PRIMORSKI dnevnik ,, zače! izhajati v Trstu B ■ *aia 1945, njegov DNPv?nnlk PARTIZANSKI b,a iVoN,LK Pa 26 novem-ra I943 v vas| Zakrj. na(J ciki^i1?1, razmnožen na Dtemt"1 0d 5 d° 17- septembra 1944 se je tiskal ^ 'skarni »Doberdob« v ši JLU dr' Gorenji Trebu-■ od 18. septembra 1944 »e. ' m^a 1945 v tiskarni Dri Menita<< P°d Vojskim S ' dnJ'- do 8. maja 1945 j,:. X osvobojenem Trstu, ki J.® lzšla zadnja števil-Je edini tiskani parmski DNEVNIK v za-žnieni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 267 (13.205) Trst, sreda, 30. novembra 1988 Drugi dan vsedržavne konference o izseljenstvu V procesu združevanja Evrope neprecenljiva vloga izseljencev ^ italijanskih izseljencih je dozorela zavest o vlogi, ki jo lahko odigrajo v sodobni družbi kot povezovalni člen različnih kultur in kot pomemben dejavnik gospodarskega napredka in sodelovanja DUŠAN KALC zav^ ^ — V italijanskih izseljencih je dozorela driTVv ° v^°9*' ^ jo lahko odigrajo v sodobni kot 1 povezovalni člen različnih kultur in ka ' 9°merriben dejavnik gospodarskega napred-rayln sodelovanja. V italijanskih političnih in up-terna kro9*h pa prav tako dozoreva zavest o lahv “aJe treba izseljencem pomag 0 učinkoviteje odigrali to vlogo. -m K lahv “aJe treba izseljencem pomagati, da bodo 0 učinkoviteje odigrali to vlogo, ritn' 8k° k* lahko sintetizirali ugotovitve, s kate-k0 se začnejo skoraj vsi posegi zdaj predstavnima >> ta*9e izven Italije« zdaj vladnih in politič-ne P^dsta-vnikov »matice« na drugem vsedržav-Pon .kongresu o izseljenstvu, ki se je začel v ec|ejjek v kongresnem centru hotela Ergife v pt a' Splošno vzdušje, ki ga lahko opažamo v0rj ranih in natrpanih prostorih tega centra, gc 5ak 0 tem, da vlada med udeleženci veliko pri- pril0-anje za i2^^ kongresa, ki je hkrati velika jatlo zriost, da se Italija resneje spoprime z razve-kronv*11 kompleksno problematiko svojih raz-iaj0P Jenih sinov P° svetu. Med ljudmi, ki priha-Beig1.2 Kanade, Argentine, Avstralije, Nemčije, vaioJ.e' Švice in iz raznih drugih krajev sveta, sp02 1 nekakšno vzdušje ponosa ob skupnem kultu ka se je v tujini izoblikovalo veliko gast rn°. gospodarsko, družbeno in politično bo-°' ki ga je treba le pravilno, zavestno in zavzeto ovrednotiti. In tudi odgovori političnih in vladnih predstavnikov so vsaj na videz občuteni in spodbudni. Zato pa nekoliko preseneča precejšnja hladnost, s katero spremlja konferenco italijanski tisk. Včeraj je bil dan vidnih političnih predstavnikov. Še pred tem pa je na plenarnem zasedanju spregovoril podtajnik za zunanje zadeve Gil-berto Bonalumi, ki je bil glavni akter priprav na konferenco. Njegov poseg je bil zlasti pokazatelj dosedanje usmerjenosti in občutljivosti italijanske vlade za reševanje problemov izseljenstva. Splošno ugotovitev, da je Italija skoraj popolnoma prezrla obveze, ki jih je sprejela pred trinajstimi leti na prvi konferenci o izseljenstvu, je skušal Bonalumi nekoliko omiliti z naštevanjem vseh konkretnih korakov, ki naj bi jih vlada naredila v korist izseljencev. Kljub dobri volji pa njegova verzija ni prepričala poslušalstva in ni razpršila dvomov o dosedanji zavzetosti in učinkovitosti vladnih organov. Dejal je, da je prišlo do ustanovitve medministrskega odbora za izseljenstvo in da so bili doseženi pomembni rezultati v zvezi s preosnovo poklicnega usposabljanja v tujini ter na področju šolstva in socialnega skrbstva. Kot največjo pridobitev pa je omenil zakon, ki nalaga ustanovitev anagrafa za Italijane v tujini. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ob robu konference RIM - Rimskega srečanja so se udeležili tudi predsednik Zveze Ferrucio Clavora, podpredsednik Elio Vogrič ter urednik glasila »Emigrant« Riccardo Ruttar. Kot člana Zveze ter hkrati delegata italijanskih izseljenskih organizacij iz Brazilije ter iz Argentine sta na konferenci prisotna Franca Berra iz Sao Paula v Braziliji in Graziano Subiaz iz Buenos Airesa, ki je predstavnik Zveze v Latinski Ameriki. V prihodnjih dneh bodo predstavniki Zveze spregovorili o specifičnih problemih slovenskih izseljencev v okviru italijanskega izseljenstva na plenarni seji, medtem pa skušajo izkoristiti vsako priložnost, da seznanjajo udeležence konference ter tisk s problematiko slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julij-ske krajine ter s problematiko slovenske manjšine v Italiji sploh. V ponedeljek zvečer pa je delegatka iz Brazilije Franca Berra priredila sprejem, na katerega je povabila brazilskega konzula ter predstavnike vseh italijanskih izseljenskih organizacij iz Latinske Amerike. Ob tej priložnosti sta o slovenskem vprašanju v Italiji spregovorila predsednik Zveze Clavora ter slovenski senator Spetič. (DK) Vladna seja posvečena zunanji politiki RIM — Včerajšnja triurna seja italijanske vlade je bila posvečena izključno zunanjepolitični problematiki. Za ministrskim predsednikom De Mito je prosil za besedo šef italijanske diplomacije Giulio Andreotti, ki je ob koncu sestanka novinarjem dejal, da je bil ministrski svet v oceni zunanjepolitičnega položaja popolnoma enoten. Andreotti je dejal, da se bo italijanska vlada še naprej zavzemala, da bi o Palestini govorili v Stekleni palači in bi zaradi ameriškega odklonilnega stališča na Arafatovo prošnjo po vstopnem vizumu ne bili prisiljeni preseliti zasedanja v dunajski ali ženevski sedež Združenih narodov. To bi po mnenju zunanjega ministra še bolj oslabelo vlogo svetovne organizacije in to ravno v trenutku, ko je z zadnjimi uspehi (Afganistan, Zaliv) pridobila izgubljeno avtoriteto. Podpredsednika vlade De Michelisa so novinarji ob koncu včerajšnjega sestanka vprašali, ali sprememba sedeža zasedanja, posvečenega Palestini lahko spremeni nastalo stanje. De Miche-lis je odgovoril, da se s tem edino reši vprašanje sodelovanja Organizacije za osvoboditev Palestine, osnovno vprašanje pa bo še naprej ostalo odprto. Kakšno pa je vendarle stališče italijanske vlade o tem vprašanju? »Stališče vlade,« je dejal podpredsednik Gi-anni De Michelis, »je bilo že večkrat izrečeno in tako mnenje zaenkrat tudi ostane.« Bruno Trentin novi tajnik CGIL s*Hdik i Bruno Trentin je novi generalni tajni toemhn CGIk" Pete9a generalnega tajnika najp< noči čl .e?a italijanskega sindikata so izvolili s dili : ani sindikalnega vodstva, ki so soglasno poti Z dn5I°Vanje Pizzinatovega namestnika, ki Se i,h?lm aplavzom so sprejeli novega voditelji tig se - ko ponaša z dolgo sindikalno kariero. Trei v Harva^i * v Pranciji pred 62 leti, doktoriral pa j ^rentin r°U". ^ zgodovini italijanskih sindikatov j °bnovn°r^ 2.665 bolnikov, možno pa je, da je tovrstnih pacien-več kot 4 tisoč, če upoštevamo dejstvo, da prihajajo Podatki večkrat s hudo zamudo. Med bolniki je 66,3 odstot-zh Park°manov, kar je najvišji odstotek nasploh. Za aids je olelo 92 otrok, kar predstavlja 3,4 odstotka celotne bolne populacije, homoseksualcev je 18,5 odstotka, heteroseksualcev Pa 5,3 odstotka. Prav zadnja kategorija bolnikov pa vzbuja v ,ravstvenih krogih največ skrbi, saj napovedujejo, da se bo stotek teh bolnikov v letih 1990-92 dvignil na 19 odstotkov. Nevarno veliko število bolnikov pa je med tistimi,, ki no ^e!3uiej0 transfuzijo krvi, na primer hemofilikov. Poseb-štPijanskega primera predstavlja sorazmeroma veliko ev“° bolnih otrok, čeprav je njihov odstotek lani padel. Vsekakor je zelo težko napovedovati, koliko otrok bo v bodoče zbolelo za aids in koliko izmed teh bo ostalo na vmesni stopnji seropozitivnih. Italijanske strokovnjake za to vprašanje je včeraj nedvomno zanimal intervju ameriškega biologa Petra Dues-berga, kjer je dejal, da aids nima nobene zveze z infekcijami in, kot posledica, s smrtjo okuženih. Po njegovem se bolezen enostavno oprime tistih, ki izgubijo imunitarne obrambe. Zaradi velikega števila homoseksualcev in narkomanov, ki so večinoma zbrani v velikih mestih, po mnenju Duesberga povzroči psihozo epidemije, ki je ni. Proti tem trditvam se je že večkrat dvignil glas velike večine strokovnjakov, ki so za raziskave zahtevali 65 milijard lir, zaenkrat pa jih imajo na razpolago le 16 milijard. Minister za zdravstvo Donat Cattin je v zvezi s tem podčrtal dejstvo, da zasebniki v ta sklad niso dejansko doslej prispevali ničesar. 1. decembra bodo v Rimu organizirali vrsto manifestacij. Med temi bo tudi okrogla miza pod šotorom, na kateri bodo sodelovali tudi Enrico Montesano, Ma-risa Laurito, Jerry Scotti in več popevkarjev. Zlata mrzlica v Maleziji mm . - ; W' Prava zlata mrzlica je zajela vso Malezijo, ko je pred tedni v potoku pri vasi Rušila nekdo našel zlato. Toda po sklepu vlade v Kuala Lumpurju bodo odslej zlato lahko iskali le tisti, ki bodo imeli posebno dovoljenje (Telefoto AP) Val ogorčenih reakcij zdravnikov turinskih KZE na izjave ministra za zdravstvo Donat Cattina q kItvt — Reakcije na poseg ministra za zdravstvo maivu pattina, ki je s prstom pokazal na hude po-čen ljivosti turinske glavne bolnišnice, so milo re-Itjp0, ogorčene. Najprej ze završalo prav v Turinu, n^,.80.zdravniki odločno protestirali proti »protago- intp fnim Upadom ministra, ki bi moral dajati manj na „rviuJev in se raje posvečati konkretnim posegom 8 Področju zdravstva« Jdinister Donat Cattin je i svi ko c je rn?a' Tudi tokrat ni opustil impresivne tehnike in uonai vaiim je v svojem mandatu že ita^rat opozoril ministrski svet in javnost na težave jasnieanskega zdravstva, tako da je udaril kot strela z bov^oistrom enostavno sporočil, da se v turinski bat p ioi ponoči umira, ker primanjkuje osebja. Do-^attinovo poročilo se ie v dobršni meri opiralo na žalostne primere, ki jih je vestno zabeležila turin-ska črna kronika. V bolnišnici Le Molinette je pred kratkim umrla neka bolnica, ki je v svojem oddelku menda zaman klicala na pomoč. Njeno tragično zgodbo je črnim kronistom opisala ženska, ki je ležala v postelji poleg nesrečnice. Pokojna bolnica naj bi prosila za pomoč, vendar ji nihče ni mogel priskočiti na pomoč, ker enostavno ni bilo razpoložljivih bolničarjev. Poleg presunljivega primera pa je minister Donat Cattin omenil tudi »splošni kaos«, ki vlada v turinski bolnišnici. Predsednik upravnega sveta KZE Le Molinette Alessandro Brajo je izrazil prepričanje, da so »ministrove izjave nedopustne in žaljive za vse us- lužbence bolnišnice«. Težave italijanskega zdravstva niso nikakršna novost, blatenje turinske bolnišnice pa najbrž ni najboljše zdravilo, je dodal zastopnik KZE Le Molinette. Zato da bodo tudi v Turinu, ki ne velja za najslabšo zdravstveno strukturo v Italiji, primerno skrbeli za nego svojih bolnikov, bi morali vzeti v službo še nekaj sto bolničarjev, uslužbencev in zdravnikov. Zadeva pa ni tako preprosta, saj že vrsto let ni natečajev, KZE pa lahko sprejemajo v službo le po prednostnih lestvicah. Ministru Donat Cattinu so izrekli svoje ogorčene proteste tudi drugi zastopniki italijanskega zdravstva, ki so iz njegovih izjav razbrali predvsem »znak politične in inštitucionalne šibkosti«. Trije zdravniki na zatožni klopi TURIN — V Turinu so odprli proces proti dvema ginekologoma in anestezistu, ki so obtoženi, da so povzročili hude poškodbe neki nosečnici. Lani je 21-letna Barbara Maselli stopila v bolnišnico Maria Vittoria, da bi rodila. Otrok je srečno prišel na svet, med posegom pa je mati zadobila hude možganske poškodbe. Od takrat je Masellijeva umsko nazadovala, ne loči med hladom in toploto in je tudi drugače pohabljna. Zdravniki se branijo, češ da se je Barbarino srce nepričakovano ustavilo in ji zato niso mogli pomagati. janje po tornadu * . .. >< „ » V \ *•* ■ > v *■ * * ■» - %% 1 * JtJ ’ ■ r Ji-.: vs.: v* s-s V Sydneyu so zaslišali delavca konzulata SFRJ SYDNEY — Kot poroča agencija Tanjug, so včeraj avstralske oblasti zaslišale uslužbenca jugoslovanskega konzulata v Sydneyu, ki naj bi v nedeljo popoldne ranil enega izmed manifestantov pred konzulatom. Razgovor je potekal v konzulatu, prisoten pa je bil tudi generalni konzul SFRJ Stanojlo Glišič. Podrobnosti o zaslišanju niso znane, zato pa je jugoslovanski konzul ponovil obtožbe na račun avstralske policije, ki po njegovih trditvah ni nudila zadostne zaščite samemu objektu in osebju jugoslovanskega konzulata v Sydneyu. Tanjug še navaja, da je tudi včeraj skupina proustaških emigrantov demonstrirala pred konzulatom v Sydneyu, vendar pa jim je avstralska policija preprečila dostop do samega objekta. Zelo kritično stanje nadrealista Dalija Vv ^5r *.r 'v -■ pfet S g| >«^ ~ ' .c _ bi zlutraj je tornado opustošil mesto Raleigh v ZDA. Pri tem naj 1 °sebe izgubile življenje, več pa naj bi jih bilo ranjenih (Telefoto AP) Naš planet se obdaja s smetmi iz vesolja LONDON — Kmalu bodo naš planet, tako kot Sa-. turn, obkrožali obroči. Toda v primeru Zemlje bo šlo za obroče vesoljske nesnage. To trdi znani angleški astronom prof. Bernard Lovell, ki je še dejal, da že zdaj okrog Zemlje leti milijon milijonov najrazličnejših predmetov, od katerih so nekateri mikroskopsko majhni. Lovell za to »vesoljsko nesnago«, kot jo imenuje, najbolj obtožuje sovjetske kozmonavte, ki naj bi na njihovih poletih v vesolje, odmetavali vse, kar se jim ne zdi več uporabno. Na tiskovni konferenci ob predstavitvi svoje knjige o tej problematiki je še napovedal, da bo čez deset let izredno velika možnost trčenj v zemeljski orbiti. Ta nevarnost pa bo še večja, če bodo ZDA uresničile svoj načrt o vesoljskem ščitu. Negostoljubni Abruci so past Za tovornjake Pretorta^A nedavnem odloku v°rniaV,V pmlianovi o zaplembi to-Proinpi,, ’ , ne spoštujejo prepovedi tiča, sn ?? obalni državni cesti Adriana voznik P°Stal1 prava past za feda zani_ oslej so sile javnega t^enUe že približno ko dobiin m]akov' ki iih lastniki lah-kavcjjeJ nazai le proti plačilu visoke tjiuliann lake 80 Parkirali na področju prevaža t,?a Precei med njimi pa jih Pa So dl Pokvarljivo blago, drugi d°nosne kupčije*316™136 izgubili dokai V, Giubam?,PUlaren ukreP )e bil pretor rikozi abruške P7aktično Posiljen, saj nari ^nnrv0balne centre vozi vsak Stavljaio n .j000 tezkih vozil, ki pred-Vsern Da m varnost za prebivalce, pred-močno onesnažujejo okolje. »Pristanek« potniškega letala Tako je včeraj na letališču v New