Leto LXIX Stev. 10 a
V LJubljani, v torek, 14. januarja 1041
toitnha ptalana > gotovini
Cena 2 din
Od 1. nov. dalj«
naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za inozemstvo 120 din.
UredniStvo: Kopitarjeva ul. 6/IT1. Tel. 40-01 do 40-05
SLOVENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka In dneva po prazniku.
Cek. račj LJubljana fit. 10.650 za naročnino in Stev. 10.840
za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.
Mesec dni po voditeljev! smrti
Danes je poteklo mesec dni, odkar je strašna novica o nenadni smrti našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca vso državo, in posebej Slovenijo, zavila v globoko žalost. Mnogi spočetka sploh niso mogli verjeti, da nas je zadela tolikšna nesreča. V tem usodnem trenutku se je kar nehote vsiljevala primera z usodo njegovega velikega sobo-ritelja in prijatelja dr. Janeza Evang. Kreka. Oba sta bila voditelja svojega ljudstva, oba kakor Mojzes, ki sta pripravljala svojemu ljudstvu lepšo bodočnost in ga vodila v svobodo. Krek je slutil narodtno osvobojonje, toda šele Korošcu je bilo dano, da je Slovence popeljal v Jugoslavijo. Toda ne vseh! In v času, ko se spet odločuje zgodovina narodov za dolge dobe in ki je tudi za naš slovenski narod doba največjega pomena, ki nam, kakor verujemo, napoveduje svit nove zarje, se je poslovil naš veliki voditelj. Ali je mislil, da bomo poslej sami mogli najti pravo pot? Vsekakor je odšel potolažen, ker je zaupal v božjo pravičnost in v Marijino dobroto, kateri je na Brezjah tolikokrat izročal usodo 9vojega naroda. Mar ni Marija kronana kraljica Slovencev?
Nam Slovencem je v tistih težkih dneh bilo v resnično uteho, ko smo hip za hipom doživljali, da v narodni žalosti nismo osamljeni, ampak: vsa država in celo mednarodni svet čuti veličino izgube, ki nas je zadela. V Belgradu se je od našega mrtvega voditelja poslovil sam knez namestnik Pavle in ob tej priliki povedal, da osebno v pokojnem dr. A. Korošcu izgubi prijatelja in najboljšega svetovalca. Poslovila se je od njega celokupna vlada, vodilni politiki vseh taborov, brezštevilni prijatelju in znanci. A kar je za velikega pokojnika najbolj značilno in najbolj razodeva njegovo veličino in plemenitost: ob rak vi, za pogrebom in v špalirju so bili nad vse številno zastopani 9iromaki, ki jim je pokojnik bil dobrotnik in oče. To je bil ne-strohljiv zaklad, ki ga je nesel s seboj pred večnega sodnika. Prepričani smo, da mu je srčna zahvala in jok neštetih sirot pri Bogu izprosil milostno sodbo.
Slovenija in zlasti prestolna Ljubljana je našemu pokojnemu voditelju neštetokrat pripravila pravi kraljevski sprejem. Tako se je zgodilo tudi ob zadnjem srečanju z mrtvim voditeljem. Ne bomo zopet popisovali navala množice na bansko palačo, kjer je med cvetjem in venci počivalo njegovo truplo; veličastnega, a obenem ganljivega nočnega sprevoda mimo univerze v stolnico in pretresljivo žalostnega sprevoda na Navje drugi dan. Slovenci so svojemu ljubljenemu pokojnemu voditelju priredili pogreb, kakor dosedaj še nobenemu sinu slovenske matere. V strašnem mrazu so ljudje vztrajali dolge ure; neumorna je bila vsa slovenska mladina v plemenitem tekmovanju in žrtvah, ki naj izpričajo ljubezen in zahvalo mrtvemu voditelju.
Primerno se nam zdi tudi omeniti zadržanje tiska ob priliki Koroščeve smrti. Celotni tisk v državi — če izvzamemo komaj opaženo eno ali dve frankovski zbadljivki, a ta stran itak zanika vsako pozitivno politično delo — se je držal na višini in obširno ter stvarno ocenjeval življenje in delo pokojnega slovenskega voditelja. Zadržanje jugoslovanskega tiska je bilo patriotično in je zunanjemu svetu dokazalo jugoslovansko politično strnjenost, povezanost in dozorelost. Slovenski tisk pa se je za naše siceršnje politične razmere obnašal naravnost vzvišeno in bratom Srbom in Hrvatom ugodno spričal našo narodno dozorelost in splošno narodovo zavest izgube, ki nas je zadela s smrtjo pokojnika. Edini list, ki je šel mimo vsega tega in ki je s svojim člankom izkazil podobo pokojnika, kakor živi v srcu slovenskega naroda, je bila »Slovenija«. Pokojnemu Korošcu pisanje »Slovenije« seveda ne bo nič škodilo in tudi ne njegovemu svetlemu spominu. Škodila bo kvečjemu sebi, ker 90 tudi dobro misleči, ki so ta list z naročnino podpirali, spoznali, kakšnega duha je krožek ljudi, ki ga piše in izdaja. Pokojni voditelj je večkrat javno ugotovil, da je mržnja slabo vodilo v politiki...
Sedaj, ko počiva naš mrtvi voditelj v božjem miru na Navju, postaja njegov grob pravo narodno svetišče, kamor romajo nešteti prijatelji pokojnika. Tu 9e bomo zbirali ob vseh pomembnih prilikah in v vseh velikih dneh, veselih in žalostnih naše zgodovine. Njegova smrt je pokazala hvalevredno strnjenost in povezanost vseh zavednih sinov našega naroda. Skoraj je ni organizacije ali društva, ki se ne bi na ta ali na drug način slovesno spomnila pokojnega narodnega voditelja; ni ga pomembnejšega slovenskega kulturnega, gospodarskega ali političnega zastopstva, ki ne bi na primeren način dalo priznanja spominu na neutrudljivega boritelja za slovenske narodne, kulturne in gospodarske pravice. Zlasti je značilno, da nešteta zastopstva hočejo ravno z dobrimi deli in s pomočjo siromašnim slojem počastiti spomin pokojnega voditelja. Brez dvoma je njih ravnanje najbolj v skladu z željami in nameni, ki jih je gojil pokojnik vse življenje.
Je to nevidni in najlepši spomenik, ki ga Slovenci postavljamo svojemu pokojnemu voditelju. Bo pa prav in primemo, da tudi zunanje izkažemo svoje priznanje svojemu na-
Na vseh bojiščih se razvija čedalje večja bojeviiost
Italijanski vrhovni poveljnik v Albaniji odstopil - Angleške čete so že 150 hm zahodno od Tobruka - Hudi nemški napadi na Anglijo - Večje angleško letalsko delovanje
V Albaniji
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 13. jan. 220. uradno poročilo glavnega stana italijanske vojske se glasi:
Grško bojišče: Normalno udejstvovanje patra! in artilerije. Naša letala so streljala s strojnicami in metala bombe na čete, ki so bile na pohodu in na skupine tovornih avtomobilov.
General Soddu odstopil
Novi poveljnika. general Cavallero
Rim, 13. jan. t. Associated Press. Danes je bilo objavljeno službeno obvestilo agencije Štefani, da je pred dvem mesecema imenovani vrhovni poveljnik italijanskih sil v Albaniji general Soddu prosil, da ga zaradi slabega zdravstvenega stanja razrešijo njegovih dolžnosti. Mussolini je razloge generala Sodduja vzel na znanje in generalu ugodil. Istega dne je bil za novega vrhovnega poveljnika italijanskih sil na albanskem bojišču imenovan' sam šel italijanskega generalnega štaba general Cavallero, ki bo že te dni odpotoval v Albanijo in prevzel vodstvo operacij.
Rim, 13. jan. b. Novi poveljnik italijanskih čet v Albaniji, general Ugo Cavallero, je prevzel novo dolžnost in že opravil inšpekcijo čet nekaterih odsekov fronte. Bivši poveljnik italijanske vojske v Albaniji, general Soddu, se je vrnil v Italijo.
Napad na Malto
La Valette, 13. jan. AA. Reuter: Uradno poročilo angleškega poveljstva na Malti pravi: Sovražna letala so se včeraj približala Malti. Ko pa so 6e dvignila angleška Iovrka letala ki je začelo delovati protiletalsko topništvo, so se sovražna letala umaknila.
Grška poročila
Atene, 13 jan. t. Atenska agencija: Poročilo št. 78 grškega generalnega štaba se glasi:
Naše čete so bile zelo delavne v izvidniških operacijah. Delovalo je tudi topništvo. Zajeli smo več sovražnikov in vojnega materijala. — Naša letala 60 ponoči trikrat zaporedno napadla pristanišče D r a č in napravila v pristanišču ter v skladiščih petroleja vekko škodo.
Tolmač vlade je na konferenci tiska razlagal, da so grške čete pri napredovanju od Klisure dalje prišle že v bok Tepeleniju, ki se mu približujejo tudi po strugi reke Drinos Angleška in grška letala pridno napadajo italijanske skupine vojakov in motornih vozil, ki se iz Klisure pomikajo dalje proti BeTatu. Letala jih napadajo z bombami in s strojnicami. Na severnem delu bojišča ni bilo večjega merjenja z orožjem.
Ameriška poročila
Newyork. 13. jan. b. Poročevalci ameriških agencij poročajo dane6 dopoldne: Po zavzetju Klisure se boji nadaljujejo v smeri proti Tepeleniju. Italijanska vojska je dobila močne okrepitve v moštvu in materialu in motoriziranih sredstvih po cesti iz Valone ter je tekom včerajšnjega dneva zavzela vas Dorza, ki se nahaja 14 milj 6everno od Te-pelenija. Dorzo so zavzeli Grki dne 18. decembra. Grške čete pa so zavzele postojanke v pravcu vasi Zetnblan, ki se nahaja na severni strmini gore Griba.
Atene, 13. jan. t. Associated Pre66 javlja od svojega poročevalca na Ironti, da traja pritisk Grkov pri Klisuri dalje in da padajo Grkom v roke vsako uro številni ujetniki ter mnogo vojnega materiala, ki ga Italijani zapuščajo v izpraznjenih postojankah.
Z naše meje
Belgrad, 13. jan. m. Grške čete neprestano napadajo italijanske položaje. Stalno obstreljujejo Te-peleni. Z južnega bojišča pa poročajo, da neprestano sneži, zato sta obe strani prenehali z napadi.
■ ( • Vf	fl I« V V
Amsha bojišča
Italijanska poročila
Kirenaika, 13. jan. o. Poročilo italijanskega glavnega stana se glasi: Udejstvovanje artiljerije na bojišču pri Tobruku ter udejstvovanje naših hitrih oddelkov v puščavi okoli Džarabuba. Eno izpostavljeno sovražno oporišče je bilo uoinikevito bombardirano. Sovražnikova letala so bombardirala nekaj krajev v Kirenaiki, žrtev pa ni bilo.
Zahodno Sredozemlje: Eno naših letal, ki ga je pilotiral poročnik Copello in je bil kot opazovti-lec na njem poročnik Olivari, je torpediralo neko veliko sovražnikovo ladjo. Bojna ladja, o kateri je bilo v uradnem poročilu št. 217 rečeno, da je bila zadeta, pripada vrsti »Malaya«. Skupina naših letalcev, ki se ji je posrečil ta podvig, je bila pod poveljstvom majorja-pilota Antona Fabra.
Vzhodna Afrika-: Sovražnikovi oddelki so poskušali izvesti napad na dve naši postojanki na su-danskem bojišču. Napadi so bili odbiti s sovražnikovimi izgubami in so naše čete prešle v protinapad. Naša letala so bombardirala tovorne avtomobile, čete in obrambne naprave v nekaterih krajih v Sudanu. Sovražnik je ponoči od 12. na 13. januar izvedel letalski napad na Turin in povzročil nekaj škode. Bilo je nekaj ranjenih. V Cataniji je prizadejal nekaj škode, ni pa bilo nobene človeške žrtve. V istem mestu je protiletalska obramba zbila na tla eno letalo, ki se je raztreščilo na tleh v okolici mesta. V Benetkah so sestrelili drugo letalo. Zbila ga je na tla artilerija kr. mornarice. Posadka 6 častnikov in podčastnikov je ujeta.
Nemški listi
Berlin, 13. januarja b. >Hamburger Fremden Blatu in »Frankfurter Zeitung« priznavata vojaški uspeh Angležev v Libiji in pravita, da je general Wavell prvi angleški vojak, ki je poskušal ofenzivo. Kolikor koli je ta uspeh neoporečen, vendar ima samo krajevni značaj. »Hamburger Fremden Blatt« pravi dalje, da je sedaj v nevarnosti vsa Cirenajka.
Angleška poročila
Kairo, 13. jan. t. Reuterjev posebni dopisnik pri angleški armadi poroča, da Angleži nadaljujejo s pripravami za končni napad na Tobruk. Vedno več težkega topništva prihaja, medtem ko letala neprestano iz zraka, vojno brodovje pa z morja bombardira trdnjavo.
Toda velik del angleške armade in letalstva operira že 150 km zahodno od Tobruka. Motorizirane čete čistijo vse ozemlje tja do Derne. Drugo za drugim zasedajo italijanska vzletišča za
letala v puščavi, ali pa jih z letalskimi bombami uničujejo, tako da bo angleška vojska lahko takoj nadaljevala z napadom na Demo, kakor hitro bo tisti del, ki je ostal zadaj zaradi obleganja Tobruka, končal svojo nalogo.
Tudi iz notranjosti libijske puščave, 300 km južno od Tobruka, kjer leži oaza (zelenica) Dža-rabub (Giarabub), prihajajo poročila, da se Italijani umikajo hitro proti severu, ker je ta velika zelenica že od treh krajev obkoljena in je verjetno, da bo obroč že te dni sklenjen okrog in okrog. Angleži Džarabuba nočejo bombardirati, ker se nahaja v mestu večje število velikih muslimanskih svetišč, da ne bi ranili verskega čuta mohamedan-skega prebivalstva.
Pred angleško ofenzivo v Abesiniji
London, 13. jan. A. P. Letošnja naloga Južne Afrike obstaja v tem, da doprinese v čiščenju Abe-sinije in Angleške Somalije od sovražnika, tako je izjavil predsednik južne Afrike general Smut3. »Upam, da bo do konca letošnjega leta vsa Afrika od Abesinije pa do obale Sredozemskega morja očiščena sovražnikov. Južna Afrika je lansko leto tiho in intenzivno delala. Postavili smo močno vojsko in odstranili nedostatke v orožju in ostalem materialu. Puščava med Kenijo in Abesinijo odklanja nevarnost, ki je mogla narasti za vojsko generala Wavella na severu.« — Vojaški sotrudnik
»Obserrvera« Yarwis misli, da se bo v najkrajšem času začel napad južnoafriških čet proti Somaliji. Ravno tako je izjavil tudi bivši vojni minister lioare Belisha, ki med drugim pravi: »Južnoalri-ške vojne sile so se začele koncentrirati v vzhodni Afriki.«
Izjava bivšega neguša HaMe Selasie o uporih v Abesiniji
Kartum, 13. jan. t. Bivši abesinski neguš Haile Selasie jo sprejel dopisnika »United Press« Kennetha Andersona v Kartumu, kjer sedaj prebiva. Dopisnik »UP« svoj doživljaj takole opisuje:
»Ponoči odmevajo po hribih, ki obdajajo Kartum, votli udarci bobnov, ki j>ošiljajo dalje v notranjost Abesinije sporočilo, na katerega so Abe-sinci čakali že pet let, namreč, da se njihov bivši cesar vrača, da je že blizu in da doba, ko bo naj)očila svoboda, ni več daleč. — »Lev iz rodu Juda« mi je dovolil jiosebni razgovor, v katerem sem zvedel, da je črnobradi abesinski neguš že prišel v stik z mnogimi abesinskimi poglavarji. Zadnjič sem neguša Ilaile Selasie videl v Hajli, ko je stopal 7, angleškega rtišilca, na katerem jo moral jiobegniti iz svoje domovine. Takrat jo bil potrt od skrbi in žalosti. Danes jc sedel ovit v rdečo svilo na lesenem prestolu sredi svoje palače ki jo obdajajo zelene palme, tik ob mirnih, globokih vodah Modrega Nila. Danes se mu oči svetijo in je ves svež. Kakor da bi bil prerojen. Z glasom, ki se je tresel od notranjega zaupanja, mi je pripovedoval o svojih načrtih. Rekel je, da tisti dan, ko bo prekoračil abesinsko mejo in stopil na čelo abesinske armade, da jo popelje proti sovražniku, ni več daleč. »Takrat bom stri podobo volka ,ki so ga nasprotniki postavili sredi Addis Abebe in bom na njeno mesto jx>stavil nazaj belo marmorno j>odol>o Leva iz rodu Juda, katere izvirnik so prepeljali v Rim.« Selasie je dejal, da je zelo zadovoljen z napredovanjem njegove armade, ki se pripravlja na svojo nalogo. Notranji upori v Abesiniji se močno širijo, za kar se moramo zahvaliti tudi Angliji. To, kar se sedaj dogaja, je jKKlobno pisanju, ki ga nevidna roka piše na list. Dnevi mojih nekdanjih zaveznikov, ki pa so me izdali, se bližajo koncu. Res je, zgradili so krasne ceste, toda vrgli so v suženjstvo tisoče mojih rojakov, ki pa jim le niso mogli zlomiti duha. Z veseljem gledam v bodočnost, ko jih bomo osvobodili vse in ustanovili ustavno vlado. On sam hoče osebno voditi zmagoslavno abesinsko vojsko do Addis Abebe, in sicer na ponosnem, belem konju, kakor .je to storil maršal Badoglio. Na moje vprašanje, če se abe-sinska cesarska krona zares nahaja v Rimu, je Selasie dejal, da je bila tista krona, ki se nahaja v Rimu, vzeta iz neke cerkve, a ni prava krona abesinskih cesarjev. Nato je razložil pomen bobnanja bobnov, ki vsako noč odmevajo po okoliških hribih. Zaenkrat jih je postavil tik ob meji že 42. Mojim jjoglavarjem je dovoljeno zaenkrat le jk> 12 vojnih bobnov. Če bobni zadone devetkrat, je to posebno znamenje, ki ga vsi razumejo, ker jim pove, da se jaz, njihov cesar, nahajam blizu. Dobro vem, da razumejo ta znamenja, kajti na stotine abesinskih vojakov, ki so morali služiti v sovražnikovih vrstah, beži od službe in prihaja k meni ter prisega zvestobo v vrstah osvobodilne abesinske vojske. Pri Oojramu vihra moja zastava. Tja prihajajo in prisegajo pred njo. Selasie je nadalje priznal, da je bil nedavno sam na abesinski meji in se sestal s številnimi glavarji abesinskih rodov, ki so prišli k njemu kljub življenjski nevarnosti, v kateri so se nahajali. Ko so se osebno prepričali, da je njihov cesar zares blizu, so takoj prisegli zvestobo v njegove roke. Selasie je razgovor z ameriškim časnikarjem zaključil z besedami: Upam, da me boste spremljali, ko se bom vrnil v svojo domovino.«
Angleško-nemšho bojišče
Napadi na Anglijo
Hudi napadi na London
Nemška poročila
Berlin, 13. januarja. AA. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojske jjoroča:
Včeraj je nemško letalstvo izvedlo ogled-niške polete nad Veliko Britanijo. V noči od 12. na 13. januar so močne skupine bombnikov napadle v vojaškem oziru važne cilje v Londonu. Ugotovljeno je bilo, da je pri tem napadu izbruhnilo nekaj velikih j>ožarov na mestih južno in severno od izliva reke Temze. Prav tako je nastal velik požar tudi v jugovzhodnem delu mesta, od-
koder ee je dvigal visoko dim. Razen tega so nemški bombniki bombardirali tudi vojaške ciljo ob južni angleški obali.
Položene so bile mine še pred nekatera angleška pristanišča.
V nedeljo okoli poldneva je sovražnik spet poskušal z liianjšimi skupinami letal prileteti nad zasedeno ozemlje. Naša protiletalska artilerija jo pri tej priliki sestrelila dve sovražni letali, dočim so tretje zbili na tla naši lovci. Danes v prvih jutranjih urah so r>osamezna sovražnikova letala vrgla nekaj bomb nad Južno Nemčijo, med drugim so padle bombe tudi na mesto Bayrouth. Sovražnik je včeraj izgubil štiri letala.
Anffleška poročila
rodnemu voditelju. Pričakujemo, da bodo ponosna slovenska mesta in trgi imenovala svoje trge in pomembne ceste po našem nesmrtnem voditelju, kateremu slovenski narod tako ogromno dolguje. Pričakujemo, da se bo med prvimi zganila Ljubljana, ki je mrtvemu voditelju pripravila zadnje počivališče, in ki je srce in glava vseh Slovencev.
V tem času je bilo izvoljeno novo politično vodstvo stranke, katero je pokojni dr. Korošec skoraj četrt stoletja spretno vodil skozi mnoge burje in viharje od zmage do zmage. Vsi čutimo, kako težko breme je novo vodstvo pre-
vzelo na sebe in pred kako velike naloge je postavljeno. Cas ne pozna praznika; treba bo nadaljevati borbo za pravice Slovencev. Toda, ko bomo trpeli in zmagovali, vedno bo v naših mislih spomin na našega velikega voditelja, ki je trpel in žrtvoval vse svoje moči, da bi slovenski narod bil srečen in zadovoljen v trdni in močni Jugoslaviji. To je bil njegov politični cilj in ostane naš politični program.
Danes, ob mesecu po smrti pokojnega dr. Antona Korošca, in vedno, bo osla! med nami spomin nanj živ, hvaležen, nesmrten.
London, 13. januarja, t. (Reuter.) Letalsko ministrstvo poroča:
Sovražno le'alstvo je tudi v noči od nedeljo na ponedeljek jx>novilo svoj sobotni j>oskus, da z zažigalnimi bombami zažge London. Napad je trajal tri ure in se je nehal nekaj po polnoči. Vrženih je bilo veliko zažigalnih bomb na London in na ustje reke Temze. Povzročile so velike požare in prizadele nekaj škode. Toda novoorganizirani
(Nadaljevanje z 2. strani)
Zagrebška vremenska napoved: Hladno, lokalno oblačno
Zcmunska vromenska napoved: Hud mraz.
Delno oblačno in jiovečini jasno skoraj po vsej državi. Ponekod jutranja megla. Novo poobla-čenje bo nastopilo v severozahodnih krulit
Nemško angleško-bojišče
Dr. Kulovec v Belgradu
Ponedeljsko belgrajsko »Vreme« poroča: »Z včerajšnjim popoldanskim brzim vlakom sta so pripeljala iz Ljubljane v Belgrad gg. dr. Franc Kulovec in dr. Miha Krek. — G. dr. Fr. Kulovec ostane v Belgradu do konca tega tetina.«
česa naj se mali narodi zavedajo
»Hrvatski Dnevnik« prinaša članek, kjer analizira razvoj svetovnih dogodkov ter pravi, da pri tem nimajo le velike besede vojskujoče se države, temveč tudi ncvojskujoče se. Nato pa pravi: »iManjši narodi naj nikdar ne pozu-l)ijo, da od tuje velikodušnosti nimajo ničesar pričakovati. Za nje je vsaka žrtev predraga, razen kadar gre za svobodo in obstanek. Mali naroadi ne morejo razmetavati niti življenja svojih sinov, niti premoženja svojih kmetov in meščanov. Za nje je izguba vsakega človeka težka. In zato postavljajo na kocko življenje in premoženje le, kadar gre za najvišje vrednote. Taikrat pa se morajo zavedati, da moru nasprotnik najdražje plačati svoj napad na svobodo in neodvisnost miroljubnih narodov. Državniška modrost kajpada priporoča politiko, ki naj se izogne take skrajnosti. Vodstvu naše zunanje politike je treba priznati, da mu je vsa država dolžna hvaležnost, ker je znalo on-varovati prav tako varnost države kakor tudi čast in prijateljstvo s sosedi, ki jim je kaj za naše prijateljstvo.«
Centralizem tare ljudstvo
Glasilo bosanskih muslimanov, ki jih vodi dr. Kulenovič, »Narodna Pravda«, piše med drugim: »Najširši ljudski sloji čutijo velike grehe centralistične uprave. Čeprav se dovolj ne zavedajo vzrokov svojega težavnega političnega in gospodarskega življenja, vendarle naglašajo, da ni mogoče več nadaljevati takega dosedanjega življenja. Samo v tem ljudski sloji vidijo izhod iz sedanjega težavnega položaja in samo tako pričakujejo boljših razmer, če se bodo njihova pričakovanja uresničila. Ti ljudski sloji imajo docela prav, ker brez najširše samouprave res ni napredka ne njim ne krajem, kjer žive.«
Odgovor ministra dr. L. Markoviča
Pretekli teden je »Hrvatski dnevnik« kritiziral prizadevanje pravosodnega ministra dr. Markoviča ter mu očital, da z radikalno stranko želi loviti tudi Slovence in Hrvate. Zdaj je dr. Markovič v svojem »Delu« odgovoril na to kritiko ter pravi: »Zdi se mi, da je tukaj nesporazumljenje ter da so uredniki »Hrvatskega dnevnika« postransko opombo v mojem članku vzeli za glavno točko. V mojem članku pa je temeljna misel prav ta, da mora ob hrvatskem in slovenskem faktorju biti tudi še srbski narodni faktor. Znano je, da je radikalna stranka vedno imela vlogo najmočnejše srbske stranke, čemur nihče ni oporekal. Znano je, da je leta 1925. HSS pod Stjepanom Radičem napravila sporazum z narodno radikalno stranko. Ta sporazum je odprl pot do pravega srbsko-hrvatskega narodnega sporazuma. Če gledamo s tega stališča, je združitev radikalne stranke narodna in državna potreba. Druga opomba v mojem članku, da mora združevanje radikalov zanimati tudi Hrvate in Slovence, ni bila zapisana zato, kakor je pisal »Hrvatski dnevnik«. Radikali nikoli niso mislili »loviti Hrvate ali Slovence«, ker jim tega niti treba ni. Radikalna stranka je z deli dokazala, da je skala koalicije z glav- I no hrvatsko in z glavno slovensko stranko, prepričana, da je to najbolj zdrava politika. V tem se docela strinjam s »Hrvatskim dnevnikom«. To pa ne izključuje, da ne bi radikalna stranka sprejemala v svojo sredo tudi Hrvatov in Slovencev, ki to žele. Nazadnje mora namreč vsekakor priti že enkrat tisti trenutek, ko bo delo sporazuma končno izvedeno, da se takrat politične stranke premaknejo s čisto narodnih temeljeh ter da se organizirajo na nekaterih skupnih socialnih in gospodarskih temeljih. To bo tem laglje, če bodo že zdaj odprta vrata v političnih strankah vsem državljanom naše države brez razlike. Radikalna stranka je to storila že leta 1919. kar je še vedno njen program.
0 financah banovine Hrvatske
V listu »Narodno kolo« piše dr. Hinko Kriz-man o financah banovine Hrvatske ter pravi, da zdaj od banovine vsi vse zahtevajo in da je mnogo zahtev pretiranih. Od dobrih financ pa je odvisna zgraditev banovine Hrvatske. »Morda se je poprej preveč obetalo, toda resničnost je silnejša kakor pa naši upi in naši o eti,< pravi dr. Krizman, ki trdi, da bi bilo treba javnost poučiti o tem, kaj hrvatske finance zmorejo. Nato pa pravi: »Finančna sredstva banovine Hrvatske so omejena po moči gospodarstva v njenem področju. Ni verjetno, da bi ta sredstva mogla biti večja kakor so bila prejšnja leta. Pač pa bi mogla zdaj biti bolj pravilno in pravično razdeljena in uporabljena po oblasti narodnega zaupanja. Če se bo tako zgodilo, se bo tudi v naši javnosti okrepil smisel za naše finančne možnosti, za varčevanje, za davčno moralo in za redno izvrševanje dolžnosti. Na tem temelji samostojnost finančnega življenja ter veljava banovin-skih proračunov.«
Za katoliško gimnazijo v Subotici
Belgrajsko »Vreme« poroča iz Subotice: »V nedeljo, dne 12. t. m. je v Subotici sklicala Hrvatska kulturna zajednica prvo prosvetno zborovanje bačkih in baranjskih Hrvatov. Zbora se je udeležilo nad 150 zastopnikov iz vseli bunjevskih šokaških krajev. Navzočen je bil tudi škof g. Lajčo Budanovič. Zborovanje je začel g. B laško Rajič z govorom, v katerem je dejal, da to zborovanje pomeni željo po konstruktivnem prosvetnem delu. Nato je govoru g. dr. Mihovil Katanec. odvetnik in tajnik Hrvatske kulturne zajednice, kateri je povedal želje te r zahteve bačkih in baranjskih Hrvatov. Govoril je tudi g. dr. Matija Evetovič, kulturni svetnik mesta Subotice, o šolskih raz-meruh med bačkimi in baranjskimi Hrvati. G. Jerko Zlatarič je govoril o kulturnih potrebah vasi, g. Andrija Sokčič na o gospodarskih razmerah. v katerih žive Hrvati v Backi in Ba-ran ji. Potem je bila obravnava, nakar .je: bila sklenjena resolucija, ki zahteva, naj se v Subotici ustanovi hrvatska katoliška gimnazija.«
(Nadaljevanje s 1. strani)
gasilski oddelki so bombe sproti ugašali in Je bil položaj takoj obvladan. Nekaj oseb je izgubilo življenje, nekaj jih je bilo ranjenih.
Reuterjev dopisnik pristavlja, da je tudi neko mesto v južni Angliji trpelo zaradi hudega za-žigalnega napada. Tudi tukaj so napadi trajali več ur. (Verjetno je bil to Plymouth.) Na London sam pa je bilo vrženih več ton zažigalnih in več ton razrušilnih bomb, ki so razdejale mnogo poslopij. Prav tako je bilo prizadeto neko mesto na ustju Temze. (Najbrž Southend), kjer požari niso prišli do veljave, pač pa so eksplozivne bombe napravile znatno škodo. Tudi tokrat so se pojavila v boju z nasprotnikom nova angleška nočna lovska letala.
Angleški protinapadi
Napadi na mesta v gornji Italiji, v Nemčiji in v zasedenih krajih
Angleška poročila
London, 13. januarja, t. Letalsko ministrstvo objavlja daljše poročilo, v katerem daje nekatere jx>drobnosti o napadih, ki so jih angleška bombna letala izvedla včeraj j>odnevu in snoči pred jioLnočjo na številne sovražne vojaške cilje. Tako so jx)dnevu napadla sovražne vojašnice, oskrbovalne ladje in letališča v severni Franciji in v Belgiji. Bombniki so prvič uporabljali bombe izredno velikega kalibra. Piloti poročajo o uspešnem bombardiranju vojaških ciljev. — Ponoči pa so številne skupine bombnikov vzletele nad sovražnikovo ozemlje in spet bombardirale sovražna pristanišča ter petrolejske tovarne v Nemčiji in Italiji. V Italiji so bile napadene čistilne tovarne za petrolej v Porto Marghieria in pri B e-n e t k a h. Druge skupine so napadle petrolejska skladišča in tovarne v zahodni Nemčiji. Skupina bombnikov je priletela celo do Regensburga, kjer je zmetala bombe na petrolejsko rafinerijo. Ob Rokavskem prelivu pa so bila posebno srdito in uspešno napadena pristanišča Brest, jiod-momiško pristanišče L o r i e n t in Le Havre, med večjimi letališči pa ona v Rennes v Bre-tagni, Merlais in Cnartres. Z nočnih poletov se ni vrnilo eno letalo, z dnevnih poletov pa manjkata dve letalL
London, 13. januarja, t. (Reuter.) Letalsko ministrstvo poroča:
Skupina angleških bombnikov je izvedla ponoči napad na vojaške cilje v Turinu v severni Italiji, kakor tudi na pristanišča ob Rokavskem prelivu v Franciji in Belgiji. V Turinu so bombniki metali bombe na vojaški arzenal. Letala so nadalje metala tudi cele zavoje letakov z nedavnim govorom predsednika Churchilla na italijanski narod. Piloti so povedali, da jih je sprejel protiletalski ogenj italijanskih topov že takoj, ko so preleteli vrhove Alp. To se je zgodilo prvič, odkar angleški bombniki zahajajo na bombne polete v severno Italijo čez grebene alpskega gorovja.
London, 12. januarja. AA. (Ruter.) Letalsko ministrstvo poroča:
Angleški bombniki so včeraj podnevi napadli' objekte ob belgijski in nizozemski obali. Poškodovani so bili vlačilci v kanalu Middllharniss. Dve bombi sta pad'i na most v Zeebriiggen in na čete, ki so vežbale. Na dvorišče vojašnice v Dojnbur-gu je bil izveden napad in so letala streljala s strojnicami. V noči od sobote na nedeljo so angleški bombniki delovali nad Nemčijo in severno Italijo. Napadli 60 ladjedelnice v Wilhelms-h a v e n u. Neka skupina angleških bombnikov je napadla T u r i n in so bombe neposredno večkrat zadele vojaški arzenal. Nastala je ena velika in več manjših eksplozij. S teh j>oletov se nista dve letali, znano pa je, da se je posadka enega letala rešila.
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 12. januarja, t. Poročilo italijanskega glavnega stana o angleškem napadu na Turin in Saviglano v 6everni Italiji se glasi:
V noči med 11. in 12. januarjem so sovražni-1 kova letala, ki eo priletela čez Švico in napadla Turin in Saviglano ter metala zažigalne bombe. V Turinu so bile zadete privatne stanovanjske hiše. Ubiti so bili trije, ranjeni pa štirje. V Šaviglani so bombe zadele vojaško bolnišnico, stanovanjske hiše in župno cerkev. Povzročene je bilo nekaj škode, žrtev pa ni bilo. Nad Katanijo je naše lovsko letalo 11. januarja dopoldne sestrelilo angleško letalo vrste Glen Martin.
Nemška poročila
Berlin, 13. januarja. AA. (DNB.) Po naknadnih podatkih o boju z britanskimi letali, ki so 12. t. m. priletela nad obalo severne Francije, je protiletalsko topništvo nemške vojne mornarice sestrelilo še eno angleško letalo, razen tistih, ki jih omenja že prejšnje poročilo. Z ozirom na to znašajo skupne angleške izgube pri omenjenem spopadu devet letal.
Berlin. 13. januarja. AA. (DNB.) Kakor je DNB izvedel iz Čalaisa in Boulognea, so bili včeraj sestreljeni trije angleški »Hurricani«, ko so hoteli poleteti nad severno Francijo čez francosko obrežje. Dva »Hurricana« je zajelo topniško streljanje. Letali se kljub manevriranju nista mogli rešiti iz objema topniškega ognja in sta se kmalu zrušili v plamenih. Tretje angleško letalo pa so nemška letala prisilila, da se je moralo v plamenih spustili na tla.
Pomorska bitka v Sicilskem prelivu
Nekje v Italiji, 12. jan. t. Uradno poročilo italijanskega glavnega stana o pomorski bitki v Sicilskem kanalu se glasi:
V zori dne 10. januarja je skupina naših tor-piljark, ki stražijo v sicilski ožini, zapazila veliko sovražnikovo skupino, ki je bila sestavljena iz številnih pomorskih edinic. Dva naša rušilca sta odločno napadla središče skupine ter zadela z dve-mi torpedi neko križarko, ki so jo pozneje videli, kako se potaplja. Potem je prišlo do ogorčene borbe med sovražnikovimi rušilci, ki so jih fiodpirale kri žarke in naši rušilci, ki so srdito in dolgo streljali. V tej borbi sta bila zadeta dva sovražnikova rušilca in sta začela goreti. Neki rušilec je bil zadet z osredotočenim ognjem vseh topov neke sovražnikove ladje in so stroji prenehali delovati. Po drugi salvi je bilo zadeto mumicijsko skladišče in se je ladja j>otopila. .Drugi italijanski rušilec je takoj krenil na mesto, da bi rešil potopljene.
Ameriška letala na bojiščih
Washington, 13. januarja, t. (Ass. Press.) Na evropska bojišča so bile poslane dosedaj že štiri različne vrste ameriških letal, med njimi tudi znana »zračna trdnjava«, ki je tehnično znana pod oznako »Lockhead-Hudson B 17«. Drugo zelo iz-borno ameriško letalo nosi oznako »Lockhead Vega Ventura«. Dotok ameriških letal v Anglijo postaja čedalje večji.
I.VV
Stališče Irske
Dublin, 13. januarja, t. (Irska korespondenca.) Visoki komisar Irske (predstavnik angleškega kralja) je od strani irsko vlade jjooblaščen izjaviti, da so govo-ice, ki so se zadnje čase širile, češ da je De Valera, predsednik Irske, od nemške vlade v Berlinu sprejel obljubo popolne in vsestranske pomoči proti Angliji, če bi poskušala zasesti irsko obalo, pojx>inoma izmišljene.
Ottawa, 13. januarja, t. (Ass. Press.) »Milijoni Američanov in Kanadčanov irske krvi bodo z navdušenjem sprejeli vsako dejanje, ki bi ga mogli tolmačiti kot sodelovanje Irske v borbi proti velesilam osišča,« se glasi brzojav, ki so ga združenja Ircev v Kanadi in v Združenih državah Sev. Amerike poslala predsed. Irske De Valeri.
__ Willkie pride v Anglijo
Tudi republikanci odobravajo Rooseveitovo politiko pomoči Angliji
Washington, 13. jan. b. V ameriških političnih krogih in v dnevnem časopisju je naletela na zelo dober sprejem snočnja izjava bivšega republikanskega kandidata Wendela Willkija, v kateri je izjavil, da se ameriški zakon o posojanju vojnega materiala Angliji, lahko odobri z malimi spremembami in da bo on osebno ob i s k a 1 Anglijo, da na kraju samem prouči položaj. Posebno se podčrtava v časopisju oni odlomek njegove izjave, v kateri odobrava zahtevane izredne pol nomoči Roose-vettu ▼ dosedanjem kritičnem času ameriške zgodovine. V pogledu bližnjega obiska Angliji v časopisju pravijo, da je že odobren od ameriškega zunanjega ministra Hulla in da se je Willkie že razgovarjal z vodstvom »Panameri-can Airways Companv« za prostor v letalu »Clipper« iz New Yorka do Lisbone. Trdijo, da namerava bivati Willkie v Evropi dva tedna in v tem času bi vodil razgovore z angleškimi državniki.
Ameriška pomoč Franciji
Vichy, 13. jan. b. Uradno poročajo, da bo ameriški rdeči križ poslal prebivalstvu nezasedenega dela Francije kot prvo pomoč 6000 ton različne robe v vrednosti 1,000.000 dolarjev. Med različnimi jiošiljkami se nahaja tudi 750 ton kon-denziranega mleka, čez 25 ton oblačil in pa čez 10.000 škatel kondenziranih živil. Živila so namenjena francoskim ujetnikom v Nemčiji.
V	Rimu zanikajo razna poročila o Albaniji
Rim, 13. jan. TCP: Na merodajnem mestu v Rimu so danes najodločneje zanikali poročilo agencije Reuter o nekakšnih spopadih med italijanskimi četami in albanskimi vstaškimi oddelki. Na mero-dajnem mestu poudarjajo, da v Albaniji ni prišlo do nobenih incidentov ter je zato Reuterjevo poročilo v celoti izmišljeno.
V	Rimu zanikajo kot smešno izmišljotino poročilo Associated Pressa, ki pravi, da je mogoče napasti Italijo tako z morja kakor s suhega.
Italijanska letališča v Cirenaiki
Po padcu letališča pri E1 Ademu ima italijansko letalstvo v Cirenaiki svoja oporišča v El Gubbiju, Gazali, Smiini, Derni in Marstubi. Vsa ta letališča imajo velika j»odzemel jska skladišča bencina in streliva ter razpolagajo z odlično protiletalsko obrambo. Krdelom bombnikov so dodeljeni tudi lovci, katerih naloga je, zavarovati nebo nad letališči.
Glavni sedež italijanskih zračnih sil so verjetno umaknili v Tripolis, od koder pošiljajo v prednje vrste nova letala in novo moštvo. V jionedeljek je začelo angleško letalstvo načrtno napadati in uničevati vsa ta letališča.
Grof Teleki o bodočih nalogah Madžarske
Sop ključev so našli v Zvezdi. Lastnik g« lahko dobi v trgovini Kos v Židovski ulici«.
Budimpešta, 13. jan. AA. MTI: Predsednik madžarske vlade grof Teleki je imel včeraj govor na posvetu predsedstva vladne stranke, ki je bil v Mlškolcu.
Grof Teleki se je predvsem zahvalil, da madžarski narod lahko s jx>močjo Previdnosti danes v svetu trpljenja in nesreč, nvirno živi. Poleg tega pa so jK>vsod v Evropi nevarnosti in sedanja vojna je prav tako, kakor vojna v letu 1914, samo zunanji znak trenja, ki se razvija jx> vsem svetu. Nevarnosti niso samo stvarnega značaja, ampak so tudi duhovne in se mora zato ves narod varovati, da ostane njegova duša močna in nedotaknjena, Madžarski narod naj smatra za svojo prvo _ dolžnost, da ohrani svoj samostojni značaj. Ma-7 džarski narod ima za to borbo mnogo narodnih
I vrlin in zalo je njegova dolžnost odigrati vodilno vlogo v karpatskem območju. Ni mogoče žrtvovati značaja tistega naroda, ki se je že tisoč let pre-
Politične konference v Belgradu
Belgrad, 13. januarja, m. V zvezi z bližnjo preosnovo vlade je bil današnji dan v prestolnici precej živahen. Konference posameznih ministrov so se pričele takoj po prihodu podpredsednika vlade dr. Mačka, ki ga je na postaji pričakoval finačni minister. Dr. Maček se je najprej posvetoval s finančnim ministrom dr. Šutejem in ministrom dr. Smoljanom, nato pa je bil pri predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču. Za dr. Mačkom je predsednik vlade sprejel prometnega ministra dr. Bešliča
Predsednik dr. Kulovec, ki je včeraj prišel v Belgrad, se je medtem razgovarjal z ministrom dr. Krekom in senatorjem Smodejem. Popoldne ob pol 6 je imel dr. Kulovec daljši razgovor z dr. Mačkom Z dr. Mačkom sta konferirala tudi predsednik SDS dr. Budisavljevič in kmetijski minister dr. čubrilovič. Razen omenjenih sta se dopoldne sešla tudi dr. Konstantinovič in dr. Budisavljevič. Danes začeti politični razgovori so bodo jutri nadaljevali.
železniška nezgoda v Zagrebu
Zagreb, 13. jan. b. Davi ob 7.15 se je ugodila na zagrebškem kolodvoru hujša železniška nesreča. Osebni vlak iz Ljubljane se je zaletel v salonski vagon pomočnika prometnega ministra inž. Terčeka. Vagon je stal na slepem tiru. Stojevodja je prekasno zapazil, da je vlak usmerjen na napačni tir. Vlak je salonski vagon popolnoma uničil. Vagon je bil vržen nekaj metrov v zrak. Tudi lokomotiva je hujše poškodovana, medtem ko so trije vagoni skočili s tira in se vzpeli drug na drugega. K sreči ni bil nihče hujše ranjen in tudi smrtnih nesreč ni bilo. Škodo cenijo na več milijonov.
Občinske volitve v Bosni
Banjaluka, 13. jan. m. Včeraj so bile občinske volitve v občini Doberlin. Volilo je 896 volivcev. Lista SDS je dobila 382 glasov (16 odbornikov), zemljoradniki 368 glasov (5 odbornikov), neodvisna lista 148 glasov (3 odborniki).
Avtomobilska nezgoda
Berane, 13. jan. m. Na mostu čez Lim se jb zgodila avtomobilska nesreča, ki pa ni zahtevala človeških žrtev. Pod težo tovornega avtomobila se je most podrl, avto pa se je nataknil na ograjo in se je napol zaril v reko. Škode je 50.000 din.
Zdravila na račun 0UZD
Belgrad, 13. jan. m. V današnjih LiužbeniL novinah je objavljen pravilnik o predpisovanju in izdajanju ter plačevanju zdravil, ki jih bodo dajali lekarnarji in zdravniki na račun OUZD in drugih socialnih zdravstvenih ustanov. Pravilnik stopi v veljavo 1. februarja.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 13. jan. b. Poverjenik batiske oblash v Matici Hrvatski prof. Ante Marti novic je v soboto f>opoldne prevzel svojo funkcijo.
Zagreb, t3. jan. b. Kmalu bo namesto »Jadranskega dnevnika«, ki je prenehal izhajati, začel izhajati v Splitu tednik »Dalmatinska Hrvatska« kpt glasilo HSS. Izhajanje tega lista je odobril dr. Maček. Urednik novega lista bo prof. Velj-ko Podnje.
Split, 13. jam. b. Poveljništvo vojne mornarice je odobrilo, da reševalna ladja »Spasilac« začne reševati motorno jedrenico »Nevidjanje«, ki se je
pred dnevi potopila s tovorom kož v Ljubačkem kanalu. »Spasilac« je že odplul in bo takoj začel reševalna dela.
Zagreb, 13. jan. b. Osrednji pripravljalni odbor jubilejnega Evharističnega kongresa 1941 je objavil program samega kongresa. Hrvaški metro-polit dr. Stepinac je imenoval posebni pripravljalni odbor, obenem so postavljene tudi posebne komisije za propagando, za promet, za inozemstvo, za prenočišča in j>rehrano, Iiturgijo, glasbo, petje, prireditve, zdravniško službo, manifestacije itd. Odprta je tudi posebna pisarna. V vsaki škofiji se bodo ustanovili škofijski odbori.
Darujte za Jegličev akademski dom!
Pošiljajte na Hranilnico dravska banovine —
čekovni račun 10.680.
Kako so delnice romale po svetu
»Hrvatska Straža« po brodski »Riječi« popisuje, kako je bilo odkupljenih 206.000 delnic »Prve jugoslovanske tovarne vagonov, strojev in mostov d. d. v Slavonskem Brodu«: »Zelo zanimivo je slediti romanju teh delnic, preden so prišle v roke Banovinske štedionice. Ta tovarna je naše največje podjetje te vrste. Najprej je bila v rokah avstro-madžarskega društva »Steg«, ki pa je prešlo v last bratov Ausschnitt, kateri pa so bili ozko povezani z angleškimi finančniki Wickers-Armstrong in Tietze. Ti so kmalu nato, ko so prevzeli delnice, ustanovili holding-družbo v Monakovem, kamor so prenesli delnice »Stega« in še nekaj drugih podjetij na Balkanu. Tako so se iznebili kontrole oblasti v teh državah. Tako so torej brodske delnice prišle v Monakovo, kjer pa niso dolgo ostale. Ko je romunska vlada zaprla Ausschnitta, so njegovi kupčijski prijatelji naglo spravili iz Monako-vega vse delnice, ki so bile kaj vredne. Med njimi so bile brodske delnice, ki so tako prišle v New-York, kjer jih je kupila družba Atlantic-Corpora-tion. Pri tej družbi so jih potem odkrili in odkupili domači finančni krogi. Tako je večina brod-skih delnic prišla v domače roke.«
izkušal. Mi smo sedaj pred novimi nalogami, in sicer na znotraj in na zunaj. Prva naša dolžnost je, da zberemo vse svoje sile in da jih postavimo na razjx>lago narodu, druga naša naloga pa je, da državo, v kateri se govori toliko jezikov, vodimo v duhu sv. Štefana.
Kar pa se tiče mednarodne politike pa je naša prva naloga, da Madžarsko povsod predstavljamo kot neodvisno državo. Govoreč o gospodarskih vprašanjih je grof Teleki jx>udaril. da čuti potrebo za izvajanjem načrtnega gospodarstva, da bi se tako pripravila doba, ki bo nastopila po sedanji vojni.
Svoj govor je erof Teleki zaključil z besedami, da veruje v boljšo bodočnost madžarskega naroda, kajti madžarski narod bo ohranil vse svoje lastnosti in tako pomagal pri obnovi Evrope, na na ia iiačin uo pOsiai dragocena sestavina nove Evropo,
Drobne novice
Rim, 13. januarja, b. Po uradnih podatkih je sedaj zaposlenih dvanajst tisoč italijanskih delavcev v nemških tovarnah v Berlinu. Razen tega je tudi v ostalih tovarnah v Nemčiji zaposleno veliko število italijanskih delavcev.
Ztirieh, 13. januarja. (TCP.) Prihodnje dni potuje v Moskvo, kjer bodo nova trgovinska pogajanja, švicarsko gosjiodarsko zastopstvo.
Berlin, 13. januarja. (TCP.) Po informacijah TCP bodo danes končana pogajanja, ki jih že dalj časa vodi v Berlinu dr. Belin, podguverner jugoslovanske Narodne banke.
Sofija, 13. januarja. (TCP.) Narodna banka je prej)ovedala zasebno trgovanje z zlatom.
Budimpešta, 13. jan. TCP. Budimpeštanska borza je pričela znova prinašati vrednost francoskega franka. Tečaj francoskega franka znaša 6.7S pengov za 100 francoskih frankov.
»Bolgarija hoče ostali izven volne"
je deial predsednik bolgarske vlade, se izrekel proti tujim strujam, povdaril potrebo sodelovanja pri novem redu in pozval bolgarski narod, naj bo vedno pripravljen braniti mir in svobodo svoje domovine
Sovjeti govorijo o vkorakanju nemških čel v Bolgarijo
Sofija, 13. jan. t. Številni člani bolgarske vlade so imeli včeraj javna zborovanja po različnih mestih države. Doina v Sofiji je ostal samo zunanji minister Popov zaradi resnosti zunanjepolitičnega položaja. Najbolj važen je bil govor, ki ga je imel v Ruščuku predsednik vlade Filov, zelo pomemben in jasen pa tudi govor, ki ga je imel v Plovdivu notranji minister Gabrovski. Namen teh govorov je bil, kakor so razglasili bolgarski listi že pretekli teden, da člani vlado neposredno sami pripravijo bolgarski narod na velike dogodke, ki da prihajajo.
Govor Filova
V Ruščuku je imel predsednik vlade Filov govor, ki je na nekaterih točkah, ki so posebno važne, ostai namenoma nejasen, sicer pa je še dosti odkritosrčno orisal osnove bolgarske zunanje politike.
Uvodno je Filov dejal, da se sedanja vojna vedno bolj širi. Po zadnjem Rooseveltovem govoru da prehaja že v okvir svetovne vojne, kot je človeški rod še ni doživel. Cilj te vojne ni, je rekel, da bi si posamezni narodi pridobili življenjske prostore ali nova gospodarska področja za svoje potrebe, ta vojna je po Filovem mnenju »ideološka vojna«, in te vrste vojne najdalj trajajo in so, kakor uči zgodovina, med vsemi najbolj krvave. Zanj ni važno samo, kdo bo zmagal. Zanj je poglavitno vprašanje, kaj bo nastalo pbtem, kakšen bo ta novi red, ki ga bo vojna prinesla svetu in človeštvu?
Bolgarija doslej ni bila izpostavljena vojnim strahotam, je nadaljeval Filov, toda tudi Bolgarija živi v Evropi, je članica evropske družine narodov in bo njena usoda prizadeta po novem redu, ki bo izšel iz te vojne po njenem zaključku. Zato ne more s prekrižanimi rokami stati ob strani. Kljub vsem željam* da naj Bolgarija ostane izven vojnega spopada, je dolžnost vseh Bolgarov, da so v teh resnih trenutkih budno na straži in da vedo, kako se morajo v teh resnih urah obnašati.
1.	Kako je treba postopati, da ohranimo mir? Dogodki v svetu se danes vrste s tolikšno hitrostjo, da jih mnogi ne morejo razumeti. V tem naglem vrvenju se morajo Bolgari prvenstveno zavedati, da so Bolgari, da so pripravljeni za Bolgarijo na največje žrtve in da so pripravljeni braniti svoje nacionalne koristi, nikakor pa ne služiti kakšnim tujim interesom. Danes ni čas, da bi se vdajali sentimentalnim prelivanjem in pustolovskim načrtom. Stvarnost je zelo surova, do skrajnosti surova. Zato ni dosti, če upoštevamo samo to, kar nam je po volji, odnosno kar sami želimo, marveč tudi to, kaj moramo in kaj zmoremo.
2.	Z neke strani bi radi vplivali na bolgarsko zunanjo politiko. Neka tuja propaganda, ki se ji je posrečilo zasesti precej širok prostor, se trudi, da bi pri nas ustvarila zmedo. Noben zaveden Bolgar ne bo trdil, da jc ta propaganda samo plod zmote ali zablode. Toda rečem vam, da bo vsak, kdor se bo tej propagandi pridružil, izdajalec domovine. Bolgarska vlada nt bo nikoli podlegla brezimnim klicem, ki bi prihajali iz kavarn ali z ulice. Zunanja politika se nikjer ne vodi po kavarnah ali na ulici in se tudi v Bolgariji ne bo.
3.	Zunanja politika je dandanes zelo zamotana. Le malokdo more poznati vse toke zunanje politike. Le malokateri more prodreti v globino dogodkov in spoznati, kakšen namen zasleduje ta kakšnega pa ona struja. Zaradi tega je potrebno, da smo budni, če pozorno zasledujemo spremembe, ki prihajajo.
4.	Kakšna je bolgarska zunanja politika? Bolgarska zunanja politika ima pred seboj en cilj, namreč, da rešimo bolgarsko državo pred vsakim oboroženim spopadom in da jo ohranimo čim dalj časa mogoče ob strani in izven sedanjih vojnih dogodkov. Vlada je vse storila, da državi ohrani mir in red. Storila je vse, da reši Bolgarijo, da reši tndi balkanski
fiolotok vojnih strahot. Te politike ni vedno bilo oliko voditi. Prihajale so težave. Toda vlada je vse premagala in se ji je posrečilo doseči dobre uspehe.
4.	Vendar pa ne pozabljamo, je rekel Filov, da potek vojne in vprašanje miru nista odvisna od bolgarskega naroda, ki je premajhen m preslab, da bi dogodkom diktiral mir. Zatorej mora biti vsakomur jasno, da moramo x nekom sodelovati, ker sami nismo v stanju, da bi rešili vsa velika vprašanja, ki se nam postavljajo na pot. Zaradi tega pravim, moramo biti na vse možnosti pripravljeni. Do danes smo vse storili, da ohranimo bolgarske interese v tej vojni neokrnjene, ter da si zagotovimo bodočnost. Pripravljeni pa moramo biti, da tudi v bodočnosti varujemo svoje interese, svojo narodno in državno svobodo. Niti trenutek^ ne smemo misliti na to, da naj bi bil bolgarski narod edini, ki naj bi s prekrižanimi rokami gledal na razvoj dogodkov, kajti narod, ki se ne more ali se ne zna boriti za svoje koristi,_ pa naj bo to pod kakršnimi koli okolnost-mi, je že padel v suženjstvo. Ni potrebno in ne verjamem, da mora bolgarski narod pripadati takšnim narodom, ker je v svoji zgodovini dal že neštevilne dokaze junaštva za svoj mir in za svojo svobodo.
5.	Naša zunanja politika, je nadaljeval Filov, je zgrajena na pravilno pojmovanih državnih interesih in ima pred seboj cilj, da ohrani bol-garski državi mir. Toda s tem nočemo trditi, da smo pozabili, kako potrebno je, da se mirovni diktat v Neuillyu na miren način
popravi. Vedno smo bili za mirno spremembo neuillyske pogodbe iz leta 1919. Nekateri so to smatrali za utvaro, toda v zadnjih letih smo pokazali, da je to mogoče. 2e solunski sporazum, sklenjen leta 1935, ki nam je vrnil svobodo oboroževanja, je bil mirna sprememba mirovne pogodbe. Na isti način je bila Bolgariji vrnjena tudi Dobrudža. Zato verujemo, da bodo našteti zgledi mirne spremembe mirovnih pogodb v Neuillyu pripomogli k temu, da se tudi še ostala vprašanja rešijo podobno na miren način.
6.	O naših odnošajih s sosednimi državami ali z drugimi balkanskimi državami ne bom govoril, je dejal Filov, ker je bilo vse, kar jc treba vedeti, povedano od zunanjega ministra ob priliki debate o prestolnein govoru. Od takrat sc ni nič spremenilo, kar bi zahtevalo novih pojasnil.
7.	Zadnji del svojega govora je Filov posvetil notranjepolitičnim vprašanjem in je poudaril tesno medsebojno povezanost notranje in zunanje politike. Ce v državi ni reda, je nemogoče voditi zdravo zunanjo politiko. Sedanji bolgarski notranji režim je nudstrankar-ski, kajti stranke, ki so nekdaj veliko koristile bolgarskemu narodu, so degenerirale in so mu bile sedaj že v škodo, ker so čestokrat koristi stranke^ postavljale nad koristi države. Narod naj režim podpre. Naperjenih je bilo dosti poskusov, da se v Bolgarijo uvedejo režimi, ki so bili drugod vpeljani. Eni so hoteli narediti Bolgarijo narodnosocialistično, drugi fašistično, tretji pa komunistično ali celo legionarsko. Te oblike našim življenjskim pogojem ne odgovarjajo. Morda komunizem odgovarja Sovjetski zvezi, narodni socializem Nemčiji, fašizem Italiji, le-gionarstvo Romunom. Toda teh stvari ni mogoče presaditi na bolgarska tla. Hujskanje in posnemanje še ni ustvarjanje. To jc samo slabljenje naroda. Zato se ne smemo navduševati za tuje, ampak ljubiti svoje, to je našo deželo, ki je dežela malega kmeta.
Govor Gabrovskega
V Plovdivu je notranji minister Gabrovski svoje misli povzel v naslednjih točkahj
t. Bolgarska zunnnja politika ima za cilj: ohraniti edinstvo in neodvisnost bolgarske države.
2.	Iloče ohraniti vse življenjske pravice bolgarskega naroda, in
3.	hoče preprečiti vstop Bolgarije v vojno.
Če hoče te tri cilje doseči, mora bolgarska zunanja politika gledati, da ohrani najboljše odno-šaje z vsemi velesilami in s svojimi sosedami. Sredstvo zunanje politiko, ki je v današnjih časih najbolj važno, pa je pozornost, ki jo narod posveča organizaciji svoje lastne obrambne sile.
V Burgasu je govoril finančni minister Boži-lov, v Lomu prometni minister Gromov in trgovinski minister Zagorjanov v Varni.
Filov napadel komuniste
Ncwyork, 13. jan. t. Associated Press. »N e w-york Sun« objavlja zelo obširno govor bolgarskega ministrskega predsednika in meni na podlagi obvestil, ki jih je prejel iz dobrih virov, da je predsednik bolgarske vlade imel predvsem namen napasti komunizem in komunistično propagando ter tako potegniti zelo ostro točilnico proti Sovjetski Zvezi. Grešijo tisti, pravi list, ki menijo, da je hotel poudariti kakšno nasprotje bolgarske politike proti načrtom velesil osišča, ki jih bolgarska vlada odobrava. Napad na komunistično propagando v Bolgariji, ki vleče v ospredje Sovjetsko Zvezo, pa je imel namen zadeti tudi Moskvo ter ji povedati, da je bolgarska zuna-nja_ politika v skladu s sovjetsko samo v toliko, kolikor se sovjetska politika strinja z nemško in italijansko politiko na Baljcanu.
Bolgarski tisk napada Anglijo
Sofija, 13. jan. AA. Štefani. Bolgarski tisk ostro napada Anglijo in jo dolži, da je šla v vojno zaradi tega, da bi ohranila angleško nadoblast v svetu. »Slovo« našteva države, ki so postale žrtve angleškega prijateljstva, in dodaja, da se Bolgarija lahko dobro spominja zahrbtnega in neusmiljenega egoizma Anglije. »Zora« podčrtava važnost sodelovanja Sovjetske Rusije z državama 06t. »Utro« piše o novi poti, po kateri gresta Nemčija in Italija, ko hočeta obnoviti Evropo. Pri tem dodaja, da Bolgarija nima namena oddaljiti se od svoje politike prijateljstva z državama osi in s Sovjetsko Rusijo.
Misli Pija XII. o dednosti
Prod dnevi je sprejel papež Pij XII. člane rimskega plemstva, kateremu sc je zahvalil za novoletni pozdrav. V sledečem nugovoru je poglavar katoliške Cerkve izvajal nekatero misli o dedovunju. Dedovanje — je dejal — je skrivnosten pojav. Tako snovne lastnosti, kakor tudi duhovne dobrine — te seveda posredno — se dedujejo od roda do roda. Značilne fizične in moralne črte prehajajo od deda preko očeta na sina in večkrat preskočijo tudi enega ali več vmesnih členov, da se pojavijo v potomcih. Veliko vlogo igrajo pri tem čisto snovni činitelji. Saj duša živi le v bistveni zvezi s telesom in njegovimi najmanjšimi sestavinami. Zato moramo paziti na svoje telo, da bi tudi potomstvo bilo zdravo in normalno. Bolj važno je seveda dedovanje nravstvenih lastnosti od enega rodu na drugega. V tem oziru je nnjvažnejsa družina, T kateri se morajo gojiti duhovne, nravstvene in predvsem krščanske tradicije, ki vplivajo tudi na snovne sile in tako izvajajo globok vpliv od dedov na očete in sinove pa na ves rod. Najdragocenejša dedna dobrina pa jo trdna vera, ki so praktično izvaja v življenju. Kakor vsi stanovi ima tudi plemstvo v tem oziru velike dolžnosti. Dragocene dedne tradicije ne smemo kvariti z nekrščanskim in brezverstvenim ali lahkomišljenim življenjem. Veliki zaklad nravstvenih kreposti, dragocenih življenjskih načel in plemenitih navad moramo predati svojim potomcem. Teh vrlin pa se ne smemo posluževati samo mi v svoj lastni prid ali v prid snmo svojega stanu, marveč moramo širiti okoli sebe ozračje plemenitega duha in dobrih del ter brezhibnega vedenja, izvirajočega iz globoke srčne kulture. Plemstvo ima svoje stroge socialne dolžnosti, kakor jih ima vsak stan, in mora v tem pogledu celo prednjačiti v času, ki je tako zelo bolan na sebičnem materinlizmu.
Nemške čete ¥ Bolgariji...?
Sovjetska agencija TASS se zaklinja, da se nikdo ni zmenil za Sovjete,
ko je bilo to vprašanje urejeno
»V Berlinu se ne poglabljajo v vsebino Tassovega zanikanja«
Moskva, 13. jan. AA. V Moskvi je bilo objavljeno tole uradno poročilo »Tassa«:
Inozemski tisk se sklicuje na nekatere kroge v Bolgariji, ko objavlja poročila, da je del nemških čet že priš el v Bolgarijo in da se prihod teh nemških čet v Bolgarijo nadaljuje z vednostjo in soglasnostjo Sovjetske Rusije. Prav tako poročajo iste novice, da je bolgarska vlada za prehod nemških čet skozi Bolgarijo dobila pritrdilni odgovor sovjetske vlade. »Tass« je pooblaščen izjaviti:
1.)	Če so nemške čete resnično v Bolgariji ali pa če se je pomikanje njihovih čet v Bolgarijo dejansko začelo, tedaj se je vse to zgodilo in se dogaja brez vednosti in brez pristanka Sovjetske Rusije, ker z nemške strani nikdar ni bilo Sovjetski Rusiji postavljeno vprašanje bivanja ali pa premikanja nemških čet v Bolgariji.
2.)	Poudariti je treba, da se tudi bolgarska vlada ni obrnila na Sovjetsko Rusijo v vprašanju prehoda nemških čet v Bolgarijo in zato tudi od sovjetske vlade nikdar ni mogla dobiti kakšnega takega odgovora.
*
Gornje zanikanje sovjetske agencije »Tass« ni nikogar presenetilo, ker v glavnem pove to, kar so vsi hladni motrilci dejanskega položaja Sovjetske zveze v sedanji vojni že vedno trdili. »Tass-ovo« sporočilo more pomeniti samo dvoje:
1.)	Ali Nemčija Sovjetsko Zvezo tako presoja in tako vrednoti, da ne misli, da bi ji bilo še potrebno, obveščati jo o svojih ukrepih v območju Črnega morja in Dardanel. Ko je svoje dni poslala čete v Romunijo, so sovjeti tudi priznali, da o tem niso bili poučeni, še manj seveda vprašani. Če sedaj — po mnenju agencije »Tass« — nemške čete prihajajo tudi v Bolgarijo, Nemčija Sovjetske Zveze spet ni smatrala potrebno obvestiti. To bi pomenilo, da Sovjetska Zveza, poučena ali nepoučena, ponižno sprejme na znanje vsak ukrep, ki ga Nemčija stori na jugovzhodu, ker nima moči, da bi se mu zoperstavljala.
2.)	Ali pa je Sovjetska Zveza v svojem odgovoru o sodelovanju z Nemčijo vnaprej pristala na vse nemške načrte in jih vnaprej odobrila, svojo navidezno interesiranost na južnovzhodnem prostoru, ki je komunistični propagandi na Balkanu neobhodno potrebna, pa potem okorno maskira s svojimi zanikanji, kot je gornje sporočilo agencije »Tass«.
Naj bo eno ali drugo, ali da Sovjetska Zveza ne more posredovati, ali da stvarno na jugovzhodu n i m a interesa, za oba primera je gornje sporočilo agencije »Tass« javno priznanje najbolj kompetentnega sovjetskega vira, da je sovjetski
Newyork, 13. jan. b. Poročevalec »Columbie« je telefoniral iz Berlina, da je bil danes na konferenci tiska v Wilchelmstra.sse vprašan, govornik vlade, če ima kaj reči na govor ministrskega predsednika dr. Filova. Odgovoril je, da se ta govor v Berlinu ne komentira. Potem so tuji poročevalci
poskušali dobiti informacije o sovjetsko-nemških odnošajih, posebno z ozirom na današnje zanikanje TASSa o gibanju nemške vojske proti bolgarski meji. Govornik nemške vlade je odgovoril, da se sovjetska agencija v tem zanikanju sklicuje na informacije, ki so se razširile z bolgarske, a ne z nemške strani, in da se zaradi tega v Berlinu no poglabljajo v vsebino tega zanikanja.
Berlin, 13. jan. AA. DNB. V tukajšnjih političnih krogih pravijo, da niso biti niti najmanj začudeni, ker je 6ovjetska uradna časnikarska agencija Tass smatrala potrebno objaviti preklic v zvezi z novimi govoricami in netočnimi trdtivami o raznih kombinacijah, ki so bile te dni objavljene v svetovnem časopisju in so jih razširile tuje agencije glede nekih prevozov nem« š k i h čet v Bolgarijo. Agencija Tass ugotav« Ija v omenjenem preklicu, da Sovjetski zvezi z nemške strani nikdar ni bilo zastavljeno vprašanje glede bivanja in prevažanja nemških čet v Bolgarijo. V zvezi s to trditvijo, da je Sovjetska Zveza na vprašanje bolgarske vlade, ali je treba dovoliti vkorakanje nemških čet v Bolgarijo, odgovorila pritrdilno, agencija Tass pripominja, da se bolgarska vlada ni nikdar obrnila s takšnim vprašanjem na Sovjetsko Zvezo in da zato od nje tudi ni mogla dobiti odgovora.
Tobruk - pristanišče in mesto
»interes« na južnovzhodnem prostoru — prazno strašilo, ki ž njim vihti komunistična pror J ' pred očmi tistih, ki še vedno nočejo videti
ropaganda res-
Vojna Siam-lndokina
Šanghaj, 13. jan. b. Položaj na meji Siama in francoske Indokine se po vesteh iz Bangkoka in Hano.va tekom nedelje ni mnogo spremenil. Današnje uradno poročilo siamskih oboroženih sil poroča, da je siamsko zrakoplovstvo izdatno podpiralo operacije siamske vojske na odseku Ara-nia, kjer so v teku zelo krvave borbe. Značilno je, da se v najnovejših siamskih poročilih ne spominja več prejšnjih načrtov o napredovanju siamske vojske v notranjost Indokine. V šangajskih političnih krogih mislijo, da je zopet nastal manj-
ši zastoj v napadih siamske vojske proti Indokini.
iSanghaj, 13. jan. A A. DNB: Poročilo vrhovnega poveljstva indokitajskih čet pravi da so bila 10. t. m. sestreljena štiri siamska letala. Prvi dve letali je zbila na tla protiletalska artilerija drugi dve pa indokitajska lovska letala. V poročilu dalje stoji, da je zaustavljeno prodiranje siamskih čet, ki so na nekaj krajih vdrlo v Kambodžo. Pričakujejo, da bo v sredo prispel v Saigon novi vrhovni poveljnik francoskih čet v Indokini, general Mordame.
Pred vstopom Italije v sedanjo vojno je imel Tobruk kakih 4000 prebivalcev. Med njimi je bilo 800 Italijanov. V poslednjih treh letih je dobil Tobruk nekaj zelo dobrih cest in ulic ter mnogo stanovanjskih hiš, ki so vse iz kamna. V mestu so j>ostavili tudi mnogo vojašnic za suhozemsiko vojsko in mornarico ter večje število uradnih poslopij, ki so določene za sedež italijanske kolonialne in vojaške uprave. Tobruk ima tudi moderno radiooddajno postajo, bolnišnico z močnim oddelkom za kužne bolezni in operacijsko soImi, dva odlično urejena hotela in dvorano za kino, kar daje mestu evropsko lice.
Tobruk ima velik pomen po odličnem naravnem pristanišču, ki spada med najboljša
pristanišča v severni Afriki. Povzdigtije ga tudi gosto cestno omrežje. Notranje tobruško pristanišče je obdano in zavarovano z vencem okoliških gora. Edina izjema je vzhod, toda tudi tam so nevihte bolj redke in zato tudi vzhodni del pristanišča stalno tif>orab! jajo. Pristanišče je dolgo 4 km, široko poldrug kilometer in 13 m globoko.
Od Tobruka vodi odlična cesta proti Bardiji, zahodno pa proti Bombi in Derni. Poleg tega je speljana odlična cesta še proti El Ade-mn, kjer se odcepi cesta proti Sollumu in Džara-bubu na južni meji med Egiptom in Libijo. Tudi v notranjost dežele vodi iz Tobruka cesta in gre v F1 Mechili, katero vezeta zopet manjši cesti z Derno in Apollonijo.
T o b r a k. Pogled »a mesto iz zraka ob priliki, ko je bil bombardiran eden obeh glav. pomolov
GjOAp&daKltvO
Obvezno socialno zavarovanje za samostojne poklice
Skoraj ni več države, ki ne bi poznala zavarovanja nesamostojnih stanov, to je delavcev in nameščencev. Stoletna borba delavcev in nameščencev je bila preti dobrimi 50 leti kronana z uspehom, da so začele države uvajati obvezno socialno zavarovanje za delavce in nameščence.
Že prej so delavci in nameščenci, pa tudi nekateri drugi stanovi ustanavljali razne pomožne blagajne in razna |>ocl|>oriiu društva, ki naj bi pomagala članom, ko bodo v potrebi, ko bodo n. pr, zboleli, se ponesrečili, starostno oslabeli itd. Toda teh pojavov ne moremo označevati kot socialno zavarovanje, ker je za socialno zavarovanje bistveno, da je splošno in obvczpo, da ustvarja zakonito pravico do podpore in da pri stroških sodelujejo ne samo de-lavei, ampak tudi delodajalci. Tako socialno zavarovanje pa se je rodilo šele pred dobrimi 40 leti v Nemčiji in je potem nastopilo zmagoslavno pot po vsem svetu. Tudi v naši državi je zavarovanje delavcev in nameščencev dobro in lepo izpeljano in sicer imajo pri nas delavci in nameščenci bodisi pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, l>odisi pri Bratovskih skladnicah, bodisi pri Pokojninskem zavodu za nameščence itd., zavarovanje za bolezen, za onemoglost pa dajejo svojim članom podpore Borze dela.
Tudi samostojni poklici so potrebni
zavarovanja
Pri samostojnih stapovih in poklicih do nedavnega ni bilo prave potrebe po zavarovanju in le redko se je tu in tam kdo oglasil, ki je menil, da so tudi zastopniki samostojnih stanov in poklicev potrebni obveznega socialnega zavarovanja. Take glasove smo slišali s strani zastopnikov kmetskega starin, toda žal, da večina tega stanu do nedavnega ni uvidela te potrebe. Saj je znano, da je celo rajni dr. Janez. Evangelist Krek pri propagiranju socialnega zavarovanja za kmete noživel poraz. Danes je v tem oziru, hvala Bogu, že mnogo boljše.
Tudi iz obrtniških vrst so se pojavili glasovi, da je potrebno obvezno socialno zavarovanje tudi za obrtnike. Nekateri muloštevil-nejši poklici in stanovi pa so za svoje člane že uvedli nekatere panoge zavarovanja, zlasti pokojninsko zavarovanje. Tako imajo n. pr. pokojninsko zavarovanje v Sloveniji odvetniki, notarji, zdravniki, iekamarji, duhovniki in drugi.
Predvsem so zavarovanja potrebni kmetje
in obrtniki
Vedno bolj pereče pa postaja vprašanje obveznega zavarovanja za kmete in obrtnike. Saj je kmetski stan najmočnejši stan v naši državi, obrtniški stan pa pride takoj za delavskim stanom. Danes ne more nihče trditi, da živijo kmetje in obrtniki v takih razmerah, da bi jim obvezno socialno zavarovanje ne bilo potrebno. Ni nobenega dvoma več, da je življenje malega in srednjega kmeta ter življenje ogromne večine obrtnikov na las podobno življenju delavca, ki živi iz rok v usta in si za časa bolezni, onemoglosti in starosti ne more skoraj nič prištediti. Zato obstaja vedno večja potreba po obveznem, splošnem zavarovanju našega kmetskega in obrtniškega ljudstva.
Potrebno je obvezno zavarovanje in ne prostovoljno. Žnano je namreč, da prostovoljno zavarovanje ne zajema ravno tistih oseb, katerim j ev prvi vrsti in v glavnem namenjeno. Zato je potrebno, da država 7. zakonom prisili člane določenega stanu ali poklica, da se zavarujejo, kakor je to danes pri industrijskih in obrtnih delavcih, pri rudarjih, pri zasebnih nameščencih itd.
Moramo reči, da pri nas že dozorevajo razmere za uvedbo obveznega socialnega zavarovanja za kmete in obrtnike. Vemo, da so se posamezne kmetijske zbornice povoljno izrazile glede tega vprašanja. Zlasti Kmetijska zbornica v Ljubljani zelo vestno proučuje to vprašanje in smo prepričani, da bo ob sodelovanju z drugimi činitelji, ki prihajajo za to v poštev, našla pravi način za izvedbo tega važ-
Glavna kolektura Drž. razr. loterije
nega vprašanja. Mnogo pobud bo mogla najti v primerih iz inozemstva, kjer so že uvedli obvezno knictsko socialno zavurovanje.
Se bolj zrelo je to vprašanje pri obrtnikih. Obrtniške organizacije se že dalje časa temeljito pečajo s tem vprašanjem in so izdelale že razne osnutke, kako rešiti to vprašanje.
Kdo naj bo zavarovan?
Ko se bo reševalo vprašanje obveznega zavarovanja kmetov in obrtnikov, bo predvsem treba rešiti vprašanje, kdo nuj se obvezno zavaruje Ali vsi kmetje in obrtniki, ali samo nekateri. Na to vprušunje bo potrebno čisto točno odgovoriti. Naše mnenje je, da naj dobe obvezno socialno zavarovanje vsi kmetje in vsi obrtniki brez izjeme, čeprav bi tega nekateri ne bili nujno potrebni. Saj vidimo tudi pri delavcih in nameščencih, da so prav vsi zavarovani, četudi bi nekateri zavarovanja ne potrebovali.
Sicer že naša sedanja socialna zakonodaja dopušča, da se morajo zavarovati in sicer prostovoljno tudi člani samostojnih stanov iin poklicev, toda praksa nam kaže, da ta način zavarovanja ni posrečen, ker se je naravnost neverjetno majhno število samostojnih podjetnikov prijavilo v to zavarovanje.
Katere vrSte zavarovanja naj se uvedejo?
Drugo važno vprašanje v zvezi z obveznim socialnim zavarovanjem samostojnih stanov je, katere panoge ali vrste zavarovanja naj se uvedejo za tadva stanova,
Nikakor niso enotni pogledj na to, katere vrste zavarovunja naj se uvedejo za kmete in obrtnike. Razni javni socialni delavci so v tem različnega mnenja. Soglašajo pa vsi v tem, da je potrebno zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. Za bolezensko zavarovanje pa so ne-
kateri mnenja, da je potrebno, drugi pa, da m . neobhodno potrebno, zlasti ne za krajše bolez- ( ni. Isto je glede nezgodnega zavarovanja. Nekateri zahtevajo to zavarovanje, drugi pa so zopet mnenja, da to zavarovanje ni neobhodno potrebno, pri kmetih zlasti zato ne, ker so že sedaj zavarovuni pri kmetijskih strojih, v primeru pa, da bi se težje ponesrečili in postali onemogli, pa bi imeli itak pravico do podpor iz oncinoglostnega zavarovanja.
Obrtni odsek ljubljanske zbornice se je na primer leta 1937 izjavil, da naj se zaenkrat izvede obvezno zuvarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti, ostale panoge pa naj se pozneje postopoma izvedejo.
Ne bomo se spuščali v podrobna razmotri-vanja, kateri bi bil najprimernejši način izvedbe teh zavarovamj za posamezne samostoj-ue ustanove in tudi ne v vprašanje višine prispevkov in višine ter vrst dajatev, Vse to so vprašanja, ki jih morajo pač zainteresirani satui rešiti, zavedajoč se, da so z majhnimi prispevki mogoče le majhne dajatve. Tudi tega se bodo morali interesenti zavedati, du potrebuje zavarovanje precejšnjo režijo in rla je treba računati z določenim odstotkom upravnih stroškov. Tem stroškom se ni mogoče izogniti. Zelo se motijo tisti, ki mislijo, da bi se dalo tako novo zavarovanje enostavno nasloniti na kak obstoječi zavarovalni zavod in bi se tako prištedili upravni stroški,
Potrebno je spregovoriti še besedo o nosilcih bodočega socialnega zavarovanja za kmete in obrtnike. Možen je en nosilec, mogoča pa sta tudi dva nosilcu in sicer za vsak stan posebej. Kaj je boljše in bolj praktično, o tem je težko govoriti, Eno pa je gotovo, da uspeva zavarovanje le tam in le takrat, kadar je postavljeno na zdravo finančno podlago in kadar vodijo posle teh nosilcev sposobni in vestni ljudje. K vodstvu poslov bo nedvomno potrebno pritegniti interesente same, ki naj kot samoupravni organi vodijo in nadzorujejo svoje zavarovanje.
Gotovo je v interesu socialnega miru in socialnega napredka, da se na eni strani izpopolni že obstoječe zavarovanje, na drugi strani pa uvedejo nova zavarovanja. S tem bomo storili našemu narodu in naši državi največjo korist.	Smersu Rudolf.
Promet ljubljanske borze v letu 1940
VRELEC SREČE
ALOJZIJ PLANINSEK,
Ljubljana, Beethovnova ulica 14
javlja izid žrebanja IV. razreda 41. kola z dne 13. januarja 1941:
Premijo 505.000 din je zadela št. 65.265.
200.000 din št. 50.384.
100.000 din št. 38.475.
60.000 din št. 24.059.
50.000 din št. 64.829.
40.000 din št. 45.243.
12.000 din št. 32.360, 43.768, 51.634, 67.499, 70.704.
8000 din št. 13.646, 17.958, 20.614, 36.331, 37.750, 54.722, 55.175, 67.336, 71.709, 99.207.
5000 din št. 1692, 1768, 1910, 22.611, 26.413, 32 037, 32.310, 42.200, 44.744, 46.675, 48.113, 48.683, 51.530, 56.133, 65.450, 74.369, 84.587, 86.833, 99.436.
2000 din št. 2445. 2494, 4601, 7985, 10.623, 12.884, 19.144, 23.207, 27.606, 28.936, 38.585, 44.159, +6.733, 51.086, 52.162, 54.048, 59.141, 60.989. 61.467, 67.679, 69.288, 78.646, 82.206, 84.113, 86.615, 94.884, 96.345, 98.891.
Nadalje je bilo izžrebanih še 1430 dobitkov po 1000 din.	,
Ker so bile številke javljene telefonicno, eventuelna pomota ni izključena.
Žrebanje V. razreda 41. kola se prične dne 8. februarja in bo trajalo do 6. marca 1941.
Zadete dobitke glavna kolektura »VRELEC SREČE« izplača takoj.
V lanskem letu je devizni promet ljubljanske borze zelo narastel. Znašal je 604.0.15.000 din, do-čim je leta 1939 znašal samo 516.532.000 din. — Za primerjavo navajamo, da je bil najvišji devizni promet leta 1929 z 978.740.000 din, najnižji pa leta 1933 s 126.421.000 din. Največ zaključkov je bilo v zasebnem kliringu v markah, in sicer za 457.5 milij. din (1938 321.9), nadalje v dolarjih 85.7 (3.3), Curihu 56.5 (8.0), Londonu 4.7 (148.1), Solunu 2.5 (1.1), Amsterdamu 1 (0.6), in Trstu 0.3 (0.4) milij. din. Naslednja tabela nam kaže promet v najvažnejših devizah oziroma zasebnih kliringik v zadnjih letih (v milij. din):
Berlin London Newyork Curih
1935	3.2	56.6	27.6	23.0
1936	41.0	82.0	31.3	8.6
1937	147.5	93.9	33.6	11.8
1839	175.1	139.5	24.2	15.8
1939	321.9	148.1	32.3	8.0
1940	457.5	4.7	85.7	50.5
To kaže,	da je	najbolj	narastel	promet
markah. Danes zavzema Nemčija daleč |>rvo mesto v naši zunanji trgovini ter tudi v našem plačilnem prometu. Deviza London je skoraj popolnoma odpadla, zato pa se je znatno povečal promet v dolarjih in švicarskih frankih v primeri z lanskim letom. Glavno povečanje v prometu odpade na zadnje četrtletje ko se je s 25. septembrom povišal tečaj klirinške marke od 14.70 na 17.82. V zadnjih treh mesecih je bilo v markah prometa na ljubljanski borzi okoli 180 milij. din, znatno več kot v ustrezajočih mesecih leta 1939.
Prometa v valutah že od leta 1935 dalje ni bilo, pa tudi lani ne .
V efektih je bilo lani prometa 0.74 milij. din, dočim je bilo leta 1939 prometa 3.95 milij. din. Zmanjšanje prometa je predvsem pripisovati dejstvu, da so odpadle 5% srednjeročne obveznice za javna dela, katerih promet je znašal leta 1939 2 milij. din. Največ prometa je lani odpadlo na delnice Trboveljske premogoljopne družbe (pol milijona din), nato je bilo še nekaj prometa v delnicah Narodne banke. Kranjske industrijske družbe ter Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode.
Državni papirji so lani izkazali znatno povečanje tečajev, kar kaže naslednja primerjava tečajev z dne 2. januarja 1941 in 29. decembra 1939 (slednji tečaji so v oklepajih): 7% investicijsko posojilo 101—103 (98—1000), 4% agrarji 51—52 (57 den., 51—52). 6% begluške obveznice 84—86 (79—80), 6% dalmatinski agrarji 82—83 (71-73), vojna škoda 165-468 (428-433), 8% Blerovo posojilo 106-100 (96—99), 7% Blerovo posojilo 97—100 (88—89), 7% posojilo Državne hi-potekarne banke 102 den (98—100).
Delnice Narodne banke so bile v začetku čvrste in so znatno presegle tečaj 8.000, ko pa se je začelo govoriti o povečanju vpliva na Narodno
banko, je prišlo do padca tečajev in v jeseni 1940 je tečaj delnic Narodne banke padel na okoli 6.000, proti koncu leta pa se je dvignil zopet nekoliko nad 7.000. Trboveljska premogokopna družba je v začetku leta 1939 beležila na naši borzi 230—240, nato pa se je stalno dvigala in dosegla pred Božičem 1940 380—385, kasneje je nekoliko popustila, tako da je leta 1940 zaključila z nekoliko nižjim tečajem. Delnice Kranjske industrijske družbe, ki so skoraj vse v čvrstih rokah, so skozi vse leto ostale neizpremenjene na 136—150.
Blagovni pvomet.
Promet v lesu se je povečal za 68 na 1053 vagonov, po vrednosti pa za 2.82 na 8.311 milijonov din. Pretežni del zaključkov odpade na celulozni les: 630 vagonov za 2.7 milij. din, nadalje deske 180 vagonov za 3 milij. din, na trame 140 vagonov za 1.25 milij. din. Nadalje so bile v prometu še nekatere druge vrste lesa. Cene lesa so v teku leta narasle v znatni meri: mehkemu lesu za 30—40%, trdemu za 25—35%.
Na žitnem trgu se pozna veliko povišanje cen zaradi slabe letine. Promet pa je bil slab in je znašal komaj 183 (v letu 1939 200) vagonov za 4.585 (leta 1939 5.69) milij. din. Najvišji promet je bil v koruzi in pšenici.
Skopni promet.
V naslednjem podajamo številke o prometu na ljubljanski borzi v vseh letih njenega obstoja od ustanovitve dalje (v milij. din):
	devize,	blago	skupni promet
	valute		
1924	_	7.7	8.17
1925	—	18.24	21.2
192«	—	23.9	33.9
1927	393.96	16.4	415.77
1928	953.8	31.15	987.1
1929	978.74	24.1	1.004.2
1930	957.4	18.9	977.44
1931	852.6 .	10.56	864.67
19;«	151.6	6.46	158.2
1933	126.5	3.2	130.1
1934	170.26	2.9	173.4
1935	210.9	3.84	214.76
1936	241.46	4.16	245.6
1937	376.4	3.47	38fc8
1938	394.8	6.3	401.2
1939	516.5	9.0	530.2
1940	604.0	13.0	617.76
Poslovanje borznega razsodišča.
V lanskem letu se je poslovanje borznega razsodišča nekoliko zmanjšalo. Skupno je bilo lani vloženih 1457 pritožb (leta 1939 je bilo vloženih 1814 pritožb), skupni vtoževani znesek je bil lani 4,540.000 din, dočim je bil leta 1939 5,910.000 din.
Stanje Narodne banke
Narodna banka izkazuje za 8. januar tele največje postavke v svojem izkazu v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 31. decembra 1940):
Aktiva; zlato v blagajnah 2.282.8 (+35.15), zlato v inozemstvu 502.36 (-J-10.0), skupna zlata rezerva 2.785.16 (+45.15), devize izven podlage 714.3 (—11.4), kovani denar 222.06 (+-16.9), posojila: menična 1.648.14 (—25.96), lombardna 108.3 (—4,4), skupno 1.756.4 (—30.3), vrednostni papirji 364.1 (—5.0), eskont bonov drž. obrambe 6.982.0 (+41.0), razna aktiva 2.060.5 (+242.7).
Pasiva: bankovci v obtoku 13.751.4 (—82.5), drž. terjatve 297.7 (+249.2), žir. računi 1.277.7 (+-94.7), razni računi 2.310.7 {—[—10.5), skupno obveznosti po vidu 3.885.75 (+354.45), razna pasiva 289.4 (—28.76).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 17.637.1 (+271.94), skupna zlata rezerva po stvarni vrednosti 4.456.26 (+-72.24), od tega samo zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3.652.5 ( + 56.24) milijona din, skupno kritje 25.26 (v prejšnjem izkazu 25.24)%, od tega samo z zlatom v blagajnah po stvarni vrednosti 20.70 (20.70)%.
Izliaz kaže nadaljnje naraščanje zlatega zaklada, obenem pa tudi zmanjšanje posojil zasebnemu gospodarstvu, kar pa so kompenzirala povečana posojila državi. Tudi obtok bankovcev se je zmanjšal.
Narodna banka je najbrže na novo nekaj posodila državi, kajti vidimo, da so razna aktiva narasla v prvem tednu januarj 1941 za 242.7 milij, dočim so naložbe države pri Narodni banki narasle za približno isto vsoto 249.2 milij. din. Tako visokega dobroimetja država že dolgo ni imela in je to najbrže prehodna višina.
Uvozni in izvozni odbor pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino. Pni ravnateljstvu za zunanjo trgovino sta bila ustanovljena uvozni in izvozni odbor. Člani izvoznega odbora so: predsednik: dr. Rudolf Biianit, ravnatelj ravnateljstva za zunanjo trgovino (njegov namestnik: dr. Dragoslav Mihajlovič, namestnik ravnatelja za zunanjo trgovino). Člani so: dr. Martin Pavlii, načelnik v finančnem ministrstvu (namestnik: dr. Prpič, svetnik v finančnem ministrstvu). Konstantin Ljubi-savljevič, vršilec dolžnosti ravnatelja deviznega ravnateljstva Narodne banke (namestnik: Gjorgje Milovanovič, šef oddelka za zunanjo trgovino v Narodni banki), Milan Rajakovifc, brigadni general (namestnik Mitar Backovič. intendantski major), dr. Dragomir ČošiS, ravnatelj ravnateljstva za prehrano (namestnik dr. Dragiša Nikolič, ravnatelj zavoda za proučevanje volne), inž. Milan Manoj-lovič, načelnik ministrstva za gozdove in rudnike (namestnik inž. Mihajlo Brajlinac, višji svetnik v ministrstvu za gozdove in rudnike), dr. Josip Ca-bas, šef oddelka pri banski oblasti banovine Hrvatske (namestnik inž. Rado Kokotovič, šef urada za zunanjo trgovino pri oblasti banovine Hrvatske), dr. Dragotin Tot, glavni ravnatelj PRIZAD-a (namestnik dr. Ciril Nemec, namestnik glavnega ravnatelja PRIZAD-a). Člani uvoznega odbora so: dr. Rudolf Bičanič. ravnatelj ravnateljstva za zunanjo trgovino (namestnik dr. Krešimir Kristič, načelnik uvoznega oddelka ravnateljstva); dr. Martin Pavlič. načelnik carinskega oddelka finančnega ministrstva (namestnik Andrej Pešič, svetnik finančnega ministrstva); Konstantin Ljubisavljevič, vršilec dolžnosti deviznega ravnateljstva pri Narodni banki (namestnik Djordje Milovanovič, šef odseka za zunanjo trgovino prt Narodni banki); Milan Rajakovič, brigudui general, načelnik od-
delka inšpekcije državne obrambe (namestnik: Mitar Backovič, intendantski major); dr. Dimitrij Mišič, načelnik industrijskega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo (namestnik: inž. Miroslav Arsenijevič, višji svetnik ministrstva za trgovino in industrijo); inž. Zlatimir Kokotovič, šef oddelka za zunanjo trgovino banske uprave v Zagrebu (namestnik: dr. Josip Cabas, šef od Jelka za trgovino, obrt in industrijo).
Ta dva odbora sta prevzela nalogo istih odborov pri Narodni banki in so v njih skoraj isti ljudje kot v prejšnjih. — Med njimi je v vsakem odboru samo po en Slovenec!
Dodeljevanje petroleja obrtnim in industrijskim podjetjem. V smislu zadevnega poziva Uprave državnih monopolov, oddelek za tekoča goriva, vabi Zbornica za TOI v Ljubljani vsa zainteresirana obrtna in industrijska podjetja, da prijavijo, koliko petroleja potrebujejo mesečno v svojih obratih kot pomožno sredstvo (ne za razsvetljavo). Prijava mora vsebovati točen naslov podjetja (ime in priimek) odnosno tvrdko, dalje navedbo, v kakšne namene se potrebuje petrolej, kar je treba točno obrazložiti in utemeljiti, količino, ki je mesečno neobhodno potrebna. Prijave je dostaviti Zbornici najpozneje do 20. t. m., ako hočejo prizadeti dobiti petrolej že v mesecu februarju, pozneje došle prijave bodo prišle v poštev šele v mesecu marcu.
Izvoz naših vin iz Slovenije v letu 1940. V lanskem letu smo izvozili iz Slovenije naslednjo množino naših štajerskih vin. v Nemčijo 1,469.893 litrov, na Švedsko 120 litrov, na Češko 44.559 litrov in v Holandijo 879 litrov. Ves izvoz naših vin je znašal v lanskem letu 1,515.452 litrov.
Borze
Dne 13. januarja.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3.680.648 din, na belgrajski 14.185.000 din, od tega 264.727 in 90.000 mark, 3.750.000 drahem, 181.978 šv. frankov, 24.797 dolarjev in 9.597 v Sofiji.
Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt ... * t , , 174.57— 177.77
New York 100 dolarjev .... 4425.-4485.—
Ženeva 100 frankov...... 1028.64—1038.64
Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt . . , » . , , 215.90— 219.10
New York 100 dol.	5480.-5520,—
Ženeva 100 frankov . > , i , 1271.10—1281.10
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 100 mark ..,.,„. 1772.-1792.—
Solun 100 drahem . , » a i > , . 39.— den.
Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem 38.65—39.35.
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem 38.65—39.35, Sofija 100 din 54.92—56.52.
Curih. Belgrad IG, Pariz 8.70, London 16.15, New York 431, Bruselj 69 (nom.), Milan 21.75, Madrid 40.—, Amsterdam 229.50 (nom.), Berlin 172.50, Stockholm 102.77.5, Oslo 98.50 (nom.), Ko-
genhagen 83.50 (nom.), Sofija 425, Lisabon 17.24, udSthftešta 85, Atene 300, Carigrad 337.5, Bukarešta 215, Helsingfors 8.75, Buenos-Aires 101.375.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 462.50—465 v Zagrebu 465 —467 v Belgradu 467 —468
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—101, agrarji 53—55, vojna škoda promptna 462.50—465, begluške obveznice 83 do 84, dalm. agrarji 79.50—80.50, 8% Blerovo posojilo 105—107, 7% Blerovo posojilo 96—98, 7% posojilo Drž. hip. banke 103—105, 7% stab. posojilo 96—98. — Delnice: Narodna banka 7.000—7.200, Trboveljska 355—365, Kranjska industrijska družba 142 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 100 denar, agrarji 57 blago, vojna škoda promptna 465—467 (467), begluške obveznice 82 denar, dalm. agrarji 79.50 blago, 6% šumske obveznice 71 blago, 4% severni agrarji 53—54, 8% Blerovo posojilo 101 denar, 7% Blerovo posojilo 97 denar, 7% posojilo Drž. hip banke 103 denar. — Delnice: Narodna banka 7.100 denar, Priv. agrarna banka 195 denar, Trboveljska 355—357.50 (357.50).
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100.50—101. agrarji 57.50 denar, vojna škoda promotna 467—468 (467.25), begluške obveznice 84.25—85.50 (84.50), dalm. agrarji 79.75— 80.50 (80, 79.50), 6% šumske obveznice 78—79, 4% severni agrarji 54 denar (54). — Delnice: Narodna banka 7.000—7.075.
2itni trg
Novi Sad. Oves, bač. srem. slav. 355—340. Ječmen, bač. srem. 390—400. Tendenca neiz-premenjena. Promet srednji. V torek 14. t. m. bo borza zaprta.
Živinski sejmi
Ptuj, 7. in 8. januarja t. 1. Dogon: 58 volov, 290 krav, 18 bikov, 15 juncev, 70 telic, 1 tele, 76 konj, 6 žrebet in 136 prašičev. Prodanih je bilo domačim kupcem: 36 volov, 125 krav, 10 bikov, 1 junc, 21 telic, 20 konj, 2 žrebeti in 42 prašičev. V Nemčijo je bilo prodanih 16 volov in 5 konj. Cene: voli 6 do 8.50 din, krave 350—5.50, biki 6—8, junci 6 din, telice 6—8, pršutarji 11—13 din, debele svinje 12.50—14:50 din in svinje za pleme 10—11 din za kg žive teže. Mladi prašiči za rejo po 150 din, konji od 600—6000 din in žrebeta 1400—3000 din za glavo.
Planina pri Sevnici, 11. januarja t. 1, Dogon: 118 volov, 68 telic, 78 krav in 35 juncev Cene: voli I. vrste do 9.50 din, II. vrste do 8.50, III. vrste do 8 din, telice I. vrste do 9, II vrste do 8, III. vrste do 7.50 din, krave I vrste do 8, (I. vrste do 7, III. vrste do 5 din in junci do 8 din za 1 kg žive teže.
Gene kmetijskim pridelkom
Jesenice, 11, januarja t. 1. Pšenična moka, črna, enotna 6.50 din, bela 9 din, govedina 12—18, tele-tina 16—18, svinjina 18—22, ovčje meso 14—15, svinjska mast 26—28, sveža slanina 22—26, preka-jeno meso 25—28, fižol 7—10, krompir 2—2 50 din, sladko seno 1.75, pšenična slama 0.70, ječmen 3.50 dinarjev in ješprenj 6 din. Mleko 3 din za liter in jajca 2 din za komad.
Vprašanja našega časa:
Česa iščejo danes ljudje v umetnosti
Ljubljana, v januarju 1941.
2e večkrat smo zapisali ugotovitve, da se je zlosti v teh časih zelo povečalo in razširilo zanimanje za vse, kar je lepega in kar človeka vsaj za hip odvrne od hudih in težkih skrbi, ki od vseh strani na domačem in tujem polju butajo v nas. Nikdar ni bilo najbrž dosedaj v sezonskih mesecih toliko lepih in dobro obiskanih kulturnih prireditev, kakor pa v teh časih. Posamezni umetniki ali pa skupino umetnikov prirejajo te dni številne razstave; na vseh veje duh vsega tistega, kar je naše in kar nas naj na duhovnem polju zbere in zedini V teh prvih mesecih zimske sezone je že bilo nekaj lepih glasbenih prireditev in koncertov in lahko se reče, da ?o bili vsi koncerti lepo obiskani. Ko pa so naša gledališča v zadetku sezone povabila svoje prijatelje na ponoven vpis al>onmana, je bil odziv tak, kakor skoraj nikdar poprej v letih po prvi svetovni vojni.
Ljudje si žele resnega razvedrila in streme po lepoti
Vse to zanimanje je pač nekaj izrednega in vsega tega prenagljenega pojava tudi mogočo ne smemo kar v celoti vpisovati kot nekaj pozitivnega in popolnoma sprejemljivega. Toda vsekakor dokazuje ta pojav da si v teh časih ljudje bolj ko kdaj koli poprej žele na duhovnem področju doživeti nekaj, kar je resničnega in pristnega, kar učinkuje očiščujoče na človeka, obenem mu pa že nakazuje tenko nit. ki pelje v lepšo bodočnost k osvoboditvi in rešitvi iz vseh teh današnjih hudih tegob in težav.
Kdor opazuje naše ljudi pri tem, ko se sedaj skušajo z deli našega duhovnega ustvarjanja upreti vsem težavam, ki se nam sta vi ja jo na pot, mora ugotoviti marsikaj. Ljudje so se predvsem najprej zavedali, da jim sedaj hiti čas tako za petami, da je treba nekaj lepega doživeti in dohiteti, kar dosedaj ni bilo tako nujno. Zanimanje in lov za lepim je torej v tem slučaju čisto nekaj spontanega, hipnega in globoko doživetega in če je bila v prejšnjih letih udeležba pri koncertih ali pa velikih gledaliških in javnih prireditvah nekoliko kričeča in kičasta, je sedaj nekoliko umirjena in zadržane jša. Veselje nad doživetim ugodjem ali pa duhovnim presenečenjem se ne izraža več z nekim hrupnim veseljem, ampak z zadržanostjo, ki meji včasih nekoliko na melanholijo ali pa neko mistično zaverovanost, ki se v človeku odkrije zmeraj tedaj, kadar si je z lastnim spoznanjem najbližji.
Kakšen ie ta odnos do sodobnih kulturnih oblik
Dejstvo je, da se človek v teh časih obrača k virom svojega notranjega življenja in da si jih skuša rešiti še v višjo plemenitost in ljubezen do vsega, kar se med nami v tem času ustvarja na kulturnem polju.
Pri tem se opaža, da množice hite proč od vsakdanjih političnih in javnih tegob 7. namenom, da vsaj na tem polju dožive nekaj svojskega, človeškega in človeške osebnosti vrednega.
Vsaka taka pot je pri širokih ljudskih množicah zvezana z nekim umikom v neko čudno, toda zdravo romantičnost ali pa v blestečo simboliko. Pri tem nimajo te besede nikake zveze s proslulim izrabljanjem f>ojmov romantičnosti in simbolizma Ljudje so se pač naveličali, vsaj tako proti zatonu dnevnega življenja, vsega tistega, kar je krutega, plehkega ali pa odurnega in si v koncertnih, gle-
daliških in filmskih dvoranah žele tistega, kar jim najlnjij manjka. Marsikdo bi mislit, da se ljudje pač zaletavajo tja, kjer ni treba ničesar razmišljati ali pa }tf več jjotreben noben duhovni napor. Marsikdo bi tudi hotel ta pojav razlagati tako, da se stalno pionavlja zlasti med meščanskimi plastmi, ki jim ni za resnični smisel sedanjega trenja, ali pa izobilju pač ne vedo (>očonjati drugega, ko vdajati se romantičnostim ali pa zabavam, ki pod svojo barvo spretno zakrivajo resnične nevarnosti sedanjega, v tak krut naturalizem obrnjenega življenja.
Toda temu ni tako! Tisti meščanski stan, ki se čuti prizadetega, se je v svojih temeljih tako pretresel, da ostaja v teh časih zaprt za svojimi durmi in teh ljudi ni na naših kulturnih prireditvah prav nič več kakor pa prejšnje sezone ali pa prejšnja leta. Nad našo kulturno sredino so se zgrnile čisto nove plasti, duhovne, sebi primerne hrane hočejo listi, ki v zadnjih letih niso bili gostje gledališča ali pa razstav in koncertov.
Vsi ti so se sedaj zavedli tudi tega dela svoje osebnosti in skušajo sedaj dohiteti vse tisto, kar je bilo zanje zamujenega. Ti ljudje se obračajo sedaj na našo kulturno sredino in si žele od nje pomoči in 6ineri, ki jim bo resnično zadoščenje v tem smislu, da se bodo čutili še bolj povezani v našo narodno celoto ko dosedaj.
Namesto kruha — kamen
Medtem ko se med ljudmi širših plasti opaža odmik od krutosti političnih resničnosti in dnevnih dejstev, dasi to ni nikakšno nerazumevanje današnjega časa in njegovih dogodkov, pa
se med tistimi, na katere se v teh časih ljudje obračajo, opaža, da se od svojega poslanstva z vsemi silami odmikajo in da tekmujejo med seboj, kako bi se prevpili s političnimi gesli in rekli, ki niso slovenska in so krutostim sedanjega |)olitičnega razvoja popolnoma sorodna zaradi svojega naturalizma in dialektične suhoparnosti.
Letos je bil n. pr. odziv v našem Narodnem gledališču izredno velik Toda dnevna kritika je soglasno ugotovila, da sjx>red del n. pr. v naši drami še ni bil tako plehek in brezpomemben, kakor pa je letos. V najresnejših časih igra drama celo vrsto manjvrednih komedij in da bi se pravo j>oslanstvo gledališča še bolj zabrisalo, se vrivajo v te komedije kupleti s kočljivo vsebino, ki naj ljudi begajo še tam, kjer bi bilo to najbolj nepotrebno.
V številnih revijah se razpravlja prav tako o našem narodnem vprašanju tako, da človek med tujimi recepti, ki se tam razlagajo, ne najde ničesar slovenskega, pa če se nadnje spravi tudi z najvestnejšim mikroskopom Te dni je bila v operi prireditev, ki se je izkazala s tem, da je bila do ljudi in do namena prireditve neokusna in se jo mogoče izkazala v tem, da je bila — demonstracija.
Sicer razumemo, da so razmere, v katerih živimo, zelo težavne in nerodne. Vse jo treba vpo-števati in doumeti z veliko dobre volje in vere. Toda prvi pogoj pri vseh teh prireditvah bi bil, da dobe ljudje za drag denar v gledališču ali pa drugod tisto, kar plačajo in kar si žele. Tembolj pa je zameriti, če kdo tistim, ki pridejo iskat kruha, deli in meče — kamenje.
Zimska pomoč v Ljubljani
Ljubljana, 13. januarja.
Posledice sedanje vojne se kažejo tudi v naraščajoči draginji, ki je prizadela ne le mestne siromake, temveč tudi široke plasti nižjih in srednjih slojev mestnega prebivalstva. Socialno skrbstvo je nalagalo mestni občini prav zadnja leta velika breinepa, izredno težke razmere zadnjega časa pa jo postavljajo pred vedno težje naloge, ki jih pri vsej smotrni uporabi proračunskih zneskov v socialne namene, ne zmore sama in mora zato apelirati na javno dobrodelnost, da ji pomaga lajšati gorje vseh tistih meščanov, ki so zapadli v stisko in pomanjkanje.
Nešteto je bilo že prilik, ko je ljubljansko prebivalstvo pokazalo svoje razumevanje za stiske bližnjega in je v svoji plemeniti radodarnosti darovalo znatne zneske za svoje revne someščane. Pri tem nikakor ne smemo jiozabiti vsesvetske akcije, zasnovane na globokem pietetnein čutu Ljubljančanov do umrlih in hkr&ti na njihovi veliki darežljivosti. Ta akcija, ki je po svoji svoj-skosti tako samobitno ljubljanska, je postala v kratki dobi treh let že prava tradiciji dobrosrčne Ljubljane in iz leta v leto vse bolj in bolj pridobiva na svojem pomenu. Z dohodki iz te akcije je mestni občini ljubljanski omogočeno vzdrževati mestno kuhinjo v stari cukrarni, kjer dobe zlasti pozimi številni siromaki brezplačno hrano in prenočišče, nadalje pa 'udi prehodni otroški dom, v katerega se oddajajo najrevnejši olroci, tavajoči po mestu, da so tako obvarovani slabih posledic ulice ter moralne in telesne propasti.
Vendar je beda premnogih naših someščanov tolikšna, da ne zadoščajo niti redna niti izredna sredstva za kritje socialnih potreb. Tem hujše jo v tem pogledu letošnjo zimo, ko je brezposelnost večja ko kdaj koli poprej. Zato je mestna občina tudi letošnjo zimo, kakor lani, uvedla sistematično zbiranje denarnih sredstev za zimsko pomoč mestnim siromakom. Toda prav zaradi tega, ker je njihova stiska letos tolikšna, kakor nikoli prej, je mestna občina fiostavila letošnjo zimsko akcijo na širšo zasnovo, da tako pritegne k temu plemenitemu sodelovanju najširše plasti svojega prebivalstva. Tudi letos je akcijski odbor razposlal raznim podjetjem v mestu, zlasti pa dobaviteljem mestne občine ljubljanske, preko 6.000 prošenj za prispevanje, hkrati pa je naprosil vsa ljubljanska kulturna, športna, telesno-vzgojna društva, vse ljubljanske kinematografe, pa tudi prireditelje plesov in drugih zabav, naj sodelujejo pri zbiranju sredstev za zimsko fiomoč in naj prirede v ta namen vsaj po eno predstavo. Pripravlja pa se tudi nabiralni dan, ko bodo uradniki vseh javnih ura dov, naše narodne dame in policijski stražniki nabirali po ulicah in hišah prispevke za zimsko pomoč.
Toda, če je mestna občina lansko zimsko akcijo zgradila na javni dobrodelnosti ter potrkala na plemenita srca posameznikov, se je letos spričo izredno težkih razmer, v katerih živi nešteto njenih prebivalcev, morala postaviti na stališče, da je pomoč bližnjemu ne le zadeva srca in časti, ampak sveta dolžnost slehernega mestnega prebivalca! Te svoje socialne dolžnosti se vsa Ljubljana v polni meri zaveda, da je letošnja zimska pomoč že takoj na samem početku lansko po gmotnem uspehu že prekosila. Doslej dospeli zneski za zimsko pomoč pričajo. da'se je večina naših pridobitnih krogov, ki jih je mestna občina naprosila za prispevanje, živo zavedala svoje dolžnosti do bližnjega. Vendar moramo pri tem poudariti, da so med temi žal tudi nekateri, ki niso ničesar prispevali ali pa so prispevali svojim dohodkom odgovarjajoče še vse premalo. Tudi vsa društva, ki so bila naprošena, da prirede vsaj po eno prireditev v korist zimske akcije, so že sjioročila
Takoj po nemških letalskih napadih z zažigalnimi bombami gredo na delo londonski gasilci. Slika:
londonski gasil ci pri delu.
Branilec Bardije, italijanski general Bergonzoli. Angleži so najprej poročali, da so ga ujeti, nato pa, da se mu jc posrečilo uiti. Za njegovo usodo še sedaj prav ne vedo.
svojo pripravljenost in medtem, ko so nekatera izmed njih take prireditve že imela, jim bodo druga šele sledila in bo tako imela vsa Ljubljana obilo prilike, da tudi z obiskom takih dobrodelnih piireditev pokaže svojo globoki socialni čut.
Dočim so. kako smo že prej omenili, dohodki vsesvetske akcije namenjeni vzdrževanju mestne kuhinje v cukrarni in otroškoga prehodnega doma, torej podpori v obliki hrane in krova, pa so nasprotno dohodki za zimsko |>omoč namenjeni zaslužku brezposelnih očetov, da morejo preživljati številno družino. Mestna občina se je pri tem postavila na stališče, da je pravica do dela temeljna pravica človeka! Kajti delo vrača brezjio-selnemu in podpore potrebnemu človeku zavest enakovrednost in budi v njem voljo do življenja in pozitivnega sodelovanja v korist človeške družbe. Že iz sredstev lanske zimske akcije je mestna občina izvedla vrsto javnih del, tako regularijo Ambroževega trga, Tivolija in Zvezde, ureditev kolesarske poli na Celovški cesti. poti v Mostec, otroškega igrišča za Ledino, okolice otroškega zavetišča v Trnovem in vrta delavske stanovanjsko kolonijo za Bežigradom, nadalje pa so bila opravljena še dopolnilna dela na Karlovški cesli, Go-lovški poti, na Gradu, Gallusovem nabrežju itd. Tudi iz dohodkov letošnje zimske akcije ima mestna občina v načrtu več javnih del. izmed katerih so nekatera že v teku. druga pa čakajo boljšega vremena. Tako so dobili zaslužek številni brezposelni pri delih v zvezi z zgraditvijo novega kopališča v Koleziji, pri podiranju kostanjev ob Dolenjski cesti ter kostanjev v Lattermanovem drevoredu. V najkrajšem času pa se bodo pričela dola za uredilev pešpoti ob kapelici za Čadom, krožne (Kiti okrog rožniške cerkve, podaljška kolesarske poti ob Celovški cesti v odseku Ljublja-na-St. Vid, razširitve poti na Brdo ter naprave otroškega igrišča mori ribnikom in Lattermanovini drevoredom v Tivoliju, česar smo zlasti že dolgo pogrešali in kar bo najbolj razveselilo starše s številnimi otroki. Ne samo, da nudijo taka javna dela možnost zaslužka številnim brezposelnim, ampak dajejo tudi prebivalstvu zadoščenje v zavesti, da je bil denar, ki ga ;e nesebično darovalo bližnjemu v pomoč, uporabljen z dvakratnim pridom: v socialne in obče koristne namene.
Prizadevanje mestne občine ljubljanske okoli zbiranja denarnih sredstev za zimsko pomoč, kakor tudi nadvse smolrna uporaba teh sredstev vzbujata splošno odobravanje in priznanje, zalo bo mestno prebivalstvo s tem večjim veseljem storilo svojo socialno dolžnost in darovalo za zimsko pomoč tem izdatneje, svojemu bližnjemu v korist, pa tudi samo sebi v korist.
ROBERT TAVLOR
V tem vseelem filmu se vrste komični, romantični in duhoviti prizori drug za drugim — v prijetno zabavo gledalcem. — Ob 16., 19 tn 21. uri KINO UNION, telefon 22.21
in lepa GREER GARSOM, znana iz filma »Zbogom, Mr. Chips«, v velezabavni ljubavni komediji:
Ali se spominjaš..?
I
Kakor povsod, je tudi v Ljubljani doživel lep uspeh film P a u 1 e W e s s e I y
Kln° ?°"tal; "41 Nfeno življenje
I
UlAIIA VlullANIA Povest o veliki ljubezni po isto- i n|«liy &IVl|wIS|<6 imenskem filmu Paule Vessely H
Ne, Agnes niti pomislila ni, da bi mu povedala. On mora odpotovatil On je poročen, on pripada svoji ženi, pred Bogom in ljudmi ima pravico sedaj nanj samo ta žena ... Toda Agnes ga ljubi, prej ga je ljubila kot ona drugal Življenje pa ima svoje zakone: nekdo se mora žrtvovati in to je Agnes ... Njemu in tisti ženi se žrtvuje, da ne voli zakona ... Prepričana pa je, da bo prišel dan, ko se bo Previdnosti zasmilila njena ljubezen, da bo uredila tako, da bo prav ...
Zato se je obvladala in ker se nikakor ni mogel ločiti, ga je sama priganjala:
»Pojdi že, da ne.zamudiš vlaka!« »Upam, da se kmalu vrnem . ..« je obljubil. Gledala je za njim, dokler se ni izgubil med cvetočim grmovjem. V njeni duši je nastala tema, a od vsega je ostalo v njej samo čustvo dolžnosti, skrbi do svojega otroka in majhen, toda svetel žarek upanja ...
V veliki sodni dvorani na Dunaju 9e je gnetla množica ljudi. Bilo je tiho, samo rahel šepet se je razlegal po dvorani. Od časa do ča6a se je zaslišal visok močan glas sluge, ki je klical pozvane v sosednjo sobo. Po dolgem čakanju je tudi Agnes za-čula svoje ime.
Vstala je z lesene klopi in odšla z v tla uprtimi očmi za slugo.
Uradnik jo je pogledal in rekel: »Gre za vašega nezakonskega otrokal Niste hotsli dati podatkov o očetu! Po zakonu moram
zato imenovati varuha! Pozivam vas ponovno, da poveste njegovo ime!«
»Nočem,« je zašepetala tiho, toda odločno.
»Pomislite na otrokovo bodočnosti V slučaju vaše smrti ne bo imel nikogar, ki bi zanj skrbel. ..«
Nasmehnila se je otožno: »Ne mislim umreti!«
»Človek ne ve ne ure ne dneva...,« ji je suhoparno odvrnil. »Premislite ...«
»Sem žel Kar meni prepustite!«
»Prav! Bomo naknadno imenovali varuha!«
Nalahno se je poklonila in odšla iz sobe.
Ko so se vrata za njo zaprla, je uradnik dejal svojemu tovarišu:
»Kako je ošabna! Menda ni kak grof ali baron oče njenega otroka ... Jo bo že kaznovalo!«
Takrat je Agnes že bila pred zgradbo Pred njo je bila široka cesta. Z roko je šla preko čela, globoko vzdihnila in sklenila, da mora pohiteti v svojo kavarno, kjer jo čaka toliko dela. Planila je na cesto. Pred seboj je zagledala kočijo... Hoteč se je umakniti, je skočila vstran, a v tem je nekaj metrov pred seboj zagledala ogromno pošast... Kriknila je in se obrnila, toda tramvaj jo je že podrl.,.
V bolnišnici je Agnes dolgo ležala v nezavesti. Zdravniki so bili zelo v skrbeh za njeno življenje. Počila ji je lobanja. Videti je bilo, da so njene ure štete.
Takrat je dospel iz Amerike brzojav. Takrat, ko se je zgodila nesreča, je postal Hans čudno ne-
miren. V strahu, da se ji je kaj nenavadnega pri-
{letilo, ji je brzojavil v kavarno, od tam pa so irzojav poslali v bolnišnico.
Takoj so ji povedali, da ji je neki Hans brzojavil iz Amerike.
»Vedela sem,« je odgovorila. »Pokažite mi ga!« Prečitala ga je in dejala zdravniku:
»Brzojavite prosim odgovor!«
Zbrala je vse svoje moči in narekovala:
»Dobro se počutim... Pismo sledi...«
Tudi sedaj, ko je njeno življenje viselo na nitki ni hotela ničesar priznati. Dosledna v svojem sklepu, da ga z nobeno stvarjo ne bo vznemirila, mu tudi tokrat ni povedala o nesreči, ki jo je zadela ...
Vendar jo je samo ljubezen ohranila pri življenju. Dala ji je toliko moči, da je prestala hudo krizo.
Kmalu si je toliko opomogla, da je lahko zapustila bolnišnico in se vrnila v rojstni kraj, kjer je pod materinim nadzorstvom popolnoma ozdravela. Stara prerekanja med materjo in hčerko so spričo hude nesreče prenehala. Mati ji je vse odpustila, celo to ji je predlagala, naj ostane pri njej na kmetih. Toda Agnes je odklonila. Prepričana je bila, da se bo Hans nekega dne vrnil in takrat |e hotela biti na Dunaju.
Ni se motila. Nekega dne je dobila obvestilo, da je Hans na poti v Evropo s svojim sinom Pavlom.
Bilo ie leta 1914., kmalu po atentatu v Sarajevu. Rožljanje orožja se je razlegalo po vsej Evropi in Hans se je zato še pred vojno hotel vrniti na Dunaj.
Iz Newyorka je odpotoval v družbi svojega
sina s parnikom Belvedere, toda ta je priplul v Trst brez njiju. Med vožnjo sta brez sledu izginila. Zaman je Agnes povsod iskala vesti. Nikdo ni o njima ničesar vedel. Znano je bilo samo to, da sta v Newyorku vstopila na ladjo, a v Trstu se nista izkrcala.
Medtem je izbruhnila svetovna vojna in nadaljnje poizvedovanje je bilo skoraj onemogočeno. Vendar Agnes ni obupala. Dan za dnem je obiskovala urade po Dunaju. Kočno so našli poročilo belvedersKega zdravnika. Tam je bilo napisano, da je med vožnjo otrok zbolel na rumeni mrzlici in da sta se oče in sin morala izkrcati na Bermudih.
Minila so leta. Vojne je bilo konec, toda nad Evropo so prišle druge težave. Agnes Seethaler je imela iste skrbi, toda tudi vedno isto neomajno upanje. Edina svetla točka v njenem življenju je bil sin llans, ki se je razvil v krasnega dečka. Študiral je na Dunaju v enem izmed najodličnejših zavodov. Agnes je opustila kavarno in začela voditi restavracijo. Podjetje je dobro uspevalo in srečna bi bila, samo če bi se še njen stari Hans vrnil. A od njega ni bilo nobenega glasu. Vsi so mislili, da je mrtev. Agnes pa ni verjela. Bila je prepričana, da živi in da se bo vrnil.
Večkrat je hodila po mestu in spraševala znance o Gallasovih. Zvedela je samo toliko, da je njihova palača prodana, da jo je prodal brat Edvard in se izselil v Avstralijo.
Na sprehodih je neprestano opazovala mimoidoče. upajoč, da bo zagledala Hansa.
Težki so bili ti dnevi in težko ji je bilo obdržati vero v svojo ljubezen...
Nekega dne je sedela v Praterju in ko se je najmanj nadejala, jc za neko mizo zagledala — Hansa.

Koledar
Torek, 14. januarja: Hilarij, škof in cerkveni ufenik. Feliks Nolski, spoznavalec; Makrina sveta žena.
Sreda, 15 januarja: Pavel, puščavnik; Maver, opat; Makarij Veliki, opat.
Letopis
14. januarja 1235. 1. je umrl na dvoru bolgarskega carja Asena II v Trnovem prvi srbski nadškof sv. Sava. Sava je meniško ime Ne-manjinega najmlajšega sina Kastka, ki je kot mladenič pobegnil z očetovega dvora in odšel iskat miru v svetogorski samostan Vatoped. Tam na Atosu je kasneje skupaj z očetom osnoval še sedaj stoječi samostan Hilandar. Sava je ustanovitelj srbske cerkvene organizacije ter prvi kulturni in prosvetni delavec v srednjeveški Srbiji. Srbska cerkev ga je zaradi njegovih velikih zaslug za narod in pa zaradi svetega življenja proglasila za svetnika. Sv Sava je zaščitnik vsega prosvetnega dela pri Srbih. 14. januarja 1820. 1. je bila v Pešli ustanovljena
Matica srbska. 14. januarja 1837. 1. se je rodil v Repnjah Valentin Zamik, slovenski pisatelj in politik, naj-priljuhl jenejši govornik na taborih v letih od 1868 do 1870. 14. januarja 1874. I. je umrl Ph. Reiss, izumitelj telefona.
14. januarja 1038. 1. je umrl v Ljubljani univ. prof. in večkratni rektor ljubljansko univerze nevrolog in filozof dr. Alfred Šerko.
Novi grobovi
-f- V Liubljani je umrla gospa A r m a Reichl, vdova trgovca. Pogreb bo danes ob pol štirih popoldne z Zal na pokopališče k Sv. Križu. — V 75. lelu svojega življenja jc umrla gospa Ana Merkužič, ki jc bila 37 let hišnica v hiši Kmctske posojilnice za ljubljansko okolico. Pogreb bo dane« ob 3. popoldne z Zal, kapela sv. Jakoba k Sv. Križu.
"f" V Štepanji vasi je umrl gospod Anton Vrb in c, posestnik. Pogreb bo danes ob 4. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Božjemu grobu
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala go-' spa Marija H a s s 1 e r roj. Škrlj. Pogreb bo danes ob 2 poooldne iz mrtvašnice Zavetišča svetega Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu.
Naj jim 6veti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
da je zelo občutna za delavca in za njegovo ženo, ker jim je ix>gorelo prav vse, kar so imeli in sta vsega pomilovanja vredna. Prosita usmiljene ljudi za pomoč, kajti zgorela jima je vsa obleka.
— Velik relief najden na cesti. V začetku letošnjega leta je neki avto, ki je vozil iz Domžal proti Ljubljani, izgubil velik relief iz mavca. Relief je visok 130 cm, širok pa 1.5 m, torej je precej težak. Na njem so upodobljeni trije geniji. Pri padcu z avtomobila se je poškodoval malenkostno en sam vogal, pač pa se je relief zamazal z blatom. Za sedaj imajo relief spravljen domžalski orožniki. Kdor ga je izgubil, nuj pride z vozom ponj.
—	Človek rad pozabi. Morda si tudi ti pozabil naročili sliko Marije z Brezij. Cena 40 din.
—	Zločin divjega lovca. V kamniški okolici so doma posebno drzni lovski tatovi, ki z nabito puško oprezujejo po gozdu za divjačino. V lovskih revirjih napravijo mnogo škode in lovski čuvaji imajo mnogo posla s takimi prijatelji divjačine. So pa še drugačni divji lovci, taki, ki ne lovijo divjačine odkrito s puško v roki, anmak zločinsko in zahrbtno na zanke in pasti. Taki ljudje so kot ogabni in brezvestni špijoni, ki delujejo zahrbtno in v temi, ne da bi |>oniislili, koliko muke prizadenejo ubogi živali, ko se vjame v zanko. Nedavno je lovski čuvaj v kamniški okolici pregledoval revir in si skozi ozki prehod med grmovjem utiral pot. Naenkrat pa ga je zgrabila nevidna roka za prst in ga potegnila kvišku. Lovski čuvaj je kriknil od bolečine in si ogledoval svoj prst, ki ie močno krvavel. Po nesreči je bil namreč vtaknil roko v nastavljeno zanko in sprožil ulež. ki je stegnila zanko in mu k sreči samo posnela kožo in meso na prstu. Kamen, ki je služil za vzmet zanki, je bil tako težak, da bi bil lovski čuvaj ob življenje, če bi ga zanka prijela za vrat. Brezvestni divji lovci, ki nastavljajo zanke po gozdu, niso nevarni samo živalim, ampak tudi ljudem.
I
SAMO ŠE DANES ob 16., 19. in 21. uri vesela in zabavna humoreska z malo Stllrleu Tentple
K,?e!?fons2VJ,9a Nasmeh sreče
Kje dobite »Slovencev koledar«?
Slovenčev koledar dobite v sledečih poštnih okoliših:
Slivnica pri Mariboru pri g. Kolmanu J. iz Slivnice pri Mar. Središče pri Ormožu pri g. Jaklu Janezu, Središče 167.
Podlelinik pri Ptuju pri g. Žurmanu Cirilu, trg., Podlehnik.
Ptujska gora v župnem uradu na Ptujski gori. Krška vas na Dol. pri gdč. Rudman Neži, Gor.
Skopice 6, p. Krška vas. Uršna sela pri Toplicah pri g. Zupančiču Jožetu,
šefu postaje v Uršni seli. Vuhred ob Dravi v župnem uradu v Vuhredu. Sv. Andraž v Slov. gor. pri Allu Ivanu, župniku
v Sv. Andražu. Žalec v župnem uradu v Žalcu. Kranjska gora v kaplaniji v Kranjski gori.
optika/
LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
gEgf
—Zdravnika služba OUZD v Celju. S 1. januarjem so bili priključeni področju ambulatorija OUZD v Celju naslednji kraji: 1) vasi Loče in Slatina iz občine Šmartno v Rožni dolini, Trnovlje spodnji del t. j. južno od Novačana po cesti do šole v Ljubečni, Lahovna iz občine Škofja vas (iz dosedanjega zdravniškega okoliša v Vojniku); 2) vasi Sv. Križ iz občine Petrovče, Gorica drugi del iz občine Šmartno v Rožni dolini (iz dosedanjega zdravniškega okoliša v Žalcu); 3) vasi Čret, Bukovžlak in Pristava iz občine Teharje (iz dosedanjega zdravniškega okoliša v Štorah); 4) vasi Rifengozd iz občine Laško in Tre-marje iz občine Sv. Krištof (iz dosedanjega zdravniškega okoliša v Laškem.) — Opozarjamo zavarovance, ki stanujejo ali delajo v prej navedenih krajih, da se odslej poslužujejo zdravnikov OUZD v Celju.
—	Klub koroških Slovencev v Ljubljani je nakazal namesto venca na grob blagopokojnega voditelja Slovencev ministra prosvete dr. Antona Korošca 3C0 din za zimsko pomoč občine Prevaije.
—	Slovenska Straža v Ljubljani je počastila spomin voditelja Slovencev dr. Antona Korošca s tem, da je poklonila Klubu koroških Slovencev v Ljubljani za socialne namene 200 din.
—	Vinska razstava in sejem v Ormožu dne 15. januarja 1941. Odprta samo ta dan. Edina prilika za pregled štajerskih vin, Ugodne železniške zveze.
—	Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo začev motornih vozil bodo za okraje Krani, Radovljica in Škofja Loka v petek 24. jan. 1941 ob 8 pri okrajnem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri okrajnem načelstvu v Kranju.
—	Ogenj na Gorjušah. V nedeljo, 12. t. m. je na Gorjušah pogorelo delavcu Avgustu Korošcu. Žena je bila sama doma bolna v postelji, stregla pa ji je njena 14 letna nečakinja. Ogenj je nastal ravno v času, ko so vsi sosedje bili eno uro daleč pri sv. maši na Koprivniku. Ko so se vračali od maše, zaradi velike megle niso niti mogli opaziti dima. V zadnjpm trenutku so rešili bolnico iz ognja, gasiti pa niso mogli, ker je bila voda vsa zamrznjpna. Živali so še pravočasno izpustili iz hleva. Rešili so le najvažnejše premičnine. Žko-
—	Prekmurci v karikaturi. Prekmurski rojak g. Ladislav Kondor, ki se je pred nedavnim vrnil z uspešne furneje po Bolgariji, se zdaj mudi že dalj časa na svojem drugem domu v Soboti. V nedeljo bo odprl razstavo svojih kategorij v osnovni šoli. Ta razstava bo za soboško in prekmursko javnost še prav posebno privlačna, ker je svetovno znano karikaturist v zadnjem času napravil karikature mnog-ili znanih prekmurskih osebnosti in predstavnikov prekmurske in še posebej soboške javnosti. Vse te karikature bo razstavil v Soboti, poleg neštetih drugih, ki jih je zbral po svojih potovanjih po širnem svetu.
—	Slovensko društvo za raziskovanje in zatiranje raka v Ljubljani se zahvaljuje vsem, ki so se doslej odzvali pozivu in pristopili kot ustanovni člani: Trboveljska premog, družba 20.000, Kranjska induslr. družba 15.500, direktor Jos. in Pavla Pfeifer 12.000, Fr. Sire, industrijalec Kranj 2000, Bonač Fr., industrijalec, Ljublj. 2000.—, Kot podporni oz. redni člani: Neimenovan bančni zavod v Lj. 1000 din, Hipot. banka jug. hran. v Lj. 250, Železarna Muta 200, Fr. Wo«chnagg sin Šoštanj 100, Fr. Slamič, Lj. 100, Du-nav, zav. d. d. podr. Lj. 100, Kolincka tov. Lj. 100,' Ivan Zabret, Bobovk pri Kranju 100, Pogačnik H., Ruše 100, Tovarna verig, Lesce pri Bledu 100, Zdravilišče Slatina Radenci 100, Vunaleks, Majšperk 100, Tovarna strojil, Majšperk 100, Metoda Marinko, Lj. 100, Tov. Kemičnih izdelkov, Hrastnik 100, Vinocet d. z o. z, 100, Kirbiš, Celje, 100, Pinter Ant. Maribor 100, F. Zorn, Domžale 100, Zeschko A. 600, Celjska posojilnica, Celje 100, Hranilnica drav. banovine, Maribor 100, Majdič Fr. Vir, 100, Eger Gustav, Lj. 100, Ehrlich Avgust, Maribor 100, Moline Charles, Tržič 100, Kovač Kari, Stari trg pri Rakeku 100, Božič Anton, Kranj 100, Mest. hranilnica, Ljutomer 50, Jurica J., Zadravec, Središče ob Dravi 50, Nastran i dr. d. z o. z. Radomlje 50, Jelačin & Co., Lj. 50.
dbi&avi
*	Otok Vis bo dobil moderno ultrakratko radio-
postajo. Na tehničnem oddelku izpostave banske oblasti v Splitu je bila te dni že druga licitacija za zgradbo ultrakratke radio-postaje na hribu Sv. Andreja na otoku Vi6u, s pomočjo katere bo otok Vis radiofonski zvezan s kopno zemljo. Proračunska vsota znaša 311.000 dinarjev Tudi druga licitacija ni uspela, ker se ni javil noben podjetnik. Aparatura je že nabavljena v Nemčiji in je treba sedaj postaviti samo še zgradbo na hribu Sv. Andreja na Visu. Ta ultrakratkovalovna radio-postaja bo ena najmodernejših na Sredozemlju. Otok Vis je sedaj zvezan s kopnim z 80 let starim kablom, ki ne ustreza več, in se pogosto pokvari in je v takem slučaju Vis čisto odtezan od kopnega.
*	Izvoz tobava na Slovaškor V Splitu nalagajo v vagone okrog 70000 kg dalmatinskega tobaka za Slovaško. Te dni pričakujejo v Splitu delegacijo nemškega monopola, ki bo pregledala naše skladišče in izbrala tobak za potrebe Nemčije.
*	Dva otroka rešil sam pa utonil. Iz Požarevca poročajo: Te dni se je stari kmet Steva Ivkovič vračal proti domu v Kiseljevo. Med potjo je zaslišal klicanje otrok na pomoč. Šel je za glasom in je kmalu stal na bregu Donave. Po njenih valovih so plavale neštevilne ledene plošče, Na mali ledenj plošči sta čepela dva otroka. Vsak hip bi se plošča lahko razbila in življenje otrok bi bilo zapečateno. Ne da bi se dolgo pomišljal, je skočil stari kmet v ledeno-mrzle valove in rešil oba otroka Preden na ie sam prišel nazaj do bre£-i, je zadela vanj velika ledena plošča in ga pokopala pod seboj. Sele čez nekaj ur
•o potegnili njegovo truplo ie Donave. Ob ogromni
udeležbi prebivalstva vse okolice so Ivkovlča, ki je žrtvoval svoje življenje za rešitev dveh otrok, pokopali. Družini obeh rešenih otrok 6ta mu hoteli prirediti dostojen pogreb, vendar pa 6e je pogreb na predlog župana vršil na stroške občine, ker so starti obeh otrok sami revni in podpore potrebni.
*	Dva stara brata umrla v 24 urah. V Vojakov-cu pri Križevcih je umrl v starosti % let, posestnik Ivan Črneli, točno 24 ur za njim pa njegov brat Luka Črneli, ki je štel 97 let. Kljub visokim letom sta bila oba brata zdrava in sta se dobro počutila, Luka je šc brez očal bral časopise. Družina Črneli 6e je naselila v Vojakovcu 6redi preteklega stoletja. Bila je stara katoliška graničarska družina, ki se je naselila v pravoslavni vasi. Družina se jc hitro razmnožila, prjselilo se je še več drugih katoliških družin, tako da je dane6 v Vojakovcu število katoličanov in pravoslavnih enako. Luka Čmeli je bil v Vojakovcu nad 30 let starešina. Imel je sedem sinov, ki so si vsi ustanovili svoje družine. Pogreba sc je razen otrok in vnukov udeležilo tudi mnogo pravnu-kov in trije prapravnuki.
*	Peki špekulirajo js moko. Novosadski župan dr. Petrovič je sprejel zastopnike časopisja in jim dal izjavo v zvezi s preskrbo novosadskega prebivalstva z moko. Dr. Petrovič je izjavil, da je bil konec novembra sklenjen s Prizadom sporazum, po katerem Prizad od decembra naprej ne bo več izvažal pšenice. Računali smo, da bomo po tem sporazumu našli v Novem Sadu vsaj 200 vagonov, pa smo se zmotili, ker je hilo popisane pšenice samo okrog 80 vagonov. Poleg tega je mesto odkupilo od Prizada 23 vagonov, upamo pa, da bomo pri naknadnem popisovanju našli šo vsai 10 do 15 vagonov pšenice. Ker potrebuje Novi Sad do nove žetve 220 vagonov, bo nastal primanjkljaj. Dr. Petrovič je mnenja, da bo moralo prebivalstvo skozi mesec dni jesti samo koruzni kruli. Kar se tiče kvalitete kruha, dobiva novosad-sko županstvo nenehoma pritožbe in je zato napravilo preiskavo pri večini pekov. Ugotovilo se je, da so pritožbe upravičene in da mnogi peki na brezvesten način špekulirajo i moko, ker mešajo med pšenično moko več koruzne, kakor je predpisano. Mesto bo v mejah svoje možnosti kaznovalo V6e špekulante in v časopisju objavljalo njihova imena.
*	Kaznovana, ker nista prijavila zaloge pšenice. Okrajno sodišče v Jaša Tomiču je obsodilo na mesec dni zapora in na 6000 dinarjev denarne kazni Antona Kocha in Nikola Kristiana, bogata kmeta iz Sečnja, ker nista Prizadu prijavila V6e zaloge pšenice, ki sta jo imela.
*	Telefon Zagreb—Šibenik je bil prekinjen, ker je tat ukradel 200 m žice. Pred dnevi je bila nenadoma prekinjena telefonska zveza med Šibenikom in Zagrebom. Poštna uprava ni mogla takoj ugotoviti, kje je proga prekinjena Šele sedaj so prišli na to, da je bila telefonska zveza prekinjena zaradi tatvine telefonfke žice. Neki 21 lelni fant je prišel na itidno misel. Ponoči je blizu vasi Bibiče splezal na telefonski drog, odrezal žico in jo odnesel okrog 200 m. Žico je prodal dvema trgovcema za 80 dinarjev. Policija ie fanta zaprla.
*	Svojo ženo je ustrelil y trebuh. V vasi Podvrh pri Samoboru se je zgodil hud zločin. Kakor pripovedujejo očividci je prišel v 6obolo popoldne domov kmet Biščan in se začel prepirati s 6vojo 19 letno ženo Magd'co. Med prepirom je streljal s samokresom in zadel ženo v trebuh. Hudo ranjeno Magdico so hitro prepeljali v zagrebško bolnišnico, kjer so jo takoj operirali. Njeno stanje je 6mrtnonevarno. Moža so orožniki zaprli.
*	S smrtjo plačal nasllstvo. Lilijana Udovič iz Maribora je uslužbena kot otroška vzgojiteljica pTi nekem višjem uradniku »La Dalmatienne« v Šibeni-ku. Ko se je te dni vračala domov, se ji je približal neznanec in ji ponudil svoje spremstvo. Lilijana je spremstvo odklonila in pospešila svoje korake. Neznanec ji je sledil za petami. Ko se je cesta približala morju, se je neznanec vrgel na Lilijano. Vzgojiteljica pa se mu je postavila v bran. Razvil se je med obema srdit boj. Enkrat je bila na površju Lilijana, takoj nato pa zopet neznanec. Med ruvanjem sta se vedno bolj bližala strmemu obrežnemu zidu. Večkrat je bil nasilnež v nevarnosti, da bo padel v morje, čez čas pa je ista nevarnost pretila tudi Lili— jani. Parkrat se je zdelo, da bosta oba padla čez zid v morje. Končno 6e je Lilijani posrečilo, da je z vsemi silami odbila od sebe nasilneža, ki se je prevalil čez obrežni zid in izginil v morju. Ročno torbico z denarnico je nasilnež pri padcu potegnil s seboj. Lilijana je tekla, kolikor je le mogla, proti domu. Med tekom pa se je domislila, da je nasilnež sedaj v nevarnosti, da bo utonil. Njegove 6tnrti ni hotela zakriviti, zato 6e je obrnila in se previdno bližala kraju nesreče. Pregledala je vse, pa o napadalcu ni bilo ne duha ne sluha. Morje je tam štiri metre globoko in strmi breg onemogoča, da bi 6e 6am rešil. Vsa razburjena se je Lilijana podala tia policijo in tem poročala o dogodku. Policijski stražniki so z Lilijano vred še enkrat vse preiskali, pa niso našli nobene sledi za napadalcem, ki je čisto gotovo z življenjem plačal svojo nasilnost.
*	Goljufija s pozlačenimi cekini. Polisija v Novem Sadu je aretirala Ilija Gojkoviča, ki je na originalen način poskušal goljufati novosadske meščane. Gojkovtč je vzel pozlačen cekin, kateremu je priložil pismo, v katerem pravi, da je cekin vreden 600 dinarjev, ker je pa njegov lastnik v hudi materialni stiski, mora prodati cekin po mnogo nižji ceni. Pozlačeni cekin s pismom je odposlal, pa je bil že pri prvem poskusu aretiram.
*	Ciganka okradla svojega ljubimca. Trgovec Stevo Radulovič v Vinkovcih je živel na koruzi s ciganko Ljubico Tomaševič. Ko je Radulovič ponoči trdno spal, se je ciganka pripravila za beg in vzela s seboj poleg obleke tudi vse Radulovičeve zlatnike in gotovino v dinarjih v skupni vrednosti okrog 76.000 din. še ponoči je Ljubica kupila na postaji v Vinkovcih vozni listek do Skoplja, da bi od tam pobegnila v Grčijo, Policija v Vinkovcih je telefonično prosila policijo v Skoplju, da prime Ljubico, in jo pošlje nazaj v Vinkovce z zlatniki in ostalim denarjem vred.
Anekdota
Pruski kralj Friderik Viljem 1. je posebno rad bral inozemske časopise. Predvsem ga je zanimala kritika njegovega vladanja. Tako je nekoč našel v nekem holandskem časopisu vest sledeče vsebine:
»V Potsdamu je umrl pobočnik kraljevega gard-nega polka. Pri obdukciji so ugotovili, da ta orjak ni imel srca, zato pa dva ogromna želodca.«
Kralj se je nasmejal tej nesmisli, pa je kmalu našel odgovor na to vest. S prvo pošto ie dal temu holandskemu listu sporočiti, da so podatki v tej vesti čisto resnični, pripomniti mora samo, da je bil
ta nenavadni gardist — Holandec.
*
»Ali si jokala, Anica?«
»Da Jaz sem se s Tinčkom dogovorila, da bova najino zaroko ohranila v največji tajnosti. Sedaj pa vidiš, kako 6e on drži tega: povsod okoli pripoveduje, da nisva zaročena.«
♦
»Spoštovana gospodična, ali bi se vi poročili tudi s tepcem, samo če bi imel denar?«
»Oh jai sem iznemdenal Prosim, dajte mi nekoliko časa, da bom premislila o vaši ponudbi.c
J^ublja^^
Gledališče
Drama: Torek, 14. jan.: zaprto. (Gostovanje v Celju: »Romeo in Julija«.) — Sreda, 15. jan.: »Ugrabljene Sabinke«. Red Sreda. — Četrtek, l(i. jan.: »Krog s kredo«. Red Četrtek.
Opera: Torek, 14. jan.: »Sabska kraljica«. Red Torek. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča, člana zagrebške Opere. — Sreda, 15, jan.: »Vesele žene windsirske«. Red B. — Četrtek, 16. januarja: zaprto. — Petok, 17. januarja, ob 15: »Fidelio«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol.
Radio Ljubljana
Torek, 14. jnnuarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 1'isun venček veselih zvokov (plošče) — 12 Iz operet (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 15 Napovedi — 15.02 Pevski koncert: g. Boris Popov, član ljubljanske opere, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 14 Poročila, objave — 14 15 Šolska um: Božične pesini; II. dekl. mešč. šola, vodi gdč. M'. Lehnr-nar — 17 30 Radijski orkester — 18.40 Rusija pod tatarskim jurmom (g Fr. Terseglav) —
19	Napovedi, objave — 19.25 Nae. ura — 19.40 Plošče — 19.50 Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh) — 20 Stilni koncert: Baletna suita (Rad. ork.) — 21.50 Za oddih (plošče) — 22 Napovedi, poročila.
Drugi programi
Torek, 14. januarja: Belgrad 19.40 Havajska glasba. — 22 Plesna glasba. — Sofija 22 Plesna glasba. — Anglija I 23.15 Plesna glasba. — Beromiin-ster 21.30 lz čeških logov in gajev. — Bukarešta 20 Simfonični koncert. — Italija 1 19.30 Verdi »Travia-ta« prenos iz milanske Scale. — Nemške postaje: 23.15 Pisan koncert. — Sottens 20 Veseloigra.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40. Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0,30. Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30: Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Predavanja
Kolo Jen zadrugark priredi dne 15. t. m. ob
20	v dvorani glasbenega društva »Sloge« Pražako-vu ulica 10 predavanje »o reji malih živali in kon-servirnn.ju jajc ter o pomenu malih živali v praktičnem gospodinjstvu«, ponazorjeno s ekioptičnimi slikami. Predava gospod Seher Jakob, priznani strokovnjak na tem polju, in g. Černe I. Žene -gospodinje, ne zamudite tega, za Vas tako važnega predavanja.
Prosvetno društvo Trnovo: Na osmem rednem prosvetnem večeru v sredo, dne 15. januarja ob 8 zvečer v društvenem domu, Karunova ulica 14 14 1k> imel zanimivo in aktualno predavanje g. prof. Savnik Roman, pod naslovom: »Moderna Grčija«.
Sestanki
DekliSki krožek Ljubljana-mesto vabi vse članice, da se udeleže sestanka, ki bo ob 8 zvečer v Bernardinovi sobi. Vhod skozi pasažo. Vabimo tudi novinko.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne) Mr. Sušnik, Marijin trg, št. 5.; Mr. Kuralt, Gosposvetska ccsta 10, in Mr. Bohinc ded., Rimska cesta 31.
r;
Že veste to?
Na enem jutru vrta živi okoli 25.000 črvov deževnikov. Vsi so vrtnarjeva pomožna vojska, ker mu pomagajo rahljati in presnavljati zemljo.
*
Na avstralskem oloku Tasmaniji živila dve vrsli vrečarjev, ki sla v nevarnosti, da izumreta. Gre za posebne vrsle volka in medveda, ki nm pravijo tudi tasmanski hudič. Oba sla nočni živali in zelo krvoločni. Če pridela v slajo ali kurnik, so za njima sama opustošenja. Zato ju zelo preganjajo. Da bi ti dve živalski vrsli ne izumrli, so določili poseben okoliš, kjer jih ni dovoljeno pobijati. Računajo, da živi v tem okolišu še šest parov tasmanskega volka in tas-nianskega medveda.
*
Blen ima na leto 900.000 semen. Če bi vsako seme pognalo tudi korenine, bi en sani blen v kratkem času pokril zemeljsko površino.
Nalezljive bolezni na Angleškem
Švedski listi poročajo, da so začele divjati po Angliji nekatere nalezljive bolezni kot posledica spremenjenega življenja v vojnih okoliščinah. Zlasti velike vojašnice in protiletalska lodzemeljska zaklonišča so pozorišča teh bo-ezni. Najpogostejši sta vnetje možganske mrene in griža.
Romuni preganjalo prostozidarje
Romunska kriminalna policija je pričela velikopotezno borbo proti prostozidarjem. Tako poročajo, da so bile ponoči med preteklim četrtkom in petkom po vsej državi hišne preiskave in da je policija ob tej priliki zajela mnogo prostozidarskih dokumentov, knjig in drugih podatkov.
Železniška nesreča pri Vetom
Na železniški postaji Nogari pri Veroni na Italijanskem je ponoči trčil osebni vlak, ki je vozit skozi postajo, v tovorni vlak. Pri nesreči sta bili ubiti dve osebi, ranjenih pa je bilo 32.
Stavbe, ki Jih grade živali
V vsej tropski Afriki niso postavili najvišjih zgradb ljudje, temveč živali, in to majhne živali, kakor so na primer termiti. Človeška stavbarska umetnost še ni postavila tako velikih zgradb, kakor žival, če vzamemo razmerje mod ljudmi in termiti, ki so čisto majhni, pa postavijo 12 metrov visoke zgradbe. Večkrat so po svoji višini in vitkosti pravcati neliotič-niki. V Sudanu, Vzhodni iu Južni Afriki vidiš v daljavi ^riče, za katere misliš, da so človeške naselbine, pa so le termitske zgradbe.
Življenje termitov je čudovito. Termiti zbirajo strohneli les in druge organske snovi, zlasti rogo/ničarje in papir Boje se luči in sončne toplote. Njihovi i/.leti, ali bolje bojni pohodi so- običajno zvečer in ponoči. Če nalete na primeren predmet za svoj plen, ga prevle-čejo z ilovico, nato pa iz notranje strani iz-grizejo.

w .a.
Pogreb tajnika Ant. Kralja
V nedeljo ob treh popoldne je velika množica pogrebcev spremila rajnega tajnika Zadružne zveze in zvestega ter tihega zadružnega delavca g. Antona Kralja na njegovi zadnji zemeljski poti proti Sv. Križu. Rajnik si je bil pridobil mnogo prijateljev, ki so mu ostali zvesti že od gimnazijskih let, prijateljev z univerze, zlasti pa iz dolgih desetletij zadružnega delovanja. Bil je sam zgled zvestobe in tihega vztrajnega dela, ki o njem široka javnost navadno ne razmišlja mnogo, ki pa na njej sloni velik del naše narodne gospodarske sedanjosti in tudi prihodnjosti. Vsi, ki so rajnega Antona Kralja poznali ter cenili njegovo tiho delo, so se prišli od njega zadnjikrat poslovit, kakor so tudi prišli tisti, ki so v rajnem poznali vzor plemenitega moža, ki je svoj idealizem ohranil od dijaških let do zadnjega.
Pogreb je vodil šempetrski župnik g. Košmerlj ob asistenci. Pred hišo v Streliški ulici so po pogrebnih molitvah zapeli pevci, gojenci Zadružne šole, žalostinko »Vigred se povrne«, nakar se je razvil dolg sprevod proti Sv. Križu. V sprevodu smo opazili funkcionarje Zadružne zveze, ki je rajni v njej deloval skoraj od njenega začetka, z uradništvom vred. Načelstvo je zastopal podpredsednik Zadružne zveze g. Bogumil Remec z ravnateljema g. Gabrovškom in g. dr. Basajem. Poleg zastopnikov Zadružne zveze so šli za pogrebom tudi zastopniki in uradniki drugih zadružnih ustanov, v katerih je rajnik deloval: Prvo delavsko konsumno društvo je zastopal ravnatelj g. Koc-mur z drugimi odborniki in uradniki. Vzajemno posojilnico je zastopal ravnatelj g. Sturm z več uradniki, Hranilnico kmečkih občin ravnatelj g. Vidic, družbo Union predsednik g. dr. Logar, Pokojninski zavod predsednik g. dr. Milavec, borza je bila zastopana po predsedniku g. dr. Slokarju, zadružna šola, kjer je rajni toliko let poučeval, je bila zastopana po ravnatelju g. Gogali. Zastopana je bila tudi banovina po načelniku g. dr. Hubadu, kakor tudi mestna občina Ljubljana po več občinskih svetnikih z g. Novakom na čelu. Številno je bilo zastopano katoliško akademsko starešinstvo. Med nekdanjimi Kraljevimi sošolci, ki so prihiteli na pogreb svojega bivšega tovariša in prijatelja, smo opazili predvsem premil. g. opata iz Stične dr. Avguština Kostelca, predsednika sodišča g. Petra Keršiča, gimnazijskega ravnatelja dr. Karla Capudra, ravnatelja Mestne hranilnice ljubljanske dr. Franca Černeta ter še več drugih gimnazijskih in visokošolskih tovarišev.
Zlasti številno je bilo zastopstvo njegove rojstne fare, ki je prihitelo na po-greb pod vodstvom dobrepoljskega župana g. Strnada. Med njimi so se uvrstili tudi drugi Dobrepoljci, ki žive in delujejo drugod.
Pred sprevodom so gojenci Zadružne šole nosili lep venec iz rdečih nageljnov. Gojenci Zadružne šole in absolventi, ki so korporativno korakali, so krsto potem nesli iz kapelice Sv. Križa do groba.
Ob odprtem grobu se je od rajnega najprej poslovil ravnatelj Zadružne zveze g. dr. Basaj, ki je spregovoril:
Poslovilne besede ravnatelja dr. Basaja
Gospod tajniki Ob Tvoji temni jami stoji raz-plakana soproga in žalostni sorodniki in tovariši. Izredno številno pa je zastopana tudi užaloščena zadružna družina: tovariši iz urada, profesorski zbor in učenci zadružne šole, vsi Tvoji sodelavci in znanci v stotinah in stotinah zadrug. Vsem nam je težko, ker si nas tako nenadoma zapustil, ker si sredi dela omahnil. Zato je nastala velika vrzel pri Zadružni zvezi. Tajniška soba in tajniška miza, kjer s delal skoro 33i let, sta osameli in zapuščeni. Dan za dnevom so prihajali zadružniki iz vseh krajev Slovenije k Tebi s poročili in vprašanji, v dvomih in težavah. Učil si in pojasnjeval, dajal si nasvete in navodila. Tako so se navadili na Tvojo ljubeznivo pomoč, da je vsak skoro stereotipno prišel z vprašanjem, kje je gospod tajnik. Navadili so se bili, toda stvarno pa še več, zaupali so Ti, spoštovali so Te in ljubili.
Da si imel plemenito srce, je najboljši dokaz to, da si posebno ljubil in posvečal veliko dela in skrbi zadružni mladini. Leto za letom, od 1. 1908, si v zadružni šoli izobraževal in vzgajal zadružni naraščaj. In ker si delal z ljubeznijo, si tudi žel ljubezen: vsi učenci zadružne šole iz leta v leto so Te vzljubili. Ponosno bi mogel reči, da si vzgajal generacije zadružnih delavcev: članov upravnega in nadzornega odbora, tajnikov, blagajnikov, poslovodij.
Odkod si zajemal moči in bogastva, da si toliko dajal, tolikim dajal in tako dolgo dajal? Globoka ljubezen do stvari, do čistega zadružnega dela, je bila tisti vir moči in vztrajnosti, da si skozi 33 let neutrudno, vztrajno in požrtvovalno vršil svoje obsežne dolžnosti. Od svojega učitelja dr. Janeza Ev. Kreka si se učil te ljubezni. Iz ljubezni pa je izviralo tudi potrpljenje. Kajti v zadružništvu je treba veliko, veliko potrpljenja. Razlagal si in pojasnjeval enkrat, pa drugič, tretjič in nisi izgubil potrpljenja, če je bilo treba še večkrat. Kadar pa je bilo potreba, 6i znal tudi biti neverjetno odločen. Dogajalo se je, da so prihajali po pomoč, za pojasnila in navodila tudi ljudje, ki so hoteli z zadružno organizacijo špekulirati, iskati v
zadružni obliki svojih osebnih koristi. Hitro si spoznal njih namere in odločno si jih zavrnil in jim povedal, da zadruga ni polje, na katerem bi uspevali ljudski izkoriščevalci.
Bili so tudi časi preizkušnje. V zadružne vrste je prišel razdor. Treba je bilo pokazati značaj, neustrašenost in zvestobo. Tedaj si se pokazal moža, ki je v časih boja 1. 1916 in 1917 odločno in neustrašeno stal na strani zadružnega voditelja dr. Kreka, ter spretno in z uspehom branil težko pozicijo, ki Ti je bila odkazana. Doživel pa si tudi radost, da je zadružna sloga in edinost premostila razdor in da so vse zadruge zopet prišle pod okrilje Zadružne zveze,
Bil si mož na svojem mestu. Za vso ljubezen in požrtvovalnost, za neustrašenost in zvestobo naj Ti bo Bog plačnik. Ko se ob temni jami poslavljamo od Tebe, prosimo Boga, da bo milostljiv sodnik Tvoji duši. Tvoj zgled pa nam bo močno vodilo in pobuda, da z enako ljubeznijo in požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in zvestobo delamo v zadružnih vrstah.
Za njim se je poslovil od svojega dobrega učitelja še gojenec Zadružne šole v imenu drugih gojencev in absolventov, nakar so gojcnci spet zapeli ginljivo žalostinko.
Tako se je rajni Tone Kralj poslovil od nas. Naj počiva v mirul
*
1 Mraz je spet pritisnil. Vse kaže, da smo dobili v deželo že napovedani mrzli val, ki bo prav gotovo za veliko večino neprijeten. V nedeljo se je lepo zjasnilo in je tudi v noči ob polni luni bilo lepo jasno. Pra' zaradi tega se je ozračje še bolj ohladilo in v ponedeljek zjutraj je bila vsa Ljubljana v ivju. Ko je v dopoldanskih urah sonce pregnalo jutranjo meglo, je bila Ljubljana lepa kakor le malokdaj. Seveda so pa sončni žarki kaj hitro pregnali ivje z dreves, pa tudi mraz je čez dan nekoliko popustil. Zjutraj ob 7 pa je bilo pošteno mraz, saj so na letališču namerili kar 20 stopinj pod ničlo. Kakor vedno, tako je bilo tudi včeraj v Ljubljani nekoliko manj mraz, v raznih delih mesta so zjutraj namerili 16 do 18 stopinj pod ničlo. Čez dan se je temperatura nekoliko popravila in v prvih popoldanskih urah se je ozračje toliko ogrelo, da je mraz na toplomerih dosegel le še 6 do 8 stopinj pod ničlo. Ker vse kaže, da smo z mrzlim valom dobili tudi stanovitno vreme, na kar kaie tudi barometrsko stanje, bo mraz še
nekaj {a«a vztrajal. Prav verjetno je, da bo prihodnje dni mraz celo še naraščal, posebno če bodo noči jasne, Prav čudno je, da se nam že drugo zaporedno leto obeta tako huda zima, ki bo prav letos zaradi izredne draginje kuriva premnoge hudo prizadela.
I Veliko družabno prireditev za zimsko pomoč priredita Odl>or za zimsko pomoč in .Slovenski avtomobilski klub dne 12. februarja t. I. zvečer v vseli prostorih ljubljanske sekcije Slovenskega avtomobilskega kluba na Kongresnem trgu št. 1. Tu družabna prireditev bo gotovo največja, kar jih jc Ljubljana v zadnjih letih priredila, in zato že danes opozarjamo vso druge organizacije in društva, prav tako pa tudi vse naše dobrodelno občinstvo, da se Iki v sredo 12. februarja na tej družabni prireditvi res zbrala vsa Ljubljana in tudi gostje iz vse Slovenije,
I Združenje trgovcev opozarja vse trgovce z živili, da nihče ne l»o dobil pri mestnem prehranjevalnem uradu nakazila za moko, če se temu urndu ne bo izkazal z legitimacijo, da je član Združenja trgovcev.
1 Društvu Dom slepih je daroval v počastitev spomina g. Antona Kralja g. I. Lazar, komerc. tajnik v p. 100 din. — Iskrena hvala I
1 Pri zaprtju motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ JOSEF« Brenči™.
1 Mesto cvcfin nn krsto otroka Koračin Janeza je darovalo uradniitvo Trgovsko bolniške 'blagajne 2(i0 din društvu »Dečji in mater, dom kraljice Murije« za revne otroke. Iskrena hvala!
1 Čovek rad pozabi. Morda si tudi Ti pozabil naročiti sliko Marije z Brezij. Cena 40 din.
1 Nesocialna stanovanjska odpoved. — Prejeli smo: V sobotnem »Slovencu« sem bral beležko z naslovom »Stanovanjske odpovedi«. V tej beležki je bilo rečeno, da je gospodar storil prav da je stranki tudi sredi najtrše zime odpovedal stanovanje. Za ta primer sem se posebej zanimal, ker je vsaka stanovanjska odpoved sredi hude zime socialna grozota brez ozira na okoliščine in razloge. Ugotovil sem sledeče: Gre za enosobno stanovanje z dvema oknoma s skromno kuhinjico brez oken. Stanovanje je skrajno temno in vlažno. Pri normalnih razmerah sploh ne bi smelo biti uporabljeno za človeško stanovanje. V beležki je bilo rečeno, da je v tej sobi stanovalo osem oseb. 2e samo io dejstvo bi moralo biti za hišnega gosj>o-darja najresnejši opomin, da vse podvzame, zlasti s pomočjo mestnega socialnega urada, da stranke ne vrže na cesto. Te osebe žive danes v najskrajnejši bedi in v največjem pomanjkanju. Med njimi sta dva otroka dveh in štirih let, en otrok 14 let in k tej revščini se je pred tednom pridružilo novo človeško bitje. Notica je skušala opravičiti jx>sto-
mm
Mariborska obrt v preteklem letu
Maribor, 13. januarja.
Vsak mesec objavljamo v našem listu številke o gibanju obrti v Mariboru — koliko je starih obrtnih pravic ugasnilo in koliko je bilo podeljenih novih. 2e mesečni izkazi o gibanju obrtov so zanimivi, še bolj pa zaključne številke za celo leto. Maribor je veliko obrtniško središče za celo obširno zaledje, po svoji industriji, trgovini in obrti presega celo Ljubljano, ki ima bolj značaj upravnega središča Slovenije. V teku enega leta se izvršijo v obrtnem staležu takega mesta, kakor je Maribor, velike izpremembe, končne številke pa povedo, da so te izpremembe prav za prav samo osebnega značaja, dočim se število obrtov ni izpre-menilo. Namesto starih obrtnih obratovalnic so pač nastale nove, pod vodstvom novih moči. V Mariboru imamo že nekaj let okrog 2000 obrtnih poslovalnic — industrijskih, trgovskih podjetij in obratovalnic čisto obrtniškega značaja. Ta številka je precej stalna ter kaže, da mesto v svojem sedanjem obsegu pač večjega števila obrtov ne prenese.
Lansko leto je bilo v Mariboru odjavljenih, odnosno ukinjenih 151 obrtnih pravic, na novo pa jih je bilo podeljenih 154 — torej je ravnotežje ostalo. Ostale izpremembe pa so: premestile v (iz ene ulice v drugo itd.) je bilo 79, začasnih ustavitev 42 (začasna ustavitev traja eno leto, da se pa podaljšati še za pol leta), za pol leta je bilo podaljšanih 8, spet je začelo obratovati 6 začasno ustavljenih obratov. 11 obrtov nadaljujejo vdove po smrti možev. Novih poslovodij je bilo prijavljenih 9, pomožnih lokalov je bilo prijavljenih 8, črtanih pa 5. Med pomožne lokale spadajo prodajalne in podružnice ter jih imajo največ mesarski obrtniki. Raznih drugih prijav je bilo 8 (spremembe imena pri poročitvi itd.). V industrijskih obrtih je bilo 10 sprememb, v koncesioniranih obrtih (gostilne, trgovske agenture, avtoizvoščki in taksiji, starinarne) je bilo 83 sprememb, v trgovinski in rokodelski stroki pa je bilo 358 sprememb.
Obrt je v Mariboru odločilen omitelj v gospodarskem in narodnem življenju. V obeb smereh je položaj zadovoljiv, četudi bi bilo treba ravno glede narodnega vprašanja posvečati naši obrti več pažnje. V rokodelskih strokah je naraščaj res pretežno slovenski in tudi obratovalnice so v ogromni večini v slovenskih rokah. Glede vzgoje naraščaja se opaža tukaj izredno blagodejen učinek Vajeniškega doma. Slabše pa je z naraščajem
Kadar je kako mesto tako razdejano, da jc sknrn {zravnano : scrnljo, pravimo, da je »eoventriraso«.
Slika nam koie tak prizor.
v trgovini. Premalo jo zavednih, brihtnih slovenskih fantov, ki bi se posvečali trgovski stroki, dasi nudi sposobnemu, podjetnemu človeku najprej
možnost za osamosvojitev.
*
m Vsako dekle, ki misli resno s svojim življenjem, se bo udeležilo tečaja »Resnica o zakonu*. Mnoga dekleta, učiteljice in nameščenke, za katere se je tečaj že vršil, so se presrečne vrnile domov. Tudi zate je prilika, da spoznaš življenje, bogastvo mladosti, duše in srca v vsej popolnosti. Tečaji se vrše na Betnavi sedaj splošno za vsa dekleta. Prvič od 22. do 25. januarja; drugič od 29. januarja do 1. februarja; začetek vsakikrat prvi večer ob šostih. Prijave pošljite vsaj en teden pred začetkom tečaja škofijski matici KA deklet, Betnava pri Mariboru. Tečajnina 50 din, ostali stroški se krijejo iz sklada duhovnih vaj in tečajev.
m Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe v sredo, 15. januarja ob 20 v dvorani »Narodnega doma«. Med drugimi skladbami so na sporedu tudi skladbe naših mariborskih skladateljev Mirka in Pahorja. Vstopnice v predprodaji v trgo vini Koren.
m Vaje »Maribora«: danes ženski zbor, jutri moSki zbor, v petek skupno. Točno 1
m Gostovanje g. Vekoslava Janka. Znani bn-ritonist ljubljansko opere in bivši član mariborskega gledališča g. Vekoslav Janko bo gostoval drevi v Mariboru v Verdijevi operi »Ples v maskah«.
m Maistrovi borci imajo tovariški sestanek jutri, v sredo ob 20 v gostilni Žohar na Tržaški cesti.
m Plavalna sekcija SK Maratona. Danes, v torek ob 19 je prvi zimski trening za vse prijavljene. Zbor točno ob napovedani uri na stopnišču mestnega kopališča v Kopališki ulici. Ne pozabite kopalk in brisač. Zamudniki ne bodo imeli vstopa.
m Človek rad pozabi. Morda si tudi Ti pozabil naročiti sliko Marije z Brezij. Cena 40 din.
m Zanimiva produkcija naših drsalnih prvakov. Jutri, v sredo bo ob 18.45 na drsališču SK Železničarja na Tržaški cesti zanimiva produkcija naših državnih prvakov. Nastopijo Palme-tova, Betetto, Turna in Biber iz Ljubljane, poleg njih pa tudi mariborski mojstrski drsalci. Vsega skupaj je na sporedu 12 točk. Produkcija bo trajala i>oldrugo uro.
m Občni zbor SK Železničarja se bo vršil 8. februarja ob 19 v dvorani pod tribuno na športnem prostoru.
ni Davčna uprava za mesto Maribor jKiziva k vlaganju prijav za znižanje dopolnilnega davka zemljarine. Davčni zavezanci, ki imajo pravico do tega znižanja, morajo vložiti prijave najkasneje do konca tekočega meseca.
m Poroka. Te dni se je poročil znani mariborski športni delavec g. Danilo Vahtar, trgovski sotrudnik in solastnik firme M. Vahtar, s hčerko ugledne mariborske družine majorja Zenkoviča gdč. Jelico Zenkovič, diplomirano učiteljico. Poroka se je izvršila v kapelici škofijskega dvorca ter je izvršil poročne obrede prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič. Za priči sta bila ravnatelj tvornice v Rušah g. Anton Krejči in ravnatelj Narodne banke v Mariboru g. Dragutin Žak. Naše čestitkel
m Umrla je v Mariboru ga. Ivana Strniša. Blago pokojnico bodo pokopali danes ob 3 popoldne na mestnem pokopališču Naj ji sveti večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje.
m Z vrelo vodo se je poparila v Sp. Dupleku ponesreči poldrugo leto stara delavčeva hčerka Ljudmila Poštrak. Močno opečeno dekletce so prinesli v mariborsko bolnišnico.
m Nesreča nn cesti. Na poledeneli cesti je spodrsnilo 16 letnemu Vincencu Helerju iz Dolgoš ter je padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo.
Gledališče
Torek, 14. januarja, ob 20- »Ples v maskah.« Red B. Gostovanje gdč. Vere Majdičcve in Veko slava Janka, člana ljubljanske opere. Sreda, 15. januarja: #<apriO. Četrtek, 16. jan., ob 20; »Lepa Vida.« Red C.
pek gospodarja. Res je, da stranka že več me»ecev
ni plačala najemnine v znesku 250 din mesečno. Pametni in kulturni gos|>odar teh 250 din gotovo lahko pogreši, če bi vedel, kakšno gorje je priza-dejano družini z nedolžnimi malimi otroki, ki morajo sredi zime na cesto. Socialno politični urad mestne občine je strankam z izrednimi podporami, da plačajo najemnino, že večkrat prišel na pomoč. Isto bi se gotovo zgodilo tudi v tem primeru.
1 V okviru vrtnarskega tečaja za lastnike malih vrtov, ki ga prireja v tekoči rimi Podružnica SVE) Ljubljana L, bo drevi ob 7 v kemični dvorani L drž. realne gimnazije v Vegovi ulici predaval g. kmet. svetnik inž. Jeglič Ciril o razdelitvi in oblikovanju malega vrta. Obravnaval bo porazdelitev posameznih nasadov in kultur ter pritiklin malega vrta kakor pota, vode, tople in mrzle grede, komposta, trate, utice in igrišča za otroke. Vse to bodo pojasnjevalo ikioptične slike. Vstop prost.
1 Odbor Akademskega kluba strojnikov poziva gospoda tovariša, ki je svoječasno pripravljal izdajo 6kript univ. prof. dr. Maksa Samca: »Tehnična kemija«, naj izposojenih 50 klišejev takoj vrne odboru ASK. Odda naj jih vratarju na tehnikil — Odbor ASK.
Prijava koles za leto 1941
ho na področju upravo policija v LJubljani, kot običajno na policijskih postajah v 6a.su od IS. januarju do 28. februarja 11M1. Predpisani obrazci zu prijavo ko dobo prav tako na policijskih postajah in stanu komad 1 din. Kolkovina za prjuvo kolesu 7,11 n fin 5 din, duvfičinu zu zirradnjo in vzdrževanje koledarskih poti pu II) din za VKako kolo. Čitljivo h Srn I lom iu v vneli rubrikah i7.|>olnjono prijavo jo predložiti vselej s prometno knjižico Navesti se mora brezpogojno, kdaj in od koira ,1« bilo kolo kupljeno ter sedanjo (iloso-danjo) Stovilko na evid. tablici. Za kolesa, katerih knjižica jo že lz£rpunu, dobo lastniki novo knjlž.ieo ln morajo zanjo plačali 5 din. Uprava policijo |m,-z.ivu lastnike, da prijavijo svoja kolesu na najollžnjl postaji Hvojeicu bivališča |K) naslednjem vrsl.nom rodu: dno 15 januarju štev. od 1 do UMNI; dne Ul. januarju Stev. od 1IHH do 2TKHI; dno 17. Januarja Stev. 20<ll d« 8000; dne 18. Januarja filev. .'lool do 1000; dim '.II. januarju štev. tool do 5<m>o; dno 21. januarja fitev. od r>ool do 6000; dne -Z2. jiuiuurja fitov. (kxol do 7ooo; dne 23. januurja fitev. od 7ool do Booo; dne 2-1. Januarju fitov. od Hoot do 9ooo; dno 2T>. januarja fitov. od floot do loooo; dno 28. januarja fitev od loool do llooo; dnu 2!). januarja fitev od lloot do 12ooo; dni' 110. Januarju fitev. od 12oo 1 do lllooo; dno 31. Januarja štev. od lSool do Hooo: dnr. 1. februarja filev. od tlnol do 15ooo; dno 3. februarja filev. od ISool do ir,oon: dne 4. februarja filev. od IGool do 17ooo* dne februarju fitov. od 17ool do lflooo; dne 7. februarja, fitev. ml I800I do IDooo; dne H. februarja filev od llool do 2<looo; dne i), februarju fitev. od 187ooo do lRHooo; dno Ifl. fobruarju filev. od I8800I do 169000: dno 11. februarja fitev. od I8D00I do Iftoooo; dno 12. februarja fitev. od 19oonl do lillooo; dne It. februarja fitev. od IHlool do IMooo: dne 1.1. februarja fitev. od 1i»2ool do 111,'kKK): dne 17. februarju filev. od litloot do HMooo; dno 18. februarja filev. od UMool do l!l.'>onn. _ Po 28 februarju bodo morali zamudniki plačal: poleg prori navedenih pristojbin fio zamudno kazensko takso zu vsako kolo 37.,'/0 din.
CELJE
c Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe bo v četrtek 16. januarja ob 20 v mali dvorani hotela »Union«. Med drugimi skladbami >0 na sporedu tudi skladbe naših celjskih skladateljev Mirce Sancinove in Preglja. Vstopnice po 15 in 10 dinarjev so v predprodaji v trgovini Goričar.
c Koncert septeta bratov Živko. Septet bratov Živko je priredil v mali dvorani »Celjskega doma« koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Na sporedu so ble v Celju večjide! neizva-jane skladbe in moramo s tega vidika dati prirediteljem vse priznanje za njihov nastop. Poleg tega so nekatere pesmi (Risto Savin: Tri pesmi potujočega tovariša, Adamič: Ti in jaz, Grobming: Vetrič) precej trdi orehi in dokazujejo, da je septet glede izbire programa trdna kombinacija, ki z lahkoto pbsolvira tudi težje skladbe. Dinamično in agogično je bilo izvajanje na višku, dočim glasovni material za tako majhno zasedbo, ki zahteva sedem solistov, v splošnem ne odgovarja. Ker je 1. tenorist vseskozi odličen in razpolaga glasovno in dinamično z vsemi izraznimi možnostmi, je razlika med njim in srednjimi glasovi še bolj občutna. Nekatera mesta sicer zvene zadovoljivo, pri drugih ima poslušalec zopet vtis, da nekateri pevci taki zasedbi ne zadoščajo in nehote nastane vprašanje; če ne bi kazalo v septetu kaj izpremeniti, saj sedanja zasedba že itak ne odgovarja nazivu.
A. C.
c Gostovanje ljubljanske drame v Celju. Drevi ob 7 bodo gostovali v celjskem gledališču Ljubljančani s Shakespearovo tragedijo »Romeo in Julija«. Uprizoritev je dosegla v Ljubljani velik uspeh, zato bo tudi nocojšnja predstava v Celju gotovo dobro obiskana.
c Človek rad pozabi. Morda si tudi Ti pozabil naročiti sliko Marije z Brezij. Cena 40 din.
c Na prosvetnem večeru KPD bo drevi ob 8 predaval v Domu v Samostanski ulici o temi »Zvezde žarijo« prof. Franc Šuštcršič iz Ljubljane.
c t Fischer Ivan. V Žalcu je umrl 64 letni živi-nozdravnik Ivan Fischer, oče šefa umobolnišnice dr. Fischerja Alfreda. Pokojni je prišel v Žalec že 1. 1899. Bil je okrajni živinozdravnik v Celju in v Šmarju, nato pa dolgih 24 let v Žalcu. S svojim nastopom in dobrosrčnostjo se je povsod priljubil. Zapušča go. soprogo, dve hčerki in sina dr. Alfreda. Pogreb bo danes ob 3 popoldne v Žalcu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
c Iz Ljubečne pri Celju. Starši obdarovanih šolskih otrok se zahvaljujejo učiteljstvu, ki se je potrudilo, da se je poleg svoje službe posvetilo še odru in izvežbalo otroke za igro, katerega čisti dobiček je porabilo za obdarovanje otrok.
c Smučarske mladčevske tekme na Frankolo-vem. V nedeljo je priredil FO na Frankolovem mladčevske smučarske tekme. Tekmovalo je 29 fantov, od teh 14 mladcev. Prvi je dospel na cilj Podpečan Franc v 5 min., drugi Goršek Leopold 5 m in 5 sekund, tretji Podpečan Ivan 5 minut 30 sekund, četrti Grm Dominik 7 minut. Tekme so potekle v najlepšem razpoloženju in brez vsake nezgode. Pred tekmo je ljubljenec naših športnikov župnik Sunčič Lojze blagoslovil smuči.
c Smrtonosni udarec konja. V Orlici pri Vuh-redu je brcnil konj v trebuh 59 letnega posestnika Antona Miklavca. Miklavc se je zatekel v bolnišnico, kjer pa je poškodbam podlegel.
c t Marija Wolfova. V Žerjavovi ulici je umrla 58 letna zasebnica ga. Mariia Wolfova. K večnemu počitku so jo položili včeraj ob 3 popoldne na okoliškem pokopališču.
c Smrt beračice ▼ hlevu ob sinčku. Na Zg. Hudinji pri Celju pri posestniku Antonu Kvasu so doživeli žalosten dogodek. Pri Kvasu je dobila prenočišče beračica Rozalija Kačičnikova iz Malega Doliča pri Vitanju s svojim 8 letnim sinčkom. Prenočila je v hlevu Ko se je otrok zjutraj zbudil, je seveda hotel poklicati svojo mater, ki pa ie bila ponoči v spanju izdihnila. Mestni fizik g. dr Podpečan je prišel na lice mesta in ugotovil smrt. Naj rajna počiva v miru!
c Smrtna nesreča ▼ Vranji poči. V novem premogovniku Vranja peč v Št. Vidu pri Velenju je zasulo v rovu 35 letnega Vinka Jelena. Nesrečniku je plast premoga stisnila prsni koš m zlomila več reber. rokoiniRov brat »iaaimir ie časnikar v Mariboru. Naj pokojni v miru počival
KULTURNI OBZORNIK
Koncert slovenske simfonične glasbe
Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev je priredilo v veliki unionski dvorani dne 30. decembra koncert simfoničnih del domačih skladateljev: Slavka Osterca, Antona Lajovica, Dimitrija Žebre-ta, Filipa Bernarda in Matije Tomca. Izvajala je Ljubljanska filharmonija pod tremi dirigenti: Dimitrijem Žebretom, Samom Hubadora in Marijem Ši-jancem.
Koncert je bil prav zanimiv pregled simfonične stvariteljnosti zadnjih let pri nas. dasi smo pogrešali v tem krogu še L. M. Škerjanca in zlasti Blaža Arniča, ki pa najbrž zaradi preobširnosti programa ter z ozirom na to, da so njuna dela (prvega »Marenke«, drugega »Pesem planin« in »Zapeljivec«) bila izvedena prav pred kratkim, nista mogla priti na spored. Na zadnjem koncertu je zanimanje osredotočeno pač na Osterčeva dela.
Dasi je zadnji koncert pokazal Osterca kot pomembno 36ebno6t v razvoju sodobne glasbe sploh, vendar se mi zdi, da skladatelj še ni dosegel vrhunca v smislu notranje učinkovitosti: zunanja sredstva pri Ostercu ne vzbudijo vedno v človeku odgovarjajoče silnosti podoživljanja umetnine; njegova glasba pogosto zapusti le učinek zvočnosti. Umetnina je v človeku samem, in če v njem ne najde mesta, je ni ali je pa skrita. Umetnost je problem estetike; estetsko naziranje 6e sicer s časom spreminja, vendar umetnine ostanejo, bodisi da so že sodobniki odkrili njihovo estetsko vrednoto, bodisi da so jih šele pozneje ovrednotili. Tako se mi zdi, da tudi Osterčeva 6tvariteljnost čaka na kongenialno osebnost, ki se bo znala poglobiti in izčrpno dojeti glasbeno miselnost in s tem vso estetsko danost umetnine, da bo našla pot do nas, na6 notranje prepričala in zagrabila s svojo živostjo in toploto. Morda je vprav pooblikovalna pomanjkljivost vzrok šibke glasbene estetske učinkovitosti »Simfonije«, in ta kljub svojevrstnosti gradbe ter tipične posebnosti v uporabljanju orkestrskih skupin, zlasti trobil. Delo je grajeno v izrazito vertikalnem smislu; s tem v skladu je tudi instrumentacija, ki ne nudi običajne povezanost; v horicontalnem smislu, temveč se opira bolj na posamične skupine, kar je najbolj tipično pri trobilih, ki so večkrat imela vprav samostojne naloge. Zanimivo, da avtor sam smatra Musique funebre (tretji del) za najgloblje delo, dočim je bolj prepričal Marche (prvi del) v prvi polovici, Caprice (drugi de!) ter začetek To-cate (četrti del). V celoti dela ni bilo mogoče dojeti v duhovnem fmislu učinkovanja, dasi stvaritev izpričuje skladatelja posebne izražajne 6vojskosti, ki ga loči celo od ostalih pripadnikov iste glasbeno-nazorske smeri: dela izražajo svojskost gradbenega sloga, le notranje intenzitete pogrešamo; utegne jo pa kdo še odkriti. Kajti niti v tem delu ne moremo zanikati neke kvalitete v duhovnem snvslu; od daleč je le slutiti neki posebni svet: nekaj strahotnega, neurejenega, skoraj blaznoslno (ne blazno!) navdajajočega je v tej muziki, nekaj težko in kruto stvarnega, pa zopet se zasveti tu pa tam kakor topel žarek, kakor bi se človek oddahnil od silnega napora in vrtoglavosti, v kolikor se pač more z besedo označiti ali bolje z besedo pomagati si za izraz glasbene vsebine. Kajti glasba se ne da razumeii. Nasprotno je učinkovala »Ouverture clas-sique«, izvrstno grajena skladba, živa v 6vojem poteku ter notranje silno napeta glasbena stvaritev, ki vsiljuje mnenje, da bo vprav zaradi svoje hori-contalne grajenosti šla še 6i<ozi mnogo orkestrov. Prav tega, kar ima »Ouverture cla«sique« — ki je bila najboljše delo programa — pogrešamo v omenjenih štirih simfoničnih skladbah (Simfoniji), namreč tiste notranje intenzitete, ki se vzbuja v člo-veku-poslušalcu, ga drži v zanimanju, ker mu nudi vso glasbeno lepoto in ga ne utruja. Močneje kakor »Somfonija« je učinkovala simfonična slika »Mati«, ki ie komoonirana na koreografsko zasnovo prvega plesalca ljublj. Opere B Pilata. Toda pomanjkanje prostora mi ne dovoljuje podrobnejše ocene.
Kot drugo točko sporeda smo slišali Antona Lajovica po dolgih letih napisano simfonično delo »Pc6em jeseni«, programsko glasbeno stvaritev, ki se pa deloma giblje v sonatn' obliki. Lajovic je lirik, skladatelj nastrojenj, nežnih barv, ves topel in iskren v muziciranju. Prepričan semi da bi njegovo delo še bolj učinkovalo, če bi bilo boljše na-študirano in oblikovno plastičneje podano. Kajti umetnina ima v sebi mnogo vprav profinjenih mest, ki jih je igra ali prezrla ali nekam zabrisala. Poleg omenjenih del smo slišali še Dimitrija Žebreta »Vizijo«, ki je bila komponirana kot koreografsko delo. Dasi predstavlja po izražajnih sredstvih zmerno moderno skladbo, vsebuje vendarle močne glasbene vrednote ter je menda Žebretovo najboljše delo. Filip Bernard ni iskal v svojem »Rapso-dičnem kolu« novega izražajnega gradiva, njegova muzika uporablja ljudsko glasbeno motiviko ter poteka v ritmu ljudskih plesov. Delo se giblje v dosledni gradnji, je notranje stopnjevito in prepričevalno. Avtor dobro obvlada orkester, ki zveni polno in sočno. Interpretirano je bilo plastično, nevsiljivo. Kot zadnja točka je bila Matije Tomca tridelna suita »Nizki rej« (Na tratici, Nagajivka, Po-skočnica). Tome je poizkusil v tem delu uporabiti ljudske plesne pesmi iz Ziljske doline za simfonično stvaritev, v kateri prinaša napeve deloma nespremenjeno, deloma pa jih ritmično, melodično in harmonično spreminja. Najboljši je pač srednji stavek, ki ima največ prave simfonične širine in je po svoji notranji intenziteti najmočnejša vrednota, dočim se prvi stavek v svoji preveliki zdrobljenosti komaj razgiba v svoji notranji liniji.
Zadnji stavek je učinkovit, toda prekratek. Vendar gre avtorju zasluga in priznanje, da se je lotil dela v tej smeri. Saj pri nas tako pogrešamo podobnih del in rešitve problema, ki so ga drugi narodi že rešili, predvsem Ru6i in Čehi teT zapustili človeštvu neusahljiv vir glasbenih lepot.
Dirigenti Žebre, Hubad in Šijanec so imeli oči-vidno premalo časa za študij programa. Največjo odgovornost je nosil Žebre; dirigiral je dela, ki postavljajo največje tehnične težave v svetovni literaturi. Da Žebre razpolaga z znanjem in tudi s smislom oblikovanja, ga poznamo že iz Opere. Svoje znanje je izkoristil zlasti za pripravo pihal in trobil, ki jih je močno uvežbal in organiziral, zlasti zadnje, čeprav seveda ni še dosegel popolnosti. Pri dirigiranju 6e je očividno boril napram orkestru v 6mislu tehničnih težav, da ni imel toliko prilike posvetiti svojih rok izključno oblikovanju, kar pri tako težkih delih in kratem času priprave ni nič čudnega. Vendar je dosegel priznanja vredno stopnjo kvalitete v svojem dejstvovanju. Dirigiranje Sama Hubada, ki je topot izven šole prvič stal pred orkestrom, izpričuje mladega dirigenta, ki ima veliko bodočnost močne dirigentske osebnost«. Dasi je bilo gibanje rok za spoznanje ohlapno, je vendar imel orkester v oblasti in je vprav neka fluidnost v njegovih gestah nudila orkestru vsebino in hotenje oblikovanja. Njegova pojava je močno razveselila. G. Drago Marto Šijanec je dirigiral Tomčev »Nizki rej«. Znan nam je že iz prejšnjih simfoničnih koncertov in smo že večkrat govorili o njem, zato 6e omejim na to, da je svojo nalogo dobro izvršil.
Orkester je bil mestoma razrahljan. V Osterčewi »Simfoniji« so bile najslabše prve violine: zdaj.ne-precizne v enotnosti kot skupina, ki je bila' mestoma intonačno negotova (zaradi posameznikov), pasaže večjidel nejasne, neprecizne, pihala mestoma dobra, trobila tu pa tam intonačno neprecizna. Vzrok temu: težko delo in — premalo časa priprave. Zato je želeti v interesu ustanove same in dviga re-produktirvne kulture, da se sedaj orkester posveti podrobnejšemu sistematičnemu delu, ki pa potrebuje časa. Sicer moram priznati Ljublj. filharmoniji dobro voljo prav v tem primeru, ko je posvetila toliko truda domačim delom in 6pričo težkoč ugotoviti večjo sposobnost in porast reprod. kvalitete, vendar še premalo. Le nadaljnje delo in ča6 bosta dvignila kvaliteto orkestra.	siL
$ P O R T
Šport zadnje nedelje
Dva jubileja katoliških pisateljev svetovnega slovesa
Te dni sta praznovala svoje življenjske jubileje dva svetovna pisatelja, izrazito katoliške inspiracije. Tako je 10. t. m. praznovala svojo 70-letnico pisateljica Henrika von Handel-Mazzetti, ob istem času pa tudi 60-letnico italijanski pisatelj in zgodovinar Giovanni Papini. 0'oa sia po svojih delih znana tudi pri nas ter vredna, da se ob teh jubilejih z nekaj besedami spomnimo tudi njihovega dela.
*
Ne gre nam za življenjepis Handel-Mazzettijeve, temveč za njeno delo v pisateljskem svetu ter njene ideje, ki izžarevajo iz njenih, izredno umetnostno kvalitetnih del. 2e pred več kot tridesetimi leti >cmo 6e Slovenci se^ranili z dslom 'edaj koinaj nastopajoče velike pisateljice, karere delo ir pomen je rrzbral v »Domu in 6vetu« mladi dr. Jakob Šile (1914). Že tedaj smo postaii pozorni na ta izreden pojav sodobne nemške katoliške književnosti. Kmalu nato pa 6mo dobili v »Domoljubu« in pozneje v posebnem ponatisu eno njenih najmogočnejših povesti, zgodovinski roman iz Steyerja Johanno Schwertner s slovenskim naslovom Junakinja s Steyra, ki jo je prevel pok. dr. Jerše. Spominjam* se, da je bila tedaj zelo popularna ter je pri nas pisateljičino ime napravila znano širšim plastem. Pred nekaj leti pa smo dobili v odličnem Pregljevem prevodu morda najboljši v umetniškem pogledu, v idejnem pa najznačilnejši, roman Jesse in Marija, ki ga je izdala Jugoslovanska knjigarna.
Tako poznamo Slovenci razmerema dobro Han-del Mazzettijevo, dasi je poleg imenovanih »pisov izdala še več pomembnih del; tako leta 1900 kot prvo svoje delo Meinrada Helmpergerga pomembno leto;'leta 1910 Ubogo Margareto, najnovejša trilogija pa je Gospa Marija, katere drugi del, izišel leta 1930, se imenuje Reformacijska slovesnost. m Handel Mazzetijeva je v času največjega sub-jektivizma rešila zopet življenje zgodovinskemu romanu ter ga postavila na odlično višino, tako da je takoj našla priznanje v književnem svetu in to tedaj, ko je ta forum smatral katoliško literaturo za manjvredno. Prav s Handel Mazzettijevo je zvezano veliko dejstvo nemške literature: da se je z njo nemška katoliška književnost zopet povezala s splošno nemško književnostjo kot enakopravna <n je postala la6t vsega naroda. Zato jo Nemci imenujejo Jean d'Arc nemške literature, pa tudi 0'Connel, ki je osvobodil katoliško literaturo manjvrednosti, kakor ta veliki državnik Irsko. Handel Mazzetti stoji danes na taki viš!ni kot v svetovni katoliški književnosti samo še Undsetova in Ger-truda le Foit enakopravna kaki Lagerlofovi, to je najvišjim literarnim vrhovom. V podobah zgodovinskih let iz časov ver.<kih bojev, se je tako vživela v nemški verski razkol, da je s 6vojo umetnostjo bila obema borečima se stranema pravična ter je
premostila prepad med verama z neizmerno ljubeznijo, vero in žrtvijo. Z močjo 6voje ideje je ustvarila nadpovprečne like svojih povesti, ki bodo živeli večno ter razglašali življenje, živeto iz etičnih in religioznih globin. In prav to je, kar današnji književnosti manjka ter dela današnjo literarno tvorbo pritlikavo in neheroečno. Handel Mazzetti-jeva pa je pesnica božje ljubezni, ki zbližuje v dnu tudi razne veroizpovedi. Ta velika človečnost je napravila Mazzettijevo za glasnika zedinjenja krščanskih cerkva v Nemčiji. Ljubezen, v kateri je Bog, pomirja vsa nasprotja in očiščuje človeka ter ga v žrtvi dela velikega.
Ob njenem jubileju bodo slovenski bralci gotovo radi segli po njenih poslovenjenih zgodovinskih romanih: »junakinji s Steyra« ter »Jesse in Marija.
Drugačen katoliški tip pa je italijanski pisatelj Giovanni Papini. Nepomirljiv, strasten, borben ter ironizirajoč vse, kar služi Satanu. Tudi z njim emo se Slovenci že začeli seznanjati. Tako je svoj čas prevajal odlomke iz njegovega duhovitega oslovskega slovarja dr Gruden, tudi odlomke njegove ironizirajoče reportaže Gog smo že brali v slovenščini, dočim je v hrvaščini prestavljena v celoti. V celoti pa smo dobili lani v Beličičevem prevodu njegovo zadnje leposlovno delo »Priče trpljenja Gospodovega«.
V nasprotju z Mazzettijevo je Papini racionalen, razumski človek, ki reagira na vsak filozofski 6estav, hipotezo ter svetovni nazor, ki se ne sklada z njegovim. Strastna vedoželjnost je bila v njem že kot dečku teT je postal pravi polih'6tor v mladosti ter borbeni izdajatelj raznih revij ter polemičar. Najvidnejši iz florentinskega kroga, ki je stopil v življenje pred svetovno vojno. Pozneje se je uveljavljal kot leposlovni pisatelj filozof, kar se je kazalo v nestrpnem in vztrajnem iskanju po knjigah in filozofskih sistemih. Leta 1912 je v avtobiografskem romanu Dovršen človek opisal vse to svoje iskanje o duhovnih zmotah in zablodah, kar je odkrilo v njem enega najzanimivejših italijanskih pisateljev, ter je bila knjiga prevedena tako na deset jezikov. To iskanje miru pa se je še stopnjevalo ter je svet presenetil s svojo veliko izpovedjo ka-tolištva, ki jo je podal v Kristusovih zgodbah — Stor<a di Christo — leta 1921. Tu je modemi člo-! vek najvišjega intelekta prišel zopet h Kristusti. Pozneje ie napisal še studijo o 6v. Avguštinu, v katerega življenju in delu je našel nekaj svojega lastnega iskanja, pa tudi po blodnjah življenja mir v Kristusu. V leposlovni knjigi Gog (1931) je podvrgla ostri kritiki vse veličine sodobne družbe in duhovne zmede Še pomembnejše pa ie njegovo delo o Danteju (Dante vivo), v katerem je skužal prikazati živega Danteja in ga vsestransko razložiti.
Zadnja nedelja je bila zopet v znamenju zimskega športa, ki zavzema vedno večje dimenzije. Polno je bPo smučarskih prireditev širom naše ožje domovine, ki so v kvalitativnem in kvantitativnem pogledu prav lepo izpadle. Katere so bile te prireditve in kako so izpadle, pa nam pokažejo naslednje vrstice.
III. zimske igre delavcev KID
0	sobotnih tekmah je že poročal nedeljski »Slovenec«, izvzemši hokej-tekme med ljubljansko Ilirijo in celovškim K. A. C,-em, v kateri so gostje premagali domače z rezultatom 4 : 2.
Veleslalom na 2 km
je prinesel naslednje rezultate:
1. Bertonceli Jožef, Jesenice, Vaj. šola 2 min. 07 sek. in 4 deselinke; 2. Lukanc Slavko Tržič 2.14 min in 9 desetink; 3. Zvan Alojz, Je-senice-Marlinarna 2.15 min.; Koblar Stanko, Je-senice-žel. oddelek 2.15,4; 5. Štumpfelj Tone, .lesenice-strojni oddelek 2.19,1; 6. Praček Ciril, Jesenice-mezdni urad 2.2^,7.
Doseženi uspehi medmestnega tekmovanja: Doseženi uspehi:
1.	Jesenice v postavi: Bertoncelj Jože, Zvan Alojzij, Koblar Stanko, štumpfelj Tone.
2.	Celje v postavi: Knop Ljubo, Mejavšek M., Gradišnik Miran, Dvoršek Fric.
3.	Maribor v postavi: Čop Franci, Gajšek Božo, Cizelj Miran, Repič Borut.
Veleslalom juniorjev na 1 km:
1	.Stare Marjan, martinarna, 1.03.2; 2. Mulej Tinček, tov. verig, 1.06.8; 3. Mrak Marjan, martinarna, 1.09.4; 4. Ulčar Jože, vaj. šola, 1.11.9; 5. Huter Jože, vaj. šola, 1.18.8; 6. Tuma Ivan, vaj. šola, 1.24.1.
Slalom žensk, obratovodij in juniorjev:
Skupina: a ženske:
1. Praček Lojzka, Mezdni urad, 0.27 sek. 2.
Heim Erika, Glavna pisarna, 0.28 in dve petini sek. 3. Štolcer Pavlirt, Glavna pisarna, 0.32.2.
Skupina: Obratovodje:
1. Šega Boris, Ekonomat, 0.25 in štiri petine; 2. štolcer Božidar, Ekonomat, 0.26.2, 3. Ravhekar Avgust, Kotlarna II., 0.27.
Skupina c) juniorji:
1. Stare Ivan, ekonomat. 0.33.1; 2. Vovk Miha, žičarna, 0.37; 3. Novak Metod, Javk. II., 0.42.2.
Tekme v sankanju: Enosedežne sanke:
1. Čop Avgust (kotlarna) 5.15; 2. Kalan Mirko (žel. oddel.) 5.31, 3. Noč Andrej 5.37.
Dvosedežne sanke:
1. Fležar Ignac (elektrarna) 5.45, 2. Dovžan Jože (elektr.) 5.57, 3. Einbauer Franc (mes. ur.) 6.01.
Smuški skoki: Seniorji:
1.	Priboiek Franc (stroj, od) 144.7 točk (skoki 23 in pol in 22 in pol).
2.	Klančnik Karel (kotlarna) 141.3 točk (21 in pol in 22 in pol).
3.	Zalokar Jože (bavž) 131 točk.
Rezultati juniorjev;
1.	Brum Berti (Javornik) 130.2 točk.
2.	Razinger Alojz (žič) 129.2 točk.
3.	Huter Jože (vaj) 123.7 točk.
Rezultati juniorjev izven konkurence: 1. Zalokar Zoran (Sm. K. Ljubljana) 129.1 točke. V medmestni konkurenci so zmagale Jesenice, slede Ljubljana, Celje in Maribor.
Hokej na ledu — KAC : Ilirija 5:1, (2:0, 0:1, 3:0)
Mladinske smučarske tekme Smučarskega kluba Ljubljane
Na 2 km: 1. Kopač Bogdan 9 min. 52 sek., 2. Kopač Stanko 9 min. 54 sek., 3. Seljak Tone 9 min. 54 sek.
Na i km: 1. Bizjak Lado 17 min. 9 sek., 2. Spacapan Franc 17 min. 24 sek., 3. Caljevec Srečko 18 min. 01 sek.
Na 6 km: 1. Košak Janez 28 min. 46 sek., 2. Kaniž Jože 31 min. 22 sek., 3. Puc Ciril 32 min. 18 sek.
Prvenstvo Hrvatske v hokeju
VSD : Hašk 1 : 0 (0 : 0, 0 : 0, 1 : 0).
Smučarske tekme SK Maratona (Maribor)
Klubsko prvenstvo SSK Maratona v smuku za leto 1941 za seninrje: 1. Kune Ivan 8.30; 2. Pla-ninšek Adolf 9.43; 3. Kerbaumer Tine 9.49.
Naslov klubskega prvaka v teku pri seniorjih na 12 km dolgi progi si je osvojil Adolf Dolinšek v času 1:907. Klubski juniorski prvak SSK Maratona v teku na 6 km pa je postal Muhič Edo v času 29.33.
Nogomet doma in drugod
BSK:Gradjanski 2:1 (1:0). Vojvod ina:Szeged 5:2 (2:0). Orient (Sušak):Concordia (Zagreb) 3:1 (1:1). Hajduk:Sašk 2:0 (1:0).
Bologna:Triestina 2:0, Roma:Livorno 3:1, To-rino:Ambrosiana 5:5, Atalanta:Novara 2:0, Vene-
S katoliškega stališča ie potem borbeno premotril tudi italijansko literaturo 12. in 13 stoletja, napisal jo je kot pesnik in kulturni kritik. Najnovejša knjiga leposlovnega značaja pa so Priče o trpljenju Gospodovem, ki jih imamo tudi v slovenščini in ki kažejo V6e odlike Papinijeve velike duhovitosti in nazornosti.
Tako stoji danes Papini na vrhu italijanske knjiženosti ne toliko kot leposlovni oblikovalec, temveč kot kulturni kritik in eden najduhovitejših sodobnih izobražencev in katoliških borbenih književnikov.
*
Ob jubilejih Handel Mazzettijeve in Papinija smo hoteli opozoriti samo na la dva katoliška literarna pojava, katerih eden ustvarja najčistejšo umetnost iz globine človeškega srca, drugi pa iz razumskega sospoznanja duhovito preganja duhovno zmedo in zmoto današnjega modernega sveta ter mu išče podobo v Duhu. ki nikdar ne mine. td.
zia:Napoli 1:1, Bari:Genova 1:1, Milano:Juventus 2:2, Fiorentina:Lazio 2:1. — V prvenstvu vodi Bologna z 21 točkami.
Skakalne tekme v Ljubljani
Ljubljanska zimskosportna podzveza razpisuje za nedeljo, 19. t. m. skakalno tekmo na svoji skakalnici v Mostecu v Ljubljani. Pričetek tekmovanja je ob pol 15. Tekmuje se v dveh razredih — do 18. leta ln od 18. leta navzgor. Prijavnine ni. Prijave naj se pošljejo na naslov podzveze do 19. t. m. ter se sprejemajo tudi na skakalnici na dan tekmovanja do 14. ure.
Državnih prvenstev v smučanju ne bof Ker je
finančni minister odklonil otvoritev podpore ea ZSSSJ, je sklenil upravni odbor odpovedati vsa državna prvenstva v smučanju. Mednarodnih smuških tekem pri nas ne bo. Iz istega razloga je morala zveza odpovedati tudi vse one mednarodne smuške tekme ki bi jih lahko izvedli.
Zveza je brez sredstev. 2e lani je izgubila nepričakovano polovico državne podpore, letos po 9 mesecih državnega proračuna oi prejela še ničesar! Ker tudi ni sredstev za trening, zato smatra, da je neprimerno, nastopati v tujini brez priprav. Izvedene bodo pač prireditve klubov podzvez in narodni zvez, kolik or bodo ti uspeli kriti 6troške. Slovenska zimskošportna zveza celo naglaša, da bo izvedla zaradi svoje finančne zmogljivosti ves svoj program.
Hvegrova hoče 40 svetovnih rekordov
Ragnhild Hveger je postavila dosedaj 37 svetovnih rekordov. Poslednja dva rekorda še nista bila priznana od mednarodne plavalne zveze, ker ji predbacivajo, da sta bila dosežena samo s pomočjo njenega rojaka Paula Petersena. ki je plaval z njo in jo vodil. Ragnhild Hvegrova pa se sklicuje na to, da je Petersen že pred koncem tekme izstopil in da je čas tako sijajen, da bi bil tudi brez Petersena dosežen svetovni rekord. Ta odlična danska plavalka je sedaj izjavila, da poide v Budimpešto, kjer je sedež predsednika mednarodne plavalne zveze. »Z užitkom hočem v Budimpešti pred predsednikom preplavati 400 m v svetovnem rekordnem času, samo pobrigati se mora za to, da bodo vse formalnosti urejene.« Ce bo Ragnhild Hveger uresničila svoj namen, potem bo v naslednjih mesecih postavila svoj 38., 39. in 40. svetovni rekord ter bi s tem dosegla v zgodovini ženskega plavalnega športa edinstven uspeh.
Vesti Športnih zvez. klubov In društev
Ljubljanska zimskošportna podzveza ima svojo sejo v četrtek ob '20 v pisarni JZSZ. Naprošamo g. Berlota. da pride k seji. Prav tako naprošamo gospode, ki Bi biLi voljni pomagati pri organizaciji skakalnih tekem, da pridejo k seji.	. .	. .
SK Planina - lahko atletska sekcija. Drevii ob 19.30 nujna odborova esja v Rokodelskem domu. Udeležba vseh odbornikov obvezna. — Načelnik.
ZFO
„ Smučarske tekme
mariborske podzveze ZFO
Smuk za člane ZFO: 1. Praprotnik Ivan 8:18 Maribor V.) 3. Dolinšek Aoolf 9:43 (Odsek bv. Lovrenc).	. ., „
Smuk mladcev. Proga ista. 1. Pajnik Franc 11:02 (Odsek Sv. Lovrenc); 2. Hartman Mirko 11:16 (Odsek Sv. Lovrenc); 3. Rojko Jože 12:36 (Odsek Maribor V.)	_
Tok mladcev: 1. šiker Štefan 31:11 (Fantovski odsek Sv. Lovrenc); 2. Gregorič Stanko 31:03 (Odsek Ruše); 3. Jevšenek Ignac 31:38 (Odsek Sv. Lovrenc); 4. Hartman Andrej 32:01 (Odsek Sv. Lovrenc).
Tek članov ZFO na 12 km dolgi progi: 1. Pajtler Otmar 1:5:40 (Odsek Sv. Lovrenc); 2. Dolinšek Adolf 1:09.07 (Odsek Sv. Lovrenc); 3. Praprotnik 1:11.08 (Odsek Sv. Lovrenc).
Smučarske tekme Krekovega okrožja
Krekovo okrožje Fantovskih odsekov v Škofji Loki je priredilo preteklo nedeljo, dne 12. januarja svoie druae tekme za prvenstvo članov in mladcev v alpski kombinaciji. Tekme so zelo dobro izpadle, tako po udeležbi, kakor tudi po organizaciji. Saj se je javilo štarterju na progi za smuk kar 37 tekmovalcev, ki so prihiteli iz odsekov domačega okrožja, pa tudi iz sosednjih okrožij. Tekmovalo se je na znanih škofjeloških tekmovalnih progah: Mrtancovi planini in Stenu V konkurenci je v smuku zasedel prvo mesto s časom 53.6 sek. Ivan Hafner, FO Škofja Loka, drugi je bil Jesenko Slavko, FO Škofja Loka, čas 55.8 sek, tretji Bernik Franc, FO Škofja Loka. čas 75 sek., četrti Filipovič Branko, FO Škofja Loka, čas 78.9 sek., peti Prezelj Janko, FO Selca, čas 79 sek., mladci pa so se v smuku razvrstili takole: 1. Fojkar Andrej, FO Škofja Loka. čas 786 sek. 2. Pošteiner Marijan, FO Škofja Loka, čas 96.9 sek 3. Bernik Peter, FO Škofja Loka, čas 106 sek.
V	slalomu je bil med člani najboljši Hafner Ivan, FO Škofja Loka. s časom 240.4 sek. drugi je bil Lotrič Anton, FO Železniki, čas 286 sek, tretji Jesenko Slavko, FO Škofja Loka, čas 288.4 sek., četrti Planina Franc, FO Škofja Loka, čas 316.5 sek., peti Krmelj Jože, FO Škofja Loka, čas 361.8 sekunde.
V	skupni oceni pa so se plasirali takole:
Člani: 1. Hafner Ivan, FO Škofja Loka, 294
točk 2. Jesenko Slavko, FO Škofja Loka, 344.2 točke. 3. Lotrič Anton. FO Železniki, 412.3 točke.
4.	Planina Franc, FO Škofja Loka, 447.3 točke.
5.	Krmelj Jože, FO Škofja Loka 485.8 točke.
Mladci: 1. Pošteiner Marijan. FO Škofja Loka, 409.5 točke. 2. Fojkar Andrej. FO Škofja Loka, 565 točk. 3. Franko Andrej, FO Škofja Loka. 713.1 točke. — Član prvak, je dobil prvikrat prehodno darilo okrožja in praktično darilo. Nadaljnja dva člana sta dobila praktični darili in diplomi. Mtadec-prvak je dobil praktično darilo in diplomo. Nadaljnja dva pa diplomi.
Izven konkurence so se plasirali v skupni oceni takole:
Člani: 1. Šmitek Janez, FO Kropa, 291.6 točke. 2. Potočnik Stojan. FO Kropa, 367.2 točke. 3. Pun-tar Stojan, FO Št. Peter-Ljubljana, 385.6 točke.
Mladci: 1. Gašperšič Marijan, FO Kropa, 532 točk.
Po končanem tekmovanju se je razvila v Društvenem domu prav prijetna zabava. Tekme so zelo dobro uspele, za kar gre zasluga vojaštvu, ki nam je šlo pri tekmah zelo na roko. Telefonisti t. planinskega polka v Škofji Loki so nam uredili in napeljali telefonsko zvezo med šlartom in ciljem, za kar smo jim dolžni toplo zahvalo. — Bog živil
S potapljači na dnu morja
če se potopi kaka ladja, skušajo reševalne družbe na različne načine ugotoviti kraj nesreče. Dragoceni pomočki za to so jim: priče na obali, če se je ladia potopila blizu obrežja, očividci na drugih ladjah, ki so bile blizu ponesrečene ladje in pa razne vrste vodokazi. Ako kraj nesreče najdejo, pošljejo na to mesto reševalno ladjo. Na stotine kvadratnih milj morskega dna preiskujejo z ladjevodnimi stroji. Ladjevodni stroj je posebne vrste naprava, ki kaže na navadnih ladjah globino morskega dna. Ladjevodni stroji na reševalnih ladjah pa delujejo tako, da točno naznačijo vsako vzboklino ali vdrtino na morskem dnu. Tako natančni so, da zaznamujejo vsako skalo in že na pol razpadle razbite ladje na morskem dnu. Električna igla točno pokaže mesto, kjer leži in lego, v kateri se nahaja potopljena ladja. Seveda se reševalne ladje ne morejo zanimati za vse take ladje, na katerih je morsko dno zlasti v vojnih časih izredno bogato. Kajti neznansko požrešno je v takih časih morsko dno in še večje je število vojnih žrtev, ki so bile na krovih teh ladij.
Potapljači tvegajo življenje
Ko je po ponovnem križarjenju nad krajem nesreče točno ugotovljeno mesto in lega potopljene ladje, narede načrt za reševanje. Strokovnjaki in ptopoljači sede pri mizi, strokovnjaki se posvetujejo, potapljači s cigaro ali pipo v ustih pa poslušajo njihova navodila. Potapljači bodo šli v boj za plen. Oni tvegajo življenje. Življenje pač ne more pomeniti mnogo tistemu, ki se spušča v največje globine, razbija okove na zarjavelih potopljenih jeklenih velikanih, vdira vrata in se bije za življenje v notranjščini velike ladje, ki ga lahko vsak čas pokoplje.
Potapljaška obleka je različna z ozirom na globino. Namešto prejšnjih težkih oblek imajo danes nove, mnogo lažje gumijaste obleke. Tudi gumijasta cev je že davno zastarela, ker oraža potapljača kadar poklekne ali se pripogne, se lahko raztrga, zvije ali obvisi na kakem predmetu. Moderni potapljač ne vdihuje več navadne mešanice kisika in dušika; zadošča mu 10% kisika in 90% helija, kar vse vzame s seboj pod pritiskom 1000 kg. Najboljši potapljaški aparati na svetu so Draegerjevi aparati. Ce hoče v velike globine, pa mora zlesti potapljač v oklep, v velik nestvor iz jekla in železa, v neke vrste podmornico za enega človeka, ki jo obesijo na žerjav in spuste v globine.
Najprej si potapljač ogleda položaj in pripravi vse potrebno za nadaljnje delo. Na določeno mesto, ki si ga izbere kot najugodnejše za delo, znosi potrabno orodje, pomorske sani, pomožne stroje, električne kable; iz tega mesta napelje na površje vrv. Kadar se potapljač spušča ali dviga, mora večkrat počivati in v določenih globinah počakati, da se pljuča in žile privadijo na spremenjeni pritisk.
Največja nevarnost za potapljača: izgubiti se v ladji
Ko je vse pripravljeno, gredo potapljači na pravo delo. Prej si še na več načinov zavarujejo zvezo z ladjo; ki stoji na vodni gladini visoko nad njimi. Na delo se poda več potapljačev. Ze prej so prešteli vse vdrti#e alj vrata, sploh vse možne vhode v notranjost ladje in vsak je dobil točno navodilo, kaj je njegova dolžnost pod vodo, katerega vhoda naj se posluži. To delo je zelo nevarno. Lahko trči ob ta ali oni predmet, si pokvari »železni plašč« in potem je po njem! Ze borba za vhod v ladjo je huda. Pred njo se navadno naberejo morske sipine. Oklep je večkrat zvit, ventili zarjaveli ali polomljeni. Toda to še ni najhuje. Potapljači se najbolj boje, da ne bi zašli in se zgubili v nepregledni notranjščini velikih ladij, kjer mrgoli vrat, lesenih in železnih pregrad, stopnic in prostorov. Pri delu v velikih prekooceanskih parnikih dajejo potapljačem posebne radijske aparate, s pomočjo katerih jih vodijo od zgoraj po notranjščini ladje, da se ne zgube. Vsi potapljači so tudi spodaj med seboj zvezani s posebnim telefonom. Preden torej prično s pravim reševanjem, morajo globoko doli pod vodo posta-
nadomešča popolnoma in poceni
RUSKI CA) čaj „Jugobilje" B.B.l.
Dobiva se povsod. Na zahtevo pošlje brezplačen vzorec. JUOOBILJE", veletrgovina
Beograd, Ivankovačka ulica 25 Iščemo rajonskega zastopnika.
viti celo posebno telefonsko centralo za po-tapljačel
Ko dospe potapljač do safeja (mesto, kjer so shranjene važne listine in vrednosti), nima | več velikih muk. Vrata v safe so hitro raz- j topljena. V nekaj minutah je raztopljeno jeklo kot bi vosek topil. Potapljač hitro pograbi zlato, denar, dragulje, bisere, vreče z diamanti in vse, kar ima večjo vrednost. Ob kolku ima posebno torbico, kamor vse te predmete varno spravi.
Potapljači radi pripovedujejo o velikih morskih nestvorih, ki se naselijo v ladjah in napadajo potapljače. Mnogo tega pripovedovanja je pripisati domišljiji. V notranjosti teh ladij je namreč le premalo kisika, potrebnega za te živali, čeprav ga porabijo le neznatne količine. Včasih pa se morske pošasti, živeče na dnu morja, res naselijo v potopljenih ladjah. Tako so našli v notranjščini neke ladje, ki se je potopila v Južnem morju ob priliki neke ekspedicije, cel park osmeronožcev in drugih morskih nestvorov. Večkrat se pripeti, da so potopljene ladje skrivališče za nevarne pomorske kače, katerih pa v evropskih morjih še doslej niso zasledili. Morske volkove puste potapljači pri miru in se jih izognejo, če le morejo. Vendar tudi morski volkovi navadno ne napadajo potapljačev, ker se boje bisernih vodov, ki so speljani na površje. Kadar so bili potapljači zvezani z zunanjim svetom po gumijasti cevi, so jim bili morski volkovi zelo nevarni, ker so cev kratkomalo pregrizli. V ceveh so namreč videli morske kače in in so se zagrizli vanje, misleč, da imajo pred sabo dobro pečenko.
Od časa do časa delajo tudi s potapljaškim zvonom. Pri tem si seveda ne smemo predstavljati tistih staromodnih naprav, ki se jih še morda spominjamo s kakih slik. Najmodernejši je potapljaški zvon raziskovalca morskih globin Beebeja, ki se je spustil z njim 460 m globoko. Toda v tej globini ni več mogoče delati v notranjosti potopljene ladje. Navadni potapljaški zvon je uporaben največ do 100 m globoko, večja globina pa je že smrtno nevarna.
Potapljaški zvon in »pljuča«
Za reševalna dela s potapljaškim zvonom so pripravili posebna pljuča, ki navadno vise ob steni potapljaškega zvona. »Pljuča« so aparati, vreči podobni, iz njih pa vodi gumijasta cev, ki jo drži potapljač v zobeh. Posebna- zaponka iz gumija zapira nos. Patrona s sodo in apencem izloča ogljikovo kislino in čisti zrak, ki ga potapljač lahko ponovno vdihuje.
• Vsak poklic ima tudi svoje dobre strani. Zdi se, da za potapljače lo ne velja. Nič veselega ne pripovedujejo potapljači in zdi se, kakor da je z vstopom v temni podvodni svet humor zgubil svojo pravico. Četudi pripoveduje potapljač kaj smešnega iz svojih doživljajev pod vodo, vendar poslušalcu nehote zamre smeh na ustnah.
Mnogi potapljači obogate. Denarja pa ne znajo več prav ceniti. Tako je neki potapljač dvignil safe nekega amerikanskega parnika, ki je trčil ob ledeno goro in se je potopil. Potapljač je zaslužil četrt milijona dolarjev, pa mu ni mnogo zalegel ta denar. Kmalu je bil zapravljen in zaigran. Potapljač je moral znova na delp. Veseljaško življenje je oslabilo njegovo prejšnio železno naravo. Mož je začel bolehati in z njegovim zdravjem je šlo stalno navzdol. So tudi izjeme, vendar je usoda večine potapljačev podobna pravkar opisani usodi. Nekaj časa delaš, dobro zaslužiš, potem dobro živiš, dokler te pomanjkanje denarja zopet ne požene v morske globine. Nekaj časa se še trudiš, lepega dne pa te na dnu morja zadene kap. Le tisti, ki so znali varčevati in skromno živeti s tistim, kar so si v močnih letih prislužili, so ušli tej usodi.
Novi finski ministrski predsednik J. V. Rangell
Državna razredna loterija
Žrebanje V. glavnega in zadnjega razreda tekočega 41. kola srečk bo po loterijskem načrtu od 8. februarja do zaključno 6. marca t. 1. in sicer:
V	BEOGRADU! 8., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 17., 18. in 19. februarjaj
V	SKOPLJU; 24., 25., 26., 27. in 28. februarja in 1., 3., 4., 5. in 6. marca 1.1.
V	tem žrebanju bodo 6. marca 1.1. izžrebane 3 premije in sicer:
za din 500.000__, 1,000.000.— in 2,000.000__
Poleg teh premij bo izžrebano večje število dobitkov po din 200 000__:
100.000.—, 80.000.—, 60.000___ 50.000.—, 40 000__, 35.000,— 30.000.—'
25.000.—, 20.000.—, 15.000___ 12.000__, 10.000.— in drugih manjših dobitkov)
Skupni znesek dobitkov v tem žrebanju znaša
din 56,946.000.-
ki bo izplačan brez vsakih odbitkov.
V	najsrečnejšem primeru z možnim spajanjem premij in dobitkov je nft tem žrebanju mogoče z eno srečko zadeti
din 3,200.000.-
Za izplačilo dobitkov jamči država Kraljevine Jugoslavije.
Osebe, ki seže udeležujejo igre 41. kola morajo svoje srečke IV. razreda zamenjati s srečkami V. razreda vsaj do 3. februarja 1.1.
Tisti pa, ki nimaio srečke, a bi se radi udeleževali igre v glavnem V. razredu, si lahko nabavijo srečko pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih podprodajalcih, ki so v vsakem večjem kraju in sicer po doplačilni ceni;
za celo srečko	din 1000___
za polovično srečko din 500.—, za četrtinsko srečko din 250.—.
Podrobnega navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se na zahtevo dobe brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
Radijska pestaja v Beogradu bo med žrebanjem vsak dan poleg dnevnih vesti objavljata tudi rezultat žrebanja za dobitke od Din 5.000.— dalje.
Z nakupom srečk Državne razredne loterije vsak posameznik poleg osebne koristi, ki jo lahko ima, podpira tudi narodno gospodarstvo, obrt, industrijo in invalide, ker je čisti dobiček od prcda;e srečk sorazmerno razdeljen v omenjene namene,

Ptuj
V Ljudski univerzi predava danes, v torek, dne 14. januarja g. dr. Nikolaj Preobraženski o Tolstoju. Vabljeni!
Trbovlje
Primanjkljaj zadružne elektrarne je odbor sklenil izravnati na ta način, da je določil minimalni odjem toka na 4 Kw mesečno. Toliko ga bo treba plačati, četudi ga kdo porabi samo en ali dva Kw. S tem so prizadeti samo mali ljudje, ki res varčujejo povsod in tudi pri elektriki gledajo, da ne tratijo in ne svetijo po nepotrebnem. Zato je ta sklep zelo nesocialen. Dvomimo tudi v gospodarski uspeh takega sklepa. Če bodo ljudje morali plačati 4 Kw, jih bodo tudi porabili, eleli-trarna pa bi imela le tedaj dobiček in kritje za svojo zgubo, če bi člani plačali več, ne da bi pri tem več porabili. Zato je najbolje, da se ta sklep, ki zelo prizadene male varčevalce, razveljavi.
Za višje plače se bodo nadaljevala pogajanja s TPD 15. t m. v Ljubljani, ker zadnji torek niso uspela. Znan še ni bil indeks cen Narodne banke za december. TPD pa tudi ni bila pri volji toliko primakniti. Socialisti, ki so bili zaradi zadnjih dogodkov slabe volje, pa so skušali stvar še bolj razpihati, vendar je upati, da bo razsodnost zmagala in da bodo pogajanja uspela.
Dajte nakaznice za petrolej, ki ga imajo vse prodajalne dovolj v zalogi, občina pa ne da na-
kaznic v tem času, ko ljudje razsvetljavo najbolj potrebujejo. Če po drugih občinah gre razdeljevanje petroleja gladko od rok, bi se z nekaj dobre volje tudi pri nas lahko uredilo. Zadeva je nujna!
Vič
Drevi ob 8 bo v Društvenem domu na Glin-cah spominska svečanost za biagopokojnim voditeljem slovenskega naroda g. dr. Antonom Korošcem, ki jo prirejajo viška katoliška društva. Govori ravnatejj g. Gabrovšek Franc. Vsi spoštovalci velikega pokojnika vljudno vabljeni.
Dobrova pri Ljubljani
Da tudi Dobrava izkaže svojo hvaležnost našemu pokojnemu očetu in voditelju dr. Antonu Korošcu, so v nedeljo, 12. t. m. vsa društva in organizacije na Dobrovi skupno priredile spominsko proslavo. Ob udeležbi vseh vodilnih osebnosti v občini in ostalega občinstva, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je bil lepo izvajan spored. Globok vtis je napravil na vse navzoče izbran govor, ki ga je imel pisatelj g. F. S. Finžgar.
Po pesmih, katere je ubrano odpel domači moški zbor, je sledila lepa deklamacrja dekleta v slovenski narodni noši. S svojimi besedami je zopet obljubila vso našo vdanost in neomajno zvestobo — njegovim idejam.
Edgar Wallace:	10
Zagonetna grofica
(Roman iz londonskega življenja.)
Brez besede izgine Wills skozi vrata. Ze je bil blizu stopnic, ko ga Dorn pokliče nazaj.
»Pojdite tudi na policijo in poskusite zvedeti za ime lastnika modrega avtomobila znamke Buick, št. C 2997. Jaz sicer že vem, kdo je to, a hočem biti trdno prepričan o tem.c
Ko se vrata za njegovim pomočnikom zapro, vzame Mike Dorn nekaj pol papirja in začne marljivo pisati. Čez kake pol ure je dovršil pismo, prilepil znamko in ga izročil lift-boyu, da ga odnese na pošto. Ko se je vrnil v svojo sobo, je odložil ovratnik in kravato in legel spat. Saj je pa tudi bil zelo potreben počitka, ker zadnjih šest in trideset ur ni niti očesa zatisnil.
('	VIII.
Loisa Reddle se pozneje nI mogla spomniti vseh dogodkov, cki so se odigrali tega jutra. Mehanično je opravljala svoje vsakdanje delo v uradu. Da ni delala napake za napako, je bila lahko hvaležna le svoji prirojeni ljubezni za red. Ko je prišel čas kosila, je odšla z Lizy v bližnjo restavracijo, da bi tam kot ponavadi obedovali; toda ničesar ni mogla niti pokusiti. To je njeno prijateljico zelo zaskrbelo.
»Kaj ti je?« je vprašala zaskrbljeno.
Loisa se je silno trudila, da bi bila mirna.
»Zakaj ei lako vznemirjena? Ali zaradi razgovora, ki si ga imela z njim?«
Spočetka Loisa ni razumela, o čem govori Lizy.
»Kaj? Ah, ti misliš Doma? Ne, to me ni niti najmanj razburilo. Prijateljsko sem se razgovar-jala 2 njim.«
»Ali sf mu rekla, da smatraš njegov čin za veliko drznost z njegove strani?«
»Zdelo se je, da to on sam ve,« odvrne Loisa.
»Lahko bi se šla stavit, da se je sramoval in te prosil za odpuščanje. Ali je padel na kolena pred teboj?«
Hotela je vse nalačno vedeti, toda Loisa je odkimavala.
»Ne, nič posebnega se ni zgodilo. Malo se je 6icer pokesal, ampak zelo malo. Nekaj drugega je. Prestrašila sem se bila.«
»Prestrašila?« vpraša Lizy srdito. »Pa zakaj? Šla bom k n jemu in ga naučila pameti I«
»Ne, tega ne boš storila; saj naju ne bo''več nadlegoval,« reče Loisa hitro.
»Kaj pa se je zgodilo? Ali 6i od njega zahtevala pojasnil?«
»Da, napravila sem nekaj takega.« Loisa bi bila rada nehala govoriti o tem, toda Lizy je trmasto nadaljevala:
»Ko bi bila že resnično zaročena, ali recimo, da bi ti bila bolna in da bi se kdaj prej sprla, ne bi bilo nič posebnega, če bi prišel ...«
»A midva nisva zaročena ne na skrivaj in ne javno; jaz sem zdrava, pa tudi prepirala se niše mnič z njim ... torej ni bilo prav nič ... a on nama ne bo več v napoto, Lizy.«
»Glej, že ves dopoldan skušam s teboj spregovoriti kakšno besedo, ti si pa vsa zasedena in nekam odsotna. Morala som si torej misliti, da ei mu nagnala strah v kosti — oprosti mi ta izraz — in da je moralo priti do strahovite scene. In mislila sem da me boš o vsem tem natančneje poučila, ko bova sedeli pri obedu, ti pa .. .<
Toda Loisa je bila in ostala trda ko kamen, tako da js opoldanski odmor minil, ne da bi Lizy kaj zvedela o načrtih svoje prijateljice.
Edini ugodni rezultat Loisinega jutranjega razgovora z Domom je bil ta, da ni ne ta dan in ne prihodnje dneve videla njega in njegovega črnega avta. Tako so dnevi minevati brez večjih
olajšanj, katerih se je bila nadejala, tako da si je v soboto popoldne celo zaželela, da bi se pod kakršno koli pretvezo sestala z njim.
Kaj je vedel Dom o njeni materi? Ali mu je žo zdavna bil znan ta medsebojni odnos in se je zato toliko zanimal zanjo? Zdelo se je čisto nemogoče, da bi on mogel sodelovati pr tej zadevi. Po njenem mišljenju je Mike imel okrog trideset let, mogoče že malo manj; torej je moral biti še otrok, ko je Mary Pinder stala pred sodiščem.
Nenadoma pride Loisi na misel, da bi 6e tudi ona prav za prav morala pisati Pinder; toda to je niti malo ni vznemirilo.
V ponedeljek zjutraj je zložila Loisa svoje reči v dva kovčega in ju odnesla z Lizyno pomočjo na ulico, kjer jo je čakal avtomobil. Njeni prijateljici so malone stala solze v očeh. In celo stari Mr. Mackenzie, ki je tako zelo redko zapuščal svojo hišo, je bojazljivo gledal iz ozadja.
»Le zakaj ta starina povsod vtika svoj nos?« je rekla Lizy polglasno. »Ko boš odhajala, bo gotovo žagal na svoji violini: »Marta, Marta, ti odhajaš.«
Njeno prerokovanje pa 6e ni izpolnilo in Loisa jo prišla v Chester Square, ne da bi doživela kakšno nevšečnost.
Vratar v livreji ji je odprl vrata. Zdelo se je, da jo pričakujejo, ker jo je vratar takoj odvedel po Širokih stopnicah po debelih preprogah v neko prostrano dvorano. Od tam je bil lep razgled na trg.
Lady Moron je sedela za svojo malo pisalno mizo, ko so ji najavili Loisin prihod. Vstala je. Nobeni drugi ženski ne bi tako pristojala svetlo-zelena halja iz baržuna. ki se je tako ujemala z njeno postavo. Na bujnih grudih se ji je blestel velik demant, ki je visel na biserni verižici. Obraz je imela napudran; zaradi tega so se močno odražale obrvi, črne in visoko zavito. — Zdaj je Loisa imela dosii časa in priiike, da je dobro premo-
trila svojo novo gospodarico. Opazila je, da imajo njeni lasje naravno, črno barvo, medtem ko so ji nasprotno obrvi bile močno obarvane in ustnice skrbno naličene.
»Služkinja vam bo pokazala vaše sobo, Miss Reddle,« reče grofica s svojim mirnim glasom. »Upam, da se boste pri nas dobro počutili. Mi živimo zložno, zato ne boste imeli dolžnosti, ki bi jih ne mogli izpolnjevati.«
Loisa se prikloni po teh besedah in počasi odide; čez nekaj minut je že vsa očarana ogledovala svojo spalno sobo. Bila je to velika soba v gornjem nadstropju, ki je prav tako nudila razgled na trg.
Preobleicla se je in se vrnila nazaj v salon, ki je bil istočasno tudi delovna soba lady Moron. Odprla je vrata in obstala, ker sta zdaj bila v sobi še dva gospoda. Enega od njiju je spoznala — mladega, vitkega grofa, medtem ko je drugi bil debelušaste postave. Njegov rdeči, okrogli obraz je izdajal ljubezen do lahkega življenja. Kadar se je smejal, so se lesketali veliki zobje, ki so Loiso nekako spominjali na tigrovo čeljust, četudi sicer ni bilo nič zverinskega na tem človeku tršatega telesa in valovitih rdečkastih las. Edina zanimivost na njem je bilo njegovo visoko čelo.
»Mr. Chesney Praye,< ga predstavi grofica.
Neznanec prime Loisine prste s 6vojo široko, debelo roko.
»Zelo mi je všeč, da sem vas spoznal, Miss Reddle«
Glas mu je zvenel prijetno, četudi je govoril nekoliko zamolklo. Z očitnim občudovanjem je počival njegov pogled na Loisi.
»Lorda Morona že poznate!«
Mladi grof kiinne z glavo in zamrmra nekaj nerazumljivega.
»Miss Reddle je moja nova tajnica,« pojasni grofica. »Večkrat jo boste videli pri meni, Čhos-ney... Mr. Praye je namreč moj svetnik v denarnih zadevah.«
lihčeve čudovite
■	■■ VVB
'ogodivscme
(233) »To je pa enokolesni vlak,« ki je nekaj takega že slišal. »Res, zanimiva dežela!« Tem bolj radoveden gre naprej in pride do majčkenih stopnic in po njih navzdol.
(234) Končno se je vendarle znebil mosta. Zopet sede na neko vzpetino, da bi se odpočil. Tudi čevlje si spet obuje.
+
Po daljši mukapolni bolezni nam je umrla soproga, mama, ozir. slara mama, gospa
Marija Hassler
roj. Shrlj
Pogreb blagopokojne bo 14. januarja, ob 2 popoldne iz mrliške veže zavetišča sv. Jožefa.
Ljubljana, dne 14. januarja 1941
Žalujoči:
Franc, soprog; Franjo, sin; Rozalija, snaha; Karlo in Elica, vnuka
M aH oglasi
Službe iščejo
Trgovski pomočnik
dober prodajalec, zmožen vseh panog, Išče službo. Cenj. ponudbe na upravo »SI.« pod »Kavcije zmožen« 349.
Mesto kuharice
želi dekle z enoletno gospodinjsko šolo tn trome-sečno prakso. Najrajši v hotelu ali restavraciji. -Naslov v upr. »Slovenca« pod štev. 325.
Zahvala
Vsem, ki so ob izgubi naše drage sestre, sestrične in svakinje, gospodične
Marije Boucon
poštne uradnice v pokoju
z nami sočustvovali, položili cvetje na njeno krsto in jo spremili na njeni zadnji poti, se kar najtopleje zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 14. januarja 1941.
Žalujoči rodbini Boucon in M o li o r č.
t
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani z. z n. j.
naznanja, da je 12. januarja umrla njena hišnica, gospa
Ana Merkužič
v 75. letu starosti. — Pogreb bo v torek, dne 14. januarja 1941 ob 3 popoldne z Žal — kapelice sv. Jakoba — k Sv. Križu.
Za njeno zvesto 37 letno službovanje ji ohranimo hvaležen spomin.
Ljubljana, dne 13. januarja 1941.
+
Umrl nam je naš srčno ljubljeni soprog, predobri oče, tast in svak,
gospod
Anton Vrbinc
posestnik v Stopanji vasi
dne 11. januarja, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili
svete vere, v 80 letu starosti. Na zadnji poti bomo spremili blagega pokojnika v torek, dne 14. januarja 1941, ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Štepanja vas,
Litijska cesta 12, na pokopališče k Božjemu grobu. Sveta maša zadušnica bo brana v petek, dno 17. januarja 1941, ob 7 zjutraj, v Stepanji vasi pri Božjem grobu.
Stcpunja vas. Ljubljana, dne 12. januarja 1941. Žalujoče rodbine Vrbinc in ostalo sorodstvo
Mlinarskega vajenca
poštenih staršev, st>jrej-mem takoj. Hrana in stanovanje v htšl. Plaskan MIha, valjčni mlin, Male Braslovče, p. Braslovče.
Čevljarskega pomočnika
sprejmem. - Tome Franc, Novo mesto.
Razpis
Občina Sv. IIj pri Velenju, okraj Slovenj Gradec, razpisuje prigmatič-no mesto občinskega tajnika. gotska izobrazba: 4 razredi srednje aH njej enake strokovne šole. — Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do 15. februarja 1941. — Uprava občine Sv. Uj pri Velenju, dne 11. januarja 1941.
SREBRO PLpTtNO
BRiunriTE
f SMBBB&OE SHFlR3t;RUBIHt ,■ BISERE I.T.D. STRR1HSKE HftKITE TER UMETNINE PO NRJVlSJIH CEMflH
-'• stftrr tvrdka '
JtEBEjRLE
Vsakovrstno zlato
bvl l Ja d t e In srebro
kupu]? po najvišjih eenab
A. Božič, Ljubljana
PrančtškansKa ultca t.
Vsakovrstno
ZlafO kupuje
po najvišjih cenah CERNE. juvelir, LJubljana Wolfova ulica ŠL a

Fige
za žganjekuho po najnižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana, telefon 26-07.	(1
5 avtokoles
z gumo ln oslšči, pripravno za konjsko opremo — prodam. Bitenc, Ljublja-na-Moste, Krekova ul. 7.
Smokve za žganjekuho
dobite po zelo ugodni ceni pri tvrdkl A. Krlž-mančtč, Aleksandrova c. št. 4, pasaža.
Jabolka

čitajte »Slovenca«
Posojila
obrana, mošanei, bobo-vee, zimsko pakovanje — nudi za netto kg po 5, 6, 7 din franko Dravograd: Henrik Cehner, trgovec, Libeliče, Koroško.
IHSEE3I
Radio aparat
znamke His Masters, z gramofonom in zvočnikom ter 250 ploščami, ter 3 male električne peči -prodam. Na vpogled v Veliki kavarni, Maribor.
»REALITETA«
zavod za nakup in prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 54, X. nadstr. Telefon 44-20.
Velika hiša
dvonadstropna, v mestu Celju, naprodaj. Ponudbe podr. »Slov.« v Celju pod »Dvonadstropna hiša«.
Hišo
na, periferiji mesta Ljubljane, prodam za 78.000 din. Ponudbe v upr. »Si.« pod »Prilika« št. 617.
m
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, med Dalmatinovo ul. ln Mestnim trgom, Išče soliden gospod. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Cisto ln mirno« št. 625.
dajemo našim članom ln varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po b'l». — Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. -Zadruga »MoJ dom« Ljubljana. Dvoržakova št 8. Iščemo poverjenike I
Kupuje - prodaja Hranilne knjižice
tiank tn hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
BANČNO KOM, ZAVOD
MARIBOR
Izjava
Podpisana Frane ln Doroteja Založnik Izjavljava, da nisva plačnika za nikake dolgove, ki bt jih napravil najin sin Štefan Založnik. — Franc ln Doroteja Založnik, posestnika v Sockl pri Celju.
Zalivala ,Vsem> ki so sočustvovali in spremili mojega iskreno ljubečega soproga, gospoda
ARBIIVANA
na njegovi zadnji poti, se najprisrčneje zahvaljujem. Predvsem sem dolžna zahvalo preč. g. kaplanu Pogačniku, ki mu je podelil tolažilo sv. vere, g. dr. Misu za njegovo očetovsko skrb v bolezni, nadalje Pekovski zadrugi, kakor vsem, ki so darovali lepe vence, tisočeri Bog plačaj!	soproga MaU,da
ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše nad vse ljubljene sestre, gospe
Strupi Marije roj. Kunstler
kakor za poklonjeno cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, gospodu zdravniku dr. Gvidu Debeljaku za skrbno pomoč ob bolezni, sosedom ter vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. — Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek 16. t. m. ob 8 zjutraj v farni cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 14. januarja 1941.
Žalujoče rodbine: Kačič, Bernik, Grošelj, Karba, Femec, Kunstler in ostalo sorodstvo.

tis
ZAHVALA. Vsem, ki ste od blizu in daleč prišli k pogreboma naših: nad vse ljubljene žene, mame, stare mame itd., ter žene, hčerke, sestre, tete itd., gospe
Rupnik Marjete roj. Puc
in
Svetel Cilke roj. Rupnik
bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala. Prosimo vas, spominjajte se ju v molitvi I Št. Vid nad Ljubljano, Ljubljana, dne 10. januarja 1941.
Družini Rupnik in Svetel.
K
+
Včeraj je mirno v Gospodu zaspala naša draga teta, gospa
Stefanič Ivana
Pogreb bo v torek, 14. januarja 1941 ob 15 na mestno pokopališče. Maša zadušnica bo darovana v sredo ob 7 v Magdalenski cerkvi.
Maribor, dne 13. januarja 1941. Žalujoče rodbine: Strniša, Petelin in ostalo sorodstvo.

Naša ljuba mati, tašča, stara mama, sestra in teta, gospa
Arma Relchl
vdova trgovca
je umrla dne 12. januarja 1941 ob 6 zjutraj po mučni bolezni. Pogreb bo v torek, dne 14. januarja ob 15.30 z Žal k Sv. Križu. Sv. maša bo dne 15. januarja ob 7.30 v stolnici. Prosi se za tiho sožalje.
Žalujoči ostali.
+
Naš nad vse ljubljeni, skrbni soprog, oče, tast in stari oče, gospod
ban Fischer
živinozdravnik
nas je za vedno zapustil, dragega pokojnika bo v torek, dne 14. januarja ob 15 v Žalcu. Na željo pokojnika ne bodo izdana posebna obvestila.
Žalec, dne 12. januarja 1941.
Pogreb
Žalujoči ostali
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčii