SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za celo leto predplatan 16 (Id., za pol leta 8 fld« 11 četrt leta 4 (ldM sa jedea
mesec 1 rld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za idi leto 18 fld., aa pol leta в fld., u «etri leta 8 (Id., sa jeden mesec 1 rld V Ljubljani na dom poeiljan velja 1 fld. 20 kr. v«£ na leto. Poaamne Številke po 7 kr.
i
• n
Naročnino in oananlla (In i trate) nprejema npravnlitvo ia ekipedlelja v Katol. Tiskani", Vodnikove nllee it. 2.
Rokopisi ie ne rračajo, nefrankovana puma ne vsprejemajo.
V red nI št v o je v Semenilklh ulicah it. 2, I., 17.
Ixhaja vsak dan, iiriemfi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.

V Ljubljani, v petek 22. januvarija 1897.
Letnili XXV.
Državni zbor.
Dunaj, 21. januvarija.
Predsednik naznani vspeh včerajšnje volitve jednega člana državnega sodišča na mesto umrlega Lienbacherja. Izvoljeni so primo loco: predsednik senata vitez Aull; secuudo loco: dež. nadsodišča predsednik Al. Miiilner, tertio loco : dr. Jos. vitez Tonkli.
Nato zbornica vsprejme načrt zakona, da se smejo pri dež. kulturni banki na Moravskem vlagati ustanovne in druge jednake glavnice, ter zakon, da je posojilo 60 milijonov mesta Dunaja prosto kolekovine in drugih pristojbin.
Posl. dr Steinwenderv imenu budget-nega odseka poroča o predlogu posl. Eušarja, dr. Ferjančiča in tovarišev glede podaljšanja obroka za vračevanje obrtnikom na Kranjskem in Štajerskem vsled potresa dovoljenih predujemov do 1. januvarija 1901.
Posl. dr. F e rj a n č i б nasvetuje pri členu I., naj se vračevanje ne raztegne le po potrebi, temveč na vse predujeme.
Dr. B u s s zagovarja odsekov predlog, ki je bil tudi vsprejet, da se namreč vladi priporoča, naj ona po svoji previdnosti potrebnejšim podaljšuje obroke.
Posl. dr. pl. F u c h s poroča o določbah glede dotacije katoliške in grško-vzhodne duhovščine.
Posl. dr. Scheicher naglaša, da se sicer nekaterim nižjim duhovnikom nekoliko zboljšajo plače, toda ta provizorij ostane gotovo dolga leta. Kako naj duh. pomočnik živi s 350 gold. deset, dvajset let ? Vpeljati bi se morale petletnice in višje pokojnine. Po § 13 ostane še določba, da mora naslednik predniku plačevati pokojnino. Na Niže-Av-strijskem more učitelj dobiti pokojnine 1300 gld., duhovnik pa 800 gld.
Posl. Peric želi, da ee tudi kornim vikarijem zvišajo plače, kakor ekspozitom, ter jim dovoli stanarina.
Naučni minister baron Gautsch priznava opravičenost, da se nižji duhovščini zviša plača, ter se zahvali odseku, da je rešil to predlogo, za katero so se zjedinile vse v odseku zastopane stranke. Minister priznava, da tudi s temi določbami ne bode mogoče ustreči mnogim opratičenim željam.. Vendar je že nekaj, ako se v prihodnje ustanovljene maše ne bodo uračunavale v plačo, kar znaša skupaj okroglo 1 milijon gld. Dalje se bode kongrua nekoliko zvišala nižji duhovščini v Galiciji in Dalmaciji. Vse zvišanje bode znašalo okoli dva milijona. Za leto 1897 je proračunjenih 3,571.660 gld. za dotacije in 418.504 gld. za pokojnine, torej skupaj okoli štiri milijone ; v prihodnje se bode ta znesek, kakor že rečeno, zvišal za dva milijona, kar utegne v prizadetih krogih narediti dober vtis.
Posl. Wachnianin sahteva, da se duhovščina v Galiciji in Dalmaciji jednako plača, kakor v drugih kronovinah.
Dr. Bazzanella nasvetuje, da dobi duhovni pomočnik z najmanj 30 službenimi leti 400 gld. pokojnine, z najmanj 40 leti pa vsaj 450 gld.
Posl. Biankini zahteva za duh. pomočnike v Dalmaciji kongrue 350 gld., državno priznanje ekspozitov in zvišanje pokojnine duhovnim pomočnikom.
Posl. dr. grof P i n i n s k i naglaša, da poljski klub uvažujoč versko prepričanje priznava velike zasluge duhovščine za domovino in narod. Verska čustva so podlaga nravnemu in kulturnemu razvoju, duhovščina ima velevažno nalogo na socijalnem polju, zato bi bilo umestno, da bi bil odsek pokazal večjo dobrohotnost. Zato naj se vsprejme predlog manjšine glede gališke duhovščine.
Posl. Treuinfels, dr. L a g i n j a in dr. Gregorec izroče več resolucij.
Posl. dr. Kronawetter kvasi svoje stare fraze, češ, da država ni dolžna skrbeti za bogo-častje; če pa država skrbi za katoliško in grško duhovščino, mora tudi za protestantsko in židovsko.
Posl. dr. Z u r k a n odgovarja predgovorniku, da bi država skrbela tudi za druga veroizpovedanja, ko bi imela njihovo premoženje v svoji upravi, kakor ima katoliške in grške duhovščine.
Poročevalec dr. pl. F u c h s naglaša, da ta načrt pač nikomur ne more popolnem ugajati, toda vlada je izjavila, da ne more več dovoliti ko dva milijona. Govornik priporoča, naj zbornica odkloni vse preminjevalne predloge, vsprejme pa resolucije. Zbornica vsprejme ves načrt zakona.
Nato dr. Ferjančič poroča o nujnem predlogu dr. Pacaka glede pričevanja državnih poslancev pred sodiščem.
Zbornica vsprejme predlog imunitetnega odseka, dalje zakon o zgradbi železnice Stry-Chodorov.
Koncem seje interpelujejo dr. Ferjančič in tovariši glede znanega ukaza dež. predsednika „Slov. učiteljskemu društvu" zaradi političnih člankov v društvenem glasilu „Učit. Tovariš".
Posl. Dobernig in tovariši interpelujejo, zakaj so v Celovcu dne 16. in 17. t. m. priprli štiri delavce zaradi razširjanja socijalno - demokratskih oklicev.
Prihodnja seja jutri.
Razprava o preklicu porotnih sodnij za tiskovne pregreške.
Iz Zagreba, 17. jan.
(Konec.)
In kako malo cenijo nas naši zavezniki, dokazujejo nam najnovejši dogodki na Reki razun mno-
LISTEK.
Brodnik.
(Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de laGrange; pre vel Ivan Č es tirni r.)
Drugi del.
Goti.
V.
Zopet samotna koča.
(Dalje.)
Solnce je že izšlo. Množica siromakov je stala pred Melanijino hišo in pričakovala, da se prikaže dobrodelna gospa. Kmalu stopite iz hiše Melanija in Valerija.
Gospa podari vsakemu siromaku nekaj miloščine in se kakor skrbna mati razgovarja z ubogim ljudstvom, ki se je zbralo krog nje. Potem pa odide pobožna gospa, blagoslavljana od hvaležnih siromakov in zadovoljna sama s seboj, da je vsaj v nekoliko revežem olajšala bedo, v Fabijolino bolnišnico.
„Grozna jeza božja je zadela Rim," reče Valerija, ki je spremljala gospo; „še malo časa, in mesto postane popolno razvalina."
„Kader govori Bog, mora človek umolkniti," odgovori Melanija. „Gotovo smo zaslužili, da nas tepe s tako palico. Bog plačuje vsakomur po njegovih delih. V svoji strašni jezi kaznuje po pravici grešno ljudstvo in pomete z zemlje ponosna imena silnih in slavnih narodov."
Dojdete v bolnišnico. Valerija se ustavi, da poboža deklico, ki je okrevala od bolezni. Vzame jo v naročje in odide za Melanijo. V istem hipu stopi pred njo grobar v črnem oblačilu in jej reče s tihim glasom :
„Valerija, ako hočeš, da ostanem pri življenjn, ne daj od sebe nikakega glasu, ki bi me izdal."
Pri teh besedah se Valerija stresne in pritisne roko na prsi, da pomiri srce, ki ji je pričelo utripati ; takoj pa se ohrabri in vpraša neznanca :
.Govori; kdo si?"
Grobar se hitro odkrije, pa zopet pokrije.
Valerija malo da ne omahne in vsklikne od veselja :
„Marcel, moj ljubi brati Da te vender zopet vidim 1"
„Molči," reče Marcel, oziraje se na vse strani, in nadaljuje: „Najkasneje v jedni uri pridi v najino samotno kočo. Pričakujem te tamkaj. Pazi pa, da nikomur ne izdaš, da sem se vrnil, ako ti je drago moje življenje. Slušaj me: bodi oprezna in molči."
Ko to izgovori, zbeži, ko da bi mu gorelo za petami. —
Valerija stoji vsa začudena nekaj časa na istem mestu nepremična, kakor brez zavesti. Potem se spomni Marcelovih besedij , ki jih ni popolnoma umela, in ker se ne čuti sposobno, da misli kaj pametnega, stopi na dvorišče, da se razbistri. Marce-love besede jej zvene po ušesih. Polasti se je vznemirjajoča slutnja na bližnjo nesrečo, slutnja, ki ji je kalila zadovoljstvo in srečo, da je našla svojega brata. Razven tega se ni upala zapustiti bolnišnice, da ne opraviči svoje odsotnosti, in se je smatrala za nehvaležno, da hrani skrivnost, za katero ne vć njena dobrotnica.
Dolgo časa stoji tako, nevedć, kaj da naj stori. Slednjič sklene izpolniti bratovo prošnjo. Ogibajoč se Melanije hitro stopi iz bolnišnice. Po ulicah stopa s povešeno glavo, boječ se, da ne sreča kakega znanca. Predno pa stopi na stezo, ki vodi k hišici, obstane, da si odpočije. Zajoče, ko pomisli, da se skrivaj snide s svojim bratom.
„Zakaj me Marcel ni poiskal v Melanijinej hiši?" misli si Valerija. „Tamkaj bi ga prav prijazno vspre-jeli, in vsi bi se veselili vrnitve zgubljenega sina . . . Moj Bog, bodi milostljiv svojej služabnici, ki je toliko pretrpela; ne dopusti, da moj brat stori kaj slabega 1 Njegova skrivnostna vrnitev in njegove
gih drugih, ki se ponavljajo neprenehoma že od leta 1868 semkaj, ln v hrvatskem saboru se je našla večina, ki je dozvolila, da se domoljubnemu časopisju zabrani vsaka sloboda v obrambi za narodne pravice. Naj se nobeden ne vara, da se je ta predlog sprejel le za to, da se obrani osebna čast pojedinih mož v taboru mažaronskem. Glavni razlog ki je vodil večino do tega sklepa, je bil, da se ne piše resnica o današnjem zistemu, s katerim večina obstoji in pada. Posebno je ta predlog prikladen tudi za vlado ravno v tem času, ko se delajo priprave za volitve, ki se gotovo ne bodo vršilo po propisih. Ali kar delajo javne oblasti v korist vlade in mažaronstva, o tem se ne sme pisati v opozici-jonalnih časopisih; če se bode pa kedo vendar le podstopil, sodil bode dotičnega urednika redni sodnik in ne porotniki radi razžaljenja časti bodisi že katerega koli javnega činovnika. Na ta način se je vlada rešila skoraj vsake kritike od opozicijonalne strani, pa tem lažje razumemo, da je bil tudi ban za ta predlog, premda se je izjavil, da on vrlo malo mari, kar pišejo o njem časopisi, pač pa mu je stalo mnogo do tega, da se ostale javne oblasti ne grdijo. Ban je tedaj sam priznal, da je uzvišen nad vsako kritiko, in tako pišejo tudi uradni časopisi ter ga pri vsakej priložnosti v zvezde kujejo. Vendar pa to ni gola resnica, saj je lanskega leta „Obzor" radi jedne banove okrožnice bil hudo kažnjen. Bržkone je tudi ta izjava navadna fraza, kakoršnih smo od te strani že dosta slišali skoz dvanajst let. Govoriti o neki uzvišenosti nad vsako kritiko, a z druge strani pa dopuščati, da se pravična kritika duši na način, kakor se namerava v bodoče z opozicijonal-nim časopisjem, to se niti najmanje ne zlaga.
Čudno je, da so skoraj vsi govorniki banove stranke hvalili korist slobode tiska. Ali iz njihovih govorov se je vidilo, da je ta sloboda le za Angleže, Francoze, Mažare itd., za nas je ni treba. Našel se je celo govornik iz tega tabora, ki je v zvezde koval revolucijonarno časopisje na Francoskem, a Hrvatom ta isti govornik ne privošči te slobode, morda se boji, da bi Hrvatska mogla postati kakor Francoska republika, kjer pa takim možem, kakor so današnji mažaroni, nima mesta. Tem govornikom je morda neznano, da na Francoskem, Angleškem, Mažar-skem itd. ni bilo nikdar takih mož v javnih zastopstvih, kakoršni so mažaroni, ki ne bi marili za čast svojega naroda. Najbolji dokaz, da jih zares ni bilo, je ravno to, da imajo ti narodi popolno slo-bodo tiska.
Našel se je celo poslanec, ki je cponeeel „Obzoru", da piše v nekrščanskem smislu, ko napada večino in njene privržence, in da je krščanstvo protivno slobodnim nazorom. Tako se je izjavil o krščanstvu vseučiliščni profesor, pa si morete misliti, kakšen duh veje pri nas sploh in na našem vseučilišču, kjer jeden profesor taji božanstvo Kristusovo, drugi pa trdi o krščanstvu, kar je popolno protivno njegovemu bistvu. Opozicijonalni časopisi pišejo tedaj po nazorih tega učenjaka (?) nekrščan-sko, ker branijo svoj narod, da ne propade duševno in gmotno, zatoraj jih je treba preganjati. Kaj de-
čudne besed« polnijo mi srce s strahom iu trepetom".
Valerija se odpravi dalje, pa zopet obstane, ko opazi hišico, v katere) je prestala toliko duševnih muk, in v katerej je bila sklenila, da se umori. Ta kraj se jej je dozdel preveč turoben ; razven tega jej je šepetala grozna slutnja, da bode v tej koči še vroče plakata.
S težkim srcem se jej vendar približa, odpre ua pol zaprta vrata in vstopi v prvo sobo. Strah pa jo spreleti in pomakne se nazaj, ko opazi plavo-lasega mladeniča, ki je stal sredi sobe in je vzneseno govoril v nekem tujem jeziku. Bil je Engelbert, ki je peval bojno pesem.
Valerija ga gleda boječe in si ne upa stopiti niti naprej niti nazaj. Ko jo bard opazi, vsklikne v pesmi :
„Kdo si ti, deklica, belih lic, kakor je bela zimska odeja moje domovine, iu črnih las kakor so črni njeni gosti gozdovi ? Se mi - li prikazuješ ti. nebeška Valkira ') ?u
Valerija ni razumela bardovega pesniškega vprašanja. Se bolj se ga prestraši, ko stopi proti njej iu jo hoče objeti. Pri prvem njegovem koraku za-kriči in hoče zbežati. Ta hip prihiti Marcel in jo odpelje v stransko sobo.	(Dalje sledi.)
lajo pa uradni časopisi ? Zal nam je, da ni nobeden opozicijonalni poslanec upotrebil priložnost ter v saboru opisal veliko predrznost uradnih časopisov, ki tolikokrat kar naravnost žalijo kristjane v njih verskem čuvetvu.
Tako se je norčeval nedavno v nekem dopisu iz Pariza dopisnik „Narodnih Novin" iz nekega krščanskega društva, a „Agramer Zeitung" pa je v podlistku naš krščanski Božič opisala kot neki ostanek poganskih običajev in navad iz starih časov. Tako pišeta v krščanskej deželi uradna časopisa, katera mora podpirati krščanski narod s svojimi žulji. Tako pisanje je nekrščanako in pravi kristjan ee mora zglasiti na pravem mestu proti takemu početju. Ali ker oba ta lista hvalita vlado in banovo večino brez prenehanja, ni povoda, da se kdo od večine na nje potoži, pač pa se zahteva drakonski postopek proti onemu Časopisju, ki brani resnico na celej črti.
Večina ni mogla navesti nobenega slučaja, da bi bila porota do zdaj proglasila katerega zatoženca za nedolžnega, če je le-ta v časopisu katerega osobno razžalil. Pač pa je protivnih dokazov dovolj pozna-tih. Porotniki znajo tedaj prav dobro razločevati, kadar je treba soditi o razžaljenju osebne časti ali pa o kakem političnem prestopku. Naši Mažaroni pa seveda mislijo, da so osobno žaljeni, če se njihovo javno delovanje obsojuje po opozicijonalnih časopisih.
Kar je trdil poslanec Jovanovič, da je zagrebška porota nesposobna za sodbo, češ, da vsi porotniki niti ne znajo hrvatski, ne stoji, kajti sodniku je po postavi dovoljeno, da take porotnike odstrani in nadomesti z drugimi, saj ogromna večina njih zna hrvatski. To je morda dotični poslanec oponesel zagrebškim porotnikom zato, ker so ga obsodili jedenkrat radi razžaljenja osebne časti. Jovanovič je bil namreč obdolžil pokojnega bana Mažuranića plagi-jatorstva. Trdil je v svojem listu „Srbobranu", da je Mažuranič ukradel najlepši epos, ki ga ima hrvatska književnost, namreč „Smrt Cengičage" od pesnika kneza Petroviča Neguša črnogorskega. Sin banov se je zavzel za svojega pokojnega cčeta ter pred sodnijo in porotniki dokazal z očetovimi rokopisi, da je to krasno pesem zložil njegov oče, ne pa črnogorski knez. Porotniki so seveda vsled teh ne-pobitnih dokazov obsodili vrednika. Med temi porotniki so bili trije, ki niso znali hrvatski, aH so vedeli, o čem se razpravlja in bili dobro podučeni o vsej stvari.
Ta poslanec pa je vendar toliko pošten, da je govoril vkljub temu izkustvu proti predlogu večine. Iz tega slučaja se pa tudi vidi, da so naši porotniki zreli za razsojevanje, da znajo dobro ločiti osebno razžalitev od politične. Ko je lanskega leta imela soditi porota vrednika „Mitrovitzer Zeitung" radi razžaljivega članka „Eine Nation auf Pufif'1, v katerem se grdi hrvatski narod ua najgrši način, izjavili so se neki porotniki, priprosti mestjani, da more kaj takega napisati le pokvarjen človek. In ko je vrednik imenovanega lista vsled strahu, da bode obsojen, izdal pisatelja tega članka, so vsi porotniki kar ostrmeli, kajti pisatelj ni bil nobeden drugi, nego častitljivi (1) deželni in državni poslanec Gjur-ković. „Je-li mogoče," so neki porotniki govorili, „da taki ljudje naš narod zastopajo iu zanj postave kujejo?"
Žalostno, da je tako, in ta Gjurković je še jeden prvih v mažaronskem klubu. Temu možu se pa ni radi onega članka, s katerim je razžalil ves hrvatski narod, niti las skrivil, marveč se še ponaša s svojim činom. Se je li potem čuditi, da se pruti opozicijonalnemu časopisju upotrebljava vsa strogost, da morajo taki mazači svoje nepošteno delo nadaljevati bodisi že v domačih mažaronskih časopisih, ali pa, kakor je že njihova navada, v vnanjih, nam vedno sovražnih ?
Naj omenimo še nekaj. V uradnih časopisih se hvalijo*vladni ljudje, kako je zavzet ves narod za današnjo vlado. Po novem mestnem štatutu je tudi na novo izvoljeno zastopstvo mesta Zagreba po svo-jej večini mažarousko, saj je bil dotični statut tudi le v to svrho spremenjen. Mestjanstvo zagrebško mora biti tedaj tudi v velikej večini mažaronsko, ker je izvolilo tako zastopstvo. In iz tega mestjanstva se popisuje porota, in ta bi morala biti tudi maža-rouska. Zakaj se jej vendar ne veruje in zakaj jej nočejo izročati svoje obrambe Mažaroni, kadar jih opozicijonalci po zaslugi karajo ? Ne čutijo se varne in sami ne verujejo tej navidezni mažaronski večini. Mestjani porotniki so priprosti pošteni možje, katerih politika ni pokvarila, saj po navadi ne žive od
nje, kakor velika večina poslancev na obeh saborih, pa zategadel sodijo trezno, kakor jim veli razum. Tudi dobro vedo, kaj zahteva narodna politika od vsakega poštenega Hrvata in kaj zasluži oni, ki ne vrši svojih dolžnostij kot domoljub. Takih treznih mož obsodbe se bojć privrženci današnjega zistema, pa jih nočejo imeti za svoje sodnike. Kaj to pomeni, more si vsakdo sam lahko misliti.
Hudi časi se bližajo našemu domoljubnemu časopisju. Niso ni prvi ni zadnji. Pod Bauchom so morali bežati iz Zagreba ter iskati zavetja na Dunaju in v Sisku, kjer je bila še vojaška sodnija. Vsled obsodbe le-te poslednje je moral Bauch zapustiti bansko stolico ter oditi „na imanje". Izza tega je sledilo nekoliko mirnih let. Ali pod današnjo vlado se je obrnilo na huje. „Obzor" šteje že sedem sto konfiskacij. Zdaj jih bo še več; a več bode tudi obsodeb, saj Fr. Spevec že toži „Obzor", če tudi se o novem postopku proti domoljubnemu časopisju še le razpravlja. On na obsodbo komaj čaka. In takih prizorov bo vedno več. S tem pa ti junaki (!) narodne hrvatske svesti vendar le ne bodo zatrli. Ona živi, se množi in krepi ter bode gotovo premagala tudi te zapreke, s katerimi se zdaj zaustavljajo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. januvarija.
Celjsko vprašanje. Štajerski nemčurski za-grizenci so bili vsaj navidezno nekoliko potolaženi, ko je poslanska zbornica vsled nebrižnosti slovanskih poslancev odklonila postavko za slovenske vspo-rednice na celjski utrakvistični gimnaziji. Toda njih veselje se je kmalu spremenilo v veliko žalost, ko so čuli, da je vlada nekako ugodno odgovorila na vprašanje slovanskih poslancev, kaj se zgodi s celjskimi slovenskimi vsporednicami. Najbolj se je zameril štajerskim nemškim kolovodjem naučni minister baron Gauč in deželnozborski nemški poslanci se že pripravljajo na odločilen boj, ki ga nameravajo biti v deželnem zboru z vladnim zastopnikom. Uboga vlada, kaj bode morala prestati radi tega, ker stavi nemštvo na južnem Štajerskem v toliko — nevarnost. No, morda pa ne bo tako hudo 1
Gospodslca zbornica ima danes najbrže zadnjo sejo v tej parlamentarni perijodi. Na dnevnem redu je mej drugim drugo branje drž. proračuna in finančnega zakona za leto 1897 ter drugo branje zakona glede izdaje obligacij. — S tem je združeno najbrže tudi tretje branje in preostaja le še nekaj manjših predlog, ki pa morda ne bodo vse rešene v tem zasedanju.
Grofu Hohemvartu v slovo je priredil njegov klub minulo sredo zvečer banket, katerega so se vdeležili z malo izjemo vsi klubovi člani in pri katerem je spregovoril grof Pa'ffy nekaj besedi, s katerimi se je poslavljal od klubovega vodje ter slikal njegovo politično delovanje. Govornik pravi, da je bil grof Hohenwart vedno zvest zagovornik katoliških načel in jednakopravnosti za vse narodnosti. Ime Hohenwart je bilo že samo na sebi program in sicer popoln, cel, časten in jasen. Nato omenja govornik, kaj je bil klubov vodja češkim poslancem, namreč ne samo vodja, marveč najdražji, najboljši in najvplivnejši prijatelj češkega naroda, katerega se bodo z radostjo spominjali še poznejši rodovi. „Kaj nam prinese bodočnost", končuje govornik, „je prikrito našim očem. Ako pa nam po milosti božji in naklonjenosti našega cesarja in kralja napoči dan, ko prične zoriti po Vaši ekscelenci vse-jauo seme ter roditi popolne sadove, tedaj bode s hvaležnostjo in ponosom imenoval češki in z njim vred drugi narodi Vaše blagodejno ime." Slavljenec se je zahvalil govorniku ter naglašal, da se mora Avstrija zahvaliti celi stranki za zasluge. Po njegovem mnenju se pričenja nova parlamentarna doba, v kateri bo manjkalo marsikaterega starih parlamentarcev. Jedno pa ostane, namreč krščanska ideja, katero naj sedanji njegovi tovariši tudi v bodoče odločno zagovarjajo, vedno tesno združeni, da ostanejo i nadalje močen nasip v blagor monarhije.
Pruski minister liosse in Poljaki. V predzadnji seji pruske poslanike zbornice je odgovarjal naučni minister Bosse na mnogoštevilne opravičene pritožbe poljskega poslanca Motlyja glede ovir, katere stavi vlada v verskem in narodnem oziru. Minister se je drznil v odgovoru trditi, da pruska vlada ne napada, marveč brani samo pravo napram agresivnemu, deloma celo revolucijonarnemu (!) počenjanju Poljakov. V časopisju, pravi minister nadalje, se zopet stavi na čelo poljska narodnost ter
deluje i vso silo za obnovite? poljskega kraljestva, ('j Samo ob sebi je umevuo, da se vlada ustavlja takemu počenjauju z vsemi sredstvi, kar jih ima na razpolago. Njeno pravo pa obstoji v tem, da ta del dežele pripada Prusiji, da se govori sicer o poljski govorečih Nemcih in Prusih (!), ne pa o kaki narodnosti, kateri bi mogli dovoliti slobodno organizacijo, ki bi razdejala našo državo. (!) — Dovolj za sedaj. S temi besedami je povedal pruski minister precej, kar se da prav lahko porabiti nasproti — avstrijskim Pruaakom, ki torej niso ničesar druzega, kakor popačeno in po sili nemški govoreči — Slo-vaui. O postopanju pruske vlade je bilo že poprej dovolj znano in bi si bil minister prav lahko prihranil vse dotične besede, kar se pa tiče gledd poslednjih besedij „o razdejanju Pruske po Poljakih", moramo izraziti po teh besedah popolno opravičeno mnenje, da mora biti Prusija na zelo slabih nogah, ako se trese pred naravnim razvojem maloštevilnega poljskega naroda na pruskih tleh.
Mažarskl liberalizem — „osvoboditelj" sveta. Ogerska poslanska zbornica je rešila v pred-včerajni seji državni proračun za I. 1897 z glasovi liberalne klike, mej tem, ko je katoliška ljudska stranka ostavila zborovalno dvorano. Pred glasovanjem je poslala židovsko-liberalna vtčina v boj vse boljše govornike, mej temi vse ministre. Mej raznimi govori je najzanimiveji oni notranjega ministra Per-czela, ki je primerjal „vspehe" liberalizma z onimi krščanstva. Minister je namreč odgovarjal nekemu poslancu, ki je po pravici trdil, da je krščanstvo rešilo, osvobodilo in še sedaj ohranjuje ogersko ljudstvo, in sicer tako-le: „Temu, kar trdi govornik, ni tako. Komu se mora zahvaliti ogerski narod za vse, kar ima? Komu mora biti hvaležen, da je zemlja prosta, da je odpravljeno suženjstvo, da je odpravljena kazen s palicami, ter se krvni in denarni davek raztegnil na vse slojeve prebivalstva? Morda krščaustvu ? Ne, marveč izključno le liberalizmu in sicer liberalizmu ogerskega srednjega stanu." In tako je šlo nadalje. Protidokazov pač ni potreba, kajti vsakdo, ki količkaj ve o krščanstvu, je zadostno prepričan, kake bedarije je kvasil ogerski minister ia notranje stvari.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. januvarija.
(Avdijenca.) Deželnega predsednika bar. Heina je dne 20. t. m. sprejel nadvojvoda Oton v av-dijenc1.
(Mestni šolski okraji.) Ker so nekatere mestne šole prenapolnjene, razdelilo se bode mesto na 3 ali 4 okraje, ter določilo, katere šole smejo otroci obiskovati.
(Slovensko gledališče.) Da smo s svojo kritiko .sestra Barrison", ki nas je z njimi pretekli torek „presenečilo" naše gledišče, zadeli v črno, izpričava odgovor in zagovor včerajšnjega .Naroda". — Se v sredo prizual je „Narod", da so „sestre Barrison" pač samo za predpustni čas, in s tem priznal, da v obče za naše gledišče niso. Sinoči pa je napel že drugo struno. Kar se mu je zdelo dan poprej primerno „pač samo za predpustni čas", to včeraj že meritorično zagovarja. Ali je „Nar." tako razkošen, da ima dva glediška poročevalca, ki mu vsak drugače poročata ? Ne zdi se uam verjetno. Pač pa smo v „Laib. Ztg." v sredo čitali deloma dobesedno tako kritiko, kakoršno je zvečer istega dne prijavil tudi „Nar." Pa če je tudi morda „Laib. Ztg." s svojim: „Wohl nur eiue Coucession der Faschingszeii," speljala „Nar." na led, bi le-ta vender moral ostati si vsaj dosleden — tudi tedaj, ako se z našim mnenjem vjema tudi mnenje „Laib. Ztg." in slučajno tudi — „Narodovo". Toda kaj, ko ui vsa-komu dano — ostati stbi dosleden. Včerajšui „Nar." kar prekipeva „decentnosti" , „spodobnosti" in nedolžnosti", ki jih je kar čez noč našel v „sestrah Barrison". — Meni celo, da bi se nad njimi ne izpodtikali niti bogoslovci, niti Alojziieviščniki, niti Uršulinke ! R-s, Uršulinke po Govekarjevem receptu sigurno ne! Sicer pa nismo govorili o besedilu kupletov, — ker to je pri takih stvareh postransko —, ampak o kostumih ter načinu predstavljanja. Ako se pa to „Nar." vidi „decentno in „nedolžno*, potem ima pač svoje pojme o „deceutnosti", za koje ga baš toliko zavidamo, kakor za njegovo preudarljeno doslednost. Ako se mu po takih ali pa „še bolj decentnih" prizorih sline cede, naj stopi za kulise ali pa naj se
popelje v Trst, in ž njim vs; ostali, ki imajo jed-nake želje. Občinstvu v obče pa, ki še ue pczna finega ukusa gizdalinskih glediških gourmaudov, zadostuje bkromnejša, a tem tečnejša hrana. — K sklepu še nekaj 1 „Narod" pravi, da je v Času „plesov, venčkov in katoliških balov* morala inten-danca skrbeti za kaj izrednega, pikantnega, česar do sedaj še ni bilo na našem odru, inače bi se gledišče v predpustnem času ne obranilo deficita. Po tem geslu bila bi ohranitev gledišča namen, predstave v njem pa sredstvo, ki temu namenu služijo. —- Mi smo doslej baš narobe sklepali in z nami vsi tisti, ki so si ohranili še trohico zdrave pameti. — Po našem mnenju so predstave namen in gledišče je sredstvo 1 Treba tedaj v prti vrsti na kvaliteto predstav jemati ozir in ne na glediško blagajnico. Ta pride še le v drugi vrsti v poštev. Ako intendanca ne razpolaga o dobrih igrah, ki bi se hkrati tudi reutirale, potem bi bilo dosledno, da se s predstavami preneha do ugodnejših, hvaležnejših časov. Nikakor pa ne gre, da se v takem slučaju občinstvo pita z nedostojnimi, pohujšljivimi predstavami, kakor jih je že v sredo načelno z nami vred obsojal tudi „Nar.". Tudi z ozirom na gledišče namen ne posvečuje sredstev. Ako bi bil „Narod" še je-jedenkrat prečital svoje „adveutne" prid ge, ki nam jih je v družbi z .Učit. Tov." delal o tem predmetu, potem bi se ne bil tako vrezal 1 Torej tudi v tem oziru si ostanimo dosledni! Ako si „Narod" še ni na čistem, pripravljeni smo, o tej zadevi še nadalje diskutirati.
(Mestna regulacija.) Ker se bode mesto sedanjega lesenega mesarskega mostu v Ljubljani zgradil železni cesarja Fran Josipa most, se bodo Res-ljeva cesta in Kopitarjeve ulice primerno zvišale.
(V bolnišnici) usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu je bilo minolo leto skupaj 677 bolnikov ; od teh je bilo ozdravljenih 466, zboljšanih 133, neozdravljenih 13, umrlo jih je 32, v oskrbovanju ostalo 33. Torej je bilo ozdravljenih 68 83 %, največ jih je umrlo vsled tuberkuloze. Vsota oskrbovalnih dnij vseh bolnikov znaša 11.661, na vsacega bolnika pride povprek 17-22 dneva, povprek se je oskrbovalo vsak dan 31-86 bolnikov, zob se je iz-drlo 1868. Po rojstvu je bilo 538 Kranjcev, 39 Hrvatov, 17 Štajercev, 16 Primorcev, 16 Italijanov, 4 Korošci, 4 Ogri itd. Operacij se je izvršilo 177; ozdravljenih je bilo od operiranih bolnikov 148, zboljšanih 11, 1 je umrl, 1 neozdravljen, 16 jih je ostalo. — Mi toplo priporočamo ta prekoristni zavod za Dolenjsko I
(Ie Metlike.) „Slov. Narod" od 16. t. m. je vendarle prinesel pojasnilo (?) glede „I. dolenjske posojilnice" v Metliki. Pa oni radovednež in zlobni dopisun (sit venia verbo 1) vkljub temu pojasnilu ne ve, zakaj so letos dividende tako majhne. Dopisnik pripoveduje sicer o celem prometu posojilnice, pohvali se menda celo, da so se pred leti obresti zui-žale (zakaj, tega seveda ne pove) ali ua naše vprašanje ne odgovori. Dobro vemo, zakaj ne. Torej še enkrat vprašamo — zakaj se bo letos izplačalo le po 3 oziroma po 5 gold. dividende, dočim se je lansko leto plačalo po 15 gold. ? Odkod ta „napredek" ? Naj se nam stvar pojasni od merodaj-nega mesta I Torej „ad rem" I
(Rudništvo na Kranjskem 1. 1894.) Iz poročila c. kr. kmetijskega ministerstva razvidimo, da je bilo imenovanega leta na Kranjskem 24 rudniških pod-vzetij. Kopali so : na 3 krajih rudo za živo srebro, 3 za železo, 1 za svinec, 1 za cink, 1 za mangan. Na 14 krajih so kopali rujavi in ua 1 črni premog. Rudarjev je bilo : 2277 delavcev, 95 delavk iu 94 mladoletnih, skupno 2466. Ponesrečilo se je 10 delavcev.
(Razpisana) je služba učitelja na Dobovcu. — Prošnje do 28. februvarija okrajnemu šolskemu svetu v Krškem.
*
* *
(Goriške novice.) V Gorici se pri podružničnem poštnem uradu v Gosposki ulici otvori tudi brzojavni urad. — Smrtna kosa je ugrabila lani goriškej nadškofi|i 11 duhovnikov. — Dekliško šolo pri uršu-linkah so zaprli radi nalezljive bolezni med učenkami. — Občina Trnovo pri Kobaridu imenovala je častnim članom grofa Marenzija, okr. glavarja v Tolminu. — V Biljah pri Gorici se otvori nov poštni urad. — Novo soduijsko poslopje v Kobaridu prično zidali letošnjo pomlad. Stalo bode sredi trga. — Cerkev na Dreženci je ukazalo glavarstvo zapreti, ker je nevarno, da se obok udere. Podprli so jo in
sedaj je zopet odprta. — V naših gorah dosedaj ue občutimo mraza, v četrtek pokazal se je prvi sneg v Gorici in okolici.
(Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) C. g. Jak. Kolednik, župnik na Hajdinji, je stopil v stalni pokoj, in je župnija Hajdinj razpisana do dnd 18. februvarija. — Župnijo Sv. Lovrenca na Bizeljskem je dobil č. g. Jan. Pavlič, kaplan v Pi-šecah, in bode dne 28. januvarija inštaliran. — Na Remšniku je umrl vpokojeni duhovnik, č. gosp. Val. Kranjc. Naj v miru počiva 1
(Iz Ljutomera.) Odbor političnega iu gospodarskega društva v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 24. januvarija ob 3. uri popoludne v gostilnici gospoda Vaupotiča zborovanje s sledečim vsporedom: 1. O državnem zboru poroča drž. poslanec gospod dr. Lav. Gregorec. 2. O deželnem zboru in o volitvah v peto kurijo, deželni posl. gosp. dr. Rosina. 3. Slučajnosti.
(V Konjicah) bo katoliško politiCno društvo v nedeljo, dne 31. januvarija slavilo 26. obletnico svojega obstanka. Državni poslanec, g. prof. Robič, bo pri tej priliki svojim volilcem poročal o zadnjih dogodkih na Dunaju.
(Socijalni demokrati) šaleške doline so imeli « nedeljo, dne 17. januvarija pri gospodu Raku v Velenju ljudski shod, ki ga je sklical Franc Ropaš iz Celja, kateri je tudi govoril o prihodnji državno-zborski volitvi, o delavski stranki in o socijalni demokraciji in grdo napadal našo narodnost, vero in duhovščino. Odgovarjal mu je in pojasnjeval načela socijalnih demokratov in katoliških delavcev šmar-tinski gospod kaplan. — Svoj volilni oklic so socijalni demokrati tudi v šaleški dolini v mnogih iz-tisih raztrosili, seveda protipostavno, zato po noči. Pa kdor ga je dobil, ga je raztrgal. Saj pa te surove žlobudre ni skoraj mogoče umeti.
(Dvoboj s klobasami.) Znani Pasteur in pa Pavel pl. Cassagnac sprla sta se necega dne do dobra. Zadnji je celo mislil, da zahteva njegovo razžaljenje prelivanje krvi. Zato pošlje Pasteurju dve priči, ki dobite profesorja ravno v laboratoriju, koder se je bavil s preiskovanjem trihin. Vedel je takoj, kaj te dve priči pomenite, in vpraša zato : .Kaj ne, da imam jaz kot pozvani pravico voliti orožje ?" — „Gotovo," glasi se odgovor. — „Dobro tedaj," pravi Pasteur in stže po dveh klobasah, ki ste bile na videz popolnoma jednaki : „V jedni teh klobas so trihinje, a v drugi niso, pa tega ne more nikdo poznati in zato nesite te klobasi vašemu gospodu, naj si jedno izvoli, drugo pa bom jaz pojedel !" — Ko je Cassaguac to slišal, je hvaležno dvoboj odklonil.
(Pri brivcu.) „Brivec, zakaj pa Vi vedno take grezovitne dogodke pripovedujete, kadar me stri-žete?" — „To je pač jasno, potem Vam zlezejo lasje kvišku iu jaz jih ložje strižem".
Društva.
(Prostori slovenskega katol. delavskega društva) se nahajajo od danes nadalje v Florijanskih ulicah št. 18 v pritličju.
(Vabilo k predpustni veselici) katero priredi slov. katol. delavsko pevsko društvo „Zvon" dne 23. januvarija t. I. ob l/t8. zvečer v prostorih „Starega strel šča" z nastopnim vsporedom : 1. Prolog. 2. Miletič : „Tamburica", koračnica (,Zvezda'). 3. Feriaučič: „Zvonu", (poje zbor). 4. Mayer : „Hrvatsko narodno kolo" (,Zvezda') 5. Volarič : „Slovenski svet ti si krasan", (zbor). 6. Bartl: „Sto čutiš", pesem (.Zvezda'). 7. Hudovernik : „Naša zvezda", (zbor). 8. Knitl: „Sabljenka", mazurka ( Zvezda1). 9. R har: „Savica", čveterospev. 10. Pl. Zajc-Gutschy : „Nočni stražari", fantazija (,Zvezda'). 11. Aljaž: „Triglav", (zbor). 12. Vesely: „Vse mine", kvintet (.Zvezda'). 13. Jenko: „Morje", (zbor). 14. Prosta zabava. — Tamburaške točke proizvaja tamburaški klub „Zvezda". Godbo pri prosti zabavi oskrbuje slavna domžalska godba pod vodstvom g. Bitscha. Vstopnina za ude kršč.-soc. organizacije in njihove družine za osebo 20 kr.. za ne-ude za osebo 40 kr., družinska vstopnica treh oseb 1 gld. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Pri občnem zboru delniškega društva I. „Narodni dom" v Rudolfove m) 15. januvarija 1897 vzelo se je letno sporočilo ua znanje ter se je odobril račun za leto 1896: V dohodkih s 470 gld. 83l/, kr., v stroških 424 gld. 297, kr-. e čistim prebitkom 46 gld. 34 kr. Stan premoženja: V imetji 10.731 gld. 67 kr., v dolž-uostih 10.256 gld. 03 kr. in reservni fond s 1138 gld. 13 kr. Sklenilo se je od prebitka: Prenesti na uovi račuu 6 gld. 34 kr., darovati društva narodna č.talnica za popravo poslopja 20 gld., možki ped-
družnici „Sv. Cirila in Metod»" prispevek 5 gld. in društvu .Narodni dom" v Ljubljani prispevek 5 gld., skupaj 46 gld. 34 kr. Odbor se je pooblastil iz dohodkov leta 1897 dati posojila 200 gld., društvu „Čitalnica" za nakup novih svetilnic iu nove oprave in hranilno knjižico št. 1280 s 170 gld. založiti v reservni fond, da se poravna zaostanek iz I. 1890 do 1895 in delničarjem izplača na kupou 18. dec.
1896	— 3% dhidenda. Konečno so bili izvoljeni za pregledniKe računa: G. Valentin Oblak, g. dr. Josip Marinko in g. Karol Kune.
(Čitalnica v Brežicah) vabi na koncert vojaške godbe c. in kr. pešpolka nadvojvode Leopold št. 53. iz Zagreba, katerega priredi dne 2. februarja
1897	v „Narodnem domu". — Vspored : 1. Titi: „Slovanska ouvertura". 2. Zaje: „Večer na Savi".
3.	Ronbandi : „Alta stella coufidente", romanca.
4.	Titi: „Serenada" za flavto in celo. 5. Ipavic: „Domovina", duet. 6. Leipold : „Venec Slovanskih pesmi«, — Po koncertu prosta zabava in ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za osebo 1 gld., za obitelj 2 gld.
fV izvanrednem občnem zboru p o d p o r n e g a d r u š t v a z a s 1 o v e n s k e v i -sokošolce na Dunaju) bil je na predlog msgra. Pr. Jančarja predsednikom izvoljen dosedanji podpredsednik gospod Jakob Pukl; v odbor sta bila izvoljena gg. dr. Janko P a j k , c. kr. profesor na Pranjo Josipovi gimnaziji, odbor nikom, in Anton Deles, c. kr. podtajnik v trgovinskem ministerstvu. Tudi ta volitev vršila se je per acclamstionem.
Telegrami.
Dunaj, 22. januvarija. Poslanska zbornica je razpravljala danes o nekaterih predlogih glede podpore vsled uira prizadetim krajem. (Seja traje dalje.)
Dunaj, 22. januvarija. (Poslanska zbornica.) Ko je zbornica rešila vse točke dnevnega reda, je imel predsednik Chlumecky daljši govor, v katerem je opozarjal na delovanje poslanske zbornice v potekli legis-lativni dobi ter omenjal posebno vseh važnih zakonov in sklepov. Z besedo zahvale na vlado in zbornioo in udanostno izjavo na cesarja, katero je poslušala zbornica stoje, je zaključil predsednik zadnjo sejo. V ime zbornice se je zahvalil predsedniku poslanec Javorski za strogo objektivno postopanje.
Dunaj, 22. januvarija. Poljedelski odsek je vsprejel resolucijo, v kateri se vlada poživlja, da popolno odpravi diferenčno igro ter dopušča le termino-kupčijo z efektivnim blagom.
Dunaj, 22. jan. Ker je vsprejel deželni zbor predlog, naj se pokristijani stenografska pisarna, so ostavili včeraj delo vsi sedanji židovski stenografi.
Dunaj, 22. januvarija. Razni listi poročajo iz Prage: Policija je prišla na sle.d tajni zaroti pod imenom „revolucionarna Cehija" z narodno-radikalnim in mejnarodno-revolu-cijonarnim programom. Člani so večjidel vajenci, nadalje je nekaj pomočnikov ter tudi nekaj žensk. Pri njih so zasačili meče, samokrese, razno strelivo ter razne anarhistiške spise. Dosedaj so prijeli sedem oseb.
Budimpeita, 22. januvarija. Ogerski korrespondenčni urad javlja iz Anine: Stav-kujoči delavci so se sprli z orožniki in vojaki. V boju je bilo ubitih 9, težko ranjenih pa 11 delavcev. Pričakuje se nadaljna vojaška pomoč. Položaj je zelo resen. Bati se
je, da ostavijo delo tudi delavci v Rešici. Na javnih poslopjih so provzročili stavkujoči delavci veliko škodo.
Draždane, 22. januvarija. Grof Goluhovski je odpotoval na Dunaj zvečer ob deveti uri 35 minut.
Berolin, 22. jan. V zadnji seji poslanske zbornice je interpeloval jeden poljskih poslancev radi razpusta javnih shodov, na katerih se je govorilo poljski.
Rim, 22. jan. Sv. Oče je vsprejel včeraj večje število italijanskih plemičev, katerim se je zahvalil, da so še ostali zvesti tradicijam svojih prednikov, iz katerih srede je izšlo mnogo papežev. — Sv. oče se počuti prav dobro.
Rim, 22. januvarija. Včeraj se je objavil kraljev dekret, s katerim se prekine prvo zasedanje 19. legislativne dobe za nedoločen čas. V svrho zopetne otvoritve oziroma raz-puščenja je potreba torej novega odloka, ki se pa po poročilu raznih listov pričakuje v najkrajšem času.
Pariz, 22. januvarija. Socijalistični poslanec Rouanet je predlagal v poslanski zbornici, naj se cerkvi Sacre Coeur v Monte-martre odtegne dosedanja določba. Nujnost predloga se je odklonila s 832 proti 196 glasovom.
London, 22. januvarija. Zgornja zbornica je prekinila zborovanje do 28. t. m.
London, 22. januvarija. „Reut. Office" poroča iz Calcutte: O kugi v Bombayu je doposlala komisija angleški vladi obširno poročilo, v katerem slika položaj kot zelo resen.
Z» Ml»lbotxB.e
bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je
ieleznato vino lekarja Plccolija v Ljubljani (Dunajska cesta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld.. pet pol literskih steklenic gld. 4'50. (122 50—47) 2
IJmrll so:
20. januvarija. Marija Birtič, posestnika žena, 71 let, Hradeckega Vas 3, ostarelost. — Jožefa Galjot, šivilj», 20 let, Dunajska cesta 35, jetika.
V deželni bolnišnici:
IS. januvarija. Regina Kočar, železolivarja hči, 23 let, bronehitis capillaris. — Franc Prol, ubožec, 75 let, ostarelost.
19. januvarija. Franc Iblančič, dninar, 26 let, tuber-culosie univ.
Tujci.
20. januvarija.
Pri Mcnu. Werner, List, Kunerth iz Gradca. — Rehak, Wlah, Fiirst, Tisehler, Geisel, Bing in Epstein z Dunaja. — Scarpa z Reke. — Wittkopf iz Lipskega. — Černe iz Tomaja. — Hofbauer iz Oseka. — Muba iz Loke.
Pri Maliču: Weinberger, Leidelmeier, Rafael, Fanti, Tandler, Sander, Loebl, Furnkery, Singer, Kralek, Poppovič, Konigetein z Dunaja. — Debellich iz Trsta. — Valentini in Benatti iz Kopra.
Pri TAoydu: Kuntarič iz Kostanjevice.
Pri bavarskem dvoru: Beniger iz Ilir. Bistrice. — Brandt iz Škofje Loke. — Ltiwy z Dunaja. — Kunplesch is Celovca.
Meteorologidno porodilo.
S a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	JS n * " M a ■g J B a*. * >
21	9. i zvečer	726 8	-1-2	Jsl. jvzh.	oblačno	3-6 sneg
22	7. zjutraj 2. popol.	727 6 722 3	-15 04	sr. jzah. breiv.	oblačno sneg	
Srednja včerajšnja temperatura malom.
-2 0°, za 0'3° nad nor-
V najem se d& stara, dobro obiskovana
81,1 fflj,-*»' т h mm
z vsemi prostori in dvema hlevoma za konje. Gostilna je na prav pripravnem, lepem kraju.
Več pove posestnica Evgenija Frohlich v Tržiču št. 157, Gorenjsko.	6з з-i
V"	50 6-2
Živinsko sol
(državna cena 5 gld. za 100 klg. v c. kr. solnici)
preskrbuje proti zmerni odškodnini za sode, vreče in pošiljanje tvrdka
Andrej Jud,
komisij o neka trgovina za sol v Ebensee, Gor. Avstrijsko.
Pošilja se na katerokoli postajo v večjih ali manjših množinah po določenih cenah franko.
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prani sirup raztaplja »le», upokojuje kašelj, pomanjinje pfit, daje »last do Jedi, pospeftuje prebavljanje in redllnost, telo Јаб1 in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj.
Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več 113 4	za zavijanje.	668 20—10
K vari In' 8varimo pred p°-
OVaillU. naredbami, ki se pojavljaio pod jednakimi ali podob-oimi ime li, a so vendar po svoji sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od našega origi-nalnega 26 let obstoječega pod-"j fosfornasto kislega apneno-ieleznega sirupa. Zahteva naj te torej vselej izredno Herbabny-Jev apneno- ieleznl sirup. Pazi naj le tudi na to, da Je zraven stoječa oblaatveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenici in prosimo, ne dajte «e zapeljati niti z nitjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe!
Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkeit"
VII/l, Kaiserstrasse 78 in 75. Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah.
jESHSHSHSHSHSg
Uradne in trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA [
v Ljubljani.
Velika 50 krajcarska loterija y Inomostu. I	eL
--------1 nepreklicno 20. febr.
22 6
(134) 1)
102;
s?
7Б AAA kron t gotovini
M "ЧшЈжЧш^Ш^Ш z 8«°/o Odbitkom. Srečke & AO kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.
Dunajska borza.
Dni 22. januvarija.
Skupni drlavni dolg т notah.....
Skupni državni dolg v srebrn ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemlki drl. bankovci za 100 m.nem.dri. velj,
80 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
C. kr. cekini...........
101 gld. 95 kr.
102		05	•
123		15	
101		20	
122		25	
99		65	л
958		—	*
374		—	•
119		80	
58		75	m
11		74	
9		52	m
45		25	
5	n	66	m
Dni 21. januvarija.
4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	146 gld.	50	kr.
5* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	.	75	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........188	.	50	.
4 % zadoltnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	,	15	.
Tišine srečke 4%, 100 gld..............140	.	75	.
Dunavske vravnavne srečke 5% . . . .	128	,	50	.
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	80	„
Posojilo goriškega mesta.......112	.	—	.
i% kranjsko deželno posojilo..........98	,	85	,
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4 %	99	„	60	.
Prijoritetne obveznice driavne železnice. .	225	.	—	.
„ , južne ielezniee 3% .	177	,	45	.
. , južne železnice 6% .	128 .	25	.
dolenjskih Ieleznic 4%	99 .	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld. —	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	146	„	—	,
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	,	—	.
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	.	—	,
Salmove srečke, 40 gld........71	,	—	.
St. Genćis srečke, 40 gld.......75	.	—	t>
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.	—	»
Ljubljanske srečke..................23	,	50	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	157	.	50
Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v.	3475	.	—	.
Akcije tržaflkega Lloyda, 500 gld. ...	416	.	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . ,	91	,	25	..
Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba .	97	»	—	.
Montanaka družba avstr. plan.....88	.	15	,
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	163	,	50	.
Papirnih rubljev 100 ................127	„	25	.
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj« za zgube pri ireb&njlh, pri izžrebanja najmanjšega dobitk*. K ■ 1 a n t n a izvršitev naroill na boni.

Menjarnicna delniška družba
ЛБВСГВ
Wollzeili it. 10 Dunaj, «ariahilfiritram 74 B.
66
Pojasnilav vseh gospodarskih in Inaninlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoljskili vridnestaih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega ibresiovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, 'Vi