Poštnin* pMtm ▼ {vlovIoL Leto XXII., št 227 LjnbOana, sobota 27» septembra l»tf"XIX Cena cent. 70 Upravništvo: Ljubljana, Puectnijera ulica 0 — Telefon št. 81-22, 31-23, 81-24. Inseratni oddelek: Ljubljana, PoccJ-mjeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. savodu: LJnb-Ijana št- 17.749. ZKLJ UČNO ZASTOPSTVO za oglase is Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pnbbllcftš rtaHana SJU Milane vsak dan Naročnina nafta naaegnd L. ll-> aa In"™"1^ur> pa L 30. Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica ŠL 5, telefon 31-22, 31-23, 81-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblfcltft Italiana S. A* Milano L'aeroporto dl Mlcabba bombardato I! ridotto di Uolchefit respinge i tentativi d'attacco del-ravversarlo — Vivace attivita delle artiglierie sul fronte di Tobruk E Quartier Generale delle Forze Ar-mate comunica in data 26 settembre il seguente bollettino di guerra no. 480. Nella notte scorsa 1'aeroporto di Mi-cabba (Malta) e stato nuovamente bombardato da aerei nazionali. In Africa Orientale, nella notte sul 25, i reparti del ridotto di Uolchefit e del Caposaldo di Celga hanno respinto tentativi d'attacco notturni delPavversario, al quale sono state inflitte perdite. Nell'Africa Settentrionale vivace attivita delle nostre artiglierie sul fronte di Tobruk. Due velivoli nemici, che nel po-meriggio del 24 hanno bombardato e mi-tragliato a bassa quota Misurata caosan-do una diecina di perdite tra gli indigeni e danni ad abitazioni, sono stati entrambi abbattuti. Un altro apparecchio britan-nico e stato colpito dalla difesa contra-erea di Bengasi ed e precipitato iii fiam-me nel mare. kanje letališča v Mifcabbl Posadka v Uolkefitu je odbila is tka - živahsta delavnost napadalne poskuse sovražna bojišču pri Tobruku Glavni stan Oboroženih Sil je objavil dne 26. septembra naslednje 480. vojno poročilo: Preteklo noč so nacionalna letala ponovno bombardirala letališče v Mikabbi (Malta). V vzhodni Afriki so v noči na 25. t. m. oddelki posadke v Uolkefitu ter postojanke v Celga odbili nočne napadalne poskuse nasprotnika, kateremu so bile prizadejane izgube. V severni Afriki je bila živahna delavnost našega topništva na bojišču pri Tobruku. Dve sovražni letali, ki sta popoldne 24. t. m. bombardirali in obstreljevali s strojnicami v nizkem poletu Misurato ter povzročili kakih 10 žrtev med domačini in škodo na stanovanjskih hišah, sta bili sestreljeni. Neko drugo britansko letalo je bilo zadeto od protiletalskega topništva v Bengaziju in je strmoglavilo v plamenih v morje. rektorija Stranke Ponosen pozdrav borcem v Ukrajini in Sredozemlju — Tajnik Stranke minister Serena je obširno poročal o disciplini potrošnje in kontroli nad cenami Rim, 26. sept. s. Tu je bila v Liktorski palači seja Direktorija Narodno-fašistične Stranke pod predsedstvom strankinega tajnika. V začetku zborovanja je Narodni Direktorij z vzklikom sklenil naslednji pozdrav: »Narodni Direktorij Stranke pošilja tople pozdrave Črnih srajc četam, ki na vzhodni fronti zmagovito pobijajo boljševizem in nadaljujejo revolucionarno borbo, začeto pred 20 leti pod vodstvom Duceja s pohodom na Rim. Narodni Direktorij izraža ponos fašističnega naroda za drzna podjetja »pomorskih junakov«, ki so napadli krepko utrjene britanske skale ter poklicali v spomin nehvaležnežem in za-slepljencem pravo nrav italijanskega junaštva, zahvalo in občudovanje vsega naroda junaškim legijonarjem v Gondarju, k:i na tleh Imperija proti nadmočnemu sovražniku visoko drže zastavo Italije.« Minister Serena je najprej podal poročilo o splošnem političnem in organizacijskem položaju. Nato je prikazal delo zvez borbenih fašijev v raznih področjih ter poudaril, da je delo strankinih sil in organizacij v vseh pokrajinah popolnoma v soglasju s trenutnimi potrebami in da se v popolnem soglasju vključuje v okvir fašizma. Tajnik Stranke je poudaril visoko priznanje, ki ga je Duce izrazil o priliki letnega poročila prefektov za delo, ki so ga izvršili zvezni tajniki, kar pomeni za fašistično vodstvo bogato plačilo in nalaga vsem — voditeljem in članom Stranke — dolžnost, da se vsake naloge lotijo z odločno voljo in globoko vero. Nato je minister Serena podrobno opisal akcijo Stranke za vzdrževanje rednih cen ter uspešno prizadevanje Stranke glede preskrbe z živili. Spomnil se je potrebe po enotni glavni liniji živilske preskrbe po navodilih Duceja, ki je te naloge osredotočil v ministrstvu za poljedelstvo in gozdove, nadalje ustanovitve medministrskega odbora za živila. Pri tem je izjavil, da se Stranka zaveda izredne važnosti tega problema za notranjo fronto in je izrazil svoj ponos, da lahko daje temu prizadevanju na razpolago učinkovito in dobrovoljno sodelovanje vseh strankinih organov, bodisi osrednjih ali podrejenih. Postopna ustvaritev osrednjega odbora in pokrajinskih odborov za red in nadzorstvo nad cenami živil vsakdanje potrebe je na temelju zakona z dne 18. julija 1941, štev. 742, določila važnost takega sodelovanja, ki se je v praksi razvilo z metodično točnostjo in v popolnem soglasju z drugimi vladnimi, korporacijskimi, sindikalnimi in gospodarskimi organizmi. Delo za ureditev razmer na sadnem trgu se je kljub raznim hudim težkočam zaključilo s popolnoma zadovoljivim uspehom. Borba proti skrivalcem blaga, proti verižniškim manevrom ter poizkusom odtegniti blago javnemu prometu, je našla v organih Stranke budnega, energičnega in točnega zastopnika. V popolnem sporazumu s pristojnimi ministrstvi je bil napravljen red glede pritoka blaga na notranje trge in glede razdelitve izvoza sadežev. Tako se je s primernimi razdelitvenimi ukrepi dosegla normalizacija razmer na trgih ki jih ureja razumno povpraševanje potrošnie S tem ie bila izpolnjena naloga posebnega značaja v odseku sadežev, katere izvršitev ie bila iz nujnih razlogov neobhodno potrebna. Stranka bo sedaj nadaljevala svoje delo na polju ureditve in kontrole cen za vsakdanje življenjske potrebščine. Tudi ta akcija bo popolnoma v skladu z delom onih organov, ki jim je poverjena odgovornost za proizvodnjo, za dobavo in za razdelitev, zlasti v pogledu določitve splošnega seznama cen, ki se ne bo izpremenil, ako za to ne bodo merodajni vzroki višje potrebe. Na ta način bo končnoveljavno onemogočena vsaka oblika špekulacije in ohranjena bo stalnost cen, ki je zlasti manj imo-vitim ljudskim slojem neobhodno potrebna. Pri tem važnem delu Stranke so sodelovali razni člani Narodnega Direktorija. V nadaljnjem poročilu je tajnik Stranke razložil ves obseg pobud na polju propagande, ki ga je Stranka izvršila v tova-riškem sporazumu z Ministrom za ljudsko prosveta Odmev teh akcij je tak, da kaže javni duh v najlepši luči in je ta duh vreden velikega naroda, ki je odločen z železno doslednostjo dovesti vojno do zmage. Spričo stroge stmjenosti, ki jo kaže narodna celota, so tem bolj obžalovanja vredni nekateri pojavi neznosne sebičnosti, ki pa je omejena le na ozke kroge. V zvezi s tem je Nacionalni Direktorij Stranke zagotovil, da se nikomur ne more dovoliti izvzetje od splošnih dolžnosti v času, ko mnogi Italijani umirajo na bojnem polju za zmago fašističnega orožja in ko na drugi strani mnogi drugi Italijani vse svoje sile posvečajo bojuj očemu se narodu. Odlok, ki urejuje prodajo nekaterih predmetov običajne potrošnje, in odlok, ki rstanavlja v javnih delavnicah obed po stalnih cenah, sta popolnoma upravičena ukrepa gospodarskega reda, v kolikor imata namen, usmeriti nakupe in potrošnjo v meje, ustrezajoče resničnim potrebam življenja, imata pa predvsem moralen in političen pomen, v kolikor zasledujeta cilj, da vedno odločneje naglašata strogo treznost, ki jo je zdravo italijansko ljudstvo že osvojilo kot svojo navado. Potreba po slogu popolne dostojnosti mora privesti do popolne izločitve zlasti v odseku mode in vsake oblike pretiranega poudarjanja zunanjosti Bahato razkazovanje elegance in dragocenosti se mora smatrati kot razsipna navada in žalitev vseh, ki žrtvujejo svoje življenje vojmim dblžnostim, prenašajoč vedno vse neprijetnosti in omejitve. Zvezni tajniki in njihovi sodelavci v glavnem mestu in v pokrajinah bodo pazili, da bo vsak postopek, ki očituje nerazumevanje in brezčutnost. eksemplarično kaznovan. Nihče nima pravice zapustiti svojega prostora, v delu in žrtvah, ki mu je odkazan v notranji fronti. Zlasti fašisti bodo morali v svojih prostih urah biti na razpolago strankinim organizacijam, ki morajo tvoriti glavno točko, kjer se najjasneje očituje socialno življenje. Načelnik glavnega stana prostovoljne Milice narodne varnosti, general Galbiati, je razložil številke, ki kažejo visok delež junaštva in krvi, ki ga je prispevala Milica ramo ob rami z drugimi slavnimi četami Oboroženih sil v teh 15 mesecih vojne. Ponovno je naglasil plemenitost izvora legij, ki so izšle iz vrst Stranke kot najčistejši izraz dobrovoljskega duha italijanskega naroda. Narodni Direktorij Stranke je podčrtal, da mora biti članstvo v vrstah Milice vsakemu fašistu nepreklicen razlog za ponos in je pozval zvezne tajnike, naj sodelovanje s krajevnimi poveljstvi povežejo še intimne je, da se tako doseže 492.000 ujefnikou pri Ki)euu V Ukrajini se sovjetske čete zaman skušajo osvoboditi obkolitve — Veliki topniški in letalski boji pri Petrogradu - Letala onemogočajo oskrbovanje Odese po morju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, se neprestano nadaljuje uničevanje vzhodno od Kijeva še obkoljenih ostankov nasprotnika. Število ujetnikov se je povečalo na 492.000 mož in še vedno narašča. Letalsko orožje je uničilo želcznice in oboroževalne obrate na področju Harkova, Tule in Moskve. Na morju ob Angliji so bojna letala zažgala v poslednji noči večjo trgovsko ladjo. Sovražna letala niso priletela niti podnevi niti ponoči nad Nemčijo. * Z ukrajinske fronte, 26. sept. u. V zadnjih dveh dneh se položaj na vzhodni fronti ni bistveno izpremenil. vsaj v toliko ne, da bi biilo mogoče podati podrobnejša poročila o nadaljnjih operacijah. Vrhovno poveljništvo seveda tudi noče i2 razumljivih razlogov podati nobenih pojasnili glede položaja na skrajnem desnem krilu zavezniške vojske, dokler niso doseženi cilji, lei si jih je postav5!© za bližnje dni. V odseku dolnjega Dnjepra, kjer je drzna akcija neke nemške divizije uspela in so nemške čete prekoračile reko pri Berislavu, je ustvarjen strateški položaj, ki lahko prinese važen razvoj na fronti ne samo na vzhodu Kijeva,'marveč tudi južno od Poltave. Tu se ruske čete še obupno bore in delajo silovite poskuse, da b; se osvobodile obkoflitve, vendar so tudi v tem odseku uspehi napadalcev znatni. Seveda za sedaj še ni mogoče izdati o teh uspehih nikakršnih podrobnosti. Iz dosedanjih dogodkov se da zaključiti, da je bitka za Dnjcipr končana ;n da je sovjetska fronta na Dnjepru popolnoma razbita. Nemške čete slede ruskim šolam za petami ;n kljub odločnemu in žilavemu odporu se pri sovjetskih četah že opaža neka zbeganost. Nemške čete hite proti vzhodu, da bi nasprotniku onemogočile zbiranje na novih postojankah, zlast; pa zato, da bi zaledju sovjetske vojake preprečile uničevanje potov in cest, prometnih sredstev in bivališč. Medtem ko je torej južni odsek še v gibanju, se položaj med Smolenskom in Ladoškim jezerom ni izpremenil. Na tem delu fronte je zlasti silovita akcija nemškega lletal&tva, ki napada rusiko zaledje in uničuje središča za preskrbo m zbirališča čet, ki hite rta fronto. Boj za Petrograd postaja iz dneva v dan silovitejši. Delavnost obojestranskega topništva je dosegla svoj višek. S topmštvom prav uspešno tekmuje in sedeluje letalstvo, ki ima glavni namen, da oslabi nasprotnika pred napadom nemških čet. Mnogo uničujočega dela je letalstvo izvršilo zlasiti v petrograjskem pristanišču. Tudi pr Odesi se je delavnost nemškega in rumunskega letalstva povečala. V teh poslednjih dneh je letalstvo izvršilo 25 napadov, ki so si sledili nepretrgoma nož in dan. Mesto je v silno kočljivem položaju. Življenje prebivalstva postaja iz dneva v dan vse težje. Nemška letala so tudi ojač;Ia svoje napade proti trgovski mornarici, ki še vedno skuša doseči odeško pristanišče in dobavljati živež in vojni material oblegan-cem. Izkrca vanje živi, vojnega materiala in pomožnih čet v odeški Inki je skoraj onemogočeno, kajti bombe največjega kalibra so popolnoma porušile vse pristaniške naprave, uničile zaloge in razbile vse pomole. Nemški tisk o vojaškem položaju Berlin, 26. sept. s. O bojih na vzhodnem bojišču poudarjajo nemški listi, da se nadaljujejo v vsem obsegu navzlic skromnosti uradnih poročil. Oklep okoli Petrograda se vedno bolj stiska, še vzhodno od Kijeva bo v kratkem presekan. Nemško napredovanje je že doseglo obale Azovskega morja ter se še nadaljuje, medtem ko se veča ogražanje področja ob Doncu. Letalstvo uspešno podpira operacije suhozemne vojske in uničuje s stalnim bombardiranjem ceste, železnice, sovjetske čete in motorizirane divizije. Vsi protinapadi sovražnika, ki dosegajo včasih nezaslišano silovitost, so brez uspeha, njegove izgube katastrofalne, medtem ko se njegova vojna moč manjša od dne do dne. Dočim sovražniki osi samo klepetajo, os dela. Nad kaosom sovjetskega bojišča se dvigajo gosti stebri dima, povzročenega po bombah nemških strmoglavnih letal, v Gi- najvišja točka sile oborožene straže revolucije. Strankin tajnik je na koncu poročal o zakonodajnih ukrepih, ki jih je predložila Stranka, ter o drugih ukrepih izredne politične važnosti, o ustanovitvi znanstvenih odsekov Narodnega zavoda fašistične omike, o delovanju GUF_a, GIL-a, ženskih fašijev in udruženj in organizacij, odvisnih od narodnega središča za civilno mobilizacijo. Narodni Direktorij je vzel v pretres tudi obširen dveletni načrt dela za majhne hiše Fašija. Denarna sredstva zanje so v vsaki pokrajini že določena v soglasju s številom prebivalstva. Zborovanje se je začelo in zaključilo s pozdravom Duceju. braltarju pa drzni italijanski mornarji pošiljajo v zrak angleške ladje. Bombardiranje Moskve Helsinki, 26. sept. d. Po vesteh, Ki so davi dospele iz Moskve, je nemško letalstvo v noči na petek zopet bombardiralo Moskvo. Napad je bil izvršen v več zaporednih valovih in je trajal več ur. Podrobnosti o učinku napada še niso bile objavljene. New 7ork, 26. sept. s. Ameriški radio poroča iz Moskve, da je bil preklican ukrep o zatemnitvi ulic in trgov, kakor je bil izdan ->b začetku vojne. Odslej bodo zatemnjeni samo on deli mesta, ki so podvrženi Dom-bardiranju. Očividno je ta ukrep v zvezi z naraščajočimi neredi ter z dejstvom, da sovjetska vlada ni več gospodar položaja. Verjetno pa se tudi v zatemnjenih moskovskih ulicah ni mogoče svobodno kretati brez večje nevarnosti in je bržkone s tem v zvezi preklic ukrepa o zatemnitvi. Novo sovjetsko izzivanje v Bolgariji Sofija, 26. sept. d. Po doslej zbranih podatkih se je pred štirimi dnevi ponoči zopet spustilo več sovjetsko-ruskih padalcev pri vasi Harmanli na bolgarska tla. Har-manli je ob železniški progi Plovdiv—Svi-lengrad. Tu je pristala skupina sovjetsko-ruskih padalcev, katerih števila sicer m bilo mogoče točno ugotoviti, ki pa je bila vendarle že obkoljena od bolgarskega vojaštva in policije. Tudi to pot je bilo na bolgarskem ozemlju spuščenega s padali mnogo vsakovrstnega materiala, ki je povsem sličen opremi tistih sovjetskih padalcev, ki so bili že prej izsledeni in uničeni. Med tem materialom so strojnice, veliki peklenski stroji in močne radijske postaje. Ta material je bil še pravočasno najden in zaplenjen. Službeno bolgarsko poročilo o tej novi sovjetski provokaciji se more pričakovati šele potem, ko bodo vsi padalci izsledeni in uničeni. angleška politika proti Finski Finski odgovor na angleške spletke Helsinki, 26. sept. d. List »Ajan Suun-ta« piše v svoji včerajšnji številki: Čeprav je bila Finska zapeljana od anglosaških obljub pomoči v zimski vojni 1. 