Delhiju pristal Airbus-300 družbe Indian Airlines, ki je priletel iz Bombaya. Ranjenih je bilo šest potnikov, umrl pa ni nihče (AP) Sena bo kmalu popolnoma čista PARIZ — Pariški župan Jacqu-es Chirac obljublja, da bodo Parižani pred prehodom v novo tisočletje, točneje že leta 1994, lahko plavali v Seni. Sporočil je namreč, da je projekt za očiščenje Sene uspešen, saj je voda v reki že za 80 odstotkov čista. Svojo izjavo je pariški župan podkrepil tako, da je v Seno spustil 500 ščuk. Te se bodo v vodi pomešale z vrsto drugih rib, ki so jih v zadnjih mesecih spustili v reko. Zaenkrat plava v Seni 21 vrst rib, kolikor jih je bilo ob koncu prejšnjega stoletja. To je po mnenju izvedencev rezultat strogega nadzora nad prečiščevanjem vode in dejstva, da so v zadnjih letih vgradili ob rečni strugi več učinkovitih očiščevalnih naprav. MADRID — V barcelonski kliniki Quiron hira 84-letni nadrealistični slikar Salvador Dali, ki so ga pred nekaj dnevi prepeljali iz Figuerasa, kjer ima mojster svoje stalno bivališče. Zdravniki so izjavili, da je njegovo zdravstveno stanje izredno kritično, čeprav je Dali še vedno pri zavesti in je tudi včeraj izrazil željo, da bi gledal televizijo in poslušal klasično glasbo. Zdravniki so izrazili tudi skrb, da bi Dalijevo srce ne zdržalo pljučne infekcije, njegova kriza pa je menda ireverzibilna. Začetnik evropskega slikarskega nadrealizma je bil tudi v visoki starosti izredno aktiven, pred šestimi leti pa ga je smrt ljubljene soproge in umetniške muze Gale tako potrla, da se je odrekel mondenemu življenju in se zaprl v svoj svet. V nedeljo se je njegovo zdravje nenadoma poslabšalo. Zdravnik, ki mu je izmeril zelo visoko vročino je zahteval, naj ga odpeljejo v bolnišnico, ker se je Dali močno prehladil. Na sliki (telefoto AP): umetnik Dali v oddelku za intenzivno nego Razmišljanje ob predstavitvi knjige o zločinih v Rižarni pri Sv. Soboti Pošastna industrija smrti Prejšnji teden so v Trstu na pobudo Združenja bivših deportirancev ANED predstavili z uvodnima poročiloma prof. Elia Apiha in prof. Jožeta Pirjevca knjigo o zločinih v Rižarni pri. Sv. Soboti. Razmišljanje prof Pirjevca o tem, zakaj je bila Rižarna v Trstu in zakaj je bil proces proti zločincem šele trideset let po koncu vojne, so važen prispevek k razumevanju mesta in njegove preteklosti. Njegov razmišljanje objavljamo v celoti. b razmišljanju o tako pre-m \ sunljivi in dramatični knji-E m gi, kot je knjiga o zločinih v Rižarni, se nam vsiljuje vprašanje, zakaj je taborišče smrti delovalo prav v Trstu. Odgovor na tako vprašanje se na prvi pogled zdi enostaven: v Trstu in v okolici je pač bilo veliko »surovine« za tako pošastno industrijo smrti. Veliko je bilo Židov in odpornikov, ki so bili poleg vsega tudi komunisti in slovanskega rodu. Želim poudariti prav slednje dejstvo, saj so nacisti tesno povezovali Žide in Slovane: obe skupini sta najvplivnejša nacistična voditelja in ideologa Hitler in Himmler uvrščala v kategorijo tako imenovanih »Untermenschen«. Ni treba dokazovati, da so nacisti obravnavali Žide kot manj vredne, manj znano pa je najbrž dejstvo, da so tudi slovanske narode imeli za manjvredno raso, ki jo je bilo treba nadvladati, izkoriščati in po potrebi tudi uničiti. Ministrstvo za propagando III. Reicha je 24. oktobra 1939 s svojo okrožnico priporočalo tisku, naj predstavi Poljake kot manj vredne ljudi. Zgodovinar Czaslaw Madajc-zyk pravi, da so imeli nemški mediji nalogo, da predstavijo poljsko družbo tako, da bi vsakemu Nemcu vcepili prepričanje, da je Poljak, pa naj je šlo za kmeta ali intelektualca, navaden črv. Tak odnos ima veliko skupnega z nemškim odnosom do Židov, saj so bili oboji prikazani kot nepotrebni paraziti. »V obeh primerih,« ugotavlja poljski zgodovinar Szarota, »je bil cilj isti: odpraviti tisto psihološko pregrado, zaradi katere je težko ubiti človeka, in prepričati Nemce, da imajo opravka z "Untermenschen", z mrčesom, ki ga je treba odpraviti. Na ta način niso podžigali srda in sovraštva, pač pa so skušali zbujati v ljudeh predvsem gnus in odpor do naroda, ki naj bi bil dejansko različen.« v v -g- itler in njegovi so dokaj us- |_J pešno širili take ideje in I I taka čustva, ker so teme-JL _L ljila na stereotipih in predsodkih, zakoreninjenih v nemški miselnosti in kulturi 19. in 20. stoletja. Dovolj je bilo izkoristiti že uveljavljene klišeje in jih vnesti v izrazito rasistično doktrino. V nekem članku o nemškem odnosu do narodov Vzhodne Evrope Maria Lammich ugotavlja: »Slovanske narode so predstavljali kot nedojemljive in celo nasprotne vsakršni kulturi, medtem ko so Nemci poosebljali kulturo. In podobno so vzporejali "slabe" lastnosti Slovanov "dobrim" nemškim lastnostim. Od samega začetka stoletja so bili Rusi predstavljeni kot na pol azijski in na pol barbarski narod, strah pred panslavizmom in pred morebitno slovansko invazijo Zahoda pa je na ta način postal del kulturne dediščine mnogih Nemcev.« Nekaj podobnega velja tudi za naše kraje. Vsaj od polovice prejšnjega stoletja tudi pri nas nekateri avtorji prikazujejo slovanske narode v slabi luči kot barbare brez kulture in brez vsakršne sposobnosti civilnega in intelektualnega napredka, kot nevarnost, kot priseljence in tujce, ki niso iz teh krajev in jih je treba izgnati. Primerov, ki dokazujejo to tezo, ni malo. Naj omenim le spise Vincenza Duplancicha, ki so bili objavljeni v Trstu leta 1861 in so zadevali dalmatinsko vprašanje, in članke Ruggera Faura Timeusa, ki so bili objavljeni v začetku tega stoletja. Po prvi svetovni vojni se je fašizem v "vročem" ozračju bojev za meje in družbenih ter narodnostih napetosti polastil klišejev in stereotipov julijskih, istrskih in dalmatinskih nacionalistov in iredentistov, da bi jih izkoristil v svoje namene in ustvaril tistega notranjega sovražnika, ki je, kot kaže, nujnost vsakega totalitarnega režima. S tem nočem trditi, da so šli fašisti v demonizaciji Slovana tako daleč kot nacisti v demonizaciji Židov. Slovan, ki se je odpovedal svoji identiteti in je zatajil svoj jezik Fašistična politika do Slovencev in Hrvatov v naših krajih je marsikdaj s presenetljivo točnostjo napovedovala nacistično politiko do Židov in Slovanov JOŽE PIRJEVEC Prizor s procesa proti krvnikom Rižarne in (zgoraj) jeklena skulptura, ki spominja na lagerjev dimnik in kulturo, je bil sprejet za člana italijanskega naroda. Sovražno in trdo ter z nedvoumnimi rasističnimi prijemi so pa ravnali s tistim, ki se je upiral asimilaciji. V tem smislu je fašistična politika do slovenske in hrvaške manjšine napovedovala - včasih celo s presenetljivo točnostjo glede na mehanizme zatiranja - nacistično politiko v odnosu do Zidov in Slovanov. V Trstu in v vsej Julijski krajini je bila s požigom Narodnega doma in drugih kulturnih hramov v pokrajini tukajšnja »Kristallnacht« kar 17 let pred nemško. Že v dvajsetih letih se je pričela politika kulturnega genocida, ki jo je Hitler med drugo svetovno vojno vodil na Poljskem, na Štajerskem in na drugih zasedenih slovenskih ozemljih: uničenje inteligence, duhovništva in vodilnih skupin, kulture in materialne osnove, odprava pouka v materinščini in časopisov, spreminjanje naroda v neizobraženo in neosveščeno maso, da bi jo lahko izkoristili kot ceneno delovno silo. odoben odnos sta do te razna-j redovalne politike imela r-^ tudi večinska naroda: spreje--L mala sta jo nekritično, če je nista celo odobravala, in to velja tudi za njuni intelektualno najbolj razviti jedri. Noben ali skoraj noben glas se ni dvignil ne v Italiji ne v Nemčiji, da bi obsodil pogrome zoper židovsko in slovansko prebivalstvo. Kvečjemu je bilo pri nas zaznati kakšno osamljeno pritožbo, kot je bila na primer Foschiattijeva ob požigu Narodnega doma. Vendar je bila tudi ta obtožba polglasna in zaupana intimnosti lastnega dnevnika. »Protiutež« tem osamljenim in plahim glasovom pa je bila vse ostrejša propaganda proti »sovražniku«, ki je glede Slovencev dosegla višek z Mussolinijevim člankom, objavljenim 1930. leta v časopisu II Giornale d' Italia: »Ali imajo svojo narodnost uši, ki se vsili- jo v neko stanovanje,« se je spraševal duce. »To je zgodovinski položaj Slovencev, ki živijo znotraj naših meja.« Zgodovinarji razlikujejo med fašizmom in nacizmom, ker pravijo, da je slednji razvil rasistično doktrino, ki je prvi ni poznal. Vendar pri tem pozabljajo na fašistično protislovensko politiko v Julijski krajini. O tem, kakšna je bila ta politika, pričajo spomini mnogih ljudi, predvsem pa številni članki, publikacije in dokumenti, ki so bili napisani z izrazito rasističnim izrazoslovjem. Naj omenim le reškega prefekta Testo, ki je leta 1941 v poročilu Buffariniju priporočal uporabo železne pesti proti »tej nižji rasi«, saj »je na istem vzporedniku kot plemena Galla, Amara in Sciaoni, čeprav časovno nekoliko bližje nam«. In to ni bilo samo mnenje nekaterih sfanatiziranih voditeljev, pač pa zelo razširjeno prepričanje, kot dokazuje poročilo tržaškega prefekta Tambur-rinija rimskim predstojnikom ob drugem tržaškem procesu, ki ga je posebno sodišče vodilo proti slovenskim antifašistom. »Tržaško mnenje je razdeljeno na dva tabora,« je brzojavil Tamburrini, »eni želijo korenito eksemplaričnost, drugi upajo na določeno prizanesljivost, vsi so pa mnenja, da je trda lekcija potrebna. Moje osebno mnenje je, da je treba željo tistih, ki se zavzemajo za končno, prazaprav sumarno obsodbo, pripisati ne samo nacionalnemu in fašističnemu duhu, ampak tudi krajevnemu atavičnemu in rasnemu sovraštvu.« V bistvu je bil to nacionalizem z nekaterimi primesmi rasizma, ki je bil v Julijski krajini prisoten in je tudi nadomeščal protižidovski rasizem. To pa je tudi razlog, da je mesto Trst - zlasti pa njegovi najpremožnej-ši in vplivnejši razredi - ostalo nemo, gluho in slepo ob tragediji Rižarne. Končno so bile žrtve Rižarne v veliki večini »ščavi« in Židje. Ščititi »ščave« ni imelo smisla, ščititi Žide pa je bilo preveč nevarno. —i tragediji Rižarne so imeli \ j Židje še dodatno nesrečo, da so delili svojo usodo s w Slovenci in s Hrvati. To je edini razlog, da so bili njihovi krvniki vsaj simbolično postavljeni na zatožno klop tako pozno, kar trideset let po koncu druge svetovne vojne. Danes razpolagamo z dokumenti in raziskavami o vojnih zločincih in o politiki kritja, ki sta jo vodila London in VVashington in ni težko razumeti, zakaj so angloameriške oblasti v času, ko je bil Trst pod njihovo upravo, onemogočile vsakršno resno preiskavo o Rižarni. Tako politiko je narekovala nujnost, da ne bi na noben način vzburjali zmernega tržaškega in italijanskega javnega mnenja z odpiranjem problemov, ki bi nujno pokazali, da so bili Slovenci in Hrvati protagonisti odporniškega gibanja v teh krajih in tisti, ki so za svobodo plačali naj višjo ceno. Razprava o Rižarni pa bi nedvomno obudila spomin tudi na grozodejstva, ki so jih zagrešile čete gen. Roatte na zasedenih jugoslovanskih ozemljih, ko so 42. in 43. požgale in oropale številne vasi, pobile na tisoče državljanov in deportirale več kot sto tisoč ljudi v koncentracijska taborišča. In tudi ko je sredi sedemdesetih let napočil čas velikega procesa - zgovorna in boleča pričevanja so zbrana v knjigah, ki ju predstavljamo - se je zdelo umestno, da bi bili krvniki Rižarne in njihovi sodelavci obtoženi zgolj zločinov, ki so jih zagrešili proti Židom. Slovani, ki so bili člani jugoslovanske partizanske vojske, »oborožene pesti vojskujoče se države« -kot je napisano z dokaj skromno zgodovinsko točnostjo - so si na neki način zaslužili ravnanje Nemcev. Tak sklep preiskovalnega sodnika - Enzo Collotti je polemiziral z njim v dveh zavzetih člankih, ki sta vključena v prvi del knjige - je v sozvočju z določeno povojno tržaško klimo, v kateri N so gojili nekatere stereotipe do Slovanov, kakor da bi se medtem n bilo nič zgodilo in kot bi vojne 9r°' zote mnogih ne naučile ničesar. eki britanski oficir, ki je hotel nadrejenim prikaza odnos dela Tržačanov d^ mmm ■« someščanov slovenskeg jezika, ni našel boljše prispodobe ° odnosa belcev do temnopoltega Pre' bivalstva v južnih predelih ZDA. za kompleksen odnos, ki odseva sovraštvo, strah, občutek večvrednosti1 zaradi katerega boljša družba n more imeti stikov in noče niti oinen ti prisotnosti Slovencev in Hrvatov tem mestu in v tej deželi. S tega vidika je branje zaključnega posega ja'z' nega tožilca in utemeljitve razsodbe zelo nazorno. V obeh tekstih je se' stavljalcem zelo spretno uspelo, da so se povsem izognili besedam Slove nec in Hrvat ter njihovim izpeljal kam, termin Slovan pa je uporabljen samo dvakrat. Upal bi si trditi, da d tujec, ki ne bi poznal tragične zgodovine in narodnostne zapletenosti na ših krajev, ne razumel vseh razsežnosti in okoliščin procesa proti zločincem Rižarne, če bi bral samo utemeljitev razsodbe tržaškega porotne ga sodišča. , Kot mojstrsko ugotavlja Enzo Co ' lotti, se sodni senat, ki je skrbno pa zil, da je ostal znotraj meja strogeg. pravnega formalizma, ni znal izogni politični oceni in je v znanem stavk »Toda v kratkem časovnem razdobj je bilo mesto spet, in na nič mani obsodbe vreden način, tragično okr vavljeno« namignil na foibe. Očitn gre za poskus primerjave Rižarne P Sv. Soboti s partizansko represijo Pr vih dni maja 1945 in katere žrtve s bili pripadniki milizie (fašistične, op-ur.) in resnični ali domnevni kolab racionisti. Kot pravilno ugotavij Collotti, so si v Trstu (tako vsaj tr razsodba, op. ur.) vsi okrvalili rok -Nemci in Slovani, edino Italijani n y svojem pomembnem id \ / dokumentiranem uvodne \/ eseju »Nacistična zaseči w Jadranskega Primorja pokol v Rižarni« Galliano Fogar P^_ gumno obravnava to vprašanje in 0 soja »nezaslišano istovetenje naclZTi. z jugoslovanskim osvobodilnim 9., njem, Rižarne s foibami, nacistic imperialistične rasistične ideolog J in prakse, ki ni težila le k zasuznj ^ nju celotnih narodov, pač pa tudi fizičnemu iztrebljenju manjvrednih^ jugoslovanskim gibanjem, ki se)? i0 ceno hudih žrtev do kraja angažira^ v boju za svobodo in neodvisn^. skupaj z drugimi zatiranimi na*°t0. obsoja istovetenje ciljev in metod talne Hitlerjeve vojne, ki je bila o zadnjega dne vodena z izre okrutnostjo, z večkrat kaotično re cijo - ki so jo dvajsetletna pregani nja, nacifašistični pokoli in repres je iz let 1943-45 še zaostrile - ju9°^u. vanskih posameznikov,' enot ali s pin.« »Seveda,« ugotavlja Fogar, ”9 j za reakcije, ki jih je treba obso brez vsakršnega zadržka, treba Pa ‘ j je tudi uokviriti v politični, druz in človeški okvir, prežet z ved*111^. v pljenjem in hudimi izgubami, -klimo obračunavanja, ki se je nap J z la s stremljenjem po pravici pa t .£. željo po maščevanju in nacionah ni revanši.« r se Navedel sem ta dolgi citat, k . mi zdi, da bolje ni mogoče p°ve e. Dodal bi le, da je bil uboj ta*c0 Hne-novanih »infojbirancev« brez r ySl ga procesa (pa tudi ko bi se bi omadeževali s kolaboracionizmo s pokoli) izredno krivično dejaih' vzbuja gnev in najstrožjo obsod Samo taka obsodba daje *°rni in pravico obsojanja pokola v R'iza fašističnega zatiranja Slovenc ^0. Hrvatov. Samo s tako obsodbo ] goče razmišljati o preteklosti m ^aI)j njosti našega tragičnega Trs a. površno, kot je razmišljal jaV iz-lec ob koncu svojega zakljucn tu g3 vajanja, ko je govoril o mestu, )>0 je treba razumeti postopoma, jj, zaprti in težki naravi njegovi ki jih je treba razumeti s src 'r0(ju časi in postopno«. Ker nisem P - pa Neapeljčan, kot javni tožilec, F Slovenec in Tržačan, želim oin, z zgodovino tega mesta z raz .p0[j raziskovanjem -njenih tudi ?nal in skritih plati, da bi jo bolje spm a da bi me manj plašila. P° . pj jo knjiga, ki je pred nami m ya^en. morali prebirati v šolah, J oSkii-pravzaprav nujen vodič v e su iskanja, dojemanja in socu ] Naša dežela zagovarja osnutek za razvoj mejnih območij . TRST — Deželni svet Furlani-Je-Jiilijske krajine bo napel vse ®.e' da bo senat čimprej uzako-. osnutek za gospodarski raz-°1 obmejnih območij naše de-ele in pokrajine Belluno, ki ga n V začetku junija že odobrila Poslanska zbornica. Nihče noče ontalnega spopada s sosedi iz e®otar ki se zavzemajo, da bi ecji del olajšav razširili tudi na o deželno stvarnost. Z druge trani pa tudi nihče noče kloniti Pred "političnim izsiljevanjem" ozelne vlade iz Veneta, ki pri v°jih zahtevah uživa zelo širo-o podporo tamkajšnje deželne »upščine_ To je v bistvu vsebi-a resolucije, ki jo je včeraj do-Polda® odobril deželni svet, ob . ržanju MSI in ob nasprotovalo svetovalskih skupin Prole-arske demokracije in zelenih Vejočega sonca. Predsednik deželnega odbora lasutti je v uvodnem poročilu Pet utemeljil vzroke, zakaj ima “rlanija-juiijska krajina v bis-s u Pravico do vsestranskih Podbud pri gospodarskem so-pel°vanju z vzhodnimi sosedi. onvvSednik Je sicer nekoliko to |1 P°lemiko z deželo Vene-g z njenim predsednikom n r*?znijem, v umirjenem tonu Dni' P°n°vil odločna stališča Puutičnih in družbenih kompoti1* *Z na8e dežele pri obrambi sk 8 Ze*° pomembnega zakon-z ®9a osnutka. Biasutti je po-šo * P°litične stranke na čimšir-n:j,en°tnost pri teh prizadeva-razri k* ie prišla do izraza med bin- 8vo *n pozneje tudi v vse-1 odobrenega dokumenta. debati so se oglasili pred-Din vsek svetovalskih sku-bil Pr®dstavnik SSk Brezigar je mnenja, da je treba za vsako ceno zaščititi in ovrednotiti m. dnarodno vlogo naše dežele. legova stranka podpira vsebi-sla 0s?utka' ki so ga odobrili po-nci ter soglaša s poglavjem, kult menja finančna sredstva za in i,U,ino rast Slovencev v Italiji mA taliianov v Jugoslaviji. Obe-Zj mani^inama, je podčrtal Bre-vJj r',bo morala država pri iz-viJanlu tega zakona priznati listo °nSUll.iekta- Načelnik zelene jn kossi pa ni bil tega mnenja osnmourtal' da po njegovem ta rnA ne ovrednoti vloge na-°dnih manjšin. zaaUdi komunisti podpirajo pri-Pru7ania deželnega odbora, je Pristavil Viezzi, po mnenju kabini?8 Predstavlja ta zakon vse-utrie ° °.b°gatitev tudi na poti VanJa dobrososedskih od-j0 . y med Italijo in Jugoslavi-ra',„* 1° J® začrtal Osimski spo-Lenro ^tališče psi je iznesel tiiev„ • 1 ie sicer podprl Biasut-surm lzvaianje, izrazil pa je na-Roški^ya,nie nekaterim "dema-d0 j,® k°nicam", ki prihajajo nas aza v Venetu, a tudi pri jezikovne manjšine in graditev evrope - iiSS*: IB ovne manjšine in gr, tditev evrope Jutri v Kulturnem domu javno srečanje SKGZ MANJŠINSKI MOZAIK 4 J ffi Razgledi po manjšinski teoriji in praksi vš lil F Piše: Pave! Stranj V- uifibuRdiHtfifU "... h Iz Evrope držav v Evropo narodnosti Arfejevi in Kuijpersovi resoluciji Willy Kuijpers Gaetano Arf6 TRST — V teku so še zadnje priprave za jutrijšnje javno srečanje, ki ga v tržaškem Kulturnem domu prireja Slovenska kulturno-gospodarska zveza pod naslovom »Jezikovne manjšine in graditev Evrope«. Srečanje se bo začelo ob 19. uri. V Trst je sinoči že prispel eden od predavateljev, flamski poslanec Willy Kuijpers. Danes dopoldne se bo v spremstvu prirediteljev podal v Benečijo, kjer bo najprej obiskal dvojezični šolski center v Špetru ter se nato sestal z županom Firminom Marinigom. V popoldanskih urah se bo flamski poslanec mudil v Trstu: najprej se bo sestal z delegacijo Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze in nato obiskal prostore našega uredništva in ZTT. V večernih urah se bo srečal s komponentami slovenske enotne delegacije. Jutri bo flamski poslanec najprej obiskal uredništvo Radia Trst A, ob 10.30 se bo srečal s tržaškim županom Richettijem, ob 12. uri pa z deželnimi oblastmi. V popoldanskih urah je na sporedu sestanek z delegacijo SSk. Ob 19. uri bo med predavatelji javnega srečanja SKGZ, v petek pa se bo podal v Slovenijo, kjer se bo sestal z raznimi družbeno-političnimi predstavniki. Ostala poročila na jutrišnjem srečanju v Kulturnem domu bodo podali senator Gaetano Arfe, evropski poslanec Giorgio Rossetti in predsednik SKGZ Klavdij Palčič. Ar/e in Kuijpers sta imeni evropskih poslancev, ki postajata vse bolj znani v sodobni zgodovini Evrope, pomembni pa bosta tudi za bodočo Evropo, ki se nam obeta po mejniku leta 1992. Ti dve imeni imata še poseben pomen za tistih 40 do 50 milijonov oseb, ki živijo na narodnostno mešanih območjih Evrope in o katerih govorijo dokumenti, ki se po njih imenujejo. Glede na pomen jutrišnjega srečanja SKGZ o jezikovnih manjšinah v Evropi, ki predstavlja novo fazo vključevanja naše narodne skupnosti v evropsko narodnostno dimenzijo, ne bo odveč, če na kratko povzamemo Arfe-jev in Kuijpersov prispevek in pomen njunega dela. Viri za ta prikaz so v glavnem njune resolucije, njihove predhodne delovne laze ter opis, ki ga je o tem razvoju podal sam Arfe na posvetu, ki ga je organiziral inštitut Gramsci v Trstu junija 1985. Spodbudo za svoje predloge je Arfe črpal predvsem iz dejanskega obstoja in nemira evropskih manjšin, torej od živih ljudi in iz njihovih potreb, bodisi da pripadajo manjšinam ali večinam. Omemba "večine" pomeni, da se je Arfe zelo jasno zavedal tudi ugovorov in nerazumevanja, ki lahko spremljajo zaščito manjšin. Predvsem ugovora, da v fazi nastajanja združene Evrope ni umestno krepiti posameznih manjšin z njihovo zaščito. V odgovoru, ki ga sam nudi na ta pomislek, je verjetno jedro Arfejeve manjšinske "filozofije". Po njegovem problem ni v tem, kako zaščititi posamezne manjšine, ampak kako jih osvoboditi in jim tako omogočiti samostojen razvoj. Tak raz- Deželni svet včeraj razpravljal o problemu odlagališč Bomben od včeraj v hišnem priporu TRST — Zadeva Bomben-Merfin je odjeknila tudi v deželnem svetu F-JK. Predsednik odbora Adriano Biasutti je namreč na včerajšnji seji obširno poročal o tem vprašanju, oziroma o vprašanju odlagališč odpadkov, ki je po aretaciji bivšega deželnega odbornika Bombena ponovno prišlo z vso silo v središče politične polemike. »Takoj moram precizirati - je dejal Biasutti, da deželni odbor ne ocenjuje in ne daje nobene izjave v zvezi s sodnim postopkom o položaju svetovalca Bombena, ker je za to vprašanje izključno pristojna le sodna oblast«. Zadeva Bomben-Merfin je torej prešla v ozadje, kot je bilo sicer naravno,tako da je bilo v središču predsednikovega poročila v zadnjih letih vse bolj pereče vprašanje odlagališč za odpadke. Biasutti je vsekakor želel ponoviti, da primera Bomben-Merfin ne gre povezovati s celotnim problemom upravnih in birokratskih obveznosti deželne uprave, ki se tičejo odlaganja odpadkov v deželi. Predsednik Biasutti je nato v podrobnostih obnovil postopke in vsebino zakonov tako na državni kot na deželni ravni glede odlaganja odpadkov, pri čimer je ugotavljal, kako je parlament le meseca februarja leta 1982 poveril nalogo vladi, da pripravi izvršilne norme smernic Evropske skupnosti glede tega problema. Sledil je opis ukrepov, ki jih je nato sprejela dežel- TRST — Bivši deželni odbornik za javna dela, 45-letni por-denonski arhitekt Adriano Bomben je od včeraj v hišnem priporu. Koronejske zapore je zapustil včeraj ob 16. uri, potem ko je v njih prebil dober teden dni. Aretiran je namreč bil pod obtožbo podkupovanja, ker naj bi prejel določeno vsoto denarja (okrog 80 milijonov lir) za podpis dovoljenja za odprtje odlagališča industrijskih odpadkov v kraju Roveredo in Piano. Hišni pripor mu je dodelilo sodišče za spoštovanje pravic državljanov. V zaporu pa ostajajo še dve osebe, ki sta vpleteni v zadevo Bomben-Merfin, ki je globoko pretresla deželno politično življenje in »omadeževala« doslej čisto podobo Furlanije-Julijske krajine. na uprava z zakonoma - bila sta sprejeta leta 1985 in 1987, ki v bistvu urejata celotno vprašanje. Biasutti je tudi izjavil, da se deželni načrt za odlaganje trdih in posebnih odpadkov posto-pama že izvaja, določeni problemi pa obstajajo še za načrt o odlaganju strupenih snovi. Deželnemu svetu je zagotovil, potem ko je v celoti zagovarjal korektnost delovanje pristojnih dežel- nih uradov, da bo o celotnem vprašanju izdajanja dovoljenj za odpiranje odlagališč lahko razpravljala pristojna deželna svetovalska komisija, ki bo imela na razpolago vse upravne akte. Biasuttijevo poročilo je izzvalo različne in nasprotne reakcije svetovalskih skupin. Ob splošni ugotovitvi, da je vprašanje odpiranja odlagališč zelo važno (»problem konca tega stoletja«) je iz vrst Proletarske demokracije, Zelene liste in KPI prišla zahteva po ustanovitvi preiskovalne komisije, ki naj bi »pregledala« doslej izdana dovoljenja s strani deželne uprave. Predstavnik Zelenih se s tem predlogom ni strinjal, medtem ko pa sta predstavnika PSI in KD podprla Biasuttijev predlog, po katerem bi bilo najprimerneje, da bi celotno zadevo »pretresla« pristojna (peta) svetovalska komisija. Edini, ki je na včerajšnji seji govoril o položaju Bombena je bil deželni tajnik KD Longo; potem ko je izrazil prepričanje, da bo sodstvo osvetlilo celotno zadevo, je Longo brez pomislekov zagovarjal bivšega odbornika s političnega in humanega vidika in obrnjen proti levi opoziciji dejal, da KD ne sprejema nobene moralne lekcije od nikogar, še manj pa če so te kritike uperjene v vodilni razred stranke, ki je pripomogel k razvoju dežele s korektnim delom, kar potrjuje tudi širok volilni konsenz. ALEKSANDER SIRK voj ni samo v interesu manjšin, ampak ustreza skupnim interesom večine in manjšine, ker manjšinske kulture predstavljajo pomembno komponento skupne evropske kulture in so zlasti pomembna protiutež poenotujo-čim težnjam množične kulturne industrije. Skratka, predstavljajo skupno kulturno dediščino, ki je hkrati pomemben dejavnik razvoja. Za tako naklonjen odnos do manjšinske vitalnosti je potrebno razviti v Evropi novo pojmovanje politične kulture; takšno kulturo, ki bo sposobna premostiti dosedanje kalupe posameznih narodnih ali državnih kultur, kajti nova Evropa predpostavlja tudi preraščanje starega pojmovanja narodne države. Na teh predpostavkah je Arfe oblikoval dokument, v katerem se je izognil nekaterim klasičnim predlogom. Ni predlagal ustanavljanja posebnih izvedenskih komisij, niti primerjanja posameznih pravnih ureditev in še manj oblikovanja seznamov manjšin, katere je treba zaščititi. Izhajal je iz prepričanja, da manjšine potrebujejo drugačne posege: 1. priznanje pravice do obstoja in razvoja, 2. osvoboditev vseh omejitev, ki preprečujejo ta razvoj in 3. pomoč pri doseganju inštrumentov, ki so potrebni za tak razvoj. Njegovi resoluciji ne vsebujeta konkretnih predlogov za zakonske ukrepe, ker Evropski parlament ni pooblaščen za tako delikatne posege, ampak serijo predlogov, nekake smernice razvoja, ki jih je Evropski parlament odobril in priporočil državam članicam. Te predloge in smernice je v naslednjem mandatnem obdobju prevzel flamski evropski poslanec Willy Kuijpers. Še bolj jih je razvil ter jih ponovno predlagal Evropskemu parlamentu, ki jih je odobril in sprejel z znatno večino 30. oktobra 1987. Bistvene točke resolucije so naslednje: — šolstvo: oblikovanje uradne in enakovredne šolske vzgoje za manjšine od otroškega vrtca do univerze, s posebno pozornostjo za samostojne manjšinske šolske pobude ter za oblikovanje šolskega kadra; — pravni in upravni odnosi: zajamčiti uporabo manjšinskih jezikov v krajevnih upravah in v drugih perifernih organih oblasti; — množična občila: zagotoviti manjšinam dostop do lokalnih in osrednjih postaj, da manjšine lahko učinkovito oddajajo in prejemajo usluge s tega bistvenega področja; kultura: vključiti manjšine v organe, ki upravljajo kulturni razvoj, ustanoviti posebne manjšinske inštitute ter zagotoviti vse denarne in tehnične pogoje za njihovo delovanje; družbeno-gospodarsko področje: predvideti rabo manjšinskih jezikov na javnih delovnih mestih (na poštah itd.), na raznih oznakah trgovskih proizvodov ter v javnih in krajevnih napisih; — obmejna območja: okrepiti organe Evropske skupnosti, ki skrbijo za manjšine in manj razširjene jezike; pospešiti medsebojno spoznavanje manjšin; pripraviti posebna poročila o Romih, o delavcih v tujini ter o prekomorskih manjšinah. To so nove perspektive za manjšine, obeti neke nove dobe, kot pravi Arfe, ko se bo vsak Evropejec prepoznal v treh zastavah: v zastavi svoje regije, svojega naroda in evropske celine. 3!z°la del°vno Izjemna delovna zmaga v izolski Opremi V izolski delovni organizaciji Oprema, ki bo prihodnje leto stara 80 zadnji delovni dan pred bližnjimi prazniki proslavili z izjemno ^kvnoi - M. ,_____________ r______ r___________ ■ S? ba beofir^'] ^a svoie pohištvo, projektirala ga je arhitektka Bibijana Bertok, sko Oprerrmvi m *es?em sejmu prejeli najvišja priznanja. Prvič prihaja v izdanega seirr> at* za P°hištvo za shranjevanje, kot se priznanje 26. medna-Zateiu so a„,^1 P°hištva, opreme in notranje dekoracije v Beogradu tudi imenuje. f?°deljuje rp tadi nalvišji in edini naslov - Jugoslovansko pohištvo leta, ki ga *retji uspeh ■ 8 dom P°d geslom praktičnost, lepota in kultura stanovanja, j Proizvodni ° • 8 znotrai sestavljene organizacije združenega dela Slovenijales lnternern n {a -ln trgovina iz Ljubljane, ki je opremi podelila prvo mesto na Prvič ,eCa)u za Program sodobnega pohištva. y*s°ka prizna8*10 do*9rh letih so lesni proizvajalci v tej obalni občini prejeli tako U(ti v pomorI1''a*^edvoirino i™ bodo ne le v veliko moralno spodbudo, temveč 230-fian ]fS 86 usPešnejše delo in uveljavitev na novih tržiščih. r® in igralni 1 \r°lektiv P° nar°čilu izdeluje opremo za hotele, poslovne prosto-i adnjih deset? č rnaloserijski proizvodnji, kamor sodi tudi nagrajeno pohištvo, Inlcev, tako s°delujejo izključno s kooperanti, po naročilu finalnih proizva-, Pred d , 8 kon™i izdelki ne nosijo Opreminega imena. Ndih kadrov*^!?!? ,dvema letoma so se v tej izolski delovni organizaciji znašli v adraveCi snr^v *n materialnih težavah. Krmilo je prevzel sedanji direktor Jože kerp podr(5-.,^e i so sanacijski načrt z dodelano poslovno politiko. Na program-;r*čakujej0 J prav letos začeli uresničevati začrtano, v prihodnjem letu pa 0(teloVan. aključek večje naložbe v tehnologijo. Obetajo si tudi nadaljnje 0 °blikova! rn9- arhitetkture Bibijano Bertok, ki je pred leti enako uspeš- vala Sblovo pohištvo Manta. . MIRJAM MUŽENIČ Sežana: Za Kulturni dom ni denarja SEŽANA — V sežanski občini s približno 23 tisoč prebivalci nimajo primernega osrednjega prostora za kulturno dejavnost in druge množične prireditve. Zato je toliko bolj razumljivo zanimanje Sežancev, kdaj bo končana gradnja novega kulturnega doma 'Srečko Kosovel", ki so ga v občinskem središču začeli graditi pred skoraj desetimi leti. Danes je končan in uporaben le trakt ob Partizanski cesti, ki so ga zakupile poslovne in trgovske organizacije. Zaradi omejitvenih ukrepov na področju skupne uporabe zadnji dve leti niso mogli nadaljevati z urejanjem gledališkega dela kulturnega centra, saj v tem času omenjena sredstva, ki so jih občini namenili za kulturno dejavnost, sproti porabili za odplačilo posojil in drugih obveznosti v zvezi z domom ter seveda za uresničevanje rednega programa kulturne dejavnosti. Ker kaže, da se razmere tudi v bodoče ne bodo bistveno popravile, je delegat Davorin Terčon v imenu OK ZKMS na seji občinske skupščine povprašal, kdaj bo dom dokončno zgrajen, koliko denarja so zanj porabili doslej, kolikšno vsoto potrebujejo za končanje investicije in na kakšen način se ta sredstva zbirajo. Odgovorili so predstavniki sklada za izgradnjo doma in kulturne skupnosti Sežana. Tako so delegati izvedeli, da je bilo doslej za ta objekt porabljenih skoraj 1.821 milijonov dinarjev, od katerih so večino zbrali v okviru občinske in republiške kulturne skupnosti, ki sta si v začetku stroške delili v razmerju 65 proti 35. Ta denar je zadoščal le za končanje grobih gradbenih del, ureditev ogrevanja in kamnite fasade. Na ta način so preprečili propadanje objekta in omogočili uporabo zuna- njega poslovno-trgovskega dela bodočega kulturnega doma. Kot smo že zapisali, zadnji dve leti niso mogli zbrati nobenega denarja za nadaljnjo urejanje gledališkega dela poslopja. Kljub temu pa je pripravljen podroben popis dela za usposobitev velike dvorane s 500 sedeži. Tam morajo opraviti še zadnja gradbena in obrtniška dela in vgraditi strojno, scensko ter elektronsko opremo. V ta program seveda sodi tudi ureditev sanitarij in drugih pomožnih prostorov, za kar naj bi po predračunu iz preteklega meseca potrebovali 5.338 milijonov dinarjev. Delo pa s tem še ne bi bilo končano, saj bi morali potem urediti še malo dvorano s 200 sedeži in zunanji naravni amfiteater za poletne kulturne prireditve. Kdaj in kako bodo za vse to zbrali potrebni denar, trenutno še nihče ne ve. V kulturni skupnosti namreč lahko le ugotavljajo, da bodo po vsej verjetnosti prihodnje leto lahko zagotovili le denar za odplačevanje posojil, s katerimi so pomagali spraviti kulturni dom pod streho. Kulturni center "Srečko Kosovel" ni bil zamišljen le kot žarišče in povezovalec kulturnega dogajanja v sežanski občini, temveč tudi v širšem primorskem prostoru. Njegovo delovanje bi omogočilo tudi pestrejše in kvalitetnejše stike kulturnih ustvarjalcev in publike iz Slovenije in z druge strani meje, hkrati pa naj bi obogatilo tudi ponudbo Sežane v okviru njenih prizadevanj, da bi se razvila v enega novih prodornih poslovnih, trgovskih in turističnih središč. JANEZ ODAR Občinski svet zavrnil vse ugovore domačinov in ekologov Tržaška Občina trmasto podpira gradnjo sinhrotrona pri Bazovici Tržaška občinska uprava vztraja pri sklepu, da je treba sinhrotron za vsako ceno zgraditi pri Bazovici. Občinski svet je namreč v ponedeljek ponoči v celoti zavrnil vse ugovore krajevnega prebivalstva, Koodinacijskega združenja kraških vasi in ekologistov, ki so zahtevali, da bi znanstveni objekt postavili znotraj padriškega Raziskovalnega centra. Proti ugovorom so se izrekli svetovalci petstrankarske koalicije KD-PSI-PRI-PSDI-PLI in predstavniki MSI ter Liste za Trst, stališča ba-zovske skupnosti in naravovarstvenikov pa so podprli komunisti, zeleni in svetovalec SSk Lokar. Skupščina je tako potrdila vse sklepe Staffierijeve uprave, ki je sredi septembra po nuj-nostnem postopku ob navzočnosti le polovice odbornikov sklenila, da mora svetlobni pospeševalnik zrasti na kraš-ki planoti pri Bazovici. V skoraj peturni razpravi so sodelovali v glavnem le Občina končala svoje delo Tržaška občinska uprava se formalno ne bo več ukvarjala s problemom sinhrotrona, saj je v ponedeljek ponoči občinski svet dokončno končal postopek za odobritev ustrezne urbanistične variante, ki ga je pred šestimi leti začel tedanji izredni vladni komisar Siclari. Varianta bo sedaj romala na deželno upravo in sicer na urad za urbanistiko in prostorsko načrtovanje. Tukaj bo sklep o lokaciji svetlobnega pospeševalnika pri Bazovici vzela v pretres pristojna strokovna komisija, ki bo o zadevi poročala predsedniku deželne vlade Biasuttiju. Slednji je po zakonu pristojen za izdelavo in podpis deželnega dekreta, ki bo potrjeval, da je varianta polnopravno vključena v splošni deželni urbanistični načrt (PUR). Dekret predsednika Dežele bo stopil v veljavo takoj po objavi v deželnem uradnem vestniku. Občani in organizacije bodo imeli tedaj šestdeset dni časa za morebitni priziv na deželno upravno sodišče (TAR). V deželnih krogih računajo, da bo zgoraj omenjeni postopek trajal nekaj mesecev. nasprotniki bazovske "rešitve", ostali pa so molčali, ali pa so se omejili na skope politične ugotovitve. Razpravo je uvedel novi odbornik za urbanistiko Eraldo Cecchini (PSI), ki je v petminutnem posegu z izključno tehničnimi utemeljitvami obrazložil, zakaj uprava vztraja, da je treba sinhrotron zgraditi pri Bazovici. Tisti, ki je upal, da bo odbornik namenil vsaj nekaj besedic zahtevam kraškega prebivalstva, je ostal grenko razočaran. Komunist Giorgio De Rosa je bil mnenja, da se je uprava odločila za postopek, ki ne žali samo Bazovcev, ampak vse, ki jim je količkaj pri srcu demokracija. Po njegovem mnenju bi lahko Občina, le če bi hotela, zaščitila interese znanstvenega razvoja in kraškega človeka, izbrala pa je pot frontalnega spopada. Predstavnik zelene alternativne liste Maurizio Bekar pa je obnovil prizadevanja ekologistov in domačega prebivalstva, da bi sinhrotron namestili med Padričami in Bani, znotraj območja raziskovalnega središča. Svetovalec se je obregnil predvsem ob zadržanje Nobelovca Rubbie, glavnega pobudnika sinhrotrona, češ da se pri tem obnaša kot "kolonialist". Zelo kritična do občinskega odbora je bila tudi svetovalka zelenih, sicer poslanka radikalne stranke Adelaide Ag-lietta. Dejala je, da so upravitelji v bistvu klonili pred izsiljevanjem določenega dela znanstvenikov ter da je Občina s tem izgubila edinstveno priložnost, da bi postavila temelje istočasnemu razvoju znanosti in kraškega zaledja. Upravi je tudi očitala, da se preveč prilagaja težnjam vodstva padriškega raziskovalnega centra in spet potegnila na dan vprašanje nevarnosti radioaktivnega sevanja pri obratovanju sinhrotrona. Komunistka Anamarija Kalc je podčrtala, da smo priča novemu nasilnemu posegu na kraško ozemlje, ki ga tržaška Občina obravnava kot tujek in mu ne posveča nobene pozornosti. Župana Richettija je polemično vprašala, kdaj bo uprava izdelala že tolikokrat napovedane podrobne urbanistične načrte za Bazovico in kdaj bo poskrbela za nov trgovski plan. Zahodni in Vzhodni Kras sta dejansko prepuščena milosti in nemilosti razmer, zato so ljudje upravičeno razočarani in užaljeni nad takim zadržanjem pristojnih oblasti. Kalčeva je ob tem napovedala, da bodo komunisti tudi v tržaškem občinskem svetu, podobno kot na Deželi, zahtevali poglobljeno razpravo o Krasu in tudi o številnih odprtih problemih slovenske manjšine. Predstavnik Slovenske skupnosti Aleš Lokar je spet ponovil, da Slovenci v Italiji ne nasprotujemo znanstvenemu razvoju in tudi ne namestitvi sinhrotrona v tržaški pokrajini, ne moremo pa sprejeti vsiljenih in tudi škodljivih rešitev. »Določena tržaška javnost si polni usta z ljubeznijo do narave in do okolja, z avtocestami, naftovodi, metanovodi in tovornimi postajališči pa bomo za sprehod po Krasu morali hočeš nočeš v Jugoslavijo,« je pikro pripomnil Lokar, ki je dodal, da znanost ne more napredovati v nasprotju z interesi domačega prebivalstva. Sinhrotron vsekakor ni in tudi ne sme biti razlog za narodnostni spopad. Komunist Costa je zavrnil očitke, da je KPI proti razvoju znanstvenih dejavnosti v naši pokrajini, ki so prišli iz demokristj anskih in socialističnih vrst. Tripani (KD) je podčrtal, da predstavlja urbanistično območje T8 pri Bazo- vici zadnjo priložnost, da se sinhrotron zgradi na Tržaškem, načelnik PSI Pe-relli pa je prvič javno potegnil na dan vprašanje gospodarskih in družbenih protivrednosti v zameno za lokacijo sinhrotrona pri Bazovici. »Krajevno prebivalstvo je treba aktivno vključiti pri vodenju in upravljanju storitev, ki se bodo razvile okrog svetlobnega pospeševalnika,« je podčrtal Perelli. Svoje nasprotovanje lokaciji sinhrotrona je izrekla predstavnica zelene marjetice Rizza Gallico, listar Staf-fieri pa je pripomnil, »da je sinhrotron poslednja žrtev LpT na oltarju ekologije in zaščite Krasa«. Razpravo je sklenil odbornik Cecchini s kratko polemično izjavo, v kateri je spet dema-goško dejal, da kdor je proti bazovski "rešitvi" je v bistvu proti namestitvi sinhrotrona. SANDOR TENCE Nazadnjaško sozvočje med melonarji in KD Na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta je tekla beseda tudi o nacionalistični potezi bivšega župana Staffierija, ki sploh ni vzel v poštev ugovorov proti lokaciji sinhrotrona pri Bazovici, ki so bili napisani v slovenščini. Za lis-tarskega prvaka je slovenščina, kot znano, tuj jezik. Zelena Agliet-ta in Bekar sta v razpravi podčrtala, da je šlo za sklep, ki je v nasprotju s tržaško zgodovino. Tega mnenja sta bila tudi Lokar (SSk) in Kalčeva (KPI). Komunisti so zahtevali od župana Richettija takojšen preklic Staffierijeve okrožnice, ki tudi ukazuje občinskim funkcionarjem in uradnikom, da v občinskih izpostavah poslujejo samo v italijanščini. Ta prepoved, kot smo lahko preverili, je ostala mrtva črka, saj občinski uslužbenci slovenske narodnostni v veliki večini primerov redno poslujejo s strankami tudi v slovenščini. Tudi komunist De Rosa je obsodil zadržanje Staffierijevega odbora, »ki je zavrnil ugovore v slovenščini, nekaj dni kasneje pa vsebino komaj odobrene urbanistične variante objavil tudi v Primorskem dnevniku, seveda v slovenščini«. Načelnik PSI Perelli pa je govoril o strumentalizacijah pri sestavljanju in sprejemanju ugovorov. Zanimiv poseg, če ga lahko tako imenujemo, pa je imel demokristjan Tripani, ki je tudi pokrajinski tajnik svoje stranke. Tripani je glasno odgovoril Lokarju, ki mu je očital premalo posluha do vprašanj slovenske manjšine. Tripani, po mnenju katerega je sinhrotron "lovišče slovenskih glasov", je Lokarju tudi jezno pristavil, da je naveličan stalno obravnavati manjšinsko vprašanje. »Treba je enkrat za vselej končati s to zadevo,« je zarohnel voditelj krajevne KD, v bistvu v sozvočju z melonarjem Staffierijem. Slednji ima povsem "čisto vest", ker je pri zavrnitvi slovenskih ugovorov »samo spoštoval nedavno stališče ministra za dežele Maccanica, ki je mnenja, da slovenščina v tržaški Občini nima mesta v javnosti«. Z afero o slovenskih dopisnicah se bo v kratkem ukvarjalo deželno upravno sodišče (TAR). Istočasno pa tudi kazensko sodišče, ki bo moralo hočeš nočeš vzeti v pretres sodno prijavo, ki jo je vložil predsednik SKGZ Klavdij Palčič, (st) V pokrajinskem svetu razprava o programskih izjavah Posega slovenskih svetovalci' rodnostno skupnost. Skratka, . nova večina kaže dovolj zaprto sta če do problematike Slovencev, ki bodo morali obrniti na višje in®"1 na evropski ravni, da bi dosegi1 P vično zaščito. To bo nujno tudi g na to, da so bili Slovenci izrinjen obeh najvažnejših tržaških krajev uprav. ije- Med razpravo je bilo tudi posta J no vprašanje rabe slovenščine v V -- - onimi na čelnik skupine KPI Martone, je g pred šestimi leti sprejeto stalis enakopravnosti slovenskega jez . sledili pa so razni prizivi, tako o vprašanje še danes odprto. Prav g je dejal Martone, naj se nova upra tem problemu jasno izreče. ' Ponedeljkova seja tržaškega P°k jinskega sveta je bila povečini P°s u čena razpravi o programskih lZlaj,e. predsednika Crozzolija, ki so bile ležne dokaj ostrih kritih predvsem radi njihove splošnosti in megleno : V dokaj dolgo razpravo so P°se°z skoraj vsi prisotni svetovalci, ki 50 različnih zornih kotov poglobili neK tera vprašanja, ki jih Crozzolijeve pr gramske izjave le bežno omenjajo. Med številnimi razpravljale! sta oi tudi oba slovenska pokrajinska sve valca, komunistka Nives Košuta predstavnik SSk in bivši odborom Zorko Harej. Prva je dober del svojeg^ posega namenila problemom skrbst • ki so v programskem dokumentu o kaj medlo obravnavani, pa čeprav 1 na tem področju Pokrajina dokajsm pristojnosti. Glede zadnjega poglaU Crozzolijevih izjav, ki se zavzema kulturo sožitja, je Košutova sicer P^ znala, da pomeni korak naprej v P merjavi s političnim dokument strank, ki sestavljajo novo večino ta na Občini kot na Pokrajini, obžalov pa je, da v programu niso navede nikakršni konkretni cilji, ki naj m J krajevna uprava v deklariranih t njah po uveljavitvi kulture soz! J uresničila. Od tod tudi neprijeten 0 čutek, je dejala Nives Košuta, da P menijo Crozzolijeve izjave samo P skus oprati si vest, toda brez res operativnih obvez. Tudi predstavnik SSk Harej je 0 tal programskemu dokumentu ge”j ričnost in površnost, pri čemer je veliko konkretnih primerov s podro J gospodarstva, kmetijstva, kulture 1 Glede poglavja o odnosih z manjs1 pa je tudi Harej ugotovil, da manjKfL konkretni predlogi, kako uresničit1 Irultiirn crv7ifia Drarr ta Vrt nflkrSl^ kulturo sožitja. Prav tako pokrajin odbor ničesar ne pove, kaj mish K i 4.------.4-—; 4-4 Krt Vrtnrno OQu kretnega storiti, da bo končno bren zaščitni zakon za slovensko . krajinskem svetu. Kot je spomnn Organizira ga ZSKD Od jutri tridnevni lutkovni seminar Tridnevni lutkovni seminar, ki ga na pobudo skupine animatork priredi Zveza slovenskih kulturnih društev, bo potekal kot napovedano, od jutri, 1. decembra, do sobote, 3. decembra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica sv. Frančiška 20/11. Vsebina seminarja, ki ga bosta vodila Igor Cvetko in Jelena Sitar, je razčlenjen po sledečem programu: v četrtek, 1. decembra, (urnik od 16.30 do 20. ure) bo poudarek na odnosu subjekt-objekt. Teme, ki jih bodo seminaristi obravnavali so: Lutkovna predstava kot izziv, Zakaj lutka, Lutkovno gledališče - gledališče metafore, Junak v lutkovni predstavi. Praktični del bo obsegal kinetiko predmeta in njegove okolice. V petek, 2. decembra, (urnik od 16.30 do 20. ure) bo tema dela Struktura organizma lutkovne predstave. Udeleženci se bodo s praktičnim delom seznanili z oblikovanjem scenarija in s tehniko senčnih lutk. Sobotni del seminarja pa bo obravnaval izrazna sredstva lutkovnega gledališča. S posebno pozornostjo bodo predavatelji analizirali izbiro in funkcionalnost raznih izraznih sredstev lutkovne predstave. Praktični del bo obsegal etude, to so vaje, ki jih bodo udeleženci izvedli z uporabo različnih lutkovnih tehnik. Praktičnemu delu bo sledila še analiza izvedenih etud. Najavlja se torej tridnevna zanimiva in privlačna izobraževalna in ustvarjalna priložnost za vse, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z lutkovnim izraznim sredstvom. Opozarjamo, da se interesenti lahko prijavilo še danes na ZSKD - telefon 767303. Sobotni urnik ni še dokončen, ker ga bodo udeleženci določili v dogovoru z organizatorjem. Zaradi praktične narave dela svetujejo predavatelji, da se vsi udeleženci oblečejo primerno udobno, (n. k.) V Nabrežini začasno prekinjena služba za prevoz otrok v vrtce Občina Devin-Nabrežina sporoča, da zaradi novih navodil občinski šolski avtobus niso več v skladu z normami, ki dovoljujejo prevoz otrok, starih manj kot šest let. Služba za prevoz otrok v vrtce je zaradi tega začasno prekinjena. Občinska uprava poziva starše k razumevanju in zagotavlja, da je že stopila v stik s strokovnjaki podjetij za opremo šolskih avtobusov v skladu z novimi določili. Prometni kaos včeraj še večji Kljub inflaciji in krizi reka jugoslovanskih kupcev Za tržaške trgovce so se včeraj povrnili zlati časi. Včeraj je namreč napolnila Trst množica jugoslovanskih kupcev, ki so si ob jugoslovanskem državnem prazniku privoščili izlet v naše mesto. Prvi obračun pravi, (Ja jih je bilo včeraj v Trstu kar 40 tisoč. To je izredno visoko število, kakršnega niso zabeležili že nekaj let. Kljub inflaciji, ki je v sosednji državi izničila vrednost prihrankov, in kljub dejstvu, da je bila včerajšnja menjava dinarja še vedno izredno neugodna (dinar je stal 0,25 lire), pa so kupci množično pridrli v središčne trgovine in k stojnicam na Rusem mostu (na sliki - foto Magajna). Najbolje so šle v prodajo seveda obleke in obutev, mnogi pa so nakupili tudi darila za bližnje božične praznike. Včerajšnji izreden priliv jugoslovanskih avtomobilov in izletniških avtobusov je seveda povzročil velike zastoje v prometu, ki predstavlja že itak kroničen problem. Okrog 15 tisoč av- tomobilov in nekaj desetin avtobusov seveda ni malo. V iskanju neobstoječih parkirnih prostorov so jugoslovanski vozniki popolnoma zasedli nabrežja in vse središčne in stranske ulice. Višek včerajšnjega prometnega kaosa je bil v opoldanskih urah po zaprtju trgovin, ko so se Tržačani vračali iz službe. Za mestnimi redarji, ki so morali urejati promet v mestu, pa so največ dela imeli obmejni policijski organi. Na vseh mejnih prehodih so bile na jugoslovanski strani dolge kolone vozil. Najdaljša je bila vrsta pri Fernetičih, kjer se je dvojna kolona vozil vila vse do Sežane. Tu je mejo prešlo okrog 3 tisoč avtomobilov. Največ avtomobilov in avtobusov pa je prišlo v Italijo čez mejna prehoda pri Rabuje-zu — 5 tisoč avtomobilov — in na Pesku — 4 tisoč avtomobilov, medtem ko je skozi Lazaret prišlo okrog tisoč vozil. Dr. Edi Kovač v DSI Konec filozofije -začetek modrosti? Tradicionalna filozofska misel, ki je utemeljevala evropskega človeka in usmerjala njegovo dejanje od. ^aj stare Grčije do današnjih dni, se je izčrpala. Pot si utira nova modrost ali - če hočemo - nova filozofija, j6 razliko od tradicionalne bistveno zaznamuje etika. J a gji v ponedeljek v Peterlinovi dvorani v Trstu povedal d • ,e Kovač, mladi frančiškan doma iz Gornje Radgone, doktoriral iz filozofije na Katoliški univerzi v Parl^u-e jiol zdaj predava na Univerzi v Toulousu, pa tudi deluj ^ duhovni asistent za mlade v Ljubljani. Društvo s^^gpje, izobražencev ga je povabilo, naj v Trstu ponovi preda tj<; ki ga je z naslovom »Konec filozofije - začetek m° rU. nedavno imel na teoloških tečajih v Ljubljani in Nar0ud8' V pojasnilo naslova svojega predavanja je Kovač p n8-ril, da nima namena oznanjati kakega konca filozo J sploh, ampak le konec tradicionalne filozofije. Ta ko je mogoče zapaziti v treh temeljnih premikih v filozo ^ umevanju resničnosti, in sicer 1. v propadu poskuse . neresničnost zgolj racionalno obvladovali; 2. v odpove^ )Qrv tafizike, se pravi teoretičnega znanja o stvareh, k1 s je kraj fizike«; 3. v zatonu človeka-subjekta, kakops y prej' omislilo predvsem novoveško modroslovje. Kot je zenZVirei9 šnjem stoletju ugotavljal nemški mislec Franz R°se ajn0 in za njim vsi eksistencialisti, poskus, da bi vse rac ^jče-obrazložili, propade ob pojavih trpljenja in smrti. yP pfaV vati jih z »Bogom filozofov«, je tudi jalovo početje, vai to je v bistvu govoril Friedrich Nietzsche, ko je oZujico Pa »smrt Boga« in sploh »konec metafizike«. V sleP?ta. struk' bi zabredlo tudi zvajanje vsega na človeka-subjek • ejjep turalizem je dokončno pokazal, da subjekt ni u sam v sebi, ampak ima temelj v drugem. sničnost'' Prav tu pa se odpira pot novemu umevanju re ^ jraH' novi modrosti. Kovač jo je prikazal, hodeč po sle po coskega filozofa Emmanuela Levinasa, čigar de značil-splošnem priznanju prelomnega pomena. Osnov 0(jziv nost nove misli je, da je »ranjena«, da se umeva ^ je v na »drugega« oziroma »Drugega«. Iz tega avnana' temelju ne toliko teoretično, kolikor etično na^azUmU llv tem pa ni rečeno, da je iracionalna, pač pa da tu(y po-priznava absolutne veljave. Nova modrost oci nradici°na" zna »Boga« in »reči onkraj fizike«, vendar ne na jzfiaja len, »metafizičen« način, in to prav zaradi tega, ne iz teoretične, ampak iz etične drže človeka. Kovač si je mimogrede zastavil tudi vprasanj^^e vede to res novo umevanje resničnosti. Z vidika hlo izraz1 očitno je, kot izhaja iz povedanega. Toda Ko ne pove' tudi prepričanje, da filozofi na splošno nič nov g tist0| lea do, da si ničesar ne »izmislijo«, ampak izrazijo drugi že doživljajo, (mb) Na tiskovni konferenci na županstvu v Miljah Podjetnik Pezzoli predstavil načrt za tekstilno tovarno pri Žavljah Včeraj je bil storjen pomemben Korak na poti, ki bi morala pripeljati 2° rojstva tekstilne industrije pri Savljah, kakor predvideva spora-zum, sklenjen ob zaprtju rafinerije Aquila. Novoustanovljena družba bITip iz Trsta je namreč, včeraj vlo-zrla na Občino Milje prošnjo, da bi “obila gradbeno dovoljenje za novi °brat. Ob tej priložnosti pa je milj-^ župan Mutton priredil tiskovno konferenco, na kateri je glavni delničar družbe SITIP bergamski in-dustrijec Pezzoli obrazložil načrte za nov° tovarno, pri čemer sta mu požgala arhitekt Dambrosi iz Trsta ni tovarniški načrtovalec ' Villa iz Milana. Tovarno bodo zgradili na Solinah P°d Stramarjem ob Ospu. Obsegala 0 37 tisoč kvadratnih metrov, imela Pa bo na razpolago skupno 100 tisoč kvadratnih metrov površin, ki spa-Pajo pod Tržaško industrijsko cono. . r°izvajala bo polizdelane tkanine *? bombaža in poliestra za italijan-?. in mednarodno tržišče. Oprem-Jena bo z najsodobnejšo tehnologi-1?' ln sicer s stroji italijanske, nemške in verjetno tudi japonske izdela- v. nJei pa bo zaposlenih okrog ,. ljudi. S polno zmogljivostjo naj 1 začela obratovati čez dve leti, P°lno opremljena tovarna pa bo po Predvidevanjih stala kakih 70 milijard lir. Arhitekt Dambrosi je povedal, da 0 obrat z gradbenega vidika zelo Preprosta struktura. Pri njegovem acrtovanju so poleg funkcionalnos- ti zelo upoštevali njegovo kolikor mogoče harmonično vključitev v okolje. Prav s tem v zvezi je ostalo odprtih nekaj vprašanj, ki jih bodo načrtovalci v prihodnjih dneh rešili v sodelovanju s tehničnim uradom miljske občinske uprave. Inženir Villa je med opisovanjem opreme dejal, da bo tovarna razpolagala s stroji, ki sploh še nisojprišli na tržišče. Avtomatizacija bo v njih tako izpopolnjena, da delavcem ne bo treba niti zamenjati niti, kadar se bodo pretrgale, saj bodo to namesto njih opravljali roboti. Načrtovalci strojev so nadalje zelo pazili na to, da bi v čim večji meri odpravili prah in zvočno onesnaženje. To bo omogočilo zdrave delovne razmere, pa tudi čistejši in torej kakovostnejši izdelek. Tovarna bo proizvajala 10 tisoč kilogramov blaga na dan oziroma 22 milijonov metrov tkanin na leto, kar bi družbi SITIP zagotovilo 35 do 40 milijard lir letnega prometa. Podjetnik Pezzoli je podčrtal, da bo tovarna tako narejena, da bo mogoče zamenjati artikle v 24 urah. Razume se, da bo to velikega ekonomskega pomena, saj bo podjetju omogočilo izredno prilagodljivost spreminjajočim se tržnim razmeram. Pezzoli je tudi poudaril, da bo v bodoče razširil dejavnost z odprtjem novih proizvodnih linij, če se bo zadeva seveda obnesla. Kar zadeva investicije, je bergamski industrij ec dejal, da bosta 45 milijard lir dala na razpolago deželni rotacijski sklad FRIE in skupina denarnih zavodov z banko Mediocre-dito na čelu, 11 milijard nepovračlji-vih posojil bo prispevala deželna uprava, 10 milijard pa bo prispeval sam in ta vsota bo tudi začetni kapital družbe. Omeniti velja, da Pezzoli vodi skupino kakih desetih tekstilnih tovarn v Bergamu in Bustu Arsi-ziu s skupno okrog 200 milijard lir letnega prometa. Kot je predvideno v sporazumih o preusmeritvi dejavnosti bivše rafinerije Aguile, ki sta bila sklenjena letošnjega januarja na ministrstvu za industrijo v Rimu oziroma na deželnem odborništvu za industrijo v Trstu, bo v novi tekstilni industriji dobilo zaposlitev 50 bivših uslužbencev Aguile. Ostalih 200 naj bi bilo večinoma mladih, v dobršni meri žensk, saj je Pezzoli dejal, da bo zaposlenih moških največ 80. Miljski župan Mutton je na včerajšnji tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da na začetku tega leta sprejete obveze postajajo resničnost, in zagotovil, da bo v okviru svojih pristojnosti storil vse, da bi tovarna začela obratovati deloma že prihodnje leto, s polno zmogljivostjo pa leta 1990. Izrazil je nadalje upanje, da bi novi obrat spodbudil širšo industrijsko dejavnost v miljski občini in sploh na Tržaškem. Na konferenci so bili prisotni tudi predstavniki tovarniškega sveta Aguile ter sindikatov CGIL, CISL in UIL, vendar niso javno komentirali prikazanih načrtov, (mb) V priredbi zadrug La Collina in NTT Seminar in večeri s slovenskimi in italijanskimi gledališčniki V paviljonih in prostorih bivše umobolnice bo decembra zaživela gledališka dejavnost. Zadrugi La Collina in Novi tržaški teater prirejata pod pokroviteljstvom združenja ARCI petdnevni seminar z režiserjem Mariom Uršičem in tri gledališke oziroma bralne večere, na katerih bodo nastopili slovenski in italijanski gledališki igralci. Prireditev sodi med dejavnosti Gledališke šole, ki jo letos že drugič prireja Laboratorij za gledališko obrt Ve-lemir Dugina pri zadrugi La Collina. Šola je že lani priredila študijske seminarje, na katerih so predavali številni profesorji in režiserji — med njimi je bil tudi Mario Uršič — letos pa so organizatorji želeli prirediti seminar za širše občinstvo, tudi za ljubitelje gledališča, ki sicer nimajo namena stopiti na odrske deske, a bi radi po-bliže spoznali gledališko govorico ter teoretične in praktične aspekte gledališke mizanscene. Seminar bo vodil Mario Uršič in bo trajal od 12. do 16. decembra (od 10. do 14. ure). Namen prirediteljev pa je tudi predstaviti dvojezične, zlasti slovenske ustvarjalce, ki živijo in delajo v Trstu, in na ta način prispevati k medsebojnemu spoznavanju in k odkrivanju naše skupne kulturne identitete. Na gledaliških večerih bodo od 1. do 20. decembra v baru 11 pošto del-le fragole nastopili italijanski in slovenski igralci s te in one strani meje, večina katerih — v glavnem gre seveda za slovenske gledališčnike iz Trsta — nastopa tako v italijanščini kot v slovenščini. Jutri ob 21. uri bosta nastopila italijanski igralec z Reke Giulio Marini, ki bo bral odlomke iz Burkaškega misterija Daria Foja, iz Pustne legende Francesca Macedonia in pesmi Osvalda Ramousa, in tržaški igralec in režiser Claudio Misculin, ki bo predstavil monolog Un primo movimento Giuseppe DArriga. 10. decembra ob 21. uri bosta Sergij Verč in Boris Kobal nastopila s svojim kabaretom, 20. decembra pa bosta na vrsti Miranda Ca-harija in tržaški igralec Ugo Vicic. Priljubljena slovenska igralka bo ob spremljavi Aleksandra Vodopivca zapela nekaj Brechtovih songov, Vicic pa bo igral Mare blu, cielo blu, sole giallo lassii. Tržaški škof Bellomi danes v Kulturnem domu Danes ob 20.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma predaval tržaški škof Lorenzo Bellomi na temo: Misijon — ljubezen do naših ljudi. To bo zadnje izmed treh predavanj v okviru priprave na Ljudski misijon. Prireditev KPI Geslo celodnevnega posveta družbe Trieste impresa Važen sestanek za vinogradnike Kmečka zveza obvešča vse interesente, da je Deželni center za okrepitev vinogradništva in enologije Furlanije-Julijske krajine sklical sestanek z odgovornimi občinskimi predstavniki v zvezi s predpisi o prijavi pridelka grozdja in vina zaščitenega porekla. Sestanek bo v petek, 2. decembra, ob 10. uri v prostorih ustanove ERSA na Proseku. ob 5-letnici vidalijeve smrti Che^ri19 federacija KPI in krožek P°Dolri evara bosta danes pozno lija 0v.ne Počastila lik Vittoria Vida-Uvodrf v, '"Metnim njegove smrti. Po nika A1 besedah pokrajinskega tajske r:oste in predsednika krožka neqa 7Uevara' Gollija bo o liku zna-dofaoiT^nnističnega voditelja in Vorn etnega parlamentarca sprego-je člaenator Emanuele Macaluso, ki V0(jstvn strankinega vsedržavnega tudi n-?''Prireditev, med katero bodo Vidah;6ovajali kratkometražni film o M- , Ju'. bo ob 18. uri v dvorani v Ul. Madi onnina 19. Trst mora sprejeti izziv znanosti »Znanost in visoka tehnologija v Trstu: možnosti za industrijo«. To je naslov celodnevnega posveta, ki ga v hotelu Excelsior prireja v soboto, 3. decembra, novoustanovljena družba Trieste impresa. Pobudo za njeno ustanovitev so dali Združenje industrij cev, Trgovinska zbornica, Tržaška hranilnica in družba Finporto z namenom, da bi čimbolj pospešili industrijski razvoj Trsta, še posebno na področju znanosti in tehnologije. Kot je razvidno iz vabila, se bodo udeležili posveta najuglednejši italijanski strokovnjaki, podjetniki in politiki z ministrom za industrijo Aldom Bat-taglio na čelu. Svojo udeležbo so potrdili predsednik Odbora za raziskavo in tehnološko posodabljanje pri Confindus-trii Claudio Cavazza, glavni direktor za znanost, raziskave in razvoj v komisiji Evropskih skupnosti Paolo Maria Fasel-la, pooblaščeni upravitelj družbe Honeywell Buli Bruno Pa- vesi, pooblaščeni upravitelj družbe Caffaro Mario Chiti, podpredsednik Vsedržavnega sveta za raziskave (CNR) Giuseppe Biorci, glavni direktor družbe Enea Fabio Pistella, ki je tudi italijanski predstavnik pri Eureki, odgovorni za raziskave pri družbi Fiat Carlo Alessio. V razpravi bodo sodelovali tudi odgovorni predstavniki Mednarodnega centra za teoretsko fiziko, Mednarodne šole za visoke študije, Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, Centra za sinhrotron, Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo ter Univerze v Trstu. Predsednik družbe Trieste impresa Piero Torresella je ob predstavitvi posveta poudaril, da si prireditelji pričakujejo veliko od njega, predvsem pa si želijo, da bi Trst sprejel izziv, ki ga danes ponujajo znanost in raziskave, in bi na tem področju postal pravi protagonist. Kvartet Schumann iz Milana v baziliki sv. Silvestra fUrge(?°necfef/eft /e v baziliki sv. Silvestra v priredbi kul-Mdana n6nfr? G. La Pira" nastopil Kvartet Schumann iz Ptička retezno mlademu občinstvu, ki je do poslednjega r°ffta cerkev, se je predstavil z dvema razme- n°vim jx*° ‘zvaianima kvartetoma za klavir, Mendelssoh-tetom oDV z7,e,om °P- 3 v G-molu in Schumannovim Kvar-nistka a 47 v ps-duru. Kvartet Schumann sestavljajo pia-kmanupi^n ,Viar!a Paganini, violinist Marco Zurlo, violist kljub °, escM in čelist Matteo Malagoli. Vsi štirje se komornih zasedb dasa udejstvujejo kot solisti in člani V nastanku mlad ansambel, muzicira že dokaj lrifetaretnr°f°V0 ne *e s potrebno zvočno plemenitostjo in Kvartet iz JVno P°9^°bljenostjo. Zato je Mendelssohnov nančnem zv2/!ef medlo in neprepričljivo ob pogostem into-Kvartet in 1 an!u' Mnogo lepše je podal Schumannov sPevni irp,.. as enkratne izdelke obrtnikov, ki so postali že pravi umetniki. Fur-J^ajo namreč posebno šolo, kjer se izpopolnjujejo. valei , imi razstavami so pričeli pred petimi leti. Kmalu so se mladi obliko-'lelav laHh predmetov uveljavili. Povsod v deželi, še zlasti v Vidmu, je polno »j n‘c. v katerih so predvsem mladi ljudje. a sliki: izdelka videmskega in cervignanskega laboratorija. (mw) ___________ jenska in njena stvarnost_breda pahor Tretjina rezervirana za ženske Vsak tretji funkcionar italijanske Komunistične partije mora biti ženskega spola: tako se glasi predlog vodstva KPI, o katerem se bo moral izreči Centralni komite, izvesti pa bi ga morali že do 18. vsedržavnega kongresa, ki bo marca prihodnjega leta. V pripravah na kongres je ta predlog o zagotovljeni kvoti za ženske v vodilnih strukturah KPI, kot je bilo pričakovati, izval precej polemik v stranki sami in izven nje. Istočasno pa je še treba upoštevati, da je tretjina vodilnih mest prvi korak k vzpostavitvi ravnotežja med moškim in ženskim predstavništvom v stranki, kajti naslednji predvideni korak je polovica »predstavniških« mest, s čimer naj bi bilo končno zadoščeno številčnemu odnosu med spoloma v družbi. Po mnenju predlagateljev, v imenu katerih nastopa prvenstveno Livia Turco, ki pri osrednjem vodstvu odgovarja za ženska vprašanja, se KPI s to ambiciozno presnovo prvenstveno poteguje za izgradnjo take stranke, ki bi bila oblikovana po moški in ženski podobi. Takšne globoke in kvalitetne spremembe pa je v današnjih okoliščinah mogoče izvesti le, če se spolna različnost uveljavi kot vrednota. Z njenimi izvajanji pa ne soglašajo vsi člani KPI, moškega in tudi ženskega spola. Bolj kot ob teoretičnih izhodiščih se spotikajo ob način, ki naj bi privedel do ustreznejšega številčnega razmerja med moškimi in ženskami. Dandanes lahko namreč nad 400 tisoč članic partije računa na »predstavništvo«, ki niha od 10 do 23%. Nova pot, ki naj bi najprej pripeljala do tretjine, nato pa še do polovice vodilnih mest za ženske, pa gre preko ločenih list, ki so jih nekateri že preimenovali v roza in svetlo modre sezname. Aktivnejša ženska prisotnost naj ne bi pomenila preporoda stranke in njenega večjega uveljavljanja, istočasno pa ni mogoče z restriktivnimi normami uvajati večje demokratizacije. Tako v različnih inačicah trdijo zunanji in notranji nasprotniki predloga. Po drugi strani pa politologinja Gi-uliana Zincone ugotavlja, da je treba šibkejše zaščititi. Zato zagovarja sistem zagotovljenih kvot za ženske, vendar le za določen čas. Povedati je še treba, da predlog, ki se je izoblikoval v vodstvu KPI, ni absolutna novost. Podoben recept so na- Anamarlja Kalc mreč že uporabili v zahodnonemški socialdemokratski stranki in med socialisti na Norveškem, v duhu pa ga podpira evropski parlament, ki je v zvezi s tem izdelal posebno priporočilo za vlade držav članic. Precej pomislekov je predlog o zagotovljenih kvotah zbudil tudi med slovenskimi predstavnicami KPI. Tako na primer tržaška pokrajinska. svetovalka Nives Košuta načeloma odobrava predlog, ker bi lahko postalo primerno sredstvo za odpravo številčnega nesorazmerja med moškimi in ženskami, obenem pa bo nedvomno v pripravah na vsedržavni kongres spodbudilo razpravo o tem vprašanju. Bolj vprašljivo je uresničevanje predloga, kajti pri nas, pravi Nives Košuta, ni pogojev, da bi izvedli predlagane spremembe. Tudi nad dejstvom, da bi kandidate za razna mesta glede na spol uvrščali na ločene sezname, ima kakšen pomislek. Tudi tržaška občinska svetovalka Anamarija Kalc ima največ dvomov nad praktično izvedljivostjo predloga, ker meni, da je neuresničljiv, dokler se ne spremeni položaj žensk v celoti. Delo v politiki je zelo obremenjujoče, zato se ji malo žensk more in hoče posvetiti. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi vplivali na splošno kulturno zavest celotne družbe, ne samo KPI. Nives Košuta »Ko bi izpolnili norme, ki jih postavlja predlog, bi bilo čudovito,« pravi Anamarija Kalc, »vendar je treba paziti, da ne izvenijo kot imperativ, temveč kot splošna težnja. Sicer pa se odnos med ženskami in politiko še vedno vrti v nekakšnem začaranem krogu, iz katerega je očitno težko najti izhod.« DANES V ODPRTI MEJI V današnji oddaji Odprta meja (ob 19. uri na TV-Ko-per) bodo med drugim naslednje vesti: TRST — Deželni svet o zakonskem osnutku za obmejna področja TRST — Predsednik F-JK Bi-asutti o aferi Bomben MILJE — Novo lastništvo in načrti za bivšo rafinerijo Aguila VRH — Izvolitev novega predsedstva ZSKD TRST — Srbska pravoslavna cerkev proslavlja 175-let-nico Njegoševega rojstva c *■ C£ ■iiisiiii ii in ; današnji televizijski in radijski sporedi 11 RAI 1 9 In !^tualno: Uno mattina n'2? Nad-: La valle < RAI 2 r>. RAI 3 RTV Ljubljana 1 (IPj TV Koper 10.00 10.30 U.00 U.55 12.05 13.30 dei pioppi vediamo alle Variete; dieci Dnevnik Nad.: La valle dei vreme in dnevnik ariete: Via Teulada 66 Dnevnik e: Fantastico bis pioppi 15.00 i„f °ddaja: Kvarkov svet 16.00 °ddaja: Otroški svet S8 ^ - 15 Dok. t Inf. oc 16 15 x^anke: Cartoon clip Mladinska oddaja: Big, 17.55 ymes ^re in risanke 18.00 n“es X Parlamentu I8.O5 v-, ?vMk - kratke vesti 19.30 Rnh: ?°mani sposi ia?mrika: Knjiga, n= ■»« saa, 2q „ nik Variete: Una giornata friz- g* Fu 22.15 « C,Doppio slalom, 17.20 n la vie, 17.50 O.K. il 1855 KvTza0n9iUSt0! (vnr) u 910C0 dei nove mon!,Vianell°)' IS « Tra “oglie e marito (vodiMar- 20.30 Film° vmbro) 1987 Ypppies 2 (kom., It. Ca,»' rx> Oldoini, i. Jerry la, Massimo Boldi, Ezio 22.30 Akb?1ipiadt igral s spremenlji srečo SOLUN — Jugoslovanskim šahis-tkam je uspelo po četrt stoletja, da so osvojile drugo olimpijsko kolajno. Ali-sa Marič, Gordana Markovič, Suzana Maksimovič in Vesna Basagič so namreč na šahovski olimpiadi v Solunu, ki se je končala včeraj, osvojile tretje mesto. Uspeh Jugoslovank je povsem zaslužen, saj so igrale sigurno in hrabro ter so bile edina reprezentanca, ki je premagala tudi olimpijske prvakinje Madžarske. In prav Madžarska je poskrbela za zgodovinski podvig, s tem da je prvič odvzela nespornim favoritinjam Sovjetske zveze zlato kolajno. Med moškimi pa do presenečenja ni prišlo, saj so bili Sovjeti zanesljivo prvi. Medtem ko so Nizozemci pripravili pravo senzacijo z osvojitvijo bronaste kolajne. Jugoslovani so se morali na tej olimpiadi zadovoljiti le s šestim mestom. Prav v zadnjem kolu so zamudili priložnost, da bi se prebili celo na tretje mesto, premagali pa so Filipine le z 2,5:1,5 in s tem so si zapravili tudi nastop na svetovnem šahovskem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Švici. MOŠKI POMEMBNEJŠI IZIDI ZADNJEGA KOLA: SZ - Nizozemska 2,5:0,5 (1); Nizozemska - Anglija 2,5:1,5; ZDA - Madžarska 2:2; Jugoslavija - Filipini 2,5:1,5 itd. KONČNA LESTVICA: 1. Sovjetska zveza 39,5 (1); 2. Anglija 34,5; 3. Nizozemska 34,5; 4. Madžarska 34; 5. ZDA 34; 6. Jugoslavija 33,5 itd. ŽENSKE POMEMBNEJŠI IZIDI ZADNJEGA KOLA: Nizozemska - SZ 1,5:1,5; Madžarska - Švedska 2:1; Jugoslavija - Švica 2,5:0,5; Romunija - Kitajska 1:2. KONČNA LESTVICA: 1. Madžarska 33; 2. SZ 32,5; 3. Jugoslavija 32,5; 4. Kitajska 27 itd. Priznanje azzurrom z 01 v Seulu RIM — Včeraj so v Rimu podelili priznanja azzurrom, dobitnikom kolajn in finalistom z olimpijskih iger v Seulu. Na sliki (telefoto AP) Nebiolo (ob njem Carraro) čestita olimpijskemu zmagovalcu v maratonu Gelindu Bordinu. Nogomet: danes v Ziirichu Popoln spored »Italia 1990« Luče m' v?lnistra za turizem in unQiala«. ^ RIN/i ga prvoli„°xlar,Italljanskega n roču nriH 5 Rome- Tako je -tem tudf rtiedmk. dmštva Vio bi imel švpH^fnftiral vse 90V01 vedski trener štete ur« Istočasno je vodstvo Rome tudi sporočilo, da bo povratna tekma pokala UEFA med Romo in Dinamom iz Dresdna v sredo, 7. 12. ob 13. in ne 14. uri, ker v primeru podaljškov in enajstmetrovk na rimskem stadionu ni razsvetljave zaradi pre-obnove objekta za SP 1990. V istem sporočilu je tudi vest, da bo Renato skoraj zanesljivo igral proti Dinamu. Pri Torinu potrdili Gigija Radiceja TURIN — Po nepričakovani prvenstveni zmagi v gosteh proti Romi je vodstvo italijanskega prvoligaša Torina še naprej zaupalo vodstvo ekipe Gigiju Ra-diceju. Modena pa odslovila Giacoma Bulgarellija MODENA Kot kaže, je zelo težko biti trener italijanskih nogometnih klubov. Tudi tretjeligašev. Včeraj je namreč vodstvo Modene odslovilo trenerja Giacoma Bulgarellija, ki je vodil moštvo od lani. Košarka: danes in jutri v Ljubljani Sklepni turnir Alpe Adria LJUBLJANA — Danes in jutri bo v Ljubljani sklepni turnir košarkarskega tekmovanja Alpe Adria, ki dobiva iz leta v leto vse večjo veljavo in popularnost. V sklepni turnir so se uvrstila naslednja moštva: Zadar, Smelt Olimpija iz Ljubljane, Hitachi iz Benetk in Kloster-neuburg z Dunaja. Žal pa se je nastopu na tem sklepnem turnirju odpovedal Zadar, tako da bo moral organizator poiskati novo ekipo. Danes bosta tako polfinalni tekmi, jutri pa ob 18. uri finale za 3., ob 20.30 pa finale za 1. mesto. Ljubljanska prireditev pa ne bodo zgolj košarkarske tekme, temveč tudi priložnost za sestanke košarkarskih delavcev skupnosti Alpe Adria, izmenjavo izkušenj itd. Kaže namreč, da se želi udeležiti bodočega turnirja AA tudi Madžarska, kar bi seveda dalo vsej manifestaciji še večjo veljavo. Tenis: od danes Masters v New Torku NEW YORK — Od danes do nedelje bo v New Yorku 19. izvedba teniškega turnirja »Masters«, ki sodi med najbolj prestižna teniška tekmovanja vse sezone. Ta turnir naj bi bila tudi zadnja letošnja sezona za Ivana Lendla, da sklene leto vsaj z eno pomembnejšo zmago. Favorit pa je Šved VVilander, čeprav je Američan Agassi v veliki formi. Možnosti za zmago pa naj bi imel tudi Francoz Leconte. Spored 1. kola: Edberg (Šve.) - Leconte (Fr.); Wilander (Šve.) - Becker (ZRN); Agassi (ZDA) - Mayotte (ZDA). Boks: De Lorenzi za evropski naslov CHIAVARI (GENOVA) — Drevi bo v Chiavariju boksarski dvoboj za evropski naslov, v katerem se bosta spoprijela 27-letni Italijan Luca De Lorenzi (državni prvak) in 22-letni Španec Policarpo Diaz Arevalo (španski prvak), ki zelo dobro obvlada tehniko, poleg tega pa ima tudi močan udarec. Balinarsko društvo Mak je imelo 1. občni zbor d°čno.=H J~ “UUQ1jevai Koner, ^ da udeW'fndeva del°vanje, se b '*u9oslaviiiaZiflh tekmovanj v zuje, da o u ga neposrec dinarsko6 fbH VključUo v 11 društvo ° f d”acij0- Mladt z Goriškega, kot so na občnem zboru, bo zaprosilo tudi za včlanjenje v ZSŠDI. Iz tajniškega poročila, ki ga je prebral Darij Nanut, se je izvedelo, da so štandreški balinarji v poletnih mesecih trenirali na Vrhu, pozimi pa na pokritem balinarskem igrišču v Ozeljanu. Ob tem so se udeležili raznih tekmovanj, kjer so želi dobre rezultate. Občni zbor balinarskega društva Mak so sklenili z izvolitvijo novega odbora. Za predsednika so imenovali Darija Nanuta, podpredsednik je Aldo Tabaj, tajnik Aldo Nanut, blagajnik Emil Nanut, odbornika sta še Mirko Paškulin in Ivan Krpan. V nadzornem odboru so Jordan Zavadlav, Edi Tabaj in Boris Petejan, predstavnik sponzorja Agorest pa je Dino Roner. ^ Na sliki: člani in odborniki na 1. občnem zboru balinarskega društva MAK iz Štandreža. Srečanja TO ZSŠDI Središče v Pevmi bi bilo pridobitev za desni breg Soče Teritorialni odbor ZSŠDI za Goriško se je v okviru srečanj s svojimi članicami pred nekaj dnevi sestal tudi z vodstvom kulturno športnega društva Naš prapor. Društvo, ki zbira v glavnem v svoji sredi mladino s Pevme, Oslavja in Štmavra, je osredotočilo delovanje na dve panogi: odbojko in lokostrelstvo. V odbojki je prišlo do združitve z Odbojkarskim klubom Val iz štandreža in delovanje poteka brez zastojev. Nekaj težav imajo lokostrelci zaradi pomanjkanja lastnega strelišča na odprtem. V poletnih mesecih sicer trenirajo na zemljišču, ki so ga vzeli v najem v štandrežu. Štrelišče pa ne zadošča več potrebam, vrh tega pa se bo pogodba iztekla čez dve leti. Primerna investicija bi bil tako nakup terena ali v Štandrežu ali v So-vodnjah, saj je dober del članov sekcije prav iz teh krajev. Primernega prostora v Brdih pač ni. Goriška občinska uprava ima v načrtu gradnjo manjšega športnega središča v Pevmi. Če bo zamisel prodrla, bodo lahko začrtali na cementni plošči igrišča za odbojko, košarko in tenis. Center naj bi bil velika pridobitev za telesnokulturno dejavnost na desnem bregu Soče. Zaživele pa bi lahko predvsem rekreacijske dejavnosti. Prav v zvezi z rekreacijo je padel predlog, naj bi društvo organiziralo v zimskih mesecih kakšen avtobusni izlet na sneg. V prejšnjih letih so podobne pobude imele vedno veliko odziva, tako pri mladini kot tudi pri že »starejših« smučarjih. Nazadnje je bil govor tudi o skorajšnji otvoritvi lastnega sedeža v Pevmi. Domačini so z udarniškim delom skoraj popolnoma prenovili staro stavbo. Z malo dobre volje bi lahko dokončali dela že prihodnjo pomlad. (mal) DRŽAVNI MLADINCI BOR RADENSKA - SAN BENEDETTO 81:113 (43:48) BOR RADENSKA: Paulina 14, M. Pertot 14 (0:1), Cupin 9 (5:5), Krasna 2, Škerk 10 (1:1), Guicciardi 8, B. Pertot 11 (1:1), Bajc 13 (1:2). TRI TOCKEČ Škerk 1. PON: B. Pertot (32). Končni izid ne sme varati. Borovci so proti močnemu in renomiranemu nasprotniku igrali zares odlično, saj so po prvem polčasu zaostajali le za pet točk. Do ključnega trenutka srečanja je piršlo v osmi minuti drugega polčasa, ko je edini Borov »play-maker« Borut Pertot zagrešil četrto osebno napako in ga je trener zamenjal. Tedaj je znašal zaostanek plavih še vedno le 11 točk (54:65), a odtlej so gostje zagospodarili na igrišču, tudi ker je borovcem zmanjkalo moči. Posebej dobro sta igrala Paulina in Martin Pertot. LESTVICA: Stefanel, San Benedetto in Tecnoluce 14, Fantoni 12, Italmon-falcone in Don Bosco 8, Itala in Leg-nonord 6, Barcolana, Santos in Bor Radenska 4, Arte 2, Ferroviario 0. (Bor Radenska in San Benedetto imata tekmo več) DRŽAVNI KADETI Skupina A JADRAN FARGO - LIBERTAS 105:58 (65:30) JADRAN FARGO: Arena 22 (2:4), Danieli 8, Crisma 17 (1:3), Legiša, Pres-sel 2, Sterni 16 (2:3), Sosič 18 (2:2), Ažman 14, Oberdan 6 (2:2), Gherli 2. »Plavi« so z visoko zmago proti Li-bertasu osvojili tretji par točk v prvenstvu državnih kadetov. Jadranovci so izredno dobro igrali v prvem delu srečanja. Tedaj je bil izid 45:12 v korist naših. Nato je zbranost padla in bili smo priča povprečni igri jadranovcev, ki pa so brez težav sklenili tekmo v svojo korist. (L. Furlan) SOTECO - BREG ADRIATHERM 117:60 (58:30) BREG ADRIATHERM: Debeljuh 21 (7:11), Simonič 10 (2:4), Pavlica 19 (3:7), Corva 3 (3:4), Schiulaz 1 (1:4), Pettiros-so 2 (0:2), Gombač 1 (1:2), Starec 3. TRI TOČKE: Starec 1. Proti dobri ekipi Soteca iz Gradišča so naši, kljub porazu, zapustili dober vtis. Občasno so namreč predvajali dopadljivo igro. Stanje je bilo skoraji-zenačeno vse do 10. minute prvega Pri A D Bor Inf or dat a S skupščino sklenili sezono Atleti AD Bor Infordata so s sobotnim rednim občnim zborom opravili tudi s to formalnostjo s konca sezone, ki je, če drugega ne, postavila pod lupo vsaj dve spoznanji: skromno število članov po eni strani in rast kvalitetnega vrha po drugi. Obe spoznanji zahtevata primerne ukrepe. V prvem primeru čaka društvo hud boj za "vsako dušo", v drugem pa zahtevnejša angažiranost vodstvenega tehničnega kadra. Iz poročila predsednika Petra Zupana je razvidno, da je bila v tehničnem pogledu pretekla sezona uspešnejša od vrste sezon pred njo in da je zato uvedba funkcije tehničnega vodje, ki so se je zaradi izrazite notranje nehomogenosti prejšnji odbori otepali kot hudič križa, upravičena. Dalje je razvidno, da pravih uspehov pri kadrovanju mladih še ni, razvidno je tudi, da bo pot vključevanja nekaterih atletov v vodstveno in trenersko delo edina rodila sadove. Društvo je ob tej priložnosti 'nagradilo atlete, ki so postavili društvene rekorde in seveda še posebej svoja dva najboljša atleta Claudio Coslovich in Igorja Sedmaka. (I. P.) SK BRDINA obvešča otroke in odrasle, da bo Miklavž prinesel v Prosvetni dom na Opčinah rabljeno smučarsko opremo od petka, 2., do ponedeljka, 5. decembra, s sledečim urnikom: v petek, soboto in ponedeljek od 16. do 20. ure; v nedeljo od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Rabljeno opremo sprejemajo na sedežu društva v Proseški ulici št. 131 v torek in četrtek od 19. do 21. ure. Društvo obvešča dalje, da je v teku vpisovanje za zimo vanj e na Pohorju od 26. decembra do 2. januarja v hotelu Habakuk. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure. SK DEVIN obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za zimovanje v Bovcu in smučanje na Kaninu. Cena 7-dnevnega paketa 260.000 lir. Informacije Bruno Škrk, tel. 201127 ali ob večernih urah 200236. naši košarkarji v mladinskih prvenstvih - naši košarkarji v mladinskih prvenstvih^ Še naprej v znamenju nihajočih dosežkov Nepremagani ostajajo le še kadeti Jadrana Farco - Med naraščajniki Bor Indules zaustavil vodilni Tecnoluce - Dobro se držijo Kontovelovi dečki polčasa (19:22), nakar so gostitelji vzeli vajeti igre v svoje roke in razliko stalno večali. Tokrat bi pohvalili Maura Simoniča, ki iz tekme v tekmo stalno napreduje. (A. Pavlica) LESTVICA: Soteco 8, Jadran Farco in ElettreoIux PN 6, Fantoni 4, Liber-tas TS in Martignacco 2, Latte Carso in Breg Adriatherm 0. (Jadran Farco in Fantoni imata tekmo manj, Latte Carso ima dve tekmi manj). Skupina B CERVIGNANO - KONTOVEL TECHNA 86:85 LESTVICA: Don Bosco 8, Stefanel 6, Ricreatori 4, S. Benedetto in Cervignano 2, Kontovel Techna in Valvasone 0. DEŽELNI KADETI BOR - SERVOLANA . 40:103 (21:61) BOR: Mocor, Rosso, Štubelj 4, Gla-vina 6, Martini 10 (2:4), Tavčar, Umer 4, Furlan 4, Uršič 8, Pregare 4. Borovi kadeti so takrat igrali pod svojimi sposobnostmi, saj Servolana ne sodi med močne ekipe. Naši so odpovedali predvsem v obrambi in nasprotnik je tako izkoristil možnost protinapadov. Boljša obramba bi vsaj zmanjšala veliko prednost gostov. Borovci so le občasno igrali požrtvovalno, kar seveda ni bilo dovolj za uspešen nastop, saj so v napadu vsi odpovedali, čeprav je Uršič le dosegel nekaj lepih košev. Naj dodamo še, da se je med srečanjem lažje poškodoval Pregare. (R. Ž) SOKOL - MOTONAVALE 44:103 (21:46) SOKOL: Gabrovec, Kapun 7 (1:3), Andrej Pertot 18 (1:2), Martin Pertot 10 (4:7), Kosmina, Coloni 9 (1:1), Cosma. TRI TOČKE: Andrej Pertot 1. Sokolovci so bili nemočni tudi proti moštvu Motonavale. Poleg tega so še zelo slabo igrali in gladek poraz je bil tu. Pri sokolovcih pa se je poznala odsotnost dveh ključnih igralcev, kot sta Martin Crevatin in Samo Pertot. (Andrej Pertot) LESTVICA: Saba, Inter 1904, Don Bosco in Stella Azzurra 4, Latte Carso in Ferroviario 2, Santos, Ricreatori, Bor Indules in Sokol 0. NARAŠČAJNIKI BORINDULES A - TECNOLUCE 78:63 (47:34) BOR INDULES A: Filipčič 16 (1:2), Possega 24 (2:6), Iztok Bajc 5, Erik Bajc Kontovelovi dečki so z zmago proti ekipi Poggi B dosegli svoj tretji letošnji uspeh (foto Križmančič) 3 (1:2), Brus 8, Tomšič 21 (4:6), Cupin 2, Corbatti 2. TRI TOČKE: Filipčič, Tomšič in Bajc vsak po 1. Borovci so v nedeljo s precejšnjo lahkoto premagali ekipo Tecnoluce, ki je bila doslej prva na lestvici. »Plavi« so stalno vodili, le v začetku drugega polčasa so se nasprotniki približali na 4 točke. Takrat pa so borovci zaigrali, kot znajo in tako povedli za 20 točk. Tokrat so vsi borovci zadovoljivo igrali. Izkazala sta se Filipčič in Possega v napadu ter Corbatti zaradi borbene igre. (V. Tomšič) INTER MILJE - KONTOVEL TECHNA 61:99 (32:48) KONTOVEL TECHNA: Cingerla 1 (1:2), Emili 9 (1:2), Černe, Gruden 1 (1:6), Spadoni 8, Budin 29 (3:4), Ban 18, Danieli 12 (2:7), Vodopivec 9 (3:4), Turk 12 (0:1). TRI TOČKE: Vodopivec 1. Proti skromni ekipi Interja iz Milj so naši z lahkoto zmagali. Že od vsega začetka ni nudil nasprotnik našim nikakršnega odpora, tako da so »beli« lahko polnili nasprotnikov koš brez problemov. Šepčevi varovanci so tako že v prvem polčasu visoko povedli in trener je lahko poslal na igrišče vse razpoložljive igralce. Zaradi prikazane igre in požrtvovalnosti je pohvale vredna prav vsa ekipa. (M. R.) DON BOSCO - POLET 154:32 (74:15) POLET: Marucelli 2, Gerli, Hmeljak 5, Rauber 4, Gruden 15, Vremec 6, Devetak. Proti premočnemu Don Boscu so po-letovci spet visoko izgubili. Kaže, da naši košarkarji, vsakič ko igrajo proti vodilnim na lestvici, stopajo na igrišče že predani v svojo usodo. Tako se je zgodilo tudi na tej tekmi, na kateri so naši igrali brez vsake požrtvovalnosti in borbenosti. (A. Granier) LESTVICA: Latte Carso in Don Bosco 10, Stefanel in Tecnoluce 8, Bor Indules A, Ricreatori in Kontovel Techna 6, Libertas 4, Inter 1904 2, Bor Indules B, Intermuggia in Polet 0. DEČKI KONTOVEL TECHNA - POGGI BASKET B 93:79 (45:43) KONTOVEL TECHNA: A. Spadoni 4 (2:2), M. Spadoni 16, Križman 2, Emili 16 (2:4), Danieli 2, Cingerla 7 (1:2), Gruden^ Budin 38 (3:5), Černe 8. 3 TOČKE: Budin 1. Proti drugi ekipi Poggi Basket so naši zasluženo zmagali. Ze v prvem polčasu so fizično močnejši gostje stalno vodili za štiri točke, našim pa je predvsem po zaslugi kapetana Budina uspelo ob koncu polčasa povesti. V nadaljevanju so beli uspeli onesposobiti nasprotnikov napad in s hitrimi protinapadi M. Spadonija in Emilija dosegli izdatno prednost in zasluženo osvojili novi točki. (M. R.) LIBERTAS - POLET 130:80 (55:50) POLET: Vidali 16, Pro 29, Vatta 17, Clarich 3, Braini, Gerli 12, Tretjak, Legiša. Poletovci so bili v prvem polčasu povsem enakovredni domačinom. v nadaljevanju pa se je med našimi p°' rajala utrujenost in visok poraz je bi neizbežen. Vsekakor gre pohvaliti vse poletov-ce za zvrhano mero požrtvovalnosti. (A. Granier) LESTVICA: Poggi A 8, Ricreatori, Kontovel Electronic Shop, Don Bosco in Libertas 6, Poggi B in Latte Carso A 4, Bor, Scolgietto in Polet 2, Latte Carso B, Barcolana 0. MINIBASKET Turnir Zini & Rosenvvasser SGT - BOR 73:53 (39:30) BOR: Gregori, Jagodic 6, Colja 4, Kovač 2, Jogan 16, Marcon 2, Sancin 11, Uršič 8, Oberdan 4, Turk, Požar, Biagiolini. Ekipi sta bili enakovredni skoraj do polovice druge četrtine tekme, nakar so domačini prednost povečali. V tretji četrtini so »plavi« dokončno popustili (57:42 za domačine) in tekme je bilo praktično konec. (U. A.) INTER OPICINA - POLET 47:40 POLET: Petaros 6, Škabar, Muhe, Vaupetič, Košuta 6, Germani 2 (2:6)' Franco 16, Taučer 8 (0:4), Peric, Lavrenčič, Lakovič 2 (2:4); Genardi, Sosič. Poletovci so zamudili edinstveno priložnost za zmago. Čeprav so bili telesno višji od nasprotnikov, so nerodno izgubili, predvsem ker so igrali nepovezano. Poleg tega pa so bili tudi poprečni v obrambi. To pa je bila le prva tekma openskih minikošarkarjev na tem turnirju, prvenstvo je še dolgo in še bodo imel1 možnost, da izboljšajo svojo igro m osvojijo kako zmago. Turnir Foschiatti BOR - POGGIBASKET 65:60 (30:38) BOR: Marcon 4, Jagodic 5, Colja8' Turk, Jogan 20, Kovač, Sancin 11, Lu šič 11, Biagiolini, Zarotti, Bonamore , Štokelj, Požar. .... Borovci so na tem turnirju osvo^,0 svojo prvo zmago. Naši so začeli ze slabo, predvsem ker so bili zelo P° prečni v obrambi. V tretji četrtini P so igrali kot prerojeni, izboljšali o rambo ter z delnim izidom 23:12 p° vedli ter tudi slavili zmago. (U. A.) UNDER 18 MOŠKI Na Goriškem TORRIANA - VAL NAŠ PRAPOR IMSA 1:3 (13:15, 15:12, 13:15, 8:15) VAL NAŠ PRAPOR IMSA: A. in M. Feri, Petejan, Uršič, Makuc, Šuligoj, Flo-renin, Devetak, Sošol, Komic, Juretič. Predstavniki Vala Našega prapora Imsa nadaljujejo s svojo zmagovito serijo nastopov. Na zadnjem srečanju v Gradišču (igrali so brez Koršiča) so gostje igrali pod običajnim nivojem in to tudi zaradi slabega nasprotnika, ki so ga imeli nasproti. Torriana namreč sodi med slabše postave prvenstva, zaradi česar je trener Markič poslal na igrišče tudi rezervne igralce. V zadnjih dveh nizih, ko so se domačini nevarno približali slovenskim odbojkarjem, je stopil na igrišče Aleš Feri, ki je odločilno prispeval h končni zmagi. Na Tržaškem ROZZOL LEGOVINI ŠPORT - SLOGA 3:2(15:8, 11:15, 15:6, 3:15, 17:15) SLOGA: Basso, Božič, Čuk, Jercog, Kralj, Maver, Mesar, Renčelj. V tekmi, ki je odločala o drugem mestu v tem prvenstvu, so slogaši morali poraženi z igrišča. Naši fantje so tokrat nastopili v nekoliko okrnjeni postavi, kljub temu pa so odigrali v nedeljo svojo letošnjo najboljšo tekmo. Tehnično so bili vseskozi boljši od svojih nasprotnikov, katere so v drugem, še zlasti pa v četrtem nizu, povsem nadigrali. Še kar dobro je deloval Slogin napad, nekaj netočnosti v zadnjem setu, v katerem tie-break ne dovoljuje nobene nepazljivosti, pa je našo ekipo stalo zmago in s tem drugo mesto. Res škoda, saj bi si po igri, ki so jo predvajali v tem kolu točki slogaši gotovo zaslužili, višjo uvrstitev pa so si zapravili v prejšnjih kolih, ko njihova igra naše šesterke v mladinskih prvenstvih Slogaši under 18 na 3. mestu Tudi v povratni tekmi jim ni uspelo premagati Rozzola Med dekleti Sokol Indules izgubil derbi in prvo mesto ni bila taka, kakršno so zmožni predvajati. (Inka) OSTALI IZID: CUS - Volley Club 3:0. KONČNA LESTVICA CUS Trst Rozzol Sloga Volley Club 6 6 0 18:0 12 6 4 2 12:10 8 6 2 4 10:12 4 6 0 6 0:18' 2 SOKOL INDULES - SLOGA KOIMPEK 0:3 (3:15, 7:15, 9:15) SOKOL INDULES: Vižentin, Brumat, Cattonar, Devetak, Tanja in Matejka Gruden, Ana in Irena Živec, D'Amico. SLOGA KOIMPEK: Mijot, Škerk, Lupine, Marucelli, Fabrizzi, Foschini, Kosmina, Rebula, Križmančič, Ciocchi, Fabi, Čebulec. V sobotni tekmi je Sokol zabeležil drugi zaporedni poraz na domačih tleh. Rezultati posameznih nizov naj nas ne varajo glede poteka tekme, kajti večkrat je bila tudi igra sama precej dinamična in atraktivna. Sprejem so sokolovke to-krt nekoliko izboljšale, morale pa so priznati Slogino očitno premoč ob mreži, kjer je bila najbolj prodorna Fabrizzijeva na centra. Determinantno je bila za sobotni razplet na igrišču odsotnost treh Sokolovih standarnih igralk, ki so bile zadolžene v važnem srečanju D lige. Kljub temu pa so dekleta, ki so v tem srečanju prvič stopile na igrišče za celoten potek tekme, pokazale, da jim glede borbenosti in požrtvovalnosti nimajo kaj zavidati, saj so kljub odsotnosti svojih soigralk in članov društvenega odbora v športni dvorani že od začetka srečanja zagrizeno stopile na igrišče in se zbrano borile do zadnje točke. (Igor) Slogaši so prvenstvo under 18 sklenili BREG - OMA S. GIUSTO 0:3 (6:15, 7:15, 11:15) OSTALA IZIDA: CUS - Julia 3:0, Vir-tus - DLF 3:2, Bor Friulexport ni igral. LESTVICA: OMA Mobili S. Giusto in Sloga Koimpex 12, Bor Friulexport in Sokol Indules 10, Breg 8, CUS 6, Virtus 4, DLF in Julia 0. (Breg ima tekmo več, Bor Friulexport in OMA Mobili S. Giusto imata tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: Sloga Koimpex -Bor Friulexport, Sokol Indules - Virtus, Breg počitek. UNDER16 ŽENSKE na 3. mestu (foto Križma Princi' SOČA: M„ E., S. in A. Černič, Florenin, Tuniz, Devetak. . ra s o- Kljub dragi prvenstveni kot v čank še ne prepričuje. Podo uvodnem srečanju proti Farri, vSem ke so že vodile z 2:0, nakar s P zeio popustile, kar so igralke iz ima dva dobro izkoristile in osvojile na 2IJiagO-niza in postavile v dvom kon g0čanke V začetnem delu srečanja 5 po- igrale dokaj sproščeno in usp tUi k° sem obratno pa je bilo v 3. i so popustile na vsej čjrti. «.pi za d°" Tudi tie-break se je dobro jg-j. Vr-mačo nostavo. sai ie že vodi sreč3- SOČA ČERIMPEK - SAGRADO (15:8, 15:7, 8:15, 2:15, 15:13) UNDER 18 ŽENSKE BREG - S. ANDREA 1:0 (0:0) ^J^RELEC: Diminich iz enajstmetrov- BREG: Palčič, Pitacco, Pečar, Sancin, °zina, Paiano (Ota), P. Tamaro, (De ranceschi), Diminich, Bandi, Švara, M. lamaro, Buzzi. Proti skromnemu nasprotniku so Bre-: zasluženo zmagali, a so odigrali eno med slabših tekem letošnjega prven- , režani so imeli stalno pobudo v ro-uari 3 rdso Bili nikoli zelo nevarni v na-drr Nasprotnik je le občasno ogrožal v ®ačine, a Bregova obramba je bila 15 n° na mestu- Tekma se je odločila v pr„r?rnuti drugega polčasa: Švara je lepo skočil nasprotnikove branilce, ki so sk nPm naPravili prekršek v kazen-hn ^ prostoru- Enajstmetrovko je uspeš-žal 1?Vedel Diminich. Brežani so nato, kot ra,Ze večkrat letos, ostali v desetih, za-1 izključitve napadalca, a so vseeno niPešn° zaključili tekmo. Med posamez-1 se je ponovno izkazal Diminich, ki j® tudi zadel prečko. (E. B.) X1°NTEBELL0 - VESNA 1:1 (0:0) STRELEC: v 64. min. Peter Sedmak. Svah^A: Francioli, D. Švab, Babič, P. nia i Eterni' Madotto, P. Sedmak, Cuz-Graje ^ m*n' ^ošutab Tence' Esposito, toet? kolikor toliko izenačenem boju yes tržaškim Montebellom in kriško pr n° )e rezultat popolnoma pravičen. V iqr m Polčasu so nedvomno imeli vajeti d p v rokah Tržačani, ki so bili v 7. min. de{u U DAJA (RAI 1 OD 19.25 DO 19.35 - RAI2J0 22.20 DO 22.30 - RAI 3 OD 20.25 DO 2035) »DESET MINUT ZA PREMISLEK«; GRliA POSEBNO ODDAJO O AIDSU, KI SEJO KONČALA Z IZJAVO PREDSEDNIKA REPUg: LIKE FRANCESCA COSSIGE. Ministrstvo za zdravstvo COmSSlE NIZIOMIf „ mu ion« cokim i’MS DRŽAVNA KOMISIJA ZA BOJ PROTI AIDSU AIDS. ČE GA POZNAŠ, GA NE DOBIŠ. slikovna križanka - naša vas in naš košarkar kvizi uganke w rebusi w križanke ur anagrami mr puzzle iv- slikovne križanke minikrižkraž FvpK 4 m ^—- "in r naši in drugi slikovni kvizi , Športnica, ki je osvojila največ zlatih kolajn na olimpijskih igrah v Seulu? □ D. Silivas □ K. Otto □ F. Griffith Katero mesto je v kombinaciji na SP v Floridi osvojil Poletov kotalkar Samo Kokorovec? □ četrto □ drugo □ tretje Ime beneškega kulturnega in političnega delavca Predana? □ Janko □ Izidor □ Marko 4 Katero je glavno mesto države Massachusetts v ZDA? □ Boston □ Chicago □ Los Angeles □ Carl □ Nelson □ Victor Ime borca za pravice črncev v Južni Afriki Mandele? V kateri ligi nastopa moška D v B ligi odbojkarska vrsta Q C-1 n j goriske Olympie? □ v C-2 ligi Kdor je pravilno odgovoril na vseh šest vprašanj, zasluži oceno odlično, kdor na 5 vprašanj, je njegova ocena 8, kdor na 4 vprašanja 7, kdor na 3 vprašanja 6. Za točen odgovor na samo 2 vprašanji pa je ocena nezadostna. za minipoliglote A 2 3 4 E ■ R ■ S 9c N I™ 10 T S pomočjo že vpisanih črk razporedi v lik slikam odgovarjajoče besede v italijanščini, oziroma v angleščini (kot je navedeno v oklepaju ob risbah). minikrižkraž slikovna križanka kombinacijska križanka 2 ČRKI: AS - AT - NI 3 ČRKE: ATI - AVE - ISA - IVA - LIJ - MIT - TEG 4 ČRKE: ANIS - NANA -OMAN - PRAG - TONE 5 ČRK: GRETA - IDOLI -PEDAL - RODOS 6 ČRK: ROMITA 7 ČRK: ČILENEC -EDALINI - GROČANA -ITALIJA S pomočjo črnih polj in dveh že izpisanih črk razporedi v Uk vodoravno in navpično vse besede ob strani Uka. Če jih boš vse pravilno razporedil, boš v sivih poljih navpično lahko bral priimek italijanskega izumitelja, ki mu je ime Guglielmo (na sliki). slikovna križanka - naša vas rebus (žensko ime) 8 rebUS (azijsko mesto) 6 naš nogometni delavec V liku že imaš napisane črke. V vsaki vodoravni vrstici je po eno prazno sivo polje. V sivo polje izpiši črko, tako da boš v posameznih vodoravnih vrsticah dobil priimek raznih jugoslovanskih nogometašev. Če boš v siva polja pravilno izpisal vse črke, boš dobil ime in priimek našega nogometnega delavca na sliki. V U J 0 I Č š K R 0 K A T A Z M|l A T A N E C j B R N V I Č | L E o V I Č | D E V E |jj I Č | J 0 Z ■! Č ■■ B 0 0 V I č | M U S E ilčl R v N I č E L s E R A p L J I Č | M L J U š ■ G R A A N H matematična uganka A + C + D + B = 19 D + D + D + D = 32 D + D + B + B = 22 D —A = C A + A = 2 Ta uganka je še kar zapletena. Verjetno pa ni težka za spretne v računstvu. Dobro poglej črke in števila, potem pa ugotovi, katero število odgovarja posameznim črkam A, B, C in D. igra z računalnikom 5 REM 10 VV=212*256 15 POKE VV +24,15 20 POKE 53281, 1 25 POKEVV + 6 ,0 30 PR IMT" jy" 40 PRINT"♦MAGAJO NASLEDNJE ŠTEVILKE!" 50 PR INT" 7 1 1 60 PRIMT 70 PR INT”-, ZGUB I JO PA :2,3 ALI 12" 30 PRINT 30 PR 1 NT 100 PR INT 110 PRINT 120 PRINT 130 PRINT !40 PRINT 150 PR INT 100 PRINT"-F IT I SI II KATERIKOLI GUMB ZA ZAČETEK" 240 GET A.4 250 IF AS-""TKEM £40 255 REM ECO A S - " ES ,------- 270 BS"" | U I 280 CS=” '-------’ 235 REM 230 FR1NT"U'' 200 INPUT" SACETNA VSOTA DENARJA";C 305 REM 318 PRINT" 12 ITI SNI GUMB.... 330 GET RS 340 IF PS;""THEM 330 350 PRINT" | VOJ KAPITAL JE SEDAJ";C 370 INPUT" -»OLIKO ZAIGRAŠ "JW 330 IF U<=C THEN 420 400 PRINT" , T MOGOČE TOLIKO 410 G0TO210 4 15 »EM 4?0 pr int " .man tv i met " 430 pr iNT"Jignawww»i"; as 440 FORJ = 1T05 450 PRINT3S 400 NEKTJ 470 FRINTCS 475 REM 180 0“INT <10 +50 *RND 10 > > 490 FORZ-1TOQ 500 A- INT<1+S*RND<0) > 510 B = INT ( 1 +S *RND < 0)> 515 REM 520 POKE VV +4,0 525 POKE VV+5,7 530 POKE VV + 1,10+ 535 POKE VV+4,33 540 pr i NT" amw>MiiiWBa»n»»»M»«ii"; A; 11 >■»»■■»»»»»! ; b 545 REM 550 FGR M-I TO 30 555 NEKT M igro je pripravil MITJA MALALAN in to za COMMODORE 64 5S0 NEKT 2 565 REM 570 POKE VV+4,0 535 REM 530 T=A+B 595 REM 300 IF T=7 THEN 1000 610 IF T=11 THEN 1000 615 REM 620 IF T=2 THEN 1100 630 IF T-3 THEN 1100 640 IF T=12 THEN 1100 650 PR INT 660 PRINT 670 PRINT 680 PR INT" |ISI NAPRAVIL "T 700 PR I NT " SSEBBHIHa T I TI SNI GUi B . . . . 710 GET RS 720 IF RS = "" THEN 710 730 PRINT"JS NASLEDNJ 1 MET 1 STAVA = " ; Ll; " ) ’ 740 PRINT" " ; T 750 PRINT-asEBBS" 768 PRINT AS 770 FORJ =iT05 780 FRINT BS 790' NEKT J 800 FRINT CS 8-35 REM S 10 Q=INT<10+10*RND> 820 FOR Z=1 TO Q 836 A-INT<1+6 + RND(0)3 340 B * II4T< 1 +G*RND < 0 ) } 845 POKE VV +4,0 350 POKE VV+5,7 355 POKE VV+1,10+3*(A*A+B*B> 860 POKE VV + 4,33 370 pr i NT"BMMMMMmmMII"; a; " t——mi" ,- b 830 FORM=ITO30 330 NEKT M 300 NEKT Z 905 REM 310 POKE VV +4,0 325 REM 330 IF A+B=T THEN 1000 935 REM 840 IF A+B=7 THEN .100 345 REM 350 GOTO700 330 REM 1000 PR INT "MM— ♦\*I*L” 1005 REM 1010 C=C+W 1015 REM 1020 POKE VV+1,110 1025 POKE VV+5,8 1030 POKE VV+6,0 1040 FORJ=1T0 8 1050 POKE VV+4,33 1060 FOR K=1 TO 70 1065 NEKT K 1070 POKEVV+4,0 I 5 r mimkrlžkraž odvzemanje črk Spodaj imaš razne risbice. Ugani, kaj predstavlja prva risba, potem pa druga v isti vrstici in si zapiši obe besedi. Druga beseda je sestavljena iz enakih črk kot prva, razen ene črke, ki jo vpiši v kvadratek na desno. Če boš pravilno vpisal vse črke, boš navpično (v kvadratkih) lahko bral ime glavnega mesta severnoevropske države (na sliki). anagrami - ptice selivke ŠAR SREN KOLOS GRK ULAJ LERO BOSKEC NAJKA AJ, BREST! POTOK, VAS naš pesnik T A N E V A N A T E J R E S T A C E 0 S I P G 0 N A R T E A R E L S K A R l/ liku so že izpisane črke. V siva polja vpiši črko, tako da boš v vsaki vodoravni vrstici dobil moško ime. Če boš pravilno izpisal vse črke, boš v sivih poljih navpično dobil ime in priimek našega pesnika na sliki. od pike do pike Poveži vse pike s črtami v zaporedju od 1 do 42. kako kmet do grozdja vaše risbe Ta prostor smo namenili tebi! ^ s škarjami izrezi ” po označeni črti upogni V okviru že imaš nekaj elementov, na podlagi katerih sestavi kar najlepšo risbo. Posebna komisija Minikrižkraža bo izbrala tri najlepše risbe. Izbrali pa bomo takole: • naj-risbo za 1. in 2. razred osnovne šole. Nagrada: 5 kaset • naj-risbo za 3., 4. in 5. razred osnovne šole. Nagrada: 5 kaset • naj-risbo za srednje šole. Nagrada: mladinska knjiga. Ne pozabi navesti: ime in priimek ........................... bivališče šola in razred Risbo pošlji najpozneje do 15. 12. 1988, na naslov: PRIMORSKI DNEVNIK M1NIKHIŽKBAŽ 34137 Trst - Ul. Montecchi 6 ^^ZZZZZZZZZZZ x rešitve iz te številke STRAN 1 Slikovna križanka Gumb - peč - AHA - ritja - mornar - š -s - k - kapa - kopito - goba - LV - las -rja - Kontovel. Na slikah = Kontovel, Marko Ban. STRAN 2 Naši in drugi slikovni kvizi 1. Kristin Otto, 2. tretje, 3. Izidor, 4. Boston, 5. Nelson, 6. v C-1 ligi. Križanka za minipoliglote 1. apple, 2. pyjamas, 3. peal, 4. latti-ne, 5. year, 6. jet, 7. salt, 8. cap, 9. can-na, 10. step. STRAN 3 Slikovna križanka Boris Pahor - lastovice - Eneas - ded -ikone - rti - Marino - alto - Igor - Alen -lager - liga - Atene - bizon - narek -Jana. Na slikah = Boris Pahor, bizon. Kombinacijska križanka Greta - mit - Rodos - ave - Oman -prag - Čilenec - Ati - idoli - Nana - Anis -a - Italija. Rešitev = Marconi. STRAN 4 Slikovna križanka - naša vas 1. torta, 2. tnalo, 3. oven, 4. Pad, 6. Ela, 7. kakon. Rešitev = Repen. Naš nogometni delavec Vujovič - Škoro - Kajtaz - Katanec -Brnovič - Lekovič - Deverič - Jozič - Bo-žovič - Musemič - Ravnic - Elsner - Čap-Ijič - Miljuš - Gračan. Rešitev = Vojko Križmančič. Rebus Grozda NA = Grozdana Rebus Pek in G = Peking Matematična uganka Rešitev: A = 1; B = 3; C = 7; D = 8. STRAN 6 Odvzemanje črk Krota - krta = O, prst - prt = s, osla -osa = I, osel - sel = o. Rešitev = Oslo. Anagrami - ptice selivke SAR SREN = sršenar; KOLOS = sokol; GRK ULAJ = kragulj; LERO = orel; BOSKEC = skobec; NAJKA = kajna; AJ, BREST! = jastreb; POTOK, VAS = postovka. Naš pesnik Stane - Ivan - Matej - O rest - Nace -Josip - Egon - Narte - Karel - Oskar. Rešitev = Simon Jenko. STRAN 8 Slikovna križanka - športne panoge Asti - opat - ora - smer - one - Ist -kapetan - Nievo - etologija - NOB - šala - akt - ido - Ali - SOS - Rato - Ml - Knin -pet - atki - Ate - A.A. - naziv - karton -Antigona - ND - hodaki - Sodoma - T.R. -karate - lek - osa - at - ura. Na slikah = košarka, tenis, nogomet, karate. Opomba Pri vseh križankah so rešitve navedene le za vodoravno. Mlnlkrlžkraževl sodelavci V tej Številki so sodelovali: Mario Magajna, Mitja Malalan in Aleksander Mužina. o > C O ^ -------->n O C-* O > 0.0 C (!) 0.0 C o O)CD mimkrižkraž s I i MESTO V PIEMONTU PREDSTOJNIK MOŠKEGA SAMOSTANA POT, TRASA SL PEVEC PESTNER OSVEŽILNA PIJAČA ČISTOČA VODJA ŠP0ITNE6A MOŠTVA JE TUDI 'UMAZANE* PADLIM TEŽE VNOS JADRANSKI OTOK VODNJAKI. FONTANE OBOSENJE IT. KNJIŽEVNIK (IPPOLITO) JOSIP TAVČAR NAUK O UŠESNIH BOLEZNI NARODNO- OSVOBODILNI BOJ DOVTIP. -VIC- AM. BOKSAR CASSIUS CLAY OSEBNI ZAIMEK BIVŠI JUG. KOŠARKAR TVRDIČ MESTO V DALMACIJI OČETJE (UUBK.) RADIO- TELEGRAFSKI KLIC NA POMOČ AVTOMOBILSKA OZNAKA MILANA LIHO ŠTEVILO GR. BOGINJA NESREČE NASPROTNO OD KATODE DEJANJE MEDNARODNI JEZIK ALI IDOLATRUA NA ZAČETKU IGRALEC V GLEDALIŠČU PREBIVALKA SEVERNO- EVROPSKEGA OTOKA 8