17 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH Ljubljana, 2003 Naslov podzbirke: Podatke zbrala, obdelala in uredila: Naslov: Vnos podatkov: Lektorirala: Priprava za tisk: Izdala in založila: Odgovarja: Naklada: Visokošolske knjižnice ISSN 1581-5536 Helena Pečko Mlekuš Visokošolske knjižnice: Poročilo za leto 2002 Damjana Tizaj Marc Dunja Kalčič Marija Herakovič Narodna in univerzitetna knjižnica Lenart Šetinc 70 izvodov VSEBINA Stran UVOD 7 GIBANJA NA PODROČJU DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC. Preglednica 1: Prikaz nekaterih statističnih podatkov o dejavnosti visokošolskih knjižnic v obdobju 1995-2002 . 15 Preglednica 2: Nekateri kazalci dejavnosti visokošolskih knjižnic v obdobju 1995-2002 ... 17 Slika 1: Prirast gradiva, naročeni naslovi časnikov in časopisov v obdobju 1995-2002 . 19 Slika 2: Obisk, izposoja in število članov v obdobju 1995-2002 . 19 Slika 3: Delež knjižnic z manj kot dvema zaposlenima delavcema. 21 Slika 4: Računalniki za uporabnike. 21 Slika 5: Uporaba računalniške opreme v knjižnici. 23 Slika 6: Sredstva za delovanje knjižnic (v 1000 SIT). 23 TABELARNI PRIKAZI. 25 LEGENDA OZNAK V TABELAH. 57 PRILOGE. 59 UVOD 1 Glavne značilnosti v dejavnosti visokošolskih knjižnic v letu 2002 Sodobna visokošolska knjižnica gre v smer digitalne knjižnice, pogosto jo v tej fazi, ko je del gradiva v tiskani, del pa v elektronski obliki in kjer se prepletata lastništvo in dostop, imenujemo hibridne. Tudi v slovenskih visokošolskih knjižnicah je tako. Vedno več je takšnih, ki svojim uporabnikom omogočajo dostop do elektronskih virov (elektronskih časopisov, podatkovnih zbirk, študijskega gradiva v elektronski obliki, elektronskih knjig, diplomskih nalog s celotnim besedilom) na daljavo. V letu 2002 so visokošolske knjižnice resneje pristopile h konzorcijskim nakupom in si zagotovile dostop do približno 7600 naslovov elektronskih časopisov pri različnih ponudnikih: SpringerLink - 480 naslovov, ScienceDirect - 1200 naslovov, EBSCOhost (EIFL Direct) - 5350 naslovov, OCLC - Electronic Collections Online - 420 naslovov, Emerald Fulltext - 140 naslovov. Nekatere knjižnice so sodelovale tudi s ponudnikom Wiley InterScience in pridobile dostop do izvlečkov elektronskih člankov ter polnih besedil tistih časopisov, ki so jih imele naročene v tiskani obliki v letih 2000-2001. Pri konzorcijskih nakupih se je ponovno pokazala potreba po nacionalnem konzorciju, ki bi koordiniral nabavo. V drugi polovici leta 2002 se je tako oblikoval konzorcij slovenskih knjižnic COSEC na državni ravni, finančna sredstva za organizacijske, tehnične in strokovne priprave pa je zagotovil Zavod za odprto družbo. 1.1 Glavni problemi v letu 2002 Nekateri problemi, s katerimi so se visokošolske knjižnice soočale v letu 2002, segajo že v pretekla leta. Med glavnimi je potrebno omeniti dolgoletna prizadevanja za ureditev statusa visokošolskih knjižničarjev, ki tudi v letu 2002 niso obrodila sadov ter prenizka in nestabilna finančna sredstva za nakup gradiva, kar je bilo pereče že v letu 2001. Zaradi zmanjšanja sredstev je bilo ogroženo sklepanje konzorcijskih pogodb, prav tako je bil prizadet nakup knjig. Nekatere knjižnice so sredstva za nabavo knjig namenile za nakup periodičnih publikacij. Ker je situacija postajala vedno bolj kritična, so konec maja 2002 NUK in nekatere osrednje visokošolske knjižnice, na pobudo SAZU, s posebno izjavo opozorile slovensko javnost na nastalo situacijo in na škodo, ki jo lahko povzroči ter predlagale ustrezne rešitve. Gradivo za izjavo je pripravila Državna matična služba za knjižničarstvo (DMS), pri njenem oblikovanju pa sta sodelovali tudi predstavnici visokošolskih knjižnic. 7 Eden izmed problemov, ki gaje obravnaval tudi Knjižnični svet UL, so postale bibliografije raziskovalcev. Kljub pomanjkanju kadrov so visokošolske knjižnice od leta 1995 dalje v sistem COBISS vnesle več tisoč bibliografskih enot letno, za kar so prejele finančno nadomestilo od Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ). V letu 2001 pa je bilo plačevanje bibliografij ukinjeno. V decembru 2002 je pričela veljati nova tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. MSZŠ je namreč pripravilo nove kriterije za zbiranje in urejanje kazalcev raziskovalne uspešnosti v Sloveniji. V skladu z njimi je predvideno, da MŠZŠ ne bo več financiralo vseh vnosov bibliografskih zapisov ampak le tiste, ki jih bodo v skladu z novo tipologijo izbrali za to pooblaščeni informacijski centri. Obseg vnosov bibliografij, kijih bo financiralo MŠZŠ,se bo tako predvidoma zmanjšal za približno dve tretjim. 2 Splošno o zbiranju in predstavitvi statističnih podatkov za leto 2002 Vprašalnik za poročilo o delu visokošolske knjižnice za leto 2002 seje nekoliko razlikoval od vprašalnikov v preteklih letih. Pri njegovi pripravi je DMS upoštevala osnutek nove verzije mednarodnega standarda za knjižnično statistiko ISO/DIS 2789: Information and documentation - International library statistics. V skladu z osnutkom standarda smo vključili vprašanja o elektronskih virih, dostopnih na daljavo, naročenih naslovih serijskih publikacij v elektronski obliki, nekaterih elektronskih storitvah, želeli pa smo pridobiti tudi podatke o obsegu finančnih sredstev, ki so jih knjižnice namenile za nakup oziroma zagotavljanje dostopa do elektronskih virov. Kot je razvidno iz tabel, nekatere knjižnice še ne zbirajo teh podatkov in jih zato niso posredovale, ali pa so posredovale le ocene. Prav tako smo na željo knjižnic dodali vprašanje o vnosu bibliografij. Zaradi tega je število preglednic v publikaciji nekoliko večje kot v predhodnih letih. V statističnih preglednicah prikazujemo delovanje 55 knjižnic v Sloveniji v letu 2002. Podatke o svojem delu nam je prvič posredovala knjižnica Fakultete za humanistične študije, Koper, ki deluje kot samostojen visokošolski zavod. Knjižnica Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti, ki je doslej poročala kot visokošolska knjižnica, pa je od leta 2002 dalje vključena med specialne knjižnice. Visokošolske knjižnice so v preglednicah razdeljene po naslednjih skupinah: - knjižnice Univerze v Ljubljani (UL) 39 knjižnic - Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) - Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) - knjižnice Univerze v Mariboru (UM) 8 knjižnic - knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov (SVZ) 6 knjižnic V tabelah so tudi podatki o dejavnosti NUK-a, niso pa vključeni v obe preglednici in slike. V poročilu o delovanju CTK-ja je prikazana tudi dejavnost Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. Iz tabel je razvidno, da nekatere knjižnice niso odgovorile na vsa vprašanja, nekatere so posredovale le skupne seštevke ali pa za svoje storitve (obisk, izposoja v knjižnico) ne zbirajo podatkov in so posredovale le ocene. Te posebnosti so navedene pri posameznih tabelah. V posebnem poglavju so v dveh preglednicah, ki imata informativen namen, predstavljeni trendi na področju dejavnosti slovenskih visokošolskih knjižnic v obdobju 1995-2002. V prvi preglednici so zbrani statistični podatki o dejavnosti oziroma nekaterih storitvah visokošolskih knjižnic (knjižnična zbirka, uporabniki, obisk, izposoja, kadri, računalniška oprema in sredstva za nakup gradiva) ter izračunani verižni indeksi, ki prikazujejo gibanja v posameznih letih. V dmgi preglednici pa so v skladu z LIBECON-ovim seznamom priporočenih kazalcev predstavljeni nekateri kazalci dejavnosti oziroma storitev visokošolskih knjižnic. 