1939/40, je Anglež v finskih očeh vseeno še ohranil videz gentlemana. Zaradi tega je bilo britansko poslaništvo na Finskem tudi do poslednjega časa tolerirano v položaju opazovalca. In zgodilo se je, da je Finska britansko poslaništvo še celo po bombardiranju Pečenge tretirala tako, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Toda od tedaj naprej, ko so anglosaški svečeniki pričeli moliti za zmago sovražnika krščanstva, se je izvršila v Angliji in Zedinjenih državah temeljita izprememba. Stališče obeh držav napram Finski se je docela predrugačilo. Navzlic vsem zagotovilom in konkretnim ugotovitvam sta se pričela tamkaj prijatelja gledati kot sovražnika. Pojem o gentlemanstvu se je izprevrgel baš v obratno smer, kakor je to dokazal angleški napad na Pečengo. Brzojavke, ki so o njem dospele v sredo iz Londona, so prisilile Finsko, da bo morala skrbno nadzorovati akcije tako zvanih svojih prijateljev. Slično piše tudi list »lita Sanomat«, ki zlasti poudarja, da so finske čete prekoračile sovjetsko mejo že v času, ko so obstojale med Finsko in Veliko Britanijo še normalne diplomatske zveze. Da dela Velika Britanija sedaj naenkrat zaradi prekoračenja sovjetske meje toliko hrupa, se mora nedvomno tolmačiti kot dokaz, da smatra Anglija položaj boljševikov za skrajno slab, in da so se znatno povečale možnosti Finske za soodločanje o usodi Sovjetske zveze. Madrid, 26. sept. d. Tukajšnji list »ABC« objavlja naslednjo zelo značilno poročilo iz Londona: Finska se bori proti Sovjetski zvezi in je tehnično hkrati v miru z Anglijo. Po sodbi lista »Manchester Guardian« je to stanje prav tako nevzdržno kakor nemoralno, ker vodijo Finci vojno proti našemu sovjetsko-ruskemu zavezniku. Ko se je finska vlada poslužila prilike izbruha nemško-ruske vojne, da bi si zopet osvojila ozemlja, ki so ji bila odvzeta spomladi 1. 1940, je bilo težko brez pridržka obsojati finsko ravnanje, sedaj pa, ko jo Sovjetska zveza tako po čustvih kakor po razumu voljna pristati na kake sprejemljive finske predloge, namreč na podlagi razmejitve po svobodnem izrazu volje prebivalstva, Finska ne more več utemeljevati nadaljevanja sedanje neenake borbe. Tudi »Daily Telegraph« poudarja, da angleška vlada Finski ne priznava pravice nadaljevati vojne. K vsemu temu londonski dopisnik madridskega lista »ABC« upravičeno pripominja, da je luka Hangoe n. pr. še vedno v boljševiški posesti. Finski državni proračun Helsinki, 26. sept. d. Finski finančni minister je včeraj podal predstavnikom tiska nekaj pojasnil o novem finskem proračunu, ki se je od sedanjih 7 milijard finskih mark povečal na 11 milijard. Finančni minister je povečanje utemeljil z novimi velikimi izdatki, ki so potrebni za finsko državno obrambo. Sporočil je nadalje, da se je finski državni dolg v zadnjih dveh letih povečal od 3 in pol milijarde mark na 22 milijard ter da bo amortizacija teh dolgov skupaj z obrestmi zahtevala poslej približno 3.4 milijarde mark na leto v nasprotju z 490 milijoni mark, potrebnih za obrestovanje in amortizacijo državnih dolgov, do 1. 1939. V splošnem se po izjavi finančnega ministra finančni položaj Finske ne smatra za neugoden. Novi visoki proračun je bil potreben zaradi tega, da se je zopet vzpostavilo ravnotežje ter s tem odstranila nevarnost za finsko valuto, ki je sedaj stabilizirana, v kolikor ne bi na njo vplivali nepričakovani dogodki. Švedska vojaška misija na Finskem Helsinki, 26. sept d. Švedska vojaška misija, ki je 23. septembra dospela v Finsko, potuje sedaj ob sovjetski fronti. V švedski vojaški misiji, ki jo vodi general Doegberg, je tudi švedski princ Gustav Adolt Zapadna fronta New Vorfc, 26. sept. d. Kakor poroča agencija Associated Press iz krogov nevtralnih letalskih strokovnjakov v Londonu, narašča v britanski prestolnici bojazen, da bo Nemčija najbrže že v kratkem obnovila bombniške napade na Veliko Britanijo v enakem obsegu kakor lani. Omenjen5 letalski krogi sodijo, da bo Nemčija čez zimo pustila le omejene letalske srile na vzhodnem bojišču in da bo jedro svoje letalske sile vrgla na zapadno fronto. Po mnenju omenjenih krogov bi za to napoved govorila dva razloga: zmanjšanje obsega nem-ših vojaških operacij v Rusrji čez zimske mesece in želja nemškega vrhovnega po-veljnišva, da se še v večji meri porušijo britanska industrijska podjetja, ki pomenijo pomoč Sovjetski zvezi, ter britanske luke, preko katerih dob;va Velika Britanija pomoč iz Amerike. Volna na morjti Berlin, 26. sept. s. Nemški listi poudarjajo pomen včerajšnjega izrednega poročila o uničenju novega britanskega konvoja ter pripominjajo, da je pospešeno uničevanje angleškega brodovja, ki se je opazilo že v avgustu, postalo še hitrejše v septembru. Vsaka izgubljena angleška tona se mora danes ocenjevati z drugih vidikov kakor v začetku tega leta, ker se obraba britanske tonaže kaže v vedno bolj resni obliki. Značilno je, da se je povečala delavnost nemških podmornic prav v trenutku, ko v Londonu govore o zmanjšanju te nevarnosti. New York, 26. sept. s. Znani ameriški vojaški strokovnjak Baldwin poiaja v nekem članku v reviji »Life« jasen pregled položaja, v katerem se nahaja Velika Britanija, ter poudarja, da je nemška blokada učinkovitejša kakor angleška, in prihaja do zaključka, da bo po porazu Sovjetske Rusije še bolj učinkovita, saj so že sedaj mnoge luke neuporabne. New York, 26. sept. s. Kanadski potniški parnik« »Beaverdale« z 9156 tonami je neka sovražna podmornica torpedirala in ga potopila. Potopljena je bila tudi norveška tovorna ladja >Seounte« s 4414 tonami, ki je vozila vojni material za Anglijo. Vichy, 26. sept. s. Francoska trgovska ladja »Monselet«, ki je bila na poti iz Faxa v Marseille, je neko angleško letalo bombardiralo in potopilo 20. septembra. Parnik je vozil fosfate in ni bil oborožen. Hitlerjeve čestitke danskemu kralju Berlin, 26. sept d. Kan cel ar Hitler je poslal brzojavne čest;tke danskemu kralju Kristianu X., lci praznuje danes sivoj rojstni dan. Obsodba de Gaulleovih Vlchy, 26. sept d. Izredni vojaški tribu-nal v Clermont Ferrandu je v odsotnosti obsodil na smrt 9 gaulističnih častnikov zaradi veleizdaje, vojaškega begunstva in poneverb. Obsodbe se glase tudi na vojaško degradacijo in zaplembo njihovega imetja. Napad angleških letal na francoski parnik I Vichy, 26. sept. d. Francoski tovorni parnik »Monselet«, ki je bil s tovorom fosfa-I tov na poti iz Afrike v Marseille, je ba 20. septembra v zalivu Gabes v bližini otokov I Kerkena napaden ol britanskih letal. Dasi ! je bil neoborožen in dobro označen po na-I rodni pripadnosti, so ga britanska letala ! vseeno obstreljevala ln Obsipala z bombami : Tri bombe, ki so ladjo pogodile, so na krovu zanetile požar il se je parnik kmalu potopil. Posadka se je vsa reš:Ja. Ameriška Javnost proti vmešavanju v vojno Senator Taft napoveduje ogorčeno borbo proti ukinitvi nevtralnostnega zakona Washington, 26. sept. d. V ofcviru važnih izjav ameriških kongresnih krogov, ki se izražajo proti nameravani izpremembi od-Bosno uk-'nitvi ameriškega nevtralnostnega zakona, je včeraj spregovoril tudi semitor Taft, ki je v razgovoru a predstavniki tiska izjavil, da bi bila ukinitev nevtralnostnega zakona istovetna z ameriško vojno napovedjo, najmanj pa b; ukinitev dala ameriški vladi pooblačila, ki bi ji dovoljevala voditi nenapovedano vojno. Senator Taft je napovedali, da bo v senatu sprožil ogorčeno borbo prti temu vladnemu načrtu. Nem York, 26. sept. s. Tukajšnji tisk napoveduje viharne seje kongresa zaradi zadnjih intervencionističnih dejanj predsednika Roosevelta. Predsednikovo zahtevo za nadaljnjo dovolitev 6 milijard dolarjev in odredba ameriškemu brodovju, ki bo po izjavi mornariškega ministra Knoxa spremljala konvoje ,za Anglijo, označujejo v tukajšnjih novinarskih kror"-kot kršitev vlaine obljube, da bo intei lirala kongres, preden bi sprejela kakšno odločitev v teh zadevah. Temu se pridružuje, kakor poudarjajo v teh krogih, globoki odpor javnosti in parlamentarcev za vladne ukrepe v prilog Sovjetske zveze. New York, 26. sept. d. Ameriški tisk kaže nemajhno vznemirjenost zarad; obupnega vojaškega položaja, v katerega je za-šla Sovjetska zveza po naglem nemškem prodoru v Ukrajino, ki je odkril vse velike slabosti organizacije sovjetske oborožene s5le. Listi, ki zagovarjajo stališče ameriške vojne sitranke, pri tem zopet opozarjajo na potrebo aktivnejše pomoč5- Zedinjenih držav Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi. »Ne\v York Post« izjavlja v nekem članku: Ako že Zedinjene države ne posežejo naravnost aktivno v vojno, potem naj bi vsaj s svojo vojno mornarico nudile Veliki Britaniji pomoč v tolikšnem obsegu, da bi se britanska mornarica in letalstvo lahko do-celia osvobodila na Atlantiku ter vse svoje sile osredotočila na Sredozemskem morju. »New York Post« je mnenja, da je treba glede na neugodni vojaški položaj Sovjetske zveze brezpogojno ustvariti še drugo fronto1, ki naj bi bila v Sredozemlju. Primerna reakcija osi bo sledila Rim, 26. sept. d. »Popoflo di Roma« piše v zvezi z najnovejšimi Rooseveltovimi ukre- pi »za zaščito svobode po morjih«, da bodo sdle osi na absurdno Roosevekovo pojmovanje svobode morja reagirale na način, kakršnega nudita čast in pravica. Ako nameravajo ameriške iLadje prevzeti tihotapljenje orožja za Anglijo, potem so ukrepi ameriškega prezidenta nesmiselni, zaključuje list, vidi pa se jz njih povsem jasno, da se v Ameriki bavijo z mislijo, razširiti te ameriške transporte vse do obale Verfike Britanje Poslabšanje življenjskih pogojev v Ameriki Washington, 26. sept. d. Ameriški f;nanč-ni minister Morgentau je včeraj podali nekaj zelo zanimivih izjav, ki kažejo, kako se v ameriškem demokratskem paradižu čim dalje bolj slabšajo življenjski pogoji. Mcxr-genthau je izjavil, da so se v zadnjem letu cene v veletrgovini & kmetijskimi proizvodi povečale za celih 37% in da so samo v zadnjem mesecu narasle za 6%>. Morgen-thau je nadalje izjavil pred finančn5m odborom reprezentančne zbornice, da je neizogibno potrebno sprejeti zakonski načrt, ki bi dal državi pravico kontrole nad cenami. Sedanji zakon, kr dovoljuje vladi kontrolo nad cenami nekaterih proizvodov, se mora po mnenju ameriškega finančnega ministra izpremeniti ter nujno razširiti tud; na kontrolo cen za kmetijske proizvode Korpona-cije po novem načrtu ne bi simele plačevati nad 6 % obresti za investiran5 kapital in pc novem zakonskem načrtu bi &e morali tudi vsi čezmerni zaslužki obremeniti z novim 100%nim davkom. V nadaljnjem se je ame-rišk5 finančni minister izjavil proti temu. da bi se že sedaj določile maksimalne mezde za delavstvo. Iz navedenega je razvidno, kako so Zedinjene države zaradi naraščajoče gospodarske stiske prisiljene zatekati se k vse prej kakor demokratskim metodam za ohranitev svojega gospodarskega položaja. Eksplozija v ameriški petrolejski rafineriji New York, 26. sept. a. V rafinerijah Standard Oil Company v Whit'ngu v Indiani je nastala silna eksplozija, ki je zahtevala tudi človeške žrtve. Od vseh strani so prihiteli v Whiting oddelki gasilcev, da preprečijo večjo katastrofo. Japonske izjave o položaju na Pacifiku Tokio, 26. sept. d. (Domei.) Službeni zastopnik japonske vlade Ishii je na nedavni tiskovni konferenci izjavil, da je japonska vlada prejela odgovor na svojo protestno noto zaradi sovjetsko-ruskih plavajočih min. Odgovarjajoč na vprašanja predstavnikov tiska glede zvez med Sovjetsko unijo in Mandžukuom je Ishii izjavil, da je vendarle mogoče, čeprav manjka sleherno službeno potrdilo, da Moskva nadaljuje dobave vojnih potrebščin čungkinški vladi. Pripomnil je, da ne bi mogel reči, ali je talfD ravnanje nasprotno z japonsko-ru-skim nevtralnostnim paktom, misli pa, da je to vsaj neprijateljsko dejanje nasproti Japonski. Nato je Ishii odklonil komentar glede informacij časopisja, da se v delu siamske vlade občuti nerazpoloženje napram Japonski. Predstavniki tiska so v zvezi s tem opozorili zastopnika japonske vlade na neki članek tokijskega lista »Niči Niči«, ki piše, da rovarijo nekateri člani vlade v Bangkoku proti prijateljem Japonske in izvajajo teror nad japonskim prebivalstvom v Siamu. ishii se je v odgovoru omejil samo na pripombo, da prepušča te informacije listu »Niči-Niči«, čeprav so po njegovem mnenju pretirane. Nato je izjavil, da Japonska ne prejema več nobenih pošiljk petroleja iz Zedinjenih držav ter iz Nizozemske Indije, odkar so bila tamkaj blokirana japonska dobro-imetja. Sedaj se Japonska oskrbuje s petrolejem iz Mehike ter s petrolejem na ruskem delu otoka Sahalina, v kolikor ga eksploatira japonska vladna petrolejska družba. Japonska proslava trojnega pakta Tokio, 26. sept d. Japonski zunanji minister Tojoda je včeraj izjavil, da bo ob prvi obletnici sklenitve berlinskega trojnega pakta priredil v soboto banket, na katerem bodo nemški in italijanski diplomatski predstavniki skupaj s predstavniki drugih osnih diplomatov proslavili obletnico tega važnega dogodka. Churchittovo poročilo o vojnem položaju Stockholm, 26. sept. d. Kakor poročajo iz Londona, bo britanski ministrski predsednik Churchill na prihodnjem sestanku parlamenta podal izjavo o vojaškem položaju ter se bo najbrže posebej dotakn;l tudi položaja Sovjetske unije. Zelo značilno ]«, da v londonskih krogih računajo, da bw Churchilli del te izjave podal ob izključitvi javnosti Eksplozije min v ženevskem jezeru Ženeva, 26. sept. d. V bližini mesteca Chslkwi ob Ženevskem jezeru je eksplodiralo več min. Usadi skalovja, ki so Cedili eksplozijam, so zasuli del železniške proge in ceste, ki teče na tem mesiu ob obali Ženevskega jezera. Del nekega tovornega vlaka je sproženo kamenje zasulo. Promet na cestni železnici je ustavljen 'n se vrši le še s pomočjo ladij. Bern, 26. sept. s. Poveljništvo švicarske vojske objavlja: Iz še neznanih razflogov so popoldne eks>-pflodiralle mine pri Scionu. Železniška proga m cesta sta zasuti s skalami in drugim materialom. Tovorni vlak. ki je v trenutku eksplozije peljal mimo, je deloma zasut. Smrt so našli pri tem en stražnik, en železniški uradnik ter dva delavca. V teku je preiskava. Promet je obnovljen. INSERIRAJTE V »JUTRU"! Vojna na Kitajskem Tokio, 26. sept. d. V četrtek so močne skupine japonskega letalstva ponovno napadle Čangkajškovo prestolnico Čungking ter z uspešnimi bombnimi zadetki uničile mnogo važnih vojaških zgradb. Kakor javljajo s pristojnega japonskega vojaiškega mesta, so nadaljnje skupine japonskega letalstva sodelovale včeraj v akcijah japonske pehote, ki je izvršila več napadov na kitajske čete južno od kraja Jočov v severnem ddlu pokrajine Human. Vsa japonska letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Obenem je poveljništvo japonske vojne mornarice v kitajskih vodah davi objavilo, da so japonske mornariške čete zasedle mesto Jingtfan, ki je strateško važna točka v jugozapadnem delu obale jeziena Tungting v severnem delu pokrajin« Hunan. Angleško sodelovanje s čangkajškom Šanghaj, 26. sept. d. Kakor poročajo iz Bangkoka, se je v Rangun vrnil vrhovni poveljnik britanskih sil na vzhodu Brooke Fopham. Po povratku je izjavil, da mora Velika Britanija odmor na Daljnem vzhodu izkoristiti tako, da bo ojačila svoje obrambne naprave. Popharn je nagiasil tudi potrebo širšega sodelovanja angleških sil na Daljnem vzhodu s Cungkingom. Zanimivo je, da je bila ta izjava podana neposredno potem, ko so dospela nova ojačenja angleških, indijskih in avstralskih čet v Rangun. Britanski poslanik v Bangkooku je z letalom danes odpotoval v Singapur, kjer se bo sestal z britanskim pooblaščencem za Daljni vzhod Duffom Cooperjem. Obletnica angleškega napada na Dakar Vichy, 26. sept. d. Na današnjo prvo obletnico britanskega napada na francosko mesto Dakar v Francoski Zapadni Afriki je francoski guverner v Dakarju Cbapoulle poslal mfrrstru za kolonije admiralu Platonu poslanico, v kateri pravi: Vsa Zapadna Afrika se dane® spominja obsodbe vrednega britanskega napada na Dakar in misli na branitelje, ki so tedaj padli na polju časti. Srečen sem, da lahko tolmač5m ob tej priliki čustva vsega tukajšnjega evropskega in domačinskega prebivalstva ter lahko zagotavljam državnemu šefu, da je Francoska Zapadna Afrika odločena odbiti vse napade proti svoji teritorialni nedeljivosti. Izražam obenem nezflomljivo vero v poslanstvo Franc5 je. Hrvatsko-bolgarska trgovinska pogodba Zagreb, 26. sept d. Med Hrvatsko in Bolgarijo je bila sklsnjena trgovinska pogodba, ki vsebuje tudi določbe o klirinškem prometu ter določbe o obračunavanju. Pogodba stopi v veljavo 1. oktobra in velja za dobo enega leta. Potres na Havajskem otočju New York, 26. sept. d. Z Miloša na Havajske m otočju poročajo, da je na vulkanskem področju okrog gore Mauna Loa nastal hud potres, ki je posebno hudo prizadejal mesto Miloš. Po zidovih so nastale velike razpoke in na oknih so popokale šipe. Na potresni opazovalni postaji v Kilauea so igle- vseh seizmografov skočile s tečajev. Španski narodni institut za industrijo Madrid, 26 sept d. Danes se je španska vlada ped predsedstvom generala Franca sestala k seji, na kateri je razmotrlvala vprašanja v zvezi s splošno podražitvijo življenja v Španiji. Nadalje 1e razpravljala o ustanotftvi posebnega narodnega Instituta za industrijo. Protifrancoske demonstracije v Buenos Airesu Buenot Airas, 26. sept d. V torek j« prišlo pred poslopjem francoskega posbuvštva v Buenos Airesu do demonstracij, ki to jih po vsej verjetnosti organizirali komunistični elementi. Francoski veleposlanik Peyronton je včeraj poset5l argentinskega zunanjega ministra in protestiral proti izgredom, ki so jih hujskaški elementi uprizorili pred francoskim poslan5štvom. Upor Italijanov in Nemcev v angleškem taborišču Stockholm, 26. sept. s. Londonski dopisnik lista »Dagens Nvheter« poroča, da se je v Peelu na otoku Nan uprlo 600 Italijanov 5n Nemcev, ki so internirani v koncentracijskem taborišču, da protestirajo proti nečloveškemu ravnanju proti trem njihovim tovarišem. Myron TayIor v Lizboni Lizbona, 26. sept. d. Portugalski ministrski predsednik Salazar je včeraj sprejel posebnega Rooseveltovega poslanca pri Vatikanu Mvrona Tay!orja. Velika tatvina živilskih nakaznic v Franciji Pariz, 26. sept. d. V noči na sredo je b'lo. kakor iavlja službeno poročilo iz Pariza. v mestnem načelstvu mesta Melun pri Parizu ukradenih živilskih nakaznic za 50 tisoč ljudi. Tatovom je uspelo pobegniti. Prebivalstvo Meluna bo moralo 3edai več dni čakat5 na razdelitev novih živilskih nakaznic za oktober, ki se morajo šele natisniti. Pomanjkanje bencina v Španiji Madrid, 26. sept. d. Ker je v Španiji skoraj popolnoma zmanjkalo petroleja, so bile oblasti prisiljene ponovno znatno skrčit' potrošnjo bencina. Španska komisija nadzorstvo nad notr«5^4« r~T?va lastnike avtomobilov, naj preurede sw>.ja vozila na pogon s plinom. Zatemnitvene vaje v Avstraliji New York, 26. sept. s. Iz Melbourna poročajo, da so priredili v avstralskem mestu Victoriji prvo veliko zatemnitveno vajo Zatemnitev je bila odrejena na področju okrog 3000 kvadratnih milj v mestu ;n okrog njega. Naše eletfolišče DRAMA Sobota, 27.: Katarina Medičejska. Premiera. Otvoritvena predstava. Red premierskl. Nedelja, 28.: Katarina Medičejska. Izven. Ponedeljek, 29.: zaprto. (Generalka). Z zgodovinskega in gledališkega vidika zanimiva predstava bo Alessijeva »KATARINA MEDIČEJSKA« z Marijo Vero v naslovni vlogi. Zgodovinsko zvesto podani lik velike vladarice, Je težišče drame, v kateri se razvijajo politični ln družinski dogodki na dvoru, usodni šentjernejski noči nasproti. Predstava zasluži največjo pozornost Sodelujejo še: Saričeva Margot Kralj Karel IX., Sever Henrik Anžovinski, Skrbinšek CoJignjr, Levar De Alava, Lipah Birague, Cesar Retz, Gregorin Rug-gieri, Presetnik Strozzi, Potokar Pardail-lain, Drenovec Henrik Kondejski, Peček Rochefoucauld, Bratina Tremouille, Bre-zigar geograf, Tiran Ronsard, Raztresen papeški nuncij. Režiser dr. Kreft, inscena-tor Inž. arh. E. Franz. OPERA Sreda, 1. oktobra.: Aida. Premiera. Otvoritvena predstava. Red premierskl. Letošnja otvoritvena predstava v operi bo Verdijeva velika opera »AIDA« s Hey-balovo v naslovni partiji. To veledelo lz italijanske operne literature zahteva izredno število sodelujočih. V letošnji sezoni Je uprava pomnožila orkester in zbor in tako smemo pričakovati, da bo ta nova pridobitev prišla posebno pri predstavi »AEDE« do najboljše veljave. V zasedbi so na novo zasedene partije Aida, ki jo bo pela prvič Heybalova na našem odru, partija egiptovskega kralja Popov in partija sla, ki ga bo podal Rakovec. Ostala zasedba: Amneris Kogejeva, Betetto svečenik in Amonasro Primožič, nam je že iz prejšnjih uprizoritev v najboljšem spominu. Muzikalno vodstvo dirigent Anton Neffat. Režiser Ciril Debevec., zborovodja Rado Simoniti, koreograf inž. P. Golovin. Predstava, bo za red premierskl. Prva opereta, ki bo prišla v letošnji sezoni na vrsto, bo uprizoritev klasičnega Straussovega dela »NETOPIR« pod taktirko Demetrija žebreta in v režiji Emila Freliha. Rozalindo bo pela Ivančlčeva, Adelo Ribičeva, Eisensteina M. Sancin, Alfreda Manoševski, Falkeja B. Sancin, Franka Anžlovar, Orlovskega Sladoljev, Blinda Rakovec, Ido Japljeva in Melanijo Koširjeva. Uprava Narodnega gledališča v Ljub- lja je zaključila sprejem abonentov za stalne abonmaje premierskih, sreda ln četrtek. V redih A in B je na razpolago še nekaj sedežev vseh vrst. Reflektante opozarjamo, da se lahko priglasijo vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. do vštevši sobote 27. t. m. La vendita dell'argento A chiarimento del R. D. L. 3 settembre 1941 N° 882 pubbllcato nel BoUettino uf-ficiale N° 72 del 6 corr. l'Alto Commissa-riato comunica che š consentito alle ditte produttrici di argento o dl semilavorati d'argento di continuare le vendite relative alle ordinazioni autorizzate dal Sottoee-gretario di Stato per le fabbricazioni dl guerra nonchš le consegne dl metallo pe. la produzione di sali d'argento per usi chi-mlci e fotografid. Prodaja srebra V pojasnitev zakona ■ 3. septembrom 1941, ki je bil objavljen v »Službenem listu« št. 72 z dne 6. t. m., sporoča Visoki Komisar, da je dovoljeno tvrikam, ki proizvajajo zlato in srebrne polizdelke, fie naprej prodajati, upoštevajoč naredbe državnega podtajnika za vojno proizvodnjo, kakor tudi nakazovati srebro za proizvodnjo srebrnih soli za kemično 'n fotograf Ično porabo. Deset let po padcu angleškega funta Te dni je poteklo 10 let, odkar je Anglija opustila zlati standard, kar je imelo za posledico takojšnji padec angleškega funta. V noči med soboto 20. septembra in nedeljo 21. septembra 1931 je Angleška banka zaradi naraščajočega odtoka zlata in odpovedovanja inozemskih kreditov ustavila izplačevanje v zlatu, ker bi bil drugače položaj funta nevzdržen. Že spomladi istega leta so se pokazali prvi znaki evropske denarne krize, ko je prišlo do poloti^ dunajskega zavoda Kre-ditanstalt. Kmalu za tem, namreč 13. Junija, je zaprla svoje blagajne nemška vele-banka Darmstadter und Nationalbank Ta polom je sprožil v mednarodnih finančnih krogih nezaupanje. Toda šele uklnjenje zlatega standarda v Angliji je izzvalo splošno vznemirjenje, ki se je polastilo tudi naše javnosti. Kmalu po padcu funta so morali tudi denarni zavodi v naših krajih zapreti blagajne. Tej bančni zapori so sledili razni moratorni ukrepi, ki so končno dovedli do takozvane zaščite denarnih zavodov. Medtem ko je mnogim drugim državam uspelo prebroditi težkoče, se je pri nas zaradi neuvidevnosti bivše Narodne banke, ki ni o pravem času in v dovoljni meri podprla denarnih zavodov, razvila dolgotrajna denarna in kreditna kriza, ki je še do danes nismo preboleli. Čeprav so številni denarni zavodi v teku let vzpostavili zopet normalno poslovanje in likvidnost vseh starih vlog, imamo še vedno nekaj zavodov, ki so že deset let pod zaščito in še niso v celoti izplačali starih vlog iz dobe pred seotembrom 1931. Polom angleške valute pred desetimi leti pa je imel Se druge dalekosežne posledice. Kmalu po padcu funta so nekatere države (zlasti nordijske države in države angleškega imperija) opustile zlati standard, druge pa so se skušale še obraniti. Toda usoda zlate valute je bila v načelu o 1 ločena. Ko so Zedmjene države 20. aprila 1933 brez neposredne potrebe in samo v upanju, da bo uspelo preprečiti nadaljnji splošni padec cen, razveljavile zlato pariteto in devalvirale dolar, so morale postopno slediti tudi še ostale države. Potrebi devalvacije se ni mogla izogniti niti Francija Navzlic takratnim ogromnim zlatim rezervam je morala Francija 25. septembra 1936 opustiti zlati standard. Franciji sta takoj sledili Nizozemska in Švica. Dne 5. oktobra istega leta pa je morala glede na docela spremenjen me 1 narodni valutni položaj tudi Italija devalvirati liro, pri čemer je bila vzpostavljena stara relacija 19 lir za 1 dolar, ki velja nespremenjeno Se danes. Padec angleSkega funta je sprožil razvoj, ki je bil neizogiben. Danes soglašajo že vsi znanstveniki v tem, da na povratek zlate valute v klasični obliki ni več misliti, ker se nobena država ne bo hotela odreči go-spodarsko-politični akcijski svobodi le na ljubo vzpostavitvi zlate veljave in žrtvovati gospodarske in socialne interese v korist mehanizma zlate valute. Danes se povsod v svetu uveljavlja načelo prioritete gospodarskih in socialnih interesov in potreb pred namišljenimi interesi vzdrževanja klasične zlate valute. Anglija je sicer kot prva država opustlfc* zlato valuto, toda ne iz spoznanja, da ta valutni sistem nima več bodočnosti, temveč le pol skrajnim pritiskom tedanjih razmer, ko so angleški finančniki le v uki-njenju zlatega standarda videli izhod iz težkoč. Anglija je menda ena izmed držav, kjer imajo še vedno odločilno besedo pripadniki stare šole denarne teorije. Pred tedni so poročali iz Londona, da bodo odstranjeni iz Angleške banke volilni funkcionarji, ki zastopajo staro šolo in so nedostopni za nova spoznanja in da bo guverner Angleške banke Montague Norman, ki je star že preko 70 let, odstopil to mesto mlajšemu strokovnjaku. Toda občni zbor delničarjev -Vngle-ške banke, ki je bil te dni v Londonu, je znova izvolil za guvernerja Normana, češ da Anglija nima kvalificiranega naslednika. Tako bo Norman 23. leto guverner Angleške banke, čeprav je v precejšnji meri odgovoren za valutno politiko Anglije v zadnjih desetletjih. Edina koncesija, na katero so pristali delničarji Angleške banke, je ta, da so izvolili v 24 člansko direkcijo prof. Johna Maynar-da Keynesa, znanega kritika angleške valutne politike. »Kdlnische Zeitung« primerja to izvolitev, kakor če bi spustili ščuko v ribnik krapov, ne Izključuje pa možnosti, da bo po tej izvolitvi Keynes manj agresiven proti predstavnikom stare šole. Keynes je v zadnjem letu postal svetovalec angleške vlade. V svojih znanstvenih delih je doslej ostro kritiziral angleški družabni in gospodarski red in vodil borbo zlasti proti visoki obrestni meri. Znan je tudi kot teoretik polne zaposlitve in kot zagovornik prisilne štednje. Bodočnost pilnskega generatorja V središču dunajskega velesejma, ki je bil te dni otvorjen, je zanimiva razstava za propagando plinskega generatorja, oinos-no domačih pogonskih sredstev. Na tem področju je bil zadnja leta zabeležen velik napredek v raznih evropskih državah, zlasti v Italiji, Švici, Nizozemski, Belgiji, Danski, Švedski in Norveški. Čeprav je bila nadomestitev bencina z domačimi pogonskimi sredstvi mišljena v pri-četku le kot izjemen vojni ukrep, kaže najnovejši razvoj, da bo imel plinski generator tudi veliko bodočnost po sedanji vojni. Za uporabo lesa, oglja, koksa, premoga in šote za pridobivanje pogonskih plinov je bilo najprej potrebno ustvariti dobro uporaben plinski generator. To vprašanje je sedaj praktično rešeno. V raznih državah so že ustvarili obširno organizacijo za prodajo teh pogonskih sredstev. V Nemčiji in v zasedenih državah je sedaj že okrog 150.000 tovornih avtomobilov na pogon z generator-skim plinom, kar predstavlja velik prihranek pri bencinu. V kratkem bodo nemške tvornice avtomobilov dale v promet 6000 novih tovornih avtomobilov s plinskimi generatorji V prihodnjem letu namerava Nem člja izdelati okrog 20.000 kmetijskih traktorjev s plinskimi generatorji, vrhu tega pa bodo 6500 obstoječih traktorjev predelali na pogon z generatorskim plinom. Tudi v rečni plovbi zavzema plinski generator važno vlogo. V Nemčiji imajo sedaj v prometu že 90 rečnih ladij s takim pogonom, nadaljnjih 125 ladij s 35.000 konjskimi silami pa bo preurejenih v najkrajšem času. Za preurelitev je predvideno v celoti 1200 rečnih ladij. Uveljavljenje plinskega generatorja so doslej deloma ovirale nekatere pomanjkljivosti, ki pa so v glavnem rešene. Vgraditev obsežne aparature generatorja v vozilo predstavlja oviro skoro le pri potniških avtomobilih. Večjo skrb za vzdrževanje vozila in njegove aparature daleč odtehta mnogo cenejši pogon. Strokovnjaki so mnenja, da bo uporaba lesa, oglja, premoga in koksa za pogon motornih vozil tudi po sedanji vojni obdržala svoj pomen. Ker bo umetni Dencin, pridobljen lz premoga, tudi po vojni razmeroma dražji in bo morala Nemčija številne tvornice umetnega bencina zaščititi prel konkurenco naravnega bencina, bo tudi v normalnih razmerah, zlasti za tovorna vozila, bolj ekonomičen pogon a generatorskim plinom. Nemški načrt predvideva, da bo po vojni bencin služil predvsem za pogon letal in potniških avtomobilov, medtem ko bodo tovorni avtomobili, traktorji in stacionarni motorji uporabljali tudi nadalje generatorski plin. Na dunajskem velesejmu so razstavljeni najnovejši generatorji, ki se dajo vgraditi v posamezna vozila Sedaj se dobe že specialni generatorji za lesni plin in za plin iz šote, nadalje generatorji za oglje, za antracit in za koks. Največ se sedaj uporablja kot pogonsko sredstvo les. Razvoj pa gre za tem, da se za pridobivanje pogonskega plina neposredno uporablja premog, tako da premega ni treba z velikimi stroški predelati v umetni bencin. Gospodarske vesti — Poostrena investicijska kontrola. Že pred leti je italijanska vlada uvedla kontrolo Investicij z namenom, da se razpoložljiva denarna sredstva v gospodarstvu uporabijo na način, ki prinaša največ koristi celotnemu gospodarstvu. Ta investicijska kontrola bo po vesteh iz Rima sedaj Se poostrena. Zlasti bodo pooostrene tudi kazenske sankcije. Podjetnik, ki bi brez posebnega dovoljenja zgradil industrijsko napravo ali razširil obstoječo napravo ali bi povečal produkcijsko kapaciteto, bo kaznovan po nedavno izdanem zakonu o ureditvi produkcije in potrošnje. Preko tega pa sme korporacijski minister odrediti zaporo podjetja ali izdati ukrepe, da se postavljene nove naprave ne morejo izkoriščati. = Poostritev izvozne kontrole. Iz Rima poročajo, da je bila v sporazumu s Stranko uvedena poostrena kontrola pri izvozu sočivja, sadja, in drugih kmetijskih pridelkov. Za izvoz limon, pomaranč, kolerabe in jabolk so v okviru določenih kontingentov potrebne izvozne licence, ki se bodo izdajale posameznim izvoznikom na podlagi izvršenega izvoza v letih 1936 do 1939. Poostritev kontrole pri izvozu je bila uvedena v interesu domače potrošnje. Za Izvoz kvalitetnih vin in vermuta, ki je bil nedavno prepovedan, je sedaj uveden režim izvoznih licenc. = Trgovinska pogajanja Hrvatske e Nemčijo, Francijo, Bolgarijo in Finsko. Iz Zagreba poročajo, da bo kot rezultat dosedanjih pogajanj v pričetku prihodnjega meseca sklenjena prva popolna trgovinska pogodba med Hrvatsko in Nemčijo, med tem ko je bil doslej sklenjen le začasni trgovinski sporazum. Nemci so že predložili hrvatski vladi načrt te trgovinske pogodbe, ki ga sedaj proučuje poseben odbor. Nadalje poročajo iz Zagreba, da so v teku trgovinska pogajanja z Bolgarijo, ki se vrše v Zagrebu, kamor je prispela bolgarska trgovinska delegacija. V kratkem se bodo pričela trgovinska pogajanja s Francijo. V tej zvezi je te dni francoski generalni konzul v Zagrebu posetil trgovinskega ministra Marjana Simiča. Prav tako so v teku trgovinski razgovori z Madžarsko, ker bo začasni trgovinski sporazum potekel 30. septembra. Predvileno je, da bo po 30. septembru Hrvatska izvažala v Madžarsko predvsem premog in železno rudo, uvažala pa bo sladkor, koruzo, melaso in svinjsko mast. Vrhu tega bo Hrvatska izvažala v Madžarsko določeno količino mesnih svinj in bo uvozila v zameno pitane svinje. Za 29. september pa je napovedan prihod finske delegacije, Ki jo bo osebno vodil finski trgovinski minister Tanner. ** Vzpostavitev prometa v zagrebški telefonski centrali. Beograjska »Donauzei-tung« poroča, da naglo napredujejo dela za obnovitev telefonske centrale v Zagrebu, ki je bila poškodovana o priliki bombnega atentata 14. septembra. 600 telefonskih številk je že priključenih na pripravljeno centralo, v prihodnjih dneh pa bodo priključili nadaljnih 4000 telefonskih številk. = Prebroditev težkoč v blagovnem prometu med Madžarsko in Srbijo. Te dni se je mudil v Budimpešti nemški gospodarski pooblaščenec grof Hardenberg zaradi pogajanj o malžarsko-srbskem blagovnem prometu. Pri teh pogajanjih je bil dosežen sporazum zlasti v pogledu prevoza. Zaradi obstoječih prevoznih težkoč bo Madžarska dala za prevoz svojega blaga v Srbijo in srbskega blaga v Madžarsko na razpolago tovorne avtomobile, bencin in rečne ladje. Prevoz blaga s tovornimi avtomobili bo enako urejen, kakor je bil zaradi prevoznih težkoč urejen prevoz blaga med Madžarsko in Grčijo. Na poti med Madžarsko in Grčijo vozijo že kolone madžarskih tovornih avtomobilov, ki jih Madžarska oskrbuje g potrebnimi pogonskimi sredstvi. Hude kazni za tezavriranje denarja ▼ Nemčiji. Pred posebnim sodiščem v Olden-burgu se je moral zagovarjati neki pekovski mojster, ki je vse svoje prihranke v višini 22.000 mark dvignil v banki in denar shranil doma. S tem se je hotel izogniti premoženjskemu davku in je kršil tudi predpise proti tesavriranju denarja. Finančna uprava je pri hišni preiskavi našla skriti denar. Poleg premoženjskega davka, mora sedaj plačati denarno kazen v vifii-nl 104 000 mark. VrVu te?* K' r Vrnjen na 3 mesece ječe. Jesenske lepote ob Kolpi Lepo nedeljsko jutro je bilo, ko sem sedel na dolenjski vlak. Kupil sem vozovnico do Črnomlja in ko sem okoli pol osme ure izstopil, me je že pozdravilo sonce. Razgibal sem si nekoliko zaspane ude, nato pa hajdi na pot Kam? V Poljansko dolino. Gotovo je še marsikomu neznano, da imamo tudi v Belokrajini dolino s tem imenom. Grad, ki so si ga postavili v davni preteklosti »Poljanski gospodje« nato pa prezidavali Ortenburžani in Auerspergi in ki je dal dolini ime, stoji v nekoliko okrnjeni obliki še danes. Gotovo še ne veste za pot. Iz Črnomlja sem krenil po cesti proti Vinici. Po približno uri hoda se odcepi od glavne ceste manjša in napis na križišču ti kaže smer nove poti: Stari trg. Cesta se prične vzpenjati. Vas Tanča gora je prva, ki te pozdralja na tej poti. Hi- šice so majhne, podobne druga drugi in vsaka od njih priča, da je borba z zemljo trda in da so mnogi od domačih sinov morali v tuji svet za zaslužkom. Nekateri so uspeli in krov na hišici nam to priča, mnogi so omahnili, tujina jih ni vrnila in krov je slamnat, preperel. Ljudje so navezani na vinograd, skopa zemlja Jim daje premalo za življenje. Toda ker manjka delavcev in strokovnega znanja, rodi trta malo in življenje je iz leta v leto trše ln revnejše. Vas je že za menoj in cesta krene strmo v hrib. V mnogih ovinkih sta minili dve uri in na vrhu sem. Mala kapelica stoji tam. Se pogled proti Črnomlju in po bližnjih pobočjih, polnih trte in ličnih belih zidanic. Preveč je lepote, da bi jo mogel človek dojeti naenkrat. Naj vas ne straši okrog 500 m višine, Ki jo doseže cesta na vrhu. Edin- stven razgled vam poplača trud. Toda tudi tukaj na vrhu je polno življenja. Ogljarjl in tovorniki drv ao d postavili lesene kolibe, ki Jim dajejo zavetje ponoči. Na malih, toda močnih konjih tovortjo oglje ln drva iz težko dostopnih drag obeh vrhov. Lipovca in žežlja. Težko, toda prostosti polno Je življenje teh »gozdnih mož«, ki Skrbe, da bodo topla ln prijetna vaSa stanovanja, saj gredo vsa ta drva v Črnomelj in dalje proti LJubljani. Po kratkem razgovoru sem Jih zapustil ln krenil navzdol. Oko je sledilo cesti ln pogled ml Je obstal na cerkvici. Stoji na robu planote, čije pobočja padajo strmo v dolino. Od cerkvice dalje se po nekakem grebenu vrstijo hiše ln tvorijo mično sliko vasi. Stari Trg je to, ln ker je v naši lepi Sloveniji še več Trgov mu bomo rekli Stari trg ob Kolpi. Pa tudi pravo je to Ime, saj ko sem bU že sredi vasi, sem globoko pod vasjo zagledal zeleno, tu še živahno Kolpo, ob njej pa raztresene vasice m poljA. Po fitirlural hoji sem bil pač potreben počitka in krenil sem v vaško gostilno na kratek pomenek. Od prijaznega domačina sem izvedel marsikaj. V Poljansko dolino spadajo mnoge vasi, tudi one spodaj ob Kolpi. Nekakfino središče tvori Stari trg, kjer je upravna občins in kjer vodi dužno brlgo zelo številnih faranov prijazni ln od vseh spoštovani župnik. Vasi Predgrad, Zagozdac, Ceplje, Podgora, Jelenja vas. Kralji, in Se nekaj manjših kaže gori v pravi Poljanski dolini, spodaj ob Kolpi pa najdemo še vasi Dol, Prelesje, Sodevd, Radenci. Kraji tu doli od Kolpi imajo edinstveno lego ta vse pogoje, da se iz njih razvijejo tujsko-prometna središča. Milo podnebje, čist zrak, pristne domače navade ln ponekod Se domača noša bi gotovo lahko privabljali trume Slovencev, ki Se ljubijo ln cenijo domačnost. 29 letnica modstiskega spopada Kakpr poročajo italijanski listi, je včeraj poteklo 20 let, odkar se je v Modeni odigrala žaloigra, ki je v zgodovini Faši-istične Revolucije ostala v spominu kot modenski spopad. Bilo je 26. septembra 1921. Kakšnih 50 modensliih fašistov s poslancem odvetnikom Marcojn Arturom Vi-cinijem na čelu se je zbrala na cesti Emilla, da manifestira za Fašizem, ki se je prav tedaj nahajal v pomembnem, razgibanem razdobju nacionalnega upora. Izne-nada je skupina »čuvarjev reda«, v kateri so se nahajale tudi zloglasne Kraljev« gar- de, odprla ogenj na mlade manifestante. Zgodilo se je to na istem kraju, kjer so bili v januarju poprej ubiti trije fašisti. Na mestu je obležalo 5 mrtvih, eden je bil smrtno ranjen, laže in teže ranjenih pa je bilo okrog 20. Med njimi je bil tudi poslanec Vicini, ki je bil nevarno ranjen v trebuh, tako da je nekaj dni ležal med življenjem in smrtjo. Po 20 letih se Fašistična Italija spominja velike žrtve modenskih črnih Srajc, padlih za zmago in povetiča-nje Domovine. Pojačanje zagrebškega radia Oddajna aparatura bo ojačena sta 19 kilovatov Zagreb, 24. steptembra Vlada nezavisne države Hrvatske posveča potrebam propagande največjo pozor-nc®t, zato si kljub težavnim razmeram prizadeva, da pojači tudi delavnost zagrebške radijske oddajne postaje. Prvi uspeh je bil dosežen s tem, da so pojačili postajo od 276.2 na 476.9 metrov. S tem se je dosegla tolikšna jakest elektromagnetskega poflja, da ima postaja na razdaljo 100 km posilej petkrat močnejše elektromagnetsko polje kakor doslej. To pomeni, da se bo zagrebška radicoddajna postaja v bodoče mnogo bolje cula tudi v oddaljenih krajih države. Kakor izjavlja ministrstvo za propagando, namerava vlada v tem pravcu nadaljevati svoje delo. Po njenem naročilu se že izdelujejo novj kondenzatorji, s pomočjo katerih sie bo postaja pojačila na 10 kilovatov. Hkrati pa se bo izboljšala tudi organizacija poročevalske sllužbe in s tem v zvezi je bil objavljen razpis za nove napovedovalce, o katerem srno že poročali. Vsaka radiocddajna postaja pošilja s »voje emisijske antene elektromagnetske yakrve. če ti valovi dosežejo sprejemno an- teno v zadostni jakosti, jih lahko sprejemamo. Zemlja je zakrivljena in valovi slede tej zakrivi j enosti, da lahko dospo tudi na nasprotno stran, lahko pa celo nekajkrat obidejo vso zemeljsko kroglo. Za enkratno pot okoli zemlje potrebujejo ti valovi okrog sedmine sekunde, to se pravi, en sam trenutek. Čim večja je oddaljenost, toliko sllabša je jakost vaJlov. V neki oddaljenosti pa jako&t valov zavisi tudi od njihove dolžine. Če sie neka postaja v razdalji 1000 km še dobro čuje s sprejemnim aparatom, potem se enako močna postaja, ki ima večjo dolžino vala, na istem mesitu in z istim aparatom podnevi krepkeje čuje. Podnevi je doseg postaje toliko večji, kolikor večja je dolžina vala. Ponoči so razmere drugačne. Valovi se širijo na vse strani, tudi navzgor, ne samo vzdolž površje. Ponoči je posebno močan prostorni val, ki se na tako imenovani »isnosferi«, sloju, ki je v višini okrog 100 km, odbija in se vrača na zemljo. Ta val je zato tako močan, ker ga na njegovi poti skoraj nobena stvar ne slabi. Zato je tudi sprejem ponoči mnogo močnejši kakor podnevi. Navijale! cen I pred sodiščem Ljubljana, 26. septembra Na zatožno klop pred sodnika poedinca pridejo zmerom novi navijalci in verižniki. Razprave v veliki razpravni dvorani št. 79 »o zmerom številnejše. Mesarji, gostilničarji, peki, branjevci in branjevke, mlekarke !ln ostali trgovci ter trgovke se vrstijo pred sodnikom poedincem. V minulih dneh je bilo izrečenih več obsodb zarali navijanja cen. Nekemu ljubljanskemu trgovcu je obtožnica očitala, da ;je v začetku julija t. 1. prodal neki stranki 20 1 olja po 30.40 lire liter, dočim je bila •takrat uradno določena najvišja cena za Tako? In ti si tako neumen, da isto tako ležeš v posteljo?« je vzkliknil pomorščak. VSAK DAN ENA 62.000 ogrevalnih naprav Tvrdka Sulzer v Wintherturu v Švici, ki je najstarejše podjetje za ogrevalne naprave v Evropi in menda na svetu sploh, je v sto letih svojega obstoja zgradila, kakor pišejo švicarski listi, nad 62.000 takšnih naprav. Med najnovejšimi njenimi deli je omeniti zlasti ogrevalno napravo za eno največjih pariških gledališč. Cevi te naprave merijo v dolžino nad 90 km! STOLETJE TEHNIKE Fepčefc, ki ni bil še nikoli na deželi, je prvič videl prešiča: »Mamica, poglej, žival ima v nosu vtikalni kontakt!« Kulturni pregled Duh časa v medicini B. špaček je posvetil posebno razpravo duhu medicine in orisal z nekolikimi jasnimi potezami smernice njenega razvoja ▼ okviru splošnega miselnega razvoja evropskega človeštva. V dneh, ko se spominjamo štiristoletnice smrti enega največjih zdravnikov-modroslovcev Paracelsa, utegnejo zanimati nekatere lajiškim krogom namenjene misli navedenega strokovnjaka. Pisec ugotavlja, da je dospela medicina — prav kakor tolike panoge človeškega znanja — na kritično točko. Eden izmed očitnih znakov krize Je v tem, da je zdravnik zaradi prevelike specializacije in scientifikacije svojega poklica zanemarjal v bolniku — človeka, t. j. bitje, ki ima čisto posebno duševno naravo. Zaradi tega se je spremenil odnos med zdravnikom in bolnikom, ki je bil v prejšnjih časih mnogo bolj neposreden. To medsebojno odtujitev čutijo zdravniki prav tako kakor bolniki in z njo si lahko razložimo večino neuspehov današnje medicine. Storili bi krivico medicini — Izvaja pi-sec, — če bi mislili, da se ne zaveda seda-njh težkoč in da se jim ne skuša upreti, ker je preveč zapletena v neskončne medicinske podrobnosti. Nasprotno:: povsod je videti, da se trudi, kako bi se izmotala lz sedanjega položaja, na katerem je medicina samo delno sokriva. Kakor je že umljivo pri Človeški natu-ri, prihajajo tudi zdravniki pri reševanju teh vprašanj v nasprotujoče si skrajnosti. Pisec opozarja zlasti na nasprotja med na- čeli socializacije medicine, ki bi hotela izključiti slehern zdravnikov gmotni interes na zdravljenja bolnika in med pretiranim individualizmom, ki vodi zdravnika k izkoriščanju poklica k izrazito zaslužkarske-mu gledanju na zdravstvene naloge, na katerih je odločno zainteresirana družba. Problema ni mogoče rešiti samo z zdravnikovega stanovskega vidika: zdravništvo je več kakor samo poklic, ono je v očeh družbe tudi poslanstvo. Podobno prehajajo v skrajnost razmišljanja o poduhovljenju medicine. Ker mislijo, da današnja medicina bolj skrbi za telo kakor za dušo bolnika, menijo, da je prav, če se psihologija povzdiguje nad fiziologijo. Toda v bistvu je vseeno, ali poenostavimo človeka na fizikalnokemične pojave ali na duševne pojave. Dejansko je zadeva taka, da ne smemo pri človeku, ki mu je bolno telo, prezreti duha, kakor ne smemo pri bolnem duhu pozabiti na telo. Zdravnik, ki bi zdravil človeka kakor konja, t. j. ki bi ne upošteval soudeležbe človekove psihične narave, ne bi bil zdravnik, toda ali je sploh še zdravnik, ki bi se bavil samo z duševnimi vplivi, kakor, postavimo, Conč? Tudi S. Freud, ki je libi-do povišal na motor stroja, je storil tako ali celo večjo škodo kakor mehanisti. Vsekako ni nič manj važno zasledovati fizikalne in kemične pojave, ki se odigravajo v našem telesu, kakor proučevati sanje po psihoanalitični metodi. Precenjevanje človeka po tej ali oni strani nujno vodi v zmaličenje njegove prave podobe in prav za njo nam gre tudi v medicini. Pri vsem tem velja še nadalje to, da je ob bolnikovi postelji treba več vedeti kakor čutiti. Medicina pa ni samo čisto znanost kakor matematika. Tudi ni nobenega razloga, da bi morala postati čista znanost. V sodobnem zdravniku mora takisto biti kos umetnika. Njegova dejalnost je odvisna od strokovne izobrazbe in pridobl;'e-ne spretnosti, pa tudi od prodornosti njegove intuicije, ki jo potrebuje na vsakem koraku. In vzbujati v bolniku zaupanje v ozdravljenje, dajati mu upanje v nadaljnje dejalno življenje — ni li to nekaj podobnega, kakor umetnikova tvornost ln njen učinek na človeško dušo? Pisec vidi velik nedostatek sodobne medicine v nedostajanju take sinteze, kakor jo je zdravniku srednjeveške in romantične dobe dajala združitev vere in znanja. Današnja medicina razpolaga z nepregledno množico spozna v in podmen, nima pa v sebi duha, ki bi vse to združil v zadostno in rodovitno sintezo. Tudi v tem pogledu se v nji razodeva duh današnjega časa, ki je na poti k novemu ves zbegan m razklan. Vse posamezne znanstvene panoge kar kličejo po neki koncepciji, ki bi jih poenotila in jim dala trdnejšo podlago. Spomnimo se samo dveh področij, ki sta medicini zelo oddaljeni: jezikoslovja ali arheologija. Koliko tvarine je tu nakopičilo neumorno delo raziskovalcev, gradiva, ki za ostali svet nima samo po sebi večjega pomena. Nekako izenačevalno načelo obeh znanosti je bila doslej zgodovina, ki je to in ono tvarino po svoje uporabljala. Toda v njen kalup nikakor ne gre ves nabrani material. Danes že opažamo pri obeh, nekoč zasmehovanih vedah novousmeritev na širši podlagi. Filologija se je začela bavi-tl s strukturalnimi vprašanji in uspeh tega prizadevanja je sodobna lingvlstika, veda, ki je tako živa in tako sintetična, da se začenjajo že drugi učiti pri nji. Arheologija pa dobiva večji in širši pomen, če se uporablja kot pomožna veda za sociologijo ali biologijo. Tako se na teh področjih odpirajo raziskovalcem širša in nova obzorja. * Kako bi mogla medicina, ki je vendar v kar najtesnejšem stiku z življenjem, ostati ob strani teoa teka? In res: stremljenja po našega medicinskega znanja začenjaj© tudi tu roditi prvi dobri sad. Moderni nauk o konstituciji, čigar temelje je položil Kretschmer, se začenja mnogo obetajoče razvijati pod rokami celih generacij takih organizacij, kakor je v nekaterih deželah biotipološko društvo. V tem primeru gre res za novo in celotnejšo usmeritev medicinskega raziskavanja in za znanstveno formulacijo tega, kar smo dosihmal samo nejasno čutili. Zelo temperamentno se o tem izraža Kretschmer v svoji knjigi »Telesna konstitucija in značaj«. »Ce se potrudimo pogledati na psihiatrična vprašanja s konstitucionalnega vidika, tedaj moramo drugače postaviti tudi svoje anatomične interese. Ne pravimo več da so duševne motnje samo motnje mož-gan, marveč vidimo poleg možgan cel sistem žlez z notranjo sekrecijo in ob koncu koncev tudi kemizem celotnega telesa, ki preko možgan obvladuje duševne procese. Pri tem se spomnimo, da prav žleze z notranjo sekrecijo vplivajo na enak način na dve stvari: na stavbo celotnega telesa in na duševni habitus. Posebno očitno je to pri ščitni žlezi. Postavi kretena ustreza tudi določen duševni tip, tako da ob pogledu na tako telo lahko takoj rečemo, da je v tem telesu skrita duša določenih, klinično znanih lastnosti. Podoben odnos opažamo v patologiji spolnih žlez pri kastratih in evnnhoidih. S tem hočemo reči, da telesna konstitucija za psihiatra nikakor ni brezpomembna zadeva. Individualna stavba človeškega telesa nI slučajnostna. Prav kakor nam lahko neznaten refleks, ki Je prav za prav majhna podrobnost, razodene najrahlejše motnje centralnega živčevja, utegne biti vsak centimeter obsega roke aH vsaka stopnja ogla, ki zapira spodnjo čeljust, kazalec konstitucijske formule pretekava-nega poedinca. V tem primera nam ne bo brezpomembna niti neznatna varianta na njegovem nosu. Vse to pa kajpak pod nekim pogojem: taka podrobnost je važna samo v okvira velikih, tipiziranih celotnih podob telesne konstitucije. S tem odpada malenkostno stikanje po posebnih stigma-tih in precenjevanje degenerativnih znamenj. Ne izrod in ne degenerat ni biološki tip ne v telesnem in ne v duševnem smislu.« » Iz teh Kretschmerjevih misli se oglaša pogrebna koračnica dualističnemu pojmovanju človeka, ki je prav do naših dni obvladovalo medicino. Pojavlja in uveljavlja se novo naziranje o tesnih odnosih med duševnimi funkcijami in telesno konstitu-cijo; kronano je bilo že z dokazom, da obstoji skoraj zakoniti odnos med duševnimi stanji, kakor jih opažamo pri schizofreni-kih in pri cirkularnih psihozah ter med telesno konstitucijo astenikov in piknikov. Tu je proučevan človek kot celota, ne pa umetno razdeljen. Ta novi nauk obeta revizijo nekaterih medicinskih spoznav ln vrsto novih odkritij, če bo le pravilno uporabljen. Dalje si pridohiva v medicini vedno več tal fiziološko naziranje v nasprotju z dosedanjim mehaničnim gledanjem na posamezne organe. To pomeni, da skušamo Kronika Se ena o petelinih Zadnjič smo poročali o vprašanju, ki se nanovo odpira spričo dejstva, da so v času borbe za avtarkijo meščani v znatnem obsegu začeli gojiti perutnino, pa nam prijatelj lista pripoveduje še naslednjo zgodbico: Moj sosed je železničar. Včasih se vrača s proge pozno zvečer, potem ima opravka še v kurilnici in tako je največkrat med zadnjimi pasanti na cesti. Zadnjič je prinesel velikega petelina domov. Kupil ga je nekje ob progi, da bi ženi napravil veselje. Prišel je prav za policijsko uro domov, potem se je počasi umil in povečerjal, in ko sta se z ženo odpravljala spat, je bila že skoraj polnoč. Ugibala sta, kam bi s petelinom ob tej pozni uri, nazadnje pa sta se odločila, da ga čez noč spravita v zaboju za premog v kuhinji. Zaboj ima težek, masiven pokrov, a žival potrebuje zraka, pa sta petelina vtaknila v zaboj tako, da sta pod pokrov položila poleno in napravila špranjo, da se ne zaduši. Potem sta legla, a še preden sta zaprla oči, ju je nezaslišan petelinji krik spravil nazaj na noge. šla sta pogledat v kuhinjo — pomislite, vrag je bil tako močan, da je dvignil težki pokrov, planil na prosto, se razčepiril sredi kuhinje in zapel, da je glas rezal skozi nadstropja in dramil ljudi. Nista si vedela drugače pomagati, kakor da sta ga spravila nazaj v zaboj, na pokrov pa sta naložila nekaj težkih reči, da ga ni mogel več privzdigniti. Takoj drugo jutro pa je moral pod nož, da ne bi delal zdražbe pri hiši. Za delovnega človeka je miren spanec velikega pomena. Vsi meščani, ki so toliko srečni, da lahko goje porutnino na svojih dvoriščih, naj bi kakorkoli poskrbeli, da petelinji krik ne bo več motil noči. * * Praznik grozdja v Kampaniji. Kakor v drugih pokrajinah Italije, bodo zadnje dni septembra proslavili praznik grozdja tudi v Kampaniji, tej pravi domovini vina. Razsežne s trto zasajene planjave se razprostirajo od Sorrenta do Vezuva, od Ca-prija do Ischie pa v šir in dalj. Trgatev spravi vsako jesen vse prebivalstvo dežele na noge, vinogradi se šibe pod težo grozdja vseh barv, od bele do krvavordeče, črne in zlate, sočnega in dišečega, ki ga zori, kakor pravi Evripid, Acersus, eden izmed konj sonca. Pesniki so že v starem veku razglašali čast vinske kapljice, ki jo daje ta dežela, a največji sloves uživa vino iz Falerna, ki ga je posvetil s pesmijo stari Horac. Nekateri stari novci so nosili slike grozda namesto grba, kar nazorno priča, kako so prebivalci teh vina bogatih krajev od pamtiveka cenili trto. * Nov komandant v Velikih Laščah. V četrtek je prispel v Velike Lašče novi komandant Centro Assistenza fašist Manzini Giovanni, ki je prevzel posle. * Ukrepi za kurjavo v zimski sezoni. Pristojna državna oblastva so izdala naslednja navodila za ogrevanje prostorov v zimski sezoni: ogrevanje se ne sme pričeti pred 1. decembrom v pokrajinah Severne, pred 10. decembrom v pokrajinah Srednje in 20. decembrom v pokrajinah Južne Italije. V namenu, da se skrči potrošnja premoga, ki bo na razpolago za ogrevanje, čas kurjave ne sme znašati več ko 10 ur v pokrajinah Severne Italije na dan in več ko 7 ur v ostalih pokrajinah. Kopališče ln drugim higienskim napravam se dovoljuje uporaba tople vode 3 dni na teden. Potrošniki bodo letos prejeli 30 odstotkov premoga od količine, ki so jo v avgustu lanskega leta prijavili kot potrebno. * Bogat lov na tune v sardinskih vodah. Vkljub težavam, ki se spričo dejstva, da vojna z veliko silo besni na Sredozemlju, stavljajo ribolovu, je lov na tune v sardinskih vodah letos dal rezultate, ki prekašajo vsako pričakovanje. Letos so sar-dinski ribiči ujeli 8450 tun, medtem ko predlanskim le 5233, leta 1938 pa samo 4500. Tako lep uspeh je bil dosežen s tem, da se je lov lahko podaljšal preko 80 prvotno zasnovanih dni, predelovanje pa se je zaradi velike količine moralo podaljšati za 50 dni. Največ so pripravili tunine v olju, ki so je v celoti odpremili na polotok 5260 stotov. Razen tega pa so napravili tudi 1600 sodčkov po 50 kg solje-ne tunine. Razveseljiv je bil tudi pridelek stranskih proizvodov. * Delovanje italijanskih zavarovalnic na Slovaškem. Italijanske zavarovalne družbe, zlasti Jadranska družba in Splošna zavarovalnica iz Trsta, so od nekdaj razvijale živahno delavnost v nekdanji češkoslovaški republiki, kakor vobče v po- dunavskl Evropi in na Bližnjem Vzhodu. Pred dnevi je bil v Bratislavi sklenjen sporazum med italijansko m slovaško vlado, ki ureja poslovanje italijanskih zavarovalnic v novi republiki. • Obisk nemških radiotehnikov. V Turin je prispelo odposlanstvo nemških radiotehnikov, ki se pravkar mudi na Studijskem potovanju po Italiji. Ogledali so si nacionalni elektrotehnični zavod Gallleo Ferra-ris, kjer jih je sprejel predsednik zavoda Eksc. Vallauri in jim razkazal posamezne oddelke, inštituta. * Velik uspeh Tedeschljevega »Villona«. Donizettijevo gledališče v Bergamu je v sredo zvečer dalo prvo predstavo »Villona«, opere v treh dejanjih in štirih slikah, ki jo je po libretu Tullia Pinellia spisal Alberto Bruno Tedesehi. Predstava, ki jo je vodil maestro Gianandrea Gavazzeni in v kateri so nastopili najodličnejši pevci, je dosegla velik uspeh, ln avtor, ki je bil prisoten, je bil ponovno z živahnim aplavzom prikli-can pred zastor. ♦ Uspeh 71etne pevke. Na Reki vzbuja veliko pozornost v javnosti komaj 7letna Marla Malatesta, ki kaže redek pevski in igralski dar. že nekajkrat je z uspehom nastopila na raznih umetniških prireditvah Dopolavora, in kakor njenima enako otroškima tovarišicama Desilijevi in Burlinije-vi v Trstu, so vojaki, pred katerimi je mala pevka nastopila, nazvali »hCerko regimenta«. V kratkem bodo v enem izmed reških gledališč uprizorili revijo pod naslovom »Do zvezd«, v kateri bo mala umetnica Igrala eno glavnih vlog in se bo lahko tako z vsemi svojimi sposobnostmi predstavila tudi umetnostni kritiki. IZ LJUBLJANE u— Nov grob. Za vedno je zapustila svoje drage ga. Marija Fantinljeva, Za njo žalujejo sin Edvard, hčerka Elvira in ostalo sorodstvo. Pogreb bo v soboto ob 15 lz kapele sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. Pokojni gospe bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Prvi jesenski dnevi so nam prinesli precej lepo, sončno vreme, ki so ga nekateri stari domači vremenski preroki tudi napovedali, čeprav bi ga zaradi nestalnega vremena v zadnjih poletnih tednih komaj lahko pričakovali. Kakor je navada ob takem vremenu, je tudi včeraj zjutraj ležala nad mestom in Ljubljanskim poljem gosta megla, ki se v dopoldanskih urah dvigne, da napravi prostor soncu. Včeraj je megla obležala malo delj, tako da se še opoldne sončni žarki niso povsem prebili skozi sivino. Lepi dnevi dajejo prebivalcem mesta dovolj prilike, da se naužijejo sonca in zraka po parkih, in zlasti Tivoli je vsak dan poln drobiža, ki marljivo popravlja, kar je bilo v dolgih deževnih poletnih dneh zamujenega. Dre vi bo lunina sprememba, ki nam utegne prinesti tudi spremembo vremena. u— V prvi gimnazijski razred se je vpisalo 1352 učencev. Kakor smo že včeraj poročali, imamo v _ Ljubljanski pokrajini letos 12 gimnazij. Toda ena od njih, ln sicer mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani ima letos samo še osmi razred. Na ljubljanskih gimnazijah se je letos vpisalo samo 28 dijakov manj kakor lani. Vsega skupaj se je vpisalo v prvi razred 1108 učencev, in sicer 694 dečkov in 414 deklet. Po posameznih zavodih je bilo vpisanih: na 1. moški realni gimnaziji 214 učencev, na 2. moški realni gimnaziji 77, na 3. moški realni gimnaziji 113, na 4. moški realni gimnaziji 72, na klasični gimnaziji 95 in v prvem razredu Zavoda sv. Stanislova 23 učencev; na 1. ženski realni gimnaziji se je vpisalo 182 ta na 2. ženski realni gimnaziji 201 učenka. V 1. razred ženske realne gimnazije pri Uršulinkah je vpisanih 87 učenk. Na 11 državnih ln zasebnih gimnazijah v Ljubljanski pokrajini je vpisanih letos 779 učencev ln 573 učenk. u— Včerajšnji ribji trg je bil po daljšem presledku spet boljše založen, že v četrtek je prispela v Ljubljano večja pošiljka morskih rib. Ker so prispele precej kasno, jih je nekaj ostalo še za petek. Morske postrvi so prodajali po 19 lir kilogram, girice pa po 14. Tudi nekaj sladkovodnih rib je bilo naprodaj, ln sicer ščuke po 18 lir kg, klini pa po 15 lir. Kmetje so prinesli nekaj sto žabjih krakov. Na živilskem trgu je bilo v petek, kakor vse zadnje dni, veliko gob, predvsem medvedjih šap. u— Vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča onstran meje mestne občine ljubljan- spoznati in smotrno izrabiti naravne zdravilne moči organizma. Najbolj se kažejo posledice novega gledanja v kirurgiji. Posegi v vegetativno živčevje, v žleze z notranjo sekrecijo. prenašanje tkiva predstavljajo prvi korak k skoraj še neslute-nirn možnostim kvalitativne medicine. Staro anatomsko pojmovanje se polagoma umika pred navalom ncvih, vedno novih spoznav. S tem kajpak ne mislimo, da bi anatomija izgubila važnost v medicini: njeno mesto v temeljih medicine ostaja nespremenjeno. Toda danes ne proučujemo samo razločkov v anatomski zgradbi telesa, marveč odkrivamo mnoge prvine, ki osvetljujejo sedanje stanje bolnika z dognanjem o njegovih prednikih, dalje o socialnem okolju, v katerem živi in o delu, ki ga izvršuje. Tako nastajajo nove panoge: genetika, ki se bavi z dednimi pojavi, socialna medicina, industrijska medicina. In po tej poti postaja predmet zdravniškega opazovanja ves človek z vsemi svojimi odnosi do okolja v preteklosti in sedanjosti ter do neke mere celo v bodočnosti. Znameniti zdravstveni raziskovalec Ale-xis Carrel je skušal strniti celotno znanje, ki so ga dale današnje spoznave o človeku. V svoji knjigi »Človek, neznano bitje« jasno kaže, kam smo dospeli ter odkrito priznava, koliko še vedno manjka, če hočemo reči, da človeka res poznamo. Carrel tudi misli, da bomo morali do temeljev spremeniti način svojega mišljenja, če hočemo dospeti dalje. Umevanje uspehov in slabosti medicine ima še sedaj svoj vpnv na zdravnikovo delovanje. Mlad zdravnik je že mnogo bliže svojemu bolniku, kakor je bil zdravnik pred svetovno vojno, ki je pomanjkljivosti svoje vede ter nedostatke socialne In zdravstvene organizacije zakrival s plaščem svoje osebne plemenitosti. Do raz- like s tipom starega doktorja ima današnji zdravnik te prednosti: boljšo in širšo klinično izobrazbo, večjo prožnost v obravnavanju pacienta, predvsem pa globlji vpogled v problematiko človeka. Rino Alessi O avtorju »Katarine Medičejske«, katere premiera bo drevi v soboto v ljubljanski Drami, smo prejeli dodatno k včerajšnjemu članku še naslednje življenjepisne podatke: Rino Alessi se je rodil 30 aprila 1885 v Cerviji (Ravenna). Novinarskega poklica se je lotil že v mladosti. Boril se je v socialistični stranki do 1. 1911., udeležujoč se političnih bojev v Romagni. Neki njegov govor v Villa Savio je tako vplival na kmete, da so izpustili generala Agliar-dija, ki so ga tistega dni zjutraj zaprli skupaj z nekaterimi višjimi častniki. Takrat je bil Rino Alessi že glavni urednik lista »Giornale del Mattino« v Bologni. Svetovne vojne se je udeležil izprva kot prostovoljec, na to pa kot vojni dopisnik skupine listov, med katerimi sta bila »Il Messaggero« in »Il Secolo«. V Trst je prispel 3. novembra 1918 z ladjo »Audace«. Nameraval je tu ustanoviti italijanski dnevnik. Pozneje mu je bilo zaupano vodstvo lista »II Piccolo«. Kot dramatik je spisal lepo število del, ki so bila vsa uspešno vprizorjena. Posebej je treba omeniti dramo »Savonaro-la«, ki jo je vprizoril na florentinski Piazza della Signoria sedanji ravnatelj Comedie Frangaise Jacques Coplau. Tudi »Caterina de' Medici« sodi med Alessljeve poglavitne dramatske stvaritve. V Italiji je doživela vrsto velikih uspehov s slovečo igralko Emmo Gramatica v naslovni vlogi. Vprizorilo jo je z zmagovitim uspehom budimpeštansko Narodno gleda- ske na ozemlju, ki ima zasedenega nemška vojska, ter so ta zemljišča Se javili mestnemu poglavarstvu, V&bi mestni gospodarski urad, naj se gotovo zglase v ponedeljek 29. t. m. ln torek 30. t. m. od 8. do 13. in sicer v ponedeljek dvolastniki z začetni cami A—L, v torek 30. t. m. pa dvolastniki z začetnicami M—2 v sobi št. 23 I. nadstropja mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici St. 7. S seboj morajo prinesti svojo fotografijo v velikosti 4X4 cm ter rojstne podatke oseb, ki jih bodo spremljale pri spravljajnu poljskih pridelkov Čez mejo. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. A h čin Marjan, Korytkova ul. 18, telefon št. 36-24. u— Italijanski kulturni Institut sporoča vsem, ki so vpisani v poletne tečaje, da se bodo s 1. oktobrom zopet začela predava' nja z neizpremenjenim urnikom. Oktober je zadnji mesec za poletne tečaje. u— Razstava slik L. Perka v Obersnelovl galeriji na Gosposvetskl cesti vzbuja upravičeno pozornost za delo mladega slikarja, ki se vedno bolj približuje ciljem resnične slikarske umetnosti. Razstava bo odprta samo še vključno do nedelje. Priporočamo onim, ki je še niso obiskali, da si ne pozabi. ogledati Perkovlh motivov iz naše lepe Dolenjske. Lojze Perko odhaja oktobra v Flienzo, kjer se bo Izpopolnjeval v svojih slikarskih študijah. Vpis na tamoS-njo Umetnostno akademijo mu je bil že zagotovljen. Prepričani smo, da se bo njegov net.vomnl talent v slavni florentinski šoli in v izpodbuiajočem umetnostnem okolju tega krasnega mesta umetnosti Se znatno raivil ter dozorel do polnih formalnih sposobnosti. Naše občinstvo naj bi Lojzeta Perka podprlo na njegovi težavni poti k umetnostnim ciljem tako, da v čim večjeui številu obišče razstavo njegovih slik jri Obersnciu, posamezniki pa naj bi mu tudi s nakupon slik pomagali kvišku. u— Navodila za oddajo sob v času velesejma. Velesejmski stanovanjski urad, obveščen od interesenta, da je na razpolago soba, ki jo lahko odda, vzame to na znanje ta je torej lastnik ne more oddati drugemu brez predhodnega dovoljenja stanovanjskega urada. Cim je soba oddana, je dolžnost sobodajalca, da omogoči stanovalcu dostop v sobo ob vsaki uri, zato se mora v hiši nahajati vedno kak član družine. Pričakujemo, da se boste zgoraj omenjenega pravila držali in se tako izognili raznim neprilikam. u— Vrsta nesreč. V ljubljanski bolnišnici je včeraj iskalo zdravniške pomoči med drugimi tudi 5 ponesrečencev. 18-letni posestnikov sta Jože Kavšek lz Stične je v gozdu podiral drevje. Zaradi premajhne pazljivosti ga je neko podirajoče se drevo oplazilo ta mu prizadejalo poškodbe po vsem životu. 11-letni posestnikov sin Anton Perovšek iz Velikih Lašč je doma obiral jabolka; na drevesu mu je spodrsnilo, da je padel na tla ln si zlomil desnico. Terezija Osojnikova, prodajalka lz Ljubljane, sd je s kolesom peljala po Blelwelsovl oesti. Za njo je privozil avtomobil ln jo podrl. Ponesrečenka ima poškodbe na glavi in na nogah. 33-letnl premikač državnih železnic EvstahiJ VozelJ iz Ljubljane se je včeraj v službi ponesrečil. Premikajoči se vlak mu je poškodoval prste na desnici. 7-letni sinček posestnika iz Mozlja Leopold Kamne je hodil doma okoli polno naloženega voza krompirja. Nenadno se Je voz prevrnil ln pokopal pod seboj nesrečnega fanta, ki Ima hude notranje poškodbe. u— V počastitev spomina namesto cvetja na grob pokojne gospe Mete dr. Krejčl-ieve sta poklonila Rdečemu križu Lir 100 dr. Adolf ta Tekla Kaiser. — V Isti namen je daroval gospod Ludvik Cerne, juvelir, Lir 100. Iskrena hvala! u— Namesto venca na grob pok. ge. Mete dr. Krejčijeve je daroval g. dr. Lavrič Božidar Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč L 100. Iskrena hvala! u— Seznami davčnih osnov trgovin z mešanim blagom z začetno črko A—L so tudi že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 9. oktobra. h Novega mesta n— Krompir Je že spravljen. Izredno lepo sončno vreme je omogočilo dolenjskim kmetovalcem pravočasno opraviti izkopavanje krompirja, ki se je radi-neprestanega septembrskega deževja že nekoliko zakasnilo. Glede kakovosti in količine pridelka Je v splošnem letina zelo slaba ln posebno ▼ vsem Dobrem polju že od leta 1919. ne pomnijo tako slabe krompirjeve letine. lišče. Takisto Državno gledališče v Kasslu, kjer se še drži na repertoarju. Tem večje zanimanje bo vzbudilo delo vodilnega tržaškega žurnalista in dramatika v Ljubljani JAKOPIČ IN GLASBA V razgovoru s predsta vitel jem slovenske upodabljajoče umetnosti Rihardom Jakopičem, ki ga je objavila Kristina Brenkova v novi številki »Našega roda«, je posebej poudarjen Jakopičev topli odnos do glasbe. Jakopič ima rad glasbo. V svoji rodbini je mnogokrat pel ob spremljevanju klavirja naše narodne pesmi in včasih je — kakor pravi — cele popoldneve slikal ob igranju klavirja, za katerim je sedela umetnikova žena. O svojem šolanju na dunajski akademiji pa pravi: »Priznam, da so me bolj od predavanj na slikarski akademiji privlačevali lepi koncerti in opere. Malokateri koncert sem zamudil in v opernem gledališču sem bil stalen gost. V glasbi se mi je odprl povsem nov svet, poln čudovite, neizčrpne lepote in včasih sem od navdušenja kolebal ter se hotel posvetiti glasbi.« Ta izjava je posebno zanimiva. Mojstrov tesnejši odnos do glasbe je značilen za vso njegovo umetniško osebnost Kdor bo hotel kdaj globlje prodreti k bistvu Jakopičevega impresionističnega slikanja, bo morda s pridom proučeval, koliko se v njegovem bujnem in svetlem kolorizmu razodevajo glasbene inspiracije. Ali se nam zdi pred mnogimi njegovimi slikami, da se barve prelivajo z nekako muzikalno silo? Mar nima dionizijska razgibanost njegovih slikarskih motivov v sebi nečesa, kar nam obuja v spominu neke glasbene motive? Stične točke med slikarstvom in mu-ziko so odkrivali že mnogi umetniki in prav pred podobami Riharda Jakopiča sem se večkrat spomnil besed esteta W. Patra, Krivda za tako slab ln pičel pridelek leži v glavnem v stalnem deževju, ki je povzročilo, da je pričel krompir gniti. V mnogih krajih pa sd napravili ogromno škodo tudi voluharji ta poljske miši. Končno pa je še zadnje septembrsko deževje napravilo veliko škodo, ker pri kopanju krompirja zemlja nI bila dovolj oeušena ln kmetovalci niso mogli spraviti suh pridelek, ki je edino lahko odporen proti boleznim. Zelo dobra letina krompirja pa je bila v vseh višjih legah, kjer je povsod prav lep ln debel krompir. Daleko najlepši krompir pa so imeli letos v Sv. Križu pri Kostanjevcl ln tamkajšnji najstarejši ljudje ne pomnijo tako dobre krompirjeve letine. Tudi letos je bilo opravljeno kopanje krompirja pretežno z motikami. n— Lep finančni uspeh dobrodelnega koncerta. Vodstvo združenih pevskih zborov kapiteljske ln frančiškanske cerkve je podarilo socialnemu odseku Rdečega križa 1.373.40 Lir, ki predstavljajo čisti dobiček obeh zadnjih cerkvenih koncertov. Plemenitim darovalcem iskrena hvala! Z Blok Osebne vesti. Na šoli v Novi vasi je bil postavljen za učitelja g. LenSčak. Sedaj je na Soil učiteljatvo potaoštevllno. Poleg treh moških moči so še štiri ženske učne moči. — Na Cupnljo pa smo dobili še drugega kaplana, z Gorenjskega. Cestna dela. Tudi po cestah v naših krajih je zadnje tedne prav živahno Glavno delo Je pri gradnji nove ceste pri Sv. Trojici. Cesta je bila v gradnji že prej. Delo pa je bilo zaradi nastalih razmer prekinjeno. Sedaj so ponovno zapeli krampi ln lopate ta z gradnjo te važne ceste se nadaljuje. Zaposlenih je precej delavcev. H koncu se bliža delo na odseku Nova vas — Vel. Lašče — Vel. Bloke. Mnogo preozka cesta tik pred Novo vasjo je sedaj zelo razširjena Nevarni ovinki v klancu nad vasjo so odstranjeni in cestišče razširjeno, da je ves klanec pregleden in tako za vožnjo varnejši nego prej. želeti bi bilo da bi se cesto razširila v vsej svoji dolžini, prav posebno pa na svojem odcepku na Novo vas. — Pridobitev na občini. Obilica dela tn hitrejše ter uspešnejše poslovanje v občinskem uradu zlasti v nujnih primerih je zahtevalo napeljavo telefona na občino. To se je te dni izvršilo. Tako je sedaj razen v vojašnici na Blokah telefon tudi na občini. Iz Spodnje Štajerske V Mariboru primanjkuje stanovanj. »Marburger Zeitung« piše: Iz raznih krajev prihajajo priseljenci Često celo z družinami v Maribor, da bi se tam naselili. Mislijo, da Je dovolj stanovanj na razpolago, v resnici pa vlada stanovanjska beda. Nemogoče je v kratkem času zgraditi do-voljno zdravih stanovanj, tako naj nihče ne potuje v Maribor, če nima nakazila za stanovanje od stanovanjskega urada, ker se bo v nasprotnem primeru moral vrniti ali pa potovati v drug kraj. Zborovanja. V ljutomerskem okraju je bilo zadnje čase več zborovanj,- V-61 Jurju ob Sčavnici je dr. Adam Moor iz Ljutomera govoril o borbi evropskih narodov proti boljševizmu, okrožni voija Hans Haring pa je žigosal židovstvo. V št. Ilju je bil podoben sestanek. Pri posameznih prirejenih skupinah v ljutomerskem okraju so bili upeljanl kuhinjski in živilski tečaji. Otroški vrtci so Izpopolnjeni ln jih Obiskuje 1200 otrok; 555 siromašnih otrok prejema kotilo. Šolanje dekliških voditeljic. V Celju je bdi petdnevni šolski tabor, kjer so 42 deklet izučili za voditeljice dekliških odiel-kov. 200 takih voditeljic za celjsko okrožje je bilo že prej izšolanih. Dunajske športne voditeljice so prišle delovat na Spodnje štajersko ln so se najprej ustavile v Mariboru, kjer so na Rapidovem igrišču priredila telovadne in igralne vaje s 700 dekleti. Oddaljenost fronte se je povečala. Po zadnjih napredovanjih nemških Čet čez Dnjepr so se spet povečale razdalje med vojaki na fronti in svojci. Nemški listi pojasnjujejo, da so se temu pridružile še razne druge težave, ker so boljševiki podrli mnogo mostov, ceste pa so vedno bolj obupne. Predvsem vojak na fronti potrebuje kurivo in hrano, zato se mora pošta šele v drugi vrsti upoštevati. Listi zatorej priporočajo svojcem, naj ne bodo nestrpni, ker se vsak vojak prej odpočije, preden napiše pismo. Izostanek pošte zatorej ni nikakor vzrok za vznemirjenje. Pošiljke na fronto naj bi ne bile težje od 100 gramov. da skušajo vsi umetnostni izrazi dospeti v stanje muzike. Morda ni noben slovenski slikar tako blizu temu, kakor Rihard Jakopič. Zato so njegove izjave o glasbi tem zanimivejše. xyz. Koncerti v Zagrebu. Ob priliki gostovanja Berlinske filharmonije je priredil orkester Hrvatskega državnega gledališča gostom v počast koncert hrvatske orkestralne glasbe. Koncert Je vodil Krešimir Baranovič. Program je obsegal tudi nekatere nove skladbe, tako Mila Cipra Simo-nietto op. 6 in Ivana Brkanoviča simfonično sliko *2ivo srce u mrtvome gradu«. Posebno močno je učinkovala Gotovčeva simfonična meditacija »Orači«. Spored sta zaključili: hrvatska narodno obredna skladba Zlatka Grgoševiča »Žetev« ln ouvertura k operi Krešimirja Baranoviča »Striženo košeno«. — Tretji koncert berlinskih filharmonikov je dirigiral Lovro pl. Matačič. Program Je obsegal Mozartovo simfonijo v g-molu, Schubertovo »Nedovr-šeno simonfijo«, Blagoja Berse simfonično sliko »Sunčana polja« in Wagnerjevo ouverturo k »TannMuserju«. Kot dodatek so Berlinčani izvajali Gotovčevo »Simfonično kolo«. Učenje italijanščine med Hrvati vedno bolj napreduje, o čemer priča tudi dejstvo, da se pojavljajo na knjižnem trgu vedno novi učbeniki. Tako Je v zadnjem času izdal znani novinar Ivo Sučič »Talij ansld priručnik«, pripravlja pa tudi italijansko-hrvatski in hrvatsko-italijanski besednjak. Sarajevsko gledališče Je bilo 21. t m. slovesno odprto z romantično dramo v Štirih dejanjih »Izmet ln Almasa«, ki jo je spisal Ademaga Mešič. Gotovčevo opero »Morana« bodo te dni vprizorili v Zagrebu v novi priredbi ln in-scenaciji. Pred premiero so priredili posebno predstavo za Člane berlinske Pil- j harmonije. „ J Najvišje poljskih pridelkov Te dni se je sestal medministrski svet sa prehrano, ki je izčrpno protraael rm vprašanja oskrbe z živih in tržnih cen. Določene so bilo naslednje najvišje cene pri proizvajalcu za stot: navadni krompir 90, kifeljčar 100 lir, navadni fižol 425, fižol boljše vrste 480, leča 460, prečiščena leča 485, navaden grašek 300, grašek -srednjo vrsto 340, debel grašek 380, grah 450. Za krompir obeh vrst je bilo določeno, da se po 1. novembru 1941 dovoli povišek na maksimirano ceno največ 2.50 lire za stot. Olivnemu olju so določene naslednje cene za stot: prve vrste (s kislino do 0.80 stopinje) 1550 lir, druge vrste (s kislino do 1.5) 1500, tretje vrste (s kislino do 2.5) 1460, četrte vrste (s kislino do 3.5), 1440 in pete vrste (s kislino do 5) 1420. Jedilnemu olju s kislino do 7 stopinj je za pokrajine Sicilijo, Lukanijo, Kalabrljo ln Sardinijo določena cena 1400 lir za stot. Vse te cene veljajo za olje, ki je bilo prijavljeno pristojnim oblastvom po 15. septembru. Dekret Ministrstva za poljedelstvo je določil količino 10 kilogramov, ki jo lahko proizvajalci olivnega olja zadrže za vsakega člana družine. Nedeljske predstave. Od jutršnje nedelje dalje bodo v mariborskem mestnem gledališču nedeljske popoldanske predstave s pri-četkom ob 15. uri. Povabljeno Je okoliško prebivalstvo, da se v čim večjem številu udeleži takih predstav. Uprizarjala se bodo tista dela, ki najbolje uspejo, večjidel operete. Cene so znižane. Smrtna nesreča dveh otrok. Skozi Kri-ževce Je 321etnl vozač Franc Veselič lz Ormoža peljal nedavni večer težko nato-vorjen avto proti Stari Novi vasi. Srečal se je z nekim voznikom. Tisti trenutek je skočil izza voza 51etnl Tonček Zaplhta in padel naravnost pred tovorni avto. Kolesa so malega siromačka zdrobila. V Budi-šovcih pa je v mlaki utonil 20 mesecev stari Marjan Zogan, ki sta ga imela v reji posestnika Janez ta Julka Anžel. Ko sta prišla opoldne domov, nista našla otroka nikjer, šele po daljšem iskanju so ga našli v mlaki. Z Gorenjskega Selitev blejskega kina. Ker dosedanja dvorana ni več ustrezala zahtevam, so preuredili gledališko dvorano bivše Prosvetne zveze pri farni cerkvi. Akustika je baje izvrstna. Nabavili so dva nova projektorja, ki sta izmenoma v obratu. Oder ostane ta bodo na njem prirejali delavske gledališke predstave ta koncerte. Določbe o božičnem in novoletnem pisemskem prometu. Poštni promet o božiču in novem letu bo letos nekoliko omejen. V času od 15. decembra do 3. januarja poštni uradi ne bodo sprejemali velikih ta težkih tiskovin kakor tudi ne zavojev s koledarji. To velja samo za velike pošiljke. V dneh od 27. decembra do 3. januarja ne bodo poštni uradi sprejemali prevelike količine tiskovin, katerih pošiljatev ni nujna. Karte ^ ali pismene novoletne čestitke; se bodo pa smatrale za nujno pošto. Brzojavne čestitke se poslej smatrajo za pisemske brzojavke. Na smrt obsojen Poljak. Pred sodiščem v Beljaku je stal 45-letnl delavec Valentin Sajak, doma iz Ternave na Poljskem. Oo-tožnica mu je očitala, da je 13 krat vlomil v beljaško kopališče in je pobral, kar mu je prišlo pod roko. Plen, vreden 1500 mark, so deloma našli. Na predlog državnega tožilca je bil Poljak obsojen na smrt. Pomilostitev v takem primeru nI mogoča. Nadalje so se morali pred beljaškim sodiščem zagovarjati štirje Poljaki, ki sO si pridobili oblačilne nakaznice, s katerimi So potem trgovali. Obsojeni so bili na 2 do 4 mesece zapora. Iz Hrvatske Zagreb za siromašno prebivalstvo. Zagrebška mestna občina je odobrila 1 milijon kun za nabavo obleke siromašnim otrokom. Nakupili bodo 1.200 parov čevljev, 600 dekliških in fantovskih oblek, zimskih sukenj in plaščev ter 500 komadov perila. S tem bo v znatni meri poma-gano siromašnim otrokom, ki jih je v Zagrebu veliko število. Letos bodo tudi vnovič organizirane mestne kuhinje za siromašno prebivalstvo. Doslej so v kuhinji na Radnički cesti delili po 2000 obrokov. Bili sta še dve kuhinji, tako da je preteklo zimo prejemalo kosilo dnevno po 5000 siromakov. Letos bodo javne kuhinje organizirane tako, da bodo vsi siromaki v Zagrebu po možnosti dobili brezplačno ali vsaj zelo ceneno prehrano. Nadalje nameravajo v Zagrebu urediti za zimo zavetišča in ogrejevalnice. Ramazan. Pretekli torek so se pričele muslimanske ramazanske svečanosti. V tem povodu je zagrebški muftija Ismet efendija Muftič predaval v radiu o pomenu ramazanskega posta. Rekel je, da bo nova zagrebška džamija, ki se imenuje po po-glavniku, s tremi svojimi minareti vidno znamenje zgodovinske vloge hrvatskega naroda, v katerem sta se strnili dve kulturi: islamski vzhod in katoliški zapad. — Ker je v Zagrebu zdaj mnogo otrok iz bosanskih krajev, sta minister dr. Sušič in zagrebški muftija prvi dan ramazanskega posta obiskala muslimanske otroke. Vsi muslimanski otroci lz Bosne so pol nadzorstvom zagrebškega muftija 200 otrok so Že odpravili v moderno urejeni zavod v Klinča selu. Prihajajo še novi transporti. Razen v Bjelovar ta v Cazmo pošiljajo begunce tudi v Staro Gradiško, kjer se je nastanilo že 1250 beguncev iz Bihača. Mladi modelarji in jadralni letalci v Zagrebu so imeli v nedeljo svoj praznik. Njihove prireditve se je udeležilo 16.000 gledalcev. Prirejena je bila tekma jadralnih modelov ln startalo je nekaj jadralnih letal. Prireditev je uspela prav zadovoljivo. Krušne karte. Mestni oskrbovalni odsek v Zagrebu Je te dni izdal krušne karte za naslednje 3 mesece. Kdor doslej ni prevzel krušne nakaznice, mora vložiti posebno opravičilo, v katerem mora pojasniti, zakaj ni pravočasno prevzel krušne nakaznice. Smrtna nesreča. Na železniški postaji v Koprivnici se Je ponesrečil 201etni zavi-rač Josip Vrtiprah. Bil Je ▼ nočni službi. Ko je z vagona stopil na tir, ga je prega-zila lokomotiva in mu odrezala noge. prepeljan je bil v varaždinko bolnišnico, kjer je po nekaj urah izdihnil. S P O H T še enkrat o Rimu O uspelem gostovanja petih najboljših ilirijanskih plavalcev v plavalnem bazenu v Rimu nam Je eden izmed spremljevalcev napisal še naslednjih nekaj vrstic o podrobnem poteku tega pomembnega nastopa, ki bodo gotovo tudi zanimale številne prijatelje našega plavalnega športa Mnogo razburjenja m tekanja je bik) oni Močan, žižek, Signori in Ralestri ter druga dan preteklega tedna, ko smo marali na- skupina z Mihaietkom na čelu. Po 700 m je naborna odpotovati v Rim na pJa^salno pri- odstopil Baftestri, ki očitno ni vzdržali tem- rodrtev, pri čemer pa aa nam šla obflastva, pa, medtem pa sta se Močan in Žižek že posebno pa. ljubljanski CONI, vsestransko odtrgaJla za kakih 25 m od Sdgnorija. Za na roka. njimi piava dobro Mihalek in se krepko Unlstantanea da Koma: Da sinistra a destra: — Slika iz Kima: Od leve na desno so se postaviB: Mihalek, Loeser, žižek, Močan, Pelhan. VoSn^a, Si se je začela zeio udoibno, ste je od Trsta datfje spremenSa nekoliko na slabše, tako da, so se nekateri pri prvem na-vaihi potnikov umaknili ttedi na police za prtljaga Kljub tema smo bali hitro v Rimu, kjer nas jfe pričaka;! tajnik FIN dr. Niola, ki nas je takoj odveded v razkošen hotel strecK mesta, kjer je bMo že zbranih 25 naj-pflavafoev ie vste Italije, ki so tamkaj že 10 dim prej skupno trenirati pod vodstvom zveznega trenerja Bianchia. V novem akottju &ns& bali kmalu domači in smo fe komaj eak&fi, da bi čimprej pirišLi do baizeoa. Po preucj doflgt vožnja z avtobusom Mno drspefi do ogromnega stadiona Stranke, v katerem je tudi plavalni bazen. Ta velličasit-iia športna naprava z nogometnim igriščem in raaoSmn drugimfi športnimi prostori, v kateri jfe prostora tucfi za 25.000 gledalcev, je napravica na nas nepozaben vtis. Nas posebej je seveda najbolj zanimal bazen, ki je zelo lep in ves obložen s ploščicami, poleg njega pa je pod tribunami še 25 m doflg zifrnski bazen s 3metrsko desko. Na plavališou nas je pričakoval predsednik FIN comm. Cbrbari, starejši gotspod, ki nam je izrekel prferčno dbforodoSHco. Zasdužni funkcionar pSavafiie federacije je prekoračil že 70. leto, pa: se kTjflb temu še zmerom aktivno udejstvuje v športnem življenju. Toda za ogledovanje ni bilo časa, naši fantje so šli takoj v vodo. Bila pta je precej hladna, največ 17 stopinj in vsiak dan jo šele sonce segreje na 19 stopinj, ker v bazenu ni ogreval!ti ih naprav, kakor jiih imamo doma v Iliriji. Toda kljub temu je trening uspel in v petek je bila že na sporedu prva točka 200 m prosto Ker so morali tukaj nastopiti vsi erav-listi, so bili potrebni trije predteki, iz katerih so se plasirali v finaile žižek, Pelhan in Mihalek. Našim &e je poznalo, da so še utrujeni od pota, med njimi Močanu najbolj. V finalu so poleg petih domačinov nastopili trije naši, in že se je začela prva zagrizena borba za mesta, žižek, Signori in Vittori so takoj nekolliko pred ostalimi, med katerimi se Pelhan bori z Balestriem, vendar se vrstni red do konoa ne spremeni. Prvi je bil žižek v 2:23.5, nato pa Signori v 2:24.1, potem Vittori v 2:24.7, za njim Balestri v 2:28.4, peti Pelhan v 2:29.7 in dalje Luciani ter Barison :n slednjič kot osmi Mihalek (2:36.7). V nedefljo dopdldne se je začel spored velikega dneva Na progi 1500 prosto je Močan začeli s takim tempom, da je preplaval prvih 200 m v 2:36 in 400 m v 5:26. Do tja sta se tudi že stvoirili v bazenu dve skupini, in sicer približuje Signoriju, ki ga pri 900 m res tudi dohiti. Borba se vrši zdaj na dveh koncih, in sicer med Močanom in Žižkom ter Signori jem in Mihalekom. Na cilju je prvi žižek. okrog 4 m pred Močanom, ki je letos pokazal ogromen napredek ter zasedel to pot drugo mesto dobrih 80 m pred Signori jem, ki je, pa»v tako kakor 2šiek, z boljšim sprintom potisnili Mihaleka na četrto mesto. Kratek je bdi odmor med dopoldansko progo in popoldanskem začetkom in samo odlični kondficiji, ki so jo prinesli naši s seboj, se maramo zahvaliti, da so vzdržali. Prva točka je bila na 100 m prosto. Pelhan ima nekaj treme, mallo ga boli tudi noga, toda kljub prepovedi zdravnika gre v vodo, da se pomeri z najboljšim »printerjem Italije Vittaraem z Reke. Žal prva start, ki je . bil zanj odlLičeo, na bil veljaven, pri drugem I Kovačij VišJs^ui. i***1 poskusu pa sta z Vittori jem ostala, skupaj samo do 50 m, potem pa je imel Pelhan slab obrat in že je šla zmaga po vodi Na 400 m prosto smo billi zaradi odsotnosti nerazpOloženega Signori ja sami med MALI OGLASI Slu/bo dobi rteseda L —.60. taicaa —M. •J dajani« naslova tU ca film l 2—. DOMANI DOMENKA JUTRI V NEDELJO - Vi, -c Dva peč»rska pomočnika 16441-1 šoferja sprejmem takoj. Pismene ponudbe z navedbo dose _ _ aanjih služb vložiti na ogl. seboj, žižek je zmagal sigurno in tudi Mo- |°d.d- Jutri P°d »Zanesljiv r . ,_ ' f I šofer«. 16488-' čan je brez napora pnsel na drugo mesto. 1 Tretjeplasirami Manetta je šeile v zadnjih metrih zopet z boljšim sprintom prehitel Mihaleka, ki je moral ostati četrta. Na 200 m prsno med nami na bilo tekmovalca, ker je po pomoti ostal naš Herzcg doma, o katerem pa pravijo, da bo ie imel I Va|eHC| (kfi) priliko pokazati, kaj zna. V tej točki je I Beseda t —.60. taksa —.60. sigurno zmagal naš stari znanec Bertetti iz I« dajanje naslova ali ta Trsta v precej povprečnem času 3:03.1 I Jifro L 2- Natakarico I sprejmem. — Gostilna Mestni trg 13. 16448- V predzadnji točki, na 100 m hrbtno, je t Zobotehniškega imel Pelhan res smolo. Pri startu je zaradi j tega, ker je sterter spremenil startno po Lrejmem. NasIoTT^S vdlje, izgubil 2 m, ki jih ni mogel za no- poslovalnicah Jutra beno ceno nadoknaditi. Na cilj je prispel I 16462-44 klljub temu skoraj v enakem času kakor Angeli, in sicer v 1:15.8, kar je zanj prav za prav slabo. V štafetah na 4 X 200 m so Sle na progo I Be*ed« t —^0, taksa —m, štiri, toda sestavljene tako, da so bile naj- |M Tj?-. * " Pouk boljše moči razdeljene na vse štiri. Najboljši čas v vseh štafetah je dosegel Močan, | Strojepisni pouk in sicer 2:25.8. ki je tudi to zadnjo točko večerni tečaji. Oddelki vzel čisto resno. Vsem ostalim se je pozna- £ Le^ike^ £££ lo, da so utrujeni, in se zato tudi niso po- I bance. Pouk tudi po trudili, da bi dosegli kaj posebnega. I prfč^?1' — To je še nekaj vtisov s prvega nastopa [Vpisovanje dnevno. — slovenskih plavalcev v prestolnici in o uspe- hih, ki so presenetili največje optimiste. Iska cesta 15 (telefon št. Velika naklonjenost vseh odgovornih čini- j43-82)' 16422 4 teljev je našim plavalcem po letošnji sezoni brez tekem in borb slednjič le odprla pot do novega udejstvovanja in — upajmo — tudi še do novih uspehov. —šefe. Na znani podutiški progi POUK I slovenščine, italijanščine, 1 francoSčine, nemščine, I angleščine po strokovno I usposobljenih močeh. Pojasnila in prijave od 5. do 16. ure pop. pri: prof. Sid. | Jeras, Levstikova ulica 19. 16476-4 Kakor je našim čitateljem že znano, bo jutrišnja nedelja v športnem pogledu izredno razgibana, saj bodo nastopili naši športniki na celi vrsti prireditev, med njimi ne samo najbolj udomačeni nogometaši, temveč poleg atletov obojega spola tudi še letošnji redki gostje na terenu — naši mojstri na kolesih. V mislih imamo kolesarsko dirko na znani 8 km dolgi podutiški krožni progi, ki vodi iz Zgornje šiške mimo Kosez do Podutika in čez klanec na Glince ter mimo Delnic in Dravelj spet nazaj v Zgornjo Šiško. Dirka bo tem večjega pomena ker je razpisana obenem za naslov pokrajinskih prvakov v juniorski in seniorski skupini. Prireditelji so tekmovalce razdelili na tri kategorije, in sicer na turiste, juniorje in seniorje, od katerih bodo prvi prevozili progo dvakrat (16 km), drugi šestkrat (48 km), tretji pa desetkrat (80 km), število vozačev bo seveda v primeri s prireditvami iz prejšnjih časov precej manjše, toda kljub temu bo udeležba v obeh glavnih skupinah še zmeraj prav številna. Med seniorji slišimo o startu Abulnarja, Gart-nerja, štirna, Goloba, žerjala, Bizilja, An-žiča, Gračnerja, štibernika, Gorenca, Dov-jaka, škrlja, Dekleva in drugih. V juniorski skupini bodo šli na progo lanski juniorski prvak Kosi, potem Zupan, Mladovan, Setnikar, Berlič in še drugi. Kdo se bo prijavil za skupino turistov, zdaj še ni znano, gotovo pa se bo tudi v tej zbralo dovolj podjetnih kolesarjev, ki bodo hoteli pokazati, da vsaj t>o dobri volji nič ne zaostajajo za pravimi dirkači. Dirke se začnejo ob 13.30 s startom turistov, po njihovem prihodu pojdejo na progo juniorji, pet minut po startu juniorjev pa bodo nastopili prvorazredni dirkači. Start in cilj za vse skupine bo, kakor vedno pri dirkah na tej tradicionalni progi, pri Martinčevi restavraciji v Zgornji šiški. Dirke bodo seveda ob vsakem vremenu. pletna reprezentanca novomeških atletinj v borbi za pokrajinsko prvenstvo poedin- _ cev, v nedeljo pa se bodo preizkusili novo- I Beseda t — .60. taksa — .60 rneški nogometaši v revanžni prijateljski 11* dajanje naslova ali -' tekmi proti ligaški enajstorici Ljubljane. I 5lfrc 1 2-—■ Za te dve važni tekmovanji se novomeški športniki zelo marljivo pripravljajo in upa- Steklenice , . . . „ , .. . I oprane, medicinske in ie- jO, da bodo tudi V slovenski metropoli po- I lenke, kupi lekarna Baho- Novomeška športna mladina v Ljubljani V soboto in nedeljo bo po daljšem času nastopila v Ljubljani novomeška športna mladina, da pokaže sadove svojega letošnjega neumornega dela v borbi z najboljšimi ljubljanskimi športniki. Prvi dan bo nastopila na telovadišču v Tivoliju kom- trdlD dober sloves, ki so si ga v zadnjem | vec, Kongresni trg. času zasluženo priborili. V Novem mestu vlada za izid teh športnih srečanj izredno zanimanje in bo mlade športnike spremljalo v Ljubljano večje število prijateljev športa, da jih podprejo v tej njihovi letošnji na;iežji preizkušnji. 16461-7 Sobo odda Beseda I —.60, taksa —.60. za -lajanje naslova ali za lifro L 2.—w Teniški turnir za državno prvenstvo po- I Opremljen« sobo sameznikov, ki teče ves teden v Bologni in I oddam boljšemu gospodu s na katerem so zbrani vsi najboljši teniški | ^.?ktobrom- Flor"a1t^17.u21} igralci Italije, se bliža zaključku. V singlu moških so do zadnjih znanih izidov ostali I Opremljeno sobo še v konkurenci Romanoni, Cucelli, Cane- I oddam s kopalnico pri ko-pele, Del Bello, Rado, Sada, Bossi in Scot- lodvoru boljšemu, točno 1 plačujočemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16469-23 ti. Eden naslovov je bil med tem tudi že oddan, in sicer sta v ženskem doublu zmagali v finalu San Donnino Tonolli nad parom Manfredi Sciaudoni v treh setih 7:5, 1:6 in 6:3. Zbor slovenskih lahkoatletskfh sodnikov. Opremljeno sobo lepo, z uporabo kopalnice, v centru, oddam s 1. ok-tobrom. Igriška ul. 14-IV., Obveščamo deilegirane gg. sodnike, da se bo J levo. 16431-23 pričeli miting v soboto ob pol 16. uri, v nedeljo pa ob 16. uri in ne kakor smo prvotno Opremljeno sobo Ob ;aVili Ob 16.30. — Tajnik. lepo sončno, s posebnim ŽSK Hermes (lahkoatletska sekcija). Vse I^ c^tS^kurjav^^v atletinje, ki so prijavljene za prvenstvo po- I. nadstr. v vili, oddam s 11. oktobrom le boljši so-I lidni osebi. Levstikova 16. 16468-23 krajine, naj bodo na telovadišču v Tivoliju danes (v soboto) najkasneje ob 15. S seboj naj prinesejo temnomodre ali črne hlačke. Nastop je za vse obvezen. — Juniorji, ki so se prijavili za prvenstveno tekmovanje, morajo biti v nedeljo najkasneje ob 15.30 na telovadišču v Tivoliju, kjer bodo dobili hlačke in majice. — Ostale aktivne atlete opozarjamo, da bo klub nabavil večje število novih sprinteric. Zaradi tega naj se oglasijo oni atleti, ki sprinteric nimajo, do ponedeljka na igrišču, kjer naj oddajo pri hišniku številko čevljev ali še bolje očrt stopala. Pri tej priliki sporočamo še ostalim članom, da je tekališče zdaj že urejeno za treninge. Obnovite naročnino! mmmm :::::::: •■■•■aasaaaa laaaaaaaaaaa ■aaaaaaaaaaa ■■■••■•■■■■a taMaaaeeeae Maaaaaaaaa •aeaaaaaeaaa •aaaaaaaavaa »•■■•■■HM •■■■•■■■•■■a ■■■■■■■■£■■■ •■•■■■•aaaaa ■■■■■aasaaaa ■esaaaaaasaa ■■aiiaaaaaai aaaaaaaaaaai •■■■■■■■■••i ■■■■■■■■■■■i •••••••••••• »aaaaaaaaaaai •■■■%■■«■■■•< )■■■•■■■■■■■' •■■■■•■■■■■■ »(••■■■nu •■■■aaaaaaaa> •■•■■■•aaaac •■■■■■■■■■■■ iaaaa»aaaisa •■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■•a ■■■■•■■■■•■a ■■•■■■■■■■■■ ----■•aiaaas ■•■■■■■i ■■■■■■■i ■■■■■■■■■»■M ■■•■■■■■■■■■ aaaaaaaaaaaa ■■■■■■■■■■■a A MEZZANOTTE la barriera sarš chiusa. I ritardatari, anche se accorreranno per ac-quistare gli ultimi biglietti della Lotteria di Merano, troveranno la porta sbarrata. Non vi saranno e non vi possono essere rinvii: chi vuole tentare la sorte e cercare di diventare milionario, spendendo soltanto 12 lire deve farlo subito perche poi sara troppo tardi. O POLNOČI bodo zapornice spuščene. Zamudniki bodo našli vrata zapahnjena tudi če priteko kupovat zadnje srečke Meranske loterije. Odlogov ne more biti in jih tudi ne bo: Kdor hoče poizkusiti srečo in skušati postati milijonar s potrošnjo 12 lir, jih mora potrošiti takoj, ker potem bo prepozno! •■■■■■■■■■i ■•■•■■•■■■i a«t*f*•••■> taaafaaaaai •■■■■■■■■■t •aaaaaaaaai •■■•■■■■■•i •aaaaaaaaai •aa«aa»«aa» ■••■■•»•i1« •■•■■fcaasu ••■••■•■•■a ••■■■•■■■•c« •aaanaavaaa« ______ia«aa laaaacacei aaaanaaaaa ■aaaaaaaaaat •■••■■■(■■i '(■■■■■■■■■i ■(■■■••■la. v ••■■■■■•< IMKitlll __________ m mm a* '•H«>3llli mornar—m niiiiantiKiui C. Dvema gospodoma oddam v centru dve lepi sobi bre2 kopalnice. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 16487-23 Opremljeno sobo lepo. sončno, oddam uradnici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16486-23 Prazno sobo centra, mirno, oddam le stalni solidni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »VLod s stopnišča«. 16374-23 Veliko prazno sobo krasno, z uporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Ogled do 10. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16460-23 BIL )ve opremljeni sobi posebnim vhodom, event. uporabo kopalnice in centralno kurjavo, iščeta dva gospoda uradnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po možnosti v isti hiši«. 16449-23a Parcele naprodaj po zelo ugodni ceni v šiški. Rožni dolini, na Kodeljevem, za Bežigradom, ob Tvrševi cesti in pri Sv. Križu. Poleg tega je naprodaj več hiš vil in posestev ter go^ 2dov. Pojasnila: Zajec Andrej, real. pisarna, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35 64. 16442-20 Novo lepo večstanovanjsko hišo na periferiji Ljubljane, v bližini tiamvajske postaje, z lepim velikim vrtom, zaradi družinskih razmer, ugodno prodam. Ponudbe ns ogl. odd. Jutra pod »Renta 4'/« netto«. 16384-20 Beseda L —.60, taksa —.60. ?s dajanje naslova ali za tifro L 2.—. Plemenski prašiči 50 do 70 kg težki se prodajo. Ivan Rus, Grosuplje. 16420-27 "Dražbe Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Prostovoljna javna dražba cca 7 ha njiv pri Veliki Loki na Dolenjskem se bo vršila jutri, v nedeljo, ob treh popoldne na licu mesta. 16421-32 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie r i!i za šifro L 2.—. GOSPA je zgubila zlato zapestno uro (edin spomin), ter vljudno prosi poštenega najditelja, da jo izroči proti nagradi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16472-28 INSERIRAJ V „JUTRU44! Globoko užaloščena naznanjava, da nas je za vedno zapustila naša predraga mati, gospa MARIJA FANTINI Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v soboto, dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Marije — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. septembra 1941. Globoko žalujoči: EDVARD, sin — ELVIRA, hčerka ter ostalo sorodstvo J. Marquand 17 HVALA LEPA, GOSPOD MOTO! Ko sem zagledal Jaa na pragu svoje hiše, se mi ni zdel več človek, ki sem poznal njegovo lice skoraj enako dobro kakor svoj lastni obraz. Pozabil sem bil njegove slabosti, njegove omejene strani, in v domišljiji je stal pred menoj kot vsota značilnosti vsega svojega plemena. Na obrazu" sta se mu zrcalila usodoverje in neznosna potrpežljivost kitajskega ljudstva, njegov cinizem in materiali-zem, tako prefinjena, da postajata kar duhovna, njegova topoglavost in njegova tanka dovzetnost, njegov pogum in njegova nizkota, njegova poštenost in njegova zavratnost... Vsa ta večna protislovja Kitajske so bila zapisana na njem. Takisto težko ga je bilo razbrati kakor stran kitajske pisave, kjer se tolmačenje ideografskih znakov izpre-minja s prožnostjo misli tistega, kdor jih čita. Jao je šel z menoj v mojo sobo in obstal tam kakor kip, med tem ko sem sedel za svoj pisalnik iz rdečega laka. »Kaj bi rad?« sem ga vprašal. Jao je vtaknil roke v rokave svoje bele halje. »Moja mati, ki živi na kmetih, je hudo bolna,« je odgovoril. »Neutegoma moram k nji.« On kakor jaz, oba sva vedela, da je ta izgovor o bolni materi podoben izgovoru ameriškega sluge, ki bi rad šel gledat nogometno tekmo. Bil je ustanovljen način za rešitev obraza in tenkočutna ukana človeka, ki se želi ogniti mučnih pojasnil. Jao mi je s tem kar moči lepo naznanjal, da se je po treh letih udobnega in dobičkanosnega življenja pod mojo streho namenil zapustiti službo pri meni. Vedel sem, da mi za nič ne bi povedal pravega vzroka, hkratu pa sem bil prepričan, da se je moralo prav to dopoldne nekaj zgoditi, kajti sicer se ne bi bil odločil za tak korak. Njegov mirni, vdani obraz je imel zame povsem določen pomen, saj sem ga bil videl že na tolikih drugih kitajskih obrazih. Jao se je bal in tega nikakor ni mogel skriti. Kar nekaj nalezljivega je bilo v njegovem duhovnem stanju, ki je razkrajalo moj notranji pokoj in moje živčno ravnotežje. Mikalo me je, da bi ga vprašal, česa se boji, akoravno sem vedel, da mi ne bo odgovoril. »Materina bolezen je edino, kar me more pripraviti, da zapustim to hišo,« je Jao dodal. »Samo ljubezen do matere je še večja od moje ljubezni do gospodarja.« »Prav,« sem rekel. »Ker se odpravljaš k materi, ki bo, upam, kmalu okrevala — ali si morda poiskal koga, da bi te nadomestoval?« Bilo je, kakor da ga je moje vprašanje užalilo. »Drugače ne bi mogel ravnati, ko sem vam služil toliko časa,« je odgovoril. »Danes opoldne pride moj bratranec, da zavzame moje mesto. Zanesljiv človek je. Služil vam bo pošteno.« »O tem ne dvomim. A tvojega bratranca ne želim.« Moj odpor je bil nagonski, kajti Jaovo čudno vedenje me je navdajalo z nezaupanjem do vsakogar, ki bi bil v tesni zvezi z njim. Če se je bal on, bi se bal gotovo tudi njegov bratranec. »Gospod mi ne zaupa?« »Tega nisem rekel,« sem se uprl. »Rekel sem le, da si ne želim tvojega bratranca v hišo. Ob uri obeda mi lahko prineseš račune. Kaj še čakaš? Zdaj lahko greš.« Toda Jao ni odšel. »Starinar Pu je tukaj; prinesel vam je nekaj pokazati,« je dejal. Ta mah me je zapustila vsa jutrovska mirnost, za katero sem skušal skriti svoje misli. »Bedak!« sem zavpil. »Kako se upaš spustiti trgovca v to hišo, ki si jo spravil v nered? Nisem ga klical. Odslovi ga.« Moral bi bil vedeti, da se človek največkrat zaman upira željam svojega sluge. Še preden je bila zadnja beseda izgovorjena, se je pokazal na pragu Pu, trgovec z znamenitostmi; zgolj smehljanje in priklanjanje ga je bilo. Nosil je haljo iz sinje kote-nine in držal pod pazduho zavoj, ki je bil takisto omotan s sinjim koteninastim blagom. Kakor večina tujcev, ki žive v Pekingu, sem imel tudi jaz svoje krdelce kitajskih starinarjev, ki so kdaj pa kdaj prihajali k meni na dom. Že nekaj časa sem opažal, da so mi le redko prinašali predmete posebne umetniške vrednosti. Opravniki, poslani od velikih tujih starinarjev, in bogati starinarji so imeli prednost, tako da je bilo tisto, kar je ostajalo, blago druge vrste. Zato sem trpel te trgovce bolj radi pogovora z njimi kakor zaradi blaga, ki so mi ga ponujali v nakup, in kot človek je bil Pu zanimiv. »Zdaj imam druge opravke,« sem rekel. »Ne utegnem vas sprejeti.« Moral bi si bil misliti, da se starec ne bo zmenil za moje besede. Preden sem utegnil reči kaj več, je s teatralno kretnjo pokleknil pred menoj na tla , ter odmotal iz svojega zavoja zvitek. »Samo trenutek,« mi je rekel z medenim glasom. »Glejte, kaj imam za gospoda! Gospod je prvi, ki to vidi.« »Pravim vam, da imam opravke,« sem začel. Imel sem za kaj utihniti, kajti oči so mi bile obstale na zvitku, ki ga je odvijal. Takoj sem spoznal, da je v mojem dosegu ena izmed srečnih priložnosti, ki je o njih toliko slišati, a so vendar tako redke v človeškem življenju. Pu je odvijal pred mojimi očmi umetnino, takisto žlahtno in redko, kakor so v našem svetu Boticellijevi izvirniki. Bila je eden tistih zvitkov, ki so namenjeni v to, da jih polagoma odvijaš in v miru ogleduješ; vrsta panoram in pastirskih prizorov, ki so se premikali in izpreminjali, kakor se Kitajska izpreminja pred našimi očmi, kadar potujemo ... iz gora v doline, iz dolin v reke, iz delavnic v vasi in svetišča. Noben muzejski izvod, ki sem ga bil kdaj občudoval, se ni mogel primerjati s temle. Nežnost črtic s čopičem in živost barvnih otenkov sta se združevali na sleherni postaji izpremenljive panorame ter dajali zvitku videz resničnega življenja. Tehnika je bila preprosta, tako prostodušno nezamotana, da ni bilo težko prisoditi sliko eni izmed prvih dinastij; mislil sem, da utegne biti iz dobe Sungov. Vkljub starosti je bila izvrstno ohranjena. Očitno so jo skrbno varovali že izza dvanajstega stoletja; romala je iz zakladnice enega velikaša v zakladnico drugega, in vsi so jo z največjim spoštovanjem jemali v roke. Nič čudnega ni bilo. da sem obmolknil, ko so se njeni prizori odvijali med starinarjevimi urnimi prsti. , Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni dei je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani