»oštnlna plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V sredo, dne 7. septembra 1927 St. 201. Posamezna Številka 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
me&eCno 20 Din polleino 120 Din celolelno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska izdala celoletno vJugo-slavlll SO Din. za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp. petlt-vr.to mali oglasi po I SO ln2I),veC|l oglasi nad 43 mm vlSIne
po Din 2-50. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din
□ Pn veCiem □ naročilu popust
Izide ob 4 zlulrcj
rožen pondel)Ka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopllarievl ulici št. 3 111 Rokopisi se nc vrača/o, nelranKIrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon šl. 2050, npravnlšlva št. 232S
Uprava le v Kopitarjevi ul.št.S Cenovni račun: Clubllana štev. 10.650 ln lO.l« m inserale, Sara/evošl. 756J, Zciureb št. 39.011, Praga ln Dona/ 4/. 24.707
Velik dogodek.
Iz Ženeve prihaja vest, ki je očividno tako globoko učinkovala na našo javnost, da se naše sicer tako zgovorno fasopisje še ni moglo zbrati, da bi jo njenemu daiekosežnemu pomenu primerno pregledalo in ocenilo. To je naravno, kajti tak dogodek, kakor je pred-stoječi podpis prijateljskega pakta ined Jugoslavijo in Francijo, je sad politike, ki znači čisto novo linijo v zunanji politiki naše države. Simpatije naše države in njenih narodov do Francije so sicer tradicionalne in moralna pomoč, ki nam jo je vsigdar nudila naša velika prijateljica, je bila najdragocenejši čini-telj, s katerim smo mogli vedno računati v svojih odnošajih do ostalega sveta, toda oz;-ri, ki so jih imeli prejšnji režimi do Italije, ki se nam pa niso izplačali, ampak so naš položaj le poslabšali, so preprečevali, • da bi se prijateljstvo med nami in Francijo opredelilo v obvezen pakt, kateri bi nam nudil trdno jamstvo za mir in varnost pred sovražniki ter za močno in ugledno pozicijo naše države v svetu. Zato pomeni jugoslovansko-franco-ski prijateljski pakt prelom z dosedanjo politiko neodločnosti, napačne obzirnosti in slabosti, ki je samo ojunačevala one, ki nam ne želijo dobro, ln da se je v tem oziru izvršil preobrat, je zasluga vlade, s katero je SLS v najljoljših odnošajih in na katero je naša stranica, oziroma njen načelnik imela svoj soodločujoči vpliv tudi v tem ravno za slovenski narod vitalnem vprašanju.
Prijateljski pakt s Francijo, ki je dozdaj znan le v najglavnejših obrisih, postavlja našo zunanjo politiko na trden temelj, katerega je dozdaj jKjgrešala: Francija, najmočnejša država evropskega kontinenta, nam postane zaveznica za vsak slučaj in nam obenem za-sigura dejansko pomoč vseh, ki jih z njo vežejo medsebojne obveze. Tako smo dobili svoje trdno mesto v veliki interesni sferi francoske mednarodne politike, ki je najmočnejši garant miru v Evropi. V prvi vrsti se s tem postavi na popolnoma novo bazo naš odnašaj do Italije, napram kateri nismo več osamljeni.. Kadar bo odslej govoril g. Mussolini s nami, bo govoril tudi s Francijo. Ker ta pakt ni naperjen proti nikomur, tudi ne proti Italiji, je njegova logična posledica, da bo ofenzivna politika fašističnega imperializma prisiljena prilagoditi se onim miroljubnim smernicam, ki označujejo politiko Quai de Orsaya Italijanskim osvajalnim aspiracijam na vzhodnem Jadranu in na Balkanu je s tem postavljena meja in ustvarjena realna podlaga za sporazumno politiko vseh balkanskih držav, da se bodo mogle konsolidiraii in razvijati brez tujih vplivov. Ta politika dr. Ma-rinkovioa pa tvori po posredovanju naše velike zaveznice tudi most do Anglije, koje di-plomatična pomoč je za našo državo neprecenljive važnosti. Razgovor našega zunanjega ministra z voditeljem Foreign Offica dokazuje, da moremo smatrati vzporednost naše politike s politiko francosko-angleškega prijateljskega sporazuma za gotovo dejstvo. Istočasni sestanek predstavnikov Male antante v Ženevi, na katerem je dr. Marinkovič referi-ral o našem paktu s Francijo, pomeni le še poglobitev sporazuma med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo v smeri, ki po tem paktu prehaja v svojih logičnih posledicah v še določnejše zavezništvo, kakršnakoli je že njegova zunanja forma.
Naša slovenska javnost je bila na vse to že pripravljena po izjavah dr. Korošca. Te izjave ne dokazujejo samo, kako dobro je bil načelnik naše stranke informiran, ampak tudi, da je imel velik delež na tako srečni usmeritvi naše politike, ki se bo odslej mogla udejstviti v prvi vrsti na onem torišču, kjer ji je naš načelnik s posetom v Sofiji pripravil teren: okoli utrditve naših prijateljskih odnošajev do Bolgarije. Pokazala pa se je ob tem tudi vsa sterilnost, negativnost in strankarska zagamanost esdeesarske >politikec, ki se je v dr. Korošca zaradi tega zaletavala in ga z vso svojo ome\ jeno škodoželjnostjo »de-mantirala«. Ta > politika« je tako zelo »državotvorna«, da vladi, v kateri ni Pribičeviča, ni privoščila niti zunanjepolitičnih uspehov, ki so v svojem velikem pomenu za našo državo izven vsakega dvoma In nad vsako strankarsko polemiko in ol>eležitvijo. Ni čuda, če taka >stranka« mora skrahirati.
r Belgrad, 6. sept. (Izv.) Danes je notranje ministrstvo izdalo uredbo, da se za časa volivnega boja prepoveduje točenje alkoholnih pijač od sobote opoldne do ponedeljka opoldne.
Vse proti SDS,
Ostrejši napadi Ljube Davidoviča na radikalno stranko so zopet materijal za volivne pustolovščine SDS. Iz teh izjav, ki so očividno preračunane zgolj na volivni učinek in izgovorjene v krajih, kjer se i radikali i demokrati potegujejo za iste volivce, kuje časopisje SDS za svoje naivne bralce sklep, da Davidovič noče zveze z radikali, oziroma, da bo te zveze po volitvah konec.
Ne čudimo se SDS, kajti v agoniji se izustijo največje budalosti, čudimo se pa tistim, ki se jim še ljubi take neresnice brati in jim nekateri še celo verjamejo.
SDS nima prav nobenega sredstva za vabo volivcev več. Zato ne more pač nič drugega kot lagati. V laži pa jc SDS največji mojster.
Za pametnegi človeka pa dogodki takole stoje:
Vsi najvišji in najodločilnejši činitelji v državi hočejo novo notranjo politiko. Hočejo in kategorično zahtevajo red v upravi, odpravo korupcije, izenačenje pred zakonom, mir med stanovi. Hočejo trajno, trdno delovno vlado za ozdravljenje gospodarske krize in močno vlado, ki jo bo inozemstvo rešpekti-ralo.
V imenu radikalne stranke so se Velja Vukičevič in njegovi prijatelji lotili tega ogromnega dela, demokratska stranka pa je pristopila kot druga najmočnejša stranka k izvršitvi tega programa. Radikali so po Vn-kičeviču povabili SLS, kot najsposobnejšo in najpoštenejšo stranko v državi, da stopi v trdno delovno skupnost z njimi in v skupno vlado, ki se sestavi po volitvah.
To je Velja Vukičevič na svojih zadnjih shodih v nedeljo ponovno naglasil. Vukičevi-čevi nasprotniki v radikalni stranki so propadli. Vukičevič in njegovi imajo danes dejansko večino v stranki in med ljudstvom, oni uživajo navzdol in navzgor popolno zaupanje.
Oni .stoje trdno, da jih ne premakne nobena sila.
To je priznal na svojem zadnjem shodu v Osijeku tudi vodja pašičevcev Marko Trif-kovič. Izjavil je, da so pašičevci prisiljeni k popuščanju, ker morajo ohraniti enotnost stranke za vsako ceno. Tako zahteva stari Stanojevič, ki ne dopušča razcepa stranke in hoče njeno enotnost tudi po volitvah kot najmočnejše za vlado sposobne stranke.
Med radikali in demokrati so trenja zlasti pred volitvami nujna, ker oboji agitirajo v istih krajih. To pa demokratov ne bo odvrnilo, da bi ne hoteli sodelovati v vladi, ker vedo, da v tem slučaju podležejo. Tudi demokrati žele sodelovanja SLS v vladi, ker se zanašajo na popolno pravičnost, dosledno stvarnost in neoporečno poštenost naše stranke in njenih zastopnikov.
S Pribičevičem in njegovo SDS noče nobena stranka imeti nobenega opravka in nikake zveze več. Kajti kjer je SDS, Je parti-zanstvo, tam je koiupcija, tam je nered, nasilje, tam je zloraba zakona in oblasti.
Najmanj pa hoče prijateljstva s SDS Davidovič. Saj je on izbacnil sedanje vodje SDS iz demokratske stranke, on je SDS opetovano najsvečaneje proglasil za sovražnico demokracije, on je Pribičeviča žigosal kot poli tika z diktatorskimi aspiracijami.
Naj torej Davidovič še tako ostro napada radikalni del vlade, to nima nobenega namena oslabiti ali celo onemogočiti vlado, ki sloni na programu Velje Vukičeviča. Če Davidovič vabi demokrate na boj proti reakciji, jih vabi tndi na boj proti SDS.
Ena najvažnejših političnih nalog bodoče vlade je, da se SDS do temelja iztrebi iz političnega življenja, ker je to protidemokra-tična stranka, bolje rečeno, klika. To zahteva ozdravljenje naših političnih razmer. Najradi-kalnejšo operacijo za to ozdravljenje bodo izvršili v nedeljo volivci.
Krah SDS v mariborski oblasti.
DR. PIVKO NAPOVEDUJE SAM PORAZ SDS.
Nosilec liste SDS za mariborsko oblast g. dr. L. Pivko je razposlal pred kratkim okrožnico, v kateri zagotavlja svoje zveste, da bijejo Žerjavovi demokrati pri teli volitvah v mariborski oblasti boj za četrti mandat. Kako je sa.ni dr. Pivko prepričan o pridobitvi četrtega mandata, nam priča tale najnovejši zgled:
Zadnjo nedeljo 4. t. m. je sklical dr. Pivko v gostilniško sobo g. Stmada v Oplotnici pri Konjicah za 11. uro dopoldne shod, ki j-., bil po Oplotnici in Čadramu plakatiran nekuj dni. V sobi se je zbralo z učiteljstvom ter ono konjiško gospodo, katero je pripeljal g. Pivko seboj, 27 oseb, med temi je bila pretežna večina SLS.
Ko je zagledal g. Pivko naše pristaše, ki so podkovani v politiki in so jim znane >za-slugec SDS, je začel svoj govor z vso previdnostjo in dolgočasno povestjo o postanku in krivicah invalidnega zakona. Komaj pa se je dotaknil fraze »o črnogorskih princih«, je zavrelo med poslušalci in dr. Pivko ni mogel svojega govora nadaljevati; še manj pa dokončati. Za črnogorskimi princi je prišla Slavonska banka in tulca j je trdil brez dokazov, da je SDS vrnila oni vsoti, kateri je navajalo svojčas časopisje, da sta bili dvignjeni iz te banke brez obveznosti glede polaganja računov. Pivko je zanikal pobratimstvo Orjune z SDS, a se zapletel v nesmisel, ko je mogočno zatrjeval: >Jaz dr. Ljudevit Pivko sem Orju-naš in sem ponosen, ker sem Orjunaš, a ta Orjunaš dr. Pivko nima nobenih stikov z dr. Pivkom politikom!« Kako je neki to mogoče, gospod doktor? Pozivam, naj pove vsaj
on nspeh, katerega je dosegla SDS, ko je bila toliko časa na vladi, ni znal povedati niti ene zasluge, ampak je omenil le par zakonskih osnutkov, pri katerih so sodelovali samostojni demokratje. Posebno moramo podčrtati Pivkovo izjavo, ko je omenjal afero Rade Pa-šiča, da je bil dr. Hodžarjov predlog glede poklica korupcionistov na odgovornost strožji od demokratskega in je seve tudi prodrl z večino.
Ker dr. Pivko ni mogel dalje govoriti, je dobil besedo urednik Januš Goleč iz Maribora, ki je razložil poslušavcem zasluge SLS, zvezo med SDS in Slavensko banko ter Orjuno in pa denunciacije samostojnih demokratov, katere so vršili v Belgradu skozi 7 let
Ob koncu shoda, ki je bQ prav za prav zborovanje SLS, je upadel dr. Pivku pogum že v toliko, da je pozval navzoče, naj ne volijo 11. septembra v njegovo skrinjico, ampak po svojem prepričanju. Beležke vredna je njegova izjava, da so samostojni demokrati še slabi, a bodo postali močni enkrat v prihodnosti, da je dosegel on zadnjič le komaj in po svoji osebni pridnosti mandat in tokrat občuduje požrtvovalnost svojih sokandidatov, ki vedo že v naprej, da nc bodo izvoljeni in vendar kandidirajo in ga spremljajo po shodih.
S tem je končal dr. Plvkov >veliki shod« v Oplotnici, na katerem je dr. Pivko sam demontiral up in sanje svoje okrožnice, ki govori o štirih SDS mandatih v mariborski obla sti, a je še celo dr. Pivkov v največji nevarnosti.
Kakor v Oplotnici se je godilo dr. iMvku
Na Kranjskem
je kandidatna lista SLS za volitve dne
11. septembra
druga.
Nosilec liste je
dr. Anton Korošec
Shod Slovenske Ijjisdske stranke
}m
v Četrtek S. septembra 1927 ob 10 dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«.
Govorita :
DR. ANTON KOROŠEC
in
rKANC TERSEGLAV.
Vsi v boj za zinago načelnika naše stranke v Ljubljani! Meščani! Čast in blagor Ljubljane ter vsega slovenskega naroda zahteva, da bo zmagala 11. septembra v našem stolnem mestu Slovenska IJud. stranka!
povsod, kjerkoli so zvedeli naši ljudje, ua misli SDS zborovati pri pogrnjeni mizi. Naj dr. Pivko ne misli, da je nastop naših prista-šev na njegovih shodih teror, tega ne bo mogel trditi, ker je izjavil sam v Oplotnici, da ga celo veseli, ako je dana na SDS sestankih možnost, da slišijo volivci obe plati političnega; zvona.
Radovedni smo, kako statistiko bo objavil g. dr. Pivko o naraščanju SDS v mariborski oblasti po 11. septembru.
Za delavce v kamniški smodmišnid.
Nastopila je zopet nevarnost, da bi se delo v tej smodnišnici ustavilo. Zmanjkuje so-litra in če sc ne bo oskrbelo o pravem času za nadomestilo tc surovine, bi moglo priti do 70 delavcev ob kruh za dalje časa. Zato se je obrnil na vojno ministrstvo g. minister n. r. dr. F. Kulovee, da sc takoj ukrene vse potrebno, da delo tudi cn dan ne zaostane. Upamo, da bo imela intervencija najboljši uspeh.
Itako SDS v Prekmurju
~ Saže volivcem.
Maribor, 6. septembra 1927.
Iz Prekmurja prejemamo sporočila, da so demokrati zadnji čas začeli agitirati z aaj-neumnejšimi lažmi posebno v zadevi agrarne reforme. Tako imamo v rokah dokaz, da je neki agitator SDS v občini Odranci kazal okrog> dekret«, ki določa, da bodo oktobra meseca dobili veleposestniško zemljo le tisti, kateri dajo glasove za demokrate! Taka agitacija le kaže, za kako neumne smatra SDS Pretemurce! Saj so vendar volitve tajne in kako naj se potein dokaže, da je ta ali oni volil za SDS? Svetujemo na to agitacij.sko metodo ta-le odgovor: Vsi Prekmurci volite SLS v T. skrinjico, od SDS pa zahtevajte ono znano okrožnico, s katero so vas hoteli pripraviti do prehitrega nakupa zemlje. Tista okrožnica, ki se nahaja v uredništvu >Novin«, v originalu, tista okrožnica, ki vam je itak znana, to je dekret SDS glede agrarne reforme.
»Stranka črnogorskih princev"
Dolge tedne žerjavovsko in drugo SLS nasprotno časopisje napada vlado in zlasti Slovensko ljudsko stranko, ki je pomagala urediti vprašanje odškodnine bivšim članom črnogorske vladarske hiše z ozirom na njihovo premoženje, ki je postalo last države in ki presega v vrednosti cclo določeno odškodninsko vsoto.
Ne glede na dokazane zasluge članov bivše dinastije za osvobojenje južnih Slovanov, bilo jc vprašanje odškodnine mednarodna zadeva, ki bi lahko imela za čast in ugled države zelo kvarne posledice, ako bi sc nc bila rešila tako, kakor sc jv..
Te dni so poročali časopisi, da je prišel član bivše črnogorske dinastije na Bled, da se kralju zahvali za — tozadevno osebno posredovanje. Če povzamemo nečuveno mnogo-tedensko hujskanje naroda od strani žerja-vovskega časopisja glede odškodnine članom bivše črnogorske dinastije, in grožnje njihovega voditelja Pribičeviča v zadnji seji finančnega odbora z revolucijo, nam mora biti jasno, da je pri esdccsarjih korist stranke vse, njihov patrijotizem in dinasticizem pa sta odmerjena lc — »na kvatre«.

Bohinjskim delavcem.
Med varni se je začela širiti vol i vrni laž, da je SLS kriva, da je orožništvo nedavno veliko število bohinjskih delavcev zaprlo in da jp zaprlo m uklenilo menda tudi mnoge čisto neprizadete ljudi.
Naj se je zgodi'o karkoli, dejstvo je, da in njeni zastopniki zato niti vedeli niso, da niso dali in niso mogli dati nikomur nikakih navodil, najmanj pa orožništvu. Dejstvo je nadalje, da SLS ves dogodek in kar je bilo z njim v zvezi, do zadnjega časa ni poznala v vseli podrobnostih, ki so pa zelo važne. Sele zadnjo nedeljo, ko so se razni zastopniki naše stranke mudili v Bohinju, so delavci povedali kaj je prav za prav bilo.
Zato izjavljamo: Po naših dosedanjih informacijah so se delavci po krivici vklepali v verige, batinirati in tepli po podplatih.
SLS to nasilje najodločneje obsoja!
SLS ho o bohinjskih dogodkih zahtevala najstrožjo preiskavo!
Poslanec S e r n e c je že ukrenil, da sc vsi, ki so delavcem prizadejali kako krivico, po zakonu strogo kaznujejo!
Balinanje in pretepanje svobodnih državljanov, tudi če so komunisti, po naših zakonih ni dovoljeno. SLS bo poskrbela, dn si kaj takega noben orožnik nad slovenskim delavcem nikdar več ne bo dovolil!
Pozivamo bohinjske delavce, ki o teh dogodkih kaj vedo, da jih sporoče poslancu Dušanu S e r n e c u ali tajništvu naše stranke v Ljubljani.
Zaupnike pa prosimo, da to naše stališče obrazlože tudi tistim, ki »Sloveneas: ne dobe.
»Volivno nasilje .
Takoj, ko je bila vložena kandidatna lista SDS za občinske volitve v Ljubljani, so govorili, da je na njej veliko takih, ki so brez svoje vednosti prišli na to listo.
Med kandidati in namestniki SDS so tuki, ki jih takrat, ko *o se pripravljale in vlagalo liste, sploh ni bilo v Ljubljani.
Zakon pravi,' da mora vsak kandidat in namestnik kandidatno listo lastnoročno podpisati.
Ker so torej govorice bile izredno živ-ali-
ne in čisto opredeljene in ker je oblast dobila tudi tozadevno ovadbo, je začela preiskavo.
Kaj bo preiskava pokazala, še nihče ne ve.
Ker pa je policija začela preiskavo, ie vpije SDS o nasilju.
Ali so jc komu zgodila že kaka krivica? Ali se je le las skrivil SDS? Kakšna sila vam pa je? To vpitje ni drugega kot znamenje slabe vesti.
Soupokojenci.
SDS .TE IZDALA LETAK Z GORNJIM NASLOVOM.
Kakor je pri zadnjih volitvah SDS v boju proti »klerikalcem« na svojih letakih podpisovala kardinala Gasparrija, tako je na tej okrožnici podpisan »Volilni odbor kronskih in dinarskih vpokojencev.« Kdo naj takim laž-nikom verjame?
Kakor so pri zadnjih volitvah zmerjali SLS, da je protidržavna, tako zlorablja ista SDS sedaj ime Njegovega Veličanstva kralja, ki da je predsankcioniral Reisnerjev načrt uradniškega zakona. Komu se to hinavstvo ne gabi?
SLS se je najhuje borila proti radikalni vladi, ki je napravila strašno krivico kronskim in dinarskim starovpokojenceni. SDS v tej okrožnici laže, da je SLS povzročila to krivico. Ali je sploh kak vpokojenec, ki bi taki nesramnosti nasedel?
SDS za vpokojence niti s prstom ni ganila, v okrožnici pa očita SLS, da ni mogla vse-
Aca Starsojevsc o zadnjem prof lasu
Dopisnik belgrajske »Politike« se je osebno obrn;l na Aco stanojeviča, prvega podpredsedr a radikalne stranke za pojasnilo, kako je umeti v bino tega proglasa, posebno ti^te od-davke, d jih je Aca Stanojevič izpremenil. Stanojevič je dejal:
Prinesli so mi načrt proglasa. Proučil sem ga, pokazal na nekatere nedostatke in ga vrnil glavnemu odboru.«
»Kaj pravite, g. Stanojevič, na izjave nekaterih radikalov, katerim glavni odbor ni potrdil kandidatur?«
Cital se m te izjave. Tisti, ki se frze, nimajo prav. Glavni odbor je pretresal kandidaturo, ki jih je imel pred seboj. Ni pa on mogel sklepati o kandidaturah, katere mu niso bile prijavljene.«
»Govori se o izključitvi, gospod predsednik?«
»Nikar, nikar, tu ni govora o izključitvah! Kakšne izključitve?« je jezno odvrnil Stanojevič. Mi nismo hoteli izključevati, ampak smo le pravilno postopali. Sicer pa itak
a Štajerskem
je kandidatna lista SLS za volitve dne
11. septembra
Nosilec liste je
dir. Anten Korošec

bilo mogoče svoje od njih ločene družine preživeti.
Vsi državni uradniki in državni nameščenci vseh vrst še niso pozabili zla, ki so ga povzrpčili v tem oziru samostojni demokrati pod P.-P. režimom. Za to, zapomnite si,
na udarcih, ki ste nam jih dali, še danes trpimo; mi vas predobro poznamo in ravno tako dobro vas bomo poznali tudi 11. septembra.
Državni uradnik,
ki se je komaj rešil Macedonije.
ga doseči. Vprašajte SDS, kaj je delala ona vsa dolga leta v vladi?
Zakaj ni SDS izposlovala orožnikom njihovih pravic? Zakaj je denunčirala SDS slovenske orožnike kot nezanesljive in jih pošiljala v Macedonijo?
Znižanje draginjske doklade so uvedli radikali in radičevci. SLS se je najostreje borila "proti temu, da bi najrevnejši uradniški sloj moral prvi in največ prispevati za kritje škode po teh nezgodah. Okrožnica seveda laže nasprotno.
Red v državi, zlasti v Sloveniji je nastopil šele pod vlado Uzunovič—Korošec. To vsak človek ve, le SDS taji, ker se ji hoče zopet preganjanja in redukcij.
Starovpokojenci! Vse te laži so predebele, da bi vam mogle škodovali in zapeljati, zato z esdeesarsko okrožnico v koš. Volili bomo pa vsi SLS in dr. Korošca, ne pa stranko, ki pro-ducira šarile — laži!
Veličastna manifestacija SLS v Celju.
gre le za kandidature in nič drugega. Povem in naglašam: Karkoli je pO. statutih stranke, se odobri.. Toda ljudje kandidatur ne prijavljajo, potem pa se m1 kateri., jeze. Poglejte, v Čatiku. je nosilec liste naš odličen- prijatelj Cosič, pa tudi on ni prijavil liste. Zagotavljam Vam,- da kjerkoli so delali ljudje-po Statutih,, jim-je vse- odobreno:-.'
Stanojevič je še dotlel: »Sicer pa pri odobravanju list nismo m« nosilce? delili na tc (paaieevce) in one (vladine radikale), ampak smo samo gledali, da se dela pravilno. Mi nismo pristranski. Glavni odbor je odobril tudi Uzunovič ovo listo in tudi druge liste, ki imajo za nosilce menila nekake centrumaše. Mi smo čuvali edinstvo stranke in to jc vse.«
Na vprašanje, kakšno je njegovo osebno stališče v tej stvari, je Stanojevič dejal: Jaz, ker sem na tem mestu in dokler sem, gledani, da se dela tako, da vsak človek mora reči: ^Delali so dobro. Niso se dali zapeljati po kakem partizanstvu, vedno so imeli skrb za edinstvo stranke.«
V ponedeljek zvečer jc Celje govorilo tako odločno besedo za Slovensko ljudsko stranko, kakor sc to doslej še nikdar ni zgodilo. 700 mož je v vse premajhnih prostorih dvorane pri »Belem volu« navdušeno pozdravilo voditelja Slovenccv dr, Antona Korošca. Slavnostno okrašena dvorana, nepričakovana množica zborovalcev iri navdušeni sprejem prvoboritelja Slovencev, vse to je bil glasen opomin maloštevilnim navzočim socijalistom, ki se jim je hotelo razbijati shod.
Dr. Korošec je govoril nad poldrugo uro in V sijajni besedi tolmačil delo SLS za ljudstvo, sedanji njen položaj v državi ter njen napredni program, ki je zmožen združiti k složnemu ustvarjajočemu delu vse resne Slovence. Misli, ki jih je podal, so bile izrečene že na več njegovih dosedanjih shodih, a v Celju so dobile novih dokazov, da jih volivci Celja sprejemajo v vsem obsegu in so trdno odločeni dne 11, septembra s kroglico v roki za tak realni politični program kot en mož besedo okrajni kandidat dr. Jakob Hodžar. stranke so zborovalci mestoma prekinjali z navdušenim odobravanjefm in vzklikanjem, ki se je ob zaključku govora stopnjevalo v orkan ploskanja in vzhičenih klicev.
Po govoru načelnika stranke jc povzel besedo krajni kandidat dr. Jakob Hodžar. Orisal je socijaino politično delo naše stranke, ki ima v poslancu g. dr. Gosarju enega najboljših zagovornikov sodobnih socijalnih teženj. Med naštevanjem ukrepov, ki jih je dr. Gosar kol minister za socijaino politiko tekom desettedenskega sodelovanja stranke pri vladnih poslih izdal v korist in zaščito delavstva, je prišlo do ponovnih enoglasnih manifestacij za g. dr. Gosarja. Tudi navzoči socija-listi so morali vsaj z molkom priznati, da so-cijalnemu delu SLS nc morejo primerjati svojih povečini na demagoški učinek preračunje-nih nastopov. Da so tudi demokrati dobili od"
dr, Hodžarja izdatno lekcijo, ni treba niti omenjali.
Shod je zaključil predsednik mestne organizacije celjske, g. dr. Anton Ogrizek, ki jc z vznešeno besedo pozval zborovalce, da gredo prihodnjo nedeljo na volišče za zmago SLS in v potrdilo dela voditelja Slovcncev g. dr. Korošca. Zaključne besfcde dr. Ogrizka so izzvale ponovne burne ovacije za SLS in izzvenele v sijajno manifestacijo ljubezni do dr, Korošca.
Posebno vlogo so na tem uspelem shodu skušali igrati Komavlijevi socijalisti, ki so se — po številu okoli 30 — s Komavlijem in znamenitim Bohmom shoda udeležili očividno v namenu, da načelnika SLS motijo, ker sami niso zmožni sklicati dostojnega shoda, izrabiti zborovalce za svoje demagoške šlagerje. Morali pa so čutiti, da Celje ni mesto za eksperimente Bohma in Komavlija in le odločni intervenciji naših voditeljev se imajo zahvaliti, da so prišli tako poceni domov. Ko je bil . shod že zaključen, je skušal šc govoriti Bohm. pri čemer pa se je takoj začetkoma tako izražal, da je izzval burjo ogorčenja, ki ga je takoj odnesla s stola in dalje ven iz dvorane, Da ga ni zaščitila policija, bi bil za svoje napade dobil lekcijo, kakor jo taki politiki kol je sodrug Bohm, edino zaslužijo. Uspeh ponesrečenega socijalističnega nastopa je bil pa fa, da so zborovalci še odločneje povdarili svojo voljo za politiko SLS in to voljo z navdušenimi klici dr. Korošcu in Slovenski ljudski stranki manifestirali tudi na ulici.
Ta največji shod, kar jih je SLS imela V Celju, je učinkovito dokazal, da so demokrati in socijalisti izgubili še tisto malo simpatij, so jih bili doslej deležni s strani nepoučcniH, in da bo nedelja tudi za Celje praznik, ob katerem sc bo Celje v ogromni večini pridrtf-žilo armadi slovenskega ljudstva pod vodstvom njegovega voditelja dr. Korošca.
Poslanec ICBekl med
Madiari.
V	tej volivni borbi je storil prekmurski poslanec g. Jožef KlekI korak, ki je v politični zgodovini Prekmurja velike važnosti. Sel je med Madjare, česar prej vsa leta ni storil. Res je, da je tu in tam že prej nastopil v eni ali drugi vasi, a tako splošno se osebno do Madjarov še ni obrnil, ko ob tej priliki.
V	soboto in nedeljo je prehodil vse madjarske občine. Bil je v Gjertjanosu, v obeh Lakoših, v Dol. Lendavi, Petišovcih, Dobrov-niku, Radmožancih itd. Kakor se je sam izjavil, jc bil iznenaden. Ze prej je vedel, da njegov nastop ne bo hrezuspešen, takega sprejema pa vseeno ni upal pričakovati, Udeležba jc bila povsod nad vse pričakovanje velika, In oglašali so se ljudje, ki prej sploh-slišati niso marali o njem in o SLS^ Mnogo mož je izreklo svoj konfiteor, ker so se dali slepiti od Radiča in drugih demagogov. Ljudje so izjavljali, da so po dolgih blodnjah našli pravo pot: spoznali so, da je njihovo pravo mesto edino v slovenski ljudski stranki.
Po tem uspehu se ne prevzamemo. Mnogo pomeni,, a popolne zmage še ne moremo pričakovali. Toliko je gotovo, da je led pre-
bit; polagoma sc bližamo drug drugemu in ni daleč trenutek, ko Madjarov ne bo mogoče z geslom, da pridejo zopet pod Madjarsko in da dobijo to in ono, spravljati iz stranke v stranko, marveč bodo vsi trdni pristaši SLS. Prvi korak je storjen in od časa do časa mu bodo sledili tudi drugi.
»»
sšljja".
V Jutru od 3. I. m. pripoveduje nekdo, kako se je godilo učiteljici O. K. na Viču in kako je bila od kfcro-radikalnega režima nagrajena s tem, da ji je naklonil mesto v vasi na zelenem Štajerskem, njene mlajše tovari-šice so pa ostale doma.
Kakšna pa jc bila tista doba, ko so pod Pašič-samostojno-demokralskim režimom stare, najsposobnejše uradnike oženjene, z otroci, preganjali, jih reducirali in jim kruh jemali, premeščali in pošiljali v oddaljene kraje, med drugim v Južno Srbijo, Maccdonijo v Skopljc v malarične kraje, njihove žene in otroke pa pustili brez očeta doma. Te preganjane sirote, izpostavljene vsem nalezljivim boleznim, so morale trpeti in zraven šc stradati, da jim je
¥ Dervenfi in Dofeoju.
r Belgrad, 6. sept. (Izv.) Ministrski predsednik Velja Vukičevič je proti pričakovanju nadaljeval agitacijsko" potovanje po Bosni. Velika shoda je imel v Derventi in Doboju. Oba shoda sta značilna, ker se je- na njih jasno Začrtalo delo bodoče vlade. Poleg splošnih smernic za dvig gospodarskih razmer v krajih, ki so trpeli vsled suše, je poudaril, da se bo delalo zn rešitev kmetijstva s pomočjo najetja zunanjega posojila. Zatrjeval je, da je finančni minister tozadevno ;',e stopil v stik z velikimi bančnimi in finančnimi skupinami. Predsednik se je toplo zavzel za složno sodelovanje pravoslavnih in muslimanov v Bosni.
izrecno agitacijski govor v boju za mandat med radikali in demokrati v Belgradu.
ti
¥
r Belgrad, 6. sept. (Izv.) Danes dopoldne se je vršil shod belgrajskega kandidata Ljube Davidoviča ob mnogoštevilni udeležbi. Shod je otvoril Dukanac, ki je kratkomalo podelil besedo Ljubi Davidoviču. Uvodoma je Davidovič popisal svojo dosedanjo agitacijsko pot. Nato pa se je obširno bavil z idejo demokracije. Strašno je napadel radikalno stranko in kakor se jc od Davidovičevega ..zadržanja pričakovalo, tudi predsednika vlade Vcljo Vukičeviča, češ da je postavil kandidate, ki jih on obtožuje korupcije in nasilstcv. Ostro se je obrnil proti radikalnemu protikandidatu Boži Maksimoviču. Vukičeviču je očital, da je hotel razbiti demokratsko zajcdnico. Branil je dr. Spaha, ker da rešuje džemijet. Branil je kompaktnosl demokratske stranke, češ da ni med njim in Marinkovičcm nobenih razlik, razen le v taktičnih ozirih. Zopet je napadel Vukičeviča, češ da se vmešava v notranje | razmere demokratske stranke. Obrnil se je ; proti političnim trgovcem v lastni stranki. Vukičeviču je očital, da gazi ustavo in parlamentarizem. Branil ^c svoje demokrate, češ da oni niso sodelovali pri razbitju Radiče-vega shoda v Belgradu. Napadel jc državne oblasti, češ da državni uradniki streljajo na državne ministre, kakor se ic to zgodilo v slučaju dr. Spaha. — V tukajšnjih političnih krogih se Davidovičev govor komentira kot
IS
r Belgrad, 6. sept. (Izv.) Današnja »Samouprava , gla-ilo radikalne stranke, se ponov-on ljuto obrača proti Pribičeviču. O njegovi jugoslovanski politiki pravi, da njegovo javno delovanje ;najbolj, neusmiljeno ruši njegove deklama«,je o jtigoslovanstvu. »Samouprava« ugotavlja- nedoslednost politične ideje samostojnih demokratov ln prihaja do zaključka, da ie ta stranka nujno izključena iz vseh kombinacij, J)anes da je Pribičevičeva vloga edino sanfo napad proti vsem in vsakemu. Vendar se bo moral prepričati, da je tako delovanje nedostojno resnega politika.
SCako presoia „Figaro" vprašanje ..Anschtussa".
v Pariz, 6. septembra. (Izv.) Diderot je poslal enega svojih političnih urednikov Bour-dona., na I^unaj, da bi tam izvršil anketo o vprašanju priključitve Avstrije. Bourdon, ki je predsednik mednarodne zveze novinarjev, je situacijo slikal tako, da vidi avstrijski narod v priključitvi k Nemčiji edino rešitev pred gospodarskim poginom. Sedaj pa je izdajatelj lista »Figaro ; Coty v svojem listu ugotovil, da v Avstriji sploh ni nobene gospodarske krize. Poljedelske province se zelo ugodno razvijajo in v Avstriji so začeli živeti zopet na svoj stari nonšalantni način. Coty dokazuje dalje, da jc avstrijski narod, če mu gre slabo, temu sam kriv, ker je na Dunaju pustil priti na krmilo socialiste in ker jc po naravi len. Belgija, Švica, Holandska in Danska so živelo v enakih gospodarskih prilikah, kakor Avstrija, vendar so spadale k najbolj cvcto-čirp in najbogatejši ni deželam Evrope, ker tam delajo. Avstriji jo treba samo enako storiti. Cas valčka in lahkomiselnosti je minuL
Proslava rojstnega dne prestolonaslednika.
r Belgrad, 6. sept. (Izv.) Prestolica je danes na svečan način proslavila četrto rojstno leto prestolonaslednika Petra. Mesto je razobesilo zastave. V saborni cerkvi se je vršila svečana služba božja ob navzočnosti zastopnikov svetnih in cerkvenih oblasti. Vlado je zastopal pravosodni minister dr. Dušan Subotič. Po maši so se izvijpile čestitke od strani cerkvenih in vojaških zastopnikov. Na enak način so proslavili rojstni dan v Skoplju, Sarajevu, Zagrebu in drugod.
Naša delegacija v Ženevi
r Belgrad, 6. sept. (Izv.) Iz Ženeve poročajo, da se je naša delegacija razdelila v sledeče komisije: Profesor Stražnicki je dodeljen pravni komisiji, londonski poslanik Gjuric tehnično-gospodarski, Marinkovič komisiji za razorožitev, profesor Pitamic finančni, stalni delegat Fotič socialni, rimski poslanik Rakič pa politični komisiji.
v Ženeva, 6. sept. (Izv.) Minister za zunanje stvari dr. Marinkovič je imel več razgovorov s svojimi tovariši Male antante, kakor tudi z Briandom in Chamberlainom. Razgovori ministrov Male antante pomenijo tradicionalno nadaljevanje konference Male antante, ki se po navadi, vrši meseca septembra v Ženevi.
Atentat na ministra Spaha.
r Belgrad, 6. sept. (Izv.) Včeraj smo poročali, da se je policiji posrečilo izslediti napadalce na ministra dr. Spaha, ki je bil v nedeljo napaden v Sarajevu. Napad se je izvršil tako-le: Spaho je imel shod v Sarajevu. Sredi niegovega govora ga je napadel nek zborova-lec in pri tem težko ranil nekega muslimana, ki je stal poleg Spahe. Radi tega je nastala v dvorani velika panika. Atentator Alajbegovič in njegovi trije pomagači so proti Spahu spustili več strelov. Vendar se je Spahi posrečilo shod nadaljevati.
Pred 811. kongresom pravnikov.
r Belgrad, 6. sept. (Izv.) Za tretji kongres pravnikov, ki se vrši 23., 24. in 25. septembra v Sarajevu, se je izdelal končni program. 23. septembra dopoldne bo ob 9 otvoritev v narodnem gledališču v Sarajevu. Nato bo zborovanje. Popoldne se bo vršila debata v sekcijah. 24. septembra se bo nadaljevala debata ter sprejele resolucije, volitev Dovega odbora in svečana zaključitev kongresa v gledališču. Ob pol 9 bo v narodnem gledališču svečana predstava. 25. septembra bodo izleti po Bosni do Banjaluke, Ilidža, izvira Bosne, Trebeviča in Vareša in Zenice. Nadaljnji dnevi so namenjeni izletom na morje, v Dubrovnik in Split.
VELIKA PONEVERBA, r Belgrad, 6. sept (Izv.) Preiskovalni sodnik mestnega sodišča Vasilije Subotič je dal zapreti bivšega blagajnika notranjega ministrstva Stepiča. Gre za vsoto 1 milijon 645 tisoč dinarjev. Politični krogi spravljajo to zadevo v zvezo z agitacijskim materijalom za volitve v Belgradu.
VIHAR NAD RIMOM, ž Rim, 6. septembra. (Izv.) Snoči je tu divjal silen vihar, ki je napravil veliko škodo. Ves promet je bil oviran tri ure. Vsled silnega naliva so se ceste spremenile v potoke, ki so preplavili nižje ležeča stanovanja. Podrlo se je dvoje streh. V električno centralo je večkrat udarila strela, vsled česar je bil oviran tudi promet Človeških žrtev ni bilo nobenih.
Nemški katoliški shod.
v Berlin, 6. sept. (Izv.) Papež je pisal za katoliški shod v Dortrnundu pismo, ki se glasi: »Splošno znano je, da človeška družba ne trpi samo vsled nravne pokvarjenosti, temveč tudi vsled daleč razširjenih napačnih naziranj. Zato moramo v prvi vrsti stremeti za. tem, da bodo vsi dobro misleči v duševnem življenju svetili z lučjo resnice ter da bo posebno mladina navdahnjena s krščansko modrostjo. Pojdite torej na delo, da se ta naloga z blagoslovom izvrši.«
v Dortmund, 6. sept. (Tzv.) Katoliški shod se je danes vršil v V/estfalenhalle, ki lahko sprejme okoli 20.000 ljudi in ki je bila natlačeno polna. Najpreje je govoril Getzenay iz Stuttgarta proti ekstremnemu nacionalizmu. Krščanski misli odgovarja samo ideja družine narodov, ki pusti vsakemu narodu svoje posebnosti. Za varstvo in razvoj nacionalnih, kulturnih vrednot mora vsak katolik delati z vsemi svojimi močmi. Nacionalno nastopanje
obetoji v tem, da vsak pomaga premagati socialne stiske naroda, da se morejo vse skupine naroda res veselo udeleževati življenja naroda. Nato je imel Stegerwald zaključno besedo. Združil je oba problema katoliškega shoda, to je socialno in šolsko besedo ter je rekel, da je dolžnost vsakega kristjana, sodelovati pri rešitvi teh problemov, ker je krščanstvo postavljeno v svet, ne pa poleg sveta. Katoliško stališče glede šolskega vprašanja je zagovarjal z argumentom, da gre za to, da se zbudijo močni, edinstveni značaji. Med ljudmi trdnega svetovnega prepričanja je tudi pri nasprotnih mnenjih zedinjenje v narodu in v državnem življenju lažje, kakor pri splošni zmedi glede svetovnega prepričanja. Ne jasnost, temveč zmedenost je danes največja nevarnost za narod. Na koncu se je pela nemška pesem in s pozdravom »Hvaljen bodi Jezus Kristus«, je bil oficielno končan 66. shod nemških katolikov, f
Jesensko zasedanje Društva narodov.
v Ženeva, 6. septembra. (Izv.) V generalni debati na plenarni seji je imel holand-'ski zunanji minister velik govor o razorožitvi, katerega so zborovalci silno odobravali razen angleške in nemške delegacije. Ohamberlain pa nič. Koncem svojega govora je predlagal resolucijo: Zborovanje je prepričano, da je, ne da bi hotelo zopet povzeti razprave o ženevskem protokolu iz leta 1924., želeti, da se premotri, ali ni prišel trenutek za zopetno študiranje načel, ki so podlaga onega protokola, Smatra za silno važno, da se dela pripravljalne razorožitvene komisije pospešijo. Študij bistvenih načel ženevskega protokola, kakor tudi sklepna izvajanja poročila pripravljalne razorožitvene komisije naj se odstopijo dotični komisiji Društva Narodov. — Ta resolucija v bistvu odgovarja onemu, kar zahtevajo Poljaki.
v Ženeva, 6. sept. (Izv.) Danes dopoldne so se sestale samo komisije, da določajo dnevni red. Posebno zanimanje vlada za poljski predlog o varstvu vzhodnih mej. Nemčija je že v Locarnu izjavila, da ne bo nikdar zahtevala izpremembe zahodnih poljskih mej. Zato smatra Nemčija, da Poljska ne potrebuje nobenih novih garancij in nobenih varnostnih paktov. Nemčija pa je takrat tudi izjavila nedvo-umuo, da se ne odpove stremljenju po reviziji koridorja pravnim in diplomatičnim potom.
v Ženeva, 6. sept, (Tzv.) Briand in Cham-berlain sta se včeraj zvečer razgovarjala o poljskem načrtu pakta sa varstvo vzhodnih mej. Njuno stališče, ki sta ga v tem pogledu že bila zavzela, se menda ni nič spremenilo, ker se bo poljski predlog, ako bo vložen, odstopil najprej posebni komisiji jurislov onih držav, ki pri tem pridejo v poštev, ne pa ju-ridični komisiji Društva Narodov, kar pomeni, da se bo stvar za dolgo časa odgodila.
v Pariz, 6. sept. (tzv.) »Petit Parisien« izjavlja, da sta Briand in Chamberlain brez pri-
držka pristala na poljski predlog in da se bosta Francija in Anglija zavzeli za to pri dr. Stre-semannu. Poljski predlo«; je obširnejši in naj izpolni veliko vrzel v paktu Društva narodov. Čl. 15. pakta pravi, da naj se sicer vsak spor med dvema narodoma predloži razsodišču, obenem pa je rečeno, če izrek razsodišča za sporni stranki Di sprejemljiv, da si člani Društva narodov pridrže pravico postopati, kakor smatrajo za potrebno, da se obdrži pravo in pravičnost. Poljski predlog želi saino, da se vojna odpravi za ves civilizirani svet in tak predlog bo gotovo soglasno sprejet. »Eclio de Pariš« trdi, da je Briand že meseca julija dobil od Poljske memorandum, kjer ga prosijo, naj se dovoli izpraznitev Porenja, dokler se ne ustvari pakt glede Visle, sličen porenskemu paktu.
v Varšava, 6. sept. (Izv.) Z inerodajnega mesta se poroča glede poljskega predloga za locarnsko pogodbo na vzhodu, da bodo Poljaki ta predlog stavili v teku zasedanja Drušitva Narodov in da bo predlog imel obliko načelne pobude, formuliranje pa se bo prepustilo razpravi. Poudarja se, da je Locarno psihologič-no ugodno vplival na nemško-francoske razmere, na nemško-poljske razmere pa ne toliko. Pobuda niti nima protinemškega, niti protiruskega značaja in se naslanja na svoje-časni ženevski protokol, ki je bil radi kompliciranosti z angleške strani odklonjen. Glavni smisel poljske pobude ie, da se vsaka vojna brez izjeme izključi, tako da bi novi pakt imel splošno obveznost za ves svet.
v Ženeva, 6. sept. (Izv.) Dr. Stresemann se v petek odpelje v Berlin, kjer bo v soboto seja ministrskega sveta, v ponedeljek pa se vrne v Ženevo. Smatra se, da bo Stresemann govoril v razpravi glede razorožitve in da bo tudi pojasnil stališče Nemčije glede poljskega predloga. Danes dopoldne je dr. Stresemann obiskal Chamberlaina. Pogovor je bil kratek in informativnega značaja.
je kandidatna lista SLS za volitve dne
Nosilec liste je
Snton Korošec
Kardinal FrUhwirth obolel.
v Rim, 6. sept. (Izv.) Kakor se poroča is Vatikana, je kardinal Friihvvirth na potu doj mov v Švici tako težko obolel, da so z ozirom na visoko starost glede okrevanja zelo v skrbeh. Kardinal leži v sanatoriju v Curihu.
ž Rim, 6. septembra. (Izv.) Zdravstveno stanje kardinala - kanclerja monakovskega nadškofa dr. Friibvvirtha se je zelo poslabšalo iu se je bati krize.
Predlog za nove avstrijske carinske tarife.
v Dunaj, 6. septembra. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora je poslanec Heindl podal poročilo pododseka glede izpremembe carinskih postavk. Carina se namerava povišati za fige na 60, za pšenico in rž na 4, za moko pribitek 8 zlatih kron na 100 kg sirovine, za drevesa in grmičje 36, klavno živino 15, vozno živino 75, mlado živino 45, prašiče 5—27, konje 100—200, ribe razen morskih 40, smetano 15, jajca 8 (dočim so za konzervirana jajca zniža na 40), jedilno olje 10—30, meso 36, smolo 16, terpentin 24, cement 1.80, železno pločevino ,10—12. Heindl je izjavil, da pri nekaterih predmetih ni bfk> ugovarjanja, pri drugih pač. Carina za žito se izpremeni v stalno, da se prepreči špekulacija z žitom iu moko. Govornik socialnodemokrat-ske stranke je ugotovil, da glede cele vrste vaižlnih postavk, kakor posebno za pšenico, rž, ječmen, oves, govedo, prašiče, margarin, mast, olje in cement ni prišlo do sporazuma v pod-odseku in da so carinske postavke v tiskanem predlogu le predlogi večine, ne pa sklepi pododseka.
Čudna ponudba.
v Kodanj. 6. sept. (Izv.) Ugledni danski pisatelj Thorkil Barfod je izjavil v listu >Kjo-benhaven Politiken«, da je pripravljen dati se po ameriških oblastih usmrtiti na električnem stolu. Ker je v zadnjem času prebivalstvo Skandinavije zelo razburjeno radi tega, ali električna usmrtitev povzroči samo navidezno smrt in .nastopi prava smrt šele pod nožem se-cirajočega zdravnika, ali pa če električni stol s trenutno usmrtitvijo pomeni tako humano usmrtitev, kakor se zatrjuje v Ameriki. Kot pogoj stavlja, da se usmrtitev izvrši tako, kakor v Ameriki, da prisostvujejo usmrtitvi nekateri evropski in ameriški znanstveniki in zdravniki, da so prisotni ameriški in evropski žurnalisti kot kontrola javnosti ter da prisotni zdravniki od trenutka, ko se sicer začne obdukcija, napravijo vse poskuse za oživitev, | dokler se življenje zopet ne pojavi ali smrt j dožene. Barfod je star 38 let ter je izdal 19 j del, ki so mu pomogle do velikega ugleda.
LETALSKE VESTI.
v Madrid, 5. sept. (Izv.) Med Sevillo in Bu-enos Airesom se otvori s zepelini stalna zveza 12. oktobra 1928 kot dnem odkritja Amerike. V začetku bosta samo dva poleta na mesec, potem pa vsak teden eden. Španska vlada je sklenila tudi pogodbo z italijansko vlado za organiziranje zračne zveze Geuova-Barcelona-Sevilla, z Nemčijo pa se pogaja za zvezo Ber-lin-Madrid-Sevilla.
Pariz, 6. sept. (Izv.) Komite pilotov francoskega aerokluba je letalca Calizza za vse življenje diskvalificiral, ker je dne 29. avgusta poskušal falzificirati višinski rekord 13.000 m. Tudi njegov prejšnji rekord 12.247 metrov je bil falzificiran.
v Nevv York, 6. septembra. (Izv.) Letak) >01 d Olorie« je ob 13.25 z morskega obrežja pri Old Orzhardu (Maine) startalo v Rim. Letalo ima za sedanji letni čas zelo ugodno vreme. Letalo vodita Bertaud in Hi 11. Z njim je odletel tudi šefredakter njujorškega »Daily Mirror Payne«. Teža znaša 6 in pol tone. Le-talo bo vozilo v Rim preko Bordeauxa.
Daritev: Silvln Sardenko
»Nihče ne zasmehuje več krščanstva« — piše Friderik Muckermann S. J. v enem izmed svojih zadnjih člankov »Elegija našega stoletja« — »Krščanstvo priznavajo kot duševno veličino in kot kulturnoustvarjajočo silo. Kar imenujemo ,Kulturkampl', o tem ne najdeš v zavestnem mišljenju naših pomembnejših pesnikov nobenega odmeva.«
Ne čudimo sc torej, da je Sardenko, ki je že itak znan tudi kot religiozen pesnik, svojo novo pesnitev pogumno pričel s pomenljivim geslom:
Ponižne vere poezija verna, ki sprta srca spravljaš tisočerna, še mene z Bogom po Devici spravi: moj spev izlivaj se Njegovi slavi!
Daritev! Naravno in neprisiljeno ime za pesem o svojem lastnem življenju. Kaj je primernejše, nego življenje primerjati daritvi, toliko bolj, čc je to življenje duhovnikovo.
Postati mora mašnik vsak mučenec,
da pribori si zmagoslavni venec (str. 31).
Njegovi življenski kantoni, po Sarden-kovi zamisli, so pa ti-le:
»Vstop«: začetek življenja; »Vesela vest-; o novem življenju; »Dar«; življensko delo; »Spremenjcnje«; v posvečanju duše in telesa; »Združenje«; z Bogom po trpljenju; »Odhod«; misel na večnost.
»Daritev« jc dobro znamenje, da Sardenko svojega kulturnega poslanstva ne sluti samo, marveč ga kot pesnik tudi udejstvuje. Spominjamo se, da je že pred leti priobčil v »Domu in svetu« daljši ciklus: Daritev v šumi. Kar je bilo v tedanji obliki in vsebini — simbol, to je v sedanji — resnica, dejanje, življenje.
Razkrival ne bi tega razodetja, da me ne sili sila doživetja; da me ljubezen hvalnih let ne žene do Stvarnika, ki me je vnel brez mene.
(Str. 7.)
Kakor v mozaiku so odlomki iz pesnikovega življenja zloženi v harmonično enoto v šesterih dobah oziroma v šesterih ciklih. V*ak ciklus tvori petero pesmi, katerih vsaka se s svojim zadnjim stihom izliva v prvi stih naslednje pesmi. Le »konliteor« sc namenoma pričenja s disharmonijo, brez ozira na prejšnjo pesem:
Ni mej življenju najti sočnemu?
Gospodu tožim vsemogočnemu. (Str. 26.)
Prvi del »Vstop« otvarja nežna detinska leta od rojstva, na praznik svetega Rešnjega Telesa:
— Ko bliskoma so na Šentjurskem griči zvonovom pesem trgali topiči. Pšenična polja in bandera svilna Kipela so kot koprnjenja silna.
(Vzdih stvari, str. 101 —
do prihoda v Marijanišče, kjer —
dejal Lampe je, mladih duš vrtnar:
pri nas Marija hodi med otroki
in med in mleko jim cede potoki. (Str. 18.)
S toplim spominom omenja pesnik svojo mater, ki udovela roma po tolažbo na Šmarno goro in vdano moli za deco:
Prepuščam vas Mariji z ljubim Sinom. Olajšale se bodo vdovi tuge, kako sc\, polne živih tokov struge, ki naravnane so pod večnim mlinom.
(Str. 15.)
»V otožni zarji ranjene mladosti« (zavoljo očetove smrti) pride pesniku nasproti Marija kot Dolorosa:
napil sočutja sem se in bridkosti, Gospe postal sem sin in Sinu brat.
(Str. 12.)
Ali mati je umela v žalostni duši in deci ubrati vesele strune:
Vesela bodi, če te preženo, na božje gnezdo, golobica, zlčtil Vesela bodi, čc te preneso, na božjem vrtu, roža, dalje cveti! (Str. 17.)
Iz cikla »Vesela vest« odmeva prvi glas duhovskega poklica. To je bilo:
Za Rožnikom, pod borovim grebenom, kjer plitev potok »večno pot« preteče.
(Str. 22.)
Duhovski poklic raste in se. razvija »V semenišču« in »Župnik Simon«, prijatelj dijakov in bogoslovcev pomaga, da sc pesnik povspne »Vrh vseh reči«, da postane — duhovnik.
Molče sem hitel čez p Ijc posavsko, kjer vsaka steza v drage Dravlje krene; ob prvih ajdah svete Magdalene premišljeval sem, ako ni hinavsko, pastir nevreden in nevreden mašnik? Pred znamenjem ob hiši pri Urbančku v polje je pala pesemca škrjančku.
(Str. 29.)
Tretji del »Dar« označuje Sardenkove petere postaje v pastirski službi: Šmartno (pri Litiji), Planina (pri Rakeku), Dob (pri Domžalah), Sostro (pri Ljubljani), Rožnik jc lep spomin iz pastirstva v ljubljanski stolnici.
»Spremcnjenje«, četrti ciklus, blagruje milostipolne dneve v Rimu, kamor ga jc poslal škof Jeglič:
Na vdano prošnjo Jegliča mecena prejel sem blagor sladkega imena —
(Str. 54.)
Z iskrenim žarom jc ožarjen spomin na Pija X. in zavoljo očetovskega poglavarja na ves nebeški Rim;
Rim, ki srca v solnca spremeniš, kakor gora Tabor sc mi zdiš. (Str. 45.)
Dnevne nouice
Radovljičani!
Na mali kmaren, dne 8. septembra ob 3 popoldne se vrši v Društvenem domu v Radovljici shod Slovenske ljudske stranke. Govori g. dr. Korošec. Pridite vsi, da manifestiramo za našo stvar.
* * *
Častiti duhovščini so se razposlali bloki Odbora za postavitev spomenika kralju Petru v Ljubljani obenem z okrožnico prevzv. g. knezoškofa dr. A. B. Jegliča, ki to akcijo toplo priporoča. Gotovo je, da lx> naša požrtvovalna duhovščina z vsemi močmi podpirala akcijo, ki gre za tem, da se pokaže globoka ljubezen našega naroda do države iu njenega prvega kralja, ki je vzor zvestega vladarja-služitelja domovini in ljudstvu.
•k Pokroviteljstvo nad razstavo slovenskega modernega slikarstva v Pragi, katero je organizirala Narodna galerija v Ljubljani, je prevzel naš minister za prosveto, g. dr. Ninko Peric. Nar. galerijo bodo zastopali pri otvoritvi razstave, ki so vrši 7. t. ni., njeni predstavniki: predsednik Ivan Zornian. tajnik dr. France MeSesnel in akad. slikar Hiliard Jakopič.
*k Gg.' dopisnike prosimo, naj nam opro-ste, če so le dni morali izostali razni prispevki, ki bi sicer našli prostor v listu, da nismo tako zelo okupirani po volilni borbi. Po možnosti bo to in ono prišlo še na vrsto po 11. septembru.
■A- Velike konjske dirke v Ljubljani. Kolo jahačev in vozačev priredi 24. in 25. t. m. na vojaškem vežbališču pri Dev. Mariji v Polju velike konjske dirke, na katerih nastopijo najboljši domači in zunanji jahači s prvovrstnimi dirkalnimi konji. Da bodo te dirke res nekaj izrednega, pričajo že bogate nagrade, ki znašajo nad 22.000 Din. Med drugimi bo več držvnih in ena mesta Ljubljane v znesku 3000 Din. Začetek dirk bo oba dneva ob 14.30. Prireditelji poskrbe za prevoz občinstva in za druge udobnosti. Prijave se morajo poslati do 12. ure 15. t. m. Kolu jahačev in Vozačev v Ljubljani. Največja atrakcija te zanimive prireditve bo nedvomno olimpijski program za šolsko jahanje, ki ga izvaja konjeniški podpolkovnik g. Seunig iz Belgrada. Izreden užitek bo nudila gledalcem tudi vožnja s četvčro-vprego, - katero bosta upravitelj drž. žrebčar-ne na Selu g. Kostič in "(polkovnik Seunig pokazala, kako izl>orno /i jo dirkati vpreženi konji.
* Dekliški (" il " lijaki tabor na Oljki V Savinjski dolini se vr i 18. t. m. ob 10. dopoldne. Najprvo je služba božja na čast Cirilu in Metodu. Nato pa se vrši tabor po sledečem sporedu: 1. Pozdrav pred sliko Cirila in Metoda. 2. Pesem Cirila in Metoda Bodita nam brata zdrava*. 3. Predavanja: a) Ciril in Metod — vzora mladini, b) Delovanje Cirila in Metoda med Slovani, c) Trpljenje in smrt Cirila in Metoda, d) Kako jc Slomšek izpolnjeval in širil oporoko sv. Cirila iu Metoda. 4. Slomškova pesein Sv, Križ. 5. Slomškova de-klamacija o Sv. Križu: Oj križ, na visoko postavljen. Cerkveni govor ima savinjski rojak, visokočastiti g. kanonik dr. Cukala. Mladenke Savinjske in šaleške doline, 18. septembra je naš dan! Razodenimo svoje ciril-metodijsko srce ter ljubezen do vere Križanega, ki sta jo oznanjevala sv. Ciril in Metod, z obilno udeležbo na gori Oljki.
Točilna taksa. Trgovce v Ljubljani in ljubljanski okolici, ki plačujejo točilno takso, obveščamo, da je treba prijave radi nove odmere točilne takse po tar. post. 62 t. z. za triletje 1928—1930 predložiti pristojnemu oddelku finančne kontrole v času od 1. do 20. septembra t. I. Predložiti je listino o točilni, koncesijski (krajevni) in osebni pravici, po-
tem obrtni list, izpoved o odobrenih točilnih prostorih, Izkazflo o odobrenem poslovodju in o članstvu strokovne zadruge, dalje točne podatke o številu točilnih prostorov z dimenzijami in v decimetrih o dolžini, širini in višini teh prostorov, verande, dvorišča in vrata, o številu miz, stolov in klopi in končno točne podatke o prodanih količinah vseh vrst alkoholnih pijač v litrih na drobno in debelo v Času od I. julija 1926. do 30. junija 1927. — Na-čelslvo greniija trgovcev v Ljubljani.
Učiteljska imenovanja. Imenovani so: v Gotovlje Erna Killer, učiteljica v Stogoveih; k Sv. Petru pod Sv. Gorami Erna Strgar, nad-štev. učiteljica v Žetalah; v Veliko Poljano okraj Dolnja Lendava za učitelja in začasnega upravitelja Drago Bitenc, nadštevilni učitelj na Bledu; v Slov. Bistrico Floientina Metlika-Diumik, učiteljica na deški osnov, šoli v Slov. Bistrici; v Frankolovo Iva Košar., nadštev. učiteljica v Preddvoru; v Ponikvo Marija Pošalit, ucilteljica v Bučah; v Sv. Lovrenc na Dravskem polju Karolina Vuk, učiteljica v Kuncu: v Solčavo za učitelja in začas. upravitelja Drago Cepič, učitelj v Zavrču; v Solčavo za učiteljico Marjeta Copič-Ljubec, učiteljica v Zavrču; v Ljubno za učitelja Miroslav Viher, učitelj na Ojstrici; v Zavrču Terezija Ferenčak v Dolnji Bistrici; v Ivance okr. Dol. Lendava za začasno upraviteljico Franja Sehneider v Veliki Poljani; v Vuhredu Pavla Grobin v Novi cerkvi; v Celju na deško okoliško šolo -Marica VVudler v Petrovčah; v Frani Marija Vrečko v Ljubnem; pri Spodnji Sv. Kungoti Vanda Medica v Gotovljah; v Sv. Lovrenc nad Prežinom Karolina Arnejc, nadštev. učiteljico pri Sv. Martinu na Pohorju; v Slov. Bistrici na deski osnovni šoli Branimir Ceh v Studencih.
ic Prošnja. Podpisano društvo prosi vse tvrdke in podjetnike, ki zaposlujejo stalno, začasno ali le deloma pisarniške moči, da se v slučaju potrebe nanj obračajo. Priporočali bomo le dobre, poštene in izkušene ljudi, na katere se bo mogoče popolnoma zanesti. Ob loj priliki naznanjamo, da imamo na razpolago 37 let starega vpokojenca finančne kontrole, ki je ab.-olvent 3 razredov srednje šole (realke) z znanjem slovenskega, srbo-hrvatskega. nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, ter sprejme službo kjerkoli v mestu ali na deželi. — Strokovno društvo javnih nameščencev v Ljubljani, Mestni trg 19-111.
KUSAKOVIČA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe
-A* Stenicol najboljše sredstvo proti steni-L-am dobile samo v drogeriji Kane, Židovska ulica.
Franc Sratovž ixpnSčers lz zapora.
Včeraj je državno pravdništvo izpustilo iz zapora poštnega poduradnika g. Franca Bra-tovža, ki so ga pred dvema tednoma aretirali, ker je bil osumljen sokrivde pri roparskem napadu na poštni ambulančni voz kočevskega vlaka. Preiskava je dognala, da je bil g. Bratovž po nedolžnem osumljen. Ob priliki, ko so mu naznanili odlok, da se izpusti iz preiskovalnega zapora, je državni pravdnik poudaril, da se je prepričal o popolni nedolžnosti g. Bratovža. Pomilujemo g. Bratovža, ki je moral toliko prestati radi težke suninje, obenem mu pa iskreno častitanio, da se je izkazala njegova popolna nedolžnost.
* * *
O Proslava rojstnega dne prestolonaslednika. Včeraj dopoldne se je vršila v Ljubljani svečana proslava rojstnega dne prestolonaslednika. Ob 9 dopoldne je opravil prola Jan-
kovič slovesno službo božjo v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišiča. Ob 10 se je vršila v stolni cerkvi slovesna služba božja, ki jo je izvršil dekan kanonik Nadrah. Slovesne službe božje v stolnici so se udeležili številni zastopniki javnih oblasti in korpora-cij. Med drugimi so se slovesne službe božje udeležili: veliki župan dr. Vodopivec, divizij-ski poveljnik -general Kalafatovič, predsednik oblastnega odbora dr. Natlačen, mestni komisar dr. Mencinger, ves konzularni zbor ter štovilno občinstvo. Po službi božji se je Vršilo pred Vodhikovinl spomenikom defiliranje vojaštva _vse ljubljanske garnizije. Defilirailju, ki je. 'prav' ,'lepo" 'Uspelo,' so prisostvovali vsi -/astoprtiki' oblasti. Pri defilirariju je svirala godba dravske divižfjske oblasti pod vodstvom g", dr. 'Čeriria. Po mestu so bile razobešefte številne zastave. Bodri nastop, krasna oprava in vzorni izgled naše armade je napravil globok in navdušujoč učinek na prebivalstvo,
© Katoliški nemški dijaki v Ljubljani. Včeraj je dospelo iz Nemčije na poučnem potovanju preko Dunaja, Budimpešte, Belgrada, Sarajeva, Dubrovnika in Sušaka 8 članov nemške katoliške dij. organizacije »Neudetitsch-land v Ljubljano, odkoder se v četrtek preko Bleda in Celovca zopet povrnejo v svoje domače kraje Diisseldorf, Essen in Koln. Izjavili so, da jim Jugoslavija od vseli prepotovanih dežel najbolj ugaja. Katoliški starešine, akademiki in dijaki, pridite danes ob 8 zvečer, v Akademski dom, da se tam ob zvokih njihovih pesmi po domače pomenimo. Skrbimo, da Ljubljana ne bo zadnja! Gostom pa: Prisrčen slovenski in katoliški pozdrav!
0 Srebrno poroko praznuje danes v krogu svojih otrok ugledni ljubljanski veletrgovec in posestnik gospod Matija S p r e i t z e r s svojo soprogo gospo Brigito, roj. Boltavzar. — Velespoštovani obitelji k temu slavju najiskre«-neje častitanio z željo, da doživita v sreči in zdravju šo zlato poroko!
© Razstava grške in rimske plastike v Jakopičevem paviljonu ostane odprta še do konca meseca septembra. Opozarjamo na to /lasti naše dijaštvo, ki se pravkar vrača s počitnic. Otvoritev te razstave je bila združena s težkimi materijalnimi žrtvami za Narodno galerijo, zato bi bilo želeti in pričakovati, da jo naša umetnost ljubeča javnost v čim večjem številu poseča in tako jasno dokumentira smisel za težnje našega visoko kulturnega zavoda -- Narodne galerije. Dosedanji obisk je bil vse prej kot rekorden. Dolžnost vsakega izobraženca bi bila, da s svojim posetoni utrdi in poglobi temelje mogočni zgradbi, ki se snuje in bo žarišče slovenske kulture in umetnosti. Razstave, ki jih prirejajo drugi narodi — kot n. pr. Čehi, Nemci itd. — so navadno visoko aktivne. Žalostno spričevalo za kulturni nivo našega naroda bi torej bilo, ako bi morala Narodna galerija poleg vsega moralnega neuspeha beležiti ob zaključku vsake razstave še velik financijelni minus — deficit. — Razstava je odprta vsak dan od 8 do 18.
O Konzulat ČSR v Ljubljani naznanja, da se bo letošnji vpis v češko dopolnilno šolo za pouk češkega jezika in doniovinoznanstva vršil dne 7. septembra 1927 od 15—17 popoldne v poslopju Mladike, pritličje. Starši, ki nameravajo svoje otroke v to šolo pošiljati, naj jih navedenega dne na določenem prostoru pri-glase g. učitelju Oldfichu Votavi. Rojstne podatke otrok ter osebni podatki staršev se morajo navesti. Lahko se vpišejo tudi starejši otroci, ki bi nameravali udeležiti se pouka in bi za nje bil določen poseben oddelek. Pouk je brezplačen, plačuje se le majhen prispevek za razsvetljavo in kurjavo.
O Keraniiška šola. Meščanske, trgovske, in srednje šole so prenapolnjene. Skoro nobenega zanimanja pa ni za strokovno šolo za keramiko (umetno lončarstvo, modeliranje in slikanje vseh vrst keramiških izdelkov), ki je bila na tehniški srednji soli v Ljubljani pred
Pesmi »Spremenjenja« odgrinjajo zaveso pesnikovega notranjega življenja. Vse je le mimogrede nakazano. Čitatelj komaj sluti, da je v »Spremenjenju« skrito tisto skrivnostno doživetje, ki temelji v živi veri:
Kar ni iz vere korenin pognalo, ni doživetje, ki bi z Njim obstalo. (Str. 63.)
Prav to doživetje žene pesnika k zahvali in razodetju tega, kar je doživel.
»Združenje« je značilen izraz in pojav naše nove dobe, ki se vrača k liturgiji, k Cerkvi, h Kristusu. To je najvažnejši in najgloblji del pesnitve. To je pesem o Kristusu, prvem bratu med brati. Pesmi v tem ciklu postavljajo pesnika, duhovnika, vodnika v daljno ozadje:
Gospod jc Bog in nc trpi malika. Vodnik le varje vez, ki z Bogom veže, le nogo čuva, da v prepad ne seže, da žive Trte nc pusti mladika. Ce dvigne glas na gori vinogradni Gospod ga dvigne — prvi brat po bratu: naj v stolnici je v škofovem ornatu, naj v celici je sin Frančiškov zadnji.
(Str. 62.(
»Odhod« kaže pot in smer, ki jo vidi pesnik pred seboj. To je bela pot, nb kateri stoji rdeč križ. Iz vse »Daritve« odseva pevec in ljubitelj nedolžnega in angelskega življenja.
Nedolžnih rod je šel povsod za mano, ne kot vodnik, kot brat jim služim vdano. Povsod v podobi čistega deklištva Marijinega sem iskal clcvištva; povsod sem v tople dihe materinstva razliti hotel božjega detinstva. (Str. 71.)
Sam o sebi govori Sardenko v »Daritvi« tako, da nikjer nc poudarja, ne usiljuje, ne podčrtava svoje osebnosti, marveč gre povsod oprezno inprevidno mimo nje in opeva le milosti in dobrote Previdnosti božje v njegovi duši.
Usmiljenja boni božja večno hvalil
Ponižno sklanja roža sc dehtiva,
lepote v solncu dane ne zakriva (Str. 8.)
To je po našem mnenju pravi način avlo-biografije. Težko je, recimo, neprijetno jc, čilati spomine človeka, ki živi med živimi, pa piše o sebi in o svojih, a prezre pravo središče in izhodišče, ki js Bog in njegova milost. Prav v tem pogledu je Sardenkova »Daritev« globokozamišljeno delo. Živim osebam ne napravlja niti poklonov niti napadov (jih razen enega niti ne omenja), ob mrtvih sc po-mudi le z vernim spominom.
»Tako stojimo pred zamenitim dejstvom — Muckermann v .Elegiji našega stoletja' — j da oskrbniki poezije pri nas, to so tisti, ki pišejo pesmi, novele, podlistke, kritike in I silne romane, večina izmed njih priznava o sebi, da ni več poezije pri njih pesnitvah, da
pa imajo še poezijo vsi mali in vsi tisti, ki snujejo v veri svojih očetov. Kjer črpajo pesniki še iz tega toka, tam črpajo iz vira poezije; z njenih voda odseva velika, strahov in blaženosti polna resničnost, ki obsega nebo in zemljo. Malo jih je, ki so danes to razumeli ali sprejeli kol milost v dar.« — Ako bi že siccr nc bil, Sardenko bi bil po tej pesnitvi med njimi.
»Prečitaj in povej: Ali sem se ravnal po tvojem nasvetu: Poj preprosto!? To so rože z mojega vrta posvečene Roži skrivnostni.« Tako mi jc zapisal Sardenko v knjigo, ki mi jo je poslal v oceno.
Naj mi bo tudi kol kritiku dovoljeno, da končam z enakim duhom in stavkom: To so res rože z domačih vrtov. Zdi se mi, če so Roži skrivnostni količkaj drage, morajo razveseliti tudi naša srca. Zadošča, da jih beremo s preprostim srcem, kakor so tudi ustvarjene s preprostim duhom, da bi razveseljevale in dvigale srca mnogih. A. R.
i	■ mm . i .	ilMaMM
ŽeSeznato CHINA-VSNO
Vrbuja voljo do Jedi, okrepča ilvce, jholjša kri in Je rekovolcncuntom in malofcrvnim telo priporočeno od jdrarnlšklh avlorltel. lifcsrn! ckno. Nod 10.000 zdravniških priporočil. Dobi se v vseh lekarnah.
dvema letoma ustanovljena. Šola traja tri leta. Sprejemajo se učenci in učenke, ki so stari najmanj 14 let. Redni pouk se prične v ponedeljek, dne 12. septembra ob 8. Vpisovanje se vrši pri ravnateljstvu tehniške srednjo šole v Ljubljani. Isto tam se sprejemajo tudi še učenci in učenke za pletarsko šolo.
0 Gledališka razstava, ki-se bo vršila n« jesenski Pokrajinski razstavi v Ljubljani od 17. do 26. septembra t. 1., bo predstavljala predvsem za ljubitelje gledališča posebnost prve vrste. Tudi podeželski odri in njih član* stvo bo prišlo na svoj račun, ker bodo imeli priliko videti na enem mestu zbrane vse po< trebščine, ki jih podeželski odri potrebujejo, Posebna pažnja se bo posvečala na razstavi dekorativni plati odra in scene potoni modelov, slik in osnutkov del, ki se vprizarjajo na narodnem gledališču. Tudi osnutki kostumov in figurine ne bodo manjkali. Oddelek >Druž-ba«, ki je bolj koinercijelnega značaja, bo vseboval vse predmete, ki se nanašajo na gledališče od šminke, lasulje, venca pa do obleke, plašča. Uprava Narodnega gledališča je stavila razstavi ves svoj ninogobrojni materijal na dispozicijo. Poleg nje sodelujejo Ildruženje igralcev, Prosvetna zveza, Zveza kulturnih društev in vsi odličnejši gledališki strokovnjaki. Aranžma paviljona razstave je v rokah gospoda inž. prof. Faturja.
0 Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje še danes, 7. septembra, od 18—19 v sobi štev. 6. Zvečer ob 20 sestanek vsega zbora v pevski dvorani. — Odbor.
© Ob pričetku šolskega leta opozarjamo cenj. učiteljstvo glasbenih, javnih in privatnih šol na našo veliko izbiro vseh šolskih not, etud, šol itd. za klavir, violino, pelje itd. Stalno shio posebno bogato založeni s klasičnimi ih zadnjimi modernimi skladbami za vse instrumente. Matična knjigarna, Kongresni trg.
© Odkrito tatinsko skladišče. O slučaju arefirahega tatu špdrovca smo že poročali, etiako tudi o njegovi ženi Štefaniji, o kateri so bili prvotno mnenja, da se je 1. t. m. zastrupila z jodovo tinkturo, vendar pa se je v bolnici izkazalo, da se je le napila žganja. — Naslednjega dne je bila Šparovčeva odpuščena iz bolnice, hkrati pa jo je aretirala policija, ki je dognala, da je prodajala od moža nakradeno blago. Policija je ob Šparovčevi aretaciji napravila hišno preiskavo v njegovem stanovanju v baraki v Kotnikovi ulici. Že pri tej preiskavi je policija zaplenila mnogo nakradenega blaga. Ko pa je bila aretirana Šparovčeva žena, je policija ponovno izvršila v stanovanju preiskavo. Uspeh te preiskave je bil presenetljiv: pod podom v stanovanju so policijski organi zasledili dve odprtini, v jami pod odprtinami pa so našli vse polno raznega blaga, kakor večjo množino barve, pokradene pri pleskarski tvrdki Rebernik in Brunčič, dalje osem parov novih čevljev, dva para novih rokavic, štiri pare novih nogavic in drugo. O čevljih je Šparovec priznal, da izvirajo iz tatvine, ki jo je Šparovec izvršil na Miklavžev večer 1. 1925. v skladišču trgovca s čevlji in sejinarja Ivana Ravnikarja, Pred Škofijo. Šparovec je tedaj ukradel Ravnikarju okoli 40 parov čevljev. Po dolgem izvijanju in izgovarjanju je Šparovec priznal, da je izvršil še en vlom v neko trgovino v Stritarjevi ulici, oziroma na Mestnem trgu in tam pokradel večjo množino blaga, rokavic in nogavic. Odlod izvirajo tudi na njegovem stanovanju najdene nogavice in rokavice. Vendar policijske poizvedbe dosedaj še niso mogle priti do zaključka, v katero trgovino je Šparovec vlomil. Policija namerava izvršiti konfrontacijo Šparovca ua licu mesta. Pričakovali je, da bo policija oziroma sodišče razkrilo še več prestopkov ŠparoVca proti tuji lastnini.
~ ^upujtt^kkf
II. STADIOUS&E LOTERIJE
Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.—.
© Usoda starega delavca. Včeraj opoldne so pasantje v Dobrilovi ulici na Mirju opazili, da je skočil v Gradaščico neki star moški. Ker je voda tam zelo nizka, so ga hitro potegnili vsega mokrega iz vode. Izkazalo se je, da gre tu za 65 let starega Franceta Grač-nerja, rojenega nekje pri Celju in pristojnega v Ljubljano, bivšega hlapca pri neki tvrdki v Ljubljani. Na policiji je ves žalosten in obupan potožil svojo usodo: Je star samec, telesno popolnoma onemogel in nezmožen za delo. Nobenih sredstev nima ter je zadnje dni vedijo stradal. Tako je sklenil, da napravi svojemu težkemu življenju prostovoljen konec. Policija je oddala obupanega moža v bolnico, ta pa ga ni hotela sprejeti, ker je zdrav in ga je vrnila policiji. Policija ga je nato izročila magistratu v oskrbo, tu pa so sklenili, naj revež preživi zadnje dni svojega bednega življenja v mestni ubožnici, tako da mu nc bo treba jemati si življenja.
© Ujet kolesarski tat. V parku Tivoli je bil v ponedeljek aretiran 27 letni Franc N., brezposelni mesarski pomočnik. Sluga trgovca g. Ivančiča v \Volfovi ulici ga je namreč spoznal, da je on tisti, ki mu je pred mesecem dni odpeljal gospodarjevo kolo. Opis osebe se popolnoma ujema z aretiranim in tudi pri konfrontaciji je sluga zatrjeval, da je ravno N. tisti, ki je kolo ukradel. N. pa odločno taji krivdo. Policija je uvedla natančne poizvedbe. — Policiji je ovaden neki M. H., stara policijska kundšaft , ker je baje zopet osleparil nekoga za 2000 Din vredno kolo.
Trszič
Na praznik 8. septembra ob 8 zvečer bo t »Našem domu« v Tržiču shod Slovenske ljudske stranke. — Govori načelnik .SLS dr. ANTON KOltOssEC. — Somišljeniki vsi na shod!
Ješico pri Ljubljani
Opozarjamo, da bo nocoj, 7. t. m., ob pol osmih zvečer shod Slovenske ljudske stranke.
Govori kandidat f*. Franc Smodej. Somišljeniki, pridite prav vsi!
Demokratska polomija pri »štirnu«. V soboto zvečer so se zbrali naši esdeesarji, da bi poslušali g. Kušarja, bivšega samostojneža, ki se jim je napovedal, ki je pa izostal. Pripeljal se je pa mesto obljubljenega Kušarju neki drug gospod, ki se pa na politiko bolj slabo razume. Pravil je namreč toke, da so se snu/ali lastni pristaši, po številu 19. Ker so se pred lokalom začeli oglašali številni socialisti in silili v govornika z raznimi neprijetnimi vprašanji, jo je gospod jadrno pobrisal z avtom nazaj, odkoder je prišel.
Shod socialistov. Ob istem času in na istem mestu so zborovali naši maloštevilni socialisti, ki jih je hotel gospod Germek šteti za »napredno skupino.'', proti čemur so pa socialisti živahno protestirali, češ, da se nikakor nočejo istovetiti s stranko, ki je pred leti poklicala na Jezico za svojo telesno slvožo četo orjunašev, ki je potem natepla par domačinov. Iz tega se je razvil zanimiv in zabaven dialog, ki je tvoril glavno točko »proste zabave in je vzbudil obilo smeha med-radovednimi poslušalci pred vrati salona.
RadiSevska stranka je drugi dan, v nedeljo popoldne zaključila ta slavni pohod, med njimi dve omizji naših fantov. Tako smo videli v '24 urah kar tri shodiče, ki so vsi skupaj pokazali, da Je-ž.ica še dolgo ne bo volila nikogar drugega, kakor našega dr. Korošca!
Saveljski most. Kakor znano, je dvakratni naš apel toliko zalegel, da se s temeljito popravo moštvu v kratkem prične. Zal, bo most še nadalje lesen, ker ni dovoljnega kredita za železobetonske-ga, kakršen so je nameraval postaviti.
Nova trgovina. G. Anion Snoj bo v svoji hiši na Jezici št. 56 (nasproti pošte) otvoril v kratkem trgovino ter v ta namen že rcnovira pritlične prostore, kjer je bila svoj čas nastanjena pošta.
Vr&nilca
Kamenolom. V kamenolomu nad Močilnikom so zopet pričeli s kopanjem gramoza, ki ga pridobivajo z razstreljevanjem velikanskih skal. Pri delu je več delavcev, ki so bili doslej brez dela.
Novo mes/o
Novomeška porota. Za glavne in nadomestne porotnike pri glavnih razpravah tretjega porotnega zasedanja v letu 1927., ki se prične 19. septembra pri okrožnem sodišču v Novem mestu, so določeni: A. Glavni porotniki: Gg. Mile Vranešič, posestnik, Metlika štev. 240; Ivan Rodovič, posestnik in župan, Obrh 20, okraj Črnomelj; Franc Baškovc, posestnik, Mrzlavas 1 pri Kostanjevici; Otmar šturm, posestnik in trgovec, Metlika 28; Anton Vukšinič, posestnik, Svršak štev. 18 pri Metliki; Alojzij Jakše, posestnik in trgovec, Rašica štev. 23 pri Vel. Laščah; Jožef Oven, posestnik, Stehanja vas štev. 5, sodni okraj Višnjagora; Anton Golob, posestnik in župan, Selo štev. 8, občina Mirna; Franc Kuhar, posestnik, Dobe pri Kostanjevici; Lavoslav Bučar, gostilničar, Kostanjevica; Jože Sever, posestnik, Pristajvica, sodni okraj Višnja gora; Ivan Koprive, gostilničar, Vel. Lašče štev. 6; Franc Selak, posestnik in gostilničar, Bučka štev. 24; Martin Pleterski, posestnik in trgovec, Zasap štev. 8, okraj Krško; Jože čurk, posestnik in čevijar, Loka štev. 21, okraj Črnomelj; Ivan Bollezar, posestnik, Malagora štev. 3, okraj Kočevje; Janez Oblak, posestnik, Rigelj štev. 1 pri Vel. Laščah; Alojzij Saje, posestnik, Žabjek štev. 4 pri Trebnjem; Josip Groznik, posestnik, Male Dole štev. 1, okraj Litija; Franc Pi-letič, posestnik in pečar, Gradac štev. 78 pri Metliki; Alojzij Čop, posestnik, Št Jurij štev. 1 pri Radečah; Franc Markovič, posestnik, Vel. Češnjice štev. 5, sodni okraj Višnja gora; Jože Lampret, posestnik in Zupan, Gaberje štev. 9, sodni okraj Višnja gora; Franc Vidic, posestnik, Polica štev. 4, sodni okraj Višnja gora; Ludovik Peterlin, posestnik, Dolšaki štev. 2 pri Vel. Laščah: Martin Povšič, posestnik, češnjice štev. 7 pri Mokronogu; Josip Divjak, trgovec, Ribnica štev. 29; Rudolf Lah, mizar, Mladica štev. 9 pri Metliki; Alojzij Jaklič, posestnik. Muljava štev. 4 pri Stični; Franc Medle, posestnik, Vel. Brusnice štev. 22; Anton Matjašič, posestnik, Rozahiice štev. 30, pri Metliki; Franc Erjavec, posestnik, Kriška vas štev. 8 pri Višnji gori; Franc Kaplan, posestnik, Videm štev. 16, okraj Vel. Lašče; Karol lic, posestnik in gostilničar, Goriča vas šlev. 41, Ribnica; Angel Pečjak, gostilničar. Hrib štev. 2 pri Žužemberku. — B. Nadomestni porotniki: Gg. Anton Jeriček, posestnik, Brod štev. 4; Anton Kovačič, posestnik, Cegelnica štev. 6; Ivan KokliS, posestnik in hotelir. Novo mesto štev. 40; Jožef Lesjak, posestnik in kamnosek, Žabja vas šlev. 1; Franc Brajer, posestnik in gostilničar, Vel. Bučna vas štev. 12; Anton Hlede, ^kramar in. posestnik, Novo mesto štev. 129; Janko Znane, mlinar in posestnik, Šmihel štev. 22 pri Novem mestu; Jernej Fabjan, posestnik in mesar, Novo mesto štev. 49; Franc K um p, trgovec, Kan-d.ija štev. 23. — Za predsednika porotnega dvora je imenovan gosp. dr. Jurij Polenšek, predsednik okrožnega sodišča, za njegove namestnike pa gg.: Anton Kuder, deželnosodni svetnik; dr. Josip Fi-schinger, deželnosodni svetnik in Jakob Luzner, deželnosodni svetnik.
Litija
NARODNIM SOCIALISTOM PRED ODLOČITVIJO.
Zorjavovci agitirajo okrog naših delavcev, da gre topol za izvolitev okrajnega kandidata Rudolfa Juvana, — ne da bi omenili ime dr. Žerjava, kateri nima izgledov za uspeh mod delavci. Zalo zahtevajo, da rešimo SDS mandat dr. Žerjava, ki je brez naših glasov na tehtnici. — Ze v zadnjem dopisu smo navedli, da niti eden izmed zaveznikov dr. Žerjava ne bo izvoljen, zato jc brezmiselno, da bi narodno-socialističnl delavec volil stranko, ld predstavlja nesrečo slovenskega naroda in ima na vesti korupcijo, denunci janslvo, številne odpuste delavstva, centralizem, obznano, Trbovlje in socialno reakcijo. Delavci I Ne pozabite l ud i na to, kako je SDS pod volivno vlado PPZ režima delala kar sproti iz narodnih socialistov komuniste, in jih ova-jala oblastem kol državi nevarne elemente, medtem ko so plačani agitatorji SDS prav pridno razdirali našo mladinske organizacije. Izobraževalno društvo delavske mladine »Bratstvo- so »prcorganir.iralk v neko Edinosl . ki prestavlja danes maloštevilno organizacijo mladeničev skrahirnne SDS. Krepko Narodno-socialno strokovno »vezo so vpregli v po-
litični voz Žerjavove unije, ne da bi nas vprašali za to. Pravijo, da smo dezerterji, sami so pa de-zcrtirali k orjunaSki SDS, s katero skupno nastopajo, misleč, da bo narodni delavec skakal od veselja ob zvezi s skruhirano velekapilalistično samostojno lažidemokralsko stranko, ki živi in pade z. velekapitalom, ki izkorišča nas uboge delavce. S prezirom gremo preko te zveze. Ne kot »klerikalci«, ampak kol zavedni napredni delavci, bomo 11. septembra spustili v Gradcu, Litiji in Šmartncm — naše kroglice v 2. skrinjico za kandidate SLS Fr. Krcmžarja, kateri jc naš rojak in pozna, potrebe okraja in delavstva. Delavci, na delo za pošleno stvar. Te dni naj vsak čila »Slovencar. Dodamo še to, da nas ni prav nič sram, če nas pitajo s »kle-likalcK. Mi vstajamo in žerjavovcev je strah! — G. Juvan, zakaj se potapljate z SDS-arjl vred? — B-^ar—.
Propadanje SKS. V Vačah, kjer so imeli do-
zdaj .samostojni: večino, jo priredila SLS sijajen shod, dočim je Pucelj imel komaj nekaj ljudi. Tako je tudi drugod. SKS je na smrlni postelji.
Veselice se nadaljujejo. V nedeljo — točno po plačilnem dnevu v predilnici, kakor je že omenil »Slovenec, — so bile v litijski okolici spet tri veselice, in sicer v Trbovljah, v Gradiškili lazih in na Senožetih. Udeležba je bila povsod bolj pičla, ker za denar je čim dalje bolj trda.
Iz Kresnic se poroča, da Singnrjeva tovarna šivalnih- strojev pri Vrhovcu poleg kolodvora priredi brezplačen tečaj za šivanje. Začetek dne 5. septembra.
Osebne vesti. G. sodni predstojnik v Litiji Alojzij Žigon je imenovan za sodnega svetnika. — G. učitelj Jožko Zupančič je pomaknjen v 3-II polo-žajne plače. — Gdč. Danica Habjanova je postala stalna državna učiteljica. — Gdč. učiteljica Minka Kalinova sc udeleži ta teden znanstvenega izleta v zlat o Prago, ki ga je priredilo umetniško-zgoclovinsko društvo v Ljubljani.
ICočevfe
Hiša pred gimnazijo, last g. Verderbcrja, je v derutnem stanju. Stanovalci, ki jih lo stanovanjska beda sili v tako podrtijo, so v vedni nevarnosti, da se zruši nanje. Tudi nazunaj jo je zob časa močno razjedel, da izgleda kakor strašilo pred gimnazijskim poslopjem. To je edina hiša ob Ljubljanski cesli, ki je krita z lesenimi deščicami. Kakor čtijemo, pride na njeno mesto hiša, ki bo v večji kras imenovani ulici in meslu sploh. Skrajen čas že!
Pri belem dnevu se iščejo. Kdo? Socialisti. Ni čuda. Že tako malo jih je, da se lahko na prste preštejejo (govori, beri in piši: osem!), pa še si sami napravljajo zmešnjave. Preteklo nedeljo so imeli napovedan shod pri g. Bcljanu. kamor jih je okrog 10 dopoldne tudi par prišlo. Zaman seveda. K g. Beljanu ni hotelo biti nobenega njihovega govornika. Tako so se razkropljeni socialisti v največji zmedi iskali po mestu.
Pri vsej volivni zmešnjavi nikar ne pozabite stopili v eno ali drugo trafiko ali pa v Zadružno gospodarsko banko in lam kupite za 10 Din srečko za Stadion!
Avtomobilska nesreča. Na poti od Livolda do Štalcerjev se je pred kratkim pripetila avtomobilska nesreča. Avtomobil, last g. Kajfeža, na katerem se je nahajal g. Tone Ivnjfež ml. in dve njegovi se-strični, se je hotel ogniti vozniku na mestu, kjer je cesta za ogibanje ozka. Pri tem je prišlo kolo preveč na rob cesle tik nad škarpo. V hipu, ko je šofer pognal avto nazaj, se je isli prekobalil in le izredni sreči se je zahvalili, da ni bilo hujšega. Avlo se je sicer poškodoval, izmed oseb pa, ki so bile na avlomobilu, je le ena lahko ranjena.
Volivci pozor! Pri nas imamo dvoje volišč: Prebivalci v mestu in deloma šalke vasi ter Rudnika — kolikor jih ne voli v Zeljnah — gremo na volišče, ki se nahaja v občinskih prostorih nad pošto. Prebivalci Mahovnika pa na volišče, ki se nahaja v gimnazijskem poslopju v pritličju, prva vrata na desno. Naša je druga skrinjica! Kdor se volitev ne udeleži, pomaga nasprotnikom!
Operetni večer. Igralci narodnega gledališča iz Ljubljane prirede 7. septembra ob 8 zvečer svoj operetni večer v hotelu Trsi-. Zadnji sedež 10 Din. Stojišče na galeriji 3.50 Din; stojišče v parterju 5 Din.
Maršlteor
□	K poročilu o slovesu Vestfalskih SI«*-vencev moramo dostaviti, dn je prav požrtvovalno sodelovalo tudi pevsko društvo »Maribor«. V splošno pripomnimo, da se je telefonsko poročilo zaradi tesnega prostora v listu moralo zelo skrajšati! — Uredništvo.
O Radi predpriprav za volitve se v soboto ,10. septembra in v ponedeljek 12. septembra po volitvah na mestnem magistratu za stranke ne uraduje.
□	Vodstvra obrtno-nudaljevaln« šole opozarja na to, da se vrši vpisovanje samo še ta teden. Ker se ni doslej priglasila niti tretjina vajencev in vajenk, naj se javijo sig&rno še tekom tega tednu za šolo. Pozneje se vpisovanje ne bo več vršilo, zamudniki pa bodo kaznovani.
□	Dr. Fran Marini? zopet redno ordini-ra, Maribor, Trubarjeva ulica 11, 9—11, 2—4 (14-16).
□	Dr. Lud. Novak zopet redno ordinira. Maribor, Stolna ulica 1.
O Ronoviranjo strehe na magistralnem stolpu. Streha na stolpu mestnega magistrata je bila v slabem stanju ter se zato sedaj rcnovira.
□	Skok v Dravo. V ponedeljek popoldne je poskušala v Dravi izvršiti samomor gospa Jela S. Skočila je z železne brvi, padla pa je na plitvino, kjer jo ostala do pasu v mrzli vodi. Ko je začutila vodo, jo je minula ko-rajža in pričela je klicati na pomoč. Dva železničarja, ki sta šla preko brvi, sta jo opazila ter jo spravila na breg, odkoder jo jo s čolnom prepeljal v mestno kopališče kopališki mojster g. Zihrer. Ker je bila jako slaba, so jo prepeljali v bolnico. Dejanje je izvršila v napadu slaboumnosti.
Cel/e
& Proslava pre s to 1 on asi od n iko v cga rojstnega dne v Celju se je včeraj izvršila nad vse slovesno. Vse mesto je zavito v barve narodnih in državnih zastav. Dopoldne se je vršila v opatijski cerkvi slovesna služba božja, ki jo je daroval mil. g. opat in ki so ji prisostvovali vsi civilni in vojaški do-stojanslvenkl mesta. Po cerkvenem opravilu se jo razvila po celjskih ulicah lepa vojaška parada.
•©■ Otvoritev novega šolskega poslopja. Kakor smo že poročali, so vrši proslava otvori Ivo novega šolskega poslopja deške okoliške šole 8. t. m. iia slovesen način. Ob 8. lx> slovesna služba božja. Nato koraka šolska mladina z godbo na čelu pred novo poslopje, kjer bo mil. g. opat Peter Jurak blagoslovil krasno novo stavbo. Slavnostni govor pred šolo govori bivši predsednik krajnega šolskega sveta g. dr. Juro llrašovec, tla kar sedanji predsednik krajevnega šolskega odbora g. župan okoliško občino GlinSek odda ključe šolskemu upravitelju g. Francu Voglarju. Sledi ogledovanje šolskega poslopja in nalo šolska slavnost v novi telovadnici, končno pogoščenjo šolske mladine. K tej slovesni otvoritvi so občinstvo vljudno vabil
Ca&lco
Cerkveni koncert. Prvič sc je vršil tu v mestni cerkvi cerkveni koncert, ki gu je vodil g. Kun-tara Viljem. Sodeloval je tudi ravnatelj Glasbene matice g. Sancin. Pri orglah je bil g. Drolc, mestni orgunist, ki je diskretno igral .spremljavo pri vij. selo kot pri petju. G. ravnatelj Sancin je izvajal Corellijev preludij in Mozartov »Avo veram«. Samo za vijolino pa je podal lasino skladbo: »Pre-ludijc. Vijolina v njegovil rokah zveni, da poslušalce omami, to so bili pri »preludiju. skoz in skoz triglasni akordi. G. ravnatelju se zahvaljujemo za njegov prvi nastop v Laškem in mu iskreno častitamo. — Združeni pevski zbor je zapel Kl-movčev »Oče naš", Bortmyanskega :»Nyne nily<, Premrlovo »Dobrotno nam ohrani dom in rod ter Spindlerjevo »O kam Gospod? . Zbor je častno rešil nalogo, kar je lembolj priznanja vredno, ker je bilo treba večinoma neizvežbune pevce v kratkem času pripraviti za nastop. Hvala gre mlademu, nadarjenemu in agilnemu pevovodju g. Kuntaru. Bog blagoslovi nadaljnje složno delo za cerkveno in prosvefno pesem!
Smrt. V ponedeljek 29. avgusta t. 1. smo pokopali Franca Beberšaka iz Hanja 17. Bil je znan kot graditelj in popravitelj vodnjakov.
Nesreča. 5. septembra se je ponesrečil zidar Jožef Vale iz Laškega. Zaposlen je bil pri popravilu električnega droga, a električni tok ga jo treščil z leslvo na tla. Poškodovana ie hrbtenica in prsni koš. Žena niu je ravno prinesla kosilo, ko se je nesreča zgodila. Prepeljali so ga v bolnico.
Šolo v Laškem sta zapustili dve. ženski moči ga. Milica Lukič in gdč. Olga Tomšič. Kakor so govori, je ga. Milica Lukič zapustila učiteljsko službo. Škoda take moči. Tukajšnja mladina je kar visela na njej, tako »i je znala pridobiti mlada srca.
Trbovlje
Volitve 11. septembra
r> IJ ■ maii—n — I ■■	ur i n ■! ........m........ -r ~ - T--- - -rtrmn
Nosilec vseh naših list jg
dr. Anton Korošec
Skrinjice SLS ss:		
d	Na Kranjskem: l druga 1	
1	Na Štajerskem: 1 prva	
1	Vili 1 Pl	ibljani: va 1
Socialisti med seboj. Na vseh sestankih si socialisti med seboj predbacivajo vse mogočo stvari. Par teh ljudi hoče nasilno preprečiti vsak sestanek le ali one stranke. Rudarji z začudenjem gledajo in poslušajo te prepire. Z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da ob teh prepirih pridobiva na ugledu SLS. Delavstvo zna tiwl položaj volitev dobro presojati; najzagrizenejši nasprotniki napovedujejo zmago našemu kandidatu dr. Gosarjti.
Skrinjica SLS za volitve v narodno skupščino je prva. Volišča, katerih je devet, so na starih mestih in je. razvrstitev po abecedi ista kol pri poprejšnjih volitvah.
Umetno in trgovsko vrtnarstvo Kuhar. Opozarjamo Trboveljčano in druge na današnji in-serat Kuharjcvega umetnega vrtnarstva. Mi ga priporočamo.
Dramatični odsek Kat. prosv. društva ima za sezono 1927-28 svoj prvi sestanek v četrtek zvečer ob navadni uri v Društvenem domu. Ob tej p»iliki se sprejemajo tudi novi člani. Kdor ima veselje do dramatike, nam je dobrodošel.
Hrastnilc
Prosveta. Po dolgem presledku je naša mladina zopet nastopila ter uprizorila igro Turški križ Publika jc bila z uspehom izredno zadovoljna'. Bile so ležkoče izredno velike, a naših dobrih članov niso mogle motiti. Čez par tednov se obeta druga predstava. Le tako naprej!
SLS v našem okraju zinagonosno prodira. O tem je pričal tudi shod na Dolu, kjer so pred dr. Gosarjem, dr. Godničem in Arnškom združeni demokrati in komunisti morali osramočeni umolknili.
Zunanji delavci nas naprošajo, naj opozorimo ravnateljstvo, da prepreči psovanje in šc hujše reči, ki si jih gotovi pazniki nad delavstvom dovoljujejo. To gotovo ni v interesu dela in podjetja.
Slov. Konjice
Volitve se bližajo. Vsai? naš somišljenik naj po svojih močeh stori vse, da bo tudi topot naša SLS častno izšla iz tega boja. Ne dajte se motili od nasprotnih agitatorjev, katerim je veliko na tem ležeče, da bi naši volivci ostali doma. Temveč opozorite tudi vi vsakega posameznika na veliko važnost teh volitev in da naj vsi volijo SLS, katera ima pri nas ptvo skrinjico.
Zunanjost trga. Pred kratkim so se pojavilo po vsej okolici povsem nove in lične napisno table: »Občina Konjice, trg Konjice, okr. gl. Konjice«. To je vse prav, da vsaj tujci takoj vedo, kje sc nahajajo, ni pa prav in slab vtis dobi vsak človek, ko stopi med trgom, pa vidi ulico, ki pelje od cerkve mimo Potočnika do Hrastnika, katera je, pravcali prostor za odlaganje vsakovrstnih smeli in odpadkov, lako da izgleda slabše kakor zadnja hribovska vas. Ker se to poti poslužuje veliko ljudi, bi pač občina lahko skrbela za temeljito popravo ceste ter prepovedaln lastnikom ondotnih zemljišč vsakršno odlaganje razne navlake.
Ormos
Volivno gibanje. V petek 2. septembra je imel Pivko tukaj shod, ki napram shodu dr. Korošca še sonca ni bil, kljub silni reklami in vabilom, ki jih je obrtnikom razpošiljala Okrajna posojilnica. Zadnji čas je stopil tndi g. župan v akcijo in ljubeznivo ustavlja ljudi, s katerimi se žo tri letn ni menil (od zadnjih volitev namreč). Tudi ne vemo, če bodo nove stopnice v Mestni grabi pomogle SDS do zmage.
Cfutomer
Kolo vozačev in jahačev v Ljutomeru priredi dne 8. septembra 1927 ob 14 na dirkališču na Cvenu pri Ljutomeru jesensko kasačko dirko. Ker je prijavljenih veliko število dirkačev, obeta biti dirka jako zanimiva. Za okrepčila je poskrbljeno, na dirkališče vozi iz Ljutomera avtobus.
Slovenska Krajina
Smrt v obupu. V drugi polovici preteklega lednri se je v Lipovcih obesil domačin Š. Zvečer jc šel ven, češ, da bo zunaj spal, drugo jutro pa se. ga našli obešenega. V smrt ga je gnal obup, ker ni imel stanovanja. Zapustil jc žeuo in majhnega otroka.
Madjari pridejo! Kakor je pred par loti Radiu agitlral s leni, da Prekmurje zopet zasedejo Madjari, ako bo ljudstvo njega volilo, lako se jc v okolici D. Lendave tudi sedaj začela širili vesi, da 15. t. m. pridejo Madjari. Odkod da ta vest izvira, ni znano, težko pa je verjetno, da bi bila za voiivno geslo primerna. Dasi ji prekmurski Madjari najbrž ne nasedejo, bi vendar bilo želeti, dn lake in podobne vesli enkrat za vselej prenehajo krožili.
Jubilejna tridnovnica. Od Ki. do 18. t. m. so bo vršila v Črensovcih tridnovnica kol proslava 700 letnega Frančiškovega jubileja Ker se bodo Iridnevnice udeleževali Ireljeredniki i/, vsega Prekmurja, je gotovo, da bo proslava nekaj veličastnega. Za sklep jubilejnega leta bo Iriducvnica ravno primerna.
Nastop prekmurske orlovske srenje. Prekmurska srenja je storila važen korak, da 8. I. ni. priredi javen nastop v središču dolnjega Prekinurji in lako tudi širši javnosti pokaže, kaj zna. 0 važnosti lega koraka ni potreba govorili. Pač pa si usojamo prijatelje onstran Muro povabiti, da v čim večjem številu pohitijo na prireditev, da bo razmah orlovske misli tem večji.
Vprašanje »Domovini« »Domovina.: je prinesla poročilo o klavrnem shodu SLS v Beltincih. Ne bomo razpravljali na dolgo in široko. Omenimo le (o, da tudi nasprotniki priznavajo, da jc bilo na shodu najmanj 150 ljudi in to vkljub lomu, da shod sploh ni bil razglašen in da se ni mogel vršili javno pri cerkvi," kakor je bil zamišljen. Ob tej priliki prosimo »Domovino«,' da pove, kaj misli o <lr. Pivkovih shodih v Beltincih, Lipi, Gomilici, Martjancih. Moravčih, Tcšanovcih itd?! To je bil gotovo zmagoslaven pohod, ker ga jo povsod poslušalo do pet vernih pristašev SDS.
Ameriški rojak na obisku. Ožjo domovino jo obiskal župnik v South Betlehemu P. F. M. Veren, rodom iz M. Kobole. V Ameriki že več lel d: hi je kot dušni pastir. V domovini jc bil sprejet z velikim veseljem.
jDopisi
IZ SEVNICE OB DRAVI.
Tudi v našem kraju so moč SLS vsled marljivosti in pogumnega nastopa kandidata g. ,1 . a Tratnika čimdaljebolj utrjuje. Zadnje, času i imel lepe shode na Planini, v Sv. Lenari u v .'<••<-bukovju in Prcini Loki. Dasi shodov naše stranke sicer ne obešamo na veliki zvon, omenjamo : hod v Zabukovju radi lega, ker so ga prišli molit organizirani pristaši, slavnega gospoda Uroka. Videli smo na shodu tudi g. živinozdravnika f.ri-barja, vnetega pristaša bankerolno SDS, in pa mlinarja Božiča. Razgrajači so delali nemir, veli lar sc je treznosti in miroljubnosti naših mož posrečilo, da sc je slipd po odhodu Urekovih oboževalcev vršil dalje, dasi so ga prišli vnovič molit. — Okrajno glavarstvo v Brežicah pa prosimo za pojasnilo, zakaj ni poslalo na shod zastopnika oblasti, za kar je bilo v očigled organiziranemu prolinastopu SDSarjev, oziroma llrekovccv od sklicatelja shoda izrecno naprošeno? V l1 vrv m Loki so dobili esdeesarji krepak odgovor posebn i od g. dr. Jesenka, ki je ožigosal nesposobnost SDS. Uspeh esdesarskega nnsOslva. v Zabukovju jc ta, da bodo vsi pametni in pošteni volivci vrgli 11. I. ni. svojo kroglico v II. skrinjico, to jc v skrinjico SLS!
Cerlcvemi vestnih
OBLETNICA NA RAKOVNIKU.
Jutri v četrtek 8- septembra obhajamo na Rakovniku tretjo obletnico Mnrijanskegu shoda in posvetitve Marijine cerkve. Kakor druga lota vabimo tudi letos na la dan vse ljubljanske Marijino družbe, da se udeleže skupne |Kihožnosli, ki b> u.i praznik H. septembra popoldne. Spored pra/.-. nika bo sledeči: Zjutraj ob |>ol ti. liha sv. maši prod Najsvetejšim za solrudništvo salezijanskih naprav. — Nalo slede tihe sv. maše do 9. uro. — Ob pol 10. pridiga in slovesna pela sv. maša. Popoldne ob |k»I 4. nagovor Marijinim družbam, slovesno pete litanije Matere Božje in blagoslov. Ob 5. prireditev v čast in proslavo Matere Božje v gledališki dvorani. — Prijazno vabimo Marijine družbe, da pridejo v Obilnem številu. — O. V. M D.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦»♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦fj Naročajte .Slovenca'I
Zanimivosti
Chaplin kot šaijivec.
Znani filmski igralec Chaplin pripoveduje v nekem angleškem listu tole zgodbo:
»Bilo je v času, ko je belgijski kralj poselil Ameriko. Ker se zelo zanimam za letalstvo, imam blizu Los Angeles letališče, kamor je bil kralj Belgijcev povabljen. Pripeljal naj bi se v mojem letalu. Ravnatelj aerodroma je koprnel za tem, da bi bil ob tej priliki predstavljen kralju ter me prosil, ako bi mogel to izposlovati. Ker se mi je židovski ravnatelj zdel tako komičen v svoji nenavadni prošnji, sem sklenil, da napravim majhno šalo.
Dva dni pred kraljevim prihodom sem ravnatelju naznanil, da je kralj sporočil, da bo neoficijelno obiskal aerodrom, in sicer še isti dan. Ako hoče torej, da ga kralju predstavim, naj bo v bližini. Levy je bil ves srečen in ob dveh popoldne se je pripeljal »kralj«. V resnici pa je bil to le neki znani igralec iz Los Angelesa, ki je pred nekaj časom v resnici na odru igral kralja Belgijcev. Zato je bil ravno ta primeren za moj načrt ter tudi razumel, kaj ima storiti. Spremljevala sta ga dva livrirana šoferja in štirje policisti na konjih, tako da je imelo vse vkup tem večji efekt. »Kralju« sem predstavil ravnatelja in »kralj« mu je celo roko stisnil. Šepnil sem Židu na uho, naj se sedaj umakne, kakor to zahteva ceremonijel. In ubogi žid se je priklonil, da je z glavo zadel ob tla v veliko zabavo vseh poučenih. Ko je »kralj« odšel, sem poiskal Levija ter mu povedal, da bi Veličanstvo hotelo še nekaj časa prebiti v njegovi družbi in da si želi skupno z njim večerjati, kar naj ravnatelj preskrbi. Ves iz sebe nad častjo, Ivi ga je doletela, je naročil sijajen banket z izbranimi vini, cvetlicami itd. Povabljeni so bili razni gostje, toda skrbel sem, da so prišli samo taki, ki so bili poučeni o nameri. Ko je bila večerja pri kraju, je »kralj« milostno povabil Levija, naj ga obišče v njegovi rezidenci, kadarkoli ga bo pot zanesla v Evropo. Ko so gostje odšli, ni vedel ravnatelj nič hitrejšega narediti kot telefonirati svojim prijateljem v San Francisco, da je imel belgijskega kralja v gosti. Naslednje jutro pa je to stalo v časopisju San Francisca. Kmalu se je zvedelo, da je bilo vse samo šala in tudi Levv je zvedel. Razburjen je prišel k meni ter hotel pojasnila. Toda zopet sem ga »potegnil«, češ, da smo morali v časopisih tako poročati, kajti to vendar ne gre, da bi kralj preje obiskal aerodrom neoficijelno kot pa oficijelno. Tudi to je »spravil«, dokler ni v resnici prišel pravi kralj Belgijcev. Skočil mu je naproti ter
molil roko, sedaj že bolj drzen, saj je vendar kralj bil celo njegov gost. Šele ko je zagledal popolnoma drugega človeka, se mu je posvetilo, da je bil aeusmiljeno potegnjen.
0 raznih plavačih čez Kanal.
Polnoč nad angleškim Kanalom! Rtič Griz Nez, start večine kanalskih plavačev, je obsevan po luninem svitu, nje motna svetloba pada na črno vodo, po kateri je treba plavati onemu, ki hoče postati slaven in znan Širokemu svetu. Ze v mraku se je nekoliko shladilo, sedaj pa je skoraj mrzlo in v kopalni obleki čakajočega od časa do časa strese. Kljub temu stopi v vodo ter prične plavati in mnogo, mnogo ur ni videti na vodi drugega kot belo kapo plavača. Le včasih zablesti na vodni površini žar električne svetilke, da pokaže plavaču smer. Tudi sirena spremljajočega parnika se tu pa tam oglasi, da opozori ribiče na nevarnost, ali pa, da prežene kako nevarno bitje morskih globin.
»To je utis, katerega sem dobil ob številnih prilikah, ko sem na parniku spremljal plačače,« pripoveduje neki časnikar. »Vendar pa tudi v tej monotonosti dostikrat ne manjka humorja. Ko je lansko leto plavala Miss Mac-lennan ter bila že 22 ur v vodi, sem ji> zakli-cal, naj preneha s plavanjem, ker je že noč in dan v vodi. »Nič zato,« je odvrnila, »če sem prav cel mesec!«
Lanski najboljši angleški plavač Derham, ki je tudi plaval ponoči; je bil v nevarnosti, da pride pod neko vojno ladjo. »Dajali smo znamenja, a oni na krovu so najbrž vsi spali ali pa nas niso razumeli.« »Umaknite se!« je zaklical plavač, a nato je v nemškem jeziku nekdo raz krov nekaj zaklical. Plavač se je spretno umaknil ter odvrnil: »Škoda, da sem besednjak doma pozabil!« Ko je bila zjutraj ura osem. je vprašal, koliko je ura, in ko smo mu povedali, je dejal: »Bo pa že zopet žena rekla, da se vso noč kje potepam!« In vendar je ta noč Derhamu prinesla tisoč funtov, to je nagrado, katero je razipisal časopis »The News of the World«.
Nekega dne je med mnogimi drugimi plavači prišel tudi korpulenten človek ter vsako jutro že na vsezgodaj v kopalnem kostumu hodil po obrežju. Treniral pa je, kakor je sam trdil, le skrivaj, in kadarkoli so bili gledavci v bližini, ni šel v vodo. Nihče ni vedel, kako hoče ta čPvek preplavati Kanal, ko ga niti niso videli v vodi. Pri tem pa se je določeni
SOLA ZA DVOJČKE.
Amerikanci so v Cincinatiju ustanovili šolo, katero smejo obiskovati samo dvojčki. Gornja
slika nam kaže te šolarčke.
wkm
Z naše riviere.
Kopalna sezona na Slovencem tako priljubljenem otoku Krku se bliža že koncu. Domačini so z njo zelo zadovoljni: Malinska, Krk, Stara in Nova Baška, zlasti pa Aleksandrovo so bili letos prenapolnjeni gostov, največ Slovencev in Nemcev-Dunajčanov, pa tudi gostov iz Nemčije. V Aleksandrovem je bila najštevilnejša frekvenca okrog 700 tujcev. Kopališče šteje letos 83 kabin ter se letos postavijo še Številne druge. Čista morska voda, v kateri lahko v globino 10 metrov še dobro razločiš posameznosti na morskem dnu, polagoma se vzpenjajoče peščeno obrežje, slikoviti zaliv s krasnim otočičem Košljunom na sredi in ne malo tudi ceno življenje tukaj, je Aleksandrovo, Kanajt, Košljun in Donat tujcem tako priljubilo, da jih je večina obljubila, da pride naslednje leto zopet.
Občinska uprava v Aleksandrovem se pa tudi na vse načine trudi, da gostom gre na roko in jim bivanje v mestu napravi kar mogoče udobno. Poleg vpeljave električne luči in ureditve obale ima v načrtu tudi reguliranje in poglobitev pristanišča. S preddeli se je že začelo. Podjetni Amerikanci-domačini začno le-los blizu kopališča z zidanjem dveh modernih velikih hotelov, opremljenih z vsem komfor-tom. Tudi Kanajt se pod skrbnim in modrim vodstvom slovenskih šolskih sester lepo razvija. V teku dobrega leta so iz napol zapuščenega in zanemarjenega kraja s trdim in vztrajnim delom napravile lep vrt, uredile in očistile oljčne nasade in vinograde, prezidale obširno gospodarsko poslopje in ga adaptirale za penzijo. Z ogromne terase je prekrasen razgled, brezdvomno najlepši na ceii obali, na celoten zaliv z otokom KoŠjunom na sredi, na
dan približal. Stopil je v majhen čoln, ki naj bi ga prepeljal na mesto, od koder bo pričel plavati, toda v zadnjem trenutku se je premislil. Pri povratku pa je čoln dobil nenaden sunek in debeli plavač je štrbunknil v morje. Nihče se ni za to zmenil, češ, saj je kandidat za plavanje preko Kanala. Toda ta pa se je pričel na vso moč dreti ter klicati na pomoč, sicer da bo utonil. In res se je izkazalo, da bodoči »šampijon« niti plavati ni znal ter so ga morali z vrvjo potegniti v čoln. A to ni bil edini, ki je hotel varati, da je plavač. Letos je namreč angleško in francosko časopisje poročalo, da je po lastnem pripovedovanju neki Mažar preplaval Kanal. Povedal je, da se je v Doweru vpisal v zlato knjigo in da ga je mestni župan pozdravil. Ko je župan za to zvedel, je poročilo dementiral in obrežna policija na Angleškem je izjavila, da ni bilo do takrat še nobenega plavača v letošnjem letu, ki bi priplaval na angleško obal, kvečjemu, če je prispel pod vodo. Mažar pa se je izgovarjal, da je v Calaisu vedno treniral in da ima za to dosti prič. Poizvedbe so dokazale, da je res prišel tja opisu podoben plavač, a ko je stopil
Bliščeče bele zobe
ne prebo noči — ker bi lo škodovalo zobnemu einajiu - todu s stulno porabo PEREČO paste /,u 7.obo morete ohraniti Vafce zobe lopo in fiisto. Beli zobje otepflajo lice.
Pebeco
za zobe
v vodo, se mu je zdela premrzla, zato se je obrnil ter odšel.
Plavanje preko Kanala pa je združeno z velikimi stroški in ni tako, kakor pravijo Angleži, »da je to najcenejši način priti na kontinent«. Najemnina čolnov, plače trenerjem, spremljevalcem itd., vse to stane precej denarja, tako da vsak poskus stane najmanj 20 funtov (5500 Din). Pa jih več vsak teden poskusi, med temi je nekdo šest tednov po vrsti skušal preplavati Kanal, toda vsakokrat brez uspeha.
OBIRANJE HMELJA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Češkoslovaška pridela največ hmelja izmed vseh držav na svetu. V začetku septembra se začne hmeljarjem najljubše opravilo, obiranje, ki traja en do dva tedna. Slika nam predočuje
prizor ob obiranju.
Aleksandrovo, Sv. Donat in Kornič ter slikovito hribovje naokrog. Ljubeznivost in postrež-ljivost šolskih sester ter njihova izborna domača kuhinja sta zlasti Kanajt posebno priljubila gostom. Zboljšanja pristana pred Ka-najtom, zgraditev kabin in druge preureditve bodo to domačo penzijo napravile še prijetnejšo. Kapelica z Najsvetejšim jo priporoča tudi duhovniškim krogom, prav kakor idil čni frančiškanski otoček Košljun, o katerem je bil »Slovenec« že prinesel daljše poročilo.
Tudi gostilničar pri Sv. Donatu je letos izredno zadovoljen. Saj so na njegovo vino in pivo zahajali gostje celo iz poldrugo uro oddaljenega Krka, ne samo z Aleksandrovega, Košljuna in Kanajta. Ob tej priliki bodi omenjeno, da bi bilo iz umetnostnozgodovinskih kakor iz religioznih ozirov zelo želeti, da bi cerkvena oblast skušala najti način in sredstva, da se starodavna cerkvica pri Sv. Donatu, centralna stavba s kupolo iz 3. stoletja, zopet vrne prvotnemu svojemu liturgičnemu namenu. Človeka res boli srce, ko vidi, da je ta arhitektonsko tako zajemljiva stavba danes — hlev iu še hujše. S pomočjo občin in privatnikov bi se tu dalo kaj napraviti, kar bo v čast celemu kraju v očeh tujcev, ki bi tudi sami radi prispevali k stroškom. Isto bi veljalo tudi za kapelico Sv. Mikul, dasi ne v toliki meri. Naj bi se v tem oziru nekaj ukrenilo.
Aleksandrovski zaliv bo, kakor se že sedaj vidi, tudi v bodoče obdržal prvenstvo med kopališči na otoku Krku. Naravna njegova krasota, zmerne cene, postrežljivost in podjetnost domačinov ga priporočata tujcem. Naj bi ostalo tako tudi nadalje, brez modernih ra-finiranih izrodkov, ki bi kvarili pošteni in priprosti domači rodi
človek ni nikdar prestar.
Neki Anglež je svoj čas v svojih govorih poudarjal, da je človek s štiridesetimi leti že star. Danes v drugem četrtstoletju dvajsetega veka pa se dotični, ako še živi, lahko prepriča, da se je temeljito motil.
V Soutbamptonu je bila pred kratkim peš dirka nekega kluba. Na sto yardov je letel tudi 81 let stari član kluba Mr. Crovvle in sicer v 10 in trketrtinah sekunde. Dali so mu 32 yardov prednosti, a ga mladi člani niso do-tekli.
49 let stari Walter Brickett je na razdaljo ene milje hodil, tekel, se vozil s kolesom, veslal in plaval v 42 minutah in 20 sekundah. Dve leti pozneje, torej 51 lel star, je pa sedem milj prešel po suhem in po vodi v 53 minutah in 50 sekundah. Od tega je bil dve milji na kolesu, dve pa peš, a je moral preko pet ovir. Polkovnik Savage je, star 49 let, potolkel na Cevlonu rekord 100 yardov in ko je letel na 200 yardov, je potolkel tekmeca, ki je bil ravno polovico mlajši od njega. Sedanji lord Des-borough je leta 1SS5 veslal preko Kanala v 4 urah in 22 minutah, a je bil 50 let star. Charles Both je bil 60 letnik, ko je daljavo sto milj prehodil v 30 urah. Ves čas pa je pred seboj potiskal voziček na dveh kolesih. Dr. Deigh-ton je star 61 let prehodil vso Anglijo od severa do juga v 29 dneh. Vsak dan je hodil 38 milj (61 km) ter počival samo ob nedeljah. Zadnjih pet milj (8 km) je prešel v 57 minutah ter bil tako svež in zdrav, da je zadnjih 50 yardov nesel svojega trenerja »štuporamo«.
Donald Dinnie, največji škotski atlet, ki je imel več kot 11.000 odlikovanj, je šc kot 66 letnik zmagoval, tako v rokoborbi, skakanju na daljavo in metanju kladiva. Torej ni človek nikoli prestar.
Letovišče za ubolne sleje.
Vzhodni London je kraj, kjer prebivajo po večini le ubožni sloji. Za te seveda avgust ni mesec počitnic in razvedrila, pač pa šele mesec september, ko nastopi celo preseljevanje v hineljske pokrajine grofije Kcnt. Celo leto se otroci, kakor tudi odrasli vesele ter težko pričakujejo trgatve hmelja. Za bogatega Angleža je obiranje hmelja delo, a za ubožnega prebivalca mestnega obzidja je to čas razvedrila, sprememba opravila in zraka. Ker so tudi oficielni krogi sprevideli, da je tisočem otrok taka sprememba koristna in potrebna, so se letos celo šolski krogi odločili ter ljudske šole East Enda zaprli do dne 26. septembra, tako dn je omogočeno šoloobveznim otrokom na tako poceni počitnice.
»Tajnost« makaronov.
Splošno mnenje naših gospodinj je, da je iz/lelava makaronov in tako zvamti špagetov bogve kakšna italijanska tajnost. Temu pa ni tako, kajti makaroni so izdelani iz moke in vode, paprav ničesar drugega in izdelava je prav enostavna. Dandanes se uakaroni izdelujejo le še s stroji. Moko natresejo v stroj, ki jo dobra premeša, nakar prilijejo vode ter zopet meštijo in gnetejo. Nato pride testo v stiskalnico, ki obstoji iz navpičnega cilindra z odprtinami skozi katere pridejo ua dan makaroni, kakršne velikosti pač hočejo. Nato jih
obesijo po palicah, katere so na pripravljenem vozu in odpeljejo. Ta voz izgleda kot orgle v miniaturi. Peljejo ga v sušilnico, v kateri je v obratu več ventilatorjev. Makaroni se tu suše okoli pet dni, nakar so pripravljeni za zavijanje ter razpošiljanje po svetu.
Makaroni in špageti niso nič drugega kot navaden kruh, le da imajo drugačno obliko.
»Za lepoto se trpi.«
To je refren stare kranjske godčevske pesmi, s katero zasmehuje današnje trpljenje ženskega sveta z raznimi sredstvi samo za to, da bi bile lepe. Angleška gledališka igralka priporoča Evinim hčeram »samo« tale sredstva za ohranitev lepote: »Otrobe, pomešane z lanenim ol,em, za obraz. Oranžni sok, banane in sok breze, namočeno v alkoholu, to je za kožo. Rdeče jagode, zmečkane in namazane po obrazu in vratu, je tudi za kožo. Ako pa ni jagod na razpolago, so pa tudi fige ali pa grozdje dobro.« Čudovita mešanica to!
ROPAR" IN MORILEC LECIAN,
vojaški begunec, ki ima na vesti 72 večjih vlomov, dva umora in nešteto manjših pre-greškov. Pretekli teden se je vršila proti njemu obravnava pred olomuškim vojaškim sodiščem, ki ga je v soboto obsodilo na smrt na vešalih.
POSKUSEN ATENTAT, v Bucnos Aires, 6. sept. (Izv.) Pred vhodom palače podružnice West Indian Oil Com-pany so včeraj našli peklenski stroj. Eksplozijo so v zadnjem trenutku še mogli preprečiti, ker so odrezali že prižgane vžigalne vrvice. Policija smatra, da je atentat v zvezi z bojkotom neke delavske stranke proti ameriški družbi za pridobivanje olja.
IZSLEDENA TOLPA ANARHISTOV, v Newyork, 6. sept. (Izv.) Policija v Brook-lynu je zasledila daleč razširjeno tolpo anarhistov in njen glavni stan, v katerem se je nahajalo mnogo razstreljiva in orodje za izde-lavo peklenskih strojev, anarhistična propagandna sredstva ter načrte kolodvorov in javnih poslopij v mestih ob atlantski obali. Policija jim je prišla na sled, ker so anarhisti v ponedeljek vrgli bombo na sodno palačo v Brooklynu. Bomba jc raztrgala samo cesto, dočim druge škode ni napravila.
Gospodarstvo
Zaključek gospodarskega kongresa.
Na zaključni seji kongresa zbornic v Belgrada so bile sprejele sledeče resolucije:
L Osvajajoč vse predloge in želje, izražene v poročilih svojih šestih sekcij za oceno izvoza jih peti kongres gospodarskih komor in organizacij kraljevine SHS sporoča merodajnim faktorjem, da jih sprejmejo, pri čomer pripominja, da je od njihove izvedbe v veliki meri odvisen napredek našega izvoza, pa tudi celokupnega našega gospodarstva.
II.	Kongres smatra za potrebno, da se dovoli prosto pridelavanje tobaka za izvoz v krajih, kjer »bsloje naravni pogoji za proizvodnjo kvalitativno dobrega tobaka, ker bi se s tem načinom okrepila naša trgovinska bilanca, povzdignila ekonomska in davčna moč prebivalcev in ustvarilo pogrebno blagostanje.
III.	Povodom pokrenjenega vprašanja o ev. [spremembah glede načina mletja pšenice in z ozirom na stanje letošnje žetve, smatra kongres, da ni razloga, da se izpremeni način mletja pšenice.
IV.	Kongres izraža enodušno željo, da se ;Jtmprej- uveljavi enoten rudarski zakon za našo kraljevino. Prosi kraljevsko vlado, da oim preje □godi tej želji kot državni potrebi in nacionalni dolžnosti- Pred predložitvijo deiinitivnega projekta Narodni skupščini je potrebno, da se vsekakor ustiMbvi odbor, sestavljen polovico iz rudarskih inženerjev, polovico iz strokovnjaških pravnikov, katere predlagajo gospodarske komore in organizacije, to p<i iz vseh interesi ranih pokrajin naše države. Ti naj izdelajo na podlagi obstoječega projekta, vseh poročil na tem kongresu ter gradiva, ki bi se še zbralo, končni projekt rudarskega lakona, ki bi bil tak, da se more predložili Narodni skupščini.
V.	Vpoštevaje dejansko stanje našega go-■podarstva in davčno moč našega naroda, apelira kongres na kraljevsko vlado in na Narodno skupščino, da se uvode v državnem gospodarstvu največje racionalno štedenje v ta namen, da se znižajo vsa javna bremena. Osobito inzistira kongres, da se ukine prometni davek, ker je nepravičen in za naše sedanje razmere neprimeren.
VI.	Kongres smatra ,da je naš gospodarski napredek odvisen v veliki meri od dobrega strokovnega šolstva. Zato prosi kraljevsko vlado, da posveti temu šolstvu večjo pozornost kakor doslej in da izpremeni odvisen del gimnazij v šole, k: bodo dajale našemu poljedelstvu, industriji, obrti iu trgovini dobre strokovne delavce mesto sedanjih intelektualnih proletarcev.
VII.	Poudarjajoč željo, da kraljevska vlada v interesu" pravilnega reševanja vseh gospodarskih vprašanj naše države pritegne k sodelovanju gospodarske komore in organizacije, kongres obžaluje, da še vedno ni izvršeno ustavno določilo o gospodarskem svetu. Zato ponovno apelira na kra-ljavsko vlado, da podvzame vse, da se to določilo ustave čimpreje izvrši.
VIII.	Predlagajoč merodajnim činiteljem vse gori navedene predloge in želje, kongresu manjka zadostnih besed, s katerimi bi poudaril, da je tako za uspešno izvršitev zgorajšnjih predlogov in želj, kakor tudi za vsak trajen napredek in za to, da se vzdrži napredno narodno gospodarstvo, bistven pogoj prilagoditev ccldkupne državne uprave sočasnim potrebam gospodarskega in vobče narodnega življenja in sicor tako glede duha in prakse, ki ga obvladujeta, kakor tudi njene administra-
tivne tehnike. Ako se ta pogoj no izpolni, je vsr:<o smiselno in sistematično delo za pospeševanje Bega narodnega gospodarstva in za reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj nemogoče. Zalb poudarja kongres kot svojo bistveno zahtevo v dobro naroda in države: nujno reorganizacijo celokupne državne uprave. Vse gospodarske zbornice in organizacije so pripravljene, da nudijo merodajnim činiteljem pri tej veliki nalogi svojo polno iskreno pomoč.
IX, Sklicateljem kongres:!- se nalaga dolžnost, da predlože vse sklepe tegit kongresa, merodajnim činiteljem, da se izvedejo in da poročajo o doseženem uspehu na prihodnjem kongresu, .
Nadalje je kongres ocenil vrednost izvoza v času od 1. septembra 1927 do 1. sept eni br a 1928, kakor sledi (v oklepajih podatki za 1926—1927, vse v milijonih dinarjev zaokroženo):
I. Hranila 819 (2250), II. sadje in produkti 365 (309), IIi. živina, meso, jajca 10(56 (3436). IV. les in rudo 1507 (1898), V. industrijski produkti 515 (763), VI. razni produkti 599 (973), skupaj 5770 (8631.5).
Najbolj bo nazadoval izvoz hranil (I.) za 63.6%, potem raznih produktov (VI.) za 38.4%, industrijskih produktov (V.) za 32.5%, živine, mesa in jajc (III.) za 19.3% ter lesa in rud (IV.) zh 10.6%, dočim je pričakoi*ati povečanja izvoza sadja in produktov (II.) za 11.8%.
Odstotni delež posapieznih skupin za 1927 do 1928 (v oklepajih podatki za 1926—1927) kažejo sledeče številke: I. 14.2 (25.9), II. (i.3 (3.6), III. 34.0 (2&2), IV. 26.1 (22.0). V. 8.9 (8.8) in V}. 10,4 (11.3).
* * *
Hmelj. Žatoc, 5. f. ni. Razpoložen je je mirnejše. Cene so 2150 do 2500 Kc za 50 kg. Niirnberg, 5. t. m. Cene oslabljene.
Jilgočeška. Na zadnjem občnem zboru Jugo-slovensko-češke tvornice bombažnih tiskanin, d. d. v Kranju podano poročilo uprave poudarja lep napredek podjetja, ki sedaj zaposluje okoli 750 delavcev, katerih število se bo v kratkem zvišalo na 1000. Podjetje namerava tkalnico povečati tako, da bo štela okoli 1000 statev. Naziv tvrdke se izpremeni v Jugočeška, Jugoslovansko-češka tekstilna industrija, d. d. Kranj. Število upravnih svetnikov se poveča od 3—7 na 3—9
Udeležila na Pokrajinski razstavi. Uprava Ljubljanskega velesejma je že. začela z razdeljevanjem prostora pri Pokrajinski razstavi od 17. do 26. septembra udeleženih tvrdk. Za prireditev vlada vsepovsod živahno zanimanje, kar se sklepa iz dejstva, da velesejmski urad dobiva vsak dan nova naročita za legitimacije, ki so v nekaterih krajih že v drugo razprodane. Ker bo tako velik obisk, se našim tvrdkam nudi ugodna prilika za kupčijske zaključke, posebno onim strokam, za katere pride v poštev jesenska sezija. Povodom te razstave so cene razstavnim prostorom za 50% znižane. Tvrdke-zamjudniki naj se nemudoma prijavijd. Vsa navodila daje urad velesejma v Ljubljani.
Uradni tečaji za september. Napoleondor 219, turška liua 217.50. funt angl. 276, dolar 56.80, kan. 56.40. marke 13.50. zlat poljski 0.35. pengo 9.90, belga 7.90, 100 fr. frankov 223, 100 švicarskih frankov 1005. 100 lir 809.50. 100 bol. goldinarjev 2276, 100 lejev 35, 100 levov 41, 100 danskih kron 1521.50, 100 švedskih kron 1524.50, 100 norveških kron 1478. 100 pezet 959,10, 100 drahem 74, 1 (HI Kč 168.50.
Živinski sejem v Sarajevu se bo vršil 21., 22. in 23. septembra. Informacije daje Sarajevski sajam stokom^, Sarajevo, Magistrat soba štev. 3.
6. septembra 1927.
DENAR.
Danes naše borze radi državnega praznika niso poslevale. V privatnem prometu je bilo kakor včeraj za Dunaj večje povpraševanje in je bil imenovan kurz den.ir 8.01. V Zagrebu je bila uvedena Praga že po 168.425 napram 11)8.45 včeraj. V
Curihu je zabeležiti dvig Budimpečlo ter nazadovanje leja. Italija je notirala 28.14.
Ljubljana. (Prosti promet). Devize: Berlin 13.525, Curih 10.055, Dunaj 8.01 den,. London 276.25, Newyork 56.75, Praga 108.45, Trst 308.50 den.
Za* rcl). (Prosti promet.) Berlin 13.53 bi., Curih 10.955v Dunaj 8.0125 den., London 276,25, Neiv-york 56.74 hi, Pariz 223 bi., Pjaga 108.425 bi.. Trsi
S08.50-3Či8.75.
Curih. Belgrad 9.13, Amsterdam 207.825, Berlin 123.35, Budimpešta 90.75, Bukarešt 3.18, Dunaj 73.09, London 25.211225, Nn\vyork 518.05, Pari/. 20.33, Praga 15.37, Trst 28.14, Sofija 3.75, Varšava 57.90, Madrid 87.52.
Trst. Belgrad 32.435-32.46. London 89.55— 89.65, Ne\vyork 18.11—18.43," Pariz 72 72.25.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.f887r), Kodanj 189.85, London 3-1.48375, MIlan 38.505, Ne\vyork 709.40, Pariz 27.80, Varšava 79.24. — Valute: dolarji 70N, angleški funt 34.13, francoski frank 27.80', dinar 12.535, češkoslovaška krorta 21.03").
Pragu. Devize: Lira 183.40, Zagreb 59.135 Pariz 132.25, London 161.004, Newyork 33.74.
Dinar: v Ncwyorku 176.125, v Londonu 276.10, v Berlinu 7.40.
VREDNOSTNI PAPIRJI,
Danes našo borze niso poslovale. V zagrebškem prostem prometu je čvtsta tendenca zji vojno odškodnino, ki je bila iskana po 363.. Blaga je . v državnih papirjih pri rastočih kurzi h več;
Zagreb. (Prosti promet.) 7% invest. posoj. 86.75, Agrari 51—5125, Voj. škoda 303 den.
Dunaj. Don. savska-jadr. 79.15. Živilo !I9, Hrv. esk. 10.90. Alpine 47.70, Grelni t/. —, Lovkam 12, Trbovlje 58.25, Kranjska indus'r. 44.10, Dušik-Ruše 35, Mundus 161.5, Slavonija 1.6.
Trst. Adria 169, Assicurazioni Generali 4.345, Splil cement 187, Oceania 107, Trž. Llovd. 735.
Pevska svessa
PEVSKI KONCERT RADOVLJIŠKEGA OKROŽJA.
Radovljiško pevsko okrožje je priredilo v nedeljo 28. avgusta ob pol 4 v Katol. Delavskem domu svoj lethi pevski koncert. Prvi je nastopil domači zbor /. Jesenic in otvoril koncert z Adamičevimi -.Svatcvskitni- iz »Pevca«. Zbor je številen — krog 30 pevcev in pevk, ima dobro izvežbane, lepo izenačene glasove, čisto intonacijo, sledi zborovodji v agogiki zelo dobro in je pokazal posebno v »Svatovskih« izredno spretnost in samostojnost v ritmiki. Njegov pevovodja je zelo spreten, vodi vsak mah samozavestno in povsem pravilno. Izredna škoda za »Svatovske«, da so bile na prvem mestu. V tem oziru je bil spored slabo sestavljen, ker ni imel enotne črte, ki naj bi vstajala. Le-lo je krivo, da je skoro najlepša pesem, tudi glasbeno med najtehtnejšimi, premalo vžgala, ker ie večina bila odpeta preglasno v prvem navalu, in so se poslušalci glasno tepli ; za stole in stojišča. Pri ponovitvi koncerta se treba na lo ozirati. — Tudi Dolinarjeva Domu . je vzeta iz j-Pevca«, kar bodi pohvaino omenjeno. Zvenela je lepo, docela tako, kot si jo moro človek zamisliti v srečnem trenutku.
Sledil je zbor iz Begunj in zapel Ferjaričt-Sevo »Planiiiaricoi s samospevom za sopran in Tomčevo ::Zazibalko" (iz »Pevca--). Zbor šteje okroglo 20 mešanih glasov, med njimi so ženski glasovi dokaj lepši kot moški, ki kažejo, da so s petjem šele začeli. Pevovodja bo imel ž njimi lepe uspehe, če bodo vadili redno po: načrtu: vedno više. Samospev je bil vpleten med zbor prav lepo z mehkim občutkom, a ni silit v ospredje. Taki voljni glasovi naj služijo drugim za zgled. >Zazi-balka« se mi ne zdi preprimema za začetnike, ker zahteva lepega tihega petja, šepetanja, to pa zahteva žo dobre tehnike. Zato pesem ni . prodrla. Krepek začetek, ki ga je zbor pokazal, in vspeh, ki ga je zbor dosegel, naj mu bo podlaga za lep napredek. Videli bomo pri prihodnjem nastopu.
Tretji jc bil mešani zbor s Kor. Bele. Blizu 30 jih je skupaj. Zapeli so Ocvirkovo »Zori rumeno žito<' iz »Pcvoa in Klenienčičcvo iz rokopisa, 7. mešanim zborom z dvospevom za sopran in alt in s klavirjem. No, ti so peli pa že kar nobel-. Na mah izgubiš ulis, da si na deželi, in brez vse skrbi se udaš užitku, kakor ti brez skrbi in napora pojo — vse na pamet — pevci na odru. V lepem prednašanju, pravilni interpretaciji in čisli intcnaciji jo zbor krepko tekmoval z Radovljico in ne veni, kje bi bil za korak zaostal. Zbor je dobro in pravilno ve/.ban, ima lepo umerjene in izenačene glasove, lepe soprane, zvočne alte,
ki tudi v visokih legah ne .piskajot in se v nižini povsem varno zihljejo.. Basi tvorijo prav dobro podlago in tenorji so lepo odprti, nič stisnjeni. Moč so izredno lepo stopnjevali, črta je vstajal« in padala izredno mirno in naravno, nikjer -naj-manjšega sunka ne zaleta. Druga Klemenčičevn posent |o tudi vsled koncepcije |«> svoji dsama-liki menda med vsemi pesmami najbolj ugajala. Občinstvo je zahtevalo ponovitve, prav hi bilo, a disciplina je ni dopustila. Prav! Slišali jo borno prihodnjič. Klavir je bil slab. Drugič treba skrbeti za boljšega. Stvari l)i služilo v dobro, čo bi bil pri klavirju nekdo drugI in bi pevovodja sani vodil. Kldnioiičif, znani naš glasbenik, je odža-reval -ves čas iz zbora isli, ki ga poznamo v vseh njegovih skladbah: svež, čil, mladeniški, mehak, lirik.
Mošnje Ima šibek mešani zbor. Velja! Nastopili so. Tftko so nastopali vsi naši zbori ob rojstvu naše Zveze. Peli so Ples kralja Matjaža« iz Pevca , ki ni Emila ampak Karla Adamiča. Pesmica je vsebinsko mestoma šibka, a ker ne zahteva kdovo kaj tehnike, jo naši zbori radi pojo. Posamezni glasovi so še malo zadirlivi, to bo vaja s časom s.ainu odpravila in glasove zbližala. Tudi FerjanČiČev Slepec je bil iz Pevca . Samospev je žal tonil, ker je bil zbor premalo diskreten. Pevo.vudji svetujem strogo in odločno disciplino v zbor, da ne bodo silili posamezni glasovi v ospredje po svoji volji.
Kranjska gora, 16 jih je, so poli najprej Ki-movčevo Dekle, daj mi rož rdečih iz ! \c:i . Pesem je lepo zvenela, bila pravilno 'pela, i ritmično i agogičtlO. Prav lepo se je prilegel mehki tenorjev samospev; žal, da ga je zbor večkrat za-krll. V Soči (tudi i/. Pevca ) bi bili želeli več ognja. Pevci so gledali preveč v note, zato je bila ritmika pr, tem malo izrabljana. Pevovodjii mora pevce bclj nase navezali Sicer je bil nastop lep, časten, z ozirom na oddaljenost iu druge I razniore Izredno pohvalen. Pri drugem nastopu, to je bil prvi, bo pel gotovo veliko bolje, kel' i i-iti dani vsi pogoji za to: glasovi so krepki, čisli, volja dobra, pevovodja spreten.
Gorje, krog 20 po številu, si je izbral p ;:.'i prvo pesem Laharnarjevo: Kadar mlado !i io . Pesemca je pri prosta, a glasbeno nikakor šibka. Zahteva pa izredne miline v izvajanju, zato so jp treba za tako pesem posebej pripraviti. Gorjanci so to storili v polhi meri. Vsebinsko je bilti p< sem tako jasna in pravilno tolmačena, spretno \ j-jena, čisto (na pamet) zapeta, da se mi je za/ lela še lrrpša kakor je. Smem pa reči, da je še nisem slišal tako lepo peti. Nič drugače ni bilo s Kimov-čevo Ti boš pa doma ostala« (i/. Pevca«)- V tej je prav lepo pel tenorist svoj samospev. Mclu.k glas, lirična barvenost, neprisiljena višina, vs« tb je podčrtavalo melodijo tako prijetno, da bi bil izvajanja gotovo tudi skladatelj sam prav vesel. Gorjanski zbor ima lepe izvežbane, dobro sorazmerno ubrane glasove, njegovega pevovodjo Majem med naše najboljše pevovodje. Peli so ni pamet, sledili so njegovim neprisiljenim, logičnim migom na mah in se povzdignili med naše najboljše zbore.
Zadnja je nastopila Radovljica. Ta zbor je že slar, izkušen, nič manj vešč kot njegov preizkušeni pevovodja Fabjan. Pelo jih je okrog 40 v mešanem zboru Hochretterjevo Jerici1: iz Pevca«. Pesem zahteva tehnično velike spretnosti, interpretacija mora biti dobra, dinamika izrodilo mehko uglašena. Vse tb so Radovljičanl zadeli prav dobro, tako da so obdržali svoj sloves v polni meri in je bilo njihovo petje resnemu discipliniranemu bireinu zunanjemu nastopu prav sorazmerno tudi - nobel . Moški /.bor je pokazal \ De-vovi ;Šo ena fantovsko gibkost in je zadel prav imenitno ono priprosto šegavesl, ki je jo peseru prepolna.
Skupno petje je doseglo v Klemenčičevi : Oj pojte ptičke- višek koncerta. Vodil ga je Fabjan iz Radovljice lepo spretno, elegantno. Zaključil pa je koncerl skupni moški zbor s Kimovčevo 'Zaročenko-. Ta pesem, prva v prvem ielniksu Pevca spada med naše najlepše pesmi za moški zbor. Pa je tako prezrta. Poleg »Ljubljane-: jo je •/.bor menda prvič sedaj pel, a peli so jo izvrstno. Ta koncert jo jasno dokazal izredno mobilnost naših zborov. Pri skupnih nastopih so se tako iz-vežbati, da se tudi pri tako lirični mehkobi pesmi v čelrturni vaji zlijejo v tako zaokroženo enoto, da ne bi nihče sodil, da to ni on zbor pod stalnim pevovodjem.
Med koncertom je občinstvo nagovoril prav lepo okr. predsednik Kesman iz Radovljice in pozdravil pevce Zvezin pevovodja prof. Bajuk.
Sklepno: Koncert jo pokazal izreden polet
0RIG1NHLME
BARVE, MATRICE (KOŽE), VOŠČEN PAPIR, ZA GESTE TNER-CYKLOSTIL, SPECIJALN1 PAPIR ZA RAZMNOŽEVANJE, SE DOB VEDNO IN NAJCENEJE PRI I.R|||. BlMBBfiM. B.J8BRl..BB16iM ŠELENBURGOVA UL. 6/1. TELEFON št. 29SO
Mark Twain:
kraljevič in sira
Pravljica za mlade ljudi vsake starosti.
Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec.
Mali kraljevič je nekaj trenutkov resnobno gledal malega siromaka, nato pa je rekel:
»Prosim te, zakaj pa ne? Kdo pa jima zvečer pomaga sleči se? In kdo ju obleče zjutraj, ko vstane tn?«
.Nikdo, prosim, gospod. Mar hočeš, da bi slekli obleko in spali brez nje ket živali?
»Obleko! Ali imate samo eno?«
»Ej, dobri gospod, prosim, kaj bi pa z večimi? Saj ninta vsako po dve telesi.«
»Čudna misel to! Oprosti, nisem se liotcl smejati. Ampak tvoja Nan in Bet bosta dobili oblačila in strežnice, in sicer kmalu; nioj oskrbnik bo že poskrbel za to. Ne, nobene zahvale; saj to ni nič. Ampak ti lepo govoriš in prijetno. Ali si šolan?
:-Ne vem, ali sem ali nisem, gospod. Tisti dobri duhovnik, ki mu je ime Andrej, so me učili iz prijaznosti iz svojih knjig.«
Znaš latinsko?«
Samo malo, mislim, gospod.
Le uči se, fant. Samo izpočetka gre težko. Grščina jo težja. Ampak gospici Elizabeti in sestrični, mislim, ni nobeden teh dveh jezikov težak, in tudi drugi niso. Boš žc še slišal ti dve gospodični, kako znata! Sedaj mi pa še kaj povoj o tistem kraju, kjer stanuješ. Ali imaš prijetno življenje tam?«
Resnica, prijetno jo, prosim, gospod, samo takrat no, kadar ic človek lačen. Gašpcrčka vidiš tam in opice — cj, tako šegave so! In tako lepo oblečeno! — In potem so igre, v katerih tisti, ki igrajo, vpijejo in sc tepejo, dokler niso vsi pobiti, in to je
tako lepo in velja samo en božjak — čeprav jc strašansko težko dobili en božjak, prosim, gospod.«
»Povej mi še kaj.«
»Mi fantje se včasih s palicami bojujemo drug zoper drugega kakor vajenci.«
Kraljeviču so zažarele oči. In je rekel: Veš kaj, tudi meni bi bilo lo všeč. Povej mi še
kaj.«
»Poskušamo se, kdo zna bolj teči in kdo je najhitrejši.«
Jaz bi sc tudi rad. Pripoveduj še!«
»Poleti bredemo in plavamo po prekopih in reki in vsak poskuša svojega soseda v vodo potunkati in ga škropiti z vodo; potem se pa tudi potapljamo in vpijemo in prevračamo in — — —::
Pol kraljestva mojega očeta bj dal, da bi mogel vsaj enkrat biti zraven! Prosim te, še dalje.«
Potem plešemo in pojemo ckolj mlaja na vzhodni strani mesia: igramo sc po pesku in vsak zakoplje vanj svojega soseda; včasih delamo tudi kolače iz blata — ej, kako lepo je blato; na vsem svetu ni nobena reč tako imenitna. Kar valjamo se po blatu, gospod, prosim, da mi odpustiš, da govorim tako nespodobno v tvoji navzočnosti.«
Ej, prosim to, nikar tako ne govori, to jo imenitno! Ako bi sc lc mogel preobleči v tako obleko kot jo imaš ti, sezuti škornje in so enkrat zabavati v blatu, samo enkrat, in da bi mi nikdo tega ne branil ali me ošteval, veš, mislim, da bi se celo kraljevi kroni lahko odpovedal za to!
In čc bi se jaz mogel enkrat obleči, dragi gospod, kakor si ti oblečen — snnio enkrat--
Oho, ali bi res rad? To sc lahko zgodi. Vrzi liste cunje raz sebe in obleči to lepo reč, fant! Kratka sreča sicer, ampak zavoljo tega no bo nič manjša. Pre-oblečiva se, dokler imava čas, potom sc pa zopet nazaj oblečeva, preden naju pride kdo nadlegovat. :
Čez nekoliko minut je bil mali angleški prestolonaslednik okrašen z vilirajočimi Tomažkovimi cunja-
mi, malega kraljeviča iz Beračijo pa je krasilo sijajno kraljevsko oblačilo. Sla sta ramo ob rami in stopila pred veliko zrcalo, in glejte čudo! Bih\sta, kakor da se ne bi bila zgodila nobena sprememba! Debelo sla gledala drug drugega, nato v zrcalo, in se zopet spogledala. Nazadnje jč presenečeni kraljevič rekel: »Kaj praviš k temu?
■»Ej, prosim, gospod, ne zahtevaj, da bi ti odgovoril. človeku moje nizke stopnje ne pristoja, da bi govoril.« .
Bom pa jaz govoril. Ti imaš iste lase, iste oči, isti glas in isto vedenje, isto velikost in postavo, isti obraz kakor jaz. Ako bi bila naga, bi nikdo ne mogel reči, kateri naju si ti in kateri je kraljevič in prestolonaslednik. In sedaj, ko sem oblečen kot si ti bil, se mi dozdeva, da bom sedaj lažje občutil, kar si ti čutil, ko te jc surovi vojak — Ej, alj nimaš roke močno opraskane?«
Tmam, ampak ni nič hudega in tvoja visokost vo, da jo ubogi vojak — — ;
Kar tiho! Sramotno je bilo, grdo in okrutno!« jo zavpil mladi kraljevič in udaril z boso nogo ob tla. Ako bi kralj — ne gani se za en korak, dokler nc pridem zopet nazaj! Zapovedujem ti!«
Tn kakor bi trenil, je bil segel z roko kvišku in položil nekam stvar, ki je bila velike važnosti za državo in jc ležala dotlej na mizi, nato pa je izginil skozi vrata in z vilirajočimi cunja ni j vročega obraza in žarecih oči tekel po vrtu, ki jo obdajal palačo, čim je dospel do velikih vrat, jc pograbil za drogovje in ga skušal tresti, vpijoč:
-Odprite! Odprite vrata!«
Vojak, ki je bil s Tomažkom surovo ravnal, je ločno ubogal, ko pa je kraljevič planil skozi vrata skoraj dušeč se od kraljevske jeze, mu je vojak priselil glasno zančnico, da je odlctel po cesti, in rekel: >Tu imaš, beraška zalega, za tisto, kar si mi nakopal od njegovega veličanstva.«:
SINEM
ss H
o » ■
SO •
2. 5. 'n d * ef S" °
5 h? 5 c
>
a
■ K< „ W ^ i/ V3 — ? 5 G
5T tli
o■ n
» ts>
k* to
VS O
■g s
n . ril
tO X fM
■S" M rS B
§
g g I s a-
E o	-
r" re to
i s 10
I Po s
£5 o P | » 3 t-1 2 a c
8 S 9 ? °
V? B 5 M- O
i ^ g'
O cjt w i: ~ • to oj
" E" H
S iS
(S
S 3 "H.S P o
2 n o
® 30 K* I "
= 2	M
s s g>js£
< sl sH
w 2 s s- 3 S 3
5 » p- s .-•
ST" 2. K-£ o B ' to ^ n< 2: j>
m cn W o
|J 3- S

navzgor. Občinstvo je doživljalo tepe pesmi ■
pevci. Zanimanje je naraslo,, dvorana je bila za I>ol premajhna, četudi je sprejela pol preveč gostov pod svojo streho. Pevski zbori napredujejo tudi po vsebini pesmi, ki so povprečno glasbeno prav dobre, nekatere celo med odličnimi. >Pevec< je postal zborom vsakdanja hrana, kar je vse prav — v najlepšem redu. Naši zbori napredujejo izredno hitro in lepo. Naši pevci bodo dorasli kmalu najtežjim nalogam. Ta koncert je bil eden najlepših, kar jih je priredila doslej Pevska Zveza. Pcmove ga 3. oktobra v Radpvljivi. Okrožju, vsem pevcem in pevkam, še posebno pevovodju: Priznanje brez pridržka in iskreno hvalo! B.
Glasba
Lenka. (0. Župančič.) Mešan zbor s spremlje-vanjem klavirja, uglasbil Josip Pavčič. Mična, živahna in Segava, v plesnem ritmu zložena, za izvajanje lahka in pevna skladba izide v kratkem v založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon<, ki že sprejema naročila. Cena partituri je 12 Din brez poštnine. Skladba bo pevskim zborom zelo dobrodošla kot nekdaj dr. Schwabovi »Dobro julroc in ->Zlata kanglicac.
Knjige in revije
»čas«. Izšla je 6. številka te naše najboljše znanstvene revije, ki jo izdaja >Leonova družba«, s katero se konča XXI. letnik za 1. 1926-27. Zadnji zvezek prinaša sledečo aktualno vsebino: Dr. Ko-vačič F.: Ob 1100 letnici rojstva sv. Cirila. — Dr. Gantar Kajetan: K zgodovini katoliškega dijaškega gibanja med Slovenci. — Dr. Sušnik L.: Državljanska vzgoja. — Dr. Sušnik L.: Italija in fašizem. — K. L.: Sodobna gibanja v islamu. — Dr. Rozman G.: Marconijeva zakonska zadeva. — Revija prinaša tudi ocene sledečih knjig: Kovačiž, Ljutomer. Košir-Mfiderndorfer, Ljudska medicina med koroškimi Slovenci. Grdina, Štiri leta v ruskem ujetništvu. Grey, Funfundzwanzig Jahre Politik. — Naročnina znaša 60 Din letno, za dijake (če se jih naroči najmanj 10 skupno) 40 Din. Naroča se pri upravi j Časa t v Ljubljani v Jugoslovanski tiskarni, kolportažni oddelek. — Leonova družba obljublja, da bo pričela izdajati tudi poljubno — znanstveno »Knjižnico Leonove družbe«.
Navodilo pri pauku v računstvu na osnovni Mi. V drž. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani je pravkar izšla knjiga pod gornjim naslovom, katero je sestavil A. Cernivec, bivši ravnatelj učiteljišča v Ljubljani. Cena vezani knjigi 44 Din. ,V obširni, 200 strani obsegajoči knjigi je izčrpno mr/oditko navodilo za pouk računovodstva od najnižje do najvišje stopnje osnovne šole in sicer v obsegu predpisane učne snovi. Knjiga bo dobro služila učiteljem na osnovnih šolah, zlasti začetnikom, kakor tudi učiteljiščnikom. S to knjigo avtor temeljito izpopolnjuje svoje računiee, ki so uvedene skoraj na vseh osnovnih šolah v Sloveniji. Učiteljstvo bo gotovo z veseljem sprejelo to prepotrebno knjigo. Naroča se pri drž. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani.
»Lovec«, list za lov, kino logi jo in ribarstvo, Ljubljana, 1927. — Septembereka številka prinaša sledečo vsebino: Fr. Starovaški: Tri lovske idile; Ivan Černe j: Za jerebom; M. Š. Spomini na jelene (nadaljevanje); Vilko Turk: V. strelska tekma S. L. D. v Ljubljani; dr. Avgust Munda: Ohridska postrv; Iz lovskega nahrbtnika; Kinološke vesti; Iz ribarske mreže; Mali oglasi. Naročnina na »Lovca«, ki izhaja mesečno, znaša 60 Din, v inozemstvo 120 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Stross-mayerjeva ul. 1.
Spori
FINALE ZA POKAL POŠKODBENEGA FONDA.
Ilirija : Primorje.
Jutri na praznik dne 8. t. m. se vrši na igrišču Ilirije finalna pokalna tekma za fond, ki ga je ustanovil LNP za podporo v tekmah poškodovanih igralcev. Kot je bilo predvidevati, se v finalu srečata naša stara rivala Ilirija in Primorje. bi kot vedno, tako bo tudi sedaj ta tekma privabila na igrišče širšo športno publiko. Tekme med Ilirijo in Primorjem so nudile vedno prav dober šport ter so učinkovale naravnost propagandno, ako niso nastali kaki nepredvideni momenti, ki so razburili duhove. To pot ni pričakovati tega, kajti odnošaji med obema kluboma niso več tako ostri, kar se bo predvsem videlo tudi na zelenem polju.
Kluba nista še v polni formi, ker je komaj začetek sezone, vendar so si moči kolikor toliko izenačene. Ilirija postavi svojo znano enajstorico, dočim bo Primorje, ki še nima vseh svojih moči na razpolaga predvidoma nastopila v nekoliko izmenjani poetav-i.
Ta dan se prične tudi start drugorazrednih klubov za jesensko prvenstvo. Zjutraj ob 9 nastopita kot prvi par Natakar in Panonija. Tudi ta tekma se vrši na igrišču Dirije.
Začetek popoldanske tekme je ob 1650.
POGLEJ GA NO!
V Bologni so plavali, padali so rekordi, športni svet je videl nepričakovane uspehe. Rekord rekordov je dosegel Arne Borg, ko je plaval 1500 m v dobrih 19 minutah; pa je zmagal tudi na 100 m in na 400 m. Na 100 m je premagal Baranyja, OgTa, ki nič ne pije in nič ne kadi in ki misli samo na plavanje. Kakšen je pa rekordujoči Borg? 0 športniki, posnemajte njegove rekorde, ki nam zapirajo sapo, obrnite se pa proč od njegovega načina življenja! Kajti, kar dela on, je proti vsem športnim predpisom, in nergači proti športu nam ga bodo zmiraj očitali. Veš. kaj dela Borg? Kadi pred tekmo in po tekmi, pije alkoholne pijače, pa ne malo, I»nočuje, tudi cele noči, in še celo pred tekmami. Ti Borg Ji!
Polssvedovanfa
Pozabljena je bila v torek, 6. t. m. palica v npravi »Slovenca«. Dobi se isto tam.
Našle so sc v nedeljo v dolenjskem vlaku ženske bele usnjate rokavice. Dobe se Križevniška ulica 9, Podgoršek.
MALI OGLASI
Vsaka drobna imllca 1-50 Din ali vsaka beseda SO par. Ns|man|šl oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic s« računalo više. Za odgovor znamko' Na vprašanja brca znamke ne odgovarjamo I
Proste s/i/žč>e
Sprejme se v vseh mesarskih strokah dobro izurjen
POMOČNIK,
—	Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 6983.
Sijajno bodočnost
nudimo uradniku ali uradnici, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več Zadostuje tudi jamstvo. Ponudbe prosimo upravi lista pod »Resnost« 6472
Poslovodjo
iščem za dobro vpeljano gostilno s sobami v Novem mestu. — Prednost imajo oni kavcije zmožni prosilci, katerih soproge so vajene gostilni-čarskega obrta. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Gostilna Noto mesto« štev. 6934.
Absolvent
meSčanske šole se išče kot praktikant za stavbno podjetje v Mariboru.
-	Naslov v upravi »Slo-vcnca« v Mariboru. 7014
Kolarski pomočnik
spreten za športne sanči-ce in smuške, se sprejme takoj. - M. Oiak, kolar, Brod na Kulpi. 7019
Svetov, zavarovalnica išče v vseh krajih Slovenije a g i 1 n e
zastopnike.
Dopise na tvrd. I, KNEZ, Ljubljana, Gosposvetska 3
Krojaški vajenec
priden, se sprejme. Hrana in stanovanje prosto.
-	Anton Šorn, Klanec 7
—	Kranj.	7006
Večja mesna industrija v
Sloveniji išče samostoj.
poslovodjo
s kavcijo. — Ponudbe z navedbo dosedanj. službovanja ter zahtevkov pod P 13/7012 na upravo.
DVE DIJAKINJI
ali GOSPODIČNI sprejmem na stanovanje; na željo tudi na hrano. — Domobranska cesta 23 -
Andlovic.	6994
Dve DIJAKINJI ~
se sprejmeta na stanovanje in hrano v bližini učiteljišča. - Poizve se v upravi lista pod St. 7017.
Sobico L>°askS
zu sodnije. - Kje, pove uprava lista pod it, 6986.
Cflhn o^dam gospodu
ouuu ali dijaku z
elektr. razsvetljavo. Naslov v upravi pod it. 6999.
KOLESARJI!
Znižane cene. Oglejte si zalogo dvokoles najfinejšega tipa Tribuna, Rekord, Schampton, Stvrla, Blankl, Fafor, Ferla, Diamant te od Din 1300--naprej. Pneumatlka Dunlop, Hlchelln. Ceniki franko. Prodaja na obroke.
.Tribuno* r. D. L.
Ljubljana
Tovarna dvokoles ln otrotk
vozičkov.
Suha DRVA
odpadki od žage in parket zopet na razpolago po najnižji ceni pri Ivan ŠIŠKA, parna žaga, Ljubljana, Metelkova 4. Pre-skrbite si pred zimo dobro kurjavo po ugodni ceni!
KOČIJA
polkrita, dobro ohranj., se takoj proda. Naslov v upravi pod štev. 6828.
Bukovih hlodov
250 m3, prodam najvišjemu ponudniku. - Prodam tudi 200 m" SMREKOVIH DESK, 25 mm, ter raznovrstni drugi les. - Vprašanja z navedbo cene pod »Lepo blago« Stev. 6902 na upravo »Slovenca«.
HIŠA Z VRTOM
v zračnem kraju v Ljubljani, se proda za ceno Din 250.000. Stanovanje prosto! Hiša brez popravila, vodovod v kuhinjah, električna razsvetljava in kanalizacija napeljana, — Plačljivo po dogovoru. — Ponudbe na upravo lista pod: »HiSa z vrtom« 6992
Pouk
Pouk na daljavo
(Fernstudien) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Acadč-mie Polytechnique: Quai Amercoeur, 51 Ličge — Belgija. Prospekti 10 D.
POZOR!
Šivilje, dame, gospodinje, uradnice itd., ki se želijo izobraziti za lastno izdelavo oblek in nimajo časa za skupne tečaje, se vrši pouk v popoldanskih ali večernih urah od 12. sept. Honorar znižan. — Potočnikovo zaseb. kroj. učilišče, Stari trg št. 19, Ljubljana.	6974
Proda se blizu fare in šole
kmečko POSESTVO
okrog 17 oralov, veli! sadni vrt, z gospod, poslopjem, njiv okrog JO mernikov obsetve, 2 travnika, pašniki, gozdi in vinogradi. Proda se pod ugodnimi plačilnimi pogoji. - Pojasnila daje Jerica Mramor, Goriška vas št. 5, pošta Škocjan pri Mokronogu.	6980
Vogalna PARCELA
pripravna za trgovca, približno 700 m5, za Bežigradom, sc proda. Tla peščena. - Poizve se pri A. Verbiču, Meteljkova ulica l/I., danes od 2—5 in jutri od 8—10. 6997
111$ A v sredini mesta lllPft Celje, zgrajena 1. 1913., s štirimi modernimi stanovanji, z veliko kletjo in dvoriščem, pripravna za vinsko trgovino, naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Pojasnila sc dobe pri: Ivanu Inocente, Postojna
Vrta/e/77
1 hlev - 2 šupi
s podstrešjem za seno ter zraven spadajoče stanovanje v Šiški, Celovška cesta, oddani takoj. - Vprašati: Jos. Vodnika dediče — Ljnbljana VIL, Celovška cesta 42. 6915
//asa obrt
SNEŽNE ČEVLJE
sprejema v popravilo vsled bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Tre-bar, Sv. Petra cesta 6, in Preiernova ulica 30.
Izurjena šivilja
gre šivat na dom, tudi na
deželo. - Ponudbe upravi lista pod: »Izurjena«.
Tvrdka A. VOLK
Ljubljana, Resljeva eesta 24 nudi najceneje vse vrste pšenlčno moko tn druge mlevske Izdelke.
Zahtevajte cenik!
Trgovina
meš. blaga, 2 lokala, 1 skladišče, se odda. Prevzeti je samo malo zalogo svežega blaga, Nahaja se v malem ind-rstrij. mestu na glavnem trgu. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6829. Prostor pripraven tudi za drugo podjetje.
Mes, industrija
več,'a, s pr~';ajevalnico se odda v zakup. -Resne ponudbe pod A 31 št. 7013 na upravo lista.
Priporoča se trgovina 2 železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloika cesta.
Vf'M'JJ'1'C'
V Mariboru
kupite po zmernih cenah
pri IGO BALOHU
Vetrinjska ulica Stev. 18, priporočeno kravate, klobuke, nogavice ter galanterijo in pariumerijo.
Elektro instalacije izvršuje ALOJZ ARHAR, Sp. ŠiSka, Celovška cesta 80. Solidno delo, cene zmerne. - Istotam se sprejme VAJENEC.
p i a n i n o volna - bombaž
dobro ohranjen, kupim Ponudbe: FR. KRIŠTOF, za
Sv. Petra nasip 59.
strojno pletenje in ročna dela, dobite po DSP* najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4.
Kupi se kakih
U«*- 15 gedbenih "»I INŠTRUMENTOV
starih ali vsaj nekoliko ntfTll/3 Hfl A lot obrabljenih. Naslov pove U U UlVd Ull 4 ICl uprava »Slovenca« pod: sprejmem v oskrbo. — »Godba« Stev. 7005. ' Naslov v upravi St 6998.
Zanesljiv zaslužek
nudimo gospodom, ki žele prevzeti prodajo dobro idočega predmeta po deželi. Ponudbe upravi pod: Velik zaslužek 6869.
sprejme takoj za daljše delo gradb. podjetje
Ing Jos. Dedek
LJUBLJANA VII — Žibertova 7.
Najcenejše in najboljše kupite
vifoline
in druge glasbene potrebščine za učiteljišCa in glasbene zavode pri Miril«! Modlc,
Kopitarjeva ulica štev. 1
(nasproti Jugoslovanske tiskarne).
POZOR TRBOVLJČANI!
Za razne svečanosti imam vedno na razpolago vence, šopke, trakove, veliko množino cvetlic v loncih, nad 40 vrst vrlnic, cepljenk in plezalk, več vrst cvetličnega grmovja. V delo in ureditev prevzamem nasade parkov in vrtov in sploh vsa dela, ki spadajo k vrtnarski stroki. - Društva in organizacije popust. - Se priporoča Herman KUHAR, umetni in trgov, vrtnar v Petelinji vasi, pri g. Floreniniju, Trbovlje I.	7010
Prvovrstne delo, Zmerne cene, To je naše geslo!
KNJIGOVEZNICA K. T. D. črlainica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kouitarjeva ul. 6/11
OD začetku Sole M tnlll poceni!
Klavir poučuje
po najnovejši metodi v slovenščini in nemščini gospa KI. dr. Jamškova štirikrat na teden v Ljubljani y hiSi učenk. Vprašanja na naslov: KI. dr. JamSkova, Litija. 7007
Sfanovan/a
Opremljena SOBA
z električno razsvetljavo, oddam s 15. sept. — Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod it. 6984.
STANOVANJE
lepo in solnčno, 2 sobi, kuhinja in pritikline, se odda t&koi v novi hiši. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 7000.

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da jc naš dobri soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod
Matija Cerar
vrtnar
v torek dne 6. septembra po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika sc bo vršil v četrtek dne 8. septembra ob treh popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta 2, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. septembra 1927.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod,
26—3C
Podgane in miši"""
zatrete najsigurneje z Ratolom, koji je odlikovan z zlato kolajno. Stenice s Stenolom, kuhinjski mrčes z Gamadinom. Ta sredstva niso škodljiva ljudem niti domačim živalim. Dobivajo se povsod. Proizvaja Odio Ratol, Zagreb, Strossmayerova ul. 4. Telefon 11-31.
Stiskalnice in mlini za sadje in grozdje, kotli za žganje
po najnižjih cenah pri 'vrdki
Fr. Stupica, Ljubljana,
Gosposvetska cesta štev. 1.
VSAK
more zastonj imeti najnovejše
Radio-cevi
(Schrack, tipa RD*), če plača naročnino za poljudno ilustrirano Radio-revijo „Radiowelt" za eno leto in doda 25 Din za poštnino in zavojnino. Poskusna številka zastonj.
Wiener Radio Verlag, Wien I., Pestalozzigasse 6/14.
K mag. št. 21.787-27.
7009
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo kleparskih in mizarskih del za 19 novih mestnih vil poleg topničarske vojašnice. Tozadevne podatke je dobiti v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami do 9. septembra 1927.
MESTNI MAGISTRAT V LJUBLJANI,
dne 5. septembra 1927.
IMezanimit)
je ilustrirani, popularni »Radioa-časopis
„Radlowelt"
(bakrotisk).
Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave. Posamezni izvodi po S Din. Številke na ogled brezplačno.
Wiener RadioverEag, Waen I.,
Pestalozzigasse 6/14.
IŠČEMO
iinsfose uizu (ivnedrop
zdrave, ravne, brez skorje — in sicer:
5000 3000 1000 4000 1000 1000 150 100
komadov komadov komadov komadov komadov komadov komadov komadov
8.50 m dolge 9.— m dolge
Dobavni rok tekom 4
četkom. Plačilo takoj.
. . po . . po
. . po	9.50 m dolge
. . po	10.—-m dolge
. . po	11—m dolge
. . po	12.— m dolge
. . po	13.— m dolge
. . po	14.— m dolge mesecev, a s takojšnjim po-
Ponudbe	na lesno veletrgov
Franz Mumelter - Bozen
(Bolzano) — Alto Adige, Italia.
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Earol Ctf.
Izdajatelj: dr. Fr. KbIotcc.
Urednik: Franc lerietflav.