2.1 Knjižnična zbirka V letu 2002 je celotna knjižnična zbirka obsegala 4.224.485 enot; 89% ali 3.772.757 enot zbirke je predstavljalo knjižno gradivo, 11% ali 451.728 enot pa neknjižno gradivo. V primerjavi z letom 2001 seje obseg celotne zbirke povečal za 2% (od 4.151.409 enot na 4.422.485 enot). Poleg gradiva na fizičnih nosilcih, so imele visokošolske knjižnice dostop do 970 naslovov elektronskih virov (Tabela la). Celoten prirast zbirke je bil za 7% večji kot v letu 2001 (v letu 2001 je obsegal 118.375 enot, v letu 2002 pa 127.180 enot), prirast neknjižnega gradiva pa za 2% manjši (v letu 2001 je bil 1 1.738 enot, v letu 2002 pa 11.497 enot). Število naročenih naslovov časnikov in časopisov v tiskani obliki seje povečalo za 4% glede na leto 2001 (od 13.116 naslovov v letu 2001 na 13.577 naslovov v letu 2002). Od skupno 17.701 naročenih naslovov serijskih publikacij v letu 2002 jih je 20% (3.575) takšnih, ki so bili hkrati dostopni tudi v elektronski obliki. 9 2.2 Uporabniki, obisk, izposoja Število vpisanih članov v visokošolskih knjižnicah se je v primerjavi z letom 2001 povečalo za 10% (od 135.425 v letu 2001 na 148.788 v letu 2002), število študentov za 5% (od 86.517 v letu 2001 na 90.842 v letu 2002), število učiteljev in raziskovalcev za 6% (od 5.311 v letu 2001 na 5.656 v letu 2002), obisk knjižnic se je povečal za 5 % (od 1.512.745 obiskov v letu 2001 na 1.589.07lobiskov v letu 2002), izposoja v knjižnicah in na dom pa se je zmanjšala za 4% (od 3.263.696 izposojenih enot v letu 2001 na 3.147.571 izposojenih enot v letu 2002). 21 knjižnic ah 30% vseh knjižnic še nima avtomatizirane izposoje. Obseg medknjižnične izposoje - izposoje iz drugih knjižnic se je povečal za 3% (leta 2001 je bilo 26.847 izposojenih enot, leta 2002 pa 27.538) obseg posoje pa se je zmanjšal za 21% (leta 2001 je bilo v druge knjižnice posojenih 31.585 enot, leta 2002 pa 24.937 enot). Eden od vzrokov za padec obsega te storitve je nedvomno v tem, da, imajo uporabniki možnost dostopa do elektronskih časopisov oziroma člankov bodisi v knjižnici bodisi na svojih delovnih mestih. 2.3 Zaposleni V letu 2002 je bilo v visokošolskih knjižnicah zaposlenih 367,4 delavcev, kar je 3% povečanje v primerjavi s predhodnim letom (355,7 zaposlenih). Razmerje med strokovnimi delavci (74%) in ostalimi zaposlenimi (26%) je enako kot v prejšnjih letih. Število zaposlenih ne sledi rasti števila študentov, povečanemu obsegu storitev in novim nalogam, ki jih opravljajo visokošolske knjižnice (kot so n a primer konzorcijski nakupi, uvajanje novih modulov za medknjižnično izposojo in nabavo, vnos bibliografij, izobraževanje uporabnikov). Še vedno je trinajst knjižnic takšnih, ki imajo zaposlena manj kot dva knjižnična delavca. Od skupno 367,4 zaposlenih jih ima 262,93 ah 72% visoko izobrazbo (oziroma magisterij, doktorat). 2.4 Računalniška oprema V letu 2002 se je, v primerjavi z letom 2001, število osebnih računalnikov, namenjenih uporabnikom, nekoliko povečalo. Tako je bil leta 2001 en osebni računalnik na razpolago 327 študentom, leta 2002 pa 318 študentom. V letu 2002 je bilo 10 knjižnic (18%) takšnih, ki niso imele nobenega računalnika z dostopom do interneta, ki bi bil na razpolago uporabnikom. 10 2.5 Novosti in posebnosti Knjižnice so v poročilih o delu opisale veliko novosti in posebnosti, vendar zaradi obsega ni mogoče navajati vseh. Naštevamo le nekatere novosti, ki omogočajo boljšo kakovost storitev za uporabnike. CTK je razširila ponudbo elektronskih revij in nadgradila sistem za rezervacijo računalniških mest, uredila računalniško učilnico, razširila ponudbo tečajev za informacijsko opismenjevanje uporabnikov in organizirala 2. posvetovanje visokošolskih knjižnic, ki je bilo konec maja 2002 v prostorih Gospodarske zbornice. Na spletnih straneh Centralne ekonomske knjižnice (CEK) imajo uporabniki dostop do študijskega gradiva, diplomskih in magistrskih del v vedno večjem obsegu. Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja ( ODKJG) omogoča na svojih spletnih straneh dostop do magistrskih in specialističnih del FDV s celotnimi besedili ter do družboslovnih razprav. Centralna medicinska knjižnica (CMK) pri medknjižnični izposoji in posredovanju dokumentov sodeluje s servisom Subito. Poleg tega so v knjižnici vzpostavili novo lokalno računalniško mrežo ter pripravili pilotni projekt portala knjižnice. 2.5.1 Prostorske pridobitve Na Fakulteti za šport so razširili in posodobili prostore knjižnice in pridobili novo čitalnico s 45 čitalniškimi mesti. Osrednja humanistična knjižnica (OHK) poroča, da so se 3 knjižnice preselile v nove prostore v prizidku na Rimski cesti, 2 knjižnici pa sta bili prenovljeni. Knjižnica na Fakulteti za podiplomski humanistični študij (ISH) se je preselila v nove prostore. GIBANJA NA PODROČJU DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC 13 Preglednica 1: PRIKAZ NEKATERIH STATISTIČNIH PODATKOV O DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC V OBDOBJU 1995-2002 opomba: v.i. = verižni indeks CM O O CM ir> O) O) 3 “D m o Q CQ O > O CD <13 v_ CL O CD N S V) o ><■.število č lanov 19 Slika 3: DELEŽ KNJIŽNIC Z MANJ KOT DVEMA ZAPOSLENIMA DELAVCEMA □ manj kot 2 zaposlena H več kot 2 zaposlena Slika 4: RAČUNALNIKI ZA UPORABNIKE 18% □ delež knjižnic brez računalnika za uporabnike □ delež knjižnic z 1 ali več računalniki za uporabnike 21 Slika 5: UPORABA RAČUNALNIŠKE OPREME V KNJIŽNICI 17 % □ opac H medmrežje □ urejanje besedil □ elektronska pošta □ uporaba el.virov □ ostalo 23 TABELARNI PRIKAZI 25 Tabela 1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA (2002) 27 Tabela 1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA (2002) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 28 Tabela 1a: KNJIŽNIČNA ZBIRKA: Elektronski viri dostopni na daljavo (naslovi) (2002) 29 Tabela 1a: KNJIŽNIČNA ZBIRKA: Elektronski viri dostopni na daljavo (naslovi) (2002) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 30 Tabela 2: SERIJSKE PUBLIKACIJE (2002) 31 Tabela 2: SERIJSKE PUBLIKACIJE (2002) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 32 Tabela 3: PRIRAST IN ODPIS KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2002) 33 Tabela 3: PRIRAST IN ODPIS KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2002) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 34 Tabela 4: UPORABNIKI KNJIŽNICE IN OBISK (2002) 35 Tabela 4: UPORABNIKI KNJIŽNICE IN OBISK (2002) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. Opombe: * Podatki o članih in potenc, uporabnikih, ki so navedeni pri Centralni biotehniški knjiž. se nanašajo na vse knjiž. Biotehniške fakultete. ** NTF - Kemijsko izobraževanje in informatika - podatki o obisku in potencialnih uporabnikih so samo ocena. *** Visoka upravna šola - podatki o članih in obisku so samo ocena. **** Centralna tehniška knjižnica - podatki o obisku so ocena. Pri številu potenc, uporabnikov je upoštevala št. dodiplomskih študentov. na tehniških fakultetah Univerze v Ljubljani, kot jih navaja Statistični letopis RS za leto 2002. ***** GEA College - Visoka šola za podjetništvo - podatki o članih so samo ocena. 36 Tabela 5: IZPOSOJA GRADIVA (2002) 37 Tabela 5: IZPOSOJA GRADIVA (2002) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. Opombe: * Podatki o izposoji v knjižnico so ocena. ** FNT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo - pri izposoji iz drugih knjižnic se poslužuje Oddelka za medknjižnično izposojo pri CTK. *** CTK - podatki o izposoji gradiva v knjižnico so ocena za izposojo gradiva v prostem pristopu v Oddelku za standarde in v Nemški čitalnici. ...» Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor - v čitalnico izposojajo samo učebnike. 38 Tabela 6: VNOS BIBLIOGRAFIJ (2002) 39 Tabela 6: VNOS BIBLIOGRAFIJ (2002) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 40 Tabela 7: ELEKTRONSKE STORITVE KNJIŽNICE: Elektronsko posredovanje dokumentov (2002) 41 Tabela 7: ELEKTRONSKE STORITVE KNJIŽNICE: Elektronsko posredovanje dokumentov (2002) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. Opomba: * Podatki so samo ocena. 42 Tabela 7a: ELEKTRONSKE STORITVE KNJIŽNICE (2002) 43 Tabela 7a: ELEKTRONSKE STORITVE KNJIŽNICE (2002) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 44 Tabela 8: USPOSABLJANJE UPORABNIKOV (2002) 45 Tabela 8: USPOSABLJANJE UPORABNIKOV (2002) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 46 Tabela 9: ZAPOSLENI (2002) 47 Tabela 9: ZAPOSLENI (2002) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. Opomba: * UKM -11 delavcev je bilo zaposlenih preko javnih del. 48 Tabela 10: DOSTOPNOST GRADIVA IN PROSTORi KNJIŽNICE (2002) 49 Tabela 10: DOSTOPNOST GRADIVA IN PROSTORI KNJIŽNICE (2002) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 50 Tabela 11: RAČUNALNIŠKA OPREMA V KNJIŽNICI (2002) 51 Tabela 11: RAČUNALNIŠKA OPREMA V KNJIŽNICI (2002) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 52 Tabela 12: UPORABA RAČUNALNIŠKE OPREME V KNJIŽNICI (2002) 53 Tabela 12: UPORABA RAČUNALNIŠKE OPREME V KNJIŽNICI (2002) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 54 Tabela 13: PRIHODKI IN ODHODKI (2002) 55 Tabela 13: PRIHODKI IN ODHODKI (2002) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 56 LEGENDA OZNAK V TABELAH 0 (ničla) * (zvezdica) ** (2 zvezdici) *** (3 zvezdice) (prazen prostor) = vrednost podatka je nič = podatek po lastni oceni = pojasnilo v tekstu = pojasnilo v tekstu = knjižnica ni posredovala podatkov OKRAJŠAVE IN KRATICE AGRTF = Akademija za gledališče, radio, film in televizijo BF = Biotehniška fakulteta EF = Ekonomska fakulteta FDV = Fakulteta za družbene vede FE = Fakulteta za elektrotehniko FRI = Fakulteta za računalništvo in informatiko FMF = Fakulteta za matematiko in fiziko FF = Filozofska fakulteta OHK = Osrednja humanistična knjižnica MF = Medicinska fakulteta NTF = Naravoslovno tehniška fakulteta PF = Pravna fakulteta UL = Univerza v Ljubljani UMB = Univerza v Mariboru 57 priloge NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DRŽAVNA MATIČNA SLUŽBA ZA KNJIŽNIČARSTVO POROČILO O DELU VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE Poročevalsko leto: 2002 1 Uradno ime knjižnice Ime matične ustanove (za nesamostojne knjižnice): Ime knjižnice: Skrajšano ime (akronim) knjižnice:_ Telefon knjižnice:_Faks knjižnice:_ Naslov elektronske pošte knjižnice:_ Spletna stran knjižnice (WWW):_ (če so se ti podatki v letu 2003 spremenili, jih priložite na posebnem listu) 2 Odprtost knjižnice za uporabnike čitalnica a) ponedeljek - petek: izposoja NUK, DMS 1 3 Knjižnična zbirka (stanje 31.12.2002) a) Knjižno gradivo (inventarne enote): b) Neknjižno gradivo v (inventarne enote): c) Število standardov:_d) Število patentov: SKUPAJ knjižnično gradivo (a+b+c+d):_ e) Elektronski viri, ki so dostopni na daljavo (naslovi); NUK, DMS 2 4 Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij v letu 2002 (v vseh oblikah) Od tega: a) Število tekoče naročenih naslovov samo v tiskani obliki: _ b) Število tekoče naročenih naslovov samo v elektronski obliki: c) Število tekoče naročenih naslovov v elektronski obliki, ki so dostopni na daljavo: 5 Prirast knjižnične zbirke (01.01.2002 do 31.12.2002) a) Prirast knjižnega gradiva (inventarne enote): NUK, DMS 3 b) Prirast neknjižnega gradiva (inventarne enote): c) Prirast standardov:_ d) Prirast patentov: SKUPAJ prirast knjižničnega gradiva (a+b+c+d):_ 6 Odpisano knjižnično gradivo a) Knjižno in neknjižno gradivo (inventarne enote): NUK, DMS 4 b) Elektronski viri, ki so dostopni na daljavo (število naslovov): 7 Uporabniki in obisk a) Število individualnih vpisanih članov: b) Število pravnih oseb, ki so članice knjižnice: c) Obisk: 7.1 Potencialni uporabniki knjižnice d) Število vpisanih kandidatov oz. študentov na vaši visokošolski ustanovi v študijskem letu 2001/2002: e) Število visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalnih delavcev visokošolskega zavoda (31.12.2002):_ NUK, DMS 5 8 Storitve knjižnice 8.1 Vnos bibliografij 8.2 Gradnja podatkovnih zbirk Ali knjižnica gradi svoje podatkovne zbirke: DA NE Število zbirk: Področje:_ 8.3 Izposoja a) Izposoja na dom (fizične enote): NUK, DMS 6 b) Izposoja v knjižnico oz. čitalnico(e) (fizične enote): SKUPAJ izposoja (a + b): __ c) Ali je izposoja avtomatizirana: DA NE 8.4 Medknjižnična izposoja SKUPAJ realizirana medknjižnična izmenjava (a + b): 8.5 Elektronske storitve knjižnice NUK, DMS 7 8.5.1 Elektronsko posredovanje dokumentov 8.6 Usposabljanje uporabnikov Ali knjižnica organizira usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice in elektronskih virov? za študente DA NE za visokošolske učitelje in ostale sodelavce DA NE Ali je usposabljanje vključeno v študijski program visokošolskega zavoda? DA NE Skupno število vseh ur usposabljanja:_ Skupno število ur usposabljanja za uporabo elektronskih virov:_ Skupno število udeležencev usposabljanja:_ 9 Delavci knjižnice na dan 31.12.2002 (v EPZ) M 10 Prostor in oprema Neto uporabna površina knjižnice v m 2 :_ Število čitalniških sedežev, namenjenih uporabnikom:_ Skupno število tekočih metrov polic za knjižnično gradivo NUK, DMS 8 10. 1 Računalniška oprema v knjižnici a) Razpoložljiva računalniška oprema (število kosov): b) Za kakšne namene uporabljate računalniško opremo v knjižnici: (Vpišite število računalnikov, ki so namenjeni za opravila, navedena v tabeli.) 11 Prihodki in odhodki knjižnice (1.1.2002-31.12.2002) a) Prihodki knjižnice skupaj (v 1000 SIT): b) Sredstva, porabljena za nakup vsega knjižničnega gradiva (v 1000 SIT):_ Od tega: Sredstva za nakup elektronskih virov oziroma za zagotavljanje dostopa do njih (navedite višino sredstev v 1000 SIT ali ocenite delež):_ NUK, DMS 9 Novosti in posebnosti (novi prostori, nove dejavnosti in podobno) v letu 2002: Vaša mnenja in predlogi: Vprašalnik izpolnil: Ime in priimek Za pravilnost podatkov odgovarj Ime in priimek (podpis) (žig) (podpis) telefon:_ telefon: e-naslov: _ e-naslov: Datum: NUK, DMS 10 Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic Zakonske osnove Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01, 33. člen) spremlja delovanje knjižnic in zbira statistične podatke o njihovem delu. Enako dolžnost ji nalaga Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica ( UL RS, št.84/98, člen 6). V skladu z Zakonom o državni statistiki (UL RS, št. 45/95, člen 32) deluje kot registrski organ, ki vodi uradno zbirko podatkov o knjižnicah, potrebnih za knjižnično dejavnost. Zaradi racionalnega izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj je dolžna posredovati te podatke Statističnemu uradu Republike Slovenije. Na osnovi Nacionalnega programa statističnih raziskovanj (UL RS, št. 111/2002), zbira podatke o šolskih knjižnicah Statistični urad Republike Slovenije, vse druge knjižnice pa morajo poročati Narodni in univerzitetni knjižnici. Vsebina vprašalnika Namen tega vprašalnika je zbiranje najosnovnejših statističnih podatkov o slovenskih knjižnicah. Vprašalnik temelji na definicijah in klasifikacijah Priporočil Generalne konference UNESCO o standardizaciji knjižnične statistike in mednarodnem standardu za knjižnično statistiko ISO 2789. Definicije in navodila o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja, je treba pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno prebrati. Frekvenca zbiranja podatkov V skladu z Nacionalnim programom statističnih raziskovanj je treba podatke o delu knjižnic zbirati vsaka tri leta. Ker pa mora NUK redno spremljati njihovo delovanje, izpolnjujejo knjižnice vprašalnike vsako leto, z izjemo šolskih knjižnic, katerih podatke zbira Statistični urad Republike Slovenije vsaka tri leta. Poročevalsko obdobje Poročevalsko obdobje tega vprašalnika je koledarsko leto 2002, to je obdobje od 1.1.2002 do 31.12.2002. Dostop do zbranih podatkov Posredovani podatki bodo objavljeni v publikacijah Narodne in univerzitetne knjižnice ter v Statističnem letopisu Republike Slovenije. Preko Interneta so statistični podatki dostopni na domačih straneh Narodne in univerzitetne knjižnice thttp:// www.nuk.uni-lj .si ) in Statističnega urada Republike Slovenije ( http://www.sigov.si/zrs/) . Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. NUK, DMS 1 DEFINICIJE Knjižnica Knjižnica je vsaka organizirana zbirka monografskih in serijskih publikacij ter drugega knjižničnega gradiva, kjer zaposleni uporabnikom omogočajo uporabo gradiva ter jim pri tem pomagajo. Knjižnica zadovoljuje informacijske, raziskovalne, izobraževalne in sprostitvene potrebe uporabnikov. Ločimo naslednje vrste knjižnic: nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne. Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: - zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; - deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, pa ne opravljajo teh funkcij, ne uvrščamo v to kategorijo. Visokošolska knjižnica je namenjena študentom in učnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delimo na univerzitetne knjižnice in knjižnice fakultet, akademij, inštitutov ter knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni deli univerz. Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje. Splošna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Upravna enota je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Izposojevališče je knjižnica ali del knjižnice, ki na določeni lokaciji služi uporabnikom, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. NUK, DMS 2 Knjižnična zbirka, prirast in odpis Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga). Vse gradivo, ki ga knjižnica zagotavlja svojim uporabnikom. To je vse gradivo, ki ga ima knjižnica v lasti in elektronski viri, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Pravico dostopa si lahko zagotovi knjižnica sama ali konzorcij knjižnic ali /in pa jo financira zunanji vir. Pridobivanje zbirke pomeni načrten izbor dokumentov in zagotavljanje dostopa do dokumentov in njihovo vključevanje v OPAC ali v druge podatkovne zbirke knjižnice. Medknjižnična izposoja in posredovanje dokumentov nista vključena. Povezave do virov, ki so dostopni s pomočjo medmrežja in do katerih si knjižnica ni zagotovila pravice dostopa z licenčno ali kakšno drugo pogodbo, niso vključene. Knjižnična zbirka (stanje) Število enot knjižničnega gradiva oziroma dokumentov določene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih knjižnica hrani in tistih, ki so dostopni na daljavo in za katere sije knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo stanje ob koncu poročevalskega obdobja. Prirast je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo prirast v poročevalskem obdobju. Odpis je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki so bile v določenem obdobju izločene iz knjižničnega fonda. Odpis mora biti evidentiran po predpisanih pravilih. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo odpis v poročevalskem obdobju. Odpisano gradivo Knjižnično gradivo ali dokument, kije trajno odstranjeno in izbrisano iz knjižnične zbirke v določenem poročevalskem obdobju. Elektronske vire, ki so dostopni na daljavo odpišemo tako, da jih izbrišemo iz knjižničnih evidenc in prekinemo licenčno pogodbo. Obvezni izvod je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. Inventarna enota je enota, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. To je: - pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo torej vsak zvezek posebej); - pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; - pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot NUK, DMS 3 inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so dei kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Elektronske publikacije na fizičnem nosilcu zapisa inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo. Elektronskih publikacij, za katere knjižnica plačuje naročnino in do katerih ima dostop na daljavo, ne inventariziramo. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje številokosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah. Fizična enota gradiva (kos) je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg. Fizični nosilec Fizični medij, na katerem so lahko shranjeni podatki, zvok, slike, programi in tako dalje. Pri nekaterih vrstah gradiv je fizični nosilec sestavljen iz pomnilniškega medija (na primer trak, film), zaprtega v plastičnem, kovinskem ali drugačnem ohišju (na primer kaseta), ki je sestavni del enote. Naslov je publikacija, ki predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to ali izide v enem ali več kosih, na enem ali več različnih nosilcih zapisov. Dokument Zapisana informacija ali predmet, ki ga lahko obravnavamo kot enoto v dokumentacijskem procesu, ne glede na njegovo fizično obliko in značilnosti. Digitalni dokument Posamezen dokument, ki gaje digitalizirala knjižnica ali pa gaje pridobila v digitalni obliki. Digitalni dokumenti vključujejo: knjige (monografije, poročila), kartografske in glasbene dokumente, separate člankov in tako dalje. Serijskih publikacij, patentov in avdiovizualnega gradiva ne štejemo med digitalne dokumente. Knjižno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacije v obliki zvezka, ki ima 49 strani in več. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Ta definicija ne vključuje publikacij v več delih s predvidenim zaključkom izhajanja po določenem času. Za namen tega vprašalnika serijske publikacije delimo glede na obliko na elektronske serijske publikacije in tiste, ki niso v elektronski obliki (so v tiskani obliki ali mikroobliki). Za potrebe tega vprašalnika knjižne zbirke ne evidentiramo kot serijske publikacije. NUK, DMS 4 Časnik je serijska publikacija, ki izhaja v določenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša poročila o tekočih dogodkih in splošnih temah. Definicija vključuje tudi elektronske časnike. Časopisje serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih in prinaša znanstvene, strokovne in poljudne članke različnih avtorjev. Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko in slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronski viri, drobni tisk in drugo. Kartografsko gradivo so dve ali tridimenzionalne karte, atlasi, globusi, načrti, topografski modeli, karte za slepe, zračne reprodukcije oziroma posnetki in podobno. Sem ne prištevamo kartografskega gradiva v mikro, avdiovizualni ali elektronski obliki. Slikovno gradivo je gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki ali v elektronski obliki. Rokopisno gradivo je vsak dokument, napisan ročno ali natipkan. Glasbeni tiski (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi. Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na drugih mikrofilmskih medijih. Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo, ki zahteva posebno opremo za reprodukcijo. To so plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, cederomi, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno. Avdio gradivo je zvočni posnetek na kakršnemkoli nosilcu zapisa. To so gramofonske plošče, CD-plošče, cederomi, zvočne kasete, magnetofonski trakovi, zvočne knjige in podobno. Video gradivo je projicimo gradivo (diafilmi, laserske plošče, diapozitivi, prosojnice...) ter videoposnetki in film (videokasete, filmski trakovi...). Elektronska publikacija je publikacija, ki jo lahko uporabljamo le s pomočjo računalnika. Ločimo elektronske publikacije dostopne na daljavo (podatkovne baze, domače strani...) in tiste, ki jih imamo na fizičnem nosilcu (cederom, disketa...). Elektronske publikacije so lahko monografske ali serijske. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. NUK, DMS 5 Elektronski vir Vsak dokument v elektronski obliki, za uporabo katerega potrebujemo računalniško opremo. Elektronski viri vključujejo digitalne dokumente, elektronske serijske publikacije, podatkovne zbirke, elektronske patente in elektronsko avdiovizualno gradivo. Elektronskih virov, ki so brezplačno dosegljivi na medmrežju, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. Podatkovna zbirka Zbirka podatkov ali zapisov, shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje po teh podatkih in njihovo upravljanje. Podatkovne zbirke se delijo na tri vrste: podatkovne zbirke z besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter na druge podatkovne zbirke. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko na cederomu, disketi ali drugače neposredno dostopna, lahko pa je dostopna s pomočjo klicnih linij ali medmrežja. Podatkovna zbirka z izvlečki in kazali Zbirka bibliografskih podatkov, ki tekoče analizira in predstavlja naslove periodičnih in /ali drugih publikacij, navadno s področja določene stroke ali vede oziroma z določenega geografskega področja. Podatkovne zbirke z besedili niso vključene. Podatkovna zbirka z besedili Zbirka izvornih besedil (monografij, poročil, člankov in tako dalje), glasbenih tiskov (notno gradivo), kartografskih ali slikovnih dokumentov. Podatkovne zbirke s celotnimi besedili ne vključujejo patentov in elektronskih serijskih publikacij. Podatkovna zbirka, ki poleg celotnih besedil vsebuje tudi druge vrste podatkov, se šteje kot podatkovna zbirka z besedili. Druga podatkovna zbirka Podatkovna zbirka, ki vsebuje opisne ali numerične podatke; navadno ne uporabljamo celotne podatkovne zbirke ampak le tiste dele zbirke, ki jih potrebujemo za posredovanje določenih informacij. To so na primer imeniki, enciklopedije, slovarji, statistične tabele in podobno. Cederom Medij za hranjenje informacij in poizvedovanje po njih s pomočjo računalnika, zasnovan na laserski tehnologiji, ki vsebuje podatke v tekstovni in/ali multimedijski obliki. Cederomi hranijo podatkovne zbirke, digitalne dokumente, elektronske serijske publikacije, avdiovizualne dokumente ali elektronske patente. Elektronska serijska publikacija Serijska publikacija, ki je izdana samo v elektronski obliki ali pa hkrati v elektronski in še kakšni drugi obliki. Za namen tega vprašalnika e lektronske serijske publikacije vključujejo serijske publikacije, ki so dostopne lokalno in na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Ponavadi obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. Patent je dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom pravico izkoriščati izum. NUK, DMS 6 Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. Oprema in prostor Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen delu uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno. Za čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje). Omrežje Več računalnikov, ki so med seboj povezani, navadno s pomočjo računalniškega strežnika in ki omogočajo dostop do informacijskih virov in storitev več uporabnikom hkrati. Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Uporabniki in uporaba knjižnice Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja gradiva in storitve knjižnice. Uporabniki knjižnice so torej vsi, ki izkoriščajo usluge knjižnice: iščejo informacije po katalogih, priročnikih, bibliografijah, kopirajo gradivo, oziroma uporabljajo knjižnico na daljavo. Potencialni uporabniki knjižnice so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Glede na vrste knjižnic so to: nacionalna knjižnica: število prebivalstva države na začetku poročevalskega obdobja; visokošolska knjižnica: skupno število študentov in učnega osebja visokošolske ustanove v okviru katere knjižnica deluje; NUK, DMS 7 specialna knjižnica: skupno število zaposlenih v matični ustanovi oziroma v ustanovah, ki uporabljajo storitve knjižnice; splošna knjižnica: skupno število prebivalcev območja, ki mu knjižnica služi; šolska knjižnica: skupno število učencev in profesorjev šole, v okviru katere knjižnica deluje. Član knjižnice je uporabnik (oseba ali ustanova), ki se včlani v knjižnico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljal knjižnično gradivo in storitve knjižnice. Kot člane štejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu (poročevalskem obdobju) ali so se njenih storitev posluževali na daljavo. Za obisk v knjižnici štejemo vsakega uporabnika, kije obiskal knjižnico, posamezen oddelek ali delovno mesto, da bi si izposodil, vrnil, poiskal ali rezerviral gradivo, podaljšal izposojo ali dobil informacije. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca tolikokrat, kolikorkrat je obiskal knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Če je vse postopke opravil na enem mestu naenkrat, je to en obisk. Obiskovalce prireditev, ki jih je organizirala knjižnica, prikazujemo ločeno. Dostop Možnost dosega in uporabe knjižnice, njenih storitev ali opreme. Pravica dostopa Pravica dostopa ali uporabe storitve ali opreme. Pri elektronskih virih to pomeni, da knjižnica uporabnikom zagotavlja dostop do njih s sklenitvijo licenčne ali kakšne druge pogodbe. Medmrežje (Internet) Obsežno omrežje, sestavljeno iz velikega števila med seboj povezanih manjših omrežij, ki uporabljajo Internet Protokol (EP) in druge podobne protokole. Storitve medmrežja obsegajo prenos datotek, elektronsko pošto, logični vstop v oddaljene sisteme, novice in drugo. Spletna stran knjižnice Predstavitev knjižnice oziroma njenih storitev na medmrežju, ki lahko vsebuje tudi zbirko digitalnih dokumentov. Lokalni dostop Način doseganja elektronskega vira z uporabo fizičnega nosilca, na primer diska, diskete, kasete, ki ga mora uporabnik vstaviti v periferno napravo računalnika, navadno osebnega. Dostop na daljavo Način uporabe elektronskega vira, pri katerem ni fizičnega nosilca. Viri so shranjeni v obsežnih pomnilniških napravah, ki jih vzdržujejo strojno ali s pomočjo računalniških operaterjev. Sem štejemo tudi trde diske osebnih računalnikov. Uporaba knjižnice na daljavo pomeni uporabo zbirk in knjižnice v primeru, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (uporaba službe za dostavo gradiva, dostop do knjižničnih katalogov ali dragih podatkovnih zbirk, ki jih izdeluje knjižnica, uporaba knjižničnih storitev preko terminalskih mest izven knjižnice, preko telefona, telefaksa ali naročanja storitev). Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo le uporabo službe za dostavo gradiva ter naročanje storitev po telefonu in telefaksu. NUK, DMS Elektronska storitev Storitev, ki jo knjižnica nudi na lokalnih strežnikih oziroma je dostopna s pomočjo računalniških omrežij. Za namen tega vprašalnika elektronska storitev zajema dostop do računalniških katalogov, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo OPAC-a, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo telefonskega odzivnika, dostop do spletnih strani knjižnice, do elektronskih virov, referenčne informacije, elektronsko posredovanje dokumentov in omogočanje dostopa do medmrežja v knjižnici. Elektronsko posredovanje dokumentov Elektronski prenos dokumenta ali dela dokumenta, ki ga knjižnica iz lastne zbirke posreduje uporabniku, prenos lahko poteka neposredno uporabniku, brez posredovanja druge knjižnice. Pri tem ne upoštevamo dokumentov, ki jih pošljemo po telefaksu. Posredovanje dokumentov iz zunanjih virov Dokument ali del dokumenta v tiskani ali elektronski obliki, dobavljen izven knjižnične zbirke in ki ga posredujejo dobavitelji, ki niso knjižnice (ne prek medknjižnične izposoje), pri čemer je knjižnica sodelovala pri transakciji in/ali plačilu. Pri tem ni pomembno, če je potrebno plačati vsako transakcijo posebej ali pa se določeno število transakcij plača vnaprej. Izposoja Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva uporabnikom na dom ali v uporabo v knjižnici. Medknjižnično izposojo beležimo posebej. Enota štetja je fizična enota gradiva. Izposoja vključuje podaljšave, ki jih je treba šteti ločeno. Izposoja vključuje tudi kopije dokumentov (tudi tiste, ki so posredovani prek telefaksa) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjižnice natisne za uporabnika. Izposoja vključuje tudi izposojo dokumentov na daljavo v fizični obliki (na primer izposoja uporabniku na dom, po pošti). Medknjižnična izposoja je izposoja in posoja knjižničnega gradiva v fizični obliki oziroma kopij tega gradiva med knjižnicami, ki niso pod isto upravo. Posebej evidentiramo medknjižnično izposojo znotraj države in mednarodno medknjižnično izposojo. Prenos dokumenta v elektronski obliki se šteje kot elektronsko posredovanje dokumenta. Odprtost knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Zbiramo podatke o številu dni oziroma ur odprtosti na teden. Če se število ur odprtosti med letom spreminja, je treba navesti podatke za najbolj tipično obdobje. Če ima knjižnica ločene enote, moramo ločeno navesti podatke za odprtost glavne knjižnice in ločeno za enote. Prireditve so različne oblike motivacijskih, propagandnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, ki jih organizira knjižnica. Štejemo vsako prireditev, torej tudi njihove ponovitve. Zbirka v prostem pristopu zajema tisto knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza...), kije neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. NUK, DMS 9 Knjižnični delavci Zaposleni delavci so vsi, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko študentskega servisa ali prostovoljci. Honorarni delavci so vsi tisti delavci, ki delajo v knjižnici preko študentskega servisa, po pogodbi o delu, v okviru javnih del ali kot prostovoljci. Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) nam kaže število polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = !)■ Strokovni knjižničarski delavci so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen knjižničarski strokovni izpit (izučeni knjižničarji) ali formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved (diplomirani knjižničarji). Izučeni knjižničarji so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen strokovni knjižničarski izpit ali pridobljene višje strokovne knjižničarske nazive in ustrezno stopnjo izobrazbe, ki pa ni iz področja bibliotekarstva in informacijskih ved. Diplomirani knjižničarji so vsi strokovni delavci knjižnice, ki imajo formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved. Informacijski specialist je strokovnjak na nekem področju znanosti, čigar edino opravilo je znanstveno informacijsko delo. Znanstveno informacijsko delo je oskrbovanje znanstvenikov in drugih uporabnikov z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo, in sicer z zbiranjem, analitično-sintetično in logično obdelavo, hranjenjem, iskanjem in diseminacijo znanstvenih informacij. Drugi knjižnični delavci so, ne glede na stopnjo izobrazbe, vsi v knjižnici zaposleni delavci, ki so potrebni za uspešno delo knjižnice. Sem spadajo delavci v upravi, administraciji, finančnem sektorju, delavci, ki opravljajo računalniške storitve, manipulanti in podobno. Sem štejemo tudi vse delavce, ki brez ustrezne strokovne izobrazbe opravljajo knjižničarska dela. Finančno poslovanje Lastni prihodki so tisti prihodki knjižnice, ki jih je knjižnica pridobila sama v skladu s poslovnikom (članarina, zamudnina, izposojevalnina, odškodnina in podobno...) ali na drug način (na primer sponzorstvo). NUK, DMS 10 Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika 1. Vprašalnik vrnite v predpisanem roku: do 31. marca 2003. 2. Opremljen mora biti z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. 3. Izpolnjen mora biti čitljivo in z neizbrisnim pisalom. 4. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. 5. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: - z besedo, obkroženim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če nimate na primer glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), - če je podatek vaša ocena, ga opremite z zvezdico (*), če podatek zahteva pojasnilo, ga označite z dvema zvezdicama (**), v opombah na koncu strani (vprašalnika) pa napišite pojasnilo. 6. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 7. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno...), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 8. Prosimo, da priložite tudi poslovnik in cenik, ki sta bila na voljo uporabnikom knjižnice v poročevalskem letu. 9. Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov in seštevkov in primerjajte ujemanje podatkov v različnih rubrikah. 10. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. NUK, DMS 11 NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE POSAMEZNIK VPRAŠANJ Visokošolske knjižnice 2002 2. vprašanje: Navedite ločeno odprtost čitalnice in izposoje. 3. a vprašanje: Če ne vodite natančne evidence pri vprašanju knjižnične zbirke, izpolnite vsaj rubriko SKUPAJ. Enota štetja je inventarna enota. 3. b vprašanje: Neknjižno gradivo skupaj pomeni seštevek obeh razpredelnic. Kjer enot ne inventarizirate, napišite število fizičnih enot (na primer drobni tisk). V rubriki »elektronski viri« upoštevajte definicijo v priloženem gradivu in navedite tiste elektronske vire, ki so dosegljivi lokalno, na fizičnih nosilcih. Enota štetja je inventarna enota. 3. e vprašanje: Pri elektronskih virih, ki so dostopni na daljavo, upoštevajte število naslovov. 4. vprašanje: Navedite samo število dejansko naročenih tekočih naslovov publikacij; ne vključujte knjižnih zbirk, ki spadajo k monografijam. 5. vprašanje: Tudi pri štetju prirasta knjižničnega gradiva upoštevajte inventarne enote. 5. b vprašanje: Prirast neknjižnega gradiva skupaj pomeni seštevek obeh razpredelnic. Kjer enot ne inventarizirate, napišite število fizičnih enot (na primer drobni tisk). V rubriki »elektronski viri« upoštevajte definicijo v priloženem gradivu in navedite tiste elektronske vire, ki so dosegljivi lokalno, na fizičnih nosilcih. Enota štetja je inventarna enota. 6. vprašanje: Pri odpisu elektronskih virov, ki s o dostopni na daljavo, upoštevajte število naslovov. Upoštevajte definicijo »odpisano gradivo«. 8.1 vprašanje: Pri vnosu bibliografij upoštevajte število vnešenih zapisov. 8.3 vprašanje: Pri štetju izposoje upoštevajte fizične enote (glej definicije). 8. 4 a vprašanje: Pri prejetem gradivu upoštevajte realizirano izposojo. 8. 4 b vprašanje: Pri posojenem gradivu upoštevajte realizirano posojo. (Pri obeh rubrikah (a in b) je osnova štetja fizična enota). 8. 5 vprašanje: Upoštevajte število obiskov spletne strani knjižnice v letu 2002. Če ne štejete obiskov letno, napišite skupno število dostopov ter obdobje, na katerega se to število nanaša (na primer 36000 dostopov v treh letih). 9. vprašanje: Pri številu delavcev upoštevajte število polno zaposlenih delavcev (glej definicijo ekvivalent polne zaposlitve (EPZ). 12. vprašanje: Navedite prihodke knjižnice ter višino sredstev, porabljenih za nakup gradiva v 1000 SIT. Po možnosti navedite višino sredstev, porabljenih za nakup elektronskih virov oziroma za zagotavljanje dostopa do njih ali ocenite, kolikšen delež vseh sredstev za nakup gradiva ste porabili zanje (vključno s sredstvi, porabljenimi za konzorcijske nakupe). Napišite tudi, ali navajate podatke za vse elektronske vire ali na primer samo za podatkovne zbirke, serijske publikacije in tako dalje. NUK, DMS NUK. Državna matična služba za knjižničarstvo SLOVENSKE VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE v letu 2002 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Turjaška 1 1000 Ljubljana CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA UNIVERZE V LJUBLJANI Trg republike 3 1000 Ljubljana UNIVERZA V LJUBLJANI AKADEMIJA ZA GLASBO Knjižnica Stari trg 34 1000 Ljubljana AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO Knjižnica Nazorjeva 3 1000 Ljubljana AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST Knjižnica Erjavčeva 23 1000 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Centralna biotehniška knjižnica in SIC za biotehniko Jamnikarjeva 101 1111 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Knjižnica Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE IN GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost Večna pot 2 1000 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO INDOK služba in knjižnica Rožna dolina cesta VII1/34 1111 Ljubljana NUK. Državna matična služba za knjižničarstvo BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO INDOK in knjižnica za živinorejo Groblje 3 1230 Domžale BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ŽIVILSTVO Knjižnica in INDOK Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI Centralna ekonomska knjižnica Kardeljeva ploščad 17 1001 Ljubljana FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Knjižnica Zoisova 12 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja Kardeljeva ploščad 5 1109 Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Knjižnica Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za računalništvo in informatiko Tržaška 25 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA FARMACUO Knjižnica Aškerčeva 7 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO Knjižnica Jamova 2 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Knjižnica Aškerčeva 5 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO - ODDELEK ZA FIZIKO Astronomska knjižnica Pot na Golovec 25 1000 Ljubljana 2 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO Fizikalna knjižnica Jadranska 19 1111 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO Knjižnica Katedre za meteorologijo Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO Matematična knjižnica Jadranska 19 1111 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO Knjižnica za mehaniko Lepi pot 11 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET Knjižnica Pot pomorščakov 4 6320 Portorož FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Knjižnica/INDOK služba Aškerčeva 6 1101 Ljubljana FAKULTETA ZA ŠPORT Knjižnica Gortanova 22 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA - OSREDNJA HUMANISTIČNA KNJIŽNICA Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za arheologijo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana 3 NUK. Državna matična služba za knjižničarstvo FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za azijske in afriške študije Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo-Knjižnica Zavetiška 5 1111 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za filozofijo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Oddelek za germanstiko z nederlandistiko in skandinavistiko Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za klasično filologijo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za muzikologijo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za pedagogiko in andragogiko Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana 4 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za prevajalstvo - Knjižnica Borštnikov trg 3 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje-Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za psihologijo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za romanske jezike in književnosti Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za sociologijo Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za umetnostno zgodovino - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana 5 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo MEDICINSKA FAKULTETA Centralna medicinska knjižnica V razov trg 2 1000 Ljubljana N ARA VOS LOVNOTEHN IŠKA F AKU LTETA ODDELEK ZA GEOLOGIJO Knjižnica Oddelka za geologijo Aškerčeva 12 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA Knjižnica Oddelka za geotehnologijo in Oddelka za materiale in metalurgijo Aškerčeva 12 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA - ODDELEK ZA KEMIJSKO IZOBRAŽEVANJE IN INFORMATIKO SIC za kemijo in knjižnica Vegova 4 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA TEKSTILSTVO Knjižnica Oddelka za tekstilstvo Snežniška 5 1000 Ljubljana PEDAGOŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI Knjižnica Kardeljeva ploščad 16 1000 Ljubljana PRAVNA FAKULTETA Knjižnica Pravne fakultete Poljanski nasip 2 1000 Ljubljana TEOLOŠKA FAKULTETA Knjižnica Poljanska 4, p.p. 2007 1001 Ljubljana TEOLOŠKA FAKULTETA LJUBLJANA Enota Maribor Teološka knjižnica Maribor Slomškov trg 20 2000 Maribor 6 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo VETERINARSKA FAKULTETA Center za informatiko in knjižnica Cesta v mestni log 47 1000 Ljubljana VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO Knjižnica Topniška 33 1000 Ljubljana VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO Knjižnica Poljanska cesta 26a 1104 Ljubljana VISOKA UPRAVNA ŠOLA Knjižnica Gosarjeva 5 1000 Ljubljana VISOKA POLICIJSKO-VARNOSTNA ŠOLA Knjižnica Kotnikova 8 1000 Ljubljana UNIVERZA V MARIBORU UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR Gospejna 10 2000 Maribor EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR Knjižnica Razlagova 14 2000 Maribor FAKULTETA ZA KMETIJSTVO Knjižnica Vrbanska 30 2000 Maribor FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ Knjižnica FOV Kidričeva 55A 4000 Kranj KNJIŽNICA TEHNIŠKIH FAKULTET Smetanova 17 2000 Maribor 7 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR Knjižnica Koroška c. 160 2000 Maribor PRAVNA FAKULTETA MARIBOR Knjižnica Mladinska 9 2000 Maribor VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA Knjižnica Žitna ulica 15 2000 Maribor SAMOSTOJNI VISOKOŠOLSKI ZAVODI FAKULTETA ZA PODIPLOMSKI HUMANISTIČNI ŠTUDIJ Knjižnica ISH Breg 12 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Knjižnica Glagoljaška 8 6000 Koper POLITEHNIKA NOVA GORICA Knjižnica Vipavska 13 5001 Nova Gorica TURISTICA - VISOKA ŠOLA ZA TURIZEM Knjižnica Obala 29, p.p. 121 6320 Portorož VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT Knjižnica Cankarjeva 5 6000 Koper VISOKA ŠOLA ZA PODJETNIŠTVO Knjižnica Kidričevo nabrežje 2 6330 Piran 8