Poštnina plačana v gotovinl Izhaja vsak pctak ob 17. Stane mesečno po poštl 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 5"50 Din, za inozemstvo 10 Din ftatüun prl poštnem čekovnerr zavo.iu St. 10.666. Jiova 'Doba Cena 1.50 Redakcija in npravai StrDssmayerjeva ulica št » pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarlfu. Rokopisi »e iprejemajo ob petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — PrtdpJui glede proitora in dneva objave oglasov »e nvainjejo le po možnosti. Štev. 63. Celje, petek 21. septembra 1934. Leto XVI. Uveljavljenje novega zakona o mestnih občinah Zakon stopi v veljavo v nedeljo 23. septembra Ker stopi zakon o mestnih občinah v veljavo že v nedeljo 23. t. m., je mi- nister za notranje zadeve za pravil- 110 in enotno izvajanje zakonskih določil izclal naslednja pojasnila in navodila: 1. Ko stopi novi zakon o mestnih obcinah v veljavo, se morajo ukiniti funkeije vseh onili organov, ki so öb- stojali po dosedanjih organizacijskih predpisih, ki jih pa ni več v novem zakonu, n. pr. občinsko sodišče, se- nat, magistrat, gremij, kmet itd. Na osnovi prehodnjih odredb taki orga- ni niso pooblaščeni, da bi nadaljevali svoje funkcije, dokler se ne izvrši or- ganizacija mestnih občin po novcm zakonu. Odtod izvirajo tudi ppsledi- ce, da se imajo, ko stopi novi zakon v veljavo, ti organi in njih delokrog ter kompetenca prenesti na organe, ki jih določa novi zakon. Kolikor pa so organi po dosedanjih organizacij- skih predpisih identični po ustroj- stvu in poslovanju z organi, ki jih določa novi zakon, imajo dobiti na- zive v smislu novega zakona. 2. Ko s;tr>pi v veljnvo rmvi zakon, smejo biti predsedniki in mestni svetniki samo oni, pri katerih so iz- polnjeni vsi pogoji, ki jih v ta namen določa novi zakon. Zaradi tega se razrešijo dolžnosti vsi predsedniki in mestni svetniki, ki so na teh položa- jh, pa po novem zakonu glede njih niso izpolnjeni za to potrebni pogoji. 3. V ohčina.h, ki sn po dosedanjih predpisih imele sodno pristojnost in posebne občinske odbore, mora, čim stopi novi zakon v veljavo, posle teh kompetenc opravljati samo občinski uradnik-pravnik, ki ga v to svrho do- ioči mestni svet. Ce pa v takih obči- nah ni takega uradnika-pravnika, se ima takoj sprejeti v občinsko službo in ima obenem takoj prevzeti posle, kakor jih določa novi zakon. Ministrstvo za notranje zadeve je tudi objavilo navodilo o enotnem iz- vajanju člena 89. zakona o mestnih občinah, ki govori o tern, kako imajo mestne občine postati pristojne za svoje ozemljo kot obasti I. stopnje. Glode na to bodo spadali v njihovo kompetenco posli, ki se tičejo zdrav- stvenih in veterinarskih zadev, trž- nih zadev po določilih o življenskih potrebščinah, o pobijanju draginje in o merah, posli civilnih zadev in ga- silstva, čiščenje in vzdrževanje cest, kanalov itd. Ko bo stopil v veljavo novi zakon, preneha na ozemlju mest pristojnost dosedanje oblasti I. stop- nje, glede teh poslov, kolikor jih že doslej mesta niso izvrševala. Vse ne- dovršene zadeve, ki se nanašajo na te posle, se najkasneje v 15 dneh po- tem, ko stopi novi zakon v veljavo. prenesejo v kompetenco mestnih ob- einskih uprav, ki jih imajo dovršiti. J. GOSAK (Teharje): Razstava šolskih vrtov in sreska perutninska razstava v Celju Razstava bo 14. in 15. oktobra v telovadnlcl okoliške Sole (Konec) Med Šolskimi upravitelji celjskega sreza je mnogo intenzivnih rejeev štajerske kokoši. Bilo bi pa Škoda, da bi razstavili perutnino le upravi- telji, kajti ravno v Celju se je posta- vil standard štajerske kokoši in je zato v bližnji in daljni celjski okolici med vsemi stanovi, zlasti med kmeč- kim narodom mnogo odličnih perut- ninai jev. Da se pokaže uspeh našega skupnega del a in se zagotovi celjski okolici tudi v bodočnosti plemenski trg za štajerko, je sklenil celjski sres- ki kmetijski odbor priključiti razsta- vi šolskih vrtov tudi splošno razsta- vo štajerske (ne tudi druge) kokoši. K tej razstavi so vabljeni vsi dobri rejei kokoši v celjskem srezu, da ta- ko dokumentiramo in utrdimo dobri sloves rjave štajerske kokoši celjske- ga standarda. Na razstavi bodo grupirane živali naslednje: 2 do 3 kokoši in 1 petelin ali same 3 kokoši, zlasti jarčice, sku- pina štajerskih petelinov (iz enega gnezda, ki se ne tepejo) in skupina kopunov. Vse letošnje živali morajo biti najkasneje v maju izvaljene; poznejše, razne medmašne itd. ne pridejo v poštev. Po plemenu morajo biti pasemsko popolnorna čiste, lepe- ga perja in težke. Vse kokoši z ru- menimi in kosmatimi nogami so od razstave v naprej izključene, pač pa sie ne bo delala razlika med jerebi- qasto, rjavo, pšenično in belo štajer- ko, tod a skupine morajo biti po bar- vi enotne. Vsem razstavljalcem se pa naznanja, da pridejo za prve nagra- de v poštev le rdečerjave štajerke z üimernim čopom. Razstava kokoši bo imela dve glav- ni skupini. V skupini A bo perutnina 7. rodovnikom in podatki o nesnosti, v skupino B pridejo ostale živali, ki bodo tvorile pretežno večino. Pri oce- njevanju in nagraditvi ne bo poseb- nih razlik med skupinami. Na razsta- vo štajerske kokoši bomo opozorili domače in tuje perutninarje, zlasti perutninarje iz naših južnih pokra- jin, ki se za našo kokoS že sedaj za- nimajo in utegnejo v bodoCnosti po- stati najboljši odjemalci naše ple- menske perutnine. Na razstavi bodo riačrti in modeli vzornih kurnikov, slovenska perutninska literatura, razna oprema za rejo kokoši in še mnogo drugih zanimivosti. Razumljivo je, da je perutninska razstava dovoljena in subvencijoni- rana od kr. banske uprave, ki kaže za prospeh in napredek štajerske re- je kokoži veliko zanimanje. Pričaku- jenio z vso gotovostjo, da se bo ude- ležilo perutninske razstave v Celju CimveC rejeev štajerske kokoši iz vse- ga sreza. Prijave prihajajo že danes nf samo iz celjske okolice, marveC tuiU \'L Savinjskc doline. Skušali bo- mo sestaviti statistiko, kako je Sta- Sv\\a v P-»j "ft Nikoü odprt! Pristen samo v modrem ovitku. jerska kokoš po celjskem srezu raz- širjena. Naj povem še izza kulis, da bodo odlikovani rejei nagrajeni z diplomo, ki bo predstavljala štajersko pleme ter bo zato vsaki hiši v okras. Doslej je zagotovljenih 3000 Din denarnih nagi'ad od banovine; upamo pa, da bodo tudi javne uprave, po- sojilnice in banke znale ceniti to važ- no gospodarsko akcijo ter podprle razstavni odbor, da bo mogel število na^rad in diplom še povečati. Okoliške občinske zadeve Statut za občinske nameščence — Regulacija Snšnice — Regnlacijski načrt za Celje*okolico ObčinskL odbor za Celje-okolico je imel 14. t. m. od 18. do 19.30 redno sejo pod predsedstvom župana go,?p. Vinka Kukovca. Najprej je bil sprejet statut za ob- činske nameščence v smislu zakona o občinah. V okoliški občini so t tern statutom določena naslednja službe- na n^osta: SLstemSzirana mesta: 1 delovodja, 1 blagajnik in I referent za vojaške zadeve. Poinožna službena mesta: upravna služba: 1 pomožni delovodja in referent za socialno ski'bstvo, 1 zvaničnik in 3 služitelji; strokovna služba: 1 zdravnik, 2 ce- starja, 1 mesooglednik, 2 babici, 1 grobar in 1 konjaC. Za člana disciplinskega sodišča za občinske nameščence je bil izvoljen obč. odb. dr. Laznik, za namestni- ka obč. odb. Goručan, za Clana odbo- ra vajeniškega doma v Celju sta bila izvoljena župan g. Kukovec in obč. odb Žohar, za člana upravnega od- bora meščanske sole v Celju pa obč. odb. Fr. Wltavsky. Banska uprava je odredila, da mora okoliška občina prispevati 18.301 Din za vzdrževanje Beograjski kraljevski dnevi (Ob 30-letnici kronanjn kralja Petra) Danes v petek 21. septembra, pote- ka 30 let, kar je bil blagopokojni kral'j Peter Osvoboditelj sveCano kronan v Beogradu. Celjska »Domovina« je po kronan ju objavila članek »Jugoslovenski brat- je« in zanimiv podlistek »Beograjski kraljevski dnevi« izpod peresa g. dr. Ernesta Kalana v Celju, ki je tedaj kot mlad dijak prisostvoval svečano- stim v Beogradu. Clanek in podlistek kažeta, kako ljubezen so Slovenci že takrat gojili do svojih bratov Srbov, in kako je bila naša akademska mladina že te- daj usmerjena povsem jugoslovensko in je hrepenela z vsem sreem po uedi- njenju vseh Jugoslovenov. Slovenski akademiki so se tedaj v večjem šte- vilu udeležili slavnosti kronanja in prve jugoslovenske umetniške raz- stave, ki je bila istočasno prirejena v Beogradu. Zaradi tega so bili od avstrijskih oblatsi zasledovani že te- daj, med svetovno vojno pa so bili vsi udeleženci označeni kot politiCno sumljivi (p. v.) in srbofili ter prega- njani od vojnih sodišC. V naslednjem objavljamo podli- stek, ki opisuje slavnostne dneve v Beogradu, v prihodnji številki pa bo- mo objavili tudi članek »Jugosloven- ski bratje«. * * 1. Vtisi, sveži, oživljajoči vtisi so ono, kar je nam ubogim modernim Iju- dem tako prav potrebno. Oni so naši duši, ki trpi od zadnjih mladostnih let v topi vsakdanjosti, prijetno raz- vedrilo in krepilen balzam. Sami si iiisnio svesti, kako zalo zahteva naša duša novih vtisov. Nikdar nisem te resnice tako prijetno in jasno čutil in spoznal kakoi- v dneh kronanja, ko sem s© mudil v Beogradu. Cudeč se in radostc-n sem prejel tain v doslej mi neznanem iniljeju sveže in nove vtise. Civilizirana severna Evropa se ve- seli svoje kulture v svesti si, da jo podarja južnim in orijentalskim na- rodom, in v tern zadovoljstvu in ])O- iiosu, s katerim se druži dokaj porni- lovanja, da, preziranja, ne sluti, ka- ko krivi in napačni so njeni pojmi o marsičem tarn doli, kako neosnovana in krivična je njena sodba. Beograd! Koliko misli vzbuja to ime! Beograd, mesto ob zalivu Save v Donavo, ob vhodu na Balkan, me- sto, za katerega posest se je bilo s Turki toiiko krvavih bojev, mesto, ki je so pred nekaj leti bilo pokorno Turčinom, kratkomalo mesto, ki je tik pred durmi na pol azijatskih bai- kanskih dezelä. Toiiko ve in zna Ev- ropa o srbski stolici in iz tega sklepa svojo' sodbo. In kako drugačno je vse to v resnici! Od treh strani obdano od široko razlitih voda. Save in Dunava se vz- diguje mesto veličasnto na dolgein, ozkeni hribu. Železniški most preko štiristo metrov žiroke Save ga veže z ogrskim Zemunom. Preteče si ležita še danes ti dve mesti nasproti. Po moderni električ- ni železnici, kakršne nima niti Du- naj, dospeš s kolodvora v mesto, ki se je za bližajoče se slavnosti odelo v praznično obleko. Z vseh his vise srbske trobojnice, izza vseh oken okusne srbske preproge ali pa male zastave z monogramom kralja Petra, v vseh ulicah so postavljeni s cvetli- sami okrašeni slavoloki, se vijejo med kandelabri venci in girlande s hra- stovega listja; v vseh izložbah so raz- stavi jene slike kralja in njegove rod- bine in kipi, po cestah ponujajo kol- porterji kolajne s kraljevo sliko, slav- nostne izdaje listov, koračnico kralja Petra, njegovo in njegovih prednikov slike itd. Po logih in travnikih okrog Beograda se blišče beli vojaški šoto- ri, ker mesto samo ne- more sprejeti vsegji vojaštva, ki je poklicano iz vse dežele, da se udeleži kraljevskih slav- nosti. Po cestah' že vrvi pestra mno- žica, kakršna se našemu očesu v do- movini nikdar ne nudi. Iz vseh srb- ^kih pokrajin je prihitelo prebival- stvo; makedonski Staro - Srbi, pravi orjaki v belih no&ah, z visoki- mi kučmami, rdečimi pasovi, izza kateriii se blišče ročaji in konci sa- mokresov in handžarjev. Srbi v tes- nih tenmih oblekah, ki kažejo že sle- dove turäkega kroja, srbske žene in deklice v najrazličnejših raznobarv- nih nošah, ki so vse prekrasne, a ni ena ni drugi enaka, vsaka ima svojo posebuost. To ženske nože so tako le- pih in pestrih bai-v, da jih je mogosie edinole slikati, a nikdar popisati. Vse žene nosijo v laseh srebrnike, da, tudi zlatnike, med njimi dragocene stare komade. Večina tega denarja je Se stari od rodu do rodu podedovani plen iz turških bojev. A niso se zbrali samo kralja Petra podaniki, tudi iz drugih, sosednjih dežel jih je mnogo prišlo: Ci-nogorci, Hrvatje, hrvatski Srbi, Bolgari, Vlahi in sednjič tudi Madžari. Ni mogoCe opisati, kako krasno je videti vse te narodne noše. Stian 2. »Nova Doha« 21. IX 1934. Siev 63. meščanske sole v Celju v šolskein !e- tu 1934/35; znesek naj stavi v prihod- nji občinski proračun ter zaenkrat krije ta izdatek s kratkorocniin po- sojilom. 0 zadevi l)o še sklepala ob- činska uprava. Okoliška občina bo plačevala mestni občini letno 12.500 Din za škropljenje cest v okoliški ob- čini. Parcelacijski načrt za zemljišče tvrdke P. Majdič ob državni cesti na Sp. Hudinji je bil odobren, upošte- vati pa bo treba še približno 2.000 m2 za otroško igriače. Sedmim osebam, ki so brez premoženja, je bila troša- rinska kazen odpisana. V domovinsko zvezo je bilo sprejetili 14 oseb, med temi 5 proti plačilu, dve prošnji za sprejem ste bili odklonjeni. Prošnja mejašev ob potoku Sušni- ci na Ostrožnem zaradi izravnave od- nosno prestavitve Sušnice bo izroče- na sreskemu načelstvu. Okoliška ob- čina bo stopila v stik z mestno obči- no zaradi skupne izdelave regulacij- skega načrta za obe občini in prosila bansko upravo, da bi ji dala na raz- polago strokovnjaka, ki bi izdelal re- gulacijski načrt za okoliško občino. Glede na novo banovinsko uredbo k lovskcmu zakonu bo okoliška občina predložila banovinskemu svetu svoj sklep glede zaščite kmečkih intere- sov, ki se naj upošteva pri razpravi in sklepanju o tej uredbi. D a m s k e plašče. kostume in vsa moška oblačila izdeluje po solidn ceni Karl Kramer, krojač, Celje, Ljubljanska oestn 19 (zraven plinarne). Politični pregled p Rusija sprejeta v Društvo naro- dov. Skupščina Društva narodov v Ženevi je na zgodovinski seji v torek zvečer sprejela Sovjetsko unijo kot članico. Za sprejem Rusije- v Društvo narodov je glasovalo 39 držav, proti pa 3 države, in sicer Švica, Portugal- ska in Nizozemska, glasovanja se je vzdržalo 7 držav in sicer Argentina, Belgija, Kuba, Luksemburg, Panama, Venezuela in še ena južnoameriška j država. Nato je bilo Rusiji priznauo tudi stalno mesto v svetu Društva narodov. Za stalno mesto je glasovalo 40 držav, 10 pa se jih je vzdržalo gla- sovanja. Izid obeli glasovanj je bil sprejet z burnim odobravanjem. Za Jugoslav]jo, ki je kakor ostali dve elanici Male antante, glasovala za sprejem Husjje v Društvo narodov in za to, da se ji dodeli stalno mesto v svetu Društva narodov, je oddal glas njen stalni delegat pri DruŠtvu na- rodov g. Konstantin Fotič. p Zastopniki držav baikanske zve- ze so imeli te dni posvetovanje v ?,c- nevi in so ugotovili soglasje v vseh mednarodnih vprašanjih, ki jih ob- ravnava Društvo narodov. Stalni svet balkanskega sporazuma je.sklenil, da bodo vse štiri države glasovale za sprejem Rusije v Društvo narodov. Dalje je stalni svet naglasil, da bi bili za ohranitev mim velikega po- mena sporazumi med sosednimi ev- ropskimi državami, ki mejijo na skupna morja. Stalni svet je tudi sklenil, da bo še nadalje deloval za omogočenje sodelovanja yseh balkan- skih držav. p Med razpravo o maujšinskem vprašanju, ki se je pricela v četrtek v političnem odboru Društva naro- dov, se je jugoslovenski delegat Kon- stantin Fotič izjavil za splošno raz- širjenje manjšinske zaščite. Poudar- jal je neenakost položaja narodnih manjšin v državah, katerih manjsine so pogodbeno zaščitene, in v državah, katerih manjšine so brez zaščite. Do~ I čim so na primer manjšine v Jugo- | slaviji popolnoma enakopravne, so ! jugoslovenske manjšine v drugih dr- žavah brez vsake zaščite. p Stališče Jugoslavije do Rusije ostane po izjavi zuuanjega ministra Jevtiča neizpremenjeno. Jugoslavija ostane popolnoma svobodna pri ohra- nitvi svojega doaedanjega stališea do Rusije in bo živo sprcmljala nadalj- ni razvoj politike Sovjetsko unije. p Gospodarski svet Male antante so bo sestal v ponedeljek 24. t. m. v Beogradu k svoj emu tretjemu red- nemu zasedanju. Slovesni otvoritve- ni seji bo predsedoval naš zunanji minister B. Jevtič. Na dnevnem redu zasedanja. so razni novi ukrepi za čim tesnejšo gospodarsko sodelova- nje Jugoslavije, Češkoslovaške in Ru- munije. p Nov puö v Avstriji bo po mnenju angleških in francoskih listov izbruh- nil v Avstriji takoj po plebiscitu v | Posaar ju. j p Vsi sosedje Avstrije naj podpiše- ' jo pakt, s katerim bi jamčili za neod- visnost Avstrije. Tako je predlagala italijanska vlada. Domače vesti d Na glavni skupšcini Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je bila v nedeljo na Vrhniki, so bila razčiščena razna vprašanja in je bilo doseženo popolno soglasje. Dosedanja predsednica dvorna dama ga. Tavčarjeva je bila izvoljona za častno piedsediiico. Za prvomestnika CMD je bil izvoljexi inž. Janko Mačkovšek. V odboru sta tudi gg. narodni poslanec Ivan Re- bernik in dr. Jakob Rebernik iz Cc- Ija. d Odprte planinske koče. Kocbekov Qom na Korošici in Frischaufov dorn na Okrešlju bosta oskrbovana do 1. oktobra. Stalno, tudi pozimi, so oskr- bovane med drugimi naslednje po- stojanke: Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh, Koritzkega koea na Smrekov- cu, Celjska koča nad Celjem. Pose- čajte gore posebno jeseni, ko nudijo izleti največ užitka! d Podporno društvo državnili in banovinskih uslužbencev dravske ba- novine ima svoj izredni občni zbor v ponedeljek 8. oktobra ob 19.30 v go- stilni g. Josipa Birka v Ljubljani, Borštnikov trg št. 2. Dnevni red: Po- ročilo o stanju bolniškega sklada in a pred vsem srbske. Ravno v narodni noši leži mnogo narodne moči; na- rodna noša je eno najkrepkejšili jam- stev za ohranitev narodnosti, in zelo je obžalovati, da naše slovenske na- rodne noše skoro ni več. Ravno ; ¦¦> . ¦•¦•in «;.i")iiLcjnil) krajli bi bil to faktnr, s katerim bi bilo treba resno raču- nati. — V vseh ulicah je polno vo- jaötva, katerega uniforme, posebno ! častniške, so mnogo okusnejše od na- j äih. ! S to pestro množico kontrastira fi- j ni beograjski, po najnovojži pariški i modi oblečeni svet. In vsa ta tako različna množica se pomika po me- stu, v katerem je evropsko bitje öri- i jcntalsko že davno prcrnagalo, kajti Beograd je vseskozi moderno mesto. Široke, svetle ceste, nasadi in vrtovi i mu dajejo prijazno, vabljivo lice. Ne- : prijetno se občuti, da je mesto delo- ¦ ma še slabo tlakovano in da mu še nedostaje ugodnih hotelov in restav- \ racij. Temu pa je krivo to, da so ve- Činonaa last Armencev in Madžarov, ki ljudstvo na umazan način. izrab- ljajo. Ti so tudi edini antipatični slo- ji beograjskega prebivalstva. Pa tudi Nemce »Švabe«, Srb silno sovraži, ker ve, kaka nevarnost preti njego- vim severnim bratom od teh ljutih nasprotnikov. Pa, da se vrnemo k prejšnjemu, mi je še omcniti, da je »Grand hotel« tako fin, kakor prvi hoteli naših velikih mest, in poleg tega — last not least — najcenejši. Mesto ima izborno električno raz- svetljavo in je v tern oziru na bolj- šem od marsikaterega »evropskega« velikega inesta. Krasna je lega srbske prcstolnice. Iz vseh ulic in trgov — kakor ome- njeno, leži mesto na hribu — se ti od- pre pogled na vodne gladine Save in Donave, in za temi se razprostirajo širne, nepregledne ravni: dobravc, šume in ledine. Proti jugu pa se vz- digujejo prvi — še nizki — balkanski hribi in za njiini se razprostira ta- jinstveni svet, svet neprestanih bo- jev, svet pravljic in balad, svet kra- ljevica Marka; tain doli nekjc leži krajina, katere ime zveni tužno v uho vsakemu Srbu: Kosovo polje. Da, historičen svet je to, a tudi Beograd sam je historičen, da, on je eno naj- znamenitejših mest v svetovni in po- sebno v naši jugoslovenski zgodo- vini. (Dalje prih.) ¦ predlog o regulaciji mesečnih pri- spevkov za bolniški sklad. V prime- ru nesklepčnosti bo pol u\v pozneje istotam z istim dnevnim redom nov izredni občni zbor, ki bo sklepal ve- Ijavno neglede na število prisotnih članov. d Dunajska vremenska napoved za soboto 22. septembra. Povečini jas- no, ponekod jutranja megla. Celje in okolica c Redni sestanki članstva JNS v Celju. Odbor občinske organizacije JNS za mesto Celje je sklenil na zaci- nji svoji seji, da se naj vršijo redni prosti sestanki članstva vsako sredo zvečer v Celjskem domu. Ti sestanki niso identični z mesečnimi plenarni- | mi sestanki, na katerih se podajajo referati in vrši debata, ampak so pro- sti sestanki družabnega značaja brez programa. Namen teh sestankov je, da se člani med seboj spoznajo in zbližajo, da se v neprisiljeni družbi povsem demokratsko nekoliko ur raz- vedrimo in izmenjamo misli. Vsak clan strauke naj ve, da najde dotiCni večer družbo somišljcnikov. Vabljeni vsi člani, vsak je dobrodošel. Prvi tak sestanek bo v sredo 26. t. m. ob 20.30 v Celjskem domu. Clani, pridi- te v čim večjem številu! c Celjske sole v novem šolskem le- tu. Na mestni deški narodni soli je sedaj v 9 razredih 289 uCencev. Po narodnosti je 274 Jugoslovenov in 15 Nemcev, po veri pa 280 katolikov, G pravoslavnih in troje evangeljskih. Na šoli poučuje 8 učiteljev in dvoje učiteljic. Na mestni dekliški narodni šoli je v 10 razredih 293 deklic. Po narodnosti je 280 Jugoslovenk, 1 C.e- hoslovakinja in 12 Nemk, po veri pa 282 katolikinj, 3 pravoslavne in 8 evangeljskih. Na šoli poučuje 11 uči- teljic. Na okoliški deški narodni so- li je 740 deCkov, v okoliškem oli'os- kem vrtcu pa 66 otrok. V drugih šo- lah je 139 šolobveznih otrok iz oko- liške občine. Vseh žolobveznih deč- kov je torej v okoliški občini 935. Približno isto je tudi število deklic, tako da je v okoliški občmi nad 1800 Soloobveznili otrok. Na drž. deSki mcščanski šoli je 314 učencev, na de- kliški meščanski šoli 290 učenk, na drž. dvorazredni trgovski šoli 109 (32 učencev in 77 učenk), na drž. realni gimnaziji pa 889 (600 učencev in 289 učenk). Državne sole v Celju obiskuje torej 2924 učencev in učenk (2020 učencev in 904 učenke), mnogo učenk pa je tudi v narodni in meščanski šoli šolskih sester. Rastavracija „LIsee'4 (Petriček) vabi k ogledu novo grajene velike kmecke izbe v nedeljo 23. septembra. Za zabavo ter za dobra jedila in pijačo je najbolje poskrbljeno Koncert s plesom c Proračun krajevnega šolskega odbora za Ceije-okolico za 1. 1935/36, ki je bil soglasno odobren na seji kra- jeynega šolskega odbora v sredo 19. t. m., znaša 737.350 Din. V tern znes- ku je tudi postavka za amortizacijo dolga za novo okoliško deško narod- no šolo v znesku 481.500 Din. c Namestitev učiteljev na okoliški šoli. Krajevni Sol ski odbor za Celje- okolico je v svoji plenarni seji dne 19. t. m. ugotovil, da se material uče- če se mlacline na okoliški deški na- rodni soli v Celju, ki se povečini rc- krutira iz industrijskih, social no ze- lo zaneinarjenih predmestij, ne da primerjati z onimi učenci, ki so vi mesta, ali pa onimi na podeželju. Ta material bi morale vzgajati in obliko- vati vseskozi dobre, moške učiie mo- ci. Tej nalogi so pa težko kos učitc- ljice, ki jih je na zavodu osem in ki so bile povečini nameščene brczraz- pisa. Krajevni šolski odbor za Celje- okolico prosi kr. bansko upravo, da. bi učiteljice na okoliški deški nai'od- ni šoli v Celju izmenjala z moškimi učnimi moCmi. c Celjska obrtna nadaljevalna so- la prične šolsko leto 1934/35 v nede- ljo 30. t. m. Ves obrtni naraščaj (va- jenci, vajenke in pomočniki, ki še niso dovršili 18 let) se zbere tega dne ob 8. v telovadnici mestne narodne sole. Novinci in novinke naj prineso počuti se, kdor i/it/j bonbone htriU. je Kjerkoli si bodi, I^TlSir povsodi! ! Proizvod »UNION«, Zagreb zadnje šolsko izpričevalo. Nujno po- trebno je, da so takrat navzoci vsi vajenci (ke), ker se bodo uvrstili v posamezne razrede in se poznejše že- lje gg. mojstrov in mojstric ne bodo mogle več upoštevati. Redni pouk se prične v ponedeljek 1. oktobra. Ker je kr. banska uprava prepovedala ne- deljski pouk, bo pouk, da se kolikor j mogoče ugodi gg. mojstrom in moj- stricam, vsak delavnik, izvzemši so- bote. Natančnejša razporedba pouka bo objavljena obrtnemu naraščaju v nedeljo 30. t. m. — Uprava. c Novi trije zvonovi, ki so jih po- tegnili v petek in soboto v stolp Ma- ! rijine cerkve v Celju, so se v soboto proti večeru prvikrat oglasili. V so- boto zvečer je bil stolp Marijine cer- kve slavnostno razsvetljen. Zvečer je priredil sekstet na pihala pod vod- stvom g. E. Herolda na stolpu kon- cert, ki ga je v PreSernovi ulici po- slušala zelo velika množica prebival- stva. Koncert so ponovili v nedeljo ob i':. zjutraj. Ob 9. je bila v cerkvi pon- tifikalna maša z oi'kestrom. Mariji- na cerkev ima sedaj največje zvono- ve med vsemi cerkvami v Celju ter bližnji in daljni okolici. Do prihod- njega leta nameravajo tudi zbrati de- nar za nabavo novih modernih orgel. Uro na cerkvenem stolpu, ki je bila cioslej spojena samo z najmanjšim zvonom, bodo kakor nekoč zopet spo- jili s tremi zvonovi. Nujno potrebno pa je popravilo ure, ki že dolgo na- pačno kaže. c Obrtna razstava v Celju 1935. V četrtek zvečer je bil v hotelu »Htiber- tusu« drugi širši sestanek prireditc- ljev obrtne razstave. V glavnem je hil namen sestanka izvolitev odbora ki naj izvede razstavo. Odbor tvorijo gg.: predsednik: Stoj.an Holobar, sli- karski mojster; podpredsednik: An- ton Lečnik, urar in zlatar; tajnik: Ludvik Selišek, krojaški mojster; blagajnik: Ivan Martinčič, tiskarnar. Ožji odbor: inž. Pristovšek, ravnatelj Marinček, upravitelj Zdolšek, obrtni referent Pogačnik, Alojz Rihteršič, Ivan Bizjak, krojač, Jernej Golčer, so- dar, Drago Bernardi, hotelir, Franc Rebeuschegg, hotel ir, Gologranc, stavbenik, Jakob Kovač, krojaC, B!e- chinger. Sklcnjeno jc bilo, da pridejo v ožji odbor še načelniki posameznih odsekov, ki jih bodo člani teh odse- kov sami izvolili. Odsekov je 7 in štejejo 7 do 9 članov, lc ocenjevalni je obširnejši. Ožji odbor je pooblaš- čen, da povabi k sodelovanju tudi /a- stopnike korporacij in razna društva, predvsem obrtniška iz vse banovine. Sestanek je potekel v najlepšem re- du in složnosti, kar je glavni pred- pogoj, ako se hoče closeči čim lepši uspeh razstave. — Propagandni ocl- sek. c Predavanje o socialnopolitičnili problemih v naši državi. DruŠtvo ju- goslovenskih akademikov v Celju pri- redi v nedeljo 23. t. m. ob 10. dopol- dne za svoje članstvo in vse drugo, ki se zanimajo za stvar, predavanje v Celjskem domu. Predaval bo gosp. dr. Cvetko Šribar, uradnik v piini- strstvu za socialno politiko in narod- no zdravje v Beogradu, o temi: Soci- alnopolitični problerni v naši državi. Za članstvo udeležba obvezna! Vsi drugi iskreno vabljeni! c Ljudsko vsenčilišče v Celju bo imelo svoj redni obeni zbor v poned«- liek 24. t. m. ob 20. v risalnici deško Pßucujem francoščino, latinSčtno in nemščino za naj- nižji Honorar. Naslov v upravl lista. Mlade nemške doge samci in samice, čista pasma z ro- dovnikom, se piodajo. Vpraša se v Gregorčičevi ulici št. 5, I. riadstropje Štev. 63. »Nova Doha« 21. IX. 1934. Stran 3. sapgqvKALQDONT J*R0TI ISiNiÄÄl^lJ meščanske sole po običajnem dnev- nein redu. Prosimo vse člane in pri- jatelje dništva, da se udeleže občne- ga zbora v čim večjem številu. c Poroka. V četrtek sta se poročila v župni cerkvi v Celju višji davčni kontrolor g. Anton Cvahte v Celju in zascbnica gdč. Vilma Inkretova v Ce- lju. Iskrono čestitamo! c Srebrno poroko sta dne 16. t. ni. zdrava in čila obhajala v Petrovčah g. K. Walzer, trgovec v Cmureku, in njegova soproga. Cerkvene obrede je opravil g. opat Jurak. Jubilantoma, ki sta živela svojčas mnogo let v Ce- lju in bila med prebivalstvom zelo piniljubljena, iskreno čestitamo k ju- bileju in jima želimo, da bi v zdrav- ju in zadovoljstvu učakala ludi zlato poroko! c Društvo jugosl. akademikov v Celju je v ponedeljek 17. t. m. na red- neni občnem zboru v Celjskem donm polaglo obračun o prvi poslovni dobi. Društveni funkcijonarji so podali po- ročila, iz katerih je razvidno, da je bilo društveno delovanje v prvi po- slovni dobi, ki jo bila zelo kratka (od marca letošnjega lota), zelo plodo- nosno. Društvenih sestankov je bilo osem, dalje štiri ekskurzije, dva ša- hovska brzoturnirja in turnir za ša- hovsko prvenstvo v društvu. Društvo je preskrbelo svojim Clanom med po- čitnicami instrukcije; vsi dijaki so izdelali, kar je za prihodnje leto pač najboljše priporočilo za instruktorje. Osnovala se je čitalnica v lokaln, snuje pa se tudi že knjižnica. Po r