XXIV. MIDEM Nedavni XXIV. jugoslovanski simpozij o elektronskih sestavnih delih in materialih — SD 88 v organizaciji Stro-kovnega društva za mikroelektroniko, elektronske sestavne de le in materiale MIDEM ter pod pokroviteljstvom Iskre Delte: je v Novi gorici znova pokazali in dokazal, da kljub vsemu pri nas skušamo na vse načine slediti in biti vštric z s odobnimi dosežki na tem po dročju, ki se neverjetno hitm razvija in napreduje, predstavlja pa v bistvu temelj naše nove, informacijske dobe. Štev ilni udeleženci iz vseh krajev naše ožje in širše domovini so v dneh od 7. do 9. septembra v prostorih Izo-braže vatnega centra Iskre Delte v Novi Gorici poslušali sedem vabljenih predavanj ter 6i!9 strokovnih in znanstvenih prispevkov, razpravljali so o njih ter si izmenjavali spoznanja in izkušnje, pri čemisr je treba omeniti tudi še poseben zbornik referatov, ki je izšel ob tej pri-ložn osti. Vuekakor pomeni takšen simpozij pomembno obliko izobraževanja in s tem tudi pot k novim tehnologijam, hkr ati pa to pomeni tudi pridobivanje novih znanj, ki jih vča sih neposredno in najko-risi ne je posredujejo prav ose -bnii stiki, direktno posredovanje in razprave med udeleženci samimi. Vsekakor so to staro pravilo, spoznanje in izkušnje uspešno pokazali prav v Novi Gorici, kjer je tekla razprava o novih znanjih s teiga področja, saj je končno znano, da k prirastu družbe-n ega proizvoda danes v zahodnem, razvitem svetu prav novo znanje prispeva kar 55 dlo 60% prirasta družbenega piroizvoda, vse ostalo, torej manj kot polovico pa prispe-va/o delovna sila in kapital. Skratka, brez znanja, novega in nenehnega, ni napredka! D.Ž. Iskra SOZD Tis sozšTskT Stanje vse bolj zapleteno »Iskro moramo dograjevati, ne pa razbijati! Sindikat pa je eden prvih, ki se mora zavzemati za to«, je dejal eden od udeležencev zadnje seje predsedstva Iskrino Konference zveze sindikatov. Tudi ta seja ni mogla mimo težavnega Iskriinega, pa tudi širšega družbenega gospodarskega položaja. Ta pa se vse kakor odraža tudi v nezadovoljstvu delavcev, ki glede na svoj težak socialni položaj, vse bolj zahtevajo uravnilovko in ponekod izražajo tudi nezaupanje v svojo sindikalno organizacijo. Na začetku srečanja so člani predsedstva na kratko pregledali predlog sprememb samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, katerega javno obravmavo bodo podaljšali, že zavoljo predloga nove poslovne organiziranosti Iskre, ki jo je pripravil predsednik poslovodnega odbora SOZD Iskra. Osnutek je sicer še precej načelno zastavljen, zato bo posebna komisija, ki so jo predlagali na zadnjem kolegiju glavnih direktorjev, zasnovo bolj razdelala in temeljitejše pripravila. Iskrina sindikalna orga nizaci-ja pa bo šele na osnovi širše pripravljenega gradiva stvari tudi dorekla in podala svoje stališče, s tem, da ji bo »pred očmi« predvsem trdnost in dograjevanje Iskre, ne pia njeno razbijanje. V nadaljevanju seje so se člani predsedstva dogovorili, da bo služba na Marketingu do naslednje seje Koordina-tivnega odbora Iskrinega sindikata pripravila kvalitetno analizo vseh službenih potovanj v tujino v delovnih pa tudi v sestavljeni organizaciji. Na seji KOS bodo govorili tudi o osebnih dohodkih v Iskri, saj bodo do takrat pripravili analizo osebnih dohodkov (tipična delovna mesta, razmerja, piov-prečni osebni dohodki). Predsednik Iskrinega sindikata Avguštin Ciuha je prisotne na kratko seznanil z Iskrino izgubo v prvem polletju, ki je znašala kar 3500 milijard. Pri tem še vedno »vodi« T e-lematika z 2100 milijardami, nato Avtomatika s 1100, ostalo pa odpade na Mikroelektroniko. Na seji predsedstva so govorili tudi o organiziranosti sindikalne organizacije in poudarili, da se mora Iskra zavzemati za panožno organiza -cijo slovenskih sindikatov, me pa teritorialno. To zahteva tudi današnja praksa, saj je na našem ožjem prostoru že čutiti zametke konstituiranja svobodnih sindikatov (po zadnjih podatkih obstajajo v naši republiki že štirje svobodni sindikati). Družbena vloga današnjega sindikata v trenutnih razmerah je nedvomno v panožni organiziranosti in ne_ v vlogi transmisije oblasti. Če sindikalna organizacija v bodoče tega ne bo dosegla, se opravičeno lahko bojimo, da bo začela razpadati sama po sebi. Ob koncu seje je beseda tekla o Telematiki, kjer so člani predsedstva zahtevali od vodstva sestavljene organizacije, da pove predvsem, kaj sodelovanje Telematika — Siemens pomeni za celotno Iskro. Nato pa je predsednik sindikata v Telematiki Lojze Lakner prisotne seznanil z dogajanji v tovarni v zadnjih štirinajstih dnevih, ko so nezadovoljni delavci zaradi nizkih osebnih dohodkov, pomanjkanja dela in slabe poslovne politike, pa tudi zaradi neobveščenosti o dogajanjih glede odločanja licenčnega partnerja, dvakrat organizirali stavko v tovarni, kjer se je zbralo nekaj manj kot tisoč ljudi, zaposlenih v Telematiki. Ustanovili so tudi stavkovni odbor, ki je pripravil program in vodstvu tovarne in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, ki so se zborovanja na zahtevo stavkajočih udeležili, predstavil tudi svoje zahteve. Glede na to, da je socialni položaj delavcev materialno zelo težaven, so bile prisotne tudi velike zahteve po uravnilovki. Za sedaj so stvari v T elematiki do neke mere uredili. Predsednik sindikata v Telematiki pa je obvestil predsedstvo KZS SOZD Iskra, da bo na to, ker meni, da je bil sindikat v uresničevanju svoje vloge v tovarni nemočen, na naslednji konferenci sindikata v Telematiki predlagal svoj odstop. VŽ SOZD Iskra — programski svet PS 12 in Iskra Elementi vabita na Okroglo mizo o problematiki uvajanja površinske montaže elektronskih elementov ki bo v petek, 30. septembra 7 988, ob 9. uri v sejni sobi Iskre Telematike na Ljubljanski cesti 24a v Kranju Gost okrogle mize bo vodja laboratorija za uporabo površinske montaže v Siemensu dipl. fiz. VVerner Maivvald, priznan strokovnjak za tehnologijo, ki jo osvajamo tudi v Iskri. Dipl. fiz. VVerner Maivvald bo obiskal Iskro kot ekspert Organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj v okviru projekta osvajanja površinske montaže v Iskri Elementi. Z okroglo mizo o površinski montaži elektronskih elementov, ki si jo zamišljamo v obliki sproščenega pogovora med udeleženci in gostom, želimo omogočiti vsem, ki imajo kakršnokoli vprašanje na zastavljeno temo, izmenjavo mnenj in izkušenj. Pričakujemo udeležbo strokovnjakov iz vseh Iskrinih delovnih organizacij in jih prosimo, da pripravijo čim več tehtnih vprašanj. Za morebitna dodatna pojasnila se, prosimo, obračajte na tov. Alojzija Kebra, Iskra Elementi, Stegne 17, Ljubljana, tel. (061) 576-231. r Iskra Kibernetika Delavci v tovarni števcev s prekinitvijo dela zahtevajo višje plače V četrtek, 8. septembra 1988 so ustavili delo v montaži TOZD Števci v Iskri Kibernetiki. Na izrednem zboru sta direktorja Nace Pavlin in Vlado Stritih skušala odgovoriti na zahteve delavcev in izvršnega odbora sindikata TOZD Števci. Na zboru so delavci sklenili, da se bo v sredo, 14. septembra znova sestal izvršni odbor sindikata TOZD Števci. Strokovne službe naj bi jim do takrat odgovorile na zahtevo, da dvignejo plače za 15 odstotkov na račun izenačenja z drugimi TOZD v Kibernetiki in zahtevo po dodatnem zvišanju osebnih dohodkov (skupno za 30 odstotkov). Direktor področja za kadrovanje in splošne zadeve Nace Pavlin je delavcem pojasnil, da v septembru ni mogoče povečati plač za 30 odstotkov. V primerjavi z izplačanimi dohodki v avgustu naj bi se plače povečale za 16 odstotkov, v oktobru pa še za nekaj odstotkov — odvisno od pričakovanih sprememb zakona. Gospodarska kriza je tako kot letošnja suša pustila posledice povsod. Razrašča se nezadovoljstvo, v odnosih čutimo napetost, vedno manj je samoupravljanja in moči, s katero bi lahko zaustavili nenehno slabšanje gospodarskega položaja, življenjskega standarda, osebnih dohodkov in socialne varnosti ljudi. Koliko časa še? Kje so vzroki, ki jih bomo morali odpraviti, če hočemo naprej? V Jugoslaviji so delavci v zadnjih dveh letih začeli izražati odkrito nezadovoljstvo tudi s stavkami. Z njimi se bomo prav gotovo še srečevali, uzakonjena bodo tudi s spremenjeno ustavo. Delavci sprejemamo stavko kot način boja za svoje pravice, čeprav bi nam bilo ljubše, da bi do rešitev prišli po običajnih poteh. Tudi v Iskri Kibernetiki je sindikat v nekaterih okoljih že naletel na kritike, češ takega sindikata delavci ne potrebujemo. Včasih so bile kritike morda neupravičene. Pri reševanju nastalega položaja in zahtev delavcev v TOZD Števci pa je osnovna organizacija sindikata skupaj z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami skrbno pretehtala in oblikovala zahteve delavcev. Delavci so na izrednem zboru glasno podprli izražene zahteve in dali vodstvu sindikata nepolno podporo. Člani izvršnega odbora sindikata m ostalih DOP v TOZD števci so sproti obveščali delavce o pogovorih z vodstvom DO. Zato na izrednem zboru razgretih glav v montaži števcev nismo slišali neutemeljenih kritik ali žaljivih besed. Tako sestanek sploh ni izzvenel neprijetno, za kar ima zaslugo tudi predsednik sindikata Franc Premru, ki je spretno vodil sestanek ter prispeval h kulturnemu dialogu in dokaj sproščenem Pogovoru z vodilnimi delavci. Nobene dileme ni več! Sindikat mora biti z delavci v dobrem in slabem. V sredo, 14. septembra 1988 se je Ponovno sestal izvršni odbor sindikata TOZD Števci. Vodilni delavci delovne organizacije in TOZD so sindikalnim delavcem predstavili odgovore na izražene zahteve. Vodstvo je pripravilo enotno rešitev za celotno delovno organizacijo in podprlo zahteve sindikata Števcev, sindikalne konference Kibernetika in pobudo republiškega sindikata, da mora biti najnižji osebni dohodek 450.000 dinarjev. Predlagana rešitev sicer po- meni določeno uravnilovko, vendar je treba pomagati delavcem, ki so najbolj ogroženi. Takih je največ ravno v TOZD Števci. Ob 12. uri so delavci prekinili delo in počakali na odgovore vodstva. Direktorji so zbrane delavce seznanili s predvidenim povečanjem osebnih dohodkov in z odgovori na zahteve. Delavci Števcev se z njimi niso v celoti strinjali. Izvolili so 11-članski stavkovni odbor in za četrtek napovedali stavko. Stavkovni odbor se je popoldne sestal z vodstvom DO in TOZD Števci in znova preučil odgovore. Odbor je ugotovil, da so bile zahteve delavcev s predlaganim povišanjem plač v septembru in oktobru izpolnjene, saj ugodnejša rešitev ni izvedljiva. Šta-vkovni odbor je v četrtek, 15. septembra 1988 s tem seznanil delavce, ki so nadaljevali z delom. Delavci vedo, da bi štrajk le ogrozil likvidnost in izpolnitev naročil Stavkovni odbor bo spremljal iskanja za nadaljnje povečanje plač v oktobru. V Števci uspešno izpolnjujejo mesečni načrt proizvodnje, zato si nekaj odstotkov lahko obetajo tudi od višjega faktorja stimulacije in znižanih republiških prispevkov, ki jih je obljubil predsednik republiškega izvršnega sveta. Alojz Boc Iskra Iskra — ZORIN, TOZD Caop Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana Vabilo na predstavitev in demonstracijo lokalnih računalniških mrež PRONET ki bo v četrtek, dne 29. 09. 1988 od 08.00 do 13.30 ure v veliki dvorani (pritličje), PPG stavbe v Ljubljani, Trg revolucije 3, z naslednjo vsebino: 1. Lokalne mreže osebnih računalnikov 2. Aparaturna računalniška oprema 3. Programska računalniška oprema 4. Načrtovanje lokalne mreže 5. Predstavitev družbe PROTEON, njenih lokalnih mrež PRONET in operacijskega sistema NETVVARE 286 ter demonstracijski prikaz Predstavitev organizira tozd CAOP v sodelovanju z Iskra Commerce, Dejavnost Zastopstev. Predaval bo M. Lenassi (RRC — Ljubljana). Ker je dvorana zadosti velika prosim, da povabite tudi vaše sodelavce. VLJUDNO VABLJENI! VSTOP PROST! Mag. Džordž Krstič Vodja projekta računalniške mreže Iskra ^ A* Iskra Telematika Plaz novih izdelkov s področja fer%ov V Programskem področju terminalov napovedujejo družino telefonskih aparatov ETA 900, žetonski aparat NTA-Z, avtomatski odzivnik ATOSS, brezvrvični telefon BETA in druge izdelke, stekla pa je tudi proizvodnja že znane jatene. Prvi dve novosti sta plod lastnega znanja. O tem so nas seznanili: Darko Pretnar, vodja programa telefonskih aparatov, Jože Pavlin, načrtovalec terminalov, Cveto Štular, vodja programa NTA, Aleksander Zupan, vodja programa telefonskih garnitur in Miroslav Marc, direktor programskega področja, ki spodbuja in krmili celotni terminalski podvig. Atest za družino ETA 900 in avtomatski odzivnik ATOSS Darko Pretnar: »Uspeh, ki smo ga dosegli z aparatom ETA 80 doma in v svetu, je marsikoga očaral, zato je bila odločitev o razvoju novega toliko težja. Vedeli smo, da edinstvenega dosežka ne moremo ponoviti. Sklenili smo torej napraviti telefon, ki bo uporabniku privlačen iz drugih razlogov, to pa so predvsem nove funkcije. Na podlagi te zamisli iz leta 1983 smo opravili analizo tržišča in oblikovali koncept razvoja družine telefonskih aparatov ETA 900. Njena osnovna značilnost je širok spekter funkcij in uvajanje novih tehnoloških rešitev, ki v svetu že obstajajo, deloma pa so originalne, naše. Družino smo razdelili v tri kategorije: prva je standardna verzija telefonov, kakršni so najbolj poznani — z osnovno funkcijo izbiranja in ponavljanja zadnje številke; druga je tako imenovana udobna verzija, ki ima dodaten spomin, zvočnik za prostoročno izbiranje ter zvočnik in mikrofon za prostoročno komunikacijo (duplex); v tretji kategoriji so inteligentni telefoni, ki imajo poleg naštetega še mikrokontroler za pogon prikazovalnika na tekoče kristale, kjer se pojavlja izpis časa oziroma številk (izbrane, ali tistih v spominu), in še vrsto drugih funkcij. Kar se tiče konstrukcije: uvedli smo nov način priključevanja z mik-rovtičnicami — tako priključne kot spiralne vrvice; odločili smo se za ameriško varianto, ki jo v svetu največ uporabljajo. ETA 900 je hkrati namizni in stenski (na steno ga pritrdimo s preprostim adapterjem). Po konceptu sodi v višji srednji kakovostni razred. Nismo marali napraviti telefona za kratko uporabo, temveč takega z daljšo življenjsko dobo in odličnimi lastnostmi. Načrtujemo površinsko montažo elementov; ker pa je to povezano z velikimi investicijami, bodo prve verzije izvedene s klasičnimi komponentami. Aparat bo imel tudi gumasto tastaturo, tiskano vezje pa na osnovi grafitne paste, zaradi česar se bo še nekoliko pocenil. Velika pridobitev je tudi razvoj in vpeljava v proizvodnjo elektrodi-namičnega vložka SL 11, ki je naslednik dosedanjega SL 6; tudi tu gre za pocenitev. Glede elektronskega dela pa tole: v večini izvedb smo se držali načela, da je celotni razvoj plod lastnega znanja in izkušenj, hkrati pa aparati ustrezajo priporočilom CCITT, zato jih bo enostavno prilagajati zahtevam katerekoli ptt na svetu. V juliju sd bile izvedbe aparata atestirane. Zdaj intenzivno pripravljamo proizvodnjo. Izdelke nameravamo predstaviti na letošnjem sejmu elektronike v Ljubljani. Takoj zatem bodo na voljo v naših trgovinah. Možno jih bo dobiti v različnih barvah. Zasnova omenjenih dodatnih funkcij telefonskih aparatov nam bo omogočila obdržati korak s svetom. Glede kakovosti, funkcionalnosti, oblike in cen se uspešno merimo z vsemi sorodnimi firmami. Program želimo obogatiti tudi z izdelki drugih proizvajalcev v okviru kooperacij — za začetek s tako imenovano avtomatsko tajnico oziroma odzivnikom ATOSS, ki snema sporočila v času naročnikove odsotnosti. To je manjša naprava s kaseto, ki se priključi paralelno k telefonskemu aparatu, aktivira pa s telefonskim pozivom. Prilagodili smo jo zahtevam naše ptt in v juliju pridobili atest. Predvidevamo, da bo na tržišču v novembru.« Ja tena in NTA-Ž v redni proizvodnji Cveto Štular: »Pravkar se začenja proizvodnja aparata Jatena (ki smo ga v glasilu že predstavili). To je procesorsko krmiljen avtomatski novčični aparat, ki kovance filtrira (odbira, izločuje) povsem elektronsko. Prilagoditve na nove kovance ali tarife so zelo enostavne: na terenu vložijo čip z novim programom. V začetku prihodnjega leta bodo na voljo tudi kartični aparati.« Jože Pavlin: »Na področju NTA so glavna prizadevanja usmerjena v vpeljavo proizvodnje aparata Jatena in v razvoj kartičnega aparata. Hkrati pa smo morali poskrbeti za obstoječi aparat NTA 03: z določenimi predelavami smo mu podaljšali življenjsko dobo. V soglasju s ptt smo dosegli, da zasebni naročniki (turistične agencije, gostinski lokali in drugi, ki imajo v okviru recepcije javni telefonski aparat za goste) lahko uporabljajo žetone. Zaradi nizke in nestabilne vrednosti običajnih kovancev bo rešitev koristna zlasti pri mednarodnih pogovorih. Žetone smo prav tako iz- Brezvrvični telefon BETA ima tastaturo na prenosnem delu, zato je poleg pogovora — denimo z dvorišča — možno tudi klicanje kogarkoli. Žetonski aparat NTA-Ž bo odpravil sedanje zaplete s kovanci, zlasti pri telefoniranju v tujino. Kmalu se mu bo pridružil kartični aparat Jatena z enako nalogo. Te dni je stekla redna proizvodnja no-včičnega aparata Jatena. 4. stran delali sami — za 10 in 100 tarifnih impulzov.« Cveto Štular: »Z vpeljavo javnih govorilnic na žetone se stvari bistveno poenostavijo. Žeton namreč predstavlja .trdno valuto’ tako za aparat kot za lastnika oziroma uporabnika — inflacija nima vpliva. Recimo: če imamo žeton, lahko opravimo enako dolg pogovor danes ali čez dve leti. Spreminja pa se seveda njegova nakupna vrednost. Spočetka bo žetone možno kupiti le pri določenih naročniških organizacijah, kot so Kompas, Petrolove črpalke, hoteli, pa tudi zasebne gostinsko turistične organizacije. Predvidevamo, da bodo tovrstne govorilnice kmalu v redni uporabi tudi pri ptt.« Brezvrvični telefon BETA, sekretarska garnitura Isicom super D, Selecom... Aleksander Zupan: »Pripravljamo atest za brezvrvični telefon BETA, ki ga bomo proizvajali v kooperaciji z Japonci. Ima to posebnost, da je na omrežje priključena samo osnovna enota, medtem ko se s slušalko oziroma pogovorko lahko prosto gibljemo po hiši v radiusu do 50 metrov in na prostem do 200 metrov. Izdelek bo na trgu v začetku prihodnjega leta. Iz razvoja prihajata tudi Isicom super D, sekretarska garnitura za razgovor brez uporabe slušalke, in Selecom, mala telefonska garnitura za štiri aparate s ključavnico za vhodna vrata in funkcijami baby alarm.« A to še ni vse! V Programskem področju terminalov ne prodajajo le končnih 'r wmm izdelkov, temveč tudi tehnologijo in znanje. Turki že sestavljajo Iskrine telefone, kmalu pa jih bodo pričeli Kenijci. V pripravi sta še projekta za prenos proizvodnje Jatene v Sovjetsko zvezo in Kenijo. Miroslav Marc: «V naši razvojni strategiji smo si postavili cilj, da postanemo kvaliteten in pomemben evropski proizvajalec govornih terminalov. Zato nameravamo obdržati položaj glavnega dobavitelja telefonskih aparatov NTA in sekretarskih garnitur jugoslovanskemu tržišču, tretjino proizvodnje pa plasirati prek pogodb o prenosu tehnologije, na primer v Turčijo, Kenijo, Alžir in Sovjetsko zvezo. V evropsko tržišče se bomo vsidrali tudi z dobavami, protidobavami, kooperacijami in sovlaganji na področju dopolnilnega programa (BETA, ATOSS ipd.). Pomembno bo temeljito in stalno tehnološko prestrukturiranje organizacije in proizvodnje, pri čemer bodo glavni poudarki dani fleksibilnosti, kakovosti in avtomatizaciji.« Kazimir Mohar ^ JiS ib Večje povišanje socialno ogroženim V ponedeljek, 5. septembra, je bil v Iskri Tele-matiki dosežen sporazum z delavci, ki so v štirinajstih dneh dvakrat prekinili delo. Zahtevi po zvišanju najnižjih osebnih dohodkov na 450.000 din ni bilo mogoče ugoditi. O prvi stavki smo že poročali Telefonski aparat ETA 900 je naslednik proslavljenega ETA 80. prav tako pa tudi o zahtevah, ki so jih opredelili predstavniki delavcev in sindikata. Vodstvo DO je v naslednjih dneh skušalo poiskati ustrezno rešitev, toda spričo izgube v prvem poletju in predpisov, ki ome-nujejo osebne dohodke, ni imelo veliko maneverskega prostora. Do postavljenega roka (31. avgust) ni uspelo, zato je na sestanku sindikalne konference in zastopnikov stavkajočih prosilo za podaljšanje do 5. septembra, ko bi bilo možno podati končno informacijo. Delavci na to očitno niso pristali, saj so se 2. septembra spet zbrali na tovarniškem dvorišču in ob izražanju nezadovoljstva, ki je tu pa tam seglo tudi čez rob dobrega okusa, po nepotrebnem izgubili delavnik. Izkazalo se je, da zahtevi po povišanju osebnega dohodka tudi zunaj DO niso naklonjeni, čeprav povsod priznavajo, da ob sedanjih življenjskih stroških marsikomu niti 450.000 din ne zadošča. Po Kranju so se širile govorice, da bodo v primeru povišanja v Telematiki sprožili stavke v kolektivih, ki sicer dobro poslujejo, a imajo kljub temu nizke osebne dohodke. Tako se je ponedeljkov zbor delavcev začel ob precej negotovih občutkih. Glavni direktor Andrej Polenec je uvodoma poudaril, da so bili pretekli meseci letošnjega leta med najbolj kritičnimi v zgodovini Telematike. Težav še ni konec, toda glede na investicijske odločitve, določene proizvodne uspehe in re- zultate internih ukrepov je vendarle mogoče pričakovati izboljšanje razmer. Še posebej, ker se v reševanje vključuje tudi širša družbenopolitična skupnost. Vodstvo DO je obljubilo povečanje mase osebnih dohodkov za 18 odstotkov (dodatnih 8 bosta navrgla dva delovna dneva več). Razdeljena bo tako, da bo večina pridobila 13, socialno ogroženi pa do 22 odstotkov. Vodstvo je torej pristalo na delno uravnilovko, da vsaj malce izboljša položaj najslabše plačanih delavcev, hkrati pa je preprečilo popolno izenačevanje, da ne izubi strokovnjakov, ki jih DO ravno zdaj najbolj potrebuje. To je le rešitev za avgust, medtem ko bo za naprej pripravljen nov predlog. Predsednik stavkovnega odbora Bojan Stopar je povedal, da s tem še ni konec aktivnosti za boljše delo in večje dohodke. Na kratko je predstavil program odbora, ki bo deloval družno s sindikatom in delavskim svetom. Za začetek bo zbral informacije o vseh problemih, ki žulijo DO, jih razvrstil v vsebinske sklope, nato pa jih v povezavi z vodstvom skušal rešiti. O tem bo delavcem poročal prek internih sredstev obveščanja. Odbor predlaga in zahteva, da se do situacije v Telematiki opredelijo vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi DO, prav tako pa tudi SOZD Iskra, občina in republika. Kazimir Mohar Iskra Avtomatika cUiI^jEfc/S-ižSff /skra ^ ¥■ Sichuan V okviru desetdnevnega bivanja v Sloveniji, je v petek, 9. septembra, obiskala Iskro sedemčlanska delegacija kitajske province Sichuan. Delegacijo je vodil Xie Shijie, namestnik guvernerja province, v njenem sestavu pa so bili še: — Liu Guangbing, vodja skupine za finance in gospodarstvo partijskega komiteja Sichuana — Ren Jiayin, namestnik direktorja sichuanskega MOFERT-a — Shen Heyong, namestnik direktorja sichuanskega biroja za strojegradnjo — Guo Jianting, pomočnik direktorja sichuanske planske komisije — Guan Deru, vodja oddelka v sichuanskem MOFERT-u in — Zhong Bin, organizator obiska in prevajalec za angleški jezik. Po sprejemu pri predsedniku poslovodnega odbora SOZD Iskra Francu Šifkoviču, je delegacija v spremstvu Aleksandra Miheva, člana Iskrinega poslovodnega odbora za proizvodne programe in tehnologije in Tomaža Kalana, vodje izvoznega sektorja v Iskra-Commerce, obiskala najprej delovno organizacijo Elektrozveze, nato pa še delovno organizacijo Avtomatika, kjer sta kitpjske goste sprejela Rudi Pirc, glavni direktor delovne organizacije in Stojan Rakar, direktor TOZD Trženje. Iskra je navezala prve stike s kitajskimi partnerji že 1979. leta, do podpisa prvih pogodb pa je prišlo šele 1982. leta. V ta sklop sodijo tudi štiri dolgoročne industrijske kooperacije, vključno s tehničnim sodelovanjem z institutom za varilno tehniko, ki jih ima Iskra v Chengduju. Omenjeni obisk je bil takoj namenjen pregledu poteka dosedanjih kooperacij in razgovorom o možnostih za razširitev sodelovanja in sicer od pobud in ocen možnosti za ustanovitev mešanih podjetij, s skupno proizvodnjo in prodajo na tretja tržišča, do razširitve Iskrine pobude na programe semaforizacije cestnega prometa, modernizacije telefonskega omrežja itd. Dodati je potrebno še, da je Iskra predložila kitajski industriji precej ponudb iz svojega proizvodnega programa, ki pa so trenutno še odprte in čaka na odločitev kitajskega partnerja. Kot eno izmed rešitev, ki bi močno olajšala sodelovanje med Iskro in provinco Sichuan in povečala izmenjavo, je predlagala tudi splošni barder, kjer Iskra ne bi menjavala blaga samo s posameznim pogodbenim partnerjem, temveč s celotno provinco Sichuan. Š. D. Predlogi obra^,n sprejemi — iz 14. zasedanja delavskega sveta Že ob prvem tromesečjua letošnjega leta, ko smo v glasilu iskra pisali o vzrokih za nastalo izgubo in o sprejetih sanacijskih programih TOZD oz. delovne organizacije Avtomatika, je bilo rečeno, da do prvega polletja izgub ne bo mogoče pokriti in da bo Avtomatika sodila v tisto skupino Iskrinih delovnih organizacij, ki bodo izkazale negativno polletno bilanco. Ta ocena se je potrdila na zadnjem, 14. zasedanju delavskega sveta, ki je bilo v torek, 6. septembra. Med bistvena razloga, ki sta tudi po prvih šestih mesecih letošnjega leta pogojevala nedoseganje planskih številk, lahko navedemo: — notranje slabosti v organiziranju in poslovanju ter — recesija in kriza, ki jo doživlja Jugoslavija. Dejstvo je, da na slednjega nimamo vpliva, zato pa se kriza odraža tudi v našem poslovanju, kar dovolj zgovorno potrjuje že podatek, da povpraševanje po naših izdelkih na domačem trgu upada že od drugega polletja preteklega leta, tako da smo ob letošnjem polletju zabeležili le 31 % realizacijo prodaje doma, ali za cca 46 mrd. din fakturirane prodaje. Izhajajoč iz navedenega, je popolnoma razumljivo, da so bili pred izkazano izgubo ob prvem tromesečju, in v okviru projekcij pred tem, vsi napori vodstva delovne in temeljnih organizacij usmerjeni v odpravo slabosti v poslovanju, oz. v realizacijo programa ukrepov za sanacijo stanja, ki so ga sprejeli delavski sveti v TOZD, vključno z delavskim svetom delovne organizacije s podanim soglasjem k predlaganim ukrepom na 12. zasedanju, 19. 5.1988. Z realizacijo sanacijskih ukrepov ne moremo biti zadovoljni, saj se je stanje zadolženosti še povečalo. Če z delom te dodatne zadolženosti pokrivamo izgubo, ki jo za prvo polletje ocenjujemo na cca 8 mrd. din, je razlika namenjena financiranju obratnih sredstev. Pozitivna točka dane predpostavke je v tem, da smo v preteklem obdobju mnogo bolj racionalno gospodarili z materialom, polizdelki, izdelki in terjatvami, sicer bi bila stopnja naše zadolženosti še dosti višja. Poglejmo si še nekaj osnovnih pokazateljev poslovanja: fakturirana realizacija je bila v primerja- vi z letnim planom dosežena s 131,5%, prodaja na domačem trgu kot je že rečeno z 31 %, letne izvozne obveznosti pa so se zaokrožile na 33% (konvertibilni izvoz na 35,9%, klirinški pa s 30,9% letnega plana). Pri tem je v izvozu na konvertibilno področje še vedno prisotno naraščanje kooperacij in nazadovanje rednega izvoza, kar v nadaljevanju tudi zavira možnost večjega rednega uvoza blaga. Žal smo tudi na področju osebnih dohodkov zaradi slabih poslovnih rezultatov mnogo izgubili. Tako so bili na primer naši osebni dohodki za mesec junij (brez regresa) nižji kot osebni dohodki za mesec marec. Koliko pa je znašala njihova realna kupna moč pa občuti vsak za sebe. Nekaj upanja za izboljšanje stanja dajejo podatki o fakturirani realizaciji za mesec avgust in projekcije, ki so v pripravi za mesec september, kar je bilo delegatom predočeno v okviru obravnave in sprejema poročila o rezultatih tekočega poslovanja. Kljub temu, da je bilo v prvi polovici meseca avgusta še veliko delavcev na rednem letnem dopus- tu, smo prvič v letošnjem letu dosegli planirano mesečno realizacijo v višini nekaj čez 20 mrd. din ob istočasni predpostavki, da se bo tudi v mesecu septembru rezultat gibal v planskih okvirih. V kolikor se bo pa pozitivni trend nadaljeval do zaključka letošnjega leta, potem imata vsaj dve od petih TOZD — Naprave za energetiko in TENEL — realne možnosti, da zaključijo poslovno leto najmanj s pozitivno ničlo, medtem pa bodo za TOZD Avtomatske in varilne naprave in za TOZD Sistemi možnosti nekoliko manjše. V skupino zgubašev sodi še TOZD Releji, ki pa je, kakor je poznano, sanacijski program časovno opredelila na dve leti in za letošnje leto ne pričakuje pozitivnega poslovnega rezultata. Če smo med subjektivne razloge, torej med tiste, na katere odpravo bi morali imeti vpliv, uvrstili slabo organiziranost, slabo planiranje dela, nekontrolirano zaposlovanje v preteklih letih in nesposobnost hitrejšega prilagajanja tržnim razmeram, ali lahko istočasno tudi trdimo, da so poleg objektivnih, t.i. razlogi pogojevali neizpolnjevanje sanacijskih ukrepov? Namreč, pokazalo se je, da se v zaostrenih pogojih gospodarjenja v Avtomatiki ponovno odpira še eno vprašanje, ki je bilo v zadnjih dveh, treh letih že nekajkrat obravnavano na kolegiju direktorjev TOZD in delavskem svetu delovne organizacije. Že v avgustu 1986. leta je bila s strani glavnega direktorja dana pobuda, oz. program za izboljšanje poslovanja s spremembami v organiziranosti, ki je bila v decembru naslednjega leta ela-borirana s strani Zavoda SRS za produktivnost dela. V navedenem gradivu so bile v celoti prikazane slabosti v organiziranju delovne organizacije, vključno z alternativnimi predlogi fleksibilnejših in optimalnih organizacijskih rešitev. Kljub temu, daje bilo reorganiziranje zastavljeno in da so bile elaborirane le dejavnosti skupnega pomena ter nakazana potreba po združevanju funkcij, je danes še vedno, in to vedno bolj, prisotna ambicija TOZD po pridobitvi pravic, da odločajo o vseh zadevah iz poslovnih funkcij, ki so sicer v pristojnosti delovne organizacije. Ker je več kot očitno, da ohranjanje obstoječega stanja ni več smiselno, je vodstvo delovne organizacije na omenjeni seji delavskega sveta, dalo delavcem TOZD in DSSZ v obravnavo in kritično presojo alternativna predloga o nadaljnji samoupravni organiziranosti Avtomatike, katera je že obravnavala konferenca ZS in konferenca ZK Avtomatike. Do 19. septembra morajo svojo odločitev podati tudi direktorji TOZD, vključno z vodstvom DSSZ, delavski svet delovne organizacije pa bo sprejel dokončno odločitev o tem, kakšna bo samoupravna organiziranost Avtomatike, predvidoma do 26. septembra. Verjetno ni potrebno poudarjati, da gre le za pobudo, za ponujeni inačici (ali morda še kakšno) in ne za sam postopek reorganizacije, katerega izvedba je v veliki meri odvisna tudi od naše gospodarske zakonodaje, ki pa še ni zapisala zadnje črke. Ne glede na vse skupaj, o čemer se je govorilo in sklepalo na 14. zasedanju delavskega sveta, pa obstaja naša edina naloga izboljšanje gospodarjenja, znižanje stroškov in oživljanje gospodarstva v smeri sklepanja novih poslov, ki jih pokrivajo naši programi. S. D. ___________________ Ekologija____________ Možnosti skladiščenja nekaterih posebnih odpadkov Kontrola vzorca odpadkov tudi na deponiji Posebni odpadki še vedno pomenijo trn v peti marsikateremu proizvajalcu. Verjetno lahko vzroke za težave »kam s posebnimi odpadki« iščemo tudi v neobveščenosti nekaterih odgovornih na tem področju o možnostih deponiranja določenih posebnih odpadkov na novi sanitarni deponiji na Ljubljanskem barju. Na slednjo misel nas navaja tudi neprijeten slučaj, ki je nastal ob preselitvi enega dela proizvodnje Iskrine temeljne organizacije Specialnih elementov in materialov iz Kotnikove ulice na Cesto dveh cesarjev. Tedaj (spomladi) je nastal problem petsto kilogramov odpadnega lepilnega sredstva araldit (spada med posebne odpadke), ki pa so ga po zaslugi vodje proizvodnje Marjana Zajca hitro in ustrezno rešili, čeprav le ta ni bil seznanjen z okrožnico ljubljanskega komunalnega podjetja TOZD Javna higiena o deponiranju posebnih odpadkov. Slednjo so prejele vse Iskrine proizvodne delovne organizacije, toda očitno je, da informacija ni prodrla navzdol do koristnikov. Še eden od primerov, kaj lahko povzroči neobjavljen list papirja. Zato skušamo v tem poročilu vsaj na kratko in obvestiti delavce, ki se v posameznih delovnih in temeljnih organizacijah srečujejo s posebnimi odpadki, o možnostih deponiranja le-teh. Vsak naj bi najprej pregledal Pravilnik o ravnanju s poseonimi odpadki, kjer je vsak odpadek posebej šifriran. Nato na vrhnji strani lista najdemo štiri številke, kjer enaka pomeni možnost komunalnega deponiranja, dvojka deponiranje posebnih odpadkov, številka tri pomeni sežig posebnih odpadkov in štiri kompostiranje. Nato pa ob vsaki šifri odpadka najdemo eno od treh številk, kjer enka pomeni, da gre odpadek lahko na deponijo, dvojka možno deponiranje s pripravo odpadkov in številka tri, da odpadka ni možno deponirati. Iz tega sledi, če sta ob šifri, številki ena ali dva, odpadek lahko na deponiji skladiščimo. Za vsak odpadek pa je pred skladiščenjem potrebno dobiti fizikalno kemično analizo Univer-zitegnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo (za pomoč objavljamo njihovo telefonsko šte- vilko: (061) 313-276), ali pa Kemijskega inštituta Boris Kidrič (tel.: (061) 263-061). Na podlagi analize izda univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo tudi ustrezno mnenje za deponiranje. Odpadki so lahko pred deponiranjem že ustrezno pripravljeni pri povzročitelju, ali pa jih pred skladiščenjem pripravi ljubljanska temeljna organizacija Javna higiena. V naslednjem mesecu bodo sprejeli tudi metodologijo za vzorčevanje in analizo posebnih odpadkov, ki je v slovenskih tovrstnih inštitucijah do sedaj ni bilo, in je neenotno vzorčevanje vsekakor povzročalo velike težave, še posebej pri skladiščenju odpadkov. Naslednja pot je pridobitev dovoljenja za odvoz in deponiranje posebnih odpadkov, ki ga izda ljubljansko Komunalno podjetje, T OZD Javna higiena (tel. št. (061 j 322-265), kjer določijo tudi način deponiranja. Kajti, s prehodom na novo deponijo komunalnih odpadkov v juliju 1987 na Ljubljanskem barju, so posebej pripravili del prostora, kjer je možno odlagati tudi posebne odpadke. Narejen je tudi seznam posebnih odpadkov, ki jih na novi deponiji skladiščijo od letošnjega aprila in so ga prejele vse Iskrine proizvodne delovne organizacije. Pri tem moramo poudariti, da na deponijo ne sprejemajo nobenih tekčih odpadkov zaradi same tehnologije izplinjevanja na deponiji in je zato potrebno odpadke pred skladiščenjem ustrezno pripraviti. O pripravi odpadka lahko povprašate tudi na TOZD Javna higiena, kjer vam bodo dali potrebne in pravilne informacije o pripravi odpadkov za skladiščenje. Komunala organizira tudi odvoz odpadkov na deponijo na Ljubljanskem barju. Pri tem pa še prav posebej opozarjamo vse uporabnike, da na deponiji še enkrat vzamejo vzorec odpadka in naredijo hitro kvalitativno analizo v laboratoriju, ki je ob deponiji na Barju. Če se dobljeni rezultati ujemajo z napisanimi v dovoljenju, odpadke na posebnem prostoru na deponiji skladiščijo, če pa v laboratoriju najdejo nekaj, kar ne sodi noter, takoj ustavijo dovoz, napravijo kompletno analizo, zavrnejo odpadek nazaj v to- varno in takoj pokličejo inšpekcijo. To pa pomeni nove stroške, nove analize, nove prijave in končno tudi velike kazni. Torej! Tako. Nekako skoraj telegrafsko smo preleteli nekatere možnosti skladiščenja komunalnih in posebnih odpadkov in upamo, da smo vsaj nekaj stvari malce bolj razjasnili, da v bodoče ne bo več prihajalo do takšnin nezgod — bodisi večjih bodisi manjših — kot v nekaterih Iskrinih tovarnah v preteklosti. Ml SOZD Iskra Komisija za nagrajevanje uspešnih diplomskih in magistrskih nalog v skladu s Pravilnikom o nagradah in priznanjih Iskre objavlja razpis nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge Namen nagrajevanja je spodbujanje povezovanja študentov z organizacijami združenega dela in seznanjanje z njihovim bodočim delom, študentom omogočiti stik z raziskovalnim delom in konkretnimi nalogami pod strokovnim vodstvom profesorja — mentorja na visokošolski organizaciji irrstrokovnjakom mentorjem v organizaciji združenega dela ter vzpodbujati interes za reševanje problemov, ki se pojavljajo pri delu in poslovanju v organizacijah združenega dela Iskre. Pogoji kandidiranja Za nagrado lahko kandidirajo redni in izredni študenti, ki so zagovarjali diplomsko oz. magistrsko nalogo od septembra 1987, oz., do zaključka razpisnega roka. Za nagrado lahko kandidirajo le naloge, ocenjene z oceno 8 ali več. Predvidene teme nalog — program in proizvodnja — ekologija — organizacija in informatika — tržništvo oziroma zunanjetrgovinska dejavnost — kadrovsko-izobraževalna dejavnost Naloge bomo ocenjevali z vidika: — izvirnosti — koristnosti naloge za Iskro — zamenljivosti vgrajevanja tujih materialov in opreme z domačimi (kjer je to možno) Nagrade Podelili bomo do 10 nagrad v višini poprečnega osebnega dohodka v SOZD Iskra v letu 1988. Podelitev nagrad bo v začetku leta 1989. Način prijave Kandidati za nagrade morajo poslati en izvod naloge skupaj s prijavnico, ki jo dobijo v kadrovskih službah Iskre najkasneje do 15. oktobra 1988 na naslov SOZD ISKRA, DSSS, Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana, s pripisom »za komisijo za nagrajevanje uspešnih diplomskih nalog«. Komisija za nagrajevanje uspešnih diplomskih in magistrskih nalog 24. jugoslovanski simpozij o elektronskih sestavnih delih in materialih Strokovnjaki iz vse Jugoslavije v Novi Gorici V Izobraževalnem centru Iskre Delte v Novi Gorici je bil od 7. do 9. septembra že tradicionalni 24. jugoslovanski simpozij o elektronskih sestavnih delih in materialih. Simpozija se je udeležilo okrog 130 elektronikov, fizikov, kemikov, metalurgov in drugih strokovnjakov, ki kot raziskovalci, pa tudi kot proizvajalci in uporabniki delujejo na področju elektronskih sestavnih delov in materialov, prišli pa so iz raznih krajev naše ožje in širše domovine. Delovni zbor tako pomembnih strokovnjakov je gotovo tudi eno najlepših priznanj našemu izobraževalnemu centru, torej Iskri Delti v Novi Gorici, ki je kot najpomembnejši proizvajalec računalniških naprav v Jugoslaviji prevzela letošnje pokroviteljstvo nad simpozijem. Simpozij je sicer ena od vsakoletnih strokovnih delovnih prireditev, ki jih prireja strokovno društvo MIDEM s sedežem v Ljubljani v raznih krajih Slovenije in Jugoslavije ter tako omogoča strokovno izmenjavo izkušenj in informacij med svojimi 600 člani, ter spremljanje napredka na elektronskih sestavnih delih, mikroelektroniki in materialih v Jugoslaviji in v svetu. In prav v izobraževalnem centru Iskre Delte v Novi Gorici so našli udeleženci simpozija — strokovnjaki s fakultet, inštitutov in elektronske industrije iz vse Jugoslavije — primerno okolje in pripomočke za svoje delo. Program je vseboval sedem vabljenih predavanj in 60 strokovnih in znanstvenih prispevkov na posterjih s področij keramičnih in drugih materialov in elementov, monokris-talov, kompozitov, senzorjev ter ustreznih tehnologij, dalje, tankih plasti za optične m elektronske elemente, debeloplastnih tehnologij in materialov za elektronska hibridna vezja, polprevodniških oziroma mik-roefektronskih materialov, tehnologij, sestavnih elementov ter njihove kakovosti in zanesljivosti. Uvodoma je v imenu Iskre Delte in njenega generalnega direktorja Janeza Škrubeja pozdravil vse udeležence direktor izobraževalnega centra Iskre Delte Boris Nemec in jim zaželel prijetno bivanje in počutje. O pomenu takih izobraževanj pa je spregovoril Bojan Pretner, pomočnik predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Slovenije. Lepe želje in dobrodošlico je strokovnjakom izrazil tudi predsednik novogoriške skupščine občine Albert Bevčič in v svojem govoru med drugim dejal: »Čeprav je to vsejugoslovanski simpozij o elektronskih sestavnih delih in materialih, je letos poudarek na elektronskih sestavnih delih za računalnike. In prav ti dajejo pečat našemu času, ko naj bi računalništvo in z njim informatika zre-volucionalizirala družbo in ne zgolj industrijo ali gospodarstvo. Zavedati se dalekosežnosti in vseob-sežnosti sprememb je zelo pomembna, prva in odločilna stopnica pri ponovnem družbenem in gospodarskem vzponu Jugoslavije. Druga stopnica na tej težki in zahtevni poti je spremeniti to zavest v dejanja, saj brez njih ostajajo še tako dobre analize, ugotovitve in sklepi jalovo početje. In pri tem udejanjanju novih spoznanj imajo odločilno vlogo strokovnjaki, pri čemer vsi kot celota in s posameznimi specializacijami, kot je to področje elektronskih sestavnih delov in materialov, zagotavljajo prodornost in inovativnost družbe, ki hoče v mednarodnih okvirih kaj veljati. Doseganje strokovne popolnosti je povezano s poglobljenim študijem in raziskovanjem ter nenehnim preverjanjem dosežkov v praksi — vendar ne le v domačih temveč v mednarodnih razsežnostih; samo taka uveljavitev kaj šteje. In vaša prizadevanja segajo v širši prostor, saj je preverjanje dosežkov v domači strokovni javnosti le logična faza nastopanja v svetovnih krogih. Poleg ustvarjalnega novega znanja je izrednega pomena tudi njegov transfer do tistih točk znanosti ali prakse, ki naj novo znanje razvija naprej, oplemeniti ali izrabi za trženje. Zato si tudi v našem okolju prizadevamo izpolnjevati izobraževanje v vseh oblikah, pri čemer menimo, da igra izobraževalni center ISKRA DELTE pomembno vlogo s svojo redno dejavnostjo, kakor tudi z omogočanjem takih oblik pretoka znanja kot je današnji simpozij o elektronskih sestavnih delih in materialih.« Sledila je podelitev priznanj MIDEM tistim organizacijam, posameznikom in najzaslužnejšim članom društva MIDEM, ki že vrsto let moralno in materialno podpirajo društvo. Veliko priznanj je prišlo tudi v Iskro, saj sojih prejeli: Avtoelektrika Nova Gorica, Elementi, TOZD Feriti, Baterije ZMAJ in seveda Iskra Delta. Marko Rakušček Iskra Iskra-Elementi n. sol. o. TOZD SEM — Tovarna specialnih elementov in materialov n. sub. o. Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 403 vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. inženir v prodaji (višja ali srednja izobrazba elektro ali strojne smeri) 2. tehnološka dela (srednja izobrazba elektro smeri) 3. vzdrževalna dela (poklicna šola elektro smeri) 4. galvanska dela (poklicna šola ustrezne smeri) Iskra Elementi — KEKO Drugo polletje bo bo Že tako skromno jugoslovansko tržišče keramičnih kondenzatorjev je razpadlo, na zahodu je večje popraševanje le po večslojnih keramičnih kondenzatorjih; trenutno je v KEKO najbolj donosna proizvodnja naprav za izdelovanje kondenzatorjev: že do konca tega leta, zlasti pa prihodnje leto, si v žužemberški Iskri obetajo večje uspehe. To je nekaj misli, ki smo jih povzeli iz pogovora z direktorjem Tovarne keramičnih kondenzatorjev Dušanom Lavričem. Takole je ocenil poslovanje žužemberškega KEKO v letošnjih prvih šestih mesecih: »V prvem polletju smo dosegli primeren poslovni rezultat. Načrtovali smo sicer, da bo boljši, vendar smo glede na splošni položaj z njim kar zadovoljni. Celotnega prihodka smo ustvarili okoli 10 milijard, dohodka dobre 4 milijarde in akumulacije 850 milijonov dinarjev. Takoj bi rad poudaril, da smo to akumulacijo dosegli predvsem na račun izvoza opreme za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev, kajti s primarnim programom smo zaradi pomanjkanja naročil poslovali z negativnim rezultatom.« — Bi še nekoliko podrobneje predstavili to poslovanje? »V prvih šestih mesecih smo izvozili za 3,6 Paradni konj žužemberške Iskre je trenutno proizvodnja opreme za izdelovanje keramičnih kondenzatorjev Z grabljami in vilami na počitnicah »Težko je kravi ali prašičku dopovedati, da bi šel rad na počitnice, na morje ali kam drugam, dopovedati, da sem utrujen že od službe same, kaj šele od dela na kmetiji.« To je bil prvi odgovor med našo krajšo anketo, kje in kako so delavke in delavci iz žužemberških Keramičnih kondenzatorjev preživeli dopust. No, avtor tega odgovora nas je prosil, da njegovega imena ne objavimo, tudi slikati se ni želel, je pata misel tako zgovorna, da smo jo dali kar na začetek tega našega, bolj slikovnega kot tekstualnega, zapisa. milijona dolarjev. V tej vsoti je za 3 milijone dolarjev opreme, ostalo pa je naš primarni program. Torej smo pri prodaji keramičnih kondenzatorjev daleč pod planom. Računamo, da bomo v drugem polletju izpad nadoknadili.« — In kje so glavni vzroki za izpad prodaje kondenzatorjev? »Na prvo mesto bi postavil to, da je domače tržišče dobesedno razpadlo. Ob že tako skromnih količinah kondenzatorjev, ki jih potrebuje Jugoslavija, se nam je prodaja letos še skoraj razpolovila. Medtem pa se je zelo zmanjšalo na zahodu tudi povpraševanje po klasičnem keramičnem kondenzatorju, z večslojnimi keramičnimi kondenzatorji pa enostavno nismo bili sposobni nadoknaditi tako velik izpad.« — Kaj menite, kakšno pa bo drugo polletje pri prodaji vašega primarnega programa? »Ugotavljamo, da bomo na domačem tržišču prodali približno toliko, kolikor smo prodali v prvem polletju, imamo pa že več izvoznih pogodb. Med njimi naj omenim pogodbo s Sovjetsko zvezo o prodaji kondenzatorjev v višini nekaj več kot 1,8 milijona dolarjev. Polovico te pogodbe bomo realizirali letos. Odpirajo se nam možnosti tudi v ZR Nemčiji, celo v Koreji, naročila pa smo dobili tudi iz Avstralije. Ocenjujemo, da bodo meseci do konca leta bistveno boljši in uspešnejši. Morda bomo imeli celo težave, kako vse te obveznosti realizirati, prvič zaradi naših omenjenih kapacitet, drugič pa zaradi težav v preskrbi z repromateriali.« — Znano je, da KEKO izredno uspešno sodeluje z Elektromotorji iz Železnikov, saj zanje v Žužemberku navijate elektromotor-ske statorje. Kako je bilo s tem programom? »Obseg teh del je bil približno enak lanskemu.« — Vaša paradna in najbolj donosna »disciplina« je bila torej proizvodnja strojev za izdelavo keramičnih kondenzatorjev. Bo takšna ostala tudi do konca leta? Franc Štraus — zallvalec kondenzatorjev: »Kar doma sem bil na dopustu. Saj veste, kaj vse je treba delati na kmetiji. T udi lani nisem bil nikjer, verjetno pa bo tako tudi prihodnje leto. Zadnjič sem bil na počitnicah še predno sem šel k vojakom, tega pa je že 25 let.« tspešno »Glede ocene do konca leta bi rad najprej poudaril, da smo optimisti glede našega primarnega programa. Ocenjujemo, da bomo morali v zadnjem četrtletju povečati proizvodnjo večslojnih keramičnih kondenzatorjev kar za polovico. To bo od vseh nasvKEKO terjalo veliko prizadevnosti in dela. Zboljšanje položaja pričakujemo tudi na klasičnem delu programa, torej na enoslojnih kondenzatorjih, ko ocenjujemo, da bomo vsak mesec naredili med 4,5 in 5 milijoni teh kondenzatorjev. Glede opreme pa tole: v drugem polletju moramo realizirati izvoz v višini milijon 250 tisoč dolarjev.« — Kateri pa so večji problemi, ki vas pestijo zdaj v drugem polletju? »Predvsem so to stroški, ki nam neverjetno rastejo. V strukturi stroškov imavKEKO izredno velik delež električna energija, saj smo npr. v prvem polletju zaradi podražitev plačali še enkrat več kot v vsem lanskem letu. Kljub številnim naročilom v drugem polletju se bojim, da bo poslovni rezultat prav zaradi visokih proizvodnih stroškov slabši, kot je bil v prvih šestih mesecih.« — Kakšno pa bo za KEKO po vašem mnenju prihodnje leto? »Če bomo uspeli realizirati pravkar začeto investicijo do konca prvega četrtletja prihodnje leto, bi moralo biti leto 1989 za nas ugodnejše kot letošnje. Pogodb o izvozu opreme imamo že za 4,6 milijona dolarjev, naročil za večslojne keramične kondenzatorje je tudi kar precej, zato opravičeno menimo, da bo prihodnje leto za nas v žužemberški Iskri uspešno, vsekakor pa bolj uspešno kot letošnje. Bojim se le tega, če nam bo uspevalo financirati proizvodnjo zaradi zaostrovanja likvidnostnega položaja v Jugoslaviji in tudi Iskri. Bistven premik bomo prihodnje leto naredili na področju izvoza, ko si bomo v planu začrtali okoli 7 milijonov dolarjev. To povečanje bomo skušali doseči s konvertibilnim izvozom. Dr Franc Zupančič — spajkalec kondenzatorjev: »Na počitnicah sem bil v Obrovcu. Kar prijetno je bilo. No, lani nisem bil na dopustu, saj zaradi kmetije ni bilo časa.« Anica Drenšek — spajkalka kolutov: »Na dopustu sem bila kar doma. Imamo kmetijo in je bilo treba delati. Tudi lani nisem bila nikjer na počitnicah, skoraj gotovo pa tudi prihodnje leto ne bom šla.« Tea Nahtigal — tehnolog: »Na počitnicah sem bila v Poreču. Žal je bilo morje umazano, saj bi bilo lahko sicer še bolj prijetno. Lani sem bila na Cresu, načrtov za prihodnje leto pa še ne delam.« Marija Lavrič — navijalka statorjev: »Doma sem bila na dopustu, če se temu reče dopust. Veste, na kmetiji je vedno dosti dela. No, lani pa sem bila na počitnicah, in sicer na morju.« Marija Hrovat — navijalka statorjev: »Na dopustu sem bila na morju, v Poroču. Tudi lani sem bila na morju, upam pa, da si bom lahko ta luksus' privoščila tudi prihodnje leto.« Ana Kmet — rezalka kondenzatorjev: »V Poreču sem bila na dopustu, v Suhokrajinskem počitniškem domu. Prijetno je bilo. Lani sem bila na dopustu v Njivicah na Krku, seveda pa bomo šli nekam tudi prihodnje leto.« Dušan Novak — kovinostrugar: »V L anter-ni sem bil na dopustu v KEKO-ovi prikolici. Prijetno je bilo, le hladilnik je bil vseskozi premajhen, da bi lahko ohladil vso pijačo.« Dr Izmenjava Mlinsko (ČSSR) — Železniki (SRS) Iskra Elektromotorji Mi na morje k v Nekje, sredi med Brnom in Prago, leži Češkomo.avsko sredogorje in sredi tega pogorja je mestece Mlinsko, ki šteje kakih 12.000 prebivalcev. Znano je po tovarni električnih gospodinjskih strojev (sesalci, mikserji, likalniki, električne pečice; in podobno). Tovarna se imenuje Elektro-Praga Mlinsko in sodi v kombinat Elektro-Praga, ki ima še dve tovarni, in sicer v Miloticah, Bečvou in v Jablunkovu. In prav s Itovarno Elektro-Praga Mlinsko ima že več kot deset let trajajoče tesno kooperacijsko sodelovanje naša delovna organizacija Iskra Elektromotorji iz Žele znikov. Zadnje čase, oz. natanko pred letom dni, pa se je to, čisto poslovno in tehniško sodelovanje razširilo še na počitniško izmenjavo med obema kolektivoma ter so tako že drugič letos, 5. septembra, pripotovali na počitnice v Strunjan delavci iz te češke tovarne, 47 po številu. Naselili so se v bungalove Počitniškega doma Strunjan, ki ga upravlja Počitniško društvo iz Škofje loke že več kot dvajset let. Toda o tem podrobneje malo kasneje. V prijetnem, toplem in mirnem september-skem zgodnjem dopoldnevu smo sedeli ob strunjanskih solinah in se pogovarjali z vodjo gostov, delavcev iz ČSSR, dipl. ing. Miroslavom Balekom. »Iz naše tovarne v Hlinskem sem pripeljal na desetdnevne.' počitnice na vašo obalo 47 delavcev iz našega, skoraj 3000-članskega delovnega kolektiva, ki je bil 1982. leta zaradi svoje prizadevnos ti in kvalitete nosilec rdečega prapora vlade Č‘SSR, kar predstavlja pri nas visoko družbeno priznanje, tako kolektivu, kot slehernemu posamezniku. Z vašo tovarno iz Železnikov sodelujemo že več kot deset let in zato ni nič čudneg a, če smo se z vašim tovarniškim sindikatom dogovorili za počitniško izmenjavo delavcev —mina morje, ker ga pač nimamo, vi pa k nam v planine pozimi na smučanje, saj vemo, da so vaši delavci tudi veliki ljubitelji snega, planin i n smučanja. Tako smo zares lahko zadovoljni prav vsi. Sprašujete me, kje leži naše mestece. Simo sredi gora, oddaljeni kakih 120 kilometrov jugozahodno od Prage.« »Ali ste prvič v Jugoslaviji?« »Da. In tudi vseh ostalih 46 delavcev, ki so prišli k vam na morje, so tu prvič. Priznati moram, da smo prav radi prišli k vam, saj smo celotno pot iz Mlinskega do sem z našim tovarniškim avtobusom prevozili v enem samem zamahu, brez nepotrebnih postankov.« »Kakšni pa so vaši vtisi?« »Včeraj smo obiskali Koper, danes bomo šli v Piran in v načrtu imamo še nekaj izletov ob vašem morju, da seveda o kopanju, toplem morju in milem sredozemskem podnebju sploh ne govorim.« Potem se nama je k pogovoru pri mizi pridružil še Zdenek Cejpek, razvojnik v tej tovarni. Njega pa sem povprašal, kakšni kriteriji so bili, da so za dopust k nam izbrali prav teh 47 delavcev. »Kot veste«, je dejal novi sogovornik, »izbiramo, da tako rečem, po raznih linijah, sindikalni, mladinski, partijski, vendar so kriteriji nekako povsod enaki: oddih na morju naj bi bila nagrada za dobre delavce, za vse tiste, ki se ročno in umsko trudijo, da bi bila naša proizvodnja čim boljša, kvalitetnejša in sodobnejša. Sicer pa kot tehnolog in razvojnik lahko rečem, da nam tehniška kooperacija z Železniki veliko pomeni, saj nam vaša kvaliteta električnih motorjev omogoča izvoz naših širokopotrošnih izdelkov tudi na zahtevna zahodna tržišča.« Ob koncu me je zanimalo, kje bodo pa pozimi gostili svoje sotovariše iz Železnikov. »Kot vam je povedal že tovariš Miroslav«, je nadaljeval Zdenek Cejpek, »leži naše mesto Mlinsko sredi Češkomoravskega sredogorja, v bližini našega mesta pa je pogorje Jesenikv z več kot 1000 metrov visokim hribom Praded, kjer imamo izredno ugodne razmere za smu- 12. stran vi v planine k nam Zdenek Cejpek Gr isvaci« požitii ETA 3147 j» pri' pžisiftivu poirmč grifovin** na <•»*♦». rožni jpft&nžm, zapeksntm a opekanim Č8iOVym simačam ijp osetavnvec pr;pr*vy v fozmeti • 20 SSPČPf« j6 ♦«>•<** rogtitavšpa tsrmostalnm rd$n$ el8kxrO(VGtor . 1 5 - NO, SEDAJ PA SE LAHKO PRIPRAVA OPORO NIŠKI NASIP DEL NEKATERIH ŽIVALI PRIJETEN KRAJ PRI POREČU ► AVTOR: RUDI MURN ANDREJ HIENG SPAJKA OKRASNI PREDMETI BOL . OFICIRSKI KNJIGA ZEMLJE- VIDOV RAZJEDA NA SLUZNICI LAVRENCE OLIVIER PETER AMBROŽ V SLOVENIJI DOMAČA k VRSTA KUKAVICE STAR SLOVAN [Mali oglasi Ugodno (poceni) prodam pralni stroj Ei — generalno obnovljen in termoakumulacijsko peč 2,5 kW. Informacije natelef. (064) 28-861, int. 25-49. »K /*n' v; _ /CA Sl«nenlia ^ Moja dežela Iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja urednik1 odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. fr fr t) „ i 5 i ! I ! l