TRST, torek 11. marca 1958 Leto XIV. . Št. 60 (3905) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-801 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 viši ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za v ne v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir -.Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din v,u. .Tivi.iuvvm s., u, ii. iiau. —- ic.LE.rvi, ji-du, im iluj, — ruiuu picuai dj, — uiiiata. ul,, ot. numLinAA »,. — Tel MALI OGLASI: 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej! četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir - Nedeljska, m e rržaškega tiska 51.- 37-338 ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm 1000 lir . FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din . Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo t * Vitina .. , - .. _ „ , „ . * n , - . .. . nnn - - . . - - L , L- nn.nn.lni ha.!!#! V LlUbliam 6U-K. O-i-Z-5 IO 1 l/w lil ■ r Lnd ■ IZV uti lUf UICjCLUU ZlU Ulil • HCUClJoIVd , ICtUU JTw t jJUllCtllV **lu, ttti tituiv ( _. . . : 12 A La Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani Parlamentarci KD odločajo danes o tržaških senatorjih Furlanski demokristjani predlagajo namesto treh samo dva senatorja za Trst - Tambroni o predčasnem razpustu - Nenni se ne bi upiral Gronchijevemu odloku (Od našega dopisnika) RIM, io. — Notranji minister Tambroni, ki ima Slavno besedo pri volitvah, je danes v razgovoru z “"Vinarji med drugim govoril tudi o volitvah tržaških »enatorjev. Vprašali so ga, ali bo senat ustavni zakon Minister je odgovori da noče ničesar vnaprej Povedati, dejal pa je, da v rvUheru, če zakon ne bi bil •oooTen, bi bile volitve za enatorje v Trstu «pozneje». o AA,ga vprašali, kaj misli okr ~ gu' nai se volilno na *Z-e- ^ur'anije raztegnilo za®ko področje z navadne v 0n predlogom, ki fi( Potreboval dvakratnega lam ? v obeh domovih par-kar temveč bi bil lahko L. aa. hitro odobren, je Tam-govpL Iz'“avil, da b> P° nie-nesa mnenju izvedba takš-Predloga bila težavna. P0Vert'Siter Tambroni ni sicer ni«.... mnogo, vendar se iz Jegovih izjav lahko sklepa, če:;'?13!0 kljub vsemu pre-žačar,-0 P°dlago vesti, da Tr-i- j ne bodo volili senatorskega dne z ostalimi ita-'SKimi volivci. Vsekakor lev i Po i ^utri vedelo kaj več sen-T. . n*tu demokrisljanskih traj ^ ki se bodo zju-flo zat “n določili stališče je p. ana za tržaške senatorji?^? se, da se bodo ostaij ,Vzdržati, zato da bi že *?0:sledni« — kot smo šču ?caIi — svojemu stali-senau l glasovanju zakona o ien, J retormi prejšnji te-dvomii? so se vzdržali zaradi “opka V??ti ustavnega po-se»atnv m i° 3e bil izrekel k tako Ni00'3- Seveda je S*eilcKt rek°č «najnovejša do-*tve#0 ■ ki je vsekakor bi-‘^Post—ni vredna od do- ki bi jo demokrist-’ ta senatorji dokazali, če Hlj Zakonski predlog gla-i -tal *em primeru bi kčU ll da so še vedno tl ' h ia’ kakršnega so 5 . °v=]- so Prav za ta zakon ujiptei1 P° prvem čitanju ?0siatl-,.v senatu in nato v J° PtPA .Gornici. Težko bo-je j\lca'“. tržaške volivce, "nim. 6 Nicolova pripomba ""m, '"iiiiiiiiiin iiiiiii iiiiiiiimi um m VoiKn? ,Se v filipinski pre-Jretica anHi začenja kon-MiUnnnjih ministrov b°to ,p anic S E ATO. V so-faoiia . s°t>7etsfca vlada ob- !!ap“ v ivrt Vrnesavanje SE A ‘kieoe 0nezijske notranje *Qria nQdonezijski tisk opo-nia SEAevarnosi vmeša- notrfl0 v indonezij- 0 kolektivni var- dovolj tehten vzrok za nenadno spremembo stališča. Toda danes se je zvedelo še za drugo težavo v zvezi s tržaškimi senatorji. Furlanski demokristjanski parlamentarci so začeli namreč govoriti o ((nepravičnosti# dodelitve kar treh senatorjev tržaškemu področju in trdijo, da bi bila dovolj dva senatorja, čeprav so tudi oni že dvakrat glasovali za tri tržaške senatorje. Zaradi tega se trdi. da bodo furlanski demokristjani sedaj predložili morda v tem smislu svoj spreminjevalni predlog, kar bi pomenilo, da bi se morala razprava o tržaških senatorjih začeti na novo. Furlanski demokristjani opravičujejo svoje stališče z bodočo razpravo o ureditvi avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, češ da bi tedaj prišla do izraza tržaška premoč senatorjev nad furlansko. Zakonski predlog za tržaške senatorje mora priti pred poslansko zbornico — drugič — že ta teden. Vsekakor pa pred prihodnjim ponedeljkom. Demokristjani pa bi hoteli izvesti volitve že 25. maja. Kakor torej vse kaže, Tržačani ne bodo volili senatorjev na prihodnjih volitvah, temveč kdaj pozneje, verjetno na jesen. Pravijo sicer, da obstaja še ena možnost: da bi vse ostale stranke razen KD glasovale za zakon, ki bi na ta način dosegel absolutno večino, in se hkrati obvezale, da ne bodo zahtevale referenduma. Tako bi bil zakon za senatorje odobren in predsednik republike bi pristal, da ga podpiše, V omenjenem razgovoru ,z novinarji je Tambroni povedal še nekatere podatke o številu bodočih senatorjev in poslancev. Senatorjev bi bilo devet več, med katerimi 3 iz Trsta, poslancev pa 6, od katerih bi bili iz Trsta 4. Poslance bo volilo 32 milijonov in pol volivcev, t. j. okrog en milijon in pol več kot na zadnjih volitvah leta 1953. Glede predčasne razpustitve parlamenta pa je dejal, da so izjave nekaterih političnih prvakov v nedeljskih govorih prinesle določeno razjasnitev. Pri tem je omenil predvsem Nenni-jevo izjavo, ki je dejal, da PSI ne bi nasprotovala morebitnemu odloku poglavarja države o predčasni razpustitvi senata. Ko so ga vprašali, ali ga je Gronchi že vprašal za mnenje glede tega, je Tambroni odgovoril, da to ni bilo potrebno, ker je njegovo stališče že precej časa znano. Dejal j i tudi, da %’lada ne bo imeli nobene seje v zvezi z razpu- stitvijo, ker je ta v izključni pristojnosti predsednika republike, ki mora v smislu ustave vprašati za mnenje samo oba predsednika obeh deiov parlamenta. Pač pa se bo vlada sestala verjetno takoj po razpustu, da bi doiočila v smislu čl. 11 volilnega zakona datum volitev. Zakon namreč predpisuje, da predsednic republike razpiše začetek volilnih zborovanj na podlag: predloga vlade. Tambrom bo v nedeljo govoril v Milanu in verjetno be tedaj povedal lahko nekaj vee konkretnega kot danes. Končno je glcne razpravljanja o tolmačenju posameznih členov ustave izjavil, da se ni treba preveč čuditi, saj da je ustava že deset let «v fazi izdelave«. Politični krogi pa še vedno razpravljajo o tem. ali se^ je Gronchi že odločil za predčasni razpust ali ne. Mnogi so mnenja, da je še vedno v dvomih. Ce pa se bo odločil, potem bo verjetno navedel nekakšne splošne politične razloge. tako da bi se izognil polemikam — kot je dejal Nenni — v katere pa ne bi mogel biti vmešan poglavar države, ki ni »ustavno odgovoren#. Ta politični rarzlog zagovarjata baje tudi oba predsednika parlamenta, ki ju bo Gronchi morda že jutri povabil na posvetovanje po povratku z obiska v Tarantu. Obe zbornici bosta jutri nadaljevali z delom in vsi politiki bodo ves ta teden v Rimu, ker so mnenja, da gre za zadnje — zelo važne — dni življenja sedanjega parlamenta. Razen Nennija je v nedeljo izmed vidnejših voditeljev govoril Longo v Genovi. Fanfa-ni pa v Trstu (o čemer poročamo na drugi strani, op. ur.). Longo je dejal, da mora italijansko delavstvo razširiti pridobitve, ki jih je doseglo na volitvah 7. julija 1953. Poudaril je. da je v teh štirih letih uspelo v parlamentu med drugim doseči ločitev podjetij IRI od Confindustrie. Prihodnji parlament pa bi moral doseči zmanjšanje dobičkov monopolistom, zboljšati delavstvu ekonomske pogoje in zvišati zaposlenost. Beneški patriarh pa je danes nadaljeval s polemiko v zvezi z obsodbo škofa kr Pra-ta. Kardinal Roncalli je med drugim izjavil, da je še prav posebno poniževalno, ko se v žalitve in v ponarejanje resnice meša «kak»na uboga duhovniška duša, ki je javno izdala# in ki je za «mnogo ali malo denarja zavzela mesto poleg tistega najbolj nezvestega med dvanajstimi# ter da se postavlja vprašanje: «Kdo daje ta denar?# Kardinal je končno izjavil, da gre «za bitko, za hudo bitko, ki obvezuje vernike, da ostane- POZIV 40 NEMŠKIH OSEBNOSTI PROTI ATOMSKEMU OBOROŽEVANJU Ustanovljen «0dbor proti atomskemu uničenju» - Britanski laburisti zahtevajo takojšnjo prekinitev poizkusov BONN, IG, — Nad štiride- bor za borbo proti atomske- set osebnosti Zahodne Nem- mu uničenju#, čije je pozvalo vlado, naj po- y londonski spodnji zborni- skrbi, da bo Zvezna nemška republika ostala izven atomske oboroževalne tekme. Med podpisniki poziva, ki je bil objavljen danes, so: Nobelov nagrajenec za fiziko Max Born, voditelj socialdemokratske stranke Ollenhauer, socialdemokratski poslanec Heine-mann, vpiivna osebnost demokratsko liberalne stranke dr. Thomas Dehler, predsednik protestantovske cerkve za Hessen pastor Niemoeller in drugi. Poziv pravi med drugim, da bi «v primeru nove vojne bilo nemško ljudstvo izpostavljeno gotovemu atomskemu uničenju in da bi udeležba Nemčije pri atomsiki oboroževalni tekmi ter postavitev raketnih oporišlč na nemškem o-zemlju lahko samo povečali to nevarnost. Poziv pravi dalje, da bi samo popustitev napetosti med Vzhodom in Zahodom lahko koristila varnosti nemškega ci je laburistični poslanec Geoffrey de Freitas ponovil stališče laburistov, da bi morala angleška vlada prekiniti termonuklearne poizkuse in čakati na rezultat konference na najvišji stopnji, preden začne izdelovanje balističnih raket. Hkrati bi morala preprečiti, da bi letala, ki imajo svoja oporišča v Veliki Britaniji, prevažala nad angleškim ozemljem atomske in jedrske bombe. jo trdni pri svojih namenih# in da ((vztrajajo v apostoj-skem žrtvovanju.# Zakon o ustanovitvi ministrstva za* zdravstvo bo v kratkem objavljen v Uradnem listu, tako da bo novo ministrstvo začelo delovati že konec julija t. 1. A. P. «»------------ DUNAJ, 10. — Avstrijska komunistična partija poroča, da bo v Pragi v kratkem začela izhajati mesečna informativna in ideološka revija. Sklep o tem so sprejeli na sestanku, ki je bil 7. in 8. t. m. v Pragi in ki so se ga udeležili zastopniki raznih komunističnih in delavskih partij. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se pridružijo 'sodelavcem in u-rednikom revije tudi d— e partije, katerih zastopniki .i- j ljudstva. Podpisniki so ob tej so bili na sestanku navzoči. i priložnosti ustanovili tudi «od- HHiNiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii Devet mrtvih pri letalski nesreči BUENOS AIRES, 10. — V kraju Castelar zahodno od Buenos Airesa se je ponesrečilo argentinsko reakcijsko letalo. Pilot je bil ubit na mestu. Prav tako je bilo ubitih 8 oseb, ki so bile na kraju, kamor je letalo padlo. 1Q oseb pa je bilo ranjenih. Iz predvolilnih govorov v Jugoslaviji Popovič za enostranski sklep o prenehanju jedrskih poskusov «Borba» o raketnih oporiščih v Italiji (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 10. — Tudi včeraj, predzadnjo nedeljo v Veliki volilni kampanji, pri kateri so do sedaj govorili vsi najuglednejši jugoslovanski po. litični in državni voditelji, razen predsednika republike, si bo govoril v nedeljo, je bila cela vrsta volilnih zborovanj. Na velikih zborovanjh v Zagrebu (150.000 ljudi), Valjevu (30.000), Bitolju (20.000). Kosovski Mitroviči (Kiuševcti, čačku, Osijeku, Somboru in številnih drugih krajih so med drugim govorili Lazar Koli-ševski. Vladimir BaKarič, Koča Popovič, Rodoljub Colako vič, Petar Stambolič, Miha Marinko, Marjam Brecelj ir. drugi. Medtem ko so vsi obravnavali v glavnem aktualno no tranje vprašanje, posebno gospodarska, je državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič govoril predvsem o zunanji politiki. Pri pregledu razvoja mednarodnih odnosov Danes začetek konference v Manili Indonezija opozarja na nevarnost vmešavanja SE A TO v njene zadeve Dulles, Lloyd in Pineau bodo govorili o Tuniziji, sredozemskem paktu in o konferenci najvišjih - Izjava kitajske vlade MANILA, 10. — Tretje zasedanje sveta zunanjih ministrov držav SEATO se bo začelo jutri zjutraj v Manili. Prispele so že vse delegacije. Osem zunanjih ministrov (ZDA, Velika Britanija, Francija, Avstralija, Nova Zelandija, Pakistan, Tailandija in Filipini) bo tri dni na tajnih sejah razpravljalo o vojaških, gospodarskih, kulturnih in socialnih zadevah, ki se tičejo Jugovzhodne Azije. Razpravljali bodo o neka- terih poročilih, ki so jih predložili vojaški svetovalci, ki so se sestali že predvčerajšnjim v Manili. Pozneje pa bodo razpravljali o sledečem: 1. Koordinacija paktov SEATO, NATO, Anzus in bagdadskega pakta, ne da bi prišlo do prave združitve. Razpravljanje o položaju v Indoneziji ter o «diplomatski ofenzivi* SZ in Kitajske. 3. Gospodarska in kulturna vprašama. Predstavnik filipinske delegacije je izjavil, da bo predsednik filipinske republike Carlos Garcia poudarjal tudi gospodarsko plat SEATO. Govori se tudi, da bo filipinska delegacija predlagala organizacijo skupnega gospodarskega sistema, ki naj združi države članice SEATO. Številni opazovalci izjavljajo, da je navzočnost Dullesa, »ke Jl SEATO v tarn° zadeve. "Tu- rn/.- P°$la*ZVernu omeriške- iU Poveri ki mu * iz' ta Ptei J ce' izjavil, da L priložnosti ito?l°vaniaVltev Plodnega ,a,ha i? obema dr- so l ° hoteL bnHeiavili nekateri b0ne.*9i.“po pčl?zaiu v tn- t&ula ta m kakšnem tiru H yu9anu\ ?Sija' pa ni 4. Podpori Anglije Tern tb ruarskjoeld k ?°u«b;;e kamor i,Je o. ■ y Washing- »t?°bi0r^ sp i delegat X, in *?stal s Sobo- »S^eo '0n«aJe’ da bodo & svetn 0 sei° Var-?#t lov tu tifT Poobla-L norijo ldl o razoro-* n5 konfercn- ^•ktn^kjoefri je' da r&°oel k na Clscenju, PARIZ, 10. — Po današnji seji francoske vlade so objavili uradno poročilo, ki pravi, da je vlada odobrila ((predloge ministrskega predsednika 0 zahodnem obrambnem paktu za Sredozemlje ter o gospodarskem sodelovanju z državami, ki mejijo na Saharo«. Minister za informacije Cla-parede je izjavil, da je vlada odobrila tudi odgovor, ki ga bo Gaillard dal najpozneje nocoj angleškemu in ameriškemu zastopniku za dobre usluge v francosko - tuniškem sporu, preden jutri odpotujeta v Tunis. Uradno niso sporočili, kakšno je francosko stališče. Po nocojšnjem Gaillardovem razgovoru z Murphyjem in Beeleyem je predstavnik^predsedstva vlade izjavil: «Za u-speh dobrih uslug je potrebna popolna tajnost o nocojšnjih razgovorih. Toda lahko rečem, da Murphy in Beeley ne gresta v Tunis praznih rok*. Opazovalci so mnenja, da je Francija pripravljena razpravljati o nekaterih kompromisnih predlogih. Med temi je predlog za umik francoskih čet v Bizerto tor predlog, naj bi predstavniki nevtralnih držav nadzorovali letališča v južni Tuniziji in alžirsko - tuniško mejo. Francoska vlada pa baje vztraja, naj bi se začeli neposredni razgovori s tuniško vlado o bodoči francosko - magrebški gospodarski skupnosti za izkoriščanje Sahare. Kar se tiče sredozemskega pakta, pa mislijo v Parizu še počakati na reukcijo prizadetih prestolnic. V zvgzi s tem se opaža, da se je danes nena doma pojavila tudi v Parizu 1 ovira proti tem načrtom. Gla- silo socialistov «Populaire» izreka v svojem uvodniku pridržke do načrta. «Ce gre, piše list, za to, da se internacionalizira alžirsko vprašanje, imamo pravico opozoriti francosko javnost. .. drzna politika se ne sme zamenjati z o-portunizmom#. List dodaja, da socialistična stranka ni pripravljena slediti predsedniku vlade preko obveznosti, ki jih je prevzel v programu za in-vestituro. Poleg tega očitajo socialisti Gaillardu, da ima nagnjenje do desnice v socialnih in gospodarskih vprašanjih. Zaradi tega z velikim zanimanejm pričakujejo kongres neodvisnih, ki bo v petek in sestanek državnega sveta SFIO ter državnega sveta MRP, ki se bosta sestala v soboto. V Tunisu so danes uradno zanikali trditve, da se Burgi-ba strinja, naj bi letališča v južni Tuniziji nadzorovale nevtralne komisije. Glasilo stranke neodestur »Action# pa piše, da je francoski načrt za sredozemski pakt »poizkus, da se prikrije nadaljevanje kolonialistične mentalitete in prakse#. Iz Londona javljajo, da angleški laburistični voditelji niso naklonjeni predlogu za src dozemski pakt. Preden se dokončno izrečejo, pa pričakujejo podrobnejših podatkov. Za sedaj krmzirajo sleueči dve točki: 1. Mnenja so, da predlog pomeni poizkus sprav:'! v ozadje alžirsko vprašanje. 2. Laburistična stranka nasprotuje vsakemu obrambnemu paktu s Francovo Španijo. Iz istega razloga se je svoj čas uprla sprejemu Španije v NATO, Predstavnik Foreign Officea je zanikal poročila tiska, J:i sta se zunanji minister Sel-wyn Lloyu in amensai tajnik Dulles tajno pogajala o morebitnem sredozemskem paktu. Predstavnik j"e dejal, da bodo v Londonu proučili Gailla,rdo-ve predloge, ko bodo dodatno obrazloženi. Angleški liberalni list »Manchester Guardian# pise, da je »sedanja francoska vlada odločno nasprotovala internacionalizaciji aiizirskega vprašanja zdi se pa, da je pripravljena zagotoviti si mednarodno pod. poro za svojo alžirsko politiko#. «Brdansko ljudstvo, nadaljuje list. ne bi bilo pripravljeno odobriti politiko zatiranja, ki so jo razne francoske vlade do sedaj izvajale v Alžiru z naraščajočo krvoločnostjo im z vedno manjšim uspehom.# «Scotvsman» je mnenja, da Gaillardovcga načrta ne bo mogoče uresničiti, dokler ne bo rešeno alžirsko vprašanje. V Ženevi so voditelji sindikalnih organizacij Alžira Libije, Marbka in Tunizije objavili skupno izjavo, s katero pozivajo Francijo, naj preneha vojno v Alžiru. V izjavi je rečeno, da bodo »odnosi med Magrebom in svobodnim svetom vedno kompromitirani in svetovni mir bo ogrožen, dokler ne bo alžirsko ljudstvo dobilo svoje neodvisnosti :n dokler se ne bo suvereno.d in ozemeljska nedotakljivost ostalih severnoafriških držav spoštovala#. Voditelj alžirske narodno, osvobodilne fronte Ferhat Ao-bas pa je poslal papežu po slanico, s katero ga poziva, naj posreduje, da se v Alžiru ustavi prelivanje krvi. Selwyna Lloyda in Pineauja na tej konferenci dokaj važna, ker se ti trije niso več sestali po zadnji konferenci NATO v Parizu. Verjetno se bodo trije ministri sestali jutri zvečer. Poleg tega se bo francoski zunanji minister ločeno razgovarjal s številnimi voditelji delegacij. Dutles, Lloyd in Pineau bodo na svojih privatnih sestankih govorili o francosko-tuni-škem sporu ter o načrtu za sredozemski pakt. Govorili bodo tudi o konferenci najvišjih. Dulles je ob prihodu v Manilo izjavil, da je nujno potrebno « še bolj okrepiti strukturo SEATO in nuditi našim azijskim zaveznikom večjo možnost nastopa proti prevratu in odkritemu napadu#. Glede sovjetske izjave o SEATO je Dulles odgovoril, da je ni še prebral. Prav tako ni hotel komentirati položaja v Indoneziji. Francoski zunanji minister Pineau je izjavil, da se bo z britanskim in ameriškim zunanjim ministrom ter z vsemi kolegi držav SEATO razgovarjal o konferenci na najvišji stopnji. Izjavil je tudi, da bodo na konferenci SEATO govorili o obrambnem načrtu zahodnega Sredozemlja ter o Tuniziji. Dejal je, da se bo prav gotovo ločeno sestal iz Dullesom. Ni pa hotel komentirati zadnjega sovjetskega predloga za pakt o kolektivni varnosti v Aziji. Novozelandski zunanj. minister Nash pa je izjavil, da sovjetski predlog »očitno kaže, da gre za propagandno potezo#. Avstralski zunanji minister Casey je izjavil, da dvomi, da bodo na konferenci u-radno govorili o položaju v Indoneziji. Pekinški ljudski dnevnik napada danes v svojem uvodniku konferenco SEATO in pravi, da je ta konferenca ve. lika nevarnost za mir in zarota, ki jo kuje imperialistični blok pod ameriškim vodstvom Londonski «Daily Mai!» pa poroča, da pripravlja Mao-cetung vseazijsko konferenco, na kateri naj bi ustanovili protijedrsko fronto vseh azijskih držav. Kitajska vlada je danes ob javila izjavo, v kateri poudarja. da morajo ZDA takoj prenehati z vmešavanjem v notranje zadeve Indonezije, ker bodo sicer nosile vse posledice. Izjava pekinške vlade pravi, da skušajo ZDA na sedanjem zasedanju v Manili doseči, da bi se druge države še dalie vmešavale v indonezijske notranje zadeve. Izjava poudarja, da sta Manila in Singapur postala glavni oporišči, skozi kateri dobivajo indonezijski u-porniki pomoč. Izjava pravi končno, da nameravajo ZDA razširiti mrežo svojih oporišč za jedrsko o-rožje in za rakete v Aziji in na Pacifiku. Na koncu predlaga, naj se v Aziji ustvari področje, kjer ne bo atomskega in raketnega orožja, ter naj se sklene pogodba o kolektivni varnosti. Tudi nekateri indonezijski listi poudarjajo danes nevarnost vmešavanja SEATO v indonezijske notranje zadeve, kur bi še bolj zapletlo sedanji položaj Levičarski list «Bintang Timur# pruvi, da s--nedavni skiepi SEATO jasno pokazali, da prvotni namen te organizacije (»preprečitev ko-munizma»i prepušča mesto po. Iitiki vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Neki vladni list pa napoveduje odločni ukrep vladnih sil proti upornikom ter poudarja, da je setdaj potrebno jasno pokazati svetovnemu javnemu mnenju, da je indonezijska kriza izključno notranja zadeva. Radio v Djakarti je pozval' Rdeči križ v prestolnici uporniške pokrajine na Sumatri, naj poskrbi, da se iz zahodne Sumatre takoj izselijo tujci in Indonezijci, ki so osta i zvesti vladi, ter naj te ljud-vzame pod svojo zaščito. Vladna letala so nad srednjo Sumatro metala letake, 51 katerimi javljajo, da se bo vladna vojska v kratkem izkrcala na otoku. Iz Singapu-ra poročajo, da se je skupina vladnih čet že izkrcala ni majhnem otoku Be-ngkališ, ki je blizu Sumatre. V kratkem pričakujejo izkrcanje 4000 vojakov. Medtem je v Djakarti novi ameriški poslanik Jones izročil poverilnice predsedniku Suikarnu. »Iskreno verjamem je dejal Sukamo, da se meJ našima dvema državama lahko navežeio prijateljski odno-si. ki naj temeljijo na razumevanju.# Izrekel je upanje, da bo Jones našel številne priložnosti za izboljšanje razumevanja med obema državama- Ameriška petrolejska dTužba «Caliex 0,1 Company» je poskrbela za odhod družin svojih nameščencev, ki delajo n srednji Sumatri, ki je poi nadzorstvom upornikov. Nameščenci, ki jih je okoli 3000, bodo ostali še na mestu. Pro izvodnja pa se bo začasno ustavila. Predstavnik ameriške petro lejske drusbe «Standaid Va-cuum Oil Company» pa je izjavil. da ta družba za sedaj ne misli umakniti svojega c-sebja s Sumatre, ker njene naprave niso na področju, ki je ped nadzorstvom upornikov. je Popovič posebno govoril o konferenci na najvišji stopnji. Ugotovil je, da se danes splo;-no vsi strinjajo v tem, da je treba konferenco sklicati že letos in da kar se tiče razlik glede priprav na to konferenco ne bi smelo biti ovir. Jugoslavija prisoja poseben pomen sestavi udeležencev konference zunanjih ministrov kakor predsednikov vlad Mnenja je, da morajo sodelovati tudi predstavniki držav izven blokov, kot so Indija. Švedska in Jugoslavija. Te dr. žave bi s svojo udeležbo olajšale približanje pogledov in povečale možnost sporazuma. Popovič je poudaril, da so bni pri pripravah na konferenci doseženi že konstruktivni rezultati. Hkrati pa je obžaloval. da ni bilo tako tudi na drugih področjih, ki so tako važna za zmanjšanje sedanjih težav. Čeprav pripravljajo konferenco, od katere ves svet toliko pričakuje, nadaljujejo poskusne jedrske eksplozije in pripravljajo graditev raketnih in atomskih oporišč. Poudaril je da se Jugoslavija stalno in nenehno zavzema za takojšnje prenehanje poizkusov. Mnenja je, da bi se morale vlade, ki so najbolj odgovorne za ohranitev miru, do zaključka konference na najvišji stopnji vzdržali najbolj grobih praktičnih ukrepov, ki bi poslabšali stvarno materialni stanje, negativno vplivali na sedanji položaj in še bolj zamotali mednarodne odnose. Opustiti je treba vse poskusne eksplozije in postavljanje raketnih oporišč. Hkrati bi se morale vse vlade zavzeti za maksimalno omejitev propa. gaindne hlaune vojne. Jugoslavija je dalje mnenja, da bi enostranski sklep o preneha nju poizkusov z določenimi pogoji m za določen čas bi* zelo koristen in težko si je misliti, da bi si druga stran v tem primeru drznila nadaljevati poizkuse, ker bi s tem svetovnemu javnemu mnenja pokazala, da je »potencialni napadalec#. V zvezi z jugoslovansko zu- sti s svojimi sosedi razen ( Albanijo, «s katero — ne po naši krivdi — odnosi še niso v pravem smislu normalizirani#. Z Grčijo so odnosi zelo dobri in prijateljski in se stalno izboljšujejo. Podobno je tudi z Italijo, kar nas posebno veseli, ker smo med zadnjo vojno bili s to državo v vojnem stanju in smo po vojni imeli z njo velika nerešena vprašanja. Dalje je Popovič izjavil, da je razvoj odnosov z Avstrijo nekoliko zaostal tudi zaradi tega, ker je Avstrija šele nedavno postala neodvis, na, ter je izrazil upanje, da bodo na pogajanjih, ki so se nedavno začela, rešena še listala vprašanja. Na koncu svojega govora je Popovič poudaril, da Jugoslavija s pohtiko aktivne koeksistence in sodelovanja je pridobila veliko simpatijo v svetu. So pa tudi primeri nerazumevanja in zlonamernega prinazovanja, in to od strani tistih reakcionarnih krogov, ki se trudijo, da bi zadržali politični in družbeni napredek v svetu in da bi obdržali za svoje države privilegiran položaj, ki so ga imele prej. Te ljudi moti tudi ugled, ki ga je Jugoslavija pridobila s svojo dosledno zunanjo politiko v svetu. To se dogaja vedno, ko Jugoslavija zavzema stališče, ki tem krogom ni po volji. »To se nujno mora pogostoma dogajati, je zaključil Popovič, ker vodimo neodvisno politiko in prav s tem se v teh inozemskih krogih ne morejo sprijazni*., toda od tega ne moremo, ne mislimo in ne bomo odstopili#. Glede raketnih oporišč, ki jih je Popovič v svojem govoru le omenil, posveča današnja «Borba» duljši članek, v kater&n obravnava to vprašanje posebno v zvezi z raketnimi oporišči v Italiji. «Raketna oporišča v Italiji, poudarja «Borba» niso samo notranja zadeva Italije temveč se tičejo tudi Jugoslavije. Pojav raketnih oporišč v Italiji prinaša v celotni evropski nanjo politiko in odnosi Je I položaj, posebno pa v geograf-goslavije z drugimi državami j ski položaj, kjer mi živimo, je Popovič izjavil, da zunanja politika Jugoslavije teži k utrditvi neodvisnosti in miru ter da je načelna, dosledna in javna. Jugoslavija podpira vse sporazumevanje in kompromisne ureditve, kjer koli so spori in spopadi, toda nikoli na račun narodne neodvisnosti, svobode, suverenosti in enakopravnosti narodov. Popovič je poudaril, da je Jugoslavija v skladu z načeli in v skladu s pripravljenostjo do sodelovanja z vsemi deželami ne glede na razlike v političnih in družbenih sistemih, normalizirala svoje odnose z vsemi državami, zla- Tajnik OZN odpotuje v petek v Moskvo Angleški poslanik v Moskvi je prišel v London na poročanje - ZDA pripravljajo sklicanje razorožitvenega odbora in Varnostnega sveta NEW YORK, 10. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld bo odpotoval v petek z letalom iz New Yorka v Moskvo, kamor ga je povabila sovjetska vlada. Danes zjutraj ni bil Hara-marskioeld še gotov, ali bo obiskal tudi države Srednjega vzhoda, kakor ima v načrtu (Afganistan, Irak. Saudova A-rabija in Iran). Od 31. marca do 2. aprila pa bo Hammarskjoeld v Londonu. , Danes se je zvedelo, da se je ameriški predstavnik v Organizaciji združenih narodov James VVadsvvorth razgovarjal s sovjetskim predstavnikom Soboljevom. Baje je Soboljev potrdil, da se SZ ne misli u-deležiti morebitnega sestanka razorožitvenega odbora OZN. Sovjetski delegat je baje izjavil, da bi se morda udeležil seje Varnostnega sveta v zvezi z razorožitvijo s pogojem, da bi šlo izključno za proceduralni sestanek, in da ve ga ne ■ udeležijo zunanji ministri. V tem primeru bi Varnostni svet samo ugotovil, da na podlagi stikov med prizadetimi vladami prepušča proučevanje tega vprašenja tem vladam, in sicer na najvišji stopnji. Ameriška delegacija je obvestila ostale delegacije o svojih načrtih za sklicanje seje razorožitvenega odbora in Varnostnega sveta in čaka odgovor. V London pa je nocoj prišel angleški poslanik v SZ Reil’.y. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da bodo z njim govorili o zadevah, ki se tičejo morebitne konference na najvišji stopnji. Pripomnil je, da »v zadnjem času ni bilo med londonsko in moskovsko vlado stikov, ter je izključil, da bi se Velika Britanija pogajala neposredno s Sovjetsko zvezo o mednarodnih vprašanjih, glede katerih se morajo skupno pogajati z drugimi državami. Druge o Saudovi zaroti DAMASK, 10. — List «A1 Hay-Al Alarn# objavlja slede- čo informacijo: »Kralj Saud, ki je bil presenečen zaradi združitve Sirije in Egipta in rojstva Združene arabske republike, je poslal predsedniku Eisenhotverju osebno in strogo zaupno pismo in ga pozval, naj uporabi vsa mogoča sredstva, tudi silo, da onemogoči ustanovitev Združene arabske republike ter da odcepi Sirijo od Egipta. Kralj Saud je na to pismo dobil odgovor, v katerem je v glavnem rečeno, da ZDA ne morejo uporabiti sile proti Združeni arabski republiki, da pa odobravajo vse ukrepe, ki jih bo kralj Saud sprejel, da onemogoči sirsko-egip-tovsko enotnost.# List «Am Naser# pa piše: »Odgovorne oblasti sedaj nadzorujejo vse sumljive premike onstran severne, vzhodne in južne meje Sirije in so storile potrebne ukrepe, da preprečijo imperialistične zarote.# Srbski deček preprečil hudo nesrečo BEOGRAD, 10. — Štirinajstletni deček je včeraj preprečil blizu mesta Kraljevo v Srbiji hudo železniško nesrečo, Opazil je namreč, da leži na progi okrog pet kubičnih metrov velika skala. Takoj je začel teči v smeri, od koder je prihajal brzovlak Carigrad - Beograd in mahal strojevodji, ki je pravočasno vlak ustavil in se tako izognil nesreči ter rešil življenje mnogih potnikov. Deček je sin železniškega čuvaja. Sudanske volitve KARTUM. 10. — v soboto so se v Sudanu končale splošne parlamentarne volitve, ki so se začele 27. februarja. Danes so začeli šteti glasove. Podatki iz 83 okrožij od 173 so sledeči: vladna stranka UM MA 30 poslancev, ljudska demokratska stranka 6, neod- visni 1, južna liberalna in federalna stranka 16, opozicijska unionistična stranka 10. Pripominja se, da bo šele jutri mogoče imeti jasno sliko o izidu. «Rude Pravo» popravlja napako PRAGA, 10. — Glasilo KP CSR «Rude Pravo# objavlja v svoji številki od 9. marca, t. j. dva dni po napadu »Borbe# na članek sovjetskega nove elemente dvoma, zaostri, tve in večje nevarnosti verižne reakcije, katere posledice bi utegnile biti zelo hude za nadaljnji razvoj v tem delu sveta. «Borba» ugotavlja, da so Jugoslovani zaskrbljeni, ker ta oporišča ogrožajo življenjski interes Jugoslavije, kajti Jugoslaviji ni vseeno, kako se stvari razvijajo v nje. nem neposrednem sosedstvu. «Zdi se nam, zaključuje »Borba#, da glede tega ni vseeno niti za Italijo, kajti posledice bi najhuje čutila prav Italija. Privrženost miru se rešuje s konkretnimi akcijami države. Italija lahko mnogo prispeva k svetovnemu miru in s tem tudi k svoji varnosti, če preneha z izgradnjo raketnih oporišč#. Danes je bil poslan vsem osnovnim organizacijam ZKJ v diskusijo osnutek programa ZKJ. ki ga je nedavno sprejela komisija za program pod predsedstvom Tita. Osnutek govori o državnih, gospodarskih in političnih odnosih v sodobnem svetu, o borbi za socialistično oblast v novih pogojih, o mednarodnih političnih odnosih in o zunanji politiki Jugoslavije, o jugoslovanski socialistični revoluciji in ustvarjanju ljudske oblasti, o gospodarskih in političnih pogojih socialistične izgradnje Jugoslavije, o družbeni in gospodarski ureditvi, o političnem_ sistemu oblasti delovnega lj'udstva, o odnosih med narodi Jugoslavije, gospodarski, socialni in prosvet. ni politiki in o družbeni vlogi in osnovah ZKJ. Komisija za statut ZKJ je prav tako končala delo. Pričakuje se, da maršala Konjeva, v katerem . bo novi statut objavljen v ignorira udeležbo Jugoslavije prihodnji številki »Komuni-v zadnji vojni, popravek. | sta#. B. B. iiiimiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiHiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiift ZOPET SNEG IN MRAZ V EVROPI IN AMERIKI RIM, 10. — V vsej Italiji je zopet bolj hladno in znova je zapadel sneg. O snežnih metezih poročajo skoraj iz vseh pokrajin. V Palermu piha mrzel veter in pritisnil je hud mraz. V Neaplju je metel sneg pomešan z dežjem. Pihal je tudi močan veter in morje je bilo zelo razburkano. Ladjo »San Antonio# s tovorom železa je pognalo ni sipino. Posadka 17 moz se jo komaj rešila. Na sipino je pognalo tudi ladjo «Lolli Ghcl-ti», ki je bila močno poškodovana. Snežilo je tudi v Rimu in v številnih drugih mestih. V pokrajini Spiieto sneži že od včeraj: prav tako tudi v pokrajini Matera in Pescara. V Milanu je snežilo preteklo noč in danes zjutraj, popoldne pa je posijalo sonce. Ob vsej iigurski obali je zelo mrzlo. Bližnji vrhovi so VS; zasneženi. LONDON. 10. — Mrzli vai ki je zajel Veliko Britanijo, ni še odnehal. Tudi danes je bilo zelo mrzlo. Vremenoslovci napovedujejo, da bo mraz trajal vsaj še dva dni. Skoraj po vsej državi so ces'e pokrite z ledom. Ponoči je močno snežilo. Ponekod je pro- met ustavljen, kc-r so ceste pokrite z visokim snegom. Napoveduje se nadaljnji padec temperature. PARIZ. 10. — Tudi v Franciji je ponjvno pritisnil mraz. V Luxueilu v vzhodnem delu države je bilo danes 14 pod ničlo. Snežiio je tudi ob Modri obali, kjer so drevesa že cvetela. Tudi s Severne Francije in iz Pariza poročajo o mrazu. V Caumontu se je zaradi snežne nevihte ponesrečilo turistično letalo. Pri nesreči sta izgubila življenje dva potnika. Tudi v svici je znova mrzio. V nižini kaže termometer o-koli ničle, medtem ko je v visokih krajih boi) mrzlo. Slabo vreme je tudi v Jugosla-v'jj; V Beogradu so zaprli letališče zaradi vetra in snega, CHICAGO, 10. — Na področju St. Louis so bili novi veliki zameti. Napovedujejo snežne meteže tudi v Texasu. Široka področja v državah Illinois, Kentucky, Indiana in Ohio so pokrita s snegom. Včeraj so divjale snežne nevihte v državah Virginia, Maryland in Pennsi’vanija. Danes je snežilo v državah Montana, Dakota in Kansas, Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,5, najnižja 2.7, zračni tlak 998.4 se dviga, veter 18 km, vlaga 31 odst., nebo pooblačeno, morje rahlo razg s temper. 7.9. Vreme danes; Pretes&no oblačno in hladno. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 11. marca H er atoli j, Svitan Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 13.05. Dolžina dneva 11.38. Luna vzide ob 0.09 in zatone ob 9.52. Jutri, SREDA, 12. marca Gregor, Budin Osrednja proslava mednarodnega praznika žena Za V' se pridobitev vseh pravic čakajo žene dolga borba in vztrajni napori Med najbolj aktualnimi socialnimi vprašanji sta enako plačilo za enako delo in starostna pokojnina gospodinjam - Pogoj za uresničenje ženskih zahtev pa je mir - Pester kulturni spored Boriti pa se moramo tudi za izvajanje londonskega sporazuma, ki nam zagotavlja pravico do lastnih šol in njihovo uzakonitev. Letos bodo volitve: žene morajo vedeti, da bodo prav glasovi volivk odločali o marsičem, če upoštevamo, da je polovica volilnih upravičencev žena. Nato je v italijanščini spregovori'a tovarišica Lori Mrak, ki je predlagala, kakor so predlagale predstavnice NSZ tudi na sobotnih proslavah po vaseh, naj se pošlje francoskemu predsedniku države brzojavka z zahtevo po pomilostitvi Djamile Buhired. Vse občinstvo je seveda predlog sprejelo s ploskanjem. Sledil je kulturni spored. Zenski kvartet «Večernica» je zapel nekaj narodnih in nekaj umetnih pesmi; nastopili so nato gojenci Glasbene Matice Alfred Skerlavaj s harmoniko ter Danjela Nedoh in Breda Runtič pri klavirju, mala Alenka Colja s harmoniko, člani baletne šole, tamburaši prosvetnega društva «Rade Pregare« pod vodstvom učitelja Gerdola, najmlajša članica Danica Colja in Janko Ban rd p0 «Ivan Cankar« s prizorčkom iz «Rdeče kapice« ter veseli trio iz Doline, ki je navdušil občinstvo z veselimi popevkami. Proslave 8. marca so torej lepo uspele tako na podeželju kot v mestu. Zaradi tega si marsikdo želi, da bi nam naše žene tudi ob kaki drugi priliki pripravile kaj podobnega, zlasti s sodelovanjem naših najmlajših. Po enotnih proslavah mednarodnega praznika žena v vseh večjih vaseh našega podeželja je bila v nedeljo popoldne v dvorani na stadionu «Prvi maj« osrednja proslava, ki jo je organizirala ženska sekcija Neodvisne socialistične zveze. Na sporedu sta bila priložnostna govora o pomenu praznika v slovenščini in v italijanščini, nato pa je sledil pester kulturni program, v katerem so sodelovali ženski kvartet »Večernica«, gojenci baletne šole SNG, gojenci Glasbene Matice, člana PD »Ivan Cankar« ter veseli trio iz Doline. Občinstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano, je s pozornostjo sledilo izvajanju govornic; razne točke kulturnega programa, pa so vsem zelo ugajale in so dale prisrčen pečat proslavi. Najprej je o pomenu mednarodnega praznika žena govorila tovarišica Nadja Pahor, ki je predvsem poudarila, da je ta dan pomenil spodbudo za napore, ki jih je zahtevala borba za obstanek, pozneje pa borba za enakopravnost žene v družbi, za njeno aktivno in pasivno volilno pravico in pravico soodločanja v socialno -družbenem ,življenju. Ce je polstoletna borba dala ženi vo-,lilno pravico in enakopravnost z njenim moškim tovarišem, ki ji jo zagotavljajo ustave sko-ro vseh naprednih držav v svetu, se danes nakazuje potreba borbe za uresničitev teh pravic. Dejstvo je, da se življenje prav nič ne spremeni, če so te pravice samo napisane, niso pa zagotovljeni pogoji, da se žena lahko uveljavi v družbi, kot bi želela, žene na primer zahtevajo, da 6e gospodinjam zagotovi starostna pokojnina; toda to ni končni smoter, borba žena gre dalje in za tem, da emancipacija žene doseže tako stopnjo, da bo vsaka žena lahko dobila zaposlitev in uživala iste pravice kot moški. Potrebno pa je tudi, da se za uresničitev tega smotra postavijo pogoji, kakor na primer ustanovitev otroških jasli, vrtcev in zavodov. To seveda zahteva precejšnja materialna sredstva, kar pa bi bilo mogoče doseči, če bi voditelji držav skrbeli bolj za socialni napredek kakor pa za vojaške pro-račune. Mnogo bolje bi na pri- Pogled na obtinstvo v dvorani mer bilo, da bi se ogromne vsote, ki jih porabijo za a-tomske bombe in raketna o-porišča, uporabile za blagor ljudstva. Zakaj morajo naši delavci stavkati mesece in mesece, da dosežejo malenkostno povišanje plač, medtem ko se tako brezskrbno razsipajo milijoni in milijarde. Vse to nam dokazuje, je poudarila govornica, da nas čaka še trda borba, da bi prevladala v svetu dobra volja za sporazumno reševanje problemov, da se doseže aktivno sožitje, enakopravnost med narodi itd. Da se pa to doseže, se je treba enotno in dosledno boriti za mir, ki je pogoj za uresničitev vseh ostalih zahtev po zvišanju življenjskega standarda in pravic žena. Primer krute borbe za na- rodno osvoboditev in enakopravnost je borba alžirskega ljudstva proti francoskemu kolonializmu. Ta velika alžirska osvobodilna borba zahteva svoje., žrtve. Po svetu se je razširila vest, da nameravajo u-smrtiti junaško Djamilo Buhired. Tudi mi moramo dvigniti svoj glas, ki naj se pridruži vsem demokratičnim silam sveta, in zahtevati, naj rešijo življenje Djamili, prenehajo s klanjem in naj priznajo enakopravnost alžirskemu narodu. Ob koncu Je tovarišic« Pahorjeva omenila Se posebno vprašanja in težave, ki tarejo ženske na Tržaškem. Poudarila je, da je za tržaške žene borba za izvajanje ustave dvakrat važna, saj nara ta zagotavlja manjšinske pravice. Odložitev sestanka o cesti Trst - Benetke Na sedežu pokrajinske uprave bi moral biti včeraj o avtomobilski cesti Benetke-Trst sestanek predstavnikov videmske, goriške in tržaške pokrajinske uprave, ki pa je bil preložen, ker predstavniki iz Vidma niso mogli priti. Poleg tega je gradnja te avtomobilske ceste vključena v o-kvir zakonskega načrta o izdatku 45 milijard lir, o katerem prav sedaj razpravlja parlament. Drevi se bo sestal pokrajinski odbor, ki bo moral odločati o nekaterih upravnih vprašanji! -------«»---- Zagotovilo ministrstva za promet prof. Gregorettiju Minister za promet je v pismu predsedniku pokrajinske uprave pro!. Gregorettiju zagotovil, da bo ministrstvo e-lektrificiralo železniško progo med Mestrami in Cervigna-nom, za kar bodo delno porabili sredstva iz postbnega zakona za Trst, delno pa sredstva ministrstva. Zahvala ženske sekcije NSZ 2enska sekcija Neodvisne socialistične zveze v Trstu se toplo zahvaljuje za sodelovanje na nadvse dobro uspeli o-srednji proslavi 8. marca: ženskemu kvartetu «Večernica» in prof. Vrabcu, gojencem baletne šole SNG, učitelju A. Vilesu in Nevi Vrabec, tam-buraškemu ..boru PD »Rade Pregare« in učitelju J. Ger-dolu, mladim članom PD «1-van Cankar« in Emi Starčevi članici SNG, gojencem Glasbene Matice in veselemu triu iz Doline ter vsem tovarišicam in tovarišem, ki so pripomogli, da je proslava odlično uspela. Nedeljsko zborovanje demokristjanov Fanfanijev integralizem ne bo prepričal Tržačanov V nedeljo so demokristjani priredili v kinematografski dvorani «Excelsior» vsedržavno zborovanje bivših demo-kristjanskih bojevnikov. Ob tej priložnosti je prišel v Trst tudi politični tajnik KD Fanfani, ki je imel v dvorani zborovanja javni govor. Kot je bilo pričakovati, je Fanfani govoril v okviru predvolilne propagande KD. Tržaškim demokristjanom ne gre preveč dobro, njihova politika po zadnjih občinskih volitvah je krenila močno na desno, čeprav se jih sedaj tudi fašisti in monarhisti otresajo, ker jim gre za pridobitev glasov med »italijanskimi« volivci. Zato so ostali osamljeni, brez izrazitih prijateljev ali sopotnikov, sami v sporu z vsemi ostalimi strankami. Sedaj jih vsi napadajo. Zadnji dogodki okrog trgovinske zbornice pa so povzročili val ogorčenja proti RD v vseh slojih prebivalstva. Celo njihova sindikalna organizacija je bila prisiljena obsoditi odstavitev bivšega predsednika trgovinske zbornice in razpust izvršnega odbora. V tekmi za položaje v najvišjih in najvažnejših gospodarskih in javnih ustanovah so v zadnjih mesecih zasedli kar dva ključna položaja: predsedstvo Javnih skladišč in predsedstvo trgovinske zbornice. Da ne govorimo na šolskem področju zlasti na osnovnih šolah, kjer so v kratkem nastavili kar šest novih ravnateljev, ki so člani RD. Nič čudnega torej, če se jim sedaj upirajo tudi tiste stranke, ki so leta in leta z njimi sodelovale. Poleg tega pa zavlačujejo občinske volitve, ker jim ugaja komisarska uprava. Vsi ti dogodki in vsa ta njihova dejanja jim gotovo ne delajo dobre propagande med Tržačani. V resnici pa Z roditeljskega sestanka slovenske srednje sole pri Sv. Jakobu Starši zahtevajo ponovno uvedbo pouka angleščine v srednji šoli Z uvedbo angleščine ne bi bili otroci preobremenjeni, kot trdijo šolske oblasti V nedeljo dne 9. marca ob 10. uri so se zbrali starši dijakov slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu na roditeljskem sestanku. Sestanek je vodila gospa Blazina Marija, ravnateljica zavoda, ki je v uvodu poudarila korist takih sestankov, na katerih se izmenjajo misli med starši in profesorji in uspeh šole .in otrok. Vse to se je pozneje v osebnem razgovoru med starši in posameznimi profesorji še okrepilo in prišlo je do jasnega razumevanja, da pogosti medsebojni stiki med starši in profesorji ne koristijo samo na sklicanih roditeljskih sestankih, temveč tudi vedno in ob vsaki priliki: dijakom pri njihovem šolskem in domačem delu; staršem in profesorjem pri globljem spoznavanju dijakovega značaja, njegovih hib, pomanjkljivosti in težav, kar v splošnem koristi popravljanju in dvigu njegovega uspeha. Se pred pregledom uspehov dijakov in razgovorov staršev s posameznimi razredniki in profesorjih o uspehih in neuspehih je prišlo do živahne razprave staršev glede triletnega poskusnega učnega načrta za slovenske srednje šole, v kateri so starši ostro grajali ta novi učni načrt, ki je v šolskem letu 1955-1956 odpravil angleščino kot obvezen predmet iz skoio vseh slovenskih srednjih šol. Grajali so tudi ravnanje ministrstva za prosveto v Rimu, ki je pokazalo nerazumevanje za vloge staršev ln ravnateljstva srednje šole pri Sv. Jakobu, v katerih so prosili, naj dovoli ministrstvo vsaj pouk angleščine kot neobveznega predmeta in prevzame zanj stroške, ki bi od tod nastali. Prosvetno ministrstvo je odgovorilo, da nima nič proti uvedbi angleščine kot neobveznega predmeta, da pa zanj ne more prevzeti stroškov in naj šola umnim Izpred prizivnega sodišča Potrjena stroga obs ki je kradel v družbi Komaj 20 let stari Vittorio Zanin, brez stalnega bivališča, bo moral na lastni koži okusiti, kaj pomeni zapor: 2 leti bo moral prebivati za stenami brez prostosti in prijateljev, kot bi mu ugajalo. Krivda pa je njegova, ker se je družil z dvema mladoletnima tatičema — 18-letnim Gian-carlom M. in 18-letnim Aldom C. Vsi trije so v nočnem času vlomili v čevljarnico otroškega naselja na Opčinah in ker niso našli nič boljšega, so ukradli stare in ponošene čevlje ter čevljarsko orodje. Več sreče je tatinska trojica imela z vlomom v hotel, last Kristine Komar por. Kristjan, ravno tako na Opčinah. Iz hotela so prišli obloženi, saj so odnesli nekaj odej, steklenice vina in tudi fotografski aparat. To se je pripetilo ponoči ' med 3. in 4. novembrom 1957. leta. Mesec dni prej pa sta Gian-carlo M. in Zanin vlomila najprej v bife Borisa Žerjala iz. Narodne ulice, kjer sta ukradla 20 steklenic likerjev, 10 kg surove gnjati, 6 kg salame, avtomatični strojček za razdeljevanje žvečilne gume, stroj za merjenje moči, kot ga imajo v nekaterih javnih lokalih, kjer si odjemalci merijo, če so še pri moči, ter 12.000 lir drobiža, ki sta ga našla v avtomatičnih strojčkih. Čeprav se nista mogla pritoževati nad uspešnostjo vloma, sta sklenila obiskati, seveda kot nepovabljena gosta, tudi prodajalko sadja in zelenjave v Ul. Arzenal. Tu nista našla drugega kot sadje, a zanju je to bilo dober plen, zaradi česar sta se oddaljila s 60 zavojčki suhih smokev ter z 20 kg raznovrstnega sadja. Aldo C. pa Je hotel tudi samostojno «delati»: najprej je ukradel žepni nož gospodarju, pri katerem je bii zaposlen, drugič pa je okradel znanca iz Otroškega naselja na Opčinah, katerega je prikrajšal za usnjeno torbo. Po prijavi tatvine v Otroškem naselju, je policija uvedla preiskavo in ker so agenti odkrili v nekem bunkerju pri Obelisku pravcato skladišče ukradenega blaga, so se skrili v bližini. Vedeli so namreč, da tat ne more biti daleč in če bi tudi bil, bo prišel po blago. Dva dni kasneje jim je padel v roke Giancarlo M., ki je na zasliševanju priznal vse tatvine in pripomogel, da sta tudi prijatelja in »delovna« pajdaša končala za rešetkami. Pred sodiščem sta se Giancarlo M. in Aldo C. rešila zaradi mladoletnosti z oprostitvijo. Alda so oprostili tudi obtožbe tatvine noža zaradi pomanjkanja dokazov. Slabše pa je bilo za Zanina, ki so ga obsodili na 2 leti in 15 dni zapora ter na 14.000 lir globe. Isto kazen so mu sedaj potrdili tudi prizivni sodniki, ostala dva pa priziva nista vložila. Nesreča na delu S prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh so včeraj pridržali na I. kirurškem oddelku 40-letnega težaka Itala France-schlnisa s Stare Istrske ceste, ki se je ponesrečil med čiščenjem šip v VII. nadstropju podjetja »Molini Variola«. Med čiščenjem je mož stal na nekem pokrovu. Ta se je nepričakovano odprl in težak je zletel v nižje nadstropje. Giorgia Cressija iz Ul Cam-panelle pa je v ladjedelnici Felszegy v Miljah podrla na tla dobela železna plošča, ki je padla z žerjava. Delavca sama plača profesorja. Slovenska srednja šola pa nima nobenih sredstev razen tistih, ki jih prejema od šolskih o-blasti za najbolj nujne učne pripomočke. Zato je razumljivo, da neobveznega pouka angleščine doslej ni mogla uvesti, kajti sredstva so največkrat nezadostna, da bi pouk mogel teči v vseh pogledih na današnji napredni ravni. Starši so zato na tem sestanku sklenili, da sami prevzamejo stroške, ki bi nastali v zvezi s poukom angleščine, ker nočejo, da bi se njihovi otroci učili v šolah manj predmetov, kot otroci na italijanskih šolah. Prosili so ravnateljstvi slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu, da ta njihov sklep upošteva in da poskrbi za primernega pofesor-ia, ki bi bil voljan učiti njihovo mladino. Ravnateljstvo je sklep odobrilo in obljubilo, da se bo potrudilo, da bo srednja šola pri Sv. Jakobu v najkrajšem času začela s poukom angleščine. Na koncu so starši izrazili željo, da se z vsemi sredstvi bije dalje borba pri odgovornih oblasteh za ponovno u-vedbo angleščine kot obveznega predmeta. Zatrjevali so, da s tako ponovno uvedbo njihovi otroci ne bi bili preobremenjeni, kakor trdijo šolske oblasti takrat, ko jim je nočejo priznati. Ta sklep staršev je treba na vsak način pohvaliti, ni pa to prav, da morajo starši sami kljub taksam in drugim dajatvam, ki jih v redu plačujejo kakor starši na italijanskih šolah, sami p'ačevati svojega profesorja. U. E. Zaradi grožnje o zasedbi univerze po študentih Rektor tržaške univerze odredil da se univerza začasno zapre Tržaška univerza bo tudi danes zaprta in se napovedani državni izpiti za strokovno usposobljenost niso mogli vršiti Zaradi napovedi tribuna, da bodo visokošolci zasedli tržaško univerzo in proglasili splošno stavko v protest proti začetku državnih izpitov za in dober znak, miljski delavci pa dobro vedo, da so to le drobtinice in pesek v oči, saj imajo že slabe izkušnje. Vprašanje obstoja in razvoja strokovno usposobljenost, je i ladjedelnice Sv. Roka se lah- rektor v nedeljo zvečer od- — ------------------------ —*»:—• redil, da se univerza zapre in Na sedežu Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo v Trstu, Ul. S'. Nicolo 11-11., tel, 29-403 je na razpolago za ogled knjiga »Potovanja proti daljnim svetovom« Karla Gil-zina v italijanščini. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! so sprejeli na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 10 ali v primeru kostnih poškodb v 40 dneh. Nenadna smrt deklice Kruta smrt je v nedeljo nepričakovano iztrgala družini podčastnika civilne policije Salvatora S'al®mma priljubljeno 13-letno hčer Concetto, ki se je na poti domov zgrudila brez moči na stopnišču nad Goldonijevim trgom. Med prevozom v bolnišnico je dekletce, še preden so ji mogli zdravniki pomagati, izdihnilo. ..................... Smrtna nesreča Križana na cesti Križ-Nabrežina S svojim skuterjem se je zalete! v pešca, se prevrnil in obležal hudo ranjen na tleh ter podlegel poškodbam v bolnišnici Zopet je kri oblila asfalt: v I namreč lobanjo, zaradi česar nedeljo zvečer se je na cesti I so ga v bolnišnici, kamor so Križ-Nabrežina pripetila huda ga odpeljali s Klemenom z rešilnim avtom, nemudoma sprejeli na kirurškem oddelku, kjer so mu ugotovili tud* možganski 'pretres. Kljub zdravniški pomoči in skrbni negi pa Svab ni preživel. Nasprotno pa bo Klemen okreval v 40 dneh: njemu so ugotovili številne zlome na desni nogi in zlom lopatice ter rano na glavi. Do okrevanja bo moral ostati pod nadzorstvom zdravnikov ortopedskega oddelka. Takoj po nesreči so prišli na kraj agenti prometne poli cije in karabinjerji, ki so u-vedli preiskavo. prometna nesreča, zaradi katere, je 51-letni Josip Svab iz Križa it. 379 včeraj kmalu po 9. uri podlegel hudim poškodbam. V nedeljo zvečer se je Svab odpeljal s skuterjem proti Nabrežini, a v bližini šole se je 'z neznanih razlogov zaletel v 49-letnega Josipa Klemena iz Ul, Gozzi, ki .o poleg žene hodil na desni strani ceste. Oba sta padla na tla, medtem ko se motorno vozilo ni niti dotaknilo Klemenove žene. Klemen se je pri padcu hudo ranil, stanje nesrečnega flvaba pa je bilo že od vsega začetka brezupno. Prebil si je se pouk začasno prekine. Tako so imeli včeraj dostop v vse-učiliška poslopja samo člani akademskega zbora ter urad-ništvo. Kot je znano, je tribun tržaške univerze že v soboto brzojavno obvestil ministra Mora, da bodo študenti v ponedeljek 10. marca, ko bi se morali začeti državni izpiti za strokovno usposobljenost, zasedli univerzo ter tako preprečili začetek napovedanih izpitov, ki jih študenti odločno odklanjajo. Rektor tržaške u-niverze jih je prehitel, ker je sam odredil, da se univerza žanre, s čimer pa je bil glavni namen študentov dosežen: napovedanih državnih izpitov včeraj ni bilo in kot poročajo, bo univerza tudi danes zaprta. Kot je znano, so bile včeraj protestne manifestacije študentov po vsej Italiji. Zasedbo univerz in splošno stavko je napovedala predvsem študentovska organizacija UN URI, medtem ko so predstavniki drugih organizacij podali izjave, da se podredijo sklepom tribuna. Le o akademskem klubu «Jadran» ni bilo nič slišati, da bi v zvezi z državnimi izpiti in sedanjo protestno akcijo študentov zavzel kakšno stališče. Ustavljen sodni postopek proti Valeriu ko reši samo z učinkovitimi in resnimi ukrepi, z zagotovitvijo naročil in izpopolnitvijo ter modernizacijo naprav. Stavka uslužbencev urada za delo Včeraj so začeli stavkati u-služoenci urada za delo, ker ni še rešeno vprašanje poenotenja njihovih plač, kar se zavlačuje že od leta 1956. Stavka je enotna, ker so jo napovedale vse sindikalne organizacije v Italiji, Upati je, da bo zadeva čimprej rešena, ker je zelo nerodno zlasti za brezposelne delavce vseh kategorij, ki imajo opravka z omenjenim uradom. Včerajšnje stavke so se udeležili vsi nameščenci omenjenega urada. Brzojavka KPI tržaški demokristjani samo dosledno izvajajo Fanfanijev klerikalni integralizem in njegovo klerikalno režimsko politiko, kar je povedal tudi v svojem ^nedeljskem goVoru. Vsedržavni tajnik KD je začel govor s protikomunističnimi gesli in skušal prikazali demokristjane kot edine vzorne branitelje domovine. Nato pa je zašel v drobno polemiko z liberalci, zlasti pa osebno z Malagodijem. Značilno je, da ni omenil ne socialdemokratov ne republikancev, čeprav sta tudi ti dve stranki sedaj v opoziciji. Glavni del svojega govora pa je Fanfani posvetil »zaslugam Krščanske demokracije za gospodarski, socialni in politični napredek Italije po drugi svetovni vojni«. Začel je hvaliti demokristjansko politiko v kmetijstvu in industriji. Navajal je podatke o zvišanju kmetijskih pridelkov in industrijske proizvodnje. Navedel je velike dohodke, ki jih ima Italija z emigranti in u-spehe v zunanji trgovini. Pri tem je celo dejal, da je tudi tržaško pristanišče s svojimi petimi milijoni ton blaga prispevalo k izboljšanju zunanjetrgovinske bilance. Pozabil pa je povedati, da rimska vlada ne da Trstu niti toliko, kolikor od njega dobi, čeprav je pozneje poudaril, da je treba zahtevati od vlade, naj takoj raztegne na tržaško področje vse tiste ugodnosti, ki jih u-živajo «gospodarsko pasivna področja«. Zakon o bolniški blagajni za kmete, pokojnine za kmete, bolniško blagajno za obrtnike ln druge socialne zakone, vse to je po njegovem mnenju zasluga samo demokristjanov. Obenem pa je dejal, da mora RD prenehati z izvajanjem programov drugih strank in da mora od sedaj naprej izvajati samo svoj program. Kot torej vidimo, mora RD prevzeti mondpol nad vsem javnim življenjem v I-taliji. V tem svojem naporu je Fanfani obžaloval, da je parlament pred zadnjimi občinskimi volitvami spremenil sleparski volilni zakon o »vezanih listah«. Zanj je nov demokratični volilni zakon o proporcionalnem sistemu povzročil težave občinskim u-pravam, ker je imela KD od leta 1952 do leta 1956 po zaslugi omenjenega sleparskega volilnega zakona večino občin v svojih rokah in jih je u-pravljala, kot je hotela. Nov demokratični zakon pa je v mnogih občinah odvzel demokristjanom ta monopol. Zaradi tega se je Fanfani obrnil na tržaške in na vse italijanske volivce, naj na prihodnjih političnih volitvah glasujejo za njegovo stranko, da dobi absolutno večino v parlamentu. Menimo, da je Fanfani v Trstu prodajal svojo kramo preveč poceni, če je mislil, da bo s takšnimi obljubami in s svojim programom klerikalizacije vsega javnega življenja pridobil tržaške volivce. «»------ 20. t.m. Slavka uslužbencev SELVEG Delavci in uslužbenci podjetja SELVEG bodo stavkali 20. marca nepretrgoma 24 ur Stavka spada v vsedržavni o-kvir, kot so določile sindikal- ne organizacije na svoji skupni seji 7. t. m. Tega dne bodo namreč stavkali vsi uslužbenci zasebnih električnih podjetij, ker delodajalci niso pri-sta'i še na njihove zahteve po zvišanju plač. Sindikalne organizacije poudarjajo, da se bo borba še zaostrila, če delodajalci ne bodo pristali na njihove zahteve. Znižanje šlevila odpustov pri Stoiku Včeraj je bil na sedežu Zveze industrijcev spet sestanek glede odpustov v podjetju Stock. Kakor je znano, je vodstvo tega podjetja nameravalo odpustiti zaradi starosti 21 delavk: po naporih sindikalnih predstavnikov pa jim je uspelo to število znižati na 15. Vodstvo podjetja se je tudi obvezalo, da bo čimprej namesto odpuščenih starih delavk sprejelo na delo 15 mladih delavk. SNG v TRSTU Danes U. t. m. ob 20.30 v kdno dvorani v Skednju THORNTON W1LDER Naše mesto Igra v treh dejanjih Za uprizoritev v tržaškem SNG priredil in režiral JOŽE BABIC Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. V četrtek, 13. t. m. ob 20. uri v Kopru, v petek, 14. t. m. ob 16. in ob 20. uri v Kopru, v soboto, 15. t. m. ob 20. uri v Piranu, v nedeljo, 16. t. m. ob 20. uri v Izoli A. P. CEHOV UTVA Igra v štirih dejanjih 19 30, KOPER 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, U-Ju* 15.00. . m Poročila v Ital.: 6.30, l*® 17 15, 19.15, 22.30. ... 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos Ra, 7.15 Glasba za dobro jutro; 1* Glasba po željah; 13.40 sl.a rad. univerza: »Vetja sto pri nabavi semen«; 13.50 operni oder; 14.30 Okno v we-((Samostojna Tunizija«; ske melodije; 15.25 Narodne rili in plesi iz raznih MJSJl 15.40-17.00 Prenos RL: 17-MR1™ in popevke; 17.25 Od meKW*#v melodije; 19.30-22.15 Prenos SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 2*2,4 * Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 'a o°- a. KIS 5.00 Pisan glasbeni spored, Sem šal, sem šel čez girnaP11^ 8.35 Miha.il Ippolitov-Ivanov: im kaške skice: 9.00 Zabavni j” zaik: 9.30 Slavni pevci ih tuozi vam pojo in igrajo: Izberite vašo melodijo!: 11-'*’ |. ko Ukmar: Simfon.ičjii P?\, ’ 11.30 Za dom i.n žene; 1145 n talino Otto z orkestrom -Majali; 12.00 Pisana vrsta ^ mačih pesmi in plesov; ...r Kmečka univerza; 12.40 Mantovamii igra slavne met’5“^ 13.15 Zabavni pele-mele; •... Pester spored opernih 14.20 Za otroke — P«™ ^ u na Tuvvima: 15.40 Ptkrtjni ill spomini; 16.00 Za ljubitelj«, poznavalce; 17.15 Kaj vse o* , nes plešemo...; 18.00 Sportm riik: 18.30 Iz zakladnice FJ» vanskih samospevov;__ lšA^jjl zbori vam . P?,?' igra -rudar; 21.30 Meipj-'-' y smo jih radi poslušali; 22.1* mače aktualnosti; 20.00 Naj* jugoslovanski zbori vam 20.30 Radijska igra — P3*",, iti lems: Kožuh ar; 21.30 prijatelje jazza. TELEVIZIJA ,30 17.00 Spored za otroke; • Poročila; 19.00 Simfonični^,; cert; 18.30 Oddaja za de1**? ni večer«, igra v 1 dej 20.00 Izbor filmov; 20.30 FjjtojjJJl 20.50 dCarosello«; 21.00 »P061".« Današnja Evropa; športne tekme. 22.05 jl.4! preno* oledaliSCa TEATRO NUOVO žanes ob 21. uri: J- ^ mont: «Siečanje». Abonfli [ B A D I O j TOREK, 11. marca 1958 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba: 11.30 Brez-Obvezno — drobiž od vsepovsod in... Potovanje po Italiji; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Organistinja Virginie Morgan in harmonikar Franco Scarica; 13.30 Glasba po željah: 17.30 Plesna glasba; 18.00 Mario Zafred: Četrti kvartet za godala; 18.25 Vesela glasba; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.00 Zenski vokalni tercet «Metuljček»; 19.15 Zdravniški vedei; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.15 Simfonični koncert pod vodstvom Fer-nanda Previtalija; 21.50 Orkester Terig Tucci; 22.00 Obletnica tedna: »Stoletnica rojstva Ruggera Leopcavalla«; 22.15 Kernove ln Rodgersove melodije; 22.45 Bizet: »Arležanka«, suita št. 2; 23.00 Orkester Kurt Edethagen. T H S T l. 11.30 Operna glasba; 12.20 Italijanske popevke; 13.20 Glasbeni album; 14.30 »Tretja stran«; 17.30 «Zadnje izdaje«, oddaja Tržaškega krožka jazza; 18.00 Simfonična glasba; 21.PO «Dežela počitnic« «Zi umi mi i n iihiiii i u m i iii iii i iii iii iii iii u n iiiiiii mi hiii ih iiimiiiiiii iii n mi iii m iii iii iii ii ii um iii OD VČERAJ DO DANES Pred meseci so policijski or-gahi prijavili odgovornega urednika glasila indipendenti-stov »Trieste sera« Valeria Borgheseja sodišču pod obtožbo sramotenja naroda. Sodni funkcionarji so uvedli preiskavo, ob koncu katere so obtoženega oprostili. To pomeni, da procesa ne bo, razen seveda, če ne bo tožilstvo vložilo priziva. Zaradi pomanjkanja naročil Skrajšanje urnika v ladjedelnici Sv. Koka Delavce v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah je včeraj zelo razburila vest, da je vodstvo sklenilo skrčiti delovni urnik na 40 ur tedensko. Zaskrbljenost je tem večja, če pomislimo na obljube podtajnika ministrstva za delo ob njegovem obisku v Trstu. To pomeni, da ladjedelnici grozi resna nevarnost krize; delavcem pa bodo na ta način znižani že lako revni prejemki. Ukrep vodstva podjetja je značilen in nerazumljiv, saj bodo te dni prejeli v popravilo ladjo «Vivuldi», za kar bo potrebnih približno 60 dni. Nekateri krogi v Trstu prikazujejo to kot nekakšno zmago Tajništvo tržaške federacije K-Pl Je poslalo predsedniku republike Gronchiju nasled. njo brzojavko: V teh dneh ste prejeli od strank in predsednika pokrajine v imenu pokrajinskega sveta brzojavke, v katerih so Vas prosili, da odstranite nevarnost razpusta parlamenta pred odobritvijo zakona o volitvah tržaških senatorjev. Ker ta nevarnost še vedno obstaja, dovolite nam, da se v imenu tržaških komunistov, spoštljivo obračamo na Vašo visoko oblast, da se prepreči, kot vse prebivalstvo želi, huda krivica v škodo našega mesta, ki ima prvič po osvoboditvi pravico izvoliti svoje predstavnike v obe veji parlamenta. V mestu bodo odprli tri predore Tehnični urad je pripravil načrte odnosno dokončal nekatere predore v Trstu in v Miljah. Tako so končali priprave za obnovo predofa, ki gre s Senenega trga, za kar bodo porabili 106 milijonov lir. V kratkem nameravajo odpreti za promet predor v Miljah, katerega so prebili že med vojno. Za njegovo ureditev je predviden izdatek 79 milijonov lir. Ta predor je o-zek in bo skozenj mogoč promet samo v eni smeri, vendar pa bo kljub temu znatno olajšal promet. Končno bodo odprli za promet tudi ožji predor, ki gre od Ul. Teatro Romano skozi predor Sandrine! li in ki se konča v Ul. Pon-dares. Tu jiredor bo uporaben samo za pešce, vendar pa bo zelo važen, saj bo dolg komaj 700 metrov in bo tako povezal dva drugače precej oddaljena mestna predela. Za njegovo ureditev je predviden izdatek 80 milijonov lir, UVIMKA PKONVETA Prosvetno društvo »Valentin Vodnik« v Dolini bo predvajalo danes, U. t. m. ob 1?. uri v prosvetnem domu filmsko zgodbo o Pepelki. Vabljeni vsi otroci. Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 14. t. m. ob II. url na sedežu v Ul. Roma 15. ( H A zn A OBVKMTII.A ) Seja SPDT. Danes ob 21. uri redna odborov a seja v društvenih prostorih. Sestanek Slovenskega totokluba. Jutri, v sredo, 12. t. m. ob 20. uri redni društveni sestanek s predavanjem ln diskusijo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11. Tržaški filatelistični klub «L. Košir« Trst. V nedeljo, 30. t. m. ob 9. uri bo v prostorih kluba, Ul Roma 15-11., 5. OBCN1 ZBOR z običajnim dnevnim redom. Odbor naproša vse člane, naj se udeležijo tega jubilejnega občnega zbora. PREDAVANJE SPD »Od Triglava preko Soške doline do morja« v predavanju in skioptičnih slikah Slovenskega planinskega društva, ki bo v petek 14. t. m. ob 20.3U v Gregorčičevi dvorani. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 9. in 10. marca se je rodilo "v Trstu 13 otrok, umrlo Je 18 oseb. potoka je bila ena. POROČILA STA SE: inženir Renato Spaniol in gospodinja An-na M-ai ta Bo, UMRLI SO: 97-letna Katarina GeraSič vd. Chiuoci, 50-1 etni Franc Cesar, 66-lrtna Ida Rosa Gaja-cber, 68-lelni ltalo Fonda, 78-letni Nicolrt Volpi, 75-letna Elisa Ca-bia vd. Orlandi, 81-letna Ivana Čuk vd. Boroje, 83-letna Maria Igtmia Pifferi por. Costamtlrvl, 63-letna Rosa Balta Madrussan, 74-Ii-tni Luigi Farci, 26-letna Eleo-rvora Po ropat por. Fortl, 89-letna Orsola De Marchl por. Voltoli-na, 61-letni Giuseppe Greco, 55- letni Antonio Retto, 72-letni Giuseppe Pescheohera, 54-letna Maria Bern-i por. Lavovaz, 84-letni Anturo Bertazzonl, 83-letni Ro-dolfo Wajter. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Irg Goldoni 8; dr Rossetti, Ul. Com-bi 19. Danes ob 21. uri: J- * ečanje«. VERDI ,.y.j Danes ob 21. uri: Gledal* družina Niinchi-Gioi'Eu »Karambol«, Dina Terre. ^ Jutri, v četrtek in petek: L-Viola: ((Festival Gurgia«. Nadaljuje se Ljš daj a vstopnic za ^ana'ju-predstavo, prične paseZ trišnjo m pojutrišnjo- ----»»------ n, 1 LJUDSKIKONCERl V AVDITORIJU jji. Jutri bo v Avditoriju v.0l>. Teatro Romano ljudski r cert orkestra Tržaške ,\il monije pod vodstvom jaj. Priana. Na sporedu s0.8«^-be Malipiera, Brahmsa i® v thovna. Prodaja vstop11*' Pasaži Protti. r L Excelsior. 15.00: «Priča j^Tjclt T. Povver, M grlene U Charles Laughto-n. '■ F.enice. 16.00: »Timbdrt^of- Wayne, S. Loren Tech" Nazionale. 15.00, 18.10 1,1 Tuf »Grešniki iz Peytona»r u l^r in H. Lange. Supercinema. 16.00: mož«, A. Sordi. 7at,ai'n" Filodrammatico. 15 00: k1 revija «Ljubezen, ž-*P vale1’1 poroka«. Film: »Obrč-L Van Johnson, Aon že P? Grattacielo. 16.00: »Casin® i(1 b Pa-ris«, Vittc-rio De Siv Valente. „,a(I*ni Arcobaleno. 16.00: K- pragozdu«. CinemasrtJP*-mer on, V. Colins. S1’’ Astra Rojan. 16.00: «Prlrricolrt-si«, R. Sc-hneider. Tech Capitol 16.00: «Ljubi th« Elvis Presley, W. c°r Ut v Cristallo 16.00: «Nek»J, „ter-lja«, R. Hudson, D. jin »< , Alabarda. 16.00: ((Bičaj«' > g. u usmiljenja«, P. CaSU'. Aldebaran 16.00; radiž«, Luciano EhU" nicolor. u Aristor. Danes zaPrt0,,„valka ... Armonia. 15.00: ((Mas«' d.AiH»; Seville«, P. Rico ln r■ 3 prt Aurora. 15.30: «Karava n[cOl0^ Zahodu«, F. Parker, j,jija»> ,i|, Garibaldi. 15.30: »Zla u>L Constan-tine, J. Gr""’ jja Impero. 16.00: »La Pblio«. D. Dors, V- " S. r .. Ideale. 16.00: «Zivi ‘t^Lchhic& rest, J. Robertson. Italla. 16.00: »Arsene o^weiiv dra Milo, Robert -Moderno 16.00: «NaP° CV* parte«, J. AumonJ, • J. Gabi-n, O. Wel-l'S;o .f S. Marco. Danes t*P^ ^ Savona. 16.00: S. tP c>' Valute Milan Rim Zlati funt . . I Marengo Dolar .... | Frank franc. ) Frank Švicar. Sterling . . . ! Dinar .... j SUlng . . . Zlato . . . . I Zah. n. marka 5 875.— 4.700,— 623,— 129 — 144,— 1.670 — 79 — 23.50 706 — 146.— 6.075.— 4.850 — 626 — 132 — 146,— 1.720 — 82,— 24.25 709-148- vedno prav«, gers. T ec h n.i col or. Viale. 15.30: «Ulis®e’,Buir»n. no, K. Douglas, A-nicolor. «caj'ar%r Vitt. Veneto. 15.00. < uradih avgustovi luni«, hjjijv v5J0f' Bčlveilere. 16.00: »R Tech11 leJž! R. Scott, D. R«S* , in Pl» Marconi. 16.00: ka« Marilyn Monroe pf. Olivier. „ rt| vr3*"' C* Massimo, 1600: Vitale, M. Arena, ,ji nemascope. gtlrl Novo Cine. 16.00. j. A° na mestu«, G. Nad' Cinemascope. -i,j Odeon. 16.00: «Ba°‘ ,ti Radia 16.00: «Winc^^olor' mes Stevvart. re0" r V nedeljo je nenadoma tragično dragi soprog in oče p,r«?rfl u JOSIP SVAB Nepozabnega pokojnika bomo spreml ob l9-njemu počitku danes iz glavne bolnišnic® ve,t Globoko prizadeti naznanjajo žalostno bijoči . irm*' soproga Klotilde, hčerki Irena «n sestra in ostalo sorodstvo. Trst-Križ, HITI.1958, dt*- ZAHVALA it« Vsem prijateljem nn znancem, darova1'0 ln vsem. ki so z nami sočustvovali na zadnji poti našo drago MARIJO ANTONIČ se iskretno zahvaljujemo. vfjvd- Zalujoči: sinovi, 111 od* vnukinje ter ostalo Cerovi je, 11. marca 1958. I/. ZASEDAN.JE GLAVNEGA SVETA SLO VENS - KULTURNE ~) Tržaški, goriški in beneški Slovenci združujejo svoje gospodarske in kulturne organizacije nedeljo se je na ■raežu zveze vršilo drugo za-,Man* glavnega sveta SGKZ dnevnim redom: in i0 Predsednika, tajnika ■ii na,zornega odbora; disku-,sl{lepi in slučajnosti. Po moritvi zasedanja je povzel dr a° pr,edsednik SGKZ, tov. ,v'ij'nSel Kukanja, ki je v dejal poro^u med drugim po ustanovitvi SGKZ v Tr-•*u le današnje zasedanje lavnega sveta šele drugo. 'znamo takoj, da smo z dru-l"n zasedanjem glavnega sve-* Precej in celo preveč za-asnili. n; da bi o tem dlje szglabljali; dovolj naj bo, če sglasimo, da so bili tej zakasnitvi vzrok objektivni raz-PK', in da priznamo, da so bi-1 kanjo hkrati tudi vzroki •Pbjektivnega značaja. Ko danes podajamo pregled osedanjega dela naše zveze, a precenimo in ugotovimo ^osedanje uspehe in neuspehe r Ji damo nekoliko smernic Prihodnost, ne bo odveč, če Ponovno pokličemo v spo-® naša pravila, sprejeta na anovnem zasedanju naše P*ke 28. novembra 1954. Kaj-‘i ob čl 9 i,- a(J u. z, ki govori o name-V ,.?Veze' lahko najdemo vsaj lo ' °r '°liko Približno meri-^0,'n kriterij za pravilnost in ta-08* obračuna in vrednota Ja vsega našega dosedanjega delovanja. je n ^ naših pravil pravi, da aip*n zveze združevati na £o«J6Ij p°dročju slovenske 8e Poaarske, kulturno-prosvet-Ve- ln *e'esnovzgojne ustano-Bih -fP°re^^ dejavnost zvez-aamC °v za dosego njihovih jeni*n<>v ter jih v duhu vza-ftju n°8ti Podpirati pri reševati piihovih zadev in pri u-Ujov-CeVan2u njihovih progra-•Peš' 2a?*opati, braniti in po-1» skupne gospodarske vanje posameznih čla-Gre ht(V, v*ekakor za obsežen, za-iea 1 toda istočasno hvale-V|aiePr°®ram, ki ga je, kakor trjj ’ ko gre za velike in Vjert)e J'a^rte. težko izvesti v dobju egu v omejenem razila Ptej*njem zasedanju na-lo SQ,v6ta ie k>i(lo bodoče delila v ^ nakazano med dru- 1 , naslednjih točkah: »»ta v? za to, da se v dali zVe° '®nem položaju oko-V*nMtihC združi čl™ več slo-^ih in £°sPodarskih kultur-*>8izarurosvetnih ustanov, or- 2 - 'J 'n društev; '**teh 1rflern* nastopi pri ob-p0spe5e se postopno, toda V *t°rist'°o deiansko izvedejo in ®'ovencev vse določ-'B poseh Memoranduma tl,r<>dnost'eBa 'statuta v duhu *it la Ohav, strpnosti in so-*li; tu živečih narodno- 3 i11 raztZ08devanie za okrepitev , zstva ie sloven-skega gospoda . . zavesti, da je del Takrat ga gospodarstva. ste sprejeli obširno ■Nizi in°’,ki i* ob pazljivi **0ta j- .onskega Memoran-f0sBbnes„n)emu Priključenega a^tih a , statuta, v njiju banske«. ° °fb in obvez ter : a Triade- p°ložaja Slovencev !vodej- ^' Zahtevala, da se v Dr,esničn° in vsestranska in a 6,rni Pravni obliki dolo*be tako Memo-►*aVe 'tali; statuta, kakor u-ni*nih *ke republike o ^ manjsinah. i*TCa ° »oglasju 0e e OSef>ni statut n!'1 i* bf/110 sedai reči, kak- 'h vseheZU*tat te sP°me-V. fv*ze in .ostalih vlog na- kn °blasini?Jenib klanov pri •klk^sriata ’ °d generalnega »t, °bčin5VePreko Pokrajin-Č do v,!1!, 0b!asti v Tr-t Jave, tae drugih organov W*Mk tran ,na pr™ez pri lP°ClskIl industrijski V blti v . omici, mora-jt SeV°i° kri, a'° 'ramoto niti vjrd° u«otoviti, da do» n,^en pe a zunaj toliko JE?*1«. 'da :JVefkrat se je ?, *ni ,aa. nismo bili niti Buon, niti vlpge ^ f 0 Prejemu Bbs^ *e pa’ k,m ravna- k»t °) in obs? zanika naš ' b>ričlj‘0i našth pravic, O^avna1^0 dokazuje tu- l»«. „kritičnem ina- v'l i, el°vania PTe8'edu na-Se !Sni odho- gS jB °pra' *"*! in ra 0 londonski dve i:p0s.ebnem statu-la80a r.u'n' sta namreč harta. tisto for- malno pravno sredstvo, ki ga moremo in moramo, primerno sukati in uporabljati,, da dosežemo, kar je z njima v našo korist določeno. Morebitni g)čitek, da se nam doslej, kljub nemajhnim naporom, ni posrečilo združiti v naši zvezi ostalih slovenskih gospodarskih, kulturnih prosvetnih ustanov, organizacij in društev, omili na vsak način dejstvo, da je v naši zvezi včlanjeno vse, kar po svojem številu in po svoji plodni tvornosti na kulturno-prosvetnem in gospodarskem področju za tržaške Slovence nekaj pomeni in preastavlja. Ta ugotovitev ne izhaja iz rie^ kritičnega samoljubja, marveč iz suhih dejstev in stvarnosti. In pri tem nimamo namena omalovaževati manjšega delovanja ali nedelovanja drugih društev in organizacij kulturno-prosvetnega in gospodarskega značaja, kvečjemu le obžalujemo, da niso še v naši sredi, ker bi na ta način postale vrste Slovencev v tem pogledu močnejše in bi imeli njihovi koraki pri oblasteh še večji pomen. Pregled dela Ce na podlagi uvodoma podanega kriterija o našem notranjem in zunanjem delovanju nadaljujemo s pregledom našega notranjega delovanja, pride na prvo mesto stik z našimi člani in obravnavanje njihovih vprašanj in vsakodnevnih problemov. Tako je v tem pogledu v nekakšnem panoramskem pregledu na raznih sejah skozi več kot leto dni prišel na vrsto vsak naš član. Njegov zastopnik, ki je član izvršnega odbora in pogosto njegov v ta namen nalašč povabljeni zastopnik, nam je podal pregled njihovega delovanja, nakazal težave in obrazložil načrte za bodoče delovanje. Tako je prišla na vrsto Slovenska prosvetna zveza, Slovensko narodno gledališče. Glasbena Matica, podporno društvo, Dijaška Matica, Kulturni sklad. Narodna in študijska knjižnica, Slovensko gospodarsko združenje, Kmečka zveza v Trstu. Odbor za zgraditev kulturnega doma, Slovensko planinsko društvo v Trstu, Slovenski taborniki na Tržaškem — Rod modrega vala, Društvo slovenskih srednješolcev in Tržaški filatelistični klub «Lovro Košir«. Niso utegnili priti na vrsto naši ostali člani, ker nas je prepogosto zagrnila problematika, ki je sproti nastajala v našem narodnem, kulturnem in gospodarskem življenju, s katerim se je naša zveza morala u-kvarjati. V teh poročilih naših članic in v diskusijah, ki so bile z njimi povezane, je padla marsikatera pobuda, je bil dan marsikateri nasvet in moralna pomoč in se je zveza pri tem trudila, da uravnava in vskladi delovanje svojih članov s širšega občega vidika potreb, zahtev in koristi tržaških Slovencev. To delo pogosto seveda ni imelo takoj vidne in neposredne koristi. Je pa delo, ki bo, ako se nadaljuje, gotovo rodilo zaželene sadove. Ni nobenega dvoma namreč, da se je na ta način ustvaril živ stik med zvezo in njenimi člani, ki so se pogosto zatekli k njej tudi takrat, ko nismo mogli rešiti njihovih težav ali dati neposredne zadovoljive pomoči. Nič manj nismo skušali, da bi ugotovili, kakšne še so naše kulturne in gospodarske potrebe in ob njihovi ugotovitvi smo se potrudili dati primerne pobude. Tako na primer za knjigarno, v kateri sta dostojno zastopani slovenska in jugoslovanska knjiga in časopisje. Povsem jasno pa je, da bo v bodoče naša zveza to svojo prvenstveno nalogo morala vršiti že intenzivneje in smotrneje. V izvršnem odboru smo slišali tudi kritike in nezadovoljstvo naših likovnih in drugih umetnikov, ki so se pritožili, da se njihovim vprašanjem ne posveča potrebna pozornost. Res je, da nismo našli zadovoljivih odgovorov na njih vprašanja, še manj zadostili praktičnim njihovim du ali pa da jih nismo priznavali. Druga, nič manj važna vprašanja so s svojo življenjsko silo močneje prišla v ospredje in zato bo treba v prihodnje najti čas in način za rešitev tudi takih problemov. Nato se je tov. Kukanja dotaknil pomanjkljivega delovanja gospodarske in kulturne komisije. Gospodarsko združenje in Kmečka zveza Dve sta predvsem zastopnici gospodarske dejavnosti tržaških Slovencev, ki sta članici naše zveze: Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza. Imamo poleg tega še Zavarovalnico goveje živine v Lonjerju, ki pa je v razliki s prejšnjima dvema bolj krajevnega pomena. Ko so se v izvršnem odboru na podlagi poročil predstavnikov Kmečke zveze in Slovenskega gospodarskega združenja obravnavala vprašanja našega kme->n ta, našega gospodarstvenika, umskega in ročnega delavca, smo med drugim opozorili, kolikor je bilo sploh treba o-pozoriti, da je eden izmed ciljev, ki jih moramo doseči v zvezi z londonsko spomenico ta, da oblasti imenujejo v razne upravne in druge komisije zastopnike našega kmetijstva in gospodarstva. Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza sta organizaciji, ki združujeta večino naših neposrednih obdelovalcev zemlje in slovenskega gospodarskega tržaškega življa in sta zaradi tega eminentno poklicani, da zahtevata imenovanje oseb, ki naj ustrezno z določbami londonske spomenice in posebnega statuta zp stopajo Slovence v raznih gospodarskih in kmetijskih pred- javnih uradih, in ustanovah, | ustave italijanske republike, zaradi katere more najti ab- , ki predvideva zaščito etničnih solvent naših šol dostojno za- manjšin, poslitev in primeren zaslužek. Vsakdanje izkustvo nas Trgovska, industrijska in poljedelska zbornica, razne davčne komisije in podobno. Naša mladina Slovenski gospodarski krogi so dali pobudo za ustanovitev lastnega denarnega zavoda. Upamo, da bo ta zavod, za katerega je bilo že izdano dovoljenje, kmalu začel tudi v resnici delovati v korist vsega prebivalstva in vsega gospodarstva mesta in njegove okolice. V izvršnem odboru zveze je mladinsko vprašanje našlo močan odmev, ker je mladina nosilec novega življenja, njegovih bodočih oblik. S takih in podobnih vidikov je izvršni odbor obravnaval vprašanje naše mladine, dal mnoge pobude, ki so se zdele, da padajo na nerodovitna tla, v resnici pa je bilo le vprašanje časa, kajti opazni so znaki, da se naša mladina končno zaveda svojih dolžnosti in pravic ter da misli izpolniti upravičena priča- misijo, ki je vodila razgovo-kovanja našega naroda. V tem I rc z Goričani in beneškimi pogledu nas potrjuj** vrsta j Slovenci in skupno z njimi sestavila predloge, da se naša zveza in Slovenska kultur-no-gospodarska zveza v Gorici združita v eno samo zvezo. Iz take združitve naše in goriške zveze si obetamo o-krepitev naših vrsc in boljši nadaljnji razvoj kulturno-prosvetnih in gospodarskih društev ter organizacij na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, Medsebojno izmenjavanje izkustev in medsebojna pomoč bosta pripomogli k uresničitvi tega namena. Pa tudi pred oblastmi in pred italijansko vlado bomo s takim enotnim nastopom laže terjali, da se izvedejo določbe londonske spomenice. uči, da je naša šola pri zasebnih gospodarskih podjetjih na Tržaškem ozemlju in v notranjosti države cenjena, kajti njeni absolventi imajo pogosto ravno zaradi svojega solidnega znanja in poznavanja slovenskega jezika možnost namestitve, ker je v Trstu in v notranjosti države vse polno industrijskih in trgovskih podjetij z živimi gospodarskimi stiki z bližnjo Jugoslavijo. Združitev Poleg naše zveze obstaja v Gorici Slovenska kulturno-go-spodarska zveza, ki je nastala iz istih potreb in ima podobne namene kakor naša. Kmalu smo i mi i Goričani spoznali, da sta dve podobni vrhovni organizaciji neumestni. Izvršni odbor je po zrelem preudarku prišel do takega sklepa in imenoval tričlansko ko- pojavov in nastopov mladine zdaj samostojnih zdaj vključenih v nastope starejših. Ziv delež pri tem imajo Društvo slovenskih srednješolcev, taborniki, Glasbena Matica, Dijaška Matica in ostala prosvetna društva. Zaposlitev naše mladine v javnih uradih in ustanovah ni samo problem narodnosti)* enakopravnosti^, uzakonjene v londonski spomenici in posebnem statutu, marveč tudi socialen problem Zato se bodo morali naša zveza in njeni člani z vso vztrajnostjo boriti, da ol^.astva in vlada to e-nakopravhost praktično izvedejo. Tako izbije prvenstveno na dan potreba uresničitve jezikovne enakopravnosti v I posebnega statuta in 6. čl. Po poročilu tajnika tov. Kosmine (ki ga bomo objavili v naslednjih dneh) in nadzornega odbora so se v diskusiji dotaknili vprašanja kolonizacije slovenske zemlje na Tržaškem, potrebe po resni proučitvi vprašanja našega kmeta in še vedno odprtega vprašanja slovenske šole. Ob zaključku zasedanja je glavni svet soglasno sprejel sklep o združitvi med SGKZ in gori-ško SKGZ ter osnutek pravil nove združene SKGZ. Zasedanje obeh glavnih svetov bo 23, t.m. v istih prostorih; na tem zasedanju bodo odobrili nova pravila in iz/olili nov izvršni svet združene SKGZ. Pogled na dvorano ob II. zasedanju glavnega sveta SGKZ iiHiHiitiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH«« ČLANI ANSAMBLA SNG V LJUBLJANSKEM RADIU Paolo Levi: Po čem je resnica Mladi italijanski dramatik Paolo Levi se je tokrat prvič predstavil jugoslovanskim radijskim poslušalcem, in to s Smaskovo priredbo drame eLegittima difesav, ki je bila nagrajena kot drugo najboljše dramsko delo Italije v letu 1952. Bolj imenitno pa se mi vsekakor zdi poudariti, da sc ga slovenskim poslufalcem predstavili člani ansambla Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, seveda (nemara bi bilo bolje, če bi napisal: žal!) brez neo- izvajali v inozemstvu, razen če gre seveda za Jugoslavijo. Morebiti pa smo včasih resnično malce preskromni ali kaj! Tržaško SNG je z izvedbo Levijeve drame na osrednji slovenski radijski postaji napravilo neprecenljivo u-slugo italijanski kulturi in prav bi oilo, če bi kdo poskrbel, da se to dejstvo kakorkoli že registrira. Ne zavoljo saniodopadljivih nakan, ampak preprosto zato. da bo to kakorkoli že publicirano! Lemjeva drama «Po čem niziranega reklamnega hrupa, je resnica» dasi s takim ki ga lahko iztakne vsak povprečen bralec italijanskih časopisov in revij, kadar gre za italijansko delo, ki so ga prosto prevedenim naslovom marsikdo ne bi bil zadovoljen! — je v resnici psiholo-ško-tezna drama, ki jo je av- ZNAČILNA IN OBETAJOČA ZGODOVINA TREH GESEL Kako so na muenchenskem vseučilišču staro Horacovo geslo poslali v pokoj «Če vprašate stotisoče nemških invalidov, kako «prijetni in častni» so bili njihovi doživljaji v času vojne, vas bodo pobili s kolom» tor spretno napel na okvir od imaginarnih, fikcijskih pri. zgodbe ob razgovoru dveh | zorov. Tu bi bil moral vstavi-Ijudi: inž. Mattea in člana ti- | ti glasbeni videe fixe», morda oblasti pa so staro Horacovo [ca v času zadnje vojne aktiv-geslo vendarle prekrile — «do , no pobijala nacizem. Spomla- «Prijetno in častno je za do- takoj izginil. Univerzitetne | ki sta edina nemška visokošol-movino umreti« — »Sramotno in neumno jo, hvaliti se z norostjo« — «Mrtvi obvezujejo žive». To so tri gesla, katerih kratka zgodovina nam daje sliko razmer med visokošolsko mladino Zapadne Nemčije. In jla zgodovina je vredna, da se ob njej ustavimo. Skozi desetletja je v «auli magni« muenchenskega vseučilišča pozdravljalo generacije visokošolcev Horacovo geslo ((Prijetno in častno je za domovino umreti«. Nemec je baje «rojen za vojsko«, zato ni nič čudnega, da se tudi po porazu Hitlerjevih armad in po velikem «razočaranju» ni nihče spomnil na to, da bi odstranil geslo, ki je desetletja zavajalo, nemško mladino. A-denauerjev program atomske oborožitve pa je v zadnjem času zavzel bolj konkretno obliko in tedaj se je med muenchenskimi visokošolci našla skupina pogumnejših in treznejših mladeničev in nekega jutra je preko bakrenih črk Horacovega gesla bilo prevlečeno geslo ((Sramotno in neumno je, hvaliti se z norostjo«. Med desničarskimi končnega sklepa«. Na zborovanju, ki so ga s tisoč podpisi izsilile napredne struje rituenchenskih visokošolcev, pa je z dvotretjinsko večino bilo vendarle sklenjeno, da se Horacovo geslo dokončno odstrani. Neki govornik je to utemeljil takole: »Stotisoči nemških mrtvih po puščavah Afrike, po ruskih stepah, po gorah Jugoslavije, po francoskih, danskih in nizozemskih ravninah ter po norveških fjordih dovolj dobro pričajo, kako »prijetno in častno je za domovino umreti ”,» in dodal: «Ce vprašate stotisoče nemških invalidov, kako »prijetni in iustni” so bili njihovi doživljaji v *asu zadnje vojne, vas bodo pobili s kolom.» Po triurnem ostrem prerekanju so napredne struje nemških visokošolcev potegnile za seboj tri četrtine glasov in Horacovo geslo je bilo odstranjeno kot simbol «ekspanzivnega nacionalizma«. Hkrati je bilo sklenjeno, da se postavi novo geslo »Mrtvi obvezujejo žive«, ki naj bo organizacijami je to vzbudilo postavljeno poleg spominske ogorčenje in transparent je | plošče bratu in sestri Scholl, di 1943 sta v isti »auli« delila protihitlerjevske letake, nekaj mesecev pozneje pa so ju v muenchenskem zaporu usmrtili. To je vsekakor velikanski uspeh maloštevilne napredne študentovske organizacije, ki šteje manj kot 10 odstotkov vseh visokošolcev. Hkrati pa je dokaz, da njihova načela prodirajo tudi med ono študentovsko mladino, ki je včlanjena v raznih nemških visokošolskih desničarskih organizacijah in «slavnih korporacijah«. Tudi o teh korporacijah je vredno spregovoriti. Zapadna Nemčija je vsekakor moderna dežela. To se opaža povsod, na vsakem koraku. Zato se ti jcu tem bolj čudno zdi, ko od časa do časa sreča na ulici mladeniča 20 let, ki bi ga po njegovi zunanjosti najprimerneje ocenili, da je prišel z neke zapoznele pustne prireditve. Na glavi nosi široko plavo kapo, čez prsi mu visi plava lenta, ob pasu pa sablja ali meč. Gre za člana «Burschenschafta», to je kake študentovske kor- poracije, ki izhajajo že iz do- skega vseučilišča potegnilo za be pred 150 leti in se iz ge- seboj 75 odstotkov svojin ko- legov — tudi članov opisanih korporacij — in spravilo Horacovo geslo v staro šaro in ponovno osvetlilo lik in smisel bratov Scholl. neracije v generacijo obnav ljajoj Ko bi te organizacije ohranile svoje tradicije le v svojih zunanjih znakih, bi ne bilo nič kaj posebnega, toda obnavljajo tudi duha iz te dobe. Se več. Potencirajo ga ' nnininHnnnnnniiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiimimiiiiiimiiimiiiiuiiMimimmnMiimimiiiiiiimuitiiiiiitMimiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiitiimimiiuiiim hotupske družbe Pietra. Mat■ teo je na poti h Grazii, ki mu je bila obljubila, da bo z njim pobegnila Pietro, ki ga je bil — kakor po usodnem naključju! — srečal, ga svari, naj ne hodi. In tako je ves njun razgovor zapleten v tanku mrežo spominskih retrospektiv in namišljenih prizorov iz bodočnosti. Tragična dilema torej, ki naj jo reši Matteo sam; pot na levo pomeni smrt, toda resnico in spoznanje, pot na desno pa življenje, toda zasledujoč dvom. Matteo se odloči za resnico: Graziin mož Rocco ga ustreli in oba si vrisvoji-ta Matteov denar. Pirandel-lovska etika dveh polarnih nasprotij, kjer ne more biti kompromisa: življenje in dvom ali smrt in resnica! Radijska igra je bila posneta v studiih Radia Koper ob tonski montaži tehnika Bruna Skerlavaja. Režija: Anton Marti, Naši bralci ga deloma poznajo, saj je pred leti režiral v SNG De Filippovo komedijo «Glasovi pesti«. Tudi to radijsko prirejeno delo mladega italijanskega dramatika Paola Levija mu je šlo dovolj imenitno izpod rok, zlasti ■ v pogledu slušne karakterizacije oseb. Manj sreče je bilo po mojem mnenju s celotno koncepcijo radijske priredbe. Namreč: radio ne poz na veliko kompromisov in terja od režiserja neverjetno oster in opredeljen odnos do posameznega dela. Marti je tokrat napravil neodpustljivo tiapako, ko ni s tipično radijskimi interpunkcij ami toči! realnih prizorov (razgovor med Ma tteom in Piet rom!) nekaj razstavljenih akordov na vibrafonu ali kaj podob• nega. Tako pa mnogi poslušal. ci niso mogli brez pretirane pazljivosti 'ločiti posameznih prizorov. Slušno, radijsko možna bi bila sicer še ena, vendar tehnično težja rešitev že omenjenega ločila.- vsi imaginarni prizori snemani z odmevnico, različno za retrospektivo in različno za imaginacijo bodočnosti. Ob nakazani režiji bi se dale do neke mere opravičiti tudi nesorazmerne črte v tekstu m priredbi. Najboljša interpretacija ja bila vsekakor Grazia Štefk« Drolčeve, saj je šele pred občutljivim mikrofonom prišla do izraza široka skala čustvenih vibracij in glasovnega kolorita te velike igralke. Tudi Matteo Jožka Lukeša je bil imeniten, dnsi ne dovolj intimen (kar je seveda reži-serjeva krivda!). Isto velja za sicer dobrega Pietra Staneta Starešiniča. V ostalih vlogah so nastopali še: Miho Baloh, Bogdana Bratuieva, Just Košuta, Silvij Kobal, Modest Sancin in Danilo Turk. Vsekakor gre za zelo uspe. lo radijsko predstavo, pa tudi za uspelo prezentacijo mladega italijanskega dramatika Paola Levija, ki mu je po ((kulturnem mostu» tržaškega SNG bila dana uspešna n.ožnost, da spoznajo njegovo delo tudi jugoslovanski poslušalci. Takfi M je namreč treba v praksi predstavljati kulturno sodelovanje (in izmenjavo — če bi bila recipročna!) med dvema sosednima narodoma \(. L. S 6. premiere Slovenskega narodnega gledališča ■ k. V ‘ fjf « Prizor iz druiega dejanja VVilderJeve igre uNaše iiiesto«, ki Jo Je SNU uprizorilo preteklo soboto v dvorani na stadionu »Prvi maj« in ta duh je: romantični mi-tos o veliki Nemčiji, o poslanstvu nemškega «Herrenvolka», o Nemčiji kot «elitni državi«; skratka obnavljajo duha najbolj nazadnjaškega šovinizma in rasizma. Nekoč so korporacije bile domena plemiških sinov, pozneje so vanje vključili tudi sivone »boljših« meščanskih družin (danes so odprte vsem). Njihovi značilnost je bila nekoč v ce.jmo-nijalu., pijančevanju, pretepin in dvobojih — «za obrambo nepokolebljive časti nemškega visokošolca». Te organizacije so služile «prebujanju nemštva«, po porazu carskega pruskega ekspanzionizma pa so postale pribežališče prvih zarodkov nacizma. Se v času nacizma so se korporacije bahale, da so bile nosi'ec nacističnih idej še pred prihodom nacizma, celo pred pojavom Hitlerja. In kako je možno, da takšne korporacije zajemajo danes 29.000 nemških visokošolcev, kar pomeni dobro četrtino vseh nemških visokošolcev? Sedemdeset odstotkov zapadnonemških študentov mora delati, da bi moglo študirati in vsak četrti visokošo-lec se mora odpovedati študiju zaradi pomanjkanja sredstev. Korporacije pa so zelo bogate, zato imajo med študentovsko mladino kaj lahek lov. Poleg tega ta združenja zagotavljajo študentom še na univerzi bodočo službo in kariero, brž ko bodo diplomirali. 140.000 zapadnonemških intelektualcev, ki zavzemajo danes najvišje in vsekakor visoke položaje v javnem, družbenem in gospodarskem življenju Zapadne Nemčije, so nekakšni častni člani korporacij, kar so ostali še od tedaj, ko so še bili študenti. Med temi je tudi Adenauer in njegova desna roka von Brentano. Ce upoštevamo to, ni nic čudnega, da je vsak četrti vi-sokošolec član «Bursehen-schafta«, posebno značilno in obetajoče pa je dejstvo, da je šibkih '0 odstotkov napred-1 nih visokošolcev muenchen- PREZG0DNJE SKRBI STROKOVNJAKOV Ro bo Zemlja naseljena bolj na gosto kot panj Koliko nas je bilo, koliko množili, ali bo dovolj kruha? šek z osmimi milijardami in da se bo tedaj število prebivalcev «ustalilo». K temu bo pripomogel dvig življenjske ravni, ko nobena družina ne bo štela več kot dva otroka. Sicer pa tudi za teh 8 milijard ne bo lahko dobiti hrane. Ker pa je do tedaj še 150 let časa, se bodo s tem vprašanjem ukvarjali tedanji ekonomisti in državniki. iHiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiHimiiiiimiHtM nas je in koliko nas bo in a-li bomo imeli tedaj dovolj kruha in ali bo sploh na Zemlji dovolj prostora za vse? To so vprašanja, s katerimi se mnogi resno ukvarjajo. Nekaj odgovorov; Računajo, da je 5500 let pred našim štetjem bilo na Zemlji 10 milijonov ljudi, 400 let pred našim štetjem pa je bilo na Zemlji 200 milijonov ljudi, leta'1650 pa je na Zemlji živelo okoli 545 milijonov ljudi, sto let pozneje 728 milijonov, pred 150 leti smo šli že čez 900 milijonov. In od tedaj se število prebivalstva Zemlje zelo naglo množi: 1850, leta je bilo na Zemlji 1 milijarda 170 milijonov ljudi; pred 25 leti smo komaj prešli 2 milijardi, danes smo pa že krepko čez 2 milijardi in pol. Toliko za preteklost, kaj pa prihodnost? Leta 2000 bi po sedanjem računu Zemlja štela že 4 milijarde in pol prebivalcev, sto let pozneje, to se pravi čez niti 150 let, pa bi se prebivalstvo moralo povečati že na 8 milijard, to se pravi, da bo tedaj trikrat več ljudi kot danes. Ce vzamemo v poštev, da se je v zadnjem milijonu let na Zemlji zamenjalo 40.000 generacij in da v vsem tem času ni živelo na 'njej toliko ljudi, kolikor nas je danes, potem šele opazimo, kako naglo se človeštvo množi. To je treba vsekakor pripisati napredku medicine, higiene in tehnike, oziroma napredku tehničnih pridobitev. Toda če se bomo tako naglo Ce bi se množili zares s sedanjo naglico, bi bilo čez 3000 let na Zemlji že 100 trilijonov ljudi. To pa je tolikšno število, da bi ne mogli stati na Zemlji, tudi če bi stali tako na gosto, kot so na gosto čebele v panju. Se več. Strokovnjaki pravijo, da bi niti ves sončni sistem ne mogel sprejeti tolikšne množice ljudi. In s tem je samo ob sebi razumljivo, da bi ne bilo kruha za vse niti če bi vso zemljo najintenzivneje obdelali in če bi pridobivali hrano tudi iz morja ali izdelovali sintetično hrano. Sodobni strokovnjaki pa hkrati pravijo, da bo človeštvo doseglo svoj vi- Prejeli smo Družbeni plan gospodarskega razvoja LR Slovenije 12S7-1961, Z ekspozejem Viktorja Avblja in z dokumentacijo. Politična knjižnica 26. Cankarjeva založba. Ljubljana 1958. Družbeni plan gospodarskega razvoja LR Slovenije za leto 1958. Z ekspozejem Toneta Boleta. Politična knjižnica 27, Cankarjeva založba. Ljubljana 1958. Knjiga 58. Glasilo slovenskih založb. Leto VI., št. 2. Ljubljana 1958. m — Neža, hitro moje kopalne hlačke! Gorišlio-beneškf dnevnik Občni zbor SKGZ za Goriško in Benečijo Delegati soglasno potrdili predlog za združitev goriške in tržaške SKGZ Govora tov. Miladina Černeta in Viljema Nanuta - Pozdrav iz Beneške Slovenije Izvolitev delegatov za sejo glavnega odbora v Trstu n 24. kolo italijanskega nogometnega prvenstva V prostorih Zveze sloven-ivala za ustanovitev avtonom-skih prosvetnih društev v Go- ne dežele. Ko se je v letu rici je bil v nedeljo dopoldne ob prisotnosti velikega števila delegatov vseh včlanjenih organizacij m ustanov z Goriškega in iz Benečije zadnji občni zbor Slovenske kulturno-gospodarske zvaze, ki je soglasno sprejel sklep, da se »poji s SKGZ v Trstu Po otvoritvenih besedah preds. SKGS tov. dr. L. Mer-molje je imel tov. Miladin Černe tajniško poročilo, ki je podrobneje navajalo delo organizacije od njenega nastanka dalje Zveza je bila prva, ki je leta 1955 opozorila jevnost na priprave procesa proti pripadnikom briško - beneškega odreda ter je pravilno ocenila, da predstavljajo napad na slovensko manjšino in zaničevanje borbe proti fašizmu. Budno je spremljala dogodke na šolskem področju, še posebej tišje, ki so bili v zvezi z uzakonitvijo slovenskih šol. Darovala je tudi več knjig knjižnicam slovenskih srednjih in osnovnih šol na Goriškem. —Pri kulturnem delovanju je Zveza pomagala organizirati gostovanja Slovenskega narodnega gledališča, še posebej pa premostiti težave, ki so jih povzročale rimske oblasti s cenzuro, tako da sedaj za gostovanja ni več tovrstnih zaprek. Prav tako si je prizade- 1956 pojavila v Steverjanu škodljiva težnja po priključitvi občine h Gorici, je s široko akcijo preprečila uresničitev namere nekaterih neodgovornih ljudi, ki so želeli ukiniti samostojno slovensko občino. Zaradi mnogih sorodnih ali celo istih vprašanj, s katerimi sta se spoprijemali zvezi v Gorici in v Trstu, je upravni odbor že od leta 1956 dalje zastopal stališče, da pride do združitve. »Danes, dragi delegati, ste poklicani, da nag pravite prvi korak v tej smeri«, je rekel govornik. Tov. Černe je navedel člane goriške SKGZ (ZSPD, akademsko - srednješolski klub Simon Gregorčič, Planinsko društvo. Dijaška Matica, Podporno društvo. Posojilnica v Doberdobu, Goriška nabavna zadruga s svojimi petimi poslovalnicami v Gorici, Stan-drežu Sovodnjah. Gabrjah in na Vrhu, prosvetno društvo Ivan Trinko v Beneški Sloveniji) in prebral pravila, ki pa so jih delegati vzeli le na znanje, ker jih bodo dokončno potrdili šele na seji glavnega odbora v Trstu. Za njim je spregovoril tov. Viljem Nanut, ki je prikazal glavne namene kulturno-go-spodarske organizacije. Rekel je. da je po razpustu množič- IIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlllllfllllllllllllllllllllllMIfllllllllllMIinililllllllMIIIIIIIIIIIIItllllll V nabito polni Prosvetni dvorani Slovesna proslavitev mednarodnega ženskega praznika Mesto slovenske žene v borbi za narodne pravice in pravice vsega delovnega ljudstva - Pester spored - Prijetna zakusk? V nabito polni dvorani so goriške Siovenke v nedeljo popoldne organizirale proslavo mednarodnega ženskega praznika 8. marca. Proslavi je prisostvovalo tudi šest predstavnic napredne italijanske ženske organizacije UDI. ki so jih naše žene toplo sprejele. Uvodno besedo o pomenu mednarodnega praznina žena je imela tov. Vilma Bregan-tova, ki je rekla, da žene vsega sveta in s tem tudi goriške zene in dekleta družijo ideali svobode in splošne enakopravnosti. Govornica je nav prej omenila borbo miroljubnih sil v svetu, da se državniki sporazumejo o nekaterih, najbolj kočljivih mednarodnih vprašanjih potem pa prikazala prizadevanja itaiijfinskih žena. da io si pridrbile volilno pravico. Čeprav se je_ za. hteva po volilni pravici žen: pojavila že ieta 1873, so žene v Italiji prvič, volile v parlament šele junija 1946. Dares se zene v Italiji zavedajo svojih pravic in bodo tudi na bližnjih volitvah glasovale za tiste kandidate im stranke, ki si prizadevajo ohraniti mir fn težijo k ureditvi boljšega življenja deicvnih ljudi. Tov. Bregantova je nadalje govorila o borbi n a® red n h žema v UDI za priznanje pokojnine Vsem gospodinjam, še posebej pa o nalogah slovenske matere v Italiji, ki mora vzgajati svoje otroke v slovenskem jeziku in duhu ter spoštovanju do drugih narodov. Sledil je pester program. Nastopale so učenke baletne šole. gojenci Dijaškega doma z deklamacijami, pevski zbor iz Sovodenj pod vodstvom pevovodje Dorita Klavčiča ter harmonikar Renato iz Jamelj, ki je vžgal poslušalce z Avsenikovimi pesmimi in svojo Polko. Po proslavi so vse udeleženke proslavile svoj praznik z zakusko v prostorih ZSPD kjer so bile mize dobro obložene z okusnimi izdelki go- spodinjskega tečaja tov. Vilme Bregant. Proslava 8. marca organizacije Organizacija UDI je organizirala številne proslave 8. marca po goriški pokrajini. Osrednja proslava je bila v nedeljo na sedežu Delavske zbornice v Ul. XXIV. maja. Na njej je govorila Irene Dejuri o pokojninah gospodinj, o posledicah krize v SAFOG za družinsko gospodinjstvo, o razmerah v tekstilni tovarni v Podgori in o delovnih pogojih delavk v podjetjih proste cone. V soboto je bila proslava v Tržiču, ki ji je prisostvovala Giuliama Gioggi od vsedržavnega vodstva UDI. O ženskih vprašanjih sta govorili Irene Dejuri in Etta Comar. Včeraj sta Etta Comar im Sergio Pa-renzain govorila pred CRDA v Tržiču. Zborovanja so biia tudi v Krmmu. Gradiški, Zagra-ju. Ronkah, Pierisu. Selcah, pred tekshlno tovarno v Podgori itd. Fovsod so govornice zahtevale naj se delavk?, ki opravljajo enako delo kot moški, enako plačajo. Včeraj pokopali Filipa Padovana Včeraj popoldne so p.-kopali na pevmskem pokopališču 69 letnega Filipa Padovana iz Grojne, ki je v bolnišnici Brigata Pav-a izdihnil zaradi poškodb na glavi, ki jih je dobil pri prometni nesreči. Na njegovi zadnji poti ga je pospremdo veliko število sorodnikov in znancev. Pokojnik je bil zaveden član slovenske skupnosti. Izgubil je sina med narodnoosvobodilno vojno. Užaloščenim svojcem izražamo naše sožalje, ne politične organizacije, v kateri so bila včlanjena kulturna društva, športne organizacije ter ustanove moralnega in gospodarskega značaja, SKGZ prevzela zaščito nad temi organizacijami in ustanovami ter skrbela za njihov razvoj. Današnja najvažnejša naloga SIKGz je izbojevanje vsem Slovencem v Italiji — na Tržaškem. Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini — najosnovnejših pravic ki jih potrebuje vsak narod za svoje pravilno življenje Obe zvezi — v Gorici in v Trstu — sta se pogosto sestajali in skupno obravnavali manjšinska vprašanja. Kako pa ne, saj so težnje in zahteve Slovencev v Italiji enake. Enakost vprašanj in namenov sta narekovali tudi spojitev obeh zvez, ki bosta se trdneje povezali Slovence v Italiji pri reševanju njihovih skupnih vprašanj. Zveza bo imela e-notni izvršni odbor in pododbor v Trstu in v Gorici. Goriški pododbor 'bo skrbel .tudi za slovenske ustanove v Benečiji in Kanalski dolini. Združitev naj bi se izvršila že 23. marca. Predlagal je, naj zbor sprejme sklep o združitvi in izbere delegate, ki bodo našo zvezo zastopali pri spojitvi v Trstu O oben porooiiih je nastala živahna diskusija, v katero so posegli številni prisotni de. legati. Tov. Izidov Predan je v imenu društva Ivan Trinko toplo pozdravil odločitev o spojitvi, ker bo vzajemna pomoč in bratska solidarnost koristila vsem Slovencem v Italiji. Samo močna in enotna slovenska organizacija lahko reši naše ljudi kulturnega in gospodarskega propada. Zato ima SKGZ odprta vrata za vse tiste Slovence, ki bi. upoštevajoč njena pravila in namene. hoteli stopiti vanjo. Delegat tov. Sošol iz Pevme je sprožil obsežno diskusijo o kmečki organizaciji in o bližnjih volitvah v vzajemne bolniške blagajne Tov. Stanko Marušič iz Standreža pa je pripomnil, da smo zaradi pomanjkanja prožnosti in hitrosti v reševanju nekaterih vprašanj prepustili pisanje prošenj za obnovo dvolastni-ških dovoljenj in prošenj za sečnjo gozda v Jugoslaviji de-mokristjanskim Coltivatori di. retti. kar nam v perspektivi prinaša tudi narodno škodo. Tov. Filibert Benedetič je pozdravil predlog za združitev, ker bo koristila mnogoteremu delovanju slovenskih ustanov, zlasti pa bo pomagala uspešno rešiti šolsko vprašanje. Tov Franc Lupin je pojasnil delovanje štandreškega društva neposrednih obdelovalcev in njihovo prizadevanje za gospodarsko okrepitev te izrazito kmečke goriške četrti. Po soglasni odobritvi predloga za združitev so podali raz-rešnico glavnemu odboru, u-pravni odbor pa bo deloval samo do dneva spojitve Občni zbor so nadalje vodili sledeči člani delovnega predsedstva: Maks Premrl, Marno Val-trič in Izidor Predan. Delegati so izbrali 28 delegatov, ki bodo 23. marca zastopali Gorico in Benečijo na seji glavnega sveta v Trstu. Občni zbor je tov. Premrl zaključil z željo, da bi nova zveza imela pri svojem delu čim več uspeha. Milan izročil krono iuventusu Bari končno dosegel Triestino Zaslužena zmaga Padove v Vicenzi ■ Neodločen rezultat Triestine v Leccu (1:1) Malo katero kolo A lige ita- ceno točko, lijanskega nogometnega prven-1 Udinese letos nima sreče, stva je bilo tako skopo kot posebno pa ne doma. kjer nedeljsko. V devetih srečanjih kljub boliši igri izgublja po 6 neodločenih rezultatov, od katerih trije z 0:0, vsega skupaj samo 11 golov in skoraj nespremenjen vrstni red na lestvici. Kljub temu pa venda-le ni mogoče trditi, da 24. kolo ni nudilo nekaj rezultatov, ki bodo nedvomno odločilno vpli. vali na potek prvenstva. Predvsem velja to za izid tekme v Vicenzi, kjer je Padova kljub bcijši igri domačih povsem zasluženo premagala La-nerossija, dosegla edino zmago kola na tujem in se obenem utrdila na častnem drugem mestu r.a lestvici, katerega ji po vsej verjetnosti ne bo nihče več ogrožal, toliko bolj, ker je njen najnevarnejši konkurent — Fiorentina, dosegel proti Romi samo neodločen rezultat in znaša njegov zaostanek sedaj že 3 točke. Prav tako kot Padova na drugem in še mnogo bolj, pa je na svojem vodilnem mestu s 5 točkami prednosti, varen Juventus. V tekmi, kii je veljala ' za nekako neuradno predajo častnega naslova, je lanski prvak Milan na sicer dostojen način, toda brez vsakega ugovora, izvršil svojo dolžnost. Izgubil je z 1:0 in povrhu ša z golom iz 11-me-trovke, sicer pa je nudil močan odpor, čeprav ne v slogu bivšega prvaka. Za Fiorentino smo že dejali, da je srečno prinesla točko iz Rima. prav tako srečno pa je Napoji na svojem igrišču rešil eno proti Laziu, ki je bil vseskozi boljši in ki bi tudi zaslužil zmago. Brezbarvno igro brez golov . sta nudila Ales-sandria in Spal. breč golov pa sta se razšla tudi Sampddria in Genoa v genovskem derbiju, ki je bil sicer zelo borben in napet, vendar pa na nizkem tehničnem nivoju. Neodločen rezultat ni zadovoljil nikogar, kar lahko kvečjemu pomenil da bosta obe genovski enaj-storici složni romali v B ligo. čeprav bi bilo to porazno za mesto s tako slavno nogometno tradicijo. Ta mračna perspektiva je tembolj realna zato, ker je začela Atalanta kazati znake poživljenja in ki je tudi tokrat sredi Milana z znatno boljšo igro od svojega nasprot. nika iztrgala Interju drago- nepotrebnem točke. Tokrat ji je odščipnil eno Torino v protinapadu le 2’ pred koncem, potem ko se je ves čas branil s strogo verižno obrambo. Zelo pa se je v zadnjih tednih, posebno po povratku Vukasa v moštvo, popravila Bologna, katere žrtev je bila tokrat borbena Verona. S 25 točkami je Bologna poslej čvrsto v sredini lestvice popolnoma varna pred eventualnimi presenečenji. * * * Bari je dohitel Triestino! To je prav gotovo najvažnej- Tudi Petris med kandidati RIM, 10. — Za nogometno tekmo Avstrija - Italija, ki bo 23. t. m. na Dunaju, je FIGC sklicala za torek 11. t. m. ob 19.30 v Vicenzo naslednje i-gralce. ki morajo biti na razpolago zveznemu kapetanu dr Foni ju v hotelu Roma' Fiorentina: Gratton, Montuo. ri, Robotti; Juventus; Boniperti. Corra-di. Ferrari o, Garzeba, Mattrei. Nicole, St .cchini; Lanerossi: Sampana, David' Napoli: Bugatti: Padova: Azzini, Brighenti. Moro; Triestina: Petris; Torino: Fogli; maser: Farabullini (Fiorentina). Kandidati za reprezentanco bodo imeli v sredo ob 15. ii v Vicenzi trening tekmo z Reggiano. ši dogodek 24. kola B lige, čeprav je njegov dalekosežni pomen po znanem sklepu Nacionalnega sveta nogometnih zvez, da bosta napredovali iz B v A ligo dve enajstorici, nekoliko manjši kot bi sicer lah-ko bil, V Trstu je sicer mnogo poklicnih in plačanih branilcev Triestine, ki skušajo vse, kar je z njo v zvezi, slikati v naj-boj rožnatih barvah. Toda kljub temu je bilo vsakomur, Prav tako kot Como, so i-meli slab dan tudi ostali eventualni kandidati za prestop v A ligo. Venezia je izgubila m, ..UK.«,...-.............................................................. T1ITI1I1HH1I lili Ul II lil lllllll II ki zahaja na stadion pri Sv. Sobot'', jasno da bo do tega prej ali slej prišlo. Ze nekaj tednov nazaj, točneje vse od gostovanja Palerma, je bilo namreč očitno, da Triestina peša, da vsa njena konstrukcija izgublja temelje in da živi pravzaprav samo še od zanašanja na dva ali tri napa-dalce z nespornimi individul-nimi kvalitetami. Nedeljo za nedeljo se je tako dogajalo, da so mnogo manj znane, vča. sih tudi popolnoma neenane, provircialne enajstorice, dajale v Trstu lekcijo o lepi in taktično zdravi nogometni igri, medtem ko je Triestina igrala vlogo užaljene dame. če je tu in tam padel s tribun in stopnišč kakšen žvižg na njen račun. Res je, tragedije iz tega ne kaže delati, toda Triestina bo vendarle morala začeti drugače igrati, če ne bo hotela zapraviti še rešilnega pasu, katerega ji je vrgel Nacionalni svet nogometnih zvez. Zadnji korak nazaj, ki je Bariju omogočil združitev, je napravila Triestina v Leccu, kjer je dosegla samo neodločen rerzultat 1:1, potem ko so domačini v Z’ drugega polčasa prešli v vodstvo. Toda po-raznejše kot sam rezultat je dejstvo, da Triesti-la kljub zlomu domačih v drugem polčasu, posebno pa po slikovitem golu Milanija v 25’, ni bila sposobna vztrajati v napadu in si zagotoviti zmago, ki ji je bila takorekoč pred nosom in s katero bi še vedno ostala v vodstvu Celotno moštvo je namah postalo okostenelo, kot da bi bilo izenačenje njegov cilj in ne samo prvi korak k zmagi. Napadalci so igrali brez volje in zagrizenosti in so zapravljali tudi najbolj otročje možnosti za realizacije. Stranska krilca nista poslala naprej niti ene same koristne žoge, Varglien — edina svetla točka v moštvu — pa je moral, hočeš nočeš, priskočiti na pomoč plavajočima branilcema, da je preprečil še hujše. Bari je na svojem igrišču premagal Como z golom, ki ga je dosegel 8’ pred koncem De Robertis, Como se je sicer zelo dobro upiral, toda zmaga domačih je bila zaslužena. proti Parmi (zadnji z lestvice). Modena je doma izgubila proti Novari s 3:1, kar je največje presenečenje kola. Mar-zotto pa je doma komaj rešil točko proti Pratu Brescia je s ponovnim katastrofalnim porazom v Cagliariju s 4:0 povsem izpadla iz konkurence za boljša mesta, kar velja tudi za Palermo, ki v sicilijanskem derbiju z Messino ni mogel čez neodločen rezultat 1:1 in za Taranto, ki je igral s Sim-menthalom tudi neodločeno 1:1. Avstrija - Italija po Euroviziji! RIM, 10. — Nogometno tekmo med Avstrijo in Italijo, ki bo 23. t. m. na Dunaju, bo prenašalo omrežje Eurovizije od 15. do 16.45. A LIGA REZULTATI 'Alessandria-Spal *Bologna-Verona •Inter-Atalanta •Juventus-Milan Padova-’Lanerossi •Napoli-Lazio * Roma-Fiorentina •Sampdoria-Genoa •Udinese-Torino 0:0 1:0 1:1 1:0 2:1 1:1 0:0 0:0 1:1 Juve 24 18 2 Padova 24 13 7 Fiorent. 24 11 8 Napoli 24 11 5 Roma 74 8 10 Bologna 24 9 7 Laner. 24 10 5 Aless. 24 8 9 Inter 24 8 7 Lazio 24 8 7 Verona 24 9 5 Milan 24 5 12 Torino 24 6 9 Spal 24 7 7 Udinese 24 5 9 Atalanta 24 3 11 Sarap. 24 4 9 Genoa 24 4 9 LESTVICA 4 52 30 38 4 43 24 33 5 37 26 30 8 48 36 27 8 10 6 29 25 26 8 35 30 25 9 35 31 25 7 27 23 25 9 25 25 23 9 31 42 23 5 10 36 40 23 7 36 28 22 9 27 34 21 7 10 22 38 21 9 10 32 38 19 1 10 20 40 17 9 11 30 41 17 9 11 34 48 17 B LIGA REZULTATI •Bari-Comc •Cagliari-Brescia ... •Catania-Sambenedettos* *I.i»rrn-Tri«tina i!i 'Lecco-Triestina ‘Marzotto-Prato •Palermo-Messina •Parma-Venezia •Monza-Taranto ,'.j Novara-*Modena LESTVICA Triest. 24 13 6 5 47 21 * Bari 24 12 8 Venezia 24 11 6 Modena 24 9 9 Marzotto 24 12 3 Como 24 9 9 Monza 24 9 8 Palermo 24 7 10 Taranto 24 8 7 Brescia 24 4 3 6 20 7 23 10 Jj 6 3 6 30 27 9 33 30 V 6 22 14 J 7 31 2» J 7 21 24 2j 9 17 20 » 9 5 10 36 30 23 Catania 24 7 9 8 22 25 g 24 9 5 10 23 20 » 24 6 9 9 1* 29 « 24 5 10 9 25 30 J Prato Lecco Novara rvovara z« a iu « Cagliari 24 7 6 11 24 2 Samben. 24 5 10 9 16 » L Messina 24 6 8 10 1J zl ]54”9' (AV-) Kombinacija: Schranz rijj, 0 točk, 2. Leitner (AvstJ j, 3. Bonlieu (Fr.) 2.47. *• =',.) (Šv.) 2,90. 5. Pravda ("»97, 5.31. 13. Milianti (K-) Q 'M' 14. Igaya (Jap.) 13,14. berti (It.) 19.21. vi P** PARIZ, 10. — Evropski-vak srednje kategorij® t°F les Hiimez je premagal kah Nemca Scholza. 4" ni veljal za naslov. im"1" Svetovno prvenstvo v hokeju na letfa Kanada svetovi*' SZ evropski prvgj^ V odločilni tekmi je Kanada premagala S% s ^ . ZD-* Ostali sobotni rezultat1, pQJj. - Finska 4:2, Norveška ska 8:3, Švedska - ^ vaška 7:1. Končna iestvica: . o!!:6 OSLO, 10. — Kanada je o-svojila svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. V odločilni tekmi je premagala Sovjetsko zvezo z rezultatom 4:2 (0:1, 1:0, 3:1). Moštvo Sovjetske zveze je nudilo Kanadi ze’.o mečan odpor in po prvih dveh tretji*.ah je kazalo, da utegne celo premagati svojega nasprotnika, ki pa je v tretjem delu zaigral res odlično in povsem zasluženo zmagal. Kljub temu porazu si je Sovjetska zveza z zmago nad Švedsko s 4:3 zagotovila drugo mest ) in z njim evropsko prvenstvi*. Kanada SZ Švedska CSR ZDA Finska Norveška Poljska 7 0 0 5 1 J 5 0 2 3 2 2 3 1 l 1 1 ® 12 1 0 i 4 o 1 6 1 s* s 46'ŠI « 2*'?» 1 2 ! Odgovorni ur9?j)vO .A STANISLAV RENKr-Td1 Tiska Tiskarski zavod * -a predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 1®- ufl Hniversal lilm: «VRAŽJI» Igrajo: EDVARD PLATT in FAI WRAV VLADIMIR BARTOL AL A «Kaj naj naredimo z osličem, na katerem si prijezdil na grad?« je vprašal Abu Soraka. »Obdržite ga tu,» je odvrnil Ibn Tahir. »Oče ga ne bo potreboval, pri nas pa bi utegnil biti koristen. »Tako je prav,« je dejal učitelj. «In od zdaj ne misli več jut dom. Prekinil si poslednjo vez z zunanjim svetom in tvoje misli naj bodo odslej posvečene samo alamutskim stvarem.« * * # Pd kosilu so odšli učenci v spalnico na kratek počitek. Zleknili so se po posteljah in se pogovarjali. Čeprav je bil Ibn Tahir močno utrujen, je vendar želel pojasnila k mnogim »tvarem, ki so ga vznemirjale in ki jih še ni razumel. »Hotel bi vedeti, kakšni so odnosi med nami in vojaki,« je vprašal. »In tudi, kakšno je razmerje med daiji in stotnikom Minučeherjem. Kakšne so pravzaprav stopnje med lgmailci na Alamutu?« Jusuf in Džafar sta mu pojasnjevala: »Pri izmailcih ima sleherni vernik svoje točno določeno ' mesto. Lasiki so občestvo navadnih pristašev. Nad njimi so refiki, zavedni in borbeni verniki, ki prve poučujejo v osnov-tjih resnicah. Tako poučeni lasiki lahko postanejo vojaki, medtem ko se refiki v utrdbi spreminjajo v njihove neposredne predpostavljene, v desetnike in podčastnike. Mi, učenci za fedaije, imamo svoje posebno mesto. Dokler se šolamo, smo odgovorni svojim neposrednim starešinam. Ko pa bomo posvečeni, bomo poslušali samo povelja vrhovnega poglavarja ali po njem določenega namestnika. — Sledijo daiji, ki oznanjajo naš nauk in poznajo višje resnice. Njim enakovreden je tudi stotnik Minučeher, ki je vojaški poveljnik utrdbe. Nad njim so veliki daiji ali daiji vseh daijev. Teh je dandanes trqje. ,Dai eldoat’ Abu Ali, ki je prišel pred nedavnim na Alamut iz Sirije, ,dai eldoat’ Buzruk Umid, kar pomeni Veliki Up, ki je poveljnik na gradu Rudbarju, in ,dai eldoat’ Husein Alkeini, ki se je v imenu Našega gospoda polastil utrdbe Zur Gumbadan v Kuzistanu. Skrajni, vrh te zgradbe, glava vsega izmailstva pa je Seiduna, Naš gospod, Hasan Ibn Saba.« »Kako umna ureditev!« je vzkliknil Ibn Tahir. »Toda razlike v stopnjah so še ostreje začrtane,« je dejal Sulejman. »Dai Abdul Malik je na primer za spoznanje pod daijem Ibrahimom, vendar nekoliko nad daijem Abu Sorako, čeprav je po letih mlajši od tega. Toda v borbi za izmailstvo je bil zaslužnejši in to je pri presoji stopenj odločilno. Razlike pa so tudi med nami samimi. Tako si na primer ti, ki si prišel šele včeraj na grad, za odtenek pod katerim koli svojih tovarišev. Ko pa se boš s čimer koli odlikoval za izmailstvo ali če boš pri skušnjah boljši od drugih, se boš pririnil na svojemu znanju in svojim zaslugam ustrezno mesto.« »Ali ima tako natančno razlikovanje stopenj kakšen