Celjski Glasilo osvobodilne fronte celja Leto III. — Štev. 6. Celje, dne 11. februarja 1950 Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini Območje naših okrajev je razdeljeno na 4 volivne okraje Na plenumih okrajnih odborov OF so sprejeli kandidate za volitve v zvezno skupščino Volivni okraj Celje obsega mesto Celje in področje kra- jevnih ljudskih odborov: Laško, Debro, Marija gradeč, Rim- ske toplice, Rifengozd, Sv. Jedert, Rečica.. Štore, Teharje — okraja Celje kandidat Leskošek Franc - Luka namestnik Medved Albin Volivni okraj Celje — vzhod obsega področje krajevnih ljudskih odborov: Grobelno, Pristava, Svetina, Zagorje, Buče, Dobje, Frankolovo, Jurklošter, Kalobje, Kozje, Lesično, Lju- bečna Marof, Planina pri Sevnici, Prevorje, Rifnik, Št. Vid pri Grobelnem, Sv. Vid pri Planini, Sv. Lenart nad Laškim, Sv. Rupert nad Laškim, Sv. Štefan, Stranice, Slivnica, Trnovlje, Vrbno, Zusem, Drami je, Ponikva pri Grobelnem, Sv. Jurij ob juž. žel.. Škofja vas, Vojnik, — okraja Celje kandidat namestnik Krajger Sergej Leskovšek Jakob Volivni okraj Celje — zahod obsega področje krajevnih ljudskih odborov: Vransko, Braslovče, Letuš, Prekopa, Sv. Ju- rij, Gomilsko, Trnava, Polzela, Št. Andraž, Št. IIj, Šent Janž, Dobrna, Galicija, Velika Pirešica, Gotovlje, Sv. Peter, Sv. Pa- vel, Sv. Lovrenc, Marija reka, Griže, Žalec, Petrovče, Liboje, Šmartno, Socka, Nova cerkev, Ponikva, Vitanje — okraja Celje kandidat namestnik Ocvirk Ivan Alauf Avgust Volivni okraj Šoštanj obsega področje okraja Šoštanj kandidat Stante Peter namestnik Marolt Jože Plenum okrajnega odbora OF Celje-okolica Predstavniki frontnih organizacij so izbra- li kandidate za volitve v zvezno skupščino in sprejeli delovni načrt za 1.1950 v nabito polni dvorani Doma ljud- ske prosvete v Celju je bil v seboto V. razširjeni plenum Okrajnega odbora Osvobodilne fronte Celje-okolica,^ ka- teremu so kot častni gostje prisostvo- vali tajnik Oblastnega odbora OF tov. l£nac Nagode, ljudski poslanec in kan- didat za Dom narodov tov. Jože Lam- piet m drugi. Sekretai- Okrajnega odbora OF tov. Jože ivirevlje je v svojem organizacij- sko-poiitičnemu poročilu podal plenu- mu pregled dela osnovnih frontnih or- ganizacij okraja Celje-okolice v pretek- lem letu in analiziral politični položaj v posameznih predelih okraja pred vo- mvami v krajevne ljudske odbore, na »^lerjh je glasovalo za listo OF 98,5 oasiotkov upravičencev. .Ji minulega leta je bilo v organizacij rasle v Ud organizacg z 38.522 člani, OH f .f vkUučeno v Fronto ILnst^ H »'•^bivalstva. Razširitev članstva bo ena glavnih nalog Fronte v rn da Th ^ ^ pouda- ril, da bodo osnovne frontne organiza- Snifpozornosti or- sanizacui izobraževalnih tečajev 7ivn bo tUf preteklem osnovah pojačati. Pri vseh ustanovUi ^ treba darske in I ^^ panoge gospo- že obstni dejavnosti in utr- Kljub bilo delo^F^on?^ PomanjkUivostim je okraja uspešnejše"t celjskega v organizacijski zlasti ^cijskem pogledu. Vaški od- bori so se bolj redno sestajali, saj je bilo ne računajoč 1900 predvolivnih se- stankov, 790 masovnih sestankov. Tudi delo Frontne organizacije na go- spodarskih področjih in pomoč pri so- cializaciji kmetijstva je bilo plodnejše kot v prejšnjem letu. O tem zgovorno priča 250.000 opravljenih prostovoljnih ur pri raznih poljskih delih, pregledu krompirišč in obiranju hmelja, pri ka- terem je sodelovalo preko 6000 fron- tovcev iz celjskega okraja. Razen tega so frontovci opravili 3800 prostovoljnih ur pri pogozdovanju ter 520.000 ur v vrednosti 11,750.000 din pri raznih dru- gih prostovoljnih akcijah. V pogledu razredne borbe na vasi so imele najtrše delo frontne organizacije v Savinjski dolini, ki je gospodarsko najmočnejši predel okraja. Borba s ka- pitalističnimi elementi je prišla najbolj do izraza pri ustanavljanju kmetijsko- obdelovalnih zadrug vendar pa so bile v dolini ustanovljene lani zadruge v Vel. Pirešici, Vranskem, Prekopi, Dre- šinji vasi in letos januarja v 2alcu. V zadrugo Arja vas pa so se razen treh kmetov vključili vsi preostali vaščani. Po poročilu o gospodarskem stanju okraja, v katerem je predsednik OF od- bora tov. Ivan Ocvirk nakazal slabosti frontnih organizacij pri izvajanju od- kupov in drugih gospodarskih akcij, je sledila diskusija v kateri so člani ple- pjma dopolnili oba referenta s svojimi poročili o delu in situaciji s svojih de- lovnih področij. Ljudski poslanec in kandidat za Dom narodov tov. Jože Lampret je kot član Ciril-Metodovega društva duhovnikov, članov OF, govoril zbranim o obvezno- stih poštenih duhovnikov, ki skupaj z vsem delovnim ljudstvom sodelujejo pri graditvi socializma. Važen del zasedanja je bilo poročilo tov. Ivana Ocvirka o bližnjih volitvah v Zvezno skupščino in predlaganje kan- didatov za okraj Celje-okoUco. Člani plenuma so z dolgotrajnim odobrava- njem enoglasno sprejeli predlog Okraj- nega odbora OF, ki je predlagal na- slednje kandidate: Franca Leskoška, starega proletarskega prvoborca iz Ce- lja, Borisa Kraigherja, ki je večji del svojega partizanstva preživel v krajih celjske okolice ter Ivana Ocvirka, se- danjega predsednika Okrajnega odbora Fronte. Za namestnike kandidatom pa so bili izvoljeni tov. Albin Medved, ru- dar, sedaj predsednik Okrajnega sindi- kalnega sveta Celje, Jaka Leskovšek, mali kmet in predsednik OF odbora Li- sično ter rudar Franc Alauf. Pri čitanju kandidatne liste za Dom narodov so zborovalci burno pozdra- vili kandidaturo tov. Tita v Črnomlju, ter kandidaturo tov. Mihe Marinka in rudarja Zagoriška v Trbovljah. V po- sebno čast si štejejo člani OF Celje- okolica kandidaturo predsednika kme- tijske zadruge Arja vas, tov. Franca Ulage za poslanca v Dom narodov. Ob zakliačku zborovanja so člani plenuma sprejeli plan dela Okrajnega odbora OF Celje-okolice, ki vsebuje pojačano aktivnost frontnih organizacij na vseh področjih gospodarskega in kulturno-prosvetnega dela okraja. V pomoč petletnemu planu in za dvig življenjskega standarda bo Fronta so- delovala pri ustanovitvi kmetijsko ob- delovalnih zadrug, tako da bodo do kon- ca leta ustanovljene zadruge na pod- ročjih več krajevnih odborov. Za pravo- časno obdelavo zemlje v socialističnem sektorju in ostalih posestvih bodo frontovci opravili 15.000 delovnih ur. Razen tega bodo opravili v akcijah za zatiranje koloradskega hrošča 5000 pro- stovoljnih ur. Z ostalimi deli pri komu- nalnih gradnjah, pogozdovanju in drug- je bodo frontovci Celje-okolica prispe- vali 257.000 prostovoljnih delovnih ur, frontovci v 56 delovnih brigadah, pa bodo dali 400.000 delovnih ur, tako da bo Fronta v celjskem okraju opravila v letu 1950 skupaj 1,004.250 prostovolj- nih ur. Važna naloga Fronte v letošnjem le- tu bo vključevannje rezervne delovne sile v industrijo in gozdarstvo. Vzpo- redno z ustnavljanjem kmetijsko-obde- lovalnih zadrug bo mogoče vključiti v proizvodnjo najmanj 2200 frontovcev, ki so zdaj kot odvišna delovna sila na podeželju. Obsežne naloge so sprejeli frontovoi okraja Celje oikolica tudi na kuilituimo prosvetnem polju. Fronta bo nudrlla vso pomoč pri delu izobraževalnih tečajev, ki se bodo osnovald v 46 krajih, pa tudi v osnovnih frontnih organizacijah bodo poživell študijske sestanke. Za usposobitev kadra krajevnih frontnih odborov in aktivov pa bo Okrajni od- bor organiziral stalne 14 dnevne tečaje. Število frontnih kotičkov bedo dvignili od 27 na 90 in jih čimveč opremili z radioaparati. Plan dela Fronte okraja Celje-okolica obsega še vrsto drugih obveznosti. Dej- stvo, da je plan sestavljen na podlagi planov osnovnih organizacij, katere so sestavili pretežno vsi krajevni odbori Fronte, je najboljši porok, da bo de- lovni načrt častno izpolnjen. Delegatje plenuma so ob zaključku obljubili v resolucijah CKKPS in GO OF, da bodo s takojšnjimi pripravami za volitve dne 26. marca ponovno po- trdili neločljivo povezanost našega de- lovnega ljudstva s svojim partijskim vodstvom in svojo ljuTiezen do maršala Tita. VOLILI BOMO naiboliše! Na plenumu Mestnega odbora OF v Celju so zastopniki organizacij OF iz- brali za kandidata v ljudsko skupščino Franca Leskoška. Navdušenje, s katerim je bil sprejet predlog tov. sekretarja dokazuje, kakšno spoštovanje in lju- bezen gojijo Celjani do svojega dose- danjega poslanca. Lahko si štejemo v čast, da spet kan- didira pri nas tov. Lesliošek, ki ga vsak izmed nas pozna in ceni zaradi nje^^o- vih izrednih sposobnosti, velikih živ- ljenjskih izkušenj in poštenega značaja, predvsem pa zaradi njegove neumorne delavnosti. Tov. Leskošek je eden najstarejših borcev za pravice slovenskega ljudstva. Kot milad delavec je postal leta 1926 član komvinistične partije in je v njej rastel v prekaljenega voditelja delav- skega razreda. Tov. Leskošek prav za prav osebnega življenja ni poznal nikoli, mislil je ved- no na en sam cilj, na zmago proleta- riata. Ker je bil v svoji bdrbi proti ka- piftaliisitistom nepopustljiv in brezkom- promisen, ie bil seveda večkrat brez dela in mu je družina trpela pomanj- kanje, a klonil ni nikoli in žena sama zavedna komunistka, mu je bila vedno v oporo. Kako radi se Celjani, delavci spomi- njamo svojega tovariša iz časa, ko je kot kovinar delal v tedanji Vestnovi to- varni. Poln moči in življenjske energije ^e že s svojo samozavestjo budil v de- lavcih vero v zmago, uspešno je vodil kort; delavski zaupnik odpor proti izko- riščevalcem in nepozabni štrajk L 1936. Borba se je zaostrila in zadnja leta ored vojno je moral živeti v ilegali. Utrjeval je partijce organizacije po to- varnah in terenih, pripravljal sloven- '^ke delovne množice na veliko preiz- kušnjo. Leta 1941 je postal tov Leskošek čilan izvršilnega odbora OF. Delal je še dol- v Ljubljani in Italijani pač niso slu- žili v brkatem krošnjarju, ki je prena- šal limone čez blok, enega najvažnej- ^h voditeljev Osvobodilne fronte. Leta 1942 je odšel z družino v par- tizane. Bil je komandant Glavnega šta- ba partizanskih odredov. Sam nadvse pogumen in odločen, je vodil nešteto vojaških operacij. Po osvoboditvi je postal član vlaide LRS, minister za industrijo in rudar- stvo. Treba je bilo spraviti v pogon ne- šteto razbitih tovarn in zasutih rudni- kov. V najtežjem času ko so se že pletle intrige kooninforma, je tov. Leskošek prevzeli še odgovmejše delo kot mini- ster za težko industrijo v zvezni vladi. Pod njegovim vodstvom rastejo ogrom- ne nove tovarne in zanj je največji praznik, kadar kje steče nov obrat, saj sicer je vse njegovo življenje en sam naporen delavnik. Je tudi član polit- biroja Centralnega komiteta KPJ in v današnjem času umazane kominformov- ske gonje zahteva tak položaj od funk- cionarja izredne energije. Tov. Lesko- šek je vsakemu položaju kos zato, ker trdno veruje v moč, zavednost in zve- stobo ljudstva, kateremu je žrtvoval in še žrtvuje vse kar more. V vsem svojem delu nikoli ne pozabi na člo- veka, zanima se za FKjsamezne delavce in njihove potrebe. S posebnim zanimanjem zasleduje naš poslanec delo frontnih organizacij, in iani ko je bil v našem okraju, je d^al: Preveč se zapirate v sejne sobe, ne po- zabite, da morate odborniki poznati vsakega delavca osebno in vsako hri- bovsko bajto tudi od znotraj. Tovariš Leskošek se ne zanaša na pisana poro- čila v trenutku sam oceni položaj, pa tudi posameznike ocenjuje samo 1» njihovem delu in značaju. Pričakuje pa mnogo od nas, vse kar smo dolžni dati svoji socialistčni domovini Naj nam bo delo taMh velikih mož za vzgled! Nekoč smo viŽ-ašali tov. Leskoška: Kaj ti je dajalo moč, da si zdržal v najtežjih si- tuacijah v borbi in pozneje, ko si mo- ral odločati o usodi stotin in tisočev ljudi? Odgovoril je kratko in prepro- sto: »Stara komunistična morala!« Namestnik Franca Lesko- ška je Medved Albin Medved Albin je predsednik Okraj- nega sveta sindikatov Celje in član Mestnega komiteta KPS. Izhaja iz delavske družine kot prvi otrok osemčlanske družine mizarja Medveda iz Za vodne pri Šoštanju. 2e v zgodnji mladosti je občutil trdoto v kapitalističnem družbenem redu, ko se je kot 16. letni deček vključil v delo. Ni mu bilo dano, da bi svojo izobrazbo širil v šolah. Delal je kot rudar v rud- niku Liboje, vse do svojega odhoda v partizane. Kot aktivni borec je sodelo- val v edinicah KNOJ-a, bil demobilizi- ran koncem leta 1945 in se takoj vkilju- čli v delo v rudniku Ldboje. Tu je z us.pehom vodil sindikalno podružnico koit predsednik do jeseni 1947, ko je od- šel v trimesečno p^ijsko šolo v Ljub- ljano. Po vrnitvi iz šole je vršil funk- cijo inštruktorja MK vse do junija 1948, ko je prevzel predsedstvo Izvršnega od- bora Okrajnega sveta Celje. Na tem mestu je bdi odpoklican v enoletno sin- dikalno šolo v Beogradu meseca sep- tembra 1948. Ko je se je vrnil iz šole julija 1949, je zopet prevzel posle pred- sednika Okrajnega sveta v Celju. Tov. Medved je znan kot dosledni bo- rec za izgradnjo socializma in zasliiži vse naše priznanje. stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto III. — Stev. 6. Borba za boljšo kvaliteto izdelkov v TKALNICI HLACEVINE posamezne vrste blaga in za potrebnem, kadar za vsak komad različnih vrst Ko so v Tkalnici hlačevine ugotav- ljali, da je vispeh njihovega dela v mnogočem odvisen od siirovin, ki jih za proizvodnjo v svojem podjetju do- bivajo od drugih tovarn, so že z lan- skoletnega občnega zbora podružnice poslali kolektivu mariborske predilnice in tkalnice prošnjo, naj jim dobavlia bolj kvalitetno prejo in tako omogoči, da bodo tudi izdelki Tkabiice hlačevi- ne kvalitetnejši. Takšen direkten stik z delovnim kolektivom v Mariboru je kaj kmalu rodil sadove, saj od takrat naprej zaznamujejo v Tkalnici hlačevi- ne porast kvalitete njihovih proizvo- dov. Pa ne samo v Ma-^-iboru tudi sami vase so malo pogledali. Ugotovili so, da nekatere delavke in delavci še vedno ne razumejo, da pomeni dvig kakovosti proizvodov obenem tudi dvig življenj- skega standarda naših delovnih ljudi. Kniti kc'ik'0"^ ^c^-iši ie izdelek, toliko delj časa vzdrži. V teku enega leta pa že lahko vsalk sam v svojem žepu ob- čuti, koliko manj je zaradi bolijše kva- litete izdal za življenjske potrebščine To je v korist vsakega posameznika in vse naše skupnosti. No, in tako vidijo sistematično borbo za boljšo kakovost izdelkov že od lanskega februarja, ko ne ss:mo, da ugotavljajo dejansko st?nje, temveč tudi podvzemajo primerne ukre- pe. Vsakih 14 dni je sindikat skliceval proizvodno-politične isestanke po od- delkih, na katerih so rešetali vprašanje proizvodnje in kaiko obenem z dvigo- vanjem storilnosti dela izboljševati ka- kovost izdelkov. Vselej je bila diiskusiia živahna in marsikak dober predlog je padel. Le mojstri oddelkov so v manjši meri pri tem sodelovali. S takšnimi se- stanki tudi sedaj nadaljujejo, vendar manj redno ,ne glede na to, da od lan- skega septembra dalje izvaija uprava podjetja administrativne uikrepe za iz- boljšanje kakovosti proizvodov. Tako se n. pr. izdelki tkalnice klBs'v 5 gruD. V 1. grupo spadal d izdelki bre- ra.op''". 2. sniro pe uvršča''o i^de-ki manjšimi napakami, za 3. in 4. grU'po pa se že vodi kartoteka za vsako tkailko, ki je zagrešila pri tkanju večje napake, za katere se nato od njihove mezde od- teguje po posebnem ceniku primerna odškodnina. V 5. gruoo so predvideni izdelki z velikimi napakami. Vsak tak- šen primer — ki pa jih ni mnogo — ugotavlja komisija za pospeševanje pro- izvodnje, v kateri je tudi predstavnik sindikata. Komisija ugotovi, v koliko za napake odgovarja delavec sam in v pri- mei-^i. da ie Vvivda na nje^^^-vi c+rani. predlaga komisija upravi podjetja od- les^iai rd ^^epove rne^^de A/iš:ni ska, za kolikor je bila zaradi napak zni- ža^na cena izdelku. Komisijski zapisniki se nato javno izobesijo, kar po svoji strani vzgojno vpliva na ostale člane kolektiva. Tudi v oplemenjevalnici vodijo kon- trole r- vp v^-.Vri rtpl.-- posebej. Vsak kos blaga, na katerem za- sledi kontrola napake, se vrne v ponov- no predelavo na stroške delavca, ki je napako zakrivil. V koliko pa so napake takšnega značaja, da se tudi s po- novno predelavo ne dajo cdpiraviti, sle- di isti postopek v tkalnici za 5. grupo. Največji problem v borbi za kvalite- to i;zdelkov predstavlja barvanje in be- ljenje blaga. Zaradi izrabljenega stroj- nega pai;ka je potrebna pri tem delu še posebna pazljivost. Skfbeti je treba za redno čiščenje naprav, kar pa nekateri delavci, ob premajhni kontroli radi za- nemarjajo, samo da čim prej dosežejo svoje postavke. Razen tega smo glede dobave barvil in kemikalij vezani na uvoz. Različni dobavitelji dobavljajo barvila in kemikalije različnih kakovosti in tako ni mogoče ustaliti receptov za barvne odtenke, kar pri preizkušanju nujno vpliva na kvaliteto izdelkov. Ko b,- ud: -•-'^r .d žavi dograjena indu- strija organskih barvil, bo marsikatera nevšečnost odpadla, sa)j bodo kolektivi lahko med seboj direktno povezani na način, kakor je bil to primer z maribor- sko predilnico in tkalnico. Dotlej pa se- veda ne moremo in ne smemo biti rav- nodušni do kvalitete izdelkov. To so pravilno doumeli tudi tovariši v pod- !• Hn-va^ne ki so minuli petek na svoji seji koristno razpravljali o tem, kaiko kljub vsem težavam obenem z dvigovanjem storilnosti dela izboljša+i kakovost izdelkov. Značilno pri vsem tem je dejstvo," da pri slehernem uvajanju novih artiklov trpi kvaliteta dotlej, dokler mojstri in delavci ne dobijo pri samem delu po- trebnih izkušenj. Ta ,pojav je zaslediti tako v tkalnici kot v škrobilnici, kjer šele s preizkušanjem pridejo do pravil- nega postopka. Isto je opaziti v barvar- blaga često menjajo barve. Vse to na- rekuje odgovornim faktorjem v Tkal- nici hlačevine, da bodo moraM več paž- nje posvečati stokovnemu dvigu tako mojstrov kot delavcev — preko pre- davanj, tečajev itd. — vzporedno s 'l'pm pa izboljšati in znanstveno poglobiti laboratorijsko delo ter tako že vnaprej preprečevati možnosti za eventuelni pa- dec kvalitete izdelkov. Izboljšati bo tre- ba tudi rcLzsvetljavo, ki je na nekaterih delovnih mestih zelo pomanjkljiva. Poglejmo za nekaj mesecev nazaj dvig oziroma padec kvalitete izdelkov. V pri- meri s septembrom je v oktobru padla kvaliteta za 7.2%, v novembru pa se je v primeri z oktobrom dvignila za 9.1%. Ta dvig je pripisati dejstvu, da je v tem mesecu primanjkovalo preje in so slabe tkalke izločili na druga dela, na tkalskih strojih pa so delale samo dob- re tkalke. Prav to pa dokazuje, kako zelo je sleherni delavki potrebno stro- kovno usposabljanje do najvišje mere. V decembru in januarju zasledimo zo- pet padec kvalitete, sicer le za ma- lenkost, vendar je treba za to poiskati vzroke in jih tudi odstraniti. Predvsem pogrešamo v Tkalnici hla- čevine sistematično idejno-politično de- lo po oddelkih in izmenah, da ne govo- rimo o mnogih preizkušenih oblikah agitacije, ki se v tem kolektivu vse premalo uporabljajo. Novemu upravne- mu odboru sindikalne podružnice je na- ložena sicer težka, toda častna naloga, da bo s pomočjio in pod vodstvom svoje partijske organizacije nenehno skrbel za ideološki dvig svojega članstva preko predavanj, proizvodno-političnih sestan- kov, študijskih krožkov strokovnih te- čajev itd., pri čemer bo gotovo tudi uprava podjetja nudila vso svojo pod- poro. Pravtako bo uprava podjetja po- skrbela za boljšo povezavo in koordini- rano delo med komisijo za pospeševa- nje proizvodnje in normirskim oddel- kom ter tako zagotovila zares pravično ocenjevanje delovnih uspehov vsakega posameznega člana delo'vnega kolektiva. In še nekaj: kljub temu, da imamo te- žave z dobavo surovin največ po »za- slugi« gospodarske blokade informbiro- jevskih držav, bo treba voditi nenehno skrb za redno oskrbovanje s surovina- mi, kajti le tako bo mogoče plan skozi vse leto enakomerno izpolnjevati. S tem bi se izognili neljubemu pojavu, da ob pospešenem tempu de'a. ksiiar je po gotovem obdobju zastoja zopet za- gotovljen potrebni material, kvaliteta izdelkov pade, kar seveda ni nujno, je pa na škodo našemu delovnemu človeku. Kokektiv Tkalnice hlačevine je s svo- jimi dosedanjimi uspehi v proizvodnji dokazal svojo pripravljenost, kljubovati vsem zaprekam, ki bi ga ovirale na poti k še večjim delovnim zmagam. Zato smatra borbo za boljšo kvaliteto izdel- kov kot sestavni del naše borbe za plan — za socializem. Nd celjski mestni ekono- miji so preteklo leto dosegli zavidl|ive uspehe Ker narava počiva pod snežno odejo, bi si zunanji opazovalec morda mislil, da tudi delo na mestni ekonomiji poči- va. Toda kolikor je delo zunaj zaradi snežne odeje in občutnega mraza res ovirano, je kolektiv mestne ekonomije v organiziranju in planiranju dela tem- bolj delaven. Dne 24. januarja je bil sestanek celotnega upravnega aparata, vseh delovodij in občni zbor sindikata ekonomije. Na tem setanku in ziboru kakor že parkrat prej, so pregledali vse delo in uspehe preteklega leta. Ugoto- vil so ra,zne napake, ki so jih tu in tam res zagrešili ter razne nepravilnosti, ki pa se v letu 1950 nikakor ne smejo po- I noviti. Z gospodarskimi uspehi ekono- mije MLO je lahko uprava ponosna, posebno pa z dcpr^inosom ekonomije za oreskrbo delovnega ljudstva mesta Ce- lja. Preteklo leto so bili doseženi prav zadovoljivi uspehi na vseh področjih udejstvovanja, v vrtnarstvu, v polje- delsitvu in živinoreji. Ti uspehi 'SO biU širšemu prebivalstvu deloma prikazarJ 7. razstavo, ki je bila 1. in 2. oktobra ■"949 in je bila ekonomija vskakor v čast. S prostovoljno priključitvijo zasebnih kmetijskih posestev v letu 1949 se je ekonomiija znatno povečala, in sicer na obdelovalni zemlji za okrog 54 ha, na gozdni posesti pa* okrog 70 ha. Tudi zu - nanje lice ekonomi jskih poslopij j p v preteklem letu znatno pridobilo na le- poti. Obnovili in prečistili so vsa go- spodarska poslopja, predvsem hleve, dogradili so novo moderno gnojišče z ogromno gnoj nično jamo. Preuredili so poslopje nekdanje hmeljsike sušilnice v moderno stanovanjsko zgradbo za sta- novanja delavcev in. nameščencev. Y poslopju je dobila svoje prostore tudi menza domačih delavcev in nameščen- cev z m'odemo in higiensko urejeno kuhinjo ,in obednico, ki služi obenem, za sindikalne sestanke. Postavili so stav- bo, v kateri je nameščen poseben hlev za merjasce, kovačnica, ki že obratuje, kolarska delavnica, garaža za traktorje in prostori za shrambo strojev. Nada- lje posebno uto za steljo, posebno za drvarnico in posebno za shrambo vrt- narske opreme. Zgradili so precej no- vih toplih gred, ki bodo služile pove- čanju vrtnarstva in poleg tega še več raznih drugih objektov, kakor modeme kokošnjake, hleve za kunce in druigo. Da prikažemo uspehe ekonomije v vrtnarstvu in poljedelstvu, naj navede- mo samo glavne vrtnarske in poljedel- ske produkte: Paradižnik po planu predvideno 9000 kilogramov, doseženo 35.000 kg, 388%. Paprika po planu predvideno 12.000 kilogramov, doseženo 16.000 kg, 133%. Zelje v glavah po planu predvideno 30.000 kg, doseženo 64.000 kg, 213%. Jedilno korenje po planu predvideno 600 kg, doseženo 7.800 kg, 1300%. Peteržilj po planu predvideno 150 kg, doseženo 3100 kg, 2066%. Kolerabica po planu predvideno 1100 kilogramov, doseženo 2800kg, 717%. Cvetača (karfijola) ,po planu predvi- deno 400kg, doseženo 2090 kg, 522%. Solata glavna po planu predvideno 7500 kg, doseženo 8300 kg, 110%. Solata endivija po planu ni predvi- deno, doseženo 16.300 kg. Pri zelenjadnih sadikah, katerih so pridelali in prodali nad 520.000 komadov so plan presegli za preko 150%. Navedeno povrtnino so oddali v glav- nem celjskemu trgu ter raznim men- zam in ustanovam, deloma pa so jo tudi vskladiščili za zimsko potrošnjo. Pridelali so: lOO.COO kg krom-)iria 12.000 kg pšenice, 2000 kg rži, 8000 kg koruze, 8.600 kg ovsa, 4000 kg ječmena, 80.000 kg krmilne pese, 300.000 kg sena in otave, 50.000 kg slame, 50.000 kg si- laže in še razne druge pridelke. Sadna letina pa je izražena v slede- čih številkah: namiznih jabolk so spra- vili okroglo 40.000 kg, hrušk 2700 kg, sliv 12.000 kg in še nekaj drugega sadja, sadja. Sadjevca so naprešali okrog 60.000 1, vina 5000 1 ter nekaj hI žganja. Tudi v živinoreji ?o dosegli ]epe usne- he. Ponos ekonomije je svinjegojstvo. Začetno stanje 1. I. 1949 je med letom narastlo na doma skotenih prašičkih in kupljenih plemenskih svinjah za 262 komadov. Oddali so med letom 138 pra- šičkov in tekačev, v zakol pa smo od- dali 70 pitancev, tako da znaša končno stanje še 144 komadov. Vsi ti doseženi uspehi pa so delov- neniu kolektivu obenem spodbuda za še intenzivnejše delo pri ustvarjanju pla- na za tekoče leto. Na pobudo Po ver je- ništva za komunalne zadeve MLO je setanek delovnega kolektiva • sklenil udeležiti se 1. majskega tekmovanja, v katerem bodo dosegli še večje delovne j-mage. Pečarji, kvaliteta ? Izvršilni odbor mestnega odbora La- ško je prav resno pristopil k delu, da poleg' ostalih nalog, ki jih izvaja tudi z ureditvijo prostorov pokaže, da bo delo in sam izgled mestnega odbora boljši kakor do sedaj. Popravljajo in preurejajo pisarniške prostore, čistijo vso navlako ki jo je stari odbor zbiral in držal po predalih, popravljajo inventar in ga sortirajo, belijo prostore in urejujejo kar se pač urediti da. Iz pečarske delavnice MLO Celja sta prišla dva strokovnjaka — pečarja z nalogo, da postaviita v sobo, kjer bosta predsednik in tajnik, novo, okroglo peč. Ze sama priprava za delo je bila izred- no malomarna. Novo beljene in slikane zidove sta ta dva strokovnjaka nemi- lostno in nemarno popackala, dvakrat sta vrtala luknjo za dimno cev, peč pa sta tako strokovnjaško sestavila, da ne greje, da isploh ne vleče in da se tako kadi, da bo v kratkem novo iposlikana soba izgledala slabše kot je bila prej. In končno, zakaj neki je ipeč, če se ne moreš ogreti in če od dima niti de- lati ne moreš. Dva strokovnjaka, po^dva delovna dneva, pa taka packarija. Kakšen bo šele račun? Menda bo najbolje, da bo MLO La- ško obravnaval tudi vprašanje izdelave in vprašanje odnosa do dela., srtrokov- njakarstva in račun na nekem mero- dajnem mestu. Ni vrag da ne bomo dosegli, da bodo ljudje spremenili odnos do dela in, da bodo v celoti prevzeli tudi materialno odgovornost za izvršeno delo. Zadružniki v Vrbju bodo po občnem zboru še krepkeje prijeli za delo Preteklo soboto so v Vrbju imeli obč- ni zbor Kmetijsko obdelovalne zadru- ge. Zadružniki so povabili tudi okoliške kmete, da si ogledajo njihovo življenje in da slišijo, kake uspehe so v pretek- lem- letu imeli. V primeri z letom 1948 se je zadruga v Vrbju zelo popravila. Popravila se je / zaradi tega, ker so zamenjali upravni ■ odbor, kajti stari jih je vodil namesto k uspehom k neuspehom. Kljub temu, , da so morali lani popravljati predlan- j ske napake, so precej dvignili gos.po- . darsko moč zadruge. Lani so imeli 708.0CO din dohodka. Od tega so izdali- v razne sklade 17%, ostalo pa so raz- delil med zadružnike. Ves pridelek ra- zen hmelja so lani v količinah presegli Pridelek hmelja pa zato niso dosegli, ker so prepozno dobili hmelovke. Tudi z govejo živino so imeli srečo. S svinje- rejo bi se lahko še bolj postavili, če jim ne bi zaradi slabega hleva pocrkalo to- liko mladih prascev. Lani so naredili CC41 delovnih dni, morda še več, kar pa zaradi slabe evidence ni mogoče uistano\f.ti,. Največ delovnih dni im.a Zajšek Matevž. On dela v hlevu pri ži- vini. Opravil je čez 500 delovnih dni. Za njim pa je najboljši vrtnar Voršek. Oba sta bila proglašena za udaimika. Vo-šek že celo drugič. V nasprotju z njima imajo nekateri veliko premalo de^o\mib dni. Posebno ženske jih imajo oremalo. Odnosi med zadružniki so bili 1 čisto v redu, le odnos do zadružne Imo- t vine je šepal. Pustili so orodje pozab- : Ijeno na poljih, ki je včasih izginilo, če ' ne, se je zaradi tega prehitro pokvari- lo. Govorili so tudi o težavah, ki jih imajo. Zemljišče je v zadrugi močno ' razdrobi i eno. Tudi pomoč Okrajne zve- ze je bila premajhna. Zadružniki so se pridno oglašali v d""^kurijo. Celo povabljeni kmetje so rekli kako besedo. 6b zaključku, ko so ' Izvolili upravni cdbor, so se posamez- ni zadružniki obvezali ,koliko delovnih dni bedo le-N^s storili. Vrnar Voršek jih boče imeti 450, Zajšek Matevž celo 500, Cehovin Jože pa 350. Vsi zadružniki skupaj bedo napravili 8045 delovnih dni. Letos bodo dokončali tudi svinjak za 120 svinj. Popravili bodo hlev za go- ^ vejo živino, uredili gnojišče in zidaili I gnojno jamo. Tudi električno napeljavo, ' ki je že v slabem stanju bodo popra- vili. Podroben plan pa bodo zadružniki . sestavili na prvem družinskem sestan ku. Prvi redni občni zbor kmetijske obdelovalne zadruge v Čretu v ponedeljek 6. fetji-LtarJar, s-o zatliaž" niki Kmetijsko obdelovalne zadruge v Čretu imeli prvi letni občni zbor. Po- vabili so tudi okoliške kmete, predstav- nike oblasti in Komunistične partije. Predsednik zadruge je poročla o us- pehih in napakah zadruge v preteklem letu, potem pa so med zadružnike raz- delili zaslužek in zaidružne bone. Zaslu- žek v zadrugi je bil kar dober, če vza- memo v obzir, da so šele ored 6 meseci ustanovili zadrugo. Določili so kratko- rcčni krediit za 5GO.OCOdin, dolgoročne- ga pa za 1,CC€.CC0 din. Iz .preostalega čistega dohodka so naložili lepo vsoto v socialni sklad. , Ko so si izbrali upravni odbor, so se vni enodušno strinjali, da jih še nadaije vodi dosedanji predsednik tov. Drobne. Poleg njega so bil v upravni odbor iz- brani še najboljši zadružniki: Počeka- jeva, Rebov, Pišek, Pemič in Mihelak. V nadzorni odbor pa so izvolili Milhar- čičevc, Pccaijta in Koštomajevo. V veselem razpoloženju so po konča- nem občnem zboru trdno skleniili, da bodo letos s podvojeno silo delali in pritegnili v zadružništvo tudi sosednji teren. Občni zbor obdelovalne zadruge na Marofu Letos ne sme več biti takili iiapali v knjigovodstvu so" obračun za prejšnje leto srečno izpeljali do konca. Bil je že čas, da se na let- nem občnem zboru pomenijo o lan- skoletnem delu in da sklenejo kaj bodo v letošnjem letujielali. Mar- sikje so jdm očitali, da jim delo v zadrugi ne teče preveč gladko. To so oni sami tLidi čutili. Sklenili so, da ibodo te napake odpravili. Naj- primernejše mesto za tak pomenek je gotovo letni občni zbor, ki v za- drugi pomeni — gospodarja. Odlo- čili so, da bo občni zbor v soboto 4. januarja ob dveh popoldne. .. Ura je bila že tri ... Zadružniki so bili vsi /ibrani. Očividno so nekoga še čakalii. Nekateri so se ozirali na cesto, kjer bi svak čas moradi zagledati avto- mobil, s katerim se bodo pripeljali to- variši iz Okrajne zveze. — Slaba pot je. Jug je pritisnil iz zemlje, pa tudi v zraku je toplo. Po- čakajmo še malo. — Kaj pa, če jih sploh ne bo? — je pripomnil nekcJo. — Prišli bodo že. Mi bi pa kar začeli, — so pomišloah nekateri. Tovarišev iz Celja le še ni billo. Odločild so se, da bodo začeli brez njiiai. Upravni odbor je predložil dnevni red. Brez oklevamja so tovariši iz od- bora poročali o delu v preteklem letu. Poročila so bila hitra, brez diskusije s strani zadružnikov, čeprav bi se dalo mnogo povedati o napakah preteklega leta. Zadružnikom se je samim zdelo, da bo občnega zbora ,prehitro konec. Saj to ni navaden sestanek. 0'bčni zbor pač zasluži več časa kot pičlo uro su- hih referatov. V upravnem odboru so se na tihem jezili, da Celjanov nL Jas- no jim je bilo, da bo občni zbor minul brez zaželjenih uspehov, če se vsi za- družniki ne bodo spustili v pogovor. Cez kake pol ure je pred poslopjem zabmel avtomobil. Tovariši z Okrajne zveze so iprišM. Zadružnikom je bilo kar žal, da so začeli brez njih. Vsi so z veseljem pozdravili predlog, da začnejo znova. In začeli so znova ... Pri poročilih pa so se tokrat ustavili ob vprašanju razdeljevanja bonov. — Ni prav, so se oglašali, da je upravni odbor delil bone kar vsem po vrsti, kakor jiih je potreboval. Dobivali eo jih taki, ki sploh niso delali za za- družne koristi. — Boni bi se morali deliti po delov- nih dneh, ne pa kar tako po potrebi. Razgovor se je razgibal. Zadružniki so se potegnili za svoje pravice. Red v zadrugi mora biiti. Cudiio je tudi, da Okrajna zveza tega že prej ni vedela. Oni bi lahko preprečili tako nepravil- no delo v upravi. V bodoče bodo mo- •-ali bolj odpreti oči. — Letos ne sme več biti takih napak. Najbolj živahno pa je postalo takrat, Irip so poročali koliko bo znesel delovni dan. Sedemdeset dinarjev. Posebno ve- sel je bil Videč Kari, ki jih ima največ. On dela v hlevih pri živini. Ponosen je na svoje delo. V začetku je bilo v za- družnih hlevih le 14 glav živine, sedaj imajo že 76 grl. Zadružnik Videč je bil priden in ima čez 300 delovnih dni. On ho letos najbolj čutil, da vztrajno delo samemu veliko korist.. Mnogo manj pa v zadrugi prinaša skupnosti in njemu jc vesela Bevc Matilda, ki je v pretek- lem letu imela le šest delovnih dni. Ho- tel sem zvedeti zakaj tako malo. No slišal sem žalostno povest. Večina za- družnikov na Marofu je agrarnih in- teresentov, ki so se že včasih borili za vsakdanji kruh s sezonskim delom pri voliikih kmetih. Zadružne njive pretek- lo zimo niiso bile posejane z žiti, zato tudi žetve ni bilo. Nekateri zadružniki, med njim tudi Bevčeva, so zopet mo- -ali hoditi na delo k privatnim kmetom, da bi se lahko preživeli. Mar ni to ža- lostno? Zadružnik mora v strahu za svoj kruh podpirati velikega kmeta, ki se je seveda veselil nad njihovo ne- srečo. Vprašujemo se, ali se res tem zadružnikom ni dalo pomagaiti? Rešitev tega vprašanja bi vsekakor bila mogoča, če bi se uprava zadruge in pa Okrajna zveza resneje zavzela za stvar. Verjetno ta slučaj v Sloveniji ni edinstven. Na občnem zboru v Ljubljani so za letos rešili tudi to vprašanje. Zadruge, ki na svojih ornih površinah ne morejo prl- delatd dovolj hrane za svoje potrebe, bodo dobile žito za prehrano zadružni- kov. Na ta način letos Okrajni zvezi ne bo težko popraviti lanskoletne napake. Seveda so bili na Marofu tudi taki za- družniki, ki so se premalo zanimali za uspeh zadruge. Vsaka zadruga v začet- ku bolj kakcr kdaj koli pozneje zahteva trdnega dela in enotne misli vseh za- družnikov. Tak čut zadružništva na Ma- rofu lani ni bil dovolj razvit. Lepo pa je, da so zadružniki na občnem zboru lO saimi uvideli in napravili križ čez lanske napake. Vsi so priznali, da je prevelika ohiš- i niča zadrugi le na škodo. Zadruga je I lani imela premalo delovne sile za' ob- delovanje zadružnega posestva. Zadruž- niki, s preveliko ohišnico, pa so letos ^oznah, da so sami sebe prikrajšali za I delovne dni. ' Iz gruče zadružnikov se oglasi Špan : Marija: I — Jaz Imam dve kravi. Eno bom ta- I koj dala v zadružni hlev. Saj imam eno I dovolj. ' Za njo so se oglasili tudi Golob Franc I in dru^. Sklenili so, da bodo družine, ki imajo v zadrugi do štiri člane ob- držale le 40 arov zemlje, kjer pa jih je v družini več kot pet, pa bodo imeli ; 50 arov ohlšnice. V zadrugi je danes 98 članov. Od teh j je le 46 zadružnikov za delo sposobnih ! ostali so starčki, a največ je otrok. Za- druga bo za njih razdelila bone. Vsak za delo nesposoben član bo dobil 80 bo- nov. Pogovorili so se še o marsičem, najbolj pa o napakah, ki so bile vzrok, da zadruga lansko leto ni" dosegla zaže- ljenih uspehov. Ko so tako pretresali svoje delo v preteklosti, so se zadružniki z vnemo ^otili planiranja za letos. Zadruga v Ma-^ofu ima predvsem živincrejiski dn stidjarski značaj. Te dve panogi bodo še vnaprej najbolj razvijali. Letos bodo pcsadili večje število sadnih dreves. Ži- vinorejo bodo v bodoče še bolj razširili, saj bo glavni vir njihovih dohodkov. Tudi na razširitev zadruge so mislili. I.etos bodo zadružne površine razširili za 300 hektarjev. Dokončali bodo za- družno opekarno, pri kateri že sedaj pridno delajo. Opekama bo namenjena predvsem za domače svrhe (ravno se- daj popravljajo stanovanjsko hišo), pre- ostalo opeko pa bodo dobili ljudje iz ' okolice. Ob zaključku, ko so vse stvari teme- ; Ijito premlela, so izvolili nov upravni c.dbor. Vsi so z veseljem pozdravili no- vega predsednika Kranjc Vinka, ki je ' vsem pKJznan kot dober delavec in orga- nizator. Nedavno je bil na brigadirskem lečaju. Bivši predsednik tov. Tovornik Franc pa je bili izvoljen za predsedndka nadzornega odbora. » Zadružniki so bih zadovoljni, da so se enkrat tako temeljito pomenili. Oni, ki so delali premalo, so za trdno sk:le- nili, da bodo v bodoče bolj pridni. Naj- boljši bodo še vnaprej skrbela, da bo to leto zadruga res napredovala. Leto III. - Števce-.. »CELJSKI TEDNIK« Stran 8. Prispevki naših brakev k diskusiji o vorašanju šolstva Vzgoja novega rodu in njegova bodočnost Letos, ko teče že peto solsko leto po narodno osvobodilni borbi se vedno razločneje kažejo razlike, kako vzgaja naš današnji čas in kako se je vzgajalo v predaprilski Jugoslaviji. 2;videnje v stari šoli je bilo za mla- dino Umaknjeno od žive resničnosti in vseh dogajanj v svetu. Tudi vzgojite.j je bil vklenjen v spone raznih režimov. Njegova dolžnost je bila vzgojiti mla- dino, ki bo poslušna in pohlevna Drez šinikega obzorja in jasnega pogleda v' ^snično življenje. Takim l]udem je bilo • namreč lahko vladati in jih izkoriščata. Sola je trpala mladini mnogo nekorist- nega znanja, s katerim si pozneje v ziv- lieniu ni dosti mogla pomagati m se v Sicih ni znašla. Taka šola je bila Slgočasna in mladini tuja. Tudi starši niso bili zadovoljni, ker so videli, da vse nakopičeno znanje in izpiti še niso bili dovolj, da pridejo njihovi otroci do kruha. Poleg vsega tega je bila potreb- na še protekcija in dobre zveze. Take PO bili otroci tudi po dovršenih šolah brezposelni in v breme staršev. Mlad človek, ki naj bi stopil veder in pono- sen na samostojno pot v življenje, je bil že zagrenjen. Z osvoboditvijo izpod okupatorjevega jarma je prišla tudi osvoboditev od ka- pitalističnega izkoriščevanja. Tudi šola je svobodno zadihala in stopila v sre- dino razgibanega življenja in ustvar- janja pravičnejše in boljše bodočnosti de:o\-nega človeka. Življenje širokih ljudskih množic ne gre več mimo šole. Vsi napori za izgraditev socializma se odražajo tudi v šoli. Mladina sodeluje pri vseh dogajanjih današnjega časa in čuti, da je ona sama del velikega ko- lektiva, ki si gradi mogočno stavbo so- cialistične družbe. Ona nima strahu za svojo bodočnost, kajti danes je vsake- mu odprta pot po njegovih sposobnostih v vse poklice. Današnja vzgoja je krenila na novo pravilno pot. V šoli ni več nekakih ljub- ljenčkov, ni več protežiranih ali zapo- stavljenih radi položaja staršev, ni več razlike, čigav je otrok. Delo in uspeh sta edino merilo v šoli! Otrcdc delavca čuti, da je enakovreden vsem ostalim in ve, da ni njegovemu razvoju in napred- ku' nobenih meja. Ko dovrši osnovno šolo, mu je po njegovih sposobnostih "dprta pot v vsak poklic, kjer se lahko dio najvišje mere izpopolni in izobrazi. Naš novi družbeni red hoče dati znanje vsem širokim ljudskim množicam, hoče 5:m bolj izobraženega delavca v tovarni, nameščenca v uradu in kmeta na po- lju. Dovolj jasen dokaz za to so števil- ni izobraževalni tečaji na podeželju, delavske večerne gimnazije po večjih naseljih in strokovni tečaji po obratih !n tovarnah. Današnja šola ni več neživljenjska. Sola ne vzgaja več z bajkami o nekem namišljenem fantastičnem svetu. V no- vi šoU ni več prostora za nadnaravne sile in neko usodo. Naš novi rod spo- znava resnične izsledke znanosti, dobi- va sistematično znanje brez prikriva- ija, olepševanja in zavijanja. Zato ima 7;drav pogled na življenje in se z resnič- nim dogajanjem neprestano povezuje Tako je naša nova šola zanimiva, ži- vahna in življenjska, ker daje odgovore i -la vsa pereča .vprašanja, ki se pojav- j Ijajo. Ze naše najmlajše v nižjih raz- redih zanimajo take 'Sitvari, katerih še pni nismo poznali. Hitri tempo življe- I nja, ustvarjanje in borba za čim hitrej- ' 'o izgradnjo socializma zajema tudi ^ ■jolo in vzgaja naše otroke borbene in ! samostojne. ' Nova vzgoja ne pozna več vs^Jjene ! discipline. Za učitelje je to često zelo težavno. Nekdaj je vzel učitelj palico in otroka pretepel. Res je bil otrok v šoli nato nekaj časa pohleven toda s ' tem je bil ponižan učitelj in učenec. Naša nova vzgoja pa navaja otroka k samodisciplini iz notranje zavesti, da je brez discipline delo nemogoče. Uči- ^ tel j je za mladino starejša tovariš, ki ga uči in mu svetuje, razred pa kolektiv, v katerem živi — obema se torej mora. oiodrediti. Pot do take discipline je tež- ja, toda samo tako discipliniran človek bo lahko delal v skupnosti za skup- ■ I. T. V Tkalnici hlačevine so s proslavo počastili Prešernov spomin Te dni ponovno praznujemo obletnico smrti našega največjega moža pretek- lega stoletja — Franceta Prešerna. Te- ga velikega dogodka se je spomnil sin- dikat Tkalnice hlačevine, ki je uprizo- ril proslavo minulo sredo v svoji sin- dikalni dvorani, kjer je novo izvoljeni odbor povabil pevsko društvo SKUD »Ivan Cankar« ter predavateljico tov. Gerdino. Pred nabito polno dvorano je zbor odpel nekaj zelo lepih borbenih ter ljudskih slovenskih pesmi, zatem je podala referat predavateljica in za zaključek je zbor zapel še nekaj lepih pesmi, ki so prisotnim delavcem ter na- meščencem izredno ugajale, da so bili dobri pevci deležni viharnega aplaiuza. Tako se je izredno uspela proslava v splošno zadovoljstvo končala. H koncu bi pridali potreben komen- tar. Odbor sindikalne podružnice Tkal- nice hlačevine, ki je bil sdcer izvoljen šele minulo nedeljo, je že v prvih dneh FK)kazal izredno vnemo za delo, katero je tudi že v prvih dneh pokazal ter že- limo, da bi se na tej uspešno začeti poti člani odbora ne ustavili in ga z zadovoljstvom opravljali. Izgleda, da je končno Tkalnica hlačevine izvolila pra- vi odbor, ki bo ne samo vsem članom v zadovoljstvo, temveč v večjo korist kot vsi odbori doslej. Nikakor pa ne smemo pozabiti požrtvovalnih ter zelo dobrih pevcev SKUD-a »Ivan Cankar«, kateremu se za nastop najiskreneje za- hvaljujemo ter želimo, da bi nas še večkrat obiskal, saj je številne prisotne PK) napornem delu prijetno razvedril. Ravno tako pa bi želeli, da bi v nžiši sredi videli tudi ostale umetniške sku- pine SKUD-ov v Celju, pa naj si bo to v obliki koncertov ali slično. B. V. Sodelovanje učUetjshega zbora z vodstvom mladinske ali pionirske orga- nizacije bo treba boli utrditi Na nižji gimnaziji v Žalcu so slabi učni uspehi zlasti v 1. a in 1. c razredu. V 3. C razredu je največ slabih ocen iz ruščine in zemljepisja. , V 3. c ra^edu je 44 zdravih mladin- cev, ki bi lahko živo posegali v tok 'jičenja in življenja na gimnaziji. Ven- dar ti že prvi pogled na te mlade ljudi nokaže, da nimajo tiste samozavesti in stega mladostnega elana. ki bi lahko ivignil njihovo samoiniciativnost. Di- jakinje nosijo olo vse v redu.« Res je, da morajo : hiti dijaki pripravljeni. Vends'^ pa jim 'e treba pomagati. Mladinsko organi- I zacijo je upoštevati. Nanjo se je treba ^ I nasloniiti in sporazumno z njo odločati 0 ocenah. Vsa moralna vzgoia sloni na pravil- ] ni politični vzgoji. Dober mladinec, ki , se ravna po Statutu mlad-nske organi- ! '.acije. bo moralno dober in bo dosegel I tudi dobre učne uspehe. Zato je prvo, i vzgojiti dobre mladince, vse druge Vr- ' line se bodo razvile iz tega same. Tudi na sedemletni šoli v Laškem ni -^ravilne naslonitve na pionirsko orga- I ni racijo. Mladinske organizacije na ; šoli pa sploh ni, čeprav je precej dija- kov. ki so že mladinci. Boljši učni uspehi bodo doseženi 'c 1 'cdaj, če bodo na šolah dobre pionirske j n mladinske organizacije, kd bodo dvig- ->'le samozavest in delavnost dijakov. Vso delo pa se naj vrši na osnovi teh ; organizacij. Učiteljski zbor naj bo z mladinskimi organizacijami najtesneje oovezan. I>obcT učitelj je.oni. ki dosega oozitivne uspehe pri svojih učencih. Ve- ■■ko slabih ocen iz enega predmeta, ka- ; že. da se dotični predmet slabo poučuje i in da se nudi dijakom pri tem pred- metu premalo pomoči. Studijski krožki ; bi lahlco veliko pripomogli k izboljšanju -■"cen. S. O težkočah šolskih snažilk o socialnem položaju šolslch snažilk je bilo mnogo napisanega, še več pa se ' je o tem perečem vprašanju razprav- ljalo ob raznih prilikah. Dejstvo je, da je bil socialni položaj šolskih snažilk v kapitalistični Jugoslaviji skrajno slab in asocialen. Šolske snažilke so preje- male za svoje težko delo, pri čemer mo- rajo požirati zlasti danes, ko primani- '--U'e r-cMp^-a^no olje. oblike orahu. ve- činoma .«^amotno nagrado, da o kaki socialni zaščiti še govoriti ne kaže. Tudi v novi socialistični domovini se njihov položaj ni bistveno spremenil. Se danes je večina snažilk za svoje delo pičlo nagrajena, saj znaša povprečna mesečna nagrada ene snažilke v okraju CeIje-oWol-ca komaj cV^-og 900 din. J^^- no je. da pri tak: plači večina šolskih snažilk ni socialno zavarovana, da šol- ske snažilke večinoma nimajo pravega odnosa do poverjenega jim dela dn da zaradi tega mora nekje nastati škoda. Trpi v prvi vrsti naša šolska mladi- na. ki mora preživeti lep del dneva v slabo ali na površno čiščenih šolskih prostorih Od slabo plačane šolsike sna- žilke, ki povrhu ni socialno zavarovana •^i m^^^rčp h'>i nr-e^ah+even. Pp-^-.Vd-ca ♦ocr^ r'>0 HovoM ^rbno čiščeni, da ni tistega reda in tiste snage J.^ na«'h nč-"'ncgh h'-■iT' ostalih prostorih, kakršna bi po pra- morala v njih vladati. Šolske sna- ^^e pa^ v večini primerov z delom Snm jim mudi na delo še dru- Sijce preživeti sebe in Seveda ne kaže, da bi prejemale šol- rke snažilke za 3 do 4-aimo delo polno plačo, vendar pa morajo zaradi skrom- nega zaslužka iskati delo vedno dru- god. Problem bi se dal rešiti takole: Šolska snažilka naj bi bila obenem •'udi snažilka na KLO-ju in eventualno na pošti, če v kraju obstoja. Le na ta hačin bi lahko bila celodnevno zaposle- pa, le na ta način bi bil dokončno re- ^'en TKjen socialni položaj, medtem pa bi imele veliko korist od take rešitve tudi naše šole same, ki bi vsekakor bolj od- fTovarjale higienskim predpisom, kakor trenutno odgovarjajo. Zanimiva ugotovitev Predsednik sindikalne - • svetnih delavcev mes^r^^^^^ I^,,gačnik Janko^: v tednu sklical sestanek dnih čLl " ^-^ice, W .poučujejo na šoU v gospodarstvu-kovinske stroike Po^r sv^^^.V^'-'^^ ^ kultumo-pro- razvijati v^ '" ^^^^^ sektorjev J. v,d. t • ^ globino. Ideološke potrebne'^,11 Uautbene stvarnosti so '^alifunranih delavcev-kovdnar- jev. To bi v šoli odločilno vplivalo na izoblikovanje novega socialističnega človečka. Tov. Pogačnik je pozval k sodelova- nju tudi predavatelja Cater Alojza, ki do dante še ni včlanjen v sindikatu ... Ta pa 'je odgovoril, da ne pristopi, ker SI od te organizacije ne obeta koristi... Ali je morda zanj članarina previsok'-) f>amerjena? Najbrž ne, kajti za hono- rirane učne ure v januarju je prejel preko lO.COO din. V ostalem brez komentarja! i Nekateri KLO še vedno nimajo pravilnega odnosa do šole Kljub temu, da je bilo večkrat po- udarjeno. da morajo državni organi v-op'^ i-" iTo'nie"ati /akcn- ?ke odredbe in predpise glede stanova- nja učiteljstvu, prehrane, kuriva itd., pa nekateri KLO zavzem^iio prav čuden f>dnos do teh vprašanj. Tako je n. pr. KLO Petrovče zasedel naturalna sta- fiovanja učiteljstva, pa ne samo to, celo •T'*. PtH Irr'! V-.t! ie bo'r.". V izprazniti kabinet za učila, češ učila ".ložite na podstrešje, kabinet pa je ho- oddati za stanovanje. Tudi KLO Po- nilcva pri Grobelnem, ki pri belem dne- "■u svri i'ko išče p-samiške prostc^e ■'a fivoj odbor, hoče šolskega upravitelja enostavno izseliti iz naturalnega sta- novanja, v njegovo stanovanje pa na- mestit: pisarne. Kam pa se naj vseli Tol. upravitelj, si krajevni odbor še da- -^"s ni na lasnem. K seji, nq kp^eri ro obravnavali to vprašanje, pa ni bil pri- puščen šol. upravitelj, ki bi lahko tudi marsikaj ro^asnil. Smo r^nrnia d"^ se z dobro voljo, skupnim delom in raz- umevanjem lahko rešijo še tako težki n-oblemi. KLO St. Vid pri Grobelnem :'.e do sedaj ne plačuje stanarine za •;čiteljstvo. ki stanuje v privatnih sta- novanjih. Tudi drv še n: učiteljstvo pre- jelo. KLO Loka pri Zusmu hoče n. pr. :/ šolsko stavbo vseliti matični urad in oisarno. kar je popolnoma nepravilno. Tudi KLO Letuš je v knjižnico vselil delavce ki bodo gradili daljnovod. Ti delavci pa prav malo upoštevajo hlgi- f^nske predpise. V taikih razmerah je oač prav težko prevzeti odgovornost za idravje šolske mladine. Našteli bi še lahko nekaj takih čud- nih odnosov, toda dovolj. Vsi ti primeri kažejo nepravilen odnos do prosvetnih ustanov in do prosvetnih delavcev. Vsi merodajni faktorji pa se naj zavedajo, da bo treba v bodoče takim in sličnim ora=antem .pc.-''eca i v^n •"•'o .-i pa njo. Saj vemo, da današnja šola in uči- teljstvo vzgaja novega socialističnega človeka. Da pa bo mogla to svojo nalo- go uspešno izvrševati, morajo biti dani vsaj tisti najosnovnejši pogoji, ki so predpisani z raznimi uredbami. Uredbe in predpise pa moramo vsi spoštovati in upoštevati. c7z zapuščine: Franceta Prešerna Rokopis Prešernove pesmi »Tri želje Anastazija Zelenca« (prev. pesmi »Ve- netianer Trias«, nemškega pesnika Ana- stazija Griina). Originalni rokopis hrani di. Pavel Strmšek v Celja, Študijska knjižnica v Celju pa je oskrbela zase in za Narodno in univerzitetno knjižni- co v Ljubljani točne fotografske po- snetke. Original je pisan v bohoričici. V današnjem pravopisu bi se pesem glasila takole: Trizplje Anastaslja Zelenca t Ak' želje bi veljale kaj, bi želel tri reči: deklič bel, črn far, konjič, bile bi želje tri. »Cemu, povej, bi bil deklič?« . »Par mene veseli, ne da bi molil al' zdihval, dveh k temu treba ni.« »Cemu. povej, bi bil ti far?« »Za vol j lahke vesti, ' Ak' večkrat sta po dva sama, lahko se kaj zgodi.« »Cemu, povej, bi bil konjič?« »Da jahal bi vse dni od deklice do farja kje, cd tam spet k ljubici.« Godalni o»-kester SKUD-a Ivan Cankar v Celju, ki je dosegel na zveznem tekmovanja v Beogradu pod vodstvom dirigenta tov. Dušana Sancina najboljše mesto v državi. Mladinska organizacija v zdravilišču Laško bo morata začeti drugače Stirnajst mladink, 14 mladih moči bi ahl«) v zdravilišču s svojo mladostjo in agilnostio poživelo ne samo svojo last- no, temveč tudi sindikalno organizacijo •n celotni delovni kolektiv skupaj s pa- cienti. P»ravimo, da bi se to lahko zgodilo, 'e bi se mladinke vsaj malo zaniimale udi za naloge izven suhega dnevnega praktičnega dela. Ni dovolj, da oprav- 'jajo samo službe servirk, kuhinjskih -omcčnic ali kaj podobnega, pri tem pa arav nič ne vedo za stvari in dogodke, ^ katerih govorijo celo ljudje izven na- še države. Sedanje mrtvilo mladinske organiza- cije ne nudi garancije, da 'bo tako važ- na ustanova, kakor je zdravilišče Laško 'ahko v celoti opravljala vse naloge v novi družbeni ureditvi, pri popolnoma novih odnosih do pacientov. Ugotovitve, da je interes do ideolo- škega študija dzre^o majhen, oziroma, da ga sploh ni, da nriladinke ne poznajo osnovnih stvari iz splošjvih dnevnih do- godkov, kar je danes poznano že pio- nirjem, dalje ugotovitve, da ne zasle- dujejo dnevno časopisje, da ne čitajo knjig, da nimajo čitalnih in študijskih krožkov, so silabe in ne morejo biti v ponos mladinski organizaciji. Prav go- bovo. da je za tako stanje krivo vodstvo sindikalne podružnice, kakor tudi člani oartijske organizacije, ki so mladini po- klonili tako malo pozornosti, ker se niso za delo te organizacije zanimali in zbu- dili v njej revolucionarnosti in želje za napredkom, ki je v naši mladini in jo je potrebno le pravilno usmerjati. Tako je sedanje stanje, ki pa ne sme in ne bo ostalo, ker je škodljivo mla- dinkam in ustanovi, v kateri se ta or- ganizacija nahaja. Vodstvo mladinske organizacije mora naj.ti n8;čin in s poanočjo odgovornih forumov popraviti sedanje stanje in vzdigniti ta aOctiv na tako stopnjo, na kakršni je danes vsa zavedna Titova mladina. £tran 4. »CELJSKI TEDNIK« Leto IIL — Stev. g FIZKULTURA USPEŠNO IZVEDEN DAN SMU- ČANJA V CELJU V soboto dne 4. t. m. je MTO Celje-mesto uspešno izvedel dan smučanja s povorko, ka- tere se je udeležilo preko 1000 smučarjev in sankačev. Povorka je krenila z godbo, držav- nimi in fizkulturnimi zastavami skozi mesto do postaje in nato na »Marovjekov hrib*, kjer so bile tekme v tekih za člane, članice, mladince in pionirje. Tekmovanje je bilo množično, saj so nastopili večidel takšni, ki do sedaj še niso tekmovali. Dobre rezultata »<> dose^^li posebno mladinci, ki bi se z red- . nim treningom kmalu uvrstili med najboljše •mučarje Celja. Orpanizaciia tekmovanja je bila v rokah članov Kladivarja in članov MTO in je bila zelo dobra. Tehnični rezultati tekov: Člani 6 km: 1. Dolišek Jože, ekonom, tehnikum 19.16. 2. Duganoč Nandi, FA Cinkarna 19.56, 3. 2a- lar Matija, FA Narodna milica 20.19. Mladinci 3 km: 1. Erjavec Jože, I. gim. 13.09, 2. Cafuta Janko, TD Celje mesto 13.26, 3. šarlah Franc, šola za učence v gospodarstvu 13.51. članice 3 km: 1. Gradišar Dagmar, Kladivar 17.00, 2. Pe- licon Vera, TD Celje mesto 21.04, 3, žener Hedica, I. gim. 21.42. Pionirji 1000 m: 1. Gabršek Rudolf, II. gim. 7.30, 2. Krera- puš Dadiel, I. gimnazija 8.00, 3. Roje Edvard, I. gimnazija 8.10. ^ V nedeljo 5. t. m. pa so bile tekme za člane in mladince v veleslalomu, za članice v slalomu na »Celjski koči«. Veleslalom člani 1.500 m: 1. Oprešnik Slavko, MLO Obrtne delavnice 1.42,2, 2. Debeljak Ciril, FA Grafičar 1.57,4, 3. Pušnik Ciril, TD II 1.58,3, 4, Goršič Ljubo, I. gimnazija 2.08,4, 5. Peer Velodja, ekonom- ski tehnikum 2.12,8. Veleslalom mladinci 1500 m: 1. čater Bernard, FA kemična tovarna 1.40,6, 2. Tanjšek Oto, TD II 1.44,4, 3. Zgozd- nik Slavko, obrtne delavnice in Mravljak Drago, I. gim. 2.00, 4. Špat Vili. TD II 2.01,8, 5. Cafuta Janko, TD I 2.16. Slalom članice 500 m: 1. Gradišnik Miki. Kladivar 57.08, 2. Oset Zora, MTO 59.09, 3. Gradišar Dagmar. Kla- divar 1.05, 4. Vivod Zora. učiteljišče 1.17, 8. Grabar Hilda. TD I 1.22. Izven konkurence so tekmovali na isti pro- gi člani Kladivarja po dva teka: «1. Nunčič Marjan 2.47,1. 2. Gradišnik Du- San 2.53,5, 3. Cetina Janko 2.58,8, 4. Uršič Dominko 3.12,2, 5. Oprešmik Slavko 3.13,8. OKRAJNO SMUČARSKO PEVENSTVO OTO CELJE-OKOLICA V nedeljo dne 5. februarja je bilo prvo okrajno smučarsko tekmovanje v Braslovčah. Udeležilo se ga je 122 tekmovalcev in to 60 pionirjev, 38 mladincev in 24 članov. Teki so se pričeli ob 9. uri predi)oldne ter so bili doseženi sledeči rezultati: Pionirji: proga 2 km, 50 udeležencev Kač Viljem. TD Polzela 12,29. Zupanek Janko. TD Vojnik 12.38. Paveiič Dane. TD Vransko 12,48. Dobrosavljevič Mitja, TD Vi- tanje 12,30. Repe Janez, TD La*ko 13,25. Ko- šar Jože, TD Laško 13,52. Cirič Milan, TD Vransko 14,22. Habolinc Milan, TD Zabu- kovca 15,13. Gorenjak Oto, TD Dobrna 15,14. Mladinci: prosta 4 km, 24 udeležencev Cilenšek Lenko, TD Zabukovca 19,17. Po- lauder Ciril, TD Zabukovca 20,5. Petrove Mir- ko, TD Zabukovca 20,12. Jurjevec Stanko, TD Vransko 20,27. Stropnik Vencel, TD Zabu- kovca 20,31. Dolinar Ludvik 21,9. Arzenšek Ado, TD Žalec 21,7. Rojnik Jože, TD Bra- slovče 21,54. Vinjent Rado, TD Vransko 22,11. Blaževič Filip, TD Vransko 22,31. Člani: proga 8 km, 15 udeležencev Rudi Vinko, TD Braslovče 28,57. Pristovšek Stanko, TD Zabukovca 29,32. Kukovec Lud- vik, TD Zabukovca 29,44. Kokol Franc, TD Zabukovca 29,52. čater Anton, TD Zabukovca 30,22. Medved Rafael, TD Zabukovca 30,40. Popoldne ob 2. uri je bilo tekmovanje v skokih za pionirje na pionirski skakalnici, za mladince in člane pa na 20 metrski ska- kalnici. Rezultati so bili sledeči: Pionirji: 10 tekmovalcev Ocvirk Ivan, TD št. Jur pri Celju (7 in pol, 7 in pol, 9 m). Radišek Franc, TD Polzela (8, 7 7 in pol m). Vrečko Milan, TD št. Jur pri Celju (7, 7, 7 in pol m). Mladinci: 14 tekmovalcev Szabo Ivan, Vojnik (12, 12, 13 in pol m), Vauda Milan, TD Vojnik (10, 12 in pol, 13 in pol m), Arzenšek Vlado, TD Žalec (9, 9 in pol, 9 m), Ocvirk Ivan, št. Jur pri Celju, pionir, (8, 8 in pol, 9 m). Člani: 9 tekmovalcev Uratnik Vlado, TD Braslovče (11, 12 in pol, 13 m), Uratnik Edo, TD Braslovče (11 in pol, 11, 12 m), Purgej Ivan, TD Zabukovca (8 in pol, 8, 9 m). Opazili smo, da vlada med članstvom TD veliko zanimanje za zimsko športne panoge. Doseženi bi bili lahko mnogo boljši rezultati z večjo udeležbo pri tekih in skokih, če ne bi ovirala tekmovalce slab sneg in pomanjk- ljiva smučarska oprema. Tudi med prebival- stvom je vladalo precejšnje zanimanje in na- vdušenje ter se je udeležilo dopoldanske prireditve okrog 500, popoldanske pa okrog 800 gledalcev. Okrajni telovadni odbor Celje-okolica bo izvedel dne 12. februarja 1950 na Polzeli (Grora Oljka) okrajne tekme v veleslalomu. Pozivamo vsa telovadna druStva. da za te tekme prijavijo čim več tekmovalcev. Zbira- lišče bo ob pol 9. uri zjutraj pri fizkultur- nem domu na Polzeli. OTO Celje-okolica. REPREZENTANCA MARIBOR : KLADIVAR 4:6 Dne 3. t. m. je ekipa Kladivarja gosto- vala v Mariboru in odigrala z reprezentanco Maribora prijateljsko tekmo, ter jo odločila v svojo korist z 6:4. Na zelo slabem ledu in malem igrišču Kladivar ni mogel razviti svoje običajne igre. je pa prikazal Maribor- čanom dobro igro in žel priznanje za to igro. Gotovo je. če bi bili pogoji za normalni raz- voj igre boljši, bi bila igra na višjem ni- voju. Mariborska reprezentanca, ki je igrala pod imenom Železničarja, je bila dobro se- stavljena, poznala pa se je neigranost po- sameznih igralcev. Dali pa so Mariborčani zelo dobro igro v obrambi, kar pri Kladi- varju tokrat ne moremo trditi. Vsekakor je za mlado sekcijo Kladivarja tudi ta zmaga velik uspeh. : KLADIVAR : NAPRIJED (Zgb) 3:2 (0:1, 3:3, 0:1) V nedeljo 5. t. m. je imel domači Kladivar v gostih ekipo Naprijed iz Zagreba ter do- segel pomembno zmago Igra sicer zaradi od- jugo ni bila na običajni višini, ter je pred- vsem trpela zaradi slabega ledu na hitrosti, nudila je pa številnim igralcem dovolj za- nimivih potez in kombinacij. Gostje so nu- dili dobro igro, to velja predvsem za obram- bo ter so po večini igrali na prodore, iz ka- terih rezultirata tudi oba zgoditka. Večji del igre so prevladovali domačini, ki pa rezultata niso mogli povečati zaradi slabega streljanja in premajhne borbenosti tik pred nasprot- nikovimi vrati. Gledalcev je bilo rekordno število. Zelo do- bro je sodil tov. Zadravec Drago, ki se v tem poslu zelo dobro uveljavlja. ŠAH SINDIKALNO MOŠTVENO PRVENSTVO V CELJU Poročali smo že. da je predtekmovanje, v katerem je sodelovalo 56 moštev, končano. Rezultati tega tekmovanja so naslednji: Grupa A-I: Emajlirana I 37 in pol točk. Tovarna teht- nic 29 in pol točk. Kemična tovarna 27 in pol točk, MLO Zlatarna 24 in pol točk. Cinkarna 11 21 točk, Avtoobnova 17 ni pol točk, LIP 7 točk, Tkalnica hlačevine 4 točke. Grupa A-II: Cinkarna I 32 točk, Emajlirana II 30 točk. Beton II 29 ip pol točk, Kovinarska šola 27 in pol točk, nld. servis 26 točk, MLO mizar- stvo 13 točk. Tov. sadnih sokov 8 točk, MLO Tekstilna 2 točki. Grupa A-III: Narodna banka 363 in pol točke. Beton I 33 in pol točk, Naproza 28 in pol točk, OLO Celje-okolica 17 in pol točk. MLO Celje I 17 točk. Celjska tiskarna II 15 točk. Zdravstve- ni dom 11 točk. Inštalacije I 9 točk. Grupa A-I V: Bolnica I 36 točk, železniška postaja 34 in pol točk. Pošta 30 in pol točk. Ljudski maga- zin 29 in pol točk. Prosvetni delavci 10 in pol točk. Drž. trg. podjetje 10 točk. Gozdno gospodarstvo 10 točk, MLO Celje II 7 točk. Grupa A-V: MLO Oblačilne delavnice 34 in pol točk. MLO Obrtne delavnice I 33 točk. Invalidsko podjetje 30 in pol točk. Gostinci 18 in pol točk. Celjska tiskaraa I 18 točk. SAP 13 in pol točk. železniška sekcija 13 točk. MLO Ce- lje III 7 točk. Grupa B-I: Bolnica II 37 točk. Beton III 33 in pol točk. MLO Obrtne del. II 31 točk, Komunalci 28 in pol točk. Cinkarna mladinci 16 točk. OLO Celje okolica II 9 točk, Tovarna sodov 7 točk. Inštalacije II 6 točk. Grupa B-II: Krojači 35 točk. MLO Obrtne del. III 34 in pol točk. Čevljarji 23 točk. Rudnik Pečov- nik 19 točk. Narodna banka II 1 6in pol točk. Ind. servis II 15 točk. Tovarna pohištva 13 točk in Prosvetni delavci III 12 točk. Kako nižja stanovarjsto komisija v Celju rešuje stanovanjske prcbleme Najnovejša resolucija CKKPS jasno postavlja zahtevo, da se morajo pro- Bvetndm delavcem nuditi vsi ix)gDji za nemoteno prosvetno delo. Predsednik nižje stanovanjsOce komi- sije v (Telju tov. Skrjanc pa te zahteve in potrebe ne more — ali pravilneje re- čeno — noče razumeti. Ko je bil nedavno profesor R. iz Ce- lja več dni službeno odsoten, je nižja komisija v Celju izdala odločbo, s ka- tero se (izseljuje iz profesorjevega sta- novanja njegov podnajemnik V., na- mesto njega pa naj bi se vselila v iz- praznjeno sobo stranka z otrokom, ka- tero mora stanovanjski urad zaradi večne prepiraj ivosti s sostrankami pri- silno izseliti. Te odločbe pa nižja stanovanjsika ko- misija v Celju in dostavila profsesorju R. v čigar stanovanju bi se morala za- menjava .podnajemnikov izvršiti, tem- več je izdala odlok samo lastniku hiše, da bi na ta način že vnaprej onemogo- čila profesorjevo pritožbo na višjo sta- novanjsko komisijo. Čudno je, da je predsedmk stano- vanjske komisije našel za tafco zameno primeren baš mirni dom prosvetnega delavca, kjer sta oba z ženo učiteljico (ki je obenem tudi izredna sluSateljica višje pedagoške šole) že v svojih dnev- nih službenih dolžnostih prekomerno zaposlena in rabita za svoj študij mir. Ko je prizadeta stranka osebno pro- testirala proti tej odločbi .pri .predsed- niku stanovanjske komisije tov. Skr- jancu, je naleitela še na večje nerazu- mevanje. Nedostopen za vsaikršno po- jasnjevanje težkih in odgovornih nalog prosvetnega delavca, je tov. Skrjanc kot stroga »uradna osebnost« zabmsil orof. R., da nima nikake pravice za pritožbo ter da se bo zamenjava kljub vsem pritožbam izvršila. Tako postopanje tako imenovane »uradne osebe« Skrjančevega kova ne ruši samo ugleda ljudske oblasti, tem- več zavira tudi delo naših požrtvoval- nih prosvetnih delavcev, ki se z vsemi svojimi močmi trudijo za vzgojo no- vega, sociallističnega človeka. Kdo le gospodar na ekonomiil Tovarne emaflirane posode Kdo neki? Senegačrnk Ignac seveda. On si zna svoje gospodstvo na pose- stvu materialno in fizično zagotoviti. Samo s človečnostjo in s čutom odgo- vo^osti se je skregal. Na ekonomiji so imeli male prašičke, ki bi''-' riprnen^pni delavcem, da i^h doma vzredijo. Upravnik pa je hote pozabil, da je ekonomija last delovnega kolektiva Tovarne emajlirane posode v Celju. Kot da je lastnik posestva, je pTvviiai oT-ašičkfe svoiim znancem in so- rodnikom v Novi Cerkvi. Ob priliki, ko so prišli srečni kupci panje, je .priredil celo gostijo njim na čast. Uprava Tovarne je pustila zgraditi tudi gnojno jamo. Da pa upravniku ne bi bilo treba razvažati gnojnico po nji- vah in travnikih, je dal v jamo zvrtati luknjo, skozi katero je vsa gnojnica stekla v oibsetni jarek. Na ekonomiji so že daJj časa delavci podjetja za melioracije. Oni opravljajo na posestvu dela svoje stroke. Poleg svojega dela vedno radi pomagajo pri kmečkih opravilih. Dosedaj so delali že čez 1500 ur prostovoljno pri kmečkih delih. V jeseni so predlagali upravniku, naj jim piisti pokositi deteljo in otavo, ker 'bodo tako pomagali ekonomiji, sami pa bodo izpolnili svojo obljubo, ki ao jo dali na sindikalnem sestanku. Uprav- nik pa, namesto, da bi bil vesel njihove dobre volje, se je izgovarjal, da nima kos in orodja. Zapadel je sneg in mu pokril čez 4000 kg detelje in otave. Se- daj pa kupuje krmo v prosti .prodaji. Pogostoana se samodržni upravnik na- oije in razgraia nad delavci, jih pretepa in zmerja delavke s sramotnimi pri- imki. Verjetno se čuti izredno močnega, da se nikogar ne boji. Pa bo prišel čas, ko bo Ijuidska oblast pokazala svojo moč nad takimi škodljivci. In še nekaj. Čudno, kam imajo obr- njene oči uprava in sindikalna podruž- nica Tovarne emajlirane posode, če ne vidijo njegovega nadvse oblastnega po- našanja. PODTAKNJEN,POŽAR Pri posestniku Fajdlga Emilu v Je- zercah je 26. januarja sredi noči začelo noreti stanovanjsko poslopje. Zgorelo je več kot polovico hiše. Skoda znaša 51.Coročajo poverjeništvu sa- moštevilčno stanje dnevno sklenjenih podogb. Podjetja in ustanove množičnih orga- nizacij, zadružnega in privatnega sek- torja, obrtniki ter delodajalci gospo- dinjskih in hišnih pomočnic ^epajo delovne pogodbe v treh izvodih, katere je dati v registracijo Upravi za delav- no silo MLO Celje najkasneje do 28. II. 1950. Obrazci delovnih pogodb so v pro- daji pri vseh poslovalnicah Državne založbe Slovenije. OpKJzarjamo vse delodajalce, da se sme v bodoče v spisek potrošnikov ga- rantirane preskrbe vpisati le delavce ali nameščmce, ki so sklenili delovno pogodbo. Poverjeništvo za delo MLO Celje DAJALCI KRVI! Odvzem krvi se na transfuzijski po- staji bolnice v Celju lahko opravi odslej vsak torek in četrtek od 7. do 11. ure. Vabimo vse zdrave osebe, ki so izpol- nile 21. leto, vse osebe z visoikim krv- nim pritiskom, ki jim zdravnik pri- poroča odvzem krvi, da pridejo čim- prej in polnoštevilno na odvzem krvi! Na dan oddaje krvi krvodajalec ne sme uživati nič mastnega, tudi mleka in mlečne kave ne, pravtako tudi ne alkohola. Po oddaji krvi pripadajo dajalcu do- ločeni živilski dodatki in denarna na- grada. Odslej bodo krvodajalci dodatne živilske nakaznice :n denar prejeli t a - koj po oddaji krvi v upravi tukajšnje bolnice. Krvodajalcem iz okolice Celja obe smeri. Zato pa je treba predložiti vozovnico vlaka odnosno avtobusa,