenci. Na zmagovalni tarči ie dosegel največ točk prof. Pero Cestnik iz Maribora ter s tem pridobil naslov državnega prvaka s 452 točkami ler si za lelos priboril kraljevo darilo. Tudi v stoječem stavu je IVro Cestnik dosegel prvo mesto s 151 točkami. Drugi na tej tarči je bi! Milo-vanovič iz Kragujevca in tretji lanski prvak Ivan Markovič iz Belgrada. Anton Majer je dosegel 12., dr. Robič 13.. Vukinunič pa 15. mesto. Tudi na splošni tarči so se Mariborčani dobro odrezali. Pri brzoslrelni tekmi je dosegel Pero Cestnik 0. mesto. Na tarči za malokalibersko precizno streljanje je dosegel prvo mesto Belgrajfan Jocič, na drugem mestu je Mariborčan primarij et Mariborčan Vukmanič. Na kmetski tarči Sumadija je dobil prvo mesto Rozman iz Kranja. Tudi mariborske dame so se prav i častno postavile na tekmi. Prvenstvo je odnesla Mariborčanka VukniHiiičeva, tretje ga. Kušarjeva, sedmo pa ga. tliničeva, obe Mariborčanki. V žiriji je bil zastopan okrožni tajnik Reja. SK Ilirija — smučarska sekcija. Danes ob 18 seja načelstva v kavarni Evropi. Vsi in točno! Kakšno ii-pohc so dosegli, bolgarski lahko atleti pri svojih letnsnjili prvenstvih. Hristov je tekel IDO m v 11 sek.: isli tekač je tekel 200 m v 28.2 sek., 100 m pa v 82.8 sek. »00 m: Spasov 2:07; 1500 in isli 4:31; 5000 m llaralambief 17:44: 10.000 m: S t reso f 30:50; litim zapreke 10.8; 100 m zapreke isli 1:02.9; skok v višino: Panapotov 1.77 m; skok v daljavo: Gaučev 0.40 m; skok s palico: Dojčev 3.52 in; troskok: (iaučev 13.65 m; disk: Gaučev 30.58 ni: disk kolenski stil: Gaučev '10.07 ni; krogla: Gaučev 12.48m; kopje: Giorgijev 50,65 metrov. Kakor jo torej videti iz gornjih rezultatov, so v splošnem Bolgari |irecej slabši od naše reprezentance, ki odide nocoj v Atene. Delali nam bodo preglavice zlasli na kratkih progah, kjer nam znajo odvzeti marsikako dragoceno točko. Evropa in borba /a Davisov pokal I. 1934 Za driigolelne tekme so se kvalificirale naslednje države: Avstrija, Nemčija, Italija iu Švica II tem pu pridejo glasom novih določil še one štiri države, ki so sc v glavni konkurenci letu 1933 prebile v predzadnje kolo. Od teli šliiili držav pa preostane edino Češkoslovaška, ker se nahajajo |>oleg nje v predzadnjem kolu Anglija, Avstralija in Južna Afrika. Anglija -i je priborilu poku I in ga mora naslednje leto braniti. Avstralija in Južna Afrika pu imata itak prHvico do udeležbe pri glavni konkurenci. ker ..la i/venevro|iski državi. Torej je šele pet evropskih držav. Zraven pride še Francija, ker ima tudi premagani hranitelj pravico do udeležbe prihodnje leto. Evropa bo torej /a-stopami po šestih dr/avtih ter bomo imeli jiri-hodnje leto v evropski coni v celem II udeležencev, če se bodo prijavile iste izvenevrop-ske države, kot letos. Poklicni tenis igralci Amerike proti Franciji- ^ tenir. matcliu med prolesijonali \inc-rike in Francije so bili doseženi naslednji rezultati: C Ocliet proti Barnetlu 6:4, 5:7, 6:4, 0:6 6:V lilden proti Plaajil 6:\ 6:2. 6:2. Letos ne bo tekem v dviganju uteži /a svetovno prvenstvo. Mednarodna težkoatletska /vozu n sedtvem v Parizu sjKirOča, da se letos ne bodo vršila tekmovanju v dviganju ute/i /n svetovno prvenstvo, temveč se prelo/e n.i kasnejši čas. Letošnje tekme bi se imele vršili v Kairu, toda vsled finančnega vpra&anja se razne državne /vozi- niso mogle izjaviti zu sodelovanje, /aradi česa r so bile /a letos odpo-v edune. Kako sc pripravljajo Nemci za olimpijado. Nemški smučarji so ie preskrbljeni za prihodnio zimsko sezono, kar se treninga tiče. Njihova smučarska zveza jim jc preskrbela prvovrstne norveške smučarje trenerje, ki |ih bodo pripravljali za zimski del olimpijadc. Narboliši nemški smučarji sc bodo poleg tega udeležili raznih tekmovanj na Švedskem, Norveškem in Finskem. Tudi drsalci nameravajo poslati svoje najboljše moči na Norveško in Švico, kjer se bodo v daljših tečajih pripravljali za borbo na prihodnji olimpiad'. Iiockey-igralcc bo pa pripravljal nek Kanadčan cc lo zimsko sezono. Evropska plavalna prvenstva I. 19J4. Prihod, nie leto sc vršijo evropska plavalna prvenstva v Nemčiji v incstu Magdcburgu in sicer v času od 12 do 10. avgusta Ker bo to nekaka generalna preizkušnja vseh cvropeiQ c o o > B O Js « t ■ J° "»Sto j: ° — • o. .« c« -s! 3 c ■ ® « 5 o J SI a ' t&M S .»J ..'u E*- Ca „ » «. O .2? t a . .9 u. — .3! ^ o O.CO a 1'! w a »i ? ->o ; »-5 Ž^SOg 8 J? o 1 [fl L U d -•a 1, at; 1» 9 ; g a Ji B -sc . 5 "I .2 ° oQ -3 - S m 8 «3-2 -5 £•£ a o o -) i3 -o c J; c CL O tn JS S ^ .9.9© .9 « jOOgO o »~ino o S, >2-»«» Samuel lx)ver: RORY O'MORE 127 Irski ljudski roman. Planila je na cesto in prijela za vajeti konja, ki ga je jezdil popotnik. Objela je kolena jezdeca in bolj kričala kakor govorila: »Razjahajte in rešite mu življenje! Za božjo voljo, razjahajte in rešite ga k Bil je Scrubbs, ki mu je to klicala. Zbežal je s Francoskega in dospel domov prav, ko je stal mož, ki mu je nekdaj rešil življenje, pred poroto, zaradi umora njega samega. Ta izredni dogodek je med okolistoječimi napravil velikansko senzacijo. Scrubbsa so sikoraj dobesedno dvignili s konja in ga gnali v sodno poslopje, kar ga seveda ai malo prestrašilo. Kathleen je bila ves čas tesno ob njegovi strani in histerično vzklikala. Prav tisti čas je državni tožilec govoril tole: »Slišali ste, gospodje, da so obtoženca z gospodom Scrubbsom po sili odpeljali na Francosko; obtoženec se je vrnil, o Scrubbsu pa ni ne duha ne sluha. Obtoženec ne more dati odgovora. Po kaj je šel na Francosko? Pri kom je bil na Francoskem? Kako je prišel m.zaj s Francoskega? — Zakaj se pa gospod Scrubbs ne vrne? — Gospodje, vprašani vas, kaj je več vredno, življenje gospoda ali izpoved loncevezea, upornika, ki je umrl smrti, katero je zaslužil? Dokler se ne vrne gospod Scrubbs, ne verjamem nič. Moj odgovor na vse, kar pravijo, je: Kje je gospod Scrubbs?« Ko se je pripravljal, da bi kar najučinkoviteje zaključil svoj govor, se je od daleč zaslišalo glasno, razburjeno mrmranje množice, ki se je po ulici do sodnega poslopja kar trla, kar je prekinilo pozornost poslušalcev. Biriču so ukazali, naj napravi mir. Mrmranje je naraščalo kakor bučanje hudournika in prihajalo bliže in bliže. Skozi vse to se je po poslopju divje razlegal histeričen ženski smeh. Za trenotek je hrup utihnil; tedaj je državni pravdnik ponovil svoje vprašanje: »Zopet vprašam, kje je gospod Scrubbs?« Ljubko dekle z razprostrtimi lasmi in iztegnjenimi rokami si je delalo pot v dvorano in vpilo: »Tu je! Tu je!« Po njenem bledem licu so tekle solze in njen divji, oster smeh se je razlegal po dvorani, v kateri je na mah vse utihnilo »Tu je! Tu je!« je zopet vzkliknila. »Sveti Bog, hvala ti! Rešila sem ga! Rešen je!« in potem je zaihtela, da je rezalo v srce. »Peljite ubogo dekle iz dvorane,« je velel lord A., cigar mehko srce je prizor popolnoma prevzel. »Peljite jo ven in skrbite zanjo.« I/.nenadenje, ginjenje in zmeda, ki je vladala v dvorani, dokler niso peljali Kathleene ven, se ne da popisati. Nato so pozvali Scrubbsa pred sodnike in cele gruče prič so ga identificirale; pa tudi vsak izmed porotnikov ga je poznal. Do reda pa vendar še vedno ni prišlo in trajalo je nekaj časa, dokler se ni toliko |>oleglo, da je mogel lord A. zo|>et nastopiti in porotnike nagovoriti takole: »Gospodje porotniki! Vaša dolžnost se je končala na izreden, ginljiv način. Po svoji božji previdnosti je Vsemogočni dopustil, da se je človeško življenje, ki je bilo v veliki nevarnosti, rešilo ...« Lord A. se je prekinil, zakaj čuvstva so ga premagala. To je izkoristil predsednik porotnikov in pripomnil soporotnikom, dočim jim je pokimal: »Gotovo misli na našega prijatelja Scrubbsa, kako čudežno je ušel.« Lord A. je nadaljeval: »Gospodje, božja volja je. da se je izkazala nedolžnost tega moža, ko smo izgubili že vse upanje, rešiti ga. Bila je volja usmiljenega Boga, da ga je obvaroval.« Naprej ni mogel. Marsikdo je zaihtel. »Gospodje,« je čez nekaj časa zopet povzel, dasi je obravnava končana, je vendar treba že zaradi predpisov, da izrečete pravdorek.« Čisto drugačen kakor glas sodnika je bil glas predsednika porotnikov, ki je z nasmeškom, ne da bi se trenotek pomišljal, odgovoril: »Vsi smo za to, mylord.< »Seveda,« je odvrni! lord A. in si z robcem obrisal oči. »Izrecite pravdorek, prosim, gospodje.« »Kriv, mylord,« je dejal predsednik porotnikom « sladkim glasom. »Prosim, oprostite, gospod,< je rekel sodnik, ^premagala so vas čuvstva kakor marsikaterega tu. Dejali ste .kriv' — mislite pa seveda .ni kriv'.« »Ne. mylord, mislim ,k r i v'.« Te besede je izgovoril dovolj glasno, da jih je slišni vsaikdo v dvorani. Zene so divje kriknile, dočim so oči vsakogar začudeno uprle v porotnike. Celo birič se je tako začudil, da je pozabil na svoj običajni Mir«, ko so žene zavpile. »Sveti Rog, gospod,« je vzkliknil lord A., ko se je obrnil k predsedniku, »oči in ušesa imate, pa vendar izrekate tak pravdorek! Obtožerec je obdolžen umora nekega človeka in prav ta človek stoji zdaj pred vami, identificiran vpričo vas — živ dokaz obtoženčeve nedolž nosti — a vendar izrekate .kriv'.« »Da, izrekamo, mylord,« je odvrnil predsednik z glasom, kakor da je užaljen, da se dvomi o njegovem pravdoreku. Za »Jugoslovansko tiskarno« v luibliacu; Karel Ce6. Izdajatelj; Ivan Raiovec. Urednik: I-ni«* Golo bič.