Cene mesa in živine. Zelo zanimivi in poučjjivi so podatki o zadsijih velikih sejmih v celjskem in brežišk-em okrajnem ;glavarstvu. Vzemimo poročilo o sejmu v Laškem. trgu. V bližnje mesto Celje se je odvedlo 15 volov, v iGradec en vagon, v Lipnico en vagon, v> Perneg en vagon, a na Moravsko jn CeŠko pa 20 vagonov. Približno v istem razmerju izvršil se jq zadnji veliki sejem na Planini. Najboljši kupci so bili s Ceškega/ in Moravskega. Vsak gpodnještajerski živinorejec clanes ve, da Ceh. s severa ne pride flc nam p-o vole, da bi jih. postavil v- mesnico, ampak v mastilnico. Redil in mastil jih foo ter pjjtem vkljub velikim voznim, prevoznim in rejnim stroškom z dobičkom prodal. AU morajo naše vole zares izvažati na Ces&o in Moravsko, da jih tam popravijo ter šele potem postavijo na trg? Zares, kajti mi še ne znamo občevati neposredno s trgom, temvec šele po prekupjcih in mešetarjih, zato redimo tudi živino, kakor jo zahteva imešetar, nc pa, kakor jo zahteva velikomestni mesar. Ker so naši živinorejci Še vedno v oblasti prekupcev in mešetarjev, sledi iz tega žalostna prikazen, da naši kmetje pod. ceno prodajajo živino, naši delav«ci po mestih pa morajo vkljub temu neizmerno drago kupovati meso. Dobiček imajo mešetarji in mesarji. :Samoumevno je, da dobička mešetarjev in prekupcev -ne moremo jkontrolirati; toda Se bi ga ne bilo, bi se ne vozili iz Ceškega sem dol nai Spodnje Stajersko in Kranjsko. Tem lažje nam je zasledovati dobiček .•mesarjev, ker vemo vsakokrat, koliko stane živa teža in koliko meso. In tako nam pripoveduje uradna statistika, da .30 imeli mesarji v letih 1901—1907 pri prodanem mesu najmanj 18.4%, največ 02.6% dobička, ali povprečno v sedmih letih 41.7%, to je pri vsalti kroni, katoro je mesar placal za meso, je zaslužil 41.7 vinarjev. Pri *oštrunSkiu je bilo najmanj 18.2%, največ 34.9%, povprefino 26.3% dobička. Pri teletih najmanj 31.5%, največ 51.7%, povprecno 44.9-%. Pri prešačjem (rnesu najmanj 15.6%, največ 43.6%, povpreoino 43%. Ce se računa vse meso, ki so ga mesarji pokupili v sedmih letih, so dmeli pri vsaki kroni 39.7 vinarjev čistega fdobička. Tu vidimo v vsej grozi žalostne današnje raz- •jnere, Kmet ne dobi za živino (tegat denarja, kar nje- ga stane, 'delavec pa mora plačati veliko več, kakor smore po svojem zaslužku, med kupci in mesarji pa se vesele lahkega in lepega zaslužka, 8eš, kmet in delavec naj se grdo gledata in kavsata, mi pa žanjimo! Kmetje in delavci bodo morali skupaj stopiti, da ozdravijo nezdrave razmere. Kmetje morajo izključiti prekupce ter saini organizirati prodajo živine, delavci pa si osnovati klavnice, 3<:i bi od kmetoAr naravnost dobivale živino.