Naročnina Dnevno Izdaja zo državo SHS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno Z40 Din za inozemstvo mesečvo 35 Din nedeljska Izdalo celole no v Jugo-»lnvljl 80 Din, za Inozemstvo 100 D S iedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp. petlt-vrsla mali oglasi po 1 so ln2I),veC|locjlnsl nad 45 mm viSIno po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v urednlškpmdclu vrstica po 10 Din □ Pri večjem o narožiiu popust Izide ob 4 zluli rtj razen pondeljKa ln dneva po praznlKu Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici St. 6 III Kolcoplsl se ne vračalo, nefranltlrana pfsma se ne sprejemalo - Uredništva telefon Ste v. SO, upravntStva Stev. 328 Poli/ičeu IM sza slovensJd narod Uprava /c vKopltarlevi ul.St.ti ^ Čekovni račun: L/ubllana Stev. 10.050 ln JO.349 xa lw.r-.rutc, Soio/euoSt.7563, Zagreb St. 39.011, Praoa ln Dunaj St. 24.797 Nikdar! Dr. Gregor Žerjav je poslal »Jutru« sla-vospev »avtonomija pokopana«. Njemu ne gre sicer za avtonomijo in vesel bi bil, če bi izginila iz programa Slovenske ljudske stranke, a porabiti hoče gospod Žerjav to priložnost, da bi »škodo prizadeto Slovencem i kmetu i delavstvu i obrtniku i trgovcu, kakor nameščencu« naprtil SLS. Naša gospodarska in finančna politika je na tleh. Na tleh je zlasti narodno gospodarstvo Slovenije. Kmet je v dolgovih, delavec brez kruha, tovarne stoje, v trgovini rastejo k o n -kurzi kot gobe po dežju. To p o -gubonosno politiko je začela in začrtala vlada PPŽ, izvajali pa so jo režimi RR v zadnjih dveh letih. SLS je bila proti vsem vladam, ki so upropaščale naše gospodarstvo v najstrožji in lajodločnejši opoziciji. Njena parlamentarni, delegacija, majhna po številu, a najvplivnejša po neugnani iniciativnosti in delavnosti je zbirala okoli sebe vse opozicionalne stranke — razen SDS, ki nikdar ni pokazala resnega opozicionalnega stališča —1 da so z združenimi močmi ovirale uničevalno delo raznih vlad, zlasti pa neprestano opozarjala, naj vlade nehajo izmozgavati Slovenijo, ki je itak prišla že ob vse. Danes ponujajo SLS vstop v vlado. SLS je v svoji zadnji resoluciji povdarila, da je danes gospodarska rešitev države prva in najvažnejša zadeva. Da je temu tako, da ima SLS prav, to dokazuje soglasni odmev vse javnosti v državi, ki je resolucijo SLS pozdravilo kot svarilen glas ob pravem času in na pravem mestu. Le časopisje extremno centralističnih strank, ki nosijo vso odgovornost za državno gospodarsko nesrečo, je svarilo SLS sprejelo z neiskrenostjo. Od tedaj, ko je bila proglašena resolucija SLS, se piše o vstopu naše stranice v vlado in od tedaj piša »Jutrovsko«, pa tudi del belgrajskega časopisja o kapitulaciji SLS. V tem časopisju krožijo tudi vesti in govorice o nekakih pogojih, ki jih mora izpolniti SLS ob vstopu. Povdarili smo že pa še ponavljamo: Od-ločno smo se zavarovali, da ne nosimo nobene odgovornosti za katastrofalne posledice centralistične gospodarske politike. Tudi atoma odgovornosti za grehe PPinRRvlad noče prevzeti SLS tudi za slučaj sodelovanja v kaki vladi. Nikdar SLS ne bo podpisala takozvatnega julijskega sporazuma, ki gaje Pašič diktiral Radiču v ječi. Nikoli SLS n e bo stopila v nobeno vlado, v kateri bi morala nositi odgovornost,ne bi pa imela možnosti, da izvojuje Sloveniji izboljšanja. Država je v veliki stiski. Zavedamo se, da ji je potrebna močna vlada, ki bo slonela na zaupanju vseh treh narodov, da bo mogoče rešiti naš zunanje politični prestiž in oteti nas gospodarske propasti. Take vlade pa ne bodo ustvarile nobene intrige, tudi ne diktati; če hočejo odločilni činiteiji složnega dela, morajo pred vsem hoteti iskren spora, z u m in opustiti vse zahteve, ki žalijo čuv-stva posameznih narodov. Če hoče sedanja vladna večina sodelovanja Slovencev, mora računati z nami takimi, kakršni smo in z vsemi našimi težnjami in zahtevami. Mi smo leta 1921 napovedali, da bo hege-monjstiono-centralistična politika upropastila ne samo Slovenijo, da bo uničila tudi v celi državi red in blagostanje. Naša napoved se uresničuje, s tem raste m o c našega programa in raste naša odporna sila. Vemo, da moramo zmagati. Naj se ne varajo naši nasprotniki, mi s m o vzdržali in bomo vzdržali, dokler ne bo vse države prepojila misel in prepričanje, da je treba Slovence priznati kot bistven činitelj v tej državi in jim dati, kar zahtevajo. Svojih p r o g r a m n i h zahtev naš narod ne bo pokopal, pokopal pa bo svoje izdajavce, ki s strastno škodoželjnostjo čakajo, kedaj bi mogli proglasiti našo narodno smrt. SLS vztraja rca svojem stališču. NOBENEGA GOVORA 0 KAKIH POGOJIH. — TE VESTI RAZNAŠAJO INTRIGANTI. UZUNOVIČ 0 POGOJIH, KI NAJ BI SE STAVILI SLS, NIC NE VE. Belgrad, 29. oktobra. (Izv.) Narodna skupščina je danes preložila svoje seje do srede. Večina poslancev je odšla domov. Kljub temu se misli, da dnevi, dokler ne bo zborovala skupščina, ne bodo potekli v običajnem miru, marveč da je pričakovati živahnega zakulisnega delovanja. Radikali ludi zatrjujejo, da bo g. Pašič do pondeljka sklical sejo svojega kluba in da bodo na tej seji padle važne odločitve. Javnost stoji pod vtiso.ni, da se pripravljajo važne spremembe. Težavno stanje izkoriščajo znani intriganti, ki so v vseli tal Snih položajih vedno na delu. Kot cilj vseh intrig so to pot izbrali SLS. Vesti, ki so jih zadnje čase prinašali listi o eventuelnem vstopu SLS v vlado, so tem intriganlom prav prišle. Na raičun SLS spuščajo v javnost najbolj fantastične vesti. Fantazije o pogojih. Vse vesti so brez vsake stvarne podlage. Predvsem že slonijo na popolnoma lažnivem temelju. Ponovno smo žo ugotovili, da ni bilo nobenih morodajnih pogajanj za vstop SLS. Zato so vse fantazijo o nekakšnih pogojih, ki da so se stavili Slovenski ljudski stranki in ki jih je baje po teh vesteh tudi sprejela, absolutno neresnične. Slovenska ljudska stranka in njoni poslanci v parlamentu slejkoprej vztrajajo na svojem stališču in se odločno borijo za pravico svojega naroda, in ne zamudo nobeno priliko, da r.e bi vedno in povsod na-glašali tega svojega stališča. Zanimive vesti so prinesli nekateri časopisi o novih pogojih Slovenski ljudski stranki. Radi informacije prinašamo naši javnosti tudi to poročilo, da bo videla, kako se fabri-cirajo v Belgradu takšne race: »Danes se je vršila seja radikalnih ministrov, na kateri se je govorilo o političnem položaju. Kakor radikalni prvaki zagotavljajo, se med radikali in dr. Korošcem še ni doseglo popolno soglasje, četudi je prišlo že do velikega zbližanja. Radikali so mnenja, da izjava g. dr. Korošca, da on de facto in de iure priznava vidovdansko uslavo, ni dovoljna odpoved strankarskim in avtonomističnim težnjam SLS. Po mišljenju radikalov ni zadosti reči, priznavamo ustavo, ker je ustava pozitiven temeljni državni zakon. Zato je potrebno naglasiti, da se g. dr. Korošec strinja z načelom in duhom te ustave. Na ta način naj se odstrani tudi vsak sum, da smatra skupina g. dr. Korošca revizijo ustave kot akt državno -pravnega značaja. Radikali zahtevajo od skupine g. dr. Korošca, da takšno razumevanje pristajanja na vidovdansko ustavo manifestira ob priliki tudi v narodni skupščini. V tem obstojajo navodila, po katerih se bo ravnal g. dr. Srskič pri bodočih pogajanjih z g. dr. Korošcem.« Ta vest je predvsem demantiranje vseh tistih trditev, ki jih posebno sam. demokrati spuščajo v javnost, češ da je Slovenska ljudska stranka izdala svoj program. Belgrajsko javno mnenje drugače gleda na to stvar. Sicer pa je ta vest obenem potrdilo dejstva, da med radikali ni soglasja. Mišljenje g. Uzunoviča. Slično mišljenje nekaterih ministrov nikakor ni mišljenje predsednika vlade in njegovih vladnih sodelavcev. Vaš dopisnik je imel zvečer priliko, da se je razgovarjal s predsednikom vlade g. Uzunovičem. Pri tej priliki ga je vprašal, ali te vesti odgovarjajo njegovemu razpoloženju in razpoloženju vlade. G. predsednik je dejal, da za to vest niti slišal ni. Nato ' je vaš dopisnik dejal: s Po časopisnih vesteh ste vendar na snoč-njem restanku o tem razpravljali?« Predsednik g. Uzunovič: »Taman čemo nešto lakvoga da zaključujemo.« VPRAŠANJE NA FINANČNEGA MINISTRA. Belgrad, 29. okt. (Izv.) Načelnik Jugosl. kluba g. dr. Anion Korošec je vložil na finančnega ministra vprašanje, v katerem zahteva, da se davčne ugodnosti za nove stavbe podaljšajo do uveljavljenja zakona o neposrednih iai es DRŽAVNI RIBOLOV. - BILANCE IN POROČILA DRŽAVNIH PODJETIJ PODPORO ZA POPLAVLJENCE V SLOVENIJI. KAJ JE S Belgrad, 29. oktobra (Izv.) Na seji finančnega odbora se je prečiialo poročilo ministra za kmetijstvo o državnem ribolovu na Ohridskem, Prespanskem in Dojranskem jezeru, ki jih je dala država v najem. Ker je bilo to poročilo zelo pomanjkljivo in ni nudilo pregleda niti o dohodkih, nili o cenah rib, ga je fin. odbor vrnil ministru, da mu da pregledno, stvarno in izčrpno poročilo. Državna svilama v Pančcvu. Nadalje se je na seji prečitalo pismeno poročilo ravnatelja državne tovarne za svilo v Pančevu, iz katerega je bilo posneti, da je iudi to podjetje pasivno, iu da čakajo fin. odbor velike in težke naloge, da napravi red v tem državnem podjetju. Bilanca Brodarskega sindikata. Ravnateljstvo za rečno plovbo je predložilo bilanco Brodarskega sindikata za 1. 1925., ki je nepregledna. Finančni odbor je ugotovil, da mora dobiti boljša poročila o finančnem davkih. V vprašanju opozarja na žalostno stanovanjsko razmero v Ljubljani in poudarja, da se bo gradbena podjetnost znatno okrepila, ako se bodo dovolile znatne davčne olajšave za nove stavbe. stanju rečne plovbe, nego je to mogoče posneti iz slabo sestavljene bilance. Zato je odbor soglasno sklenil, da se pozove komisar železniškega ministrstva v upravi rečne plovbe, da poda odboru izčrpno in stvarno poročilo ter da naj četvero članov fin. odbora pregleda dela v ravnateljstvu za rečno plovbo, ki je svoje-časno predložil finančnemu odboru očividno prerožnato sliko donosnosti rečne plovbe. Posl. Smcdoj za podporo poplavljcncem. Končno je posl. Franc Smodej vprašal predsednika finanč. odbora, zakaj ni dal na j dnevni red zakonskega predloga o pomoči za poplavljence v Sloveniji, katerega nujnost je skupščina sicer odklonila, toda vsled povodnji nastala škoda zahteva nujno pomoč, sicer bo škoda nepopravljiva. Predsednik dr. Radonjič je odgovoril, da je zakonski predlog poslal kmetijskemu ministru in da je ministrski svet določil njemu neznano vsoto za poplavljence. Nato se je seja zaključila in prihodnja bo v sredo, 3. novembra. Nestalnost železničarjev vendar sprejeta. SEJA ODBORA ZA SPREMEMBO ČL. 205. — JUGOSLOV. KLUB ODLOČNO PROTI NESTALNOSTI iN PREMESTITVAM. — POSEBNO MIŠLJENJE JUGOSLOV. KLUBA. Belgrad, 29. oktobra. (Izv.) Danes je od- I nesigurnega? Po kaki meri hočete tehtati nc- bor za spremembo čl. 205. zakona o državnem prometnem osebju razpravljal o predlogu prometnega ministra g. Vase Jovano-viča, da sc nestalnost železničarskega osebja podaljša še za tri leta. G. minister jc naglasi!, da zahteva nestalnost radi tega, da bi mogla vlada nesigurno osebje s severne meje (medklic poslanca Zebota: »Koga smatrate za zanesljivost?«) premestiti v južne kraje, in da izvrši reorganizacijo prometne službe. K temu načrtu so govorili poslanci Žebot, Popovič, Vujič, Agatonovič, Kurbegovič, ki so govorili proti, za so pa govorili Zivoiino-vič, Leovac, Akscnlijevic, Leonšič, Kojič in radičevcc Čižck, Poslanec Žebot za železničarje. Poslancc Žebot je poudarjal, da ni nobe« ne potrebe, da bi se železničarstvo razburjalo in državi prizadevala škoda. Država bo oškodovana. Nezadovoljnost se razširja na vse stroke. Številne nesreče, ki sc dogajajo v zadnjem času, so posledico nereda v železniški službi. Poslanec svari pred premeščanjem na jug. Vemo, da je bivši minister Popovič, samostojni demokrat, 1. 1923. pričel s številnimi premestitvami na podlagi denuncijacij. Iz tega je nastal velik kaos. Poslanec Žebot svari, da bi minister nadaljeval delo samostojnega demokrata Popoviča. Promet''bo le tedaj dober, če sc železniško osebje nc bo šikaniralo. Bodite pravični! Poslanec izjavlja, da bo Ju-, goslovanski klub glasoval proti. Radikal Leovac pravi, da sc morajo stro« jevodje in kurjači premestiti iz enega ravnateljstva v drugo, S tem boste napravili pro-. met še bolj nesiguren. Kdo bo plačeval stroi ške za selitev družin. Cinizem poslancev vladne večine. Poslanec Leovac pravi, da se morajo že« lezničarjem ukiniti vse ugodnosti, ki jih imajo. Kosta Majkič pravi, da se morajo iz službo odpustiti vsi protidržavni elementi. Radičevec Čižek je v imenu stranke izjavil: Dobro je, da se premestijo vsi tisti železničarji, ki niso sigurni patrioti. Odpustiti je treba mnogo železničarjev in promet bo boljši. Radičevci bodo glasovali za podaljšanje nestalnosti. Radikal Kojič izjavlja, da se državnim uslužbcn-ccm ne sme dati stalnost z zakonom. Izjavljal »Poleg dobrih je mnogo takih, ki so barabe. Četudi sem dobil depešo, da naj glasujem proti nestalnosti, bom glasoval za podaljšanje za tri leta.« Nestalnost železničarjev sprejeta. Pri glasovanju je bil predlog sprejet z 9 proti 5 glasovom. Za jc glasovalo 5 radikalov in 3 radičevci. Če bi radičevci nc glasovali, bi bil ministrov predlog propadel. Poslancc Žebot je prijavil v imenu Jugoslovanskega kluba posebno mišljenje. V plenumu narodna skupščine se bo ta predlog o nestalnosti ob< ravnaval najbrže 4. ali 5. novembra. Ss Belgrad, 29. oktobra. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad naš rimski poslanik Balugdžič. Bivanje tega znanega srbskega politika in osebnega pr jatelja kralja spravljajo nekateri krogi v zvezo s težavnim položajem v državi in z eventuelnimi bližnjimi spremembami. Kakor g. Aca Stanojevič, je tudi g. Balugdžič eden izmed izvenparlamentarnih činiteljev, ki pri vseh načelnili političnih ukrepih igrajo odločilno vlogo. Balugdžičeva odločilna vloga je znana izza reševanja krize l. 1924. Balugdžič je v teku današnjega dneva imel sesta" nek z zunanjim ministrom dr. Ninčieem. F' Belgrad, 29. okt. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je bila po dolgi debati sprejeta nujnost za zakon o dobrovoljcih. Nato je bil s 168 glasovi sprejet zakon o konvenciji, s katero se urejuje zračna plovba. Izvolil se je odbor za zakonski predlog o konvenciji z Romunijo o upravljanju nepremičnih pose-siev v obmejni coni. Od Jugoslov. kluba je v tem odboru posl. Franc Kremžar. Nato je bila seja zaključena in se vrši prihodnja v sredo, dne 3. novembra. Na dnevnem redu je poročilo fin. odbora o naknadnih kreditih za proračunsko leto 1926-27. KRALJ SE VRNE V BELGRAD. Belgrad, 29. okt. (Izv.) Za noooj se pri« čakuje kraljeva vrnitev v Belgrad. DR. KOROŠEC ODPOTOVAL V SLOVENIJO. Bolgrad, 29. okt. (Izv.) Načelnik SLS dr. Anton Korošec je daues odpotoval v Slovenijo. OSMA OBLETNICA OSVOBOJENJA V ZAGREBU. Zagreb, 29. oktobra. (Izv.) Danes sc jc praznovala tukaj osma obletnica osvobojenja. Ob tej priliki sc je vršila v stolnici zahvalna služba božja, kateri so prisostvovali predstavniki raznih oblasti. Na vseučilišču so predavanja odpadla, dočim je bilo v uradih praznovanje lc delno. Na srednjih šolah pa se jc vršil pouk kakor po navadi, kar jc povzročilo med tukajšnjim meščanstvom vclilčo nezadovoljnost. \ (Ciicačem. Spomnimo e« na potek raznih vladnih kriz v naši državi. Odkar imamo redno parlamentarno zastopstvo, izvoljeno in sestavljeno na podlagi centralistične ustave in ljudskega štetja iz leta 1910, imamo tudi eno gospodujoče politično stranko. Radikali imajo pod Pašičevim vodstvom in e svojimi notranjimi ministri vedno tako številen klub, da brez njih skoraj ni mogoča nobena večina. Ker pa radikali 6ami vladati vendarle ne morejo, so iskali vselej zaveznikov. Pribičevičevo krilo je že tedaj, ko je tvorilo le del Davidovičeve stranice, gnalo demokrate kot radikalni privesek v vlado za vsako ceno in »e vselej bojevalo tudi zato, da so bili njegovi mandatarji ministri. Brezpogojna 6ervilnost teh ljudi je šla tako daleč, da so zapustili demokratsko 6tranko ravno tedaj, ko bi mogla ugnati svojega starega nasprotnika — radikale — tako da bi bil potisnjen v opozicijo in bi demokratska stranka mogla dobiti državne vajeti v roke. Tedaj so se načrti Davidoviča in Marinkoviča razbili na izdajstvu kasnejših samostojnih demokratov, ki so za par portfeljev zapustili svojo lastno stranko, izdali njen program in šli v Pašičevo službo. To izdajstvo je delo samostojnih demokratov iz Slovenije. Tej kliki je senilnost in hinavstvo najznačilnejša lastnost. Včeraj smo pisali o pu-hlosti njenega nacionalnega programa. Ta program ni nič drugega kot plod suženjsko-Bervilne miselnosti in politike. Zerjavovci ali mladini niso sprejeli Pribičevičevega narodnega programa morda radi njega samega. Njim je ta program samo dobrodošlo sredstvo, da se z njim prilizujejo Srbom, da vzbude videz prijateljev srbskega naroda, prijateljev Belgrada, da so deležni vladne milosti, zato izpovedujejo edinstvo. Koliko iskrenosti in programne doslednosti je v tem edinstvu, kaže najlepše »Jutro«, odkar obstoja. Njegove kolone so vedno polne blatenja in denuncira-nja Slovencev. »Jutro* in SDS sta obrekla Slovence kot separatiste, egoiste, megalomane in protidržavne rovarje. Z doslednim ponavljanjem takih laži je »Jutro« zanetilo med mnogimi Srbi odpor, animoznost proti Sloveniji in Slovencem. Plod »Jutrovega« pisanja je dejstvo, da je med Slovenci in Srbi po 8 letih skupnega državnega življenja manj skupnih vezi kot ob nastanku naše države. To razdiralno propagando »Jutra« je podpirala še SDS s svojo politiko, ko je ščuvala k zapostavljanju in preobremenjevanju Slovenije. Ali je mar taka politika, politika edinstva? Za edinstvo, tudi za koristi državnega edinstva SDS ne gre. Osebna in strankarska korist, to je vrhovna smernica vseh njenih dejanj. Za ta cilj so zmožni »Jutrovci« vsega. Ni čuda torej, da je klika slovenskih mla-dinov gnala i demokratsko stranko i Pribičeviča v politiko brezpogojnega koritarstva. Zato smo vse!ej, kadar so se prijavili znaki slabosti v vladi, videli samostojne demokrate kot prve ponudnike za vstop. Pašiča se je SDS držala kot klop tudi še potem, ko je že ves radikalni klub zahteval, da se mora vlada znebiti saniostojno-demokratske nesreče; nič ni pomagalo, da je Pašič sam zahteval, naj samostojno demokratski ministri pobero svoja šila in kopita in izginejo. Ne, Pribičevič je Vztrajal, dokler ga Pašič ni vrgel čez plot. Jutrovci pa so šli v svoji servilnosti še dalje. Tudi potem, ko je bila SDS že v opoziciji, so bili oni vladi brezplačno na razpolago. Kadarkoli se je pojavil kale radikalni minister v Sloveniji, so SDSarji prežali, da ga ulove in se mu klanjajo. Tudi kot opozicional-na stramka ni SDS nikdar nastopila za koristi Slovenije. V zadnji proračunski razpravi samostojni demokrati tudi kot opozicionalci niso smatrali za pametno in prav, da bi nastopili za interese Slovenije, ker jim pač tega ne dovoljuje njihova dosledna servilnost. Jutrovci so pripravljeni vsak dan, da tudi Pribičeviča lapuste in so že opetovano skušali doseči vstop v radikalno stranko, imajo pa smolo, da jih tam predobro poznajo. Stranka, ki se je vedno in vselej prosta-Sko vsiljevala v vsako vlado, očita ponujanje in vsiljevanje SLS, ki jo ministrski predsednik in zastopniki obeh vladnih strank vabijo, pa noče o teh vabilih nič slišati, dokler nima Rigurnih jamstev, da « vstopom v vlado koristi slovenskemu narodu. Sedaj traja to stanje že moscc dni, pa SLS ni napravila niti koraka, ki bi se mogel tolmačiti kot ponujanje ali odmik od slovenskih zahtev, za katerih nveljavljenjc je prejela SLS mandat od svojih volivcev. SDS bi v takem položaju že stokrat ležala prod Uzunovičovci na trebuhu in »vladala«. Za koga lri bilo to »vladanje« dobro, Je seveda drugo vprašanje. SLS pa se zaveda svoje zgodovinske naloge kot politična voditeljica slovenskega naroda. Zato dostojanstveno odbija intrige in čaka da bo sila razmer na vsakdanjem življenju dokazala, da se v naši državi brez Slovencev vladati ne sme in ne more. Ponujala se zastopnica Slovencev ni in ne bo nikomur. Razvoj naše države vedno nujneje kaže, da je treba y notranji politiki uveljavljati načela, ki jih vsebuje program SLS in njen »stavni načrt. Zato SLS ni prav nič treba misliti na revizijo svojega programa, le najprimernejša sredstva je treba izbrati, da se ta program čim prej uresniči. Na Poljskem pripravljajo monarhijo. TAJINSTVENI SESTANKI PILSUDSKEGA S PLEMSTVOM. - USTANOVITEV SKUPNE KONSERVATIVNO-AGRARNE STRANKE. - RAZOČARANA LEVICA. - KANDIDATI ZA PRESTOL. Varšava, 29. oktobra. (Izv.) Uradno časopisje prikazuje sestanek Pilsudskega s knezom Radzivilom, znanim poljskim monarhi-stom, kot popolnoma nepolitičen dogodek. Toda govori, ki so se ob priliki tega sestanka držali v Nieczviezu nasprotujejo takemu prikazovanju tega sestanka od strani uradnega časopisja, ki je prvotno popolnoma zamolčalo tajinstveno potovanje Pilsudskega v Nieczviez. Vsi znaki poljske notranje politike kažejo, da gre za novo grupaoijo, za zvezo monarhističnega in konservativnega visokega plemstva s Pilsudskim. Varšava, 29. okt. (Izv.) Sestanek v Nieczviezu utegne biti dalekosežnega pomena za razvoj notranjepolitičnih razmer na Poljskem. Kot prva posledica tega sestanka se napoveduje v prvi polovici meseca novembra veliko zborovanje vseh agrarskih organizacij. Na dnevnem redu zborovanja naj bi bil razgovor o ustanovitvi velike konservativne stranke. Končni cilj teh krogov je vzpostava monarhije na Poljskem, in kot prva etapa na poti tega razvoja, naj bi se Pdlsudski podpiral kot močna avtoriteta in poosebljenje močne ekseku-■tivne oblasti. Varšava, 29. oktobra. (Izv.) Preorienta- ci^a politike Pilsudskega je zlasti presenetila nacionalne demokrate, katerim so pri volitvah bile na razpolago blagajne magnatov, ki so se sedaj postavili na stran Pilsudskega, na drugi strani pa je ta preorientacija hudo učinkovala na levičarje, ki so dosedaj gledali v Pilsud-skem svojega človeka. Za levičarje je mogoča samo dvojna pot: ali da se sprijaznijo s položajem in vgriznejo v kislo jabolko, ali pa da se podajo v najsrditejši boj s Pilsudskim. Ta drufja pot bi bila opasnejša, ker bi se pri prihodnjih volitvah znalo zgoditi, da bi jim Pilsudski odnesel znatno število glasov. Rim, 29. okt. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se z vztrajnostjo vzdržujejo vesti, da se na Poljskem pripravljajo tla monarhi-otičnemu režimu. Tukajšnje poljsko poslaništvo je sicer vse te in slične vesti demantira-lo, vendar pa so popoldanski časopisi objavili senaacionelno vest, da se je maršal Pilsudski ob priliki sestanka s knezom Radzivilom sporazumel s predstavniki monarhistično orientirane aristokracije v tem smislu, da se na PoPskem vzpostavi monarhija. Kot kandidata za kraljevski prestol se imenujeta knez Rad-zivil in maršal Pilsudski. ff V poljskem političnem življenju vlada velika negovost. Nikdo ne ve, koliko glasov ima za seboj vlada generala Pilsudskega. S tem večjo nestrpnostjo se pričakujejo prve seje Narodne skupščine (sejma), ki je sklicana na 29. oktober. Sejm bo predvsem razpravljal o proračunu za leto 1927., ki je ravno te dni izšel iz tiska. Ker obsega nad 800 strani, ga še ni bilo mogoče tako natančno pregledati, da bi se lahko izrekla kaka sodba o njem. V razvoju vsake države pomenja novi proračun začetek nove dobe. Proračun ni samo debela knjiga, ki se razdeli med poslance zato, da si najbolj izobraženi izmed njih belijo z njo glave. Ta knjiga globoko posega v življenje vseh milijonov državljanov. Državni proračun je najbolj resničen vladni program. Ne toliko iz besed ministrov, kakor iz tega, za kaj in kako se uporabi proračun, se spozna program, sposobnost, vestnost, politična morala in dobra ali slaba volja vlade. Proračun je eno izmed najvažnejših političnih dejanj. f Prav posebno velja to za Poljsko, ki zadnja leta trpi hudo gospodarsko krizo. Tako je n. pr. znašal primanjkljaj 1. 1924. celih 127 milijonov zlotih, leta 1925. pa so bili izdatki za 314 milijonov zlotih (= 1,915 milij. Din) večji ko dohodki, Koalicijska vlada je bila na dobrem potu, da ozdravi državne finance. Ko je prevzel finančno ministrstvo g. Zdziechow-ski v novembru 1. 1925., je znašal mesečni primanjkljaj 41 mil. zlotih. Vsled njegove sposobnosti in energije pa je znašal primanjkljaj v januariju 1926 že samo 21 milijonov, v februarju 10 milijonov, v marcu 9, a v aprilu pa je padel primanjklaj na 8 milijonov zlotih. Če ne bi Pilsudski izvršil revolucije in izročil vlade prof. dr. Bartlu, bi bil proračun že davno v ravnovesju. Narodni demokrat, bivši min. Zdziechow-ski, je imel 22. oktobra v Varšavi predavanje o proračunu, kjer je trdil, da se od majskega prevrata večajo izdatki, čeravno so levičarske socialistične stranke z gen. Pilsudslcim proglašale za cilj revolucije ravno ozdravljenje poljskega državnega gospodarstva. Gosp, Zdziechovvski jc ostro grajal vlado, ker podcenjuje verski čut Poljakov. Svoje predavanje je zaključil s trditvijo, da se ne more izreči zaupanje vladi, ki tako slabo gospodari in se ne ozira na narodno dušo, ki je katoliška. Potemtakem bo najmočnejša poljska stranka s 100 poslanci glasovala proti proračunu, ki znaša 1.899,252.571 zlotih (11 milijard 590 milijonov Din). Tudi krščanski demokrati (poljska LSI, ena izmed najvplivnejših in najmočnejših strank, obsoja v svojem časopisju sedanjo poljsko vlado zaradi njenih protiverskih teženj, ki se kažejo posebno v šolstvu. Jasnost pa bo prinesla v poljsko politično življenje šele vladna izjava novega ministrstva generala Pilsudskega. Ta vlada je v boljšem položaju zavoljo tega, ker je nezaposlenost padla od 360.000 v februarju na 206 tisoč v začetku oktobra, Vsled angleškega premogarskega štrajka pa se v veliki meri izvaža poljski premog. Poljski izvoz jc bil meseca septembra za 50,990.000 zlotih večji ko uvoz. A pri tem izboljšanju ima general Pilsudski pač prav malo zaslug. Usodno za kabinet gen. Pilsudskega je tudi dejstvo, da mu ncsocialistifrne stranke kljub njegovi moči ne morejo odpustiti majske revolucije. Bližnji dnevi pa bodo pokazali, kako bo, vsaj začasno, plavalo ministrstvo gen. Pilsudskega na površju med 34 strankami, ki so zastopane v poljskem sejmu. Pariz, 29. oktobra. (Izv.) Uradni list prinaša odlok, da sc bo locarnska pogodba objavila. Belgrad, 29. okt. (Izv.) Na današnji seji anketnega odbora se je nadaljevalo čitanje aktov o nakupu ameriškega blaga. Iz ali to v je rzvidno, da je bil 14. avgusta 1919., ko je bila druga vlada, tečaj dinarja napram dolarju zelo ugoden. 1 dolar je bil 10.30 Din, 100 frankov je bilo 150 Din. Nakup se je izvršil pod breduo ugodnimi pogoji. V 1. 1920. in 1921. se je z blagom zelo slabo ravnalo. Med akti so pritožbe, da blaga niso hoteli oddajati in da se je blago v skladiščih kvarilo in prenašalo iz skladišča v skladišče. L. 1920. je eden izmecl ministrov naslednikov g. dr. Korošca ustavil plačevanje celokupnega zaostanka ameriški družbi vsled nerednosti, ki so se dogajale pri oddajanju blaga, in ker se je blago kvarilo. Blago se je pozneje, ko je nastala velika razlika v tečaju med dolarjem in dinarjem, zelo podražilo. Brfand za Hahshuržane. London, 29. oktobra. (Izv.) Kakor javlja dopisnik »Daily Telegrapha«, namerava Briand sprožiti vprašanje restavracije Habsburžanov v Avstriji in na Madžarskem. Na ta način naj bi se zatrl vsak poizkus za priključitev Avstrije Nemčiji. Baje je Otonova kandidatura že propadla. Pač pa krožijo vesti o kandidaturi nadvojvode Albrechta, ki naj bi bil skupen vladar Madžarske in Avstrije. Ta akcija se bo mogla težko izvesti, ker sta Italija in Mala antanta proti restavraciji Habsbur-žanov. Sedlarska parlament Budimpešta, 29. oktobra, (Izv.) Ker je opozicija izjavila, da bo poslala v debato o zakonskem predlogu za ustanovitev zgornje zbornice le še malo govornikov, jc bil na današnji seji umaknjen včeraj stavljen predlog, da se parlamentarne seje odgodijo. Računa se, da bo debata o zgornji zbornici do srede novembra zaključena. Tudi na današnji seji parlamenta je prišlo do živahnih in razburljivih scen, zlasti pa med govorom vladnega poslanca Jurija v. Lukasza, ki je izjavil, da bi po vzpostavitvi dvozborničnega parlamentarnega sistema kaj hitro sledila tudi vzposViva kraljeve oblasti. (Vpitje na levici; medklic: Kdo naj bi bil kralj?) Rudarska stavka r*a Angleškem London, 29. okt. (Izv.) V zadnjem času se trdovratno vzdržujejo vesti o novi posredovalni akciji med lastniki rudnikov in rudarji. Kot posredovalci se imenujejo Lord Derby, Lord Londonderiy in guverner angleške banke Norman. Lord Churchill je izjavil, da ni mogoča poravnava na podlagi poročila komisije, ker se v poročilu ne predvideva po-množitev delovnega časa. Računalo se ,je namreč z nadprodukcijo premoga na svetovnem trgu, dočim vlada po Churchillovi izjavi v resnici pomanjkanje premoga. Želja, da se kriza na Angleškem činipreje reši, pa se zrcali v Churchillovi pripombi, da je vlada pripravljena, poseči v rudarski spor z zakonodajnimi sredstvi, če bi se pokazalo, da stavi katerakoli obeh strank take pogoje, ki so kratkomalo nesprejemljivi. London, 29. oktobra. (Izv.) Število ne-stavkujočih delavccv znaša danes 262.000, to je za 1757 več kakor včeraj. POSVETITEV KITAJSKIH ŠKOFOV. Rit:, 29. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne r.e je izvršila prva posvetitev kitajskih škofov po papežu. POLITIČNE ARETACIJE V ITALIJI. Rim, 29. oktobra. (Izv.) »Tribuna« poroča, da je bilo aretiranih v Milanu 40 oseb, ki so izrazito proti'ašistovskega mifijenja. Med temi so uredniki komunističnega glasila »Unita«, I JSelešlce | A Od dne do dne mučnejše. »Jutro« pra-1 vi v svojem včerajšnjem uvodniku, da postaja kapitulacija SLS od dne do dne mudnejša. Mi pa vemo, da postaja le položaj neke politične skupine v Sloveniji od dne do dne muč-nejši. Ta skupina, ki jej je »Jutro« zvesto glasilo, je leta in leta oznanjala evangelij, da more le sodelovanje v vladi prinesti Sloveniji koristi; sto- in stokrat je očitala SLS Izdajstvo nad koristmi Slovenije, ker se drži v opoziciji in ne gre v vlado. Sto- in stokrat je odmevalo iz »Jutra«: Kaj vse bi mogla SDS, ki je v vladi, azposlovati za Slovenijo, ako bi imela za seboj v vladni večini 20 poslancev! Sedaj pa, ko postaja možnost sodelovanja SLS v vladi vsak dan verjetnejša, za-čudo ni nihče bolj neprijetno presenečen, nihče bolj nesrečen nego isto »Jutro« in isti njegovi gospodarji. SLS očitajo kapitulacijo, neresnost, hinavščino, izdajstvo slovenskih koristi samo zato, ker 6e meni o tem, da bi šla v vlado in dovedla v parlamentarno večino 20 svojih poslancev, ki bi delali ne-le za koristi Slovenije, marveč tudi za koristi celokupne države, kakor so to delali z najboljšo voljo tudi v opoziciji. — Ali je to resen politični boj, ali ni to politična harlekinada? Prepričani smo: če bi se nocoj to noč zgodilo čudo, da bi znova prišel v kombinacijo za sodelovanje v vladi dr. Žerjav, pa bi »Jutro« zjutraj prineslo uvodnik, kjer bi slavilo patriotič-nost, državotvornost in edino spasonosnost takega sodelovanja, SLS pa bi istotako znova očitalo izdajstvo in veleizdajstvo. To »Jutro« samo dobro ve, pa si seveda iz tega nič ne stori, mučno in od dne do dne mu je mučnejše samo zato, ker vidi, da njegova skupina pnj nobeni kombinaciji ne prihaja več v poštev. A 0 groza. Žerjav je pohvalil SLS: »Ml imamo pravico, da SLS ob priliki sicer pohvalimo ...« Mi se pa bojimo, da bo SLS sedaj res konec. — Treba bo vse storiti, da se nas ta pohvala ne prime. A Hinavščina. Odkar imamo Vidovdansko astavo, je bila SDS skoro neprestano v vladi. Vedno se je bahala z oblastmi in oblastnimi volitvami, nikdar pa jih ni izpeljala. Leta in leta je imela SDS priložnost, da uveljavi zahtevo po oblastnih volitvah. Pa kedaj se je nanje spomnila? Predvčerajšnjem. Sedaj se pa »Jutro« jeza, zakaj klerikalci take hinavščin« ne podpirajo? Ali ni tudi ta jeza hinavska? A Izenačenje davkov. Ko je SDS imela leto in dan v vladi štiri ministre, je predpisovala za Slovenijo neznosne davke. O izenačenju tedaj nI bilo govora. Za izenačenje davkov se napihujejo sedaj, ko vedo, da je to radikalom in radičevcem samo za smeh ih zabavo. A Pivko je prisilil vlado. Zadnje tri "(ki je vladna večina zavrnila kar celo vrsto predlogov SDS skoro brez debate. Včeraj pa je bil v razpravi zakonski predlog o dobrovoljcih. Poleg radikalov in radičevcev Je za nujnost predloga govoril tudi Pivko. In sedaj »Narod« takole pravi: »Vse to (Pivkov govor) je prisililo vlado, da je naročila ministru za agrarno reformo, naj izjavi v njenem imenu, da sprejema vlada nujnost Pivkovega predloga«. — Mi se čudimo, da »Narod« ne poroča, da Je Pivko kar naročil ministru za agrarno reformo, kaj in kako naj Izjavi, in čudimo se, da »Narod« ne poroča, da so se tudi pri tej priliki klerikalci potuhnili, ker so tudi glasovali za predlog. A Vesel hlev. »Slovenski Narod«, ki kakor Ahasver kolovrati po svetu in ne more umreti, čeprav je njegova doba že davno minula in bi sam rad umrl, pa mu novi gospodarji ne dado — prinaša na svoji prvi strani stvari, ki obetajo »obilo užitka in zabave«, kakor to lepo pove njegov mladi bratec »Jutro«. Živeti je pač treba in če ni mogoče živeti od politike in kulture, se mora živeti pač od česa drugega. Tako tedaj sinečnji »Slovenski Narod« — Bog mu odpusti greh, da se tako imenuje — poroča na svoji prvi strani o »veselem hlevu v Udmatu«, kjer kraljuje »hlapec Janez, mlad korenjak, poln življenske sile«, z drugimi hlapci in »kjer se skoraj vsako noč ponavljajo pravcate orgije«. »Narod« poroča o teh orgijah in o »mladih Rož-marinkah«, o brezposelnih služkinjah, »ljubezni žejnih deklicah« in »znanih prostitutkah«, ki jih hlapec Janez »pobira« po cestah in odvaja v svoj »veseli hlev«, z velikim humorjem, to se pravi, na način, od katerega imajo čitaieljj »užitek in zabavo«. — Takoj pod »Veselim hlevom« vabi »Narod« v kino, kjer se bo videlo: »Intrige madame Pompa-dour, razkošje in sijaj, ljubav, zahrbtnost, maščevanje!« Prava visoka šola podlosti, umaza-nosti in izkvarjenosti tedaj — mladina, le noter, le noter! — Kako dolgo še se ne bomo resno zganili proti »veselemu hlevu« tiska in kina? HOESCH — BRIAND. Pariz, 29. okt. (Izv.) Nemški poslanik v. Iioesch se je danes razgovarjal z zunanjim ministrom Briandom. Razgovor je trajal eno in pol ure. V razgovoru sta razpravljala o celotnem problemu nemško-francoskega sporazuma kakor je zamišljen na podlagi dogovora v Thoiryju. Obenem sta obravnavala odnošaje, ki nastanejo ob reševanju teh problemov. Prihodnji sestanek med Briandom in Hoeschom so pričakuje v prvi polovici prihodnjega tedna Francž Zužeki * Nekaj misli h kongresu delavskih zbornic. Dne 24'. in 25. oktobra t. 1, je zboroval v Belgradu III. kongres delavskih zbornic Jugoslavije, katerega so se udeležili poleg številnih zastopnikov posameznih strokovnih organizacij delegati vseh osmih delavskih zbornic v državi. Slovenska zbornica fe poslala na kongres 15 zastopnikov, in sicer: 8 marksistov, 4 kršč. socialiste in 3 demokrate. Izmed naših so bili na kongresu ti-les Srečko Zumer, Franc Kordin, France Žužek in Ivan Gajšek. Program in referati. Kongresu je bil določen sledeči dnevni red: 1. Splošni gospodarski položaj. (Referent dr. 2ivko Topalovič.) 2. Predlog zakona o neposrednih davkih. (Referent Bogdan Krekič.) 3. Stanovanjski zakon. (Referent F. Uratnik.) 4. Položaj delavstva in izvedba njega socialne zaščite. Ta točka se je razdelila v štiri pod-referate, in sicer: a) Splošna socialno-politič-na zaščita (Vlad. Pfeifer, Zagreb); b) bratov-ske skladnice (Filip Uratnik, Ljublj.); c) položaj železničarjev (Stanko Jurij, Ljubljana); d) položaj pomorskih delavcev (Marko Kur-tini, Split). 5. Volitve v ustanove delavskega zavarovanja (Franjo Raušer, Sarajevo). Vsi referati so bili podani v nedeljo, dne 24. okt., dopoldne in popoldne v dvorani Kola srpskih f]iq os Bp 'omajaj o>[ipi ousojds 'tunjsas v celoti dobro pripravljeni in da so v glavnem dosegli svoj namen. Referati so obširni, bodo natisnjeni in bomo še imeli priliko, kritično se popečati z njimi. IZgrešil je svoj cilj po mnenju več delegatov tajnik zagrebške delavske zbornice VladimiT Pfeifer, ki je raztegnil svoj referat nad dve uri tako, da je zabrisal vsak enoten pregled, mestoma pe se je zdelo, da hoče skočiti od predmeta na stran-pota. Najbolj stvarna, aktualne strani se držeča sta bila referata Filipa Uratnika iz Ljubljane. Ko pa je razpravljal o stanovanjskem zakonu in neprestano cikal na narodno skupščino, od katere sta bila prisotna samo poslanca ' Jugoslovanskega kluba Fr. S m o d e j in Vladimir Pušenjak, je to njegovo obnašanje delalo na prisotne silno slab vtis, kajti tajnik slovenske delavske zbornice bi pač moral razločevati med vladno večino in 1— opozicijo. To njegovo postopanje, ki ga je zagrešil hot6 ali nehote, je značilno posebno Se vsled tega, ker naglašajo marksisti, pristaši II. internacionale, vsak hip in ob vsaki priliki, da ima dr. Zivko Topalovič, osrednji taj-'pik delavskih zbornic v Belgradu, na sedanjega ministra za socialno politiko absoluten vpliv. In zares se je izjavila ugledna osebnost v Belgradu v istem smislu. Prav! Toda potemtakem naj bi bil referent Uratnik uprl svoje oči kam drugam in poklical na odgovor tistega, ki pri Simonoviču kaj velja! Tako pa je >kon o stanovanjih že uzakonjen. Komisije. Referate so predelavale dne 25. oktobra posebne komisije deloma v Kolu srpskih se-stara, deloma v prostorih osrednjega tajništva delavskih zbornic. Popoldne ob treh so se delegati zopet zbrali v dvorani doma Kola srp-Bkih sestara, da čujejo poročila komisije, da |ih predebatirajo in izglasujejo. Po podanih referatih komisijskih poročevalcev se je oglasilo k besedi 42 (!) govornikov, kar je zna-čilo debato 7 ur in čez. Večinoma so to bili govorniki iz »neodvisnih sindikatov«. Od Slovencev nista hotela biti med zadnjimi Lovro Klemenčič in Leskovšek od Bernotove skupine. Ta debata sploh ni bila na višini in je v glavnem deplasirala, čemur pa je mnogo krivo tudi slab aranžman kongresa. Poudariti moramo, da je bila manjšinam debata sploh onemogočena. Kongres se je zaključil pozno v noč. Čuden aranžma kongresa. Dasi kongres ni bil brez uspeha, je ven. dar treba naglasiti, da je bil pripravljen nerodno in nekam tajinstveno. Prvič morajo ob takih prilikah imeti prvo in glavno besedo komisije. Zato pa je nujno potrebno, da materijal že prej predelajo poedine delavske zbornice in da že doma delegirajo v komisije najboljše ljudi. Drugič bi radi poznali delegate, ki bi preštudirali materijal šele v Belgradu, kajti tik pred otvoritvijo kongresa smo dobili šele resolucije in drugo. Tretjič: 5emu niso odgovorni činitelji povabili na kongres vseh politi&nih klubov in drugih merodajnih činiteljev? Človek dobi vtis, da se marksisti namenoma zapirajo med štiri stene in da namenoma nočejo zainteresirati za položaj delavstva celokupne javnosti. In četrtič: Iz dejstva, da so zborovali ob kongresu tudi tako-zvani »ujedinjeni« železničarji in kovinarji, bi človek sklepal, da hoče neka skupina baš voditi tajno strankarsko politiko v delavskih zbornicah, kar je nezdravo in kar moramo odločno odklanjati. Vsekakor bi bilo prav, da so kongresu prisostvovali poleg zastopnikov Jugoslovanskega kluba tudi drugi poslanci, zlasti radikali in radičevci. Vodstvo kongresa gotovo ni storilo prav, ko je to opustilo. Aktualna vprašanja iz posameznih referatov bomo meritorno še obravnavali. Jugoslovanska strokovna zveza pa bo po delavskih središčih organizirala posebne sestanke, na katerih bodo delegati podrobno poročali o kongresu. * la sa obr S... BtH nje i — v Celovec, 27. oktobra. Časopisi prinašajo poročilo o delovanju komisije, ki jo je vpostavil koroški deželni zbor dne 10. nov. 1925, da presoja pritožbe narodne manjšine v prisotnosti zastopnika Slovencev. Stvari, s katerimi se je bavila ta komisija, so pravzaprav malenkosti — »Vi dajete nam male le darove v tehtnejših zadevah odgovor Vaš je: Ne!« (Šekspir.) Velika rana, za katero krvavi naše ljudstvo je brezmiselno nemško šolstvo, pereča rana je pomanjkanje slovenske inteligence, neznosno je zaničevanje, na katero naleti vsaka slovenska beseda v nemških uradih, v nemški družbi; neznosno je, če se celo slovenskim župnikom prepoveduje z župnimi uradi dopisovati slovensko, če se jim prepoveduje posluževati se dvojezičnega pečata, če se obrtnikom prepoveduje slovenski napis in če se ne more zabraniti dvojezični napis, če se zahteva, da naj bo nemški na prvem mestu itd. O vseh teh velikih ranah se ni moglo razpravljati, razpravljalo pa se je o nekaterih dogodkih in se je marsikaj spravilo na beli dan, česar se bo nemška javnost menda le sramovala. In koroški Slovenci smo tudi za to malenkost hvaležni . Komisiji se je v teku leta predložilo 15 pritožb, osem se jih je rešilo, o drugih se vrše še preiskave. Najprej je komisija naročila svojemu predsedniku, naj zahteva od deželnega glavarja, da zadržuje slovensko ljudstvo vznemirjajoče prireditve, iz katerih se narodno nasprotstvo čedalje bolj poostruje. Le-ta korak se je storil očividno spričo velikih manifestacij, ki so se lani vršile v prilog koroškim Slovencem. Naši Nemci so se tedaj resnično bali, da kakega dne ne pride jugoslovanska četa čez Karavanke. Le-ta napetost je minila, vsenemška in nemška stranka pa sta dobili med tem resnega opravka s socijalno demokracijo, ki je začela prodirati na kmete. Časi so slabi, in konj le tedaj bije, kedar ima preveč ovsa in premalo dela. Vrhutoga je Bauernbund, glavni nosilec nemškutarske politike, krenil proti Možno je, da so nekatera mila dobra Boljše, kakor Schicht-ovo, ni niti eno. Najboljše je edino Schichtov znamka JELEN" jmiiHaStL 'iuTmj«M»i'iyi>>*'*'" Kupujte le najboljše milo! Pri uporabi se izkaže, da je najcenejše. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot »ravno tako dobra, kakor Schicht-ovo". Za najboljšo kakovost jamčita le SCHICHT in znamka „JELEN". volji dosedanjega vodstva na samostojno radikalno pot. gumija se hoče otresti, in tako je deželnemu glavarju lažje, nekaj ukazati ljudem, ki niso več njegovi prijatelji. Zelo značilna je bila pritožba slovenske posojilnice v Dobrlivasi, kateri se je vzelo posestvo ter izročilo nemškutarskemu strankarju po zelo nizki ceni. V tem slučaju se je postava za Slovence vse drugače razlagala, kakor se razlaga za Nemce. »Im Auslegen seid friseh und munter Legt ihrs nicht aus, so legt es unter«. (Goethe.) Postava za ponovno naseljevanje — Wieder-besiedelungsgesetz — določuje, da se posestva, ki jih je kdo kupil za »lovske namene, za kako razkošje ali v spekulacijske svrhe«, zopet dajo bivšemu lastniku, njegovim otrokom, sorodnikom ali upravičencem, ki so zmožni, posestvo obdelovati. Posojilnica pa je svojčas morala tisto posestvo prevzeti, ker je imala na njem vknjiženo posojilo, ki ga posestnik ni mogel vraiti; kupila je posestvo na dražbi in dalja polja v najem. S kupljenimi posestvi so si naše posojilnice rešile pri propadanju valute svoje lepe rezervne fonde ter so naenkrat postale premožnejše, nego nemški zavodi. To je nasprotnike peklo: oblasti pa so tem našim nasprotnikom vseskoz na razpolago. Posojilnica se je branila, najela je zastopnika, vse zastonj, vse take zadeve so se do zdaj često reševale v nemških krogih, in dotični urad je samo še tisto potrdil, kar mu je stranka naročila. V tem slučaju se je agrarni urad grdo kompromitiral: Komisija je namreč prišla do tega sklepa: »Komisija je soglasno dognala, da se je z odlokom agrarnega senata postava »zmotno razlagala«. Komisija poživlja deželno vlado, naj agrarni oblasti naroči, v agrarnih zadevah ne več soditi po narodnih razlogih — -,Das IJoranziehen nalio-naler Momente in Agrarfragen zu unterlassen«. Poročilo še pravi, da je dvomljivo, se li bo moglo ponoviti postopanje, ker je zadobila tretja Oseba — selilec — neko pravico. Nam se pa le zdi: ako agrarni senat tako očividno krši postavo, da pritožbena komisija enoglasno pripozna: postava se je »zmotno razlagala« — potem se ne more trditi, da je selilcc zadobil s formelnim sldepom kako pravico. Ali ni nikogar, ki bi sodnika predsednika pozval na odgovor? Pravne razmere so bite med nami že poprej zelo žalostne, ker se politične stranke preveč vtikajo v potek pravd; če se ne bo bolje skrbelo, da se postave ne bodo zavijale, tako očividno strankarsko, kam pridemo? Vtem slučaju se nam je pač zdelo, da je nemogoče posojilnici jemati posestvo, a pri nas je mogoče vse. Drug slučaj, o katerem se je komisija posvetovala, je iz 1. 1920. Tedaj je železniško ravnateljstvo v Beljaku purgiralo svoje delavstvo: odslovilo je vso Slovence! Hudo je, ako kaj takega stori zasebnik, neznosno, če se tako dela uradno. Komisija je tudi to dejstvo odločno obsodila ter prosila deželno vlado, naj se potrudi, ljudem dobiti večjo odškodnino iz penzijskega fonda ter se nanje ozirati, ko se bodo delavci zopet sprejemali. Ali bi ne bilo primerno, pozvati na odgovor dotičue železniške uradnike? Komisija je obravnavala tudi o ljudskem štetju in se je sklenilo, za prihodnje štetje pripraviti nova navodila. Da ni bilo veliko več pritožb, razume, kdor pomisli, kako je naše ljudstvo boječe in skromno. Kmet je vajen, da se ga zaničuje, vajen je vseh surovosti od svojih sodeželanov, svetne inteligence pa, ki bi bila v prvi vrsti poklicana braniti narodno misel, le-te ni. Vsekako je za nas ta komisija velikega pomena. Imamo saj nekoga, ki mora poslušati naše pritožbe ter more spregovoriti resno besedo, če že nima izvršilne oblasti. Ko se bodo obravnavale zadeve kakor tista iz Dobrlevasi, se bodo naši politični uradniki polagoma zavedli, da je javno mnenje nekega pomena in se več ne bo postopalo kar tako tjavendan. Revolucionarni slovar. Bilo je za časa Napoleonovega cesarstva. Claude Boiste, urejevalec splošnega velikega : slovarja francoskega jezika, tih, miroljuben Učenjak, je bil ravno dovršil svoje ogromno delo. Drugi dan je imelo priti na svitlo. Vesel in zadovoljen je zvečer legel spat. Ko se je Boiste zjutraj prebudil, je stalo okoli njegove postelje dvanajst žandarjev, »Ali, gospodje! — Vi ste se gotovo zmotili! — Jaz sem Claude Boiste, cesarski slov-ničar.« »Točno!« je bil lakonični odgovor poveljnika. »Jaz sem tu v službi. — Tukaj povelje, zapreti imenovanega Boisteja, slovničarja.« Prepeljali so učenjaka z vozom v zapore v Vinccnnes. Zaman je Boiste zatrjeval svojo nedolžnost. Zaprli so ga v zamreženo cclico z izjavo, da je ogrožal javno varnost. Cele tri mesece si je tam Boiste belil glavo, s čim bi bi bil on, ki se je bavil samo s proučevanjem besed od A do Z, mogel ogrožati javno varnost. Saj so njegovi spisi šli vendar skozi vse cenzure! Pisaril je pisma na vse vplivne osebe, ki so ga poznale. Pisma so vedno končavala: »Ničesar nisem zakrivil. Naj se mi pove, česa sem okrivljcn, da se opravičim.« Eno teh pisem nesrečneža je prišlo v roke univerzitetnemu profesorju Fontanesu, ki je slovničarja dobro poznal in ga zelo cenil. Fontanes ni mogel verjeti na kako krivdo tega moža, ki je vse svoje delo ppsvetil leksi- kografskemu delu. Povedal je to svoje mnenje o priliki Napoleonu, Cesar je bil dobre volje, se jc smejal, ko je bral Boistejevo pismo, in je dal poklicati svojega policijskega ministra Foucheja. Ta je vedel ravno tako malo kot vsi drugi za vzrok, zakaj je Boiste zaprt. Bil je zelo začuden in je domneval, da je podpisal zaporno povelje, ne da bi ga bil bral. Minister je poklical prefekta. Ta tudi ni vedel, kaj bi rekel, in je poslal po svojega namestnika. Ta pa je prijel svojega pisarniškega šefa, ki je po treh dneh iskanja in brskanja po aktih končno našel nesrečno pisanje. Poslali so akt na politično pisarno in tam so ugotovili, da je bila izdana obtožnica na ovadbo nekega cenzorja. Boiste je bil obtožen, da je Njegovo Veličanstvo imenoval »spoliateur«, t. j. plenivec, ropar. Kdaj in kje, to v obtožnici ni stalo. »Naj se vpraša Boiste sam,« je odločil Napoleon. »Ponavljam; jaz ga smatram nedolžnim — v slovarju ta beseda gotovo nima navadnega pomena.« Drugi dan so pripeljali profesorja v kabinet policijskega ministra, kjer je bil navzoč tudi univerzitetni rektor Fontanes. »Gospod,« je resno dejal Fouche, »obtoženi ste atentata na prevzvišenega vladarja!« »Atentata? Jaz! Tega vendar sami nc verjamete. Atentat pride od latinskega ten-tare ad ali contra aliquem. Vprašajte gospoda rektorja tu, Predobro poznam pomen besede, da bi..,«.' »Da, ampak —« je pripomnil Fontanes in pokazal učenjaku obtožnico. »Berite!« Boiste je preletel listino. — »No!« je za-vpil Fouche, videč obtoženčev mirni obraz. »Drugega nič?« je odvrnil Boiste. »Kaj? Ali mar to ni dovolj?« je vpil minister. »Upam v vašem interesu, da gre tu za pomoto.« »Nasprotno — resnica je!« je mirno dejal Boiste. »Resnica!!« Hotel sem pokazati, da je Bonaparte kakor mojster meča enako tudi mojster besede.« »Gospod! Nehajte s tem nesramnim norčevanjem!« je rjovel Fouche. »Pojasnite!« »Nič lažjega.« Boiste je vzel svoj besednjak, kl jc ležal na mizi, in je odprl inkriminirano besedo. Pokazal je gospodoma črno na belo: Spoliateur, Bonaparte. »In kaj vas je napotilo v tako predrznost?« sta vprašala oba gospoda. »Predrznost? To je jezična zgodovina. Postavil sem ime Njegovega Veličanstva za besedo spoliateur = plenivec, ropar. Kajti general Bonaparte je bil, ki se je poslužil te besede prvikrat z govorniškega odra. On je iznajditelj te novotvorbe, ki jo pred njim zaman iščemo v francoskem jeziku.« Fouche in Fontanes sta stala kot oka-menela in se osuplo gledala. Boistcia so hi izpustili, frakcija naprodaj. V »Journalu« piše Clement Vautels: Pred velikim slavolokom pravi ameriški nri-Ijarder k uradniku akademije lepih umetnosti, ki mu razkazuje znamenitosti Pariza: >Prav lepo!... In potem... Koliko to stane?« — Stvar se začenja uresničevati. Zelo bogat Amerikanec je poiskal velikega pariškega trgovca s starinami in mu rekel: »Hočem kupiti star francoski grad, nekaj, kar je »very historical« (zares zgodovinsko).« — Trgovec: »Brez vsega. Za kakšno ceno?« — Amerikanec: »Vseeno.« — Trgovec: »V katerem kraju?« — Amerikanec: »Vseeno, Vzamem seboj.« — In ker se je trgovec nekoliko začudil, je miljarder pojasnil: »Yes, ta stari grad bom vzel seboj in ga pri New-yorku zopet postavil, z vsem modernim kom-fortom.< Pri miljarderju ni nič nemogoče; kupčija se je sklenila. Trgovec je priskrbel A mer i-kancu grad Courcelles na cesti Mans-La Fle-che. Ta kraljevski grad, very historical, je sezidal Mansard v slogu Louis XIII. okoli 1. 1640. Grad ima poleg drugih lepot monu-mentalne mramornate stopnice in pa kapelo prelepih -umetniških linij. Vse to se lepo razloži kakor kakšna igračka iz kamenčkov, vsak kamen označi s številko in stari francoski grad, tako razstavljen na kosce, bo zapustil park in potoval v dožolo dolsrisv Tsm >do jako eksaklno zopet sestavili, samo do monumeutalne stopnice dobile zraven Dnevne nowce •k Somišljenikom SLS. Vse, ki se obračajo v eni ali drugi zadevi na tajništvo Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, ponovno prosimo, naj vselej izpišejo ime stranke in dostavijo naslovu Jugoslovanska tiskarna, Kopitarjeva ulica, da ne pridejo pisma v druge roke. k Grob škofa Mahniča o Vseh svetih. Na dan Vseh svetni kov bodo zagrebški Orli in Orlice korporativno obiskali grob škofa dr. Antona Mahniča na Mirogoju. k Umrla je včeraj popoldne v Ptuju gospa Marija Š p a n roj. Švigelj. Pokopali jo bodo v nedeljo popoldne ob treh na ptujskem pokopališču. Svetila ji večna luč, preostalim pa naše iskreno sožaljel k Odkritje Strossmayerjev Učiteljski Tovariš« z dne 28. t. m. poroča, da je med poverjeniki Vodnikove družbe »ogromno število učiteljstva«. To se mu zdi prav; očita Družbi le, da ni dala Učiteljski tiskarni nobene svojih publikacij v tisk. »Stanovska zavest učiteljstva je pa že prišla tako daleč, da bo učiteljstvo podpiralo onega, ki daje tudi podporo učiteljstvu.« — Zares enostavno stališče. ■k Umrl je na Lopniči pri Limbušu posestnik, gostilničar in mnogoletni župan g. Ignac R o 11 n e r, ki je bil dobro znan vsem Mariborčanom, ki delajo izlete v mariborsko Okolico. Pogreb se bo vršil v nedeljo 31. t. m. ob pol 10 dopoldne na pokopališče v Lim-buš. Ostani mu ohranjen časten spomin, njegovim sorodnikom naše sožalje! k Odlikovanja. Z zlato svetinjo za zvesto službovanje so odlikovani poštni uradniki: Raji:o Koricki, Fran Urbič, Vaclav Kunst in poštni mehanik Viktor Povše, vsi iz okrožja ljubljanskega poštnega ravnateljstva. k »Pester Lloyd«. Notranji minister je dovolil, da sme »Pester LIoyd« zopet prihajati v našo državo. k Eloktromonterski tečaj. Strokovna zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani namerava prirediti šestmesečni tečaj za elektromonterje, ako se prijavi zadostno število kandidatov. Opozarjamo vse interesente, da se prijavijo na gorenji naslov in sicer pismeno do 7. novembra t. L, ustmeno pa v soboto 6. novembra od 18. do 19. ure, ali pa v nedeljo, 7. novembra, od 10. do 12. ure pri zadružnem načelstvu v Ljubljani, Lepi pot št. 12 (v bližini tobačne tovarne). k Fotografska razstava v Sarajevu. Dru-Stvo sarajevskih fotografov-amaterjev priredi acisa za gospode in otroke kupite najugodneje pri staroznani tvrdki Aleksandrova cesta št. 12. I iAčEK, Ljubljana, 'n-r^^rjrjm^-i. rjupvj.«' tsjj TsaKirMtrsH lift, kapela pa bo preurejna najbrže za garažo. Doslej so se dolarski kralji, katerih devize so več vredne kot one vojvode Rohanske-ga, zadovoljili s tem, da so postali na Francoskem lastniki zgodovinskih graščin; niso kupovali, da odnesejo, ampak so konzumirali takorekoč na licu mesta. Sedaj pa kupujejo zgodovinske gradove in pravijo: »Naredite mi zavoj in naj se odda kot prtljaga.« Grad je za njih samo spominček na potovanje po Francoskem. Slišim jih na vprašanje: »Ali imate kaj za ocariniti?« odgovoriti: »Yes, francoski zgodovinski grad. Ali naj odprem kovčeg?« — Ni več govora o tatvini zvonikov cerkve Notre-Dame. Toda brez dvoma bomo enkrat culi, da se neki starinar v Cincinnati pogaja o nakupu teh stolpov za izvoz. In pričakujem starinarja, ki ima na svojih vratih napis: > Francija na prodaj... Dostavimo na dom.« Snežni čevlji - galoše Najboljšo znamke — cena najnižja „VOI*A" LJubllana, nasproti ____ Mestnemu domu zunanji odjemalci dobe brezplačno naš Ilustrirani cenik razstavo fotografij, izdelkov svojih članov. Razstava se otvori v nedeljo, 31. t. m., in traja do 15. novembra. k Smrtna kosa. V Idriji je umrl bivši kava i nar Franc Kavčič, star 72 let. k Spomenik češkemu legijonarju v Zagrebu. Na dan vseh Svetih odkrijejo na zagrebškem »Mirogoju« spomenik češkemu legijonarju Avguštinu Kmošeku, ki je bil leta 1916. na zagrebškem divizijskeni sodišču obsojen na smrt in nato ustreljen. T^Pcg iz Lepoglave. Iz lepoglavske kaznilnice je pobegnil tretji kaznjenec Vladimir Novak, ki ie znan kot najnevarnejši vlomilec. L. 1924. je bil obsojen radi velikih vlomov na 7 let težke ječe. Zagrebška policija ga ima zaznamovanega kot zelo smelega in predrznega vlomilca Zagrebški listi prinašajo njegovo sliko. i" Avtomatična telefonska ccntrala v Zagrebu. Poslopje, v katerem se uredi zagrebška avtomatična telefonska centrala, je domalega gotovo. Centrala bo imela izprva 7000 številk, a se bo mogli izpopolniti na 10.000 številk. Današnja telefonska potreba Zagreba znaša približno 5000 številk. k Nov most med Reko in Sušakom bo skoro izročen prometu. Na jugoslovanski strani se bo zgradila carinarnica in orožniška postaja. Ker je ministrstvo za fnance že te dni otvo-rilo potreben kredit, se bo ta gradnja v kratkem pričela. k Otvoritev zasebnega tečaja za čevljarstvo za gg. mojstre in pomočnike. — Začetek faraja dne 8. novembra. — Vse informacije daje g. J. S t e i n m a n, str. uS. in vodja tečaja, Poljanska ccsta 13, Ljubljana. 0 Slovesna posvetitev Kristusu-Kralju v ljubljanski stolnici. Prihodnjo nedeljo, dne 31. oktobra t. 1., se bo prvikrat obhajal praznik Rristusa-Kralja slovesno po sledečem sporedu: Nekoliko pred podlO. uro vhod presvetlega g. knezoškofa dr. Ant. B. Jegliča. Ob pol 10 bo pridiga g. škofa, nato škofovska slovesna sv. maša, po njej bo presvetli g. škof izvršil slovesno posvetitev. Te posvetitve se bodo udeležile po 2 -3 zastopnikih z zastavo (če jo imajo) verske in prosvetne organizacije. Za te je prostor rezerviran pod kupolo pri obeh stranskih oltarjih in v klopeh pri njih. Organizacije se bedo zbrale ob 9.15 v Seme-niški ulici ter šle v cerkev skoz zakristijo pri oltarju sv. Resnega Telesa. O Glasba v stolnici. Na praznik Kristusa Kralja se bo pri pontifikalni maši ob desetih tu prvič izvajala V. F. Skopova slavnostna maša v D-duru za mešani zbor, orgle in godalni orkester. Introit in gradual Premrlov, pri ofertoriju Wagnerjev Jubilate Deo. Pred sv. mašo pesem »Povsod Boga«, po sv. maši dr. Kimovčeva nova pesemska skladba »Srce Kraljevo«. — Na praznik Vseh svetnikov Pre-mrlova maša v čast sv. Jožefu in pesem vseh svetnikov, grndual in ofertorij Griesbacher-jev. — Na dan Vseh vernih duš Kochov Re-quiem v F-molu. 0 Ljudski oder v Ljubljani vprizori v nedeljo, 31. oktobra, ob pol 4 popoldne in v pondeljek, 1. novembra, ob 8 zvečer občinstvu nad vse priljubljeno igro »Mlinar in njegova hči«. Ker privabi igra vsako leto toliko občinstva, da morajo oditi mnogi brez vstopnic, opozarjamo na predprodajo, ki ob danes v soboto v Ljudskem domu v Nabavni zadrugi, l. nadstropje, ves dan, zvečer od 5—7 pa v pisarni Ljudskega odra. Jutri v nedeljo pa dopoldne od 10—12 in popoldne od 1. ure do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra. © Somišljeniki — volivci! Opozarjamo Vas, da smo ugotovili slučaje, da so izbrisani iz volivnega imenika celo volivci, ki so že pri prejšnjih volitvah bili upisani. Zato ponovno opozarjamo vse somišljenike, da se prepričajo, če so v vrlivnem imeniku in ako so pravilno vpisani. Prav posebej pa opozarjamo one, ki so se vrnili cd voiakov in one, ki so spolnih 21. leto, da si zagotove vpis v volivni imenik ter s tem dobe pravico socdločevati v javni upravi. Tajništvo SLS za Ljubljano posluje vsak dan od 5—7 popoldne, ob nedeljah pa od 8—12 dopoldne. Na praznik Vseh svetnikov (dne 1. novembra) bo p sarna zaprta. © Ljubljanskim, v župi J. P. S. včlanjenim društvom in zborom! Na praznik Vseh svelnikov dopoldne točno ob pol 11 v pevski dvorani Glasbene matice vaja vseh moških zborov za nagrobnice. Arhivarji naj prineso seboj sledeče skladbe: O. Dev: »Vigred se povrne«, J. Pavšič: »Spomladi vse se veseli, Mcndelssobn: »Boati mortuk in Prelovec: rOj, Doberdob«. Naj bo udeležba .pevcev častna! Tajništvo ljublj. župe J. P. S. 0 Dr. Rleiwcis se je vrnil z dopusta in zopet ordinira. O Zvem služkinj priredi v nedeljo, 31. t. m., popoldne ob 5 v Alojzijevišču, Poljanska cesta 4 ski optično predavanje o Londonu. Vabljene ste vse! — Odbor. © Šahovski klub za Trnovo in Krakovo v Ljubljani .je proslavil v soboto, dne 23. t. m. obletnico svojega obstoja. Priredila se je ob tej priliki v lepo okrašenih klubovih prostorih v Koleziji tekmovalna igra s šišenskim šahovskim društvom .katere so je udeležilo od vsake strani 8 igralcev in ki je do triurni borbi končala s 4 : 4 zmagami, torej neodločeno. Igralo se je razmeroma prav dobro in je uspeh za najmlajše slovensko šahovsko društvo vse-kako časten. — V soboto, due 30. t. m., ob 8 zvečer ima društvo v steklenem salonu v Koleziji svoj redni občni zbor, na katerega so iprija/no vabljeni vsi prijatelji šaha. © V Zeleni jami v gostilni Krašič-evi se dobijo vsako soboto sveže krvavice in pečene me=ene klobase. Toči" se pristno ljutomersko vino 1. 14 Din, štajersko rdeče 1. 12 Din, Dalmatinsko novo 1 11 Din. O Popadljiv pes. Policija zelo pogosto dobiva ovadbe o pasjih popadih, ki se večinoma pripete v šentpeterskem okraju. Tako je v Bohoričevi ulici v sredo zopet neki, drugače popolnoma zdrav pes popadel neko osebo. Isti pes je bil že osemkrat naznanjen. © Dijaški dom okraden. Iz podstrešja Oražnovega doma v Wolfovi ulici je bilo ukradenih 21 nasadil za vrata, ključavnic in 6 zapahov v skupni vrednosti 400 dinarjev. O Paz'te na svoja stanovanja! Po obiščete sedaj ob praznikih grobove svojih ranj-kih, skrbno zaklenite svoja stanovanja. Stara izkušnja potrjuje, da izrabijo sumljivi elementi ta čas za razne svoje manipulacije, kakor tatvine in vlome! ©Policija je izsledila v Vodmatu brlog vlačngarjev in je aretirala neko dekle, ki ji 'e slaba družba predaleč zapeljala. © Zasačon kolesarski tat. Policija je aretirala nekega sumljivega človeka, ki se je zadnje čase preživljal le s tatvinami koles. Najraje je kradel kolesa iz veže palače OUZD na Miklošičevi cesti. Osumljen je tudi, da je identičen z onim gojjufom, ki' je izvabil 3000 dinarjev od brata lansko leto justificiranega Nagliča pod pretvezo, da bo podkupit državnega pravdnika. Vsekakor je prišel v roke policije prav navihan ptiček. © Policijska kronika. Izvršene so bile aretacije: 2 radi postopaštva in vlačugarstva, 1 radi vmešavanja v službeno postopanje, 1 zasledovana oseba in 1 radi pijanosti. Ovadeno je bilo: 1 tatvina dežnika v škodo g. Valentina Koželja, 1 tatvina obleke in perila v vrednosti 3000 Din, 1 kaljenje nočnega miru, 1 pasji ugriz, 1 prekoračenje policijske ure in 12 cestno-policijskih prestopkov. © Cenjeno dame! Preden kupite moderen plašč, se prepričajte, da ga dobite najceneje le pri tvrdki Fr. Lukič, Pred škofijo št. 19. □ Glasba in petje v stolni cerkvi v nedeljo in na praznik Vseh svetnikov. V nedeljo in na praznik Vseh svetnikov bo v stolni cerkve ob 10. uri slovesna pontifikalna sv. maša. v nedeljo se bo proizvajala na koru »Missa solemnis« za zbor in orkester; Salve Regina (tenor solo, violina, čelo in orgle). Na praznik Vseh svetnikov: Mitterer »M.ssa in honorem SS. Cordis Jesu« za zbor in orkester; Brozik »Justomin anima«. □ Včerajšnje poročilo o seji občinskega sveta moramo v toliko izpremeniti, da je sprožil idejo o uvedbi novega 5 odstotnega davka od stanovanjske najemnine za gradbeni fond klub SLS in njegovemu predlogu so so priključile vse stranke bloka. — Najemnina za stanovanje v novi mestni hiši v Smetanovi ulici ne znaša 66.27 Din za 1 m2, ampak 46.27 Din. □ Razpisano učno mesto. Mestni dekl. zavod »Vesna« v Mariboru išče učno moč za I internaiteko službo in obenem za pouk nem-| ščine na zavodu. Prosilke naj pošljejo pravil-j no opremljeno nekolkovane prošnje kuratori-! ju »Vesne« v Mariboru čimprej. Pogoji pri ] ravnateljstvu zavoda. □ Posebna počastitev ruskega kapelnika. Pred tremi leti je umrl v Mariboru gardni ka-pelnik Rus Čibilowski Nikolajevič. Njegov grob je bil dosedaj precej zapuščen. Za letošnje Vse svetn ke so prijatelji pokojnega zbrali nekaj denar a in zelo lepo okrasili ta grob. Na Vseh svetnikov popoldne bodo fanfarlsti od mariborske vojaške .godbe v posebno po-češčenje Cibilowskega igrali ob grobu par komadov. □ Stanovanja v novi mestni hši. Na četrtkovi tajni seji občinskega sveta so se oddala stanovanja v novi mestni hiši v Smetanovi ulici. Odsek, ki se je bavil pred sejo z ra"delitvijo, je imel weliko dela in bogzna koliko prošenj ter pritožb je bilo treba poslušati in čitati, predno se je lahko stavil občinskemu svetu pravičen ter sprejemljiv predlog. Končnoveljavna razdelitev teh stanovanj je tale: poleg občinskih nastavljencev pride v to hišo še 7 državnih uradnikov. Te razdelitve niti socialni demokrati niso kritizirali. V tem poslopju so tudi 3 prodajalni lokali in sta bila v četrtek oddana dva. V enem bo otvorila trgovino mešanega blaga Marija Gsellmann, v drugem bo imel trafiko invalid Horvat, tretji lokal je pa še na razpolago. Uselitev v to hišo bo mogoča v zgornjem nadstropju še le 1. decembra, v spodnjih prostorih pa ne pred spomladjo. □ Pokvarjena mladina. Pretekli četrtek sta stali pred okrožnim sodnikom dve mladi, še ne 14 let stari deklici, ki pa imata za seboj že burne pustolovske doživljaje. V Mariboru sta ul radii doma denar ter se podali na izlet proti jugu. Zadnja njuna postaja je bil Dubrovnik, kjer jima je »manjkalo denarja. Domov sta potovali zastonj, pod zaščito policije. Sodnik io obsodil radi ieua eno na 3 in dru"Q na 2 tedna zapora. Dvomljivo je, 6e bo kazen kaj pomagala. □ Novi odbor gostilnižarske zadruge. Dne 28. t. m. se je vršil izredni občni zbor gostilničarske zadrug© v Mariboru. Ker sta cdstopila načelnik g. Znuderl in namestnik g. I ečnik, je bil izvoljen novi odbor. Načelnik je g. Spatzek, namestnik g. Senekovič in odborniki gg. Oset, Kafer, EmerŠič, Honigmann, Lipovšek, Verzel, Cizel, Starman in Horvat. Novi odbor bo vodil zadrugo do rednega obč-nega zbora, ki se vrši ob novem letu. □ Sprememba posesti. Gospa dr. Klara Kukovec je kupila stanovanjsko hišo št. 14 v Majstrovi ulici. Hišo št. 46 v Meljski ulici je kupil g. Alojz Zorzi in hišo št. 27 v Stritarjevi ulici Marija in Ana Bah. □ Tečaj za podelitev prve pomoči pri ne-! zgodah priredi v začetku novembra rešilni oddelek mariborske požarne hrambe. Prijaviti se je v uradu rešilne postaje med 14. in 17, uro. Tečaj bo brezplačen. □ Čudni slučaji. V Vetrinjski ulici št. 5 je včeraj zjutraj zadela možganska kap kro-jaškega mojstra Rudolfa Kampuš. Prepeljali so ga v bolnioo. Zanimivo je, da je to v nekaj dneh že tretji slučaj možganske kapi v isti hiši. Vendar pa v nobenem od teh slučajev ni bila kap smrtna. □ Proti šoferjem, ki vozijo brez šoferskega izpita, je pričela policija strogo nasto- I pati. V četrtek je stražnik ustavil Slavka C., ki se je vozil na motornem kolesu s priklopnim vozom. Ker ni imel spričevala o položenem šoferskem izpitu, si je moral najeti šoferja, da ga je prepeljal na Pobrežje, kjer stanuje. Poleg tega pa ga še čaka stroga kazen. □ Polic jske vesti. V policijskih zaporih je v četrtek vladalo živahno vrvenje, kakor ga že dolgo časa ni bilo. Zaprtih je bilo 19 oseb in sicer 12 radi odgona v domovinske občine, 1 radi prekoračenja državne meje, 1 radi pijanosti, 1 radi goljufije in 2 radi sumljivega obnašanja. — Radi pijanosti je bila aretirana Jožefa P., ki je obležala poleg gostilne ter js stražnik ni mogel spraviti drugače v zapor, kot da je poklical izvoščeka ter jo dal zapeljati v ječo. — Radi tatvine je prišel pod ključ Maks P. Ukradel je na Pesnici nekemu kmetu večjo svoto denarja. Cel#e Združeni pevci bodo na praznik Vseh svetnikov zapeli na grobovih okoliškega in mestnega pokopališča po dve žalostinki. Zadnja vaja v to svrho se vrši v soboto zvečer ob 6. uri v prostorih stare gimnazije, ftjer ima pevsko društvo »Olka« svoj društveni lokal. Peli se bosta žalostinki »Človek glejf in »Usliši nas«. .^j, ■©• Pevce Kat. prosvetnega društva opo-i, zarjamo, da se brez izjeme vsi udeleže pefc" ske vaje, ki se vrši v petek ob 8. uri v pevski sobi. Ker namerava pevsko društvo prirediti še to leto koncert, je udeležba pevskih vaj za vsakega pevca in pevko obvezna. Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgoicev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v Celju in celjski okolici, da uraduje referent zbornice v torek, dne 2. novembra t. L, od 8. do 12. ure v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice). -©■ Proračunska seja mestnega občinskega sveta se bo vršila prvi petek prihodnjega meseca ob 6. uri zvečer. Stavbno gibanje V našem mestu. V poletnih mesecih ga je deževno vreme zelo oviralo. Priznati pa moramo, da se je v letošnjem letu pričelo graditi preccj novih stavb. Tudi na Jožefovem hribu so nameravali nekateri pričeti že letos z gradnjo malih stanovanjskih hišic, kar pa menda radi zgodnjega mraza ne bo izvršljivo. ^Jesenice * Prosvetni večer. Katoliško delavsko prosvetna društvo na Jesenicah priredi v soboto, 30. t. m. prosvetni večer na čast »Kristusa Kralja«. Spored: 1. Godba. 2. Deklamacija. 3. Godba: Marijina pesem, serenada. 4. Petje: Opomin k petju. Povsod Boga. 5. Igrica: Pred Marijinim oltarjem. 6. Govor vseučiliškega profesorja dr. Slaviča o Kristusu Kralju. 7. Trideset skioptičnih slik o Kristusu Kralju. 8. Kino-film: Naš Gospod Zveličar Jezus iz Naza-rota. — Na ta prosvetni večer vabimo vse, posebno može in fante. Opozarjamo na širom Slovenije znanega govornika dr. Slaviča. Zato pridite vsi. Vstopnina za osebo je samo dva dinarja. Malo odgovora sodrugom. V štev. 151. »Delavske politike« se je nekdo obregnil ob jeseniškega dopisnika ^Slovenca«, katera številka pa nam je šele sedaj slučajno prišla v roke. Ne bi odgovarjali na to, milo rečeno, skrpucalo, a ker je ondi le preveč stvari nakopičenih, ki ne odgovarjajo _ resnici, moramo dati nekaj pojasnil. Glede svarilnih tabel avtomobilistom, bi se gospod so-drug lahko pri svojih sodrugih informiral kako ta zadeva stoji, namreč da so table že dalj Časa v delu. Sicer pa se na taka opozorila te vrste vozniki kaj malo zmenijo o čemur se lahko prepričate v sosednji občini, kjer so sicer svarilno napisi, vozi se pa skozi vas kakor bi istih ne bilo. Ako nam ne verjamete, pa vprašajte svoje sodru-ge, ki imajo večino v tej občini. Svariine table hitre vožnje ne bodo prav nič omejile, pa naj bodo potem take kakoršne bodo na Jesenicah ali pa »take«, kakoršne imajo na Koroški Boli. — Naravnost smešna pa je trditev, ki pa je seveda brez dokazil, da se »klerikalci« požvižgajo na osemurnik. Vas šo nikjer ni bilo, niti niste še vedeli kaleri struji socijalistov bi bilo bolje pripadati, ko so se naši že borili za osemurni delavnik. O tem je bolje da »ploh ne besedičite, ker se vas pri vsakem stavku lahko prime za besedo. Gotovo, da se se je tudi pri naših stavbah in telovadišču delalo. Dotem. ko je biio osem urno deJo TŽif @ se stare mwade in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. "Tudi k žihu spada neobhodno Pravi Franck. že pri kraju, toda to se je in se bo še vršilo iz ljubezni do stvari, kulukovalo se je in se bo še mnogo, predno bo novo telovadišče v redu. Nekaj druzega pn je, ako vi v tovarni izobešate lepake š svarilom, da ne delati po dokončanem tovarniškem delu, ker se s tem brezposelnim dela krivica, sami pa zaposlujete zidarje in druge proti plačilu. Pri nas se tozadevno še ni ničesar izplačalo. Sicer bi bili pa Ob času, ko ge je to vršilo lahko «1 lastnih sodrugov, ki so postajali okolu »Jelena« slišali dosti zabavljic, ki so šle na vaš račun. Kako pa je bilo 1. 1912. z nameravanim zidanjem delavskih stanovanj, pa vsi dobro vemo. Predaleč bi zašli, ako bi hoteli na to odgovarjati. Da je takrat šlo za denar, ki je bil namenjen upokojencem, tudi vsi dobro vemo. Ce pa hočete kaj več o tem, smo vam na razpolago, toda samo stvarno in brez fraz, kakoršnih sto vajeni. Da dopisnik ni mogel mimo župnišča, to ge pa itak razume. Ker pa najbrže ne ve, da to žo skoro Štirideset let stoji, mu pa ml povemo. Res se ni dosedaj še veliko storilo za reveže, razmere so znane vam in nam, v kakršnih se jo občina nahajala, vendar je tu obožnica, potem Vincencijeva in Elizabetna konferenca, ki v enem letu več stori za reveže kot pa site vi sodrugi storili ves čas, kar obstojate. — Proti kin oprod stavam pa bomo vedno, ki ne bodo odgovarjale moralnim zahtevam, pa naj si bodo potem predvajane pri vas ali pa pri nas in to pred desetimi leti ali pa danes. Glede hiše, ki je baje občinska last in ki stoji pred župniščem, pa se tudi blagovolite informirati pri svojili tovariših. Pri njih bodete lahko zvedeli, kako je z isto, nakar boste lahko poročali dejanski stan te zadeve. — V zadnjem odstavku pa trdite, da vas napadamo. Mi ne najdemo tu nobenega napadanja, pač pa smo samo ugotovili, da na eni strani delavce svarite prod prekoračenjem osemumega delavnika ter jim celo grozite s posledicami, na drugi pa, kadar gre za vašo korist, greste pa enostavno preko tega. Povedali smo samo resnico. Mlinar in njegova hči. Opozarjamo zadnjič na to priljubljeno igro, ki se uprizori v nedeljo, dne 81. t. m. ob pol osmih zvečer v Rokodelskem domu. Vstopnina običajna. Nagrobnieo. Na vernih duš dan zapojo pevci Rokodelskega društva po krščanskem nauku na tukajšnjem pokopališču pod vodstvom pevovodjo A. G rum a 5 žalostink. Prve tri: Usliši nas, Gospod! Človek, glej življenje svojo in Pomladi vse se veseli, se bodo pele na civilnem pokopališču, ostali dve: Vigred se povrne in O j, Doberdob! pa na vo-jaikpm pokopališču, na katerem so bili med vojno pokopani večinoma Rusi. Nesrečna smrt. Zeni rudarja Jelena je kri tdarila v glavo in je vsled tega zblaznela. Odpeljali so jo v Ljubljano, kjer je umrla na porodu. Kostanje ob lekarni so podrli, ker bodo povečali cesto. Nerodnost. Ze dva meseca se vrši pouk na gimnaziji, pa še ni imenovan profesor veronauka. Kje tiči vzrok? Vreme. Zadnje neurje jo prenehalo. Pritisnil je mraz in sneg. Prvi sneg je zapadel 26. t. m. Voda stoji še vedno v rudniškem revirju precej visoko in onemogočujo delo. Proračun mestne občine za mestno elektrarno in vodarno za leto 1927 je že sklenjen. Pregleda se ga lahko med uradnimi urami, CerlcI/e ©ls> SCAi Za mlekarno, ki si mora postaviti novo stavbo — sedaj se nahaja v eni kleti mlekarna, v drugi kleti pa sirarna — je izposloval g. poslanec Sušnik v ta namen potreben les iz državnih (nekdaj last samostana) gozdov v Kostanjevici. Les dobimo po znižani tarifni ceni G. poslancu smo za to zelo hvaležni. Počitnice, ki so trajale od 18. septembra vsled zidave poleg šole, bodo tekom prihodnjega tedna vendarle nehale. Drugod imajo počitnice po dva meseca, pri nas pa kar še. enkrat toliko. G. stavbenemu mojstru pa moramo biti še hvaležni, da je tako ogromno stavbo dogotovil v tako kratki d ob L Poplava je tudi našo kraje zadela. Še do četrtka nista Sava in Krka, ki preplavljata okolico, padli nazaj v svoji strugi. Letos smo imeli povodenj večkrat. — Za poplavljence na Gorenjskem so je pri nas v cerkvi nabralo 1.500 Din. Spored odkritja spomenika v svetovni vojni padlim in preminulim trboveljskim občanom, ki se vrši v nedeljo dne 31. oktobra 1926. Spored: Dopoldne: 1. Ob 8 zjutraj zbirališče Združenja rez. častnikov, Zveze slovenskih vojakov in Združenja vojn. invalidov pred rudniškim gasilskim domom na Vodah, odkoder odhod z delavsko godbo na čelu k sprejemu gostov na kolodvor, kjer prevzame poveljstvo čez celokupno formacijo bivših vojakov iz svetovne vojne predsednik Z. S. V. g. major Colarič. 2. Ob 9 sprejem gostov na kolodvoru, nato odhod proti Vodam, kjer se med tem zberejo pred rudniškim gasilskim domom vsa uniformirana društva ter druge korporacijo in zastopstva organizacij in skupno odkorakanje v Trbovlje. 3. Ob 10 slovesna sv. maša zadušnica za padle v vojni. 4. Slavnostni govor predsednika Z. S. V. g majorja Colariča. 5. Salva lovcev v počast padlim vojakov. 6. Odkritje spomenika, izročitev njega v oskrbo domači občini, združena pevska društva zapojejo žalostinko »Oj Doberdob« itd. 7. Blago-lovitev spomenika. 8. Govori vojn. tovarišev g. kurata Bonača, g. Mihevca in drugih. 9. Pola- f;anje vencev ter darovanje za spomenik. 10. Defi-iranje društev v krojih pred spomenikom. — Popoldne 1. Ob pol 2 koneort delavske godbe iz Trbovelj na trgu pred spomenikom. 2. Ob pol 3 slavnostno zborovanje Zveze slov. vojakov iz svetovno vojne na travniku pred Društvenim domom. 3. Ob B se prične v veliki dvorani Društvenega doma Velika boina igra — tragedija naroda v. 6 dejanjih »Kalvarija«. Med odmorom koncertira rudniška godba. Igra »Kalvarija« se igra za občane že v soboto zvečer ob 7. Vstopnice se dobe v konzumu v Trbovljah in v trafiki g. Kusa na Vodah. župan potrjen. Telefoničnim potoni jo včeraj, v četrtek okoli 11.45 bilo od okrajnega glavarstva iz Laškega na tukajšnjo občino javijeno, da jo potrjen za župana g. Ignacij Sitter izvoljen v mesecu marcu t. 1. Vlom v trafiko. Trafikanta g. Kosija v vasi Trbovlje je zadela občutna škoda. V noči od četrlka na petek so neznanci vlomili v njegovo trafiko in mu odnesli vse, kar jo imel v lokalu in to ve.3 včerajšnji nakup tobaka, vrednega 5882.50 Din, staro zalogo za okoli 2000 Din, kole-kov za 2000 Din, pustili so mu samo dva po 50 dinarjev in 1 po 10 Din. Nadalje eno balo platna za zastore 44 m, pripravljal za zastore k občinski hiši. denarja okoli 200 Din in še več drugih stvari. G. Kosi je 100 odstoini invalid in morajo biti do-tični vlomilci res brez srca, da ga uničijo. Ta vlom je že drugi v teku enega leta', in bi bilo na mestu, da orožništvo napno vse sile, da vlomilce dobi v roko in jih spravijo na varno. Rop se je vršil od 2—3 po noči, kakor je izjavila neka gespa, ki stanuje nad trafiko, ni so pa upala oglasiti. s f-eepko © Dijaška kuhinja v Ptuju 39 obrača, kakor vsako leto, tako tudi letos do prijateljev dijaštva, z vljudno prošnjo za podporo. Število revnih dijakov, katerim je mogoče posečati ptujsko gimnazijo samo s podporo Dijaško kuhinje, narašča od leta do leta. Nad 30 dijakov smo morali letos prevzeti v svoje okrilje. Dijaška kuhinja je postala izvan-redno važna ustanova. Žo večkrat nam je grozila nevarnost, da se ukinejo višji razredi ptujske gimnazije češ, da no izkazuje zadostnega števila dijakov. Poleg »Dijaškega doma« jo v prvi vrsti •■Dijaška kuhinja« poklicana, da privabi vedno več dijakov v Ptuj in tako zujamči obstoj celo višjo gimnazije v Ptuju, tega najvišjega našega učnega zavoda. Kdor podpira revne dijake, podpre zajedno obstoj ptujske gimnazjije. Trdno smo uverjenl, da ne trkamo zaman! Hvaležno sprejmemo vsak najmanjši dar in se iskreno zahvaljujemo v imenu naših potrebnih dijakov. Bog plačaj! — Odbor. © Tombola. V nedeljo popoldne se bo vršila velika tombola ria Florjanskem trgu. Bicikelj, ustrojena kravja koža, 3 kub. metri drv itd. itd. so dobitki, ki vabijo k veliki udeležbi. Cisti dobiček jo namenjen za nove orgle v minoritski cerkvi. © Mestno gledaliče. V oceni Cankarjevih »Hlapcev« smo pozabili omeniti vlogo župnika, ki ga je podal g. Kaukler tako, kakor ga je Cankar ustvaril. — Prihodnja predstava se bo vršila v nedeljo dne 7. novembra popoldne. Ponavljali bodo Cankarjeve Hlapce. V pondeljek 8. novembra pa pride na vrsto noviteta. © Občinska seja. V soboto se bo vršila ob 18. uri javna občinska seja, nato pa tajna. © Koncert pianista prof. A. Tro9ta v Ptujn. Kakor smo že enkrat poročali, priredi v Glasbeni Matici v Ptuju naš rojak g. A. Trost v petek, dne 5. novembra klavirski koncert s sledečim veleza-nimivim sporedom: 1. Jean Philippe Romeau (1683—1764): Sarabande, Rigaudon, Tambourin. (Za koncert prosto priredil L. Godowsky.) 2. Lud. van Beethoven (1770—1827): Sonata I. Vivace, ma non troppo. Adagio espressivo. Tempo primo. II. Prestissimo. III. Andante, molto cantabile ed espressivo. (Tema z varijacijami). Op. lOft. 3. Jos. Mane (1882): Preludij. Claude Debussy (1862— 1918): a) Ples snežink, b) Umetalni ogenj. I. Al-beniz (1860—1909): Iz španske suite: Castilla (Se-guidillas). 4. Fred. Chopin (1810—1849): Balada op. 47. Chopin-Liszt (1810—1849): Poljske pesmi: a) Mojo radosti; b) Devojkina želja; c) Hulanka (Baccbanal). 5. Fr. Liszt (1811—1886): IX. rapsodija (Peštanski karneval). Opozarjamo cenjeno občinstvo, da si za ta koncert čimprej preskrbi vstopnice, ker je zanimanje za koncert veliko. Vstopnice so dobe v glavni tobačni zalogi že sedaj, zvečer na dan poncerta pa pri blagajni. VSEM SLOVENSKIM ŽUPNIM URADOM. Odkar je širša javnost izven Prekmurja izvedela za loterijo v korist dijaškega zavoda »Mar-tinišče« v Murski Soboti, je veliko povpraševanje po naših srečkah. Ker pošiljanje po pošti na posamezne prosilce povzroča velike stroške, je odbor sklenil poslati gotovo število srečk na vse župne urade s prošnjo, da jih imajo na razpolago za vse, ki bodo prišli za nje vprašat. Dobro vemo, da je to ena skrb več, toda prepričani smo, da je skrajno slabo stališče prekmurskega dijaštva vsem pri srcu m da bodo zato rado volje pomagali vsi pri postavitvi tega prepotrebnega zavetišča. Vse našo kraje v Prekmurju smo preplavili s srečkami, toda veliko nam jih je še ostalo. Kaj ž njimi? Če vsaka fara razpeča tisto malenkost, kar dobi, bo loterija uspela, sicer nam preti nevarnost, da bomo imeli izgubo. In vendar jo ta način zbiranja zaenkrat naše največje in edino upanje. Na drugi strani ima ta naša loterija tudi izredno številne in bogate dobitke. Srečke so po 5 Din. Res je, da je pomanjkanje denarja, slaba letina, da je več drugih loterij, ki so pa bolj lokalnega značaja, toda ne želimo veliko. Če manjša fara spravi v proniet 50 srečk, večja pa nekoliko več, bomo zelo hvaležni. Omenimo še, da Prekmurje dosedaj še nikdar ni iskalo po Sloveniji kakih posebnih prispevkov, medtem ko se jo velikodušno odzvalo in pomagalo vsem, ki so prišli odkoderkoli pobirat v dobre namene. Vse kat. prebivalstvo si srčno želi, da njegovo dijaštvo dobi vzgojni dom in ker samo ne zmore, tega, se obrača za pomoč na vse Slovence in tudi Hrvate posebno v Medjimurju. Prav prisrčno torej prosimo. • ♦ « Te*ka izguba. V Dol. Lendavi je umrl — kakor Jo »Slovenec » že kratko poročal — g. kaplan Foky. Pokojni se je rodil 1. 1894 v Kflszegu. Rodom In po državljanstvu Jo bil Madjar. Dasi pa ni obvladal slovenskega jezika, jo tudi po prevratu ostal v Prekmurju. Najprej jo knpianoval v Dobrovniku, od tam na i« bil prestavljen v Dol, Lendavo. V, Dobrovniku je zapustil lepe spomine in ko se je selit v Dol. Lendavo, ga je spremljal jok odraslih in otrok. V Dol. Lendavi je svoje zveličavno delo nadaljeval. Kot pravi apostol. molitve, ponižnosti, uboštva, ljubezni do nedolžnih otrok ter sočutja do revnih jo vzbujal v vernikih občudovanje, udanost in ljubezen. Za posvetne reči se ni brigal. Reven se je rodil,reven vzgojil in je tudi kot duhovnik delil svojo revščino revnim. Do vsakega je bil dober, posebno ljubezen pa jo kaz.il do otrok. Njegova soba jih je bila vedno polna. Kar so mu verniki po smrti lo mogli izkazati ljubezni, so mu izkazali. Mrtvaški oder so odeli v morje cvetlic in ga obdali z mnogimi venci. — Naj počiva mirno v zemlji, ki jo je ljubil kot s\ojo. Tri možnosti. Neodvisni »Neplap« v zadnji številki piše: »Zdaj vemo mi in ves prekmurski narod, da nam je na izbiro lo ta trojna odločitev, da namreč nadaljujemo in podpiramo v zvezi z radikali srbsko, z Radičem hrvatsko in s Kleklom slovensko politiko.« — No ugovarjamo nobeni odločitvi. Pripomnimo le, da je »ves' prekmurski narod pri tej odločitvi nedolžen, ker je večina bila, je in bo za slovensko politiko g. Klekla. Ugotavljamo nadalje, da so neodvisni gospodje že ponudili svojo »podporo1: i radikalom i Radiču in da so o g. Kleklu in o SLS trdili, da z njo a priori ni mogoče nobeno sodelovanje, temveč da jo treba uničiti in na njenih razvalinah zagospodariti. Morda jo zdaj zapihal kak drug veter? »Kalendar presv. Srra Jeznšovega« bo v par dneh gotov. Ako v zadnjem trenutku ne bi bilo nastopilo precejšnje ovire — bolezen g. poslanca, zamude v tiskarni — bi bil koledar že go'ov. Kakor po vsebini, tako po obsegu bo koledar bogat in zanimiv. Dobil se bo v upravi »Novin« v Čren-sovcih za razmeroma nizko ceno 8 Din. Nova sejma. Na energično zahtevo posl. Klekla je ministrstvo dovolil občini Cren3ovci letno dva nova sejma. Prvi se je že vršil 20. t. m. Bil jo zelo dobro obiskan. Prignanih jo bilo 400 glav goveje živine in se je prodajala krog 160. Drugi sejm se bo vršil vedno 13. marca. Srečko loterijo »Martinišča« se šo dobijo. Kdor jih še nima in si jih hoče nabaviti, se naj obrne na ravnateljstvo »Martinišča« v M. Soboti. Posamezna srečka stane samo 5 Din. Iz Medvod, škandal je to cincanje z medvod-skim mestom. Merijo tu, merijo tam, sklenili so celo, da bodo postavili dva mosta, a delavci še vedno capljajo po blatu do lesene škatlje, ki pre-pel java preko Sore, če hočejo na delo. Danes prideš črez, jutri se vrtiš omotičen sredi vode in glodaš, kam to bo zanesla, tretji dan uide čoln po Savi, in cela procesija se napoti naokrog na železniški most, čez katerega pa tudi branijo hoditi. V par dneh bi so dala napraviti čez Soro zagilna brv za pešce. Prosimo lepo gradbeno ravnateljstvo, da kaj ukrene, preden Sora ne zahteva poleg mosta še kake osebne žrtve. — Prizadeti iz Medvod, Svetja, Zgornjih in Spodnjih Pirnič. Mirna peč. Naša trirazredna osnovna šola so je v tekočem šolskem letu nepričakovano, tako-rokoč čez noč, razširila kar v šestrazredno. Ni se čuditi, da je ta nepremišljen in nemoder skok iz trirazrednico v šestrazrcdnico, ki ga jo povzročil samovoljno novi okrajni šolski nadzornik, povzročil veliko razburjenje in protest staršev zoper ta nepričakovani prevrat v šoli. Kdor pozna tukajšnje krajevne razmere, oddaljenost vasi, njih slaba pota in no preveliko naklonjenost ljudstva do šole, mora priznati, da je po novem šolskem zakonu predpisani vsakdanji obisk take šole obsolutno neizpe-Ijiv. Kor se šolski pouk sedaj pričenja že ob 8. in traja do pol 1., popoldne pa od 1. ure do pol 5., morajo otroci, posebno iz bolj oddaljenih vasi sedaj pri kratkem dnevu še v temi od doma iti v šolo, oziroma priti po noči domov. Kako pa je z njih hrano? Največkrat brez gorke jedi v šolo, doma jih pa zopet čaka postana mrzla jed, kar gotovo ne utrjuje telesnega zdravja. Drugo, kar mnoge starše razburja, je to, da so otroci primorani hoditi tudi ob četrtkih v šolo, ki je bil do sedaj šole prost dan in so otroci imeli vsaj tako nekaj počitka. Take šolarje, Id nočejo v četrtek priti v šolo, drugi dan po šolskem pouku zapirajo za kazen. Vprašanje je, kdo je v tem slučaju kazni vreden, otrok ali njegovi starši? Nikakor nočemo na tem mestu zagovarjati ne enega ne drugega, ker zakon je tu, da morajo otroci vsak dan hoditi v šolo. Ako je že hotela višja šolska oblast šolo v tem kraju na vsak način razširili, naj bi se to izvršilo vsaj stopnjema in po potrebi, ter kolikor mogočo v sporazumu z občani, ki so dosedaj pošiljali svoje otroke na bivšo trirazrednico še dokaj rodno, kar je zasluga bivšega, sedaj upokojenega šolskega upravitelja g. Juvanea, ki je bil res nadvse vesten in strog šolnik, drugače pa dobrega srca. S sedanjo šestrazrcdnico jo novemu učiteljstvu šolsko breme pač precej olajšano, ker imajo posamezne učne moči samo poldnevni pouk, a šolskim otrokom pa skoro podvojeno, ker morajo biti dalj časa v šoli. Če že višja šolska oblast noče ali ne more to nepremišljeno spremembe na naši šoli preklicati, naj blagovoli vsaj to odrediti, da bodo šolski otroci na sedanji šestrazredniči obiskovali šolo vsaj v tistem času, kakor na bivši trirazrednici, in duhovi bodo pomirjeni. Frani pri Mariboru. Tule. katoliško Izobražev. društvo priredi dno 2. novembra ob 9. uri zjutraj v Aninem Dvoru tečaj za napravo brezalkoholnih pijač in za koristno uporabo sadja. — V nedeljo, 24. t. m. je priredilo izobraževalno društvo »Slomškovo slavnost« z govorom, petjem in deklamaci-jami samo Slomškovih pesmi, h sklepu pa izrazito dramatizirano najdaljo Slomškovo pesnitev »Hudo vreme«, katero je prav točno in res z občutkom prednnšalo 11 simbolično opremljenih deklamatork. Marija Gradec pri Laškem. Letošnji nalivi so kakor drugod tudi pri nas razdrli mnogo cest ter potov. Nekaj to škodo se je že popravilo, druga se p aše bo .Dopisnik »Domovine« piše, da je sklenil naš občinski odbvr. da naj popravijo občinske ceste kmetje kar eamt. Gotovo je slišal travo rasti, ko jo sporočil fcerjavovemu listu to laž. Ros je, da se je na seji svetovalo, da bi «e nekatere opozorilo, ako hočejo tisti, ki občinske eesto mnogo rabijo, po možnosti in prosti volji nekaj brezplačno popravili. Nikakor sc ni skltpalo. da bi sq občane k cestnim popravilom sililo. Cesta pod vasjo Brstovnica so bo tudi popravila in je delo žo oddano bližnjemu kmetu. Dopisniku »Domovine« se ni bati, da bi ga kdo silil na tlako ali kuluk. CfuMfansRo gledišče DRAMA. Začetek ob 20. url zvečer. Nedelja, 31. oktobra: DRUGI BliEG, drama. Izven. Ponedeljek, 1. novembra: HAMLET, žaloigra. Izv. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Nedelja. 31. oktobra: TANNIL\EUSER Izven. Ponedeljek, 1. novembra: SEVIUSK1 BK1VEC1 Izven. Torek, 2. novembra: ZAPRTO. Gledališke predstavo v Ljubljani ob praznikih, V nedeljo zvečer se poje v operi Wagnerjeva velika opera »Tannhauser« v običajni zasedbi, samo vlogo deželnega grofa Hermana poje g. Rumpelj. V drami pa se vprizori isti večer ljubka Gals\vortyjeva igra >Joyc. V ponedeljek so pojo v operi Rossinijevn opera »Brivec sevilskk. Pri tej predstavi poje pr-vokrat težko vlogo grofa Almavive naš velenadar-jeni in simpatični pevec g. Svetozar Banovec. Osta* lo glavne vloge so v rokah ge. Lovšetove, g. Betet-ta, g. Bukšcka kot gosta in g. Zupana. V drami pa so igra isti večer Shakespeare™ tragedija »Hamlet«. Vse predstave so »izven« in začenjajo v operi ob pol 20. v drami pa ob 20. uri zvečer. . MarihorsR® gledišče Sobota, 30. oktobra ob 20.: »PAGLIACCI« in BA- STIEN IN BASTIENNE«. Premijera ab A. Nedelja, 31. oktobra ob 20.: »DANES BOMO TIČI«. Pondeljek, 1. novembra ob 20.: »GROFICA MA-RICA«. v Ljubljani Nedelja. 31. oktobra ob pol 4. popoldne: MLINAfl IN NJEGOVA 1IČI. Ponedeljek, 1. novembra ob 8. uri zvečer: MLINAR IN NJEGOVA HČI. Nedelja, 7. novembra ob 8. zv.: LJUBEZNI IN MORJA VALOVI. »Zavotnici Materi Devici«. Znani skladatelj g Alojzij Mthelčič je ravnokar dovršil in izdal ori« ginahio skladbo »Zavetnici-Materi-Devici« za mešan zbor, v sredini tudi za sopran in alt. Samozaložba. Cena izvodu Din 2.—. Ta skladba je jaka lepo pisana, popolnoma v cerkvenem duhu, pohia zdrave, ljubko melodike, kakor v pesmih, katere ja obelodanil pred par leti v čast Mariji. Več gleda nove nabožne skladbo je nepotrebno ocenjevati, ket jo g. Mihelčič izdal že več praktičnih umotvorov, ki na cerkvenih korih vsestransko dobro služijo, Konečno pripomnim, da so nekatere novejše kompozicije obložene z nenaravnim ritmom, z diso-nančnimi in alterovanimi akordi, ter hrepene samo za efektom, so znamenje propadajoče glasbena umetnosti. Teh misli jo tudi nepoznani Cvenk, ki jo v tem smislu razpravljal pred par leti v tukajšnjem listu. — Karol BeTvar. »Zbori«, Mesečna revija za novo zborovsko glasbo z glasbeno književno prilogo.. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. V deseti pravkar izišii številki letošnjega letnika sta objavljena dva zbora tržaškega skladatelja Vasilija Mirka in sicer šesteroglasni mešani zbor Rokoko ter moški zbor Tolovaji, oba ca besedilo pesmice Utve (Prunkove). — List jo našim pevskim zborom dobrodošel in ga radi priporočamo.^ — 11. zvezek izide začetkom novembra, 12. pa začetkom decembra z obširno in vsebinsko bogato književno prilogo. in rew|e Kadar rožo cveto... Spisal dr. Jeraj. (Dekli-šle a knjiga ) Cirilove knjižnice XVIII. zvezek. Cena Din 8.50. Kako potrebna je bila ta beseda, ki jo jo napisal slov. dekliški mladini znani vzgojni pisatelj dr. Jeraj, kaže dejstvo, da se jo je preje, predno je šo prav prišla v javnost, da jo izšla, žo že prav številno naročalo. Slovenske mladenke segajo po njej, ker vedo, da je ta beseda blaga, dobrohotna in resnična, kakršne si tako želijo v svojem mladem življenju, da ne zaklejo v zablodo, ir, katerih ni več poti, kjer rože no cveto. Da bo pa vsako slovensko dekle vedelo vsaj malo, kaj obsega ta knjiga, njej namenjena, objavljamo lo glavno naslove posameznih poglavij: Uvod: Vzhajajoče solnce. I. poglavje: Jutranja zarja življenja, 2. poglavje: V domačem Zatišju, 3. poglavje: Med svetom, 4. poglavje: Vzori iu boji; 5. poglavje: Ob roki Očetovi. Vsako poglavjo ima več sestavkov, ki razkazujejo dekletu njegovo lastno življenje, ki naj bo lepo, kakor jo lepo tedaj, kadar rože cveto... Knjigo no bomo podrobneje ocenjevali, to bodo storilo gotovo bralko same. Danes knjigo le priporočamo. Naroča se: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. »Mladost«. Vsebina 10. številke: Govor sve« tega očeta slovenskim Orlom. — Dr. Marko Natlačen: Zakaj ni bilo rimskih tekem? — Orli nn grobu sv. Alojzija. — Tono: Telovadni spomin na Rim. — Br. Janez: Rimski mozaik. — Fr. Neu-bauer: Ob ajdi in clklamnih. — Dr. J. Basaj: V preteklem letu. — Delo odsekov za Stadionsko loterijo. — F. Pengov: Veliki ljubitelj narave. — Orlovska pisma. — Telovadba in šport. — Raznoterosti. — Novo knjige. — Mali oglasi. — Tolmačev nabiralnik. — Iz kraja v kraj. — Za šalo in zares. — Slike: Naša tekmovalna vrsta za rimsko mednarodne tekme. Iz vnj zn rimske mednarodne tekme (br. Kermavner in br. Varšek). List »Zdravje« 10. in 11. številka izideta skupaj pričelkom prihodnjega tedna. Te dve številki sta posvečeni Zdravstvenemu domu v Luko-viel in prinašata bogat materijal o zdravstvenih razmerah te naše vasi in bližjo okolice. List se razpošlje vsem naročnikom, ki so vplačali naročnino. Zamudnikom smo list ustavili za toliko časa, da poravnajo naročnino. Vabimo torej vse zamudnike, da jo čimprej poravnajo. Po širnem sveiu Opozicija v ruski ku-munistični stranki. * Zadnje vesli o sporih med ruskimi bolj-Seviki, zlasti pa spori v vodstvu, v centralnem odboru ruske komunistične stranke, so dali povod, da se je svet začuden ozrl na njihov notranji boj, kajti zavedal se je, da bi pri eventuelnem razkolu ruske komunistične stranice nastale za sovjetsko Rusijo nedvomno [velike posledice. Poročila o notranjih bojih v /vodstvu ruske komunistične stranke in o agil-mi agitaciji med delavci-lcomunisti po vsej Rusiji, so vznemirjala svet, kajti dozdevalo se jje, da sta obe struji — Stalinova in Zinovjev-Trockijeva — vsaj približno enako močni, in da bi razkol med obema dal povod novi državljanski vojni v sovjetski Rusiji. Toda ta poročila so bila v nekaterih poglavjih ali pretirana, ali pa preveč pomanjkljiva, zato si tudi na podlagi teh poročil ni bilo mogoče ustvariti popolnoma objektivnega Imnenja o taktičnem položaju v ruski komunistični stranki. Novejša paročtila, ki nam jih servirajo tnoskovska »Pravda«, dalje leningradslca b Pravd a c, »Dail Herald«, »Journal des De-ibats« in drugi inozemski listi, operirajo na Številkah, ki nam kažejo razmerje med obe-Ima strujama, to je med opozicijo in tako zva-hlo Stalinovo večino. Tako pravijo poročila med drugim tudi o glasovanju med članstvom ruske komunistične stranke v obeh glavnih mestih: Moskvi in Leningradu, kjer so se vršila članska zborovanja, ki so bila sklicana pravzaprav samo v ta namen, da se pojasni stališče, ki ga zavzemata obe struji v 6tranki in da se samo članstvo komunistične stranke neposredno izjkvi, katera načela smatrajo, da so pravilnejša. Rezultat tega glasovanja članstva ruske [komunistične stranke v Moskvi in Leningradu je varnega pomena, kajti dokazuje, da močne in izrazite opozicije v ruski komunistični stranki zaenkrat še ni. Številke namreč pravijo: V dnevih od 1. do 8. oktobra letos, ko so se vršila imenovana članska zborovanja v Moskvi, je bilo navzočih na teh zborovanjih 53.208 članov ruske komunistične stranice, od katerih pa se je izjavilo ■j.a Zinovjevo strujo 171 članov stranice, vsi drugi, razen 87 članov, ki so se glasovanja vzdržali, je glasovalo za večino — za Stalinovo strujo. Slično razmerje glasov je bilo dne 7. oktobra v Leningradu, znani Zinovjevi trd-n'avi. Na tem članskem strankinem zborova-nu je bilo navzočih 34.180 članov, od katerih se je izreklo za Zinovjevo stališče 325 članov, medtem ko se je glasovanja vzdržalo skupno 126 komunistov; vsi drugi so glasovali za Stalina. Ako je doživelo Zinovjevo stališče samo n njegovi dosedanji trdnjavi tak značilen in (katastrofalen poraz, se ne smemo čuditi, da se 3'e izjavilo do danes najmanj 96 odstotkov celokupnega članstva komunistične stranice sovjetske Rusije za Josip Stalina. Tudi v centralnih odborih in v važnejših instancah stranke se že vidi, da G. Zinovjev izgublja. Iz prejšnjih poročil doznavamo, da jje bilo na konferenci meseca julija 1926 v centralnem odboru ruske komunistične stranke oddano število glasov, ali za Stalinovo ali za Zinovjevo strujo — za Zinovjeva porazno. Poglejmo samo razmerje glasov: 43 : 4, torej 43 glasov za stališče Stalina, a samo 4 glasovi za Zinovjeva. To se je zgodilo v dnevih od 14. do 23. julija letos. Pri glasovanju ali za Stalinove ali za Zinovjeve predloge na istih zborovanjih pri centralni kontrolni komisiji pa je bilo sledeče razmerje, v prid Stalina: 109 : 7. Iz teh navedenih številk torej moremo logično sklepati, da tudi v vodstvu ruske komunistične stranke jake opozicije ni. Josip Stalin je sedanji voditelj in diktator v ruski komunistični stranld. Zinovjemu in Troclcemu pa tudi drugim se zna zgoditi, da bodo pregnani, ako bi se razkol v stranki po-jačil in povečal. Posebni odbor komunistične stranke v Moskvi je izdal ostre in energične ukrepe, v katerih si dovoljava pravico napraviti red v stranki, četudi bo s sredstvi, s katerimi bi se morebiti moral poslužiti proti opoziciji, da jo bo stri, zmanjšal ugled oseb, ki to opozicijo vodijo, kajti Stalin se boji za strankino enotnost. (Dasi je tedaj opozicija številčno majhna, se vendar zdi opasna.) Nad temi resolucijami in ukrepom pa se je dvignilo članstvo stranice same, ki je na svojih zborovanjih obsodilo taktiko in stališče Gregor Zinovjeva ter obsodila kot antilcomu-nistično in protileninistiono, tako da je za enkrat opoziciji nemogoče intenzivneje delovati in agitirati za svoje teze, ki jih vodstvo opozicije obelodani. Razvoj v tem pogledu prehaja sedaj počasi h koncu. Zinovjev, Trocki, Kamenev, So-kolnilcov in drugi voditelji opozicije v stranki, so zgub li med članstvom ruske komunistične (stranke. Zato je tudi verjetno, da se bodo morali ali popolnoma umakniti v ozadje, zlasti, ako bodo vztrajali na svojih trditvah, ali pa bodo morali priznati, da so storili napake in se pokoravati volji diktatorja Stalina in volji večine komunistične stranke sovjetske Rusije. 15. kongres ruske komunistične stranke je pokazal, da Stalin dejansko popolnoma obvlada pOiOZaj. Opo zicionalci so šfrčali iz vseh strankinih in upravnih odborov, izvoljeni so sami prijatelji Stalinove linije. Kongresa se je udeležilo 817 delegatov. Glavni referat je imel Bucharin, ki je govoril tudi o razmerah na Kitajskem in o angleškem rudarskem štrajlcu kot o dveh dejstvih, ki danes najhuje pretresata svetovni kapitalizem . —o— Dr. C.: Na vročih saških tleh. Dresden, 28. oktobra. Zadnjega oktobra se vrže volitve v saški deželni zbor. Prvotno se je mislilo, da bodo te volitve uvertura k splošno-državnozborskim volitvam, a sedaj za razpust državnega zbora ni ^razloga. A vendar imajo te volitve splošno državno važnost, zato je razumljivo, da je boj vroč in brez usmiljenja. Da poznamo Saško, je treba ugotoviti: Saška je ena največjih industrijskih središč Nemčije; zato pride v poštev pri volitvah izraz zahtev delodajalcev in delojemalcev, zahteva levičarjev in desničarjev prav posebno. Saška je zibelka nemškega in s tem evropskega socijalizma. Zato bodo te volitve šle v znamenju boja med socialističnimi strankami. Saška je do 95 odstot. protestantska, zato poliilki čakajo na uspeh tudi s stališča, ali bo konfesijonalno prepričanje načelno merodaj-no, kar je važno za Centrum. A Saška je dežela radikalizma. Ko so se v vprašanju vojnih kreditov socijalni demokrati razcepili v večinske in radikalnejše neodvisne socijaliste, so slednji črpali glavno moč v armadi saških pro-letarcev. Zato gleda Nemčija tudi ob teh volitvah na Saško z vprašanjem: ali bodo delavske mase zahtevale še naprej radilcalizem, ki se že objemlje s komunizmom, ali pa se bodo izrazile za socijalno evolucijo. V dosedanjem parlamentu so izmed 96 poslancev imeli nemški socijalni demolcratje 40 poslancev, ostanek so si razdelili nemški nacijonalci, ljudska stranka, demolcratje in komunisti. Ko se je sestavila 1. 1923. koalicijska vlada demokratov, ljudske stranke in 23 socijalistov, je prišlo med socijalisti do razcepa. Berlinsko vodstvo se je postavilo prvotno na stališče vladnih socijalistov; a ko je v očigled bližajočih se volitev izreklo simpatije radikalnejšemu delu opozicionalnih socijalistov, je junija 1926 23 socijalnih demokratov izvedlo v stranki tudi formalni razkol in ustanovilo stranko »starih socijalistov«. Poleg teh starih nastopajo pri teh volitvah še druge stranice: gospodarska, 2 nemški fašistovski, stranka ljudskega prava, stranica hišnih posestnikov in Centrum. Slednji je bil zastopan že 1. 1920., ko je dobil mandat s 23.000 glasovi. To število glasov je Centrum 1. 1922. sicer obdržal, a izgubil mandat, ker se je pomnožil količnik. Strankarsko je stalno napredoval. Pri državnozborslcih volitvah 7. dec. 1924 je dobil 26.000, a pri prvi volitvi Marksa za predsednika republike že 31.000 glasov. Agitacija je srdita. Stranka ljudskega prava nastopa naravnost besno. Fašisti razdeljujejo po cestah potnikom vsemogoče letake. Radikalni socijalisti so se vrgli na brezposelne, da izpodneso tla komunistični agitaciji. Saški Centrum. je angažiral 12 cenlru-maških poslancev in vse centrumašlce ministre. 14. oktobra je govoril na javnem zborovanju v Dresdenu delavski min. dr. Brauns, preteklo sredo pa v Leipzigu centrumaški državni justični minister dr. Bell.- Udeležba je bila večja kot so pričakovali. Preleklo nedeljo pa je za ljudsko stranko bil povabljen v Dresden sam zunanji minister dr. Stresemann in je bila na programu tudi muzilca! Kak bo uspeh? V kolikor sem v tem času prišel v razgovor tudi z vodilnimi saškimi političnimi krogi, so se izrekli tako: Starim socijalistom napovedujejo nazadovanje za polovico ali še pod njo. Centrum ima en mandat siguren, drugi je na tehtnici in odvisen od voiivne udeležbe. Saški Centrum mi je zagotovil, da so saški Miški Srbi dali svojim volivcem parolo: Volite Centrum! Komunisti ne bodo napredovali, ker so že uradni socijalisti dovolj radikalni. Nemški nacijonalci bodo na glasovih izgubili na račun gospodar-' ske in stranke ljudskega prava. Če bi šli nemški fašisti skupno, bi po možnosti sklepali štiri mandate, a ljudska in demokratska stranka bosta na splošno obdržali svoje pozicije in nova gospodarska stranka dobi po možnosti kakih 6 mandatov. Volivna udeležba, ki je do sedaj redno dosegala 95 odstot., se bo gotovo znižala pod 80 odstot. In kašna bo bodoča vlada? Morda bo v vladi to mogoče, kar je bilo ob volitvah nemogoče, namreč: desnica ali levica! Verjetnost je zelo majhna. Stari socijalisti v nobenem slučaju ne bodo šli v vlado z drugimi socijalisti. Najbolj verjetna je strogo levičarska, ali pa vlada sredine, ki pa bo ev. kot državna vlada — manjšinska vladal A en uspeh je že danes gotov: Ducat strank in strančic, v posmeh vsaki plodonos-ni. demokratični, plodonosni dežlni in državni politiki! NIHČE NI PRISILJEN da takoj kupi, pač pa si lahko pri meni brez-obvez.no ogleda bogato zalogo angleškega in češkega blaga za moške obleke in površnike, rarflano itd."po najnižjih cenah,— JOSIP IVANČIČ, Ljub---------- ljana, Miklošičeva cesta St. 4, * ~ Zvišana pisemska poštnina za november. Občinstvo vnovič opozarjamo, da je treba ccl mesec november frankirati pisma in druge pošiljke z znamkami povišane prodajne vrednosti, to je ne z enodinarsko znamko, ampak z novo pretiskano znamko za Din 1-50. Istotako se mora občinstvo posluževati v tem mesecu novih dopisnic, na katerih )e natisnjena višja prodajna vrednost, to je t Din. Ministrstvo pošte in brzojava je določilo, da pridejo pre tiskane znamke in dopisnice v promet dne 1. novembra t. 1. in bodo veljale do vštetega 30. novembra t. 1., torej cel mesec november, Vsled pretiska, ki pride na poštne znamke in dopisnice sedanje izdaje, se bo prodajna vrednost znamk zvišala, in sicer: na znamko 0 25 Din za 25 p, na znamko 0"50 Din za 50 p, na znamko 1 Din za 50 p, na znamko 2 Din za 50 p, na znamko 3 Din za 50 p, na znamko 4 Din za 50 p, na znamko 8 Din za 50 p, na znamko 10 Din za 1 Din, na znamko 15 Din za 1 Din, na znamko 20 Din za 1 Din, na znamko 30 Din za 1 Din, na dopisnice po 0-50 in 1-50 Din za 50 par. Te številke bodo natisnjene z rdečo barvo, in sicer pod sliko kralja. Povišek zgoraj naštetih poštnih vrednot-nic je namenjen poplavljencem, Vsled tega ostanejo poštne pristojbine neizpremenjene in se bodo zaračunavale po tarifi, ki je zidaj v veljavi, in po nominalni vrednosti znamk, ki je prvotno natisnjena na znamki oziroma dopisnici. Na navadno pismo do 20 gr teže n. pr. je treba, kakor doslej, nalepiti znamko za 1 Din, na priporočeno pismo do 20 gr znamko za 4 Din, dasi je prodajna vrednost s preti-skom zvišana pri navadnem pismu na 1*50, pri priporočenem na 4'50 Din. Vsled tega naj občinstvo zahteva, da ne bo trpelo škode, znamko tiste vrednosti, ki v najmanjšem številu ustrezajo vrednosti pristojbine, ki jo je treba nalepiti na pošiljko. Zato ima vsaka pošta znamke in dopisnice vseh vrednosti v zalogi. (Za slučaj, da bi kakšna pošta ne imela vseh vrednosti v zalogi, se lahko občinstvo pritoži na poštno in brzojavno ravnateljstvo. Gori omenjene vrednotice so prišle včeraj že v promet. Vsled tega opozarjamo občinstvo, da se znamke in dopisnice, ki se sedaj uporabljajo, vzamejo 1. novembra 1926 iz prometa in ne bodo imele v zgoraj označenem roku nobene vrednosti. Ako bi kdo nalepil na katero pošiljko tako znamko, bo na-slovljenec moral plačati dvakratno pristojbino v razmerju vrednosti znamke s pretiskanim doplačilom. Dosedanje znamke in dopisnice se lahko pri poštah zamenjajo proti doplačilu pribitka. Sp>orž G. A. K. (Gradec) : ILIRIJA. BI. t. m. in 1. nov. ob 15, igrišče Ilirije. V nodeljo in ponedeljek gcluje prvič v Ljubljani nogometni prvak Gradca Gratzer Athle-tiksport-Klub, da odigra dve tekmi z naštim pod-saveznim prvakom SK Ilirijo. Današnji GAK je znan ne samo kot eden najstarejših avstrijskih klubov, temveč tudi kot moštvo, ki niti malo ne zaostaja za najboljšimi profesionalnimi klubi na Dunaju. Dokazujejo to rezultati proti 6edaj vode-čemu dunajskemu BAC 1:2 in 3:2, proti Slovanu 2:2, proti Vienni 1:0, Wackerju 1:0, dalje internacionalni rezultati 0:1, proti FC Bologna, 1:0 proti Moravski Slaviji, 2:0 proti Szombathely AC, 1:2 proti BSK v Belgradu, 6:0 proti FC 13 v Sofiji itd. GAK nastopi v Ljubljani s kompletnim 1. moštvom, vmes s Kovvando, avstr. inlernacionalcem (centerfor) ter zvezama Ptačekom in Gaberom, ki ju je prevzel od dunajskega Slovana. Moštvo tgra prvorazreden, tudi za oko prikupen kombinacijski nogomet združen s hitrostjo in dobrim startom. Tudi Ilirija igra v nedeljo in ponedeljek razen Ladota s svojim najmočnejšim moštvom. Izvrstni njen centerhalf slavi v nedeljo jubilej dve-stote tekme za belo-zelene barve. Obe tekmi obetata prvorazreden šport. Računati je, da bosta privabili zopet enkrat tudi širšo publiko. Prebitek jo namenila Ilirija pomo.ni akciji Rdečega križa za poplavljence v Sloveniji. Predtekme ob 13.30 v nedeljo TIermes:Drk, v ponedeljek Ilirija rez. : Disk; dopoldne ob 10.30 v nedeljo Ilirija komb. : Mladika, v ponedeljek Reka : Mladika. ŠPORT IN POLICIJA. Berlinsko policijsko športno društvo je dobilo svoj lastni športni prostor. Ob otvoritvi je govoril policijski predsednik dr. Friedensburg; on je hkrati predsednik policijskega športnega društva in prav dober njegov zastopnik, ne samo reprezentativno, temveč v svežem športnem duhu. Za športno idejo, za misel telesnih vaj je pač zelo važno, če stopijo v njen delokrog odlične osebnosti javnega življenja. Friedensburg je taka osebnost; njegov govor ima zato večji pomen kot ga imajo običajni taki nastopi. Govoril je sportno-programatično za policijo, s toplim srcem za mladino, obenem je pa poudarjal, da moramo odstraniti ovire in odpore proti športni misli. Glede pomena športa za policijo imamo samo en odgovor: »Šport je najvažnejši činitelj za dviga, nje moči in sposobnosti policista pri težkem njegovem poklicu v javnosti. Športno delovanje v okviru higijene in določenih siportnih zakonov je za policista kar neobhodno potrebno. Prenešeai na poklic ima šport sijajne lastnosti, da vpliva na nas etično in fizično. Šport je policiji potreba, negovanje športa bi morali podpirati vsi faktorji na kar najbolj vele-potezen način. Veliko je pa še pri policiji zastarelega naziranja. To bi se moralo najprvo spremeniti in se umakniti drugi mentaliteti. Sistematična kultura telesa je stražniku samo koristna. Stari predsodki morajo pasti, policija je dragocen člen narodove celote, šport naj ga krepi in naj skrbi za njegovo telesno kulturo. Nasznanlla Strokovna zveza javnih nameščencev ima danes ob 20. uri redno odborovo sejo v kleti I. del. konz. društva, Kongresni trg 2. Pridite polnošto vilno! — Tajništvo. Člano organizacije javnih nameščencev somišljenikov SLS, ki dosedaj še niso poravnali do 31. decembra 1925. predpisani zaostanek na članarini, vabimo tem potom v smislu dopisov z dne 21. maja t. 1. št. 15, da se do 31. oktobra zavežejo to storiti eventuelno v obrokih. Oni člani, ki bi tega ne izpolnili, bodo v 1. seji meseca novembra črtani. — Odbor. "Darovi Za poplavljence v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem so darovali: Župni in dekanijski urad na Vrhniki 1890 Din (poslano na tukajšnji žup. urad); g. Ivan Fernas, urar na Vrhniki 100 Din (poslano na tukajšnje županstvo). Gospod Jezus, ki je povedal »Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli«, blagim srcem tisočero povrni! — Zupnl urad v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem, dnq 27. oktobra 1926. DR. FR. LOKAR je preselil odvet. pisarno iz Miklošičeve ceste 13 na Miklošičevo c. 18 I. nadstr., poleg Okrož. r urada za zav. delavcev Dr. BLEIVVEIS specialist za nolranfe bolezni in za bolezni v nosu in vratu zopet ordinira. Dobro vpeljana tvrdka v Rimu išče SSciSlOpStVCD večje tvrdkezlesom Ponudbe na upravo lista pod „LESNA TRGOVINA" št. 7361 Dne 2. novembra 1926 se vrSi pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu ob pol 11. uri DRAŽBA HIŠE štev, 106 v Mozirju z gostilniškimi prostori, klavnico, drvarnico in vrtom. — Cenilna vrednost 110.316 Din, najmanjši ponudek 55.158 Din, Vadij znaša 11.032 Din. — Natančnejša pojasnila daje odvetnik dr, Milan OROŽEN v Cel.u. 7419 Umrla je naša zlata mamica, stara mamica, gospa Marija Špan roj. Šviselj danes dne 29. oktobra ob pol 17, uri po dolgi in mučni bolezni. Pogreb nepozabne mamice bo iz hiše žalosti v Ptuju, Trubarjeva uUca št. 5, v nedeljo, dne 31. oktobra ob 15. uri popoldne na mestno pokopališče. Ptuj, dne 29. oktobra 1926. MAJDA, NUŠA, FRANCE, JOŽE, otroci. VLADIMIR VOŠNJAK, zet. — SLAVA ŠPAN, snaha. MITJA, SERGIJ, VIDA, KSENIJA, vnuki. »'*•"»'fi1*•'■'■ - ■ J-v' Gospodarstvo Končni rezultati svetovne v letine 1926. Mednarodni poljedelski urad objavlja končne rezultate o statistiki o svetovnem pridelku žita za leto 1926. Rusija poljedelskemu uTadu žalibog ni poslala potrebnih podatkov. Razun Rusije eo upoštevane vse dežele severne poloble, le glede podatkov o pridelku ječmena in ovsa manjkajo nekatere številke iz dežel, ki skupaj pridelajo le 5—10 odstotkov svetovne produkcije; V splošnem pa se moro naslednje podatke smatrati kot konečne. Evropski pridelek pšenice (v 25 državah) je znašal v 1. 1926 339.5 milij. met. stotov (napram 877.7 milij. met. st. v letu 1925 in povprečno 298.2 milij. met. stotov v letih 1920 do 1924). Letošnji pridelek pšenice v Evropi jje torej za 10 odstotkov manjši od lanskega. Celokupni pridelek pšenice na severni .polobli (37 držav) pa je v 1. 1926 znašal 803.5 [milij. met. stotov napram 802.7 milij. met. stotov v 1. 1925 (oz. 747.9 milij. met stotov 1920 do 1924). Kar se je torej v Evropi manj pridelalo, nam je nadomestila ugodnejša letina v Kanadi in Združenih državah (337.2 milij. met. st. napram 293.4 milij. met. st. v 1. 1925). I^etošnji pridelek pšenice jo bil torej v celoti le za malenkost manjši od lanskega. R ž se večinoma prideluje le v Evropi. Zato je tudi uspeh svetovne letine rži odvisen od evropskega pridelka. Evropa (23 držav) je letos pridelala le 201.1 milij. met. stotov rži napram 235.2 milij. met st. v 1. 1925 (oz. 180.7 povpr. v letih 1920—1924). Letošnji pridelek rži je torej v Evropi za 14.5 odstot-. kov manjši od lanskega. Celokupni pridelek rži na severni polobli (25 drž?, v) je znašal 215.1 milij. met. st. napram 251.0 milij. met. st. v 1. 1925. Bolj ugodno sliko nam kaže letošnji pridelek ječmena v Evropi. Pridelalo se je (v 25 državah) 142.8 milij. met. st napram 140.4 milij. met. st. v 1. 1925. Letošnji pridelek ječmena je bil torej v Evropi za 1.5 odstotka večji od lanskega. Nasprotno pa je pridelek v vseh izvenevropskih državah nazadoval, tako da znaša celokupni pridelek ječmena na severni polobli le 249.8 milij. met st. napram 263.2 milij. met. st. v 1. 1925. Oves je letos v Evropi primeroma dobro tispel. Evropa (24 držav) je letos pridelala 261.2 milij. met st. ovsa napram 235.2 milij. met st v 1. 1925. Letošnji pridelek ovsa je torej v Evropi za 11 odstotkov večji od Danskega. Nasprotno pa se je oves v Ameriki letos slrfftaf' obnesel. Tam se je pridelalo le 257.0 mgij. met. et napram 298.6 milij. met. stotov v L 1925. Zaradi slabše letine v Ameriki 'pa je celokupni pridelek ovsa na severni polobli znašal le 520.1 milij. met. stotov napram 536.7 milij. met. st. v 1. 1925. Glede koruze še niso znani končni podatki. Poleg neznanih podatkov iz Rusije manjkajo mednarodnemu poljedelskemu uradu predvsem podatki iz Jugoslavije. Vesti iz ostalih držav, kl pridelajo 88 odstotkov celokupne produkcije so precej ugodne, le v Ameriki bo letošnji pridelek manjši od lanskega. Letni sojem t Zagrebn. Takozvani letni sejem sv. Simona, ki se je vršil 28. t. m. je bil zelo dobro obiskan. Dogon živine in poljedelskih pridelkov ni prav nič zaostajal za kraljevim sejmom v avgustu. Povpraševanje po blagu in živinj je bilo zelo veliko ln to za domačo potrebo, kakor tudi v veliki meri za Italijo, Španijo in Češkoslovaško, Tendenca cen je bila čvrsta. Cena telet se je dvignila za 50 par pri kg, cena juncev, telic in bikov pa celo za 1-2 Din. Kvaliteta živine kakor tudi poljskih pridelkov je bila prav dobra. Vsa živina boljše kvalitete je bila razprodana. — Prignalo se je med drugim 810 volov, 86 bikov, 838 krav, 357 telic in juneov, 147 telet in 2066 konj. Cene so bile sledeče: voli prvovrstni 10—10.50, I. razr. 8—9, l razr. 6—7, biki 7-10, krave I. razr. 6.50-7, II. razr. 4—5, teleta 11—13.50, težki konil 10—12 tisoč za par, lahko 7—10.000, kmetski 4—6.000; krompir 1-1.50, čebula 2-2.50, zelje 1-1.50 Din za kg.; seno I. razr. 100—115, II. razr. 60—89, otava 115—125, repa 60—80 Din za 100 kg. Priprave za novo trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Jugoslavijo. Naš berlinski poslanik dr. Smodlaka je prispel v Belgrad, da zbere mater-jal za trgovinska pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo, ki so bodo v kratkem pričela. Vprašanjo Izvoza Ogrsko preko naših Ink. Pred kra'kim smo poročali o pogajanjih med našo vlado in Ogrsko delegacijo, ki jo pod vodstvom načelnika dr. Nikla prispela v Belgrad. Kakol znano je naša vlada ponudila Ogrski svobodno cono v splitskem pristanišču, na drugi strani pa se Italija zavzema za ogrski izvoz na Reko. Naša ponudba je v Italiji razburila duhove. Ministrstvo za zunanjo politiko je radi pomirjenja izjavijo, da so te vesti izmišljene. Podobno uradno izjavo je dala ogrska vlada. Zunanji minister Ninčič jo izjavil časnikarjem, da je naša država pripravljena ugoditi ogrskim željam, v slučaju, da Ogrska želi izvažati preko naših luk, da ni bilo nič dogovorjenega in da so so vodili lo akademski razgovori brez vsakih inštrukcij in brez posebnega namena. Kakor poroča »Die Borse« je Ogrska poslala v to delegacijo svojega najboljšega strokovnjaka za pomorski promet, kar nam potrjuje, da se Ogrska resno peča s tem vprašanjem. Uradni tečaji za november. Finančni minister je določil za mesec november sledeče uradne tečaje: napoleondor 218.50, 1 turška lira 247, 1 anul funt 278.50, 1 dolar 56.50, 1 kanadski dolar 56.30, 1 zlata marka 13.45, 1 poljski zlat 6.80, 1 avstrijski šiling 8, 100 franc. frankov 170, 100 švic. frankov 1093, 100 italijanskih lir 245, 100 belg. frankov 160, 100 hol. goldinarjev 2260, 100 lejev 30. 100 levov 40, 100 danskih kron 1502, 100 švedskih kron 1510, 100 norveških kron 1380, 100 španskih peset 860, 100 drahm 68, 100 češkosl. kron 167, 1.000.000 madžarskih kron 790. Izkai o stanju Narodno banke % dne 22. oktobra 1926. (Vse v milijonih dinarjev ;v oklepaju razlika napram stanju z dne 15 .oktobra 1926.) Aktiva: kovinska podloga 449.1 (+ 13.0), posojila: na menice 1.261.4, na vrednostne papirje 243.8, skupaj 1505.2 (- 21.0), račun za odkup kronskih bankovcev 1.151.9, račun začasne zamenjave 352.3, državni dolg 2.966.3, vrednost založenih državnih posestev 2.138.3, saldo raznih računov 653.9 ( 4 76.5), skupaj 9.217.3; pasiva: glavnica 30.0. rezervni fond 8.0, bankovci v obtoku 5769.9 (—31.5), račun začasne zamenjave 352.3, državne terjatve 112.1 (+ 52.7), razne obveznosti: po žiru 432.9, po raznih računih 290.6, skupaj 723 5 (+ 47.4), vrednost založenih državnih posestev 2.138.3, ažija 83.0, skupaj 9.217.3; obrestna mera je ostala neizpremenjena. Vprašanje odvzemanja vzorcev od tranzitnih železniških pošiljate*. Trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu je 28. t. m. sklicala anketo o vprašanju odvzemanja vzorcev iz transitnih železniških po-šiljatev. Gospodarski krogi so se radi tega že neštetokrat obrnili na pristojna mesta, vendar brezuspešno. To vprašanje je važno predvsem za izvoznike žita in poljedelskih pridelkov, ki so po današnjih predpisih ne morejo prepričati o kvaliteti transitnega blaga in so radi tega vedno v nevarnosti radi odškodninskih zahtev s strani inozemskega kupca, v slučaju da kvaliteta ne odgovarja kupni pogodbi. Upajmo, da se bo zbornici posrečilo to vprašanje ugodno rešiti. Nov češkoslovaški zakon o delniških družbah. Projekt novega češkoslovaškega zakona o delniških družbah predvideva znatne poostritve glede odgovornosti upravnih svetnikov kakor tudi glede kontrole, katero bodo lahko izvajale strokovne korporacije. Uvedle so bodo obligatorične revizije, pri katerih pa se bodo absolutno varovale kupčijske tajnosti. Znatno povečanje svetovne fonnie napram 1. 1913. Glasom statistike >Lloyds Register« je celokupna tonaža parnikov in motornih ladij v primori s tonažo v 1. 1913 narasla za 63.7 odstot. ali 17 miljonov 268.000 ton in sicer od 45,404.000 ton v 1. 1913 na 62.672.000 v 1. 1926. Največji razmah je zabeležiti pri trgovski mornarici Združenih držav, ki je narasla od 2,027.000 ton na 9,365.000 ton, torej za več kot 350 odstot. Tudi japonska morna- pn Selenburgova u!. rica se naglo razvija; narasla je od 1,766.000 ton. Glede razvoja stoji na tretjem mestu Italija. Obseg italijanske mornarice se je od leta 1918 povečal za 1,720.000 ton ali 120 odstot Tonaža italijansko mornarice znaša danes za 8,150.000 ton napram 1,430.000 ton v L 1913. Močno se je dvignila tudi tonaža inozemske ln francoske trgovske mornarice. Edino tonaža nemške trgovske mornarice je napram letu 1913 znatno padla in sicer od 5,135.000 ton v letu 1913 na 3,062.000 ton. Nemčija jo namreč morala po mirovn ipogodbi oddati antantinim državam skoro vse večje pamike tako, da ji leta 1919 ni osialo niti pol milijona ton. Vendar pa si je Nemčija po vojni nadomestila že velik del izgubljene mornarice. K nameravani ustanovitvi pnroplovne družbo za promet med Jugoslavijo in juino Ameriko. Pred kratkim smo poročali, da se med našimi pomorskimi krogi ln inozemskimi kapitalisti vršijo pogajanja radi ustanovitve veliko paroplovne družbe za prekooceanski promet. Za ta projekt jo pokazalo Inozemstvo veliko zanimanja. S treh strani so prišle ponudbe za sodelovanje. Prvo je s posredovanjem AgeriNire »Expressc stavila »Cu-nard Lino skupno s holandskim Lloydom, druge ponudba je prišla z italijanske strani, tretjo pa so stavili jugoslovanski emigranti iz Južne Amerike (od znano finančne «kupine Petrinovič, Ba-burica). Zadnja ponudba ima največ izgledov na uspeh. Cunard Line namerava s pomočjo jugoslovanskih kapitalistov ustanoviti delniško družbo s sedežem v kakem jugosl. pristanišču. 51 odstot. delniškega kapitala bi ostalo v jugosl. rokah. Mor s a Dne 30. oktobra 1920. DENAR. Zagreb, Berlin 13.47—13.50 (13.468—13.498), Italija 246.43—248.43 (241.50-2-13.50), London 274.99—275.99 (274.45—275.25), Newyork 56.472 do 56.672 (56.465-56.665), Pariz 179-181 (173 do 174), Praga 167,55-168.35 (167.55-168.35), Dunaj 7.9825-8.0125 (7.98-8.01), Curih 10.9254—10.9554 (10.9275-10.9575). Curih, Belgrad 9.145 (9.145), Pešta 72.50 (72.50), Berlin 123.275 (123.25), Italija 22.60 (22.15), London 23.145 (23.14125), Ne\vork 518.628 (518.5), Pariz 16.175 (15.8625), Praga 15.355 (15.3625), Dunaj 73.1625 (73.1625), Bukarest 2.92, Sofija 3.74 (3.74), Amsterdam 207.325, BruJtelles 72.15 (72.10). Dunaj, Devize: Belgrad 12.455—12.495, Kodanj 187.70—188.10, London 34.2675—34.3675, Milan 30.95—31.05, Ne\vyork 700,75—709.25, Paril 22.03-23.13, Varšava 78.40-78.90 Valute: dolarji 705.75—709.73, angleški funt 34.21—34.37, francoski frank 22.07 —22.23, lira 30.77—30.98, dinar 12.46-12.52, češkoslovaška krona 20.9075 do 21.0275. Praga. Devize: lira 148.08, Zagreb 59.675, Pariz 105.125, London 163.50, Newyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7. ods'ot. invest. pos. 78.25 den ; vojna odškodnina 325 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 191—198, Ljublj. kreditna 150—150 zaklj. 150. Merkantilna 04—97, Praštediona 866—868, Kred. zavod 165—175, Strojne 70 den., Vevčo 102 den., Stavbna 55-65. Šešir 104 den. Zagreb, 7 odst. invest. pos. 73.50—74, agrirf 44.25—44.75, vojna odškodnina 330- 330.50, kas» 330-330.50, nov. 333-333.50, dec. 336-386.50, Hipobanka 56 den., Jugobanka 93.50—95, Praštediona 865—867.50, Ljublj. kreditna 150 den., Srpska 130 den., Narodna banka 4250 den., Šečerana 430 ■o 450, Nihag 12 bi., Gutmann 200 bi., Slavex lffe. den., Slavonija 82.50 -35, Trbovlje 302—305, Vevče 102 den. Dunaj. Don.-savska-jadr. 799.000, Zlvnc 749.000, Alpino 4!." .000, Kranjska industrijska 475.000, Trbovlje 380.(X>0, Hrv. esk. 145.000, Ley. kam 121.000, Hip. banka 72.000, Avstrijske tvornice za dušik 344.000. BLAGO. Ljubljana. Deske — smreka, jelka, I., II, III., 18 mm, fco meja 500 den.; bukovi plohi, neobrobljeni, od 40 do 120 mm, od 2 m napr., od 25 cm napr., fco meja 500 den.; hrastovi plohi, od 70 do 130 mm od 2.50 m napr. od 25 cm šir. napr., fco vag. nakladalna postaja 1000 bi. — 2 i to in poljski pridelki: pšenica bačka, 75-76, 2 odstot., fco nakl. post. 297.50 bi.; pšenica, 73-74, fco vag. nakl. post. 292.50 bi.; koruza umetno sušena za X., XI., XII., fco vagon naklad, postaja 175 bi.; oves novi fco naklad, postaja 157.50 bi.; rž, 71-72, 2 odstot., fco vag. nakl. post. 215 bi.; ječmen krmilni, 62-63, fco vag. nakl. post 160 bi.; ječmen krmilni, 63-64, fco vag. nakl. post. 165 bi.; ječmen letni, 65-66, fco vag. nakl. post. 185 bL; otrobi drobni, fco vag. ntkl. pest. 125 bi.; fižol beli 3—4 cxtst. fco vag. nakl. post. 170 bi.; krompir, fco vag. slov. postaja 135 bi.; laneno seme fco Ljubljana 380 den.; laneno seme Podravina fco Ljubljana 370 den.; seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. postaja .100 bi. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dno 29. oktobra 192G. Višina baromefra 308'8 m Opazovanja Barometer Toplota T C' Rel. »laqo ' % Veter In brzina t m Oblačnost 0—10 Vrsta padavin n n. § i 13 isr , «=■ krni 1 f os oh opazovanju »mm Jo 7» 7 753-3 10-7 98 W 3 10 dež 7-4 Liublfana (dvorec) 8 753-0 14-0 86 WSW 7 10 14 752-4 19-0 63 SSW 7 10 21 750-9 14-5 62 SSW 9 10 Maribor 752-7 11-0 97 NE 3 10 dež 2-0 12 -1 £n(jr?b 753-5 16-0 64 ESE 1-5 10 12 10 Bclgred 8 758-0 14-0 58 SSE 7 10 14 6 Sarajevo 761-6 15-0 66 SE 11 10 15 13 Skoplje 756-5 2-0 84 mirno 8 1.3 -3 Dubrovnik 763-7 18-0 60 SE 9 8 20 6 Split 760 1 17-0 94 ESE 23 10 morje burno 18 15 Praga 7 748-1 4-0 SS 1-5 10 7 3 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Znatno poglobljeno in raztegnjeno severozahodno ozračje slabega tlaka še širi v obliki razcepa proti Skandinaviji—Baltiku na eni, Balkanu—Italiji na drugi strani, vendar središče se ni umaknilo iz včerajšnjega položaja (zahodno La Mancha: barom 740.5, topi. ob 8. uri 11° C, oblačno, deževno in burno). Močan zračni tlak zaseda daljni jug s središčem v Jonskem morju (barom 776.8, topi. 13°, delno oblačno). Umika se slabemu vremenu v jugovzhod. Petrovaradinska napoved za soboto: dež, nevihte, toplo. Dunajska vremenska napoved za goboto, dne 30. t. m.: Dosedanje vreme tra>'a dalje; menda se nagi bije k dežju. Povpr. barom, nižji ko včeraj za mm: 10.3. , BLjfcjtbljar&a Telefon Stev. 9SO. UNDE Sir H. Rider Haggard: 31 Sici cesarja Montezume. Zgodovinska povest Iz angleščino prevel Jos. Poljanec Ko ste bili ti dve listini podpisani in opremljeni s pečatom, sem jim izročil z vsem svojim zakladom in drugimi rečmi kapitanu Bellu v varstvo in mu slovesno naročil, da izroči vse skupaj dr. Grimstoneu v Bungayu, kateri ga bo za to uslugo bogato nagradil. Kapitan je obljubil, da bo storil vse vestno in "točno, kakor sem mu naročil, dasi me je skoraj s solzami v očeh prosil, da bi jaz sam vse izročil, kakor sem odločil. Z zlatem in listinami sem poslal tudi več pisem; pisal sem svojemu očetu, sestri in bratu, dr. Grimstoneu, gospodu Bozardu in seveda tudi Liliji. V teh pismih sem popisal svoje življenje in srečo, odkar sem bil prišel na Špansko; doznal sem bil namreč, da pisma, katera sem bil že pisal domov, niso dospela na Angleško; sporočil sem jim pa tudi svoj trdni sklep, da sem odločen iti za de Garcio do konca sveta. »Drugi ljudje,« sem pisal Liliji, »bodo utegnili misliti, da sem norec, ker tako odlašam ali celo izgubljam srečo, katero si želim nad vse na svetu; ti pa, ki razumeš moje srce, mi gotovo nc boš štela v zlo tega mojega koraka. Dobro veš, ako sem se odločil, da izvršim kako reč, da me razen smrti nič ne more odvrniti od mojega trdnega sklepa, in da mc v tej zadevi veže .še prisega, katere mi vest ne da, da bi jo prelomil. Nikdar ne bi mogel biti srečen, niti ob tvoji strani, ako bi sedaj popustil svojo iskanje. Prej mora biti delo, poleni šele počitek, prej žalost, potem šele veselje. Ne boj se zame; čutim, da bom doživel, da so vrnem; ako pa se ne vrnem, morem vsaj poskrbeti za Tebe na tak način, da se ti zoper tvojo voljo ne bo treba možiti. Dokler de Garcia živi, moram za njim.« Bratu Geoffreyu sem pisal prav na kratko in. mu povedal, kaj mislim o njegovem vedenju, ko zasleduje dekle, ki se ne more braniti, in skuša delati krivico odsotnemu bratu. Slišal sem, da mu je bilo moje pismo kaj malo všeč. Tukaj naj še omenim, da je vse, ta pisma in vse ostalo, kar sem poslal, dospelo srečno v Yarmouth. Tam so naložili zlato in ostalo robo na čoln, katerega je vodil kapitan Bell, potem ko je iztožil ladjini tovor, vse do Bungaya, kjer so vse skupaj varno pripeljali v hišo dr. Grimstonea. Tukaj so se zbrali moja sestra in brat — oče je bil že dva meseca v grebu — nadalje gospod Bozard s sinom in hčerjo (kapitan Bell je bil namreč obvestil vse s posebnim selom), in ko so slišali vso zgodbo, ni bito začudenja ne konca ne kraja. Še večje pa jo bilo začudenje, ko so odprli zaboje in primerjali težo zaklada z navedbami, napisanimi v mojih pismih, kajti toliko zlata ni bito še nikoli hkratu v bungayskem mestu, kar ljudje pomnijo. < Lilija se je zjokalas predvsem orl veselja nad mojo srečo, potem pa od žalosti, ker šc mene ni bito s tolikim zakladom; ko je gospod Bozard vse videl in slišal vsebino lisi in, po katerih je bila Lilija sedaj bogata, je ra ves glas zaklel in izjavil, da je vedno dobro mislil o meni, poljubil svojo liter in ji želel vesel jo in srečo. Skratka, vsi so bili zadovoljni razen mojega brat.ii, ki je odšel iz hiše, ne da bi zinil heae-dico, in jo noutegoma krenil na slaba pota. Sedaj mu jc bito izbito najbolj nevarno orožje iz rok; ko jc Dri- šlo očetovo posestvo v njegove roke, je bil dosegel, da je Bozard privolil, da vzame Lilijo s sito za ženo, ako bi druga sredstva ne pomagala. Še dandanes oče lahko primora svojo hčer, da se poroči po njegovi volji, dokler še ni polnoletna, in gospod Bozard ni bil človek, ki bi se branil takega koraka, češ da ženske muhe ne pridejo v poštev. Ampak moč zlata je tolika, da tisti dan ni bito nobenega govorjenja več o tem, ampak da se ona. ne sme poročiti z nikomur drugim kot z menoj; njen oče bi ji celo branil, ako bi bila Lilija hotela kaj takega storiti, ker bi s tem izgubila vse premoženje, katerega sem bil nanjo prepisal. Vsi so pa na ves glas izjavljali, da sem nor, ker ne neham zasledovati svojega sovražnika in sem odšel v dailj.no Zapadno Indijo za njim. Vendar se je gospod Bozard tolažil z mislijo, da bo premoženje vseeno pripadlo njegovi hčeri. Samo Lilija se je potegnila zame in rekla: »Thomas je prisegel prisego in ravna popolnoma prav, da jo hoče izvršiti, kajti gre za njegovo čast. Čakala ga bcm, dokler se ne vrne k meni na tem ali na drugem svetu.« Ampak vse to pravzaprav ni tukaj na mestu, kajti preteklo je mnogo let, preden sem izvedel vse te reči. Enajsto poglavje. Nesreča Tomovo ladje. Tisti dan, ko sem bil izročil svoje premoženje in pisma kapitanu Bellu, sem gledal, kako je Srečo-lovka počasi vozila okoli pomola v Kadizu; moje srce je bito tako žalostno, da me ni sram priznati, da sem jokal. Z veseljem bi bil dal vse imetje, ki ga je nosila seboj, samo da bi vozila šo mene. Toda moja volia je bila neuklonljiva, in rekel sem: druga ladja mo bo Dcliala domov Dreti aneleškim bregovom. g S C-. 1} ° -b. g- > O 4 re f " g i? O o O ~ Po O c -i ! o I p S £ o n> a 3 o K « « N g. < D 1 re O < 3- — re 2 N 0 S o g p p ta | < Jh 31: Ul p) 4 o co « O 7? 25 n! ^ O o 'S d »o. 2 O p P o JO I s 6 1 50. "H" $ o a. - O 5 I ca a 5' a -i 00. n *: a 2- 3. p ti' g N a S p ° % B' S u i ° S 3 Stran 8. GOSPODIČNO sprejmem kot sostanovalko v sredini mesta. Naslov v upravi pod: 7427. »SLOVENEC«, dne 30. oktobra 1928. Učenka iz poštene kmetske hiše, pridna in močnar najmanj 15 let stara, se sprejme v večjo trgovino na deželi. - Ponudbe je poslati na trgovino jos. RUDMAN, Krška vas — Brežice, 7358 1] (alf sc sprejme na vijem stan> in hrano Kje, se izve v, upr. 7447. Iščemo izurjenega ZASTOPNIKA la zelo dobro komisijsko delo. Plača 1500 irankov mesečno. Pisma na na- slov: »UIRPINIA«. 4 Montesarchio — Italia. Nagrobne vence vsakovrstne, lepe. Šopke in cvetlice, priporoča za Vse svete Steinbrenner in Zboril, cvetličarna, Maribor, Slovenska ul. 12 Prodam čebelnjak Za 24 A .-Ž. panjev, od teh je 8 panjev obljudenih, 11 A.-2. praznih in 5 polovičarjev export — ter več amer. in kranjskih panjev, .1 novo trčalnico za med, stiskalnico za vosek, 2 omari za sat-nice z več satnicami ter drugo čebelarsko orodje. FRANC ŽUST — Unec, p. Rakek._7407 Gostilna »Fajmošter« priporoča domače krvave klobase v soboto ln nedeljo. 7476 Pozor! Kam pa gremo v nedeljo? Vsi v gostilno »Amerika« na Glincah, Tržaška c. St. 3 na koncerti Tam dobimo pristna štajerska in dalmatinska vina, pohane piške, Icašnate klobase in druge jedi. Se priporoča gostilničar jakob bolčič. Že 60 let obstoječe kolarstvo. Popravljajo in izdelujejo se vsakovrstni vozovi in tovorni avtomobili po naročilu. - Prevzemam tudi □^P* kovaška dela. 1 FRANC ZANOŠKAR kolar, Ljubljana, Tržaška 17. Soba v vili blizu tramvaja, s kopalnico, za enega ali dva gospoda se takoj odda. -Naslov v upravi St. 7444. DRVA bukova, klana, zdrava in suha KUPUJE za izvoz HUGO KRALJ ZAGREB, Medjašna 5, Za jesenskošaditev nudim pritlikavo sadno drevje in lepotično grmičevje. - Anton FERANT, trgov, vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg št. 3. 7457 Priletna, dobro kvalificJr. moč železninske, specerljske, kolonijalne in steklarske stroke z dolgoletnimi spričevali in prvovrstnimi referencami, vporabna za vsako delo, IŠČE TAKOJŠNJE NAMEŠČENJE kjerkoli, s polno oskrbo v hiši. Plača postranska stvar. Ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod šifro »V vsakem oziru zanesljiv« St, 7497. MOŽEM Edino najboljši šivalni stroji in kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le Jos. Pefellnca Najnižje cene. Orltzner, Adler Tudi na obroke. LJubljana, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Za nogo neprikladni čevlji omejujejo Vašo sposobnost, preprečujejo uspeh pri delu In škodijo Vašemu zdravja laž modieS 3967 I-a Boxa na rom šivani, črni ali rumeni ol r j © v Večletna garancija. Predno I zimska oblačila oglejte si zalogo pri I JOS. ROJI Ljubljana, Hlehsandroca cesta 3 zadošča vsem zahtevam, uresničuje naše napore, da Vam moremo postreči. Kdor more za sedaj nabaviti ssmo en par čevljev, naj izbere samo ta model. OTVORITEV TRGOVINE! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjamo, da smo našo trgovino z mesom in prekajenim mesom v Studencih preselili iz Aleksandrove ceste 43 v lastno poslop.e v Mariboru, Stritarjeva ulica 27 kjer bomo dne 30 oktobra 1926 pričeli trgovati. — Potrudili se bomo, da bomo naše odjemalce tudi v bodoče najboljše postregli, in prosimo za obilen obisk FRANZ&JOKANJ BACH Stritarjeva ulica Stev. 27 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s ceno na upravo pod: »Stroj« St. 7493. Kupim dinamo ali motor fl—2 PS. — Ponudbe upravi pod št. 7439, Gramof. plošče rabljene, zamenjujemo in jemljemo vi račun. A. Rasberger.J Ljubljana - Tavčarjeva ulica 5. _ 6935 Poravnajte naročnino! Steklena strešna opeka je zopet na zalogi pri I »ZDRUŽENIH OPEKARNAH« d. d. t Ljubljani. [ Ceno naprodaj malo rabljen, kompleten PLETILNI STROJ štev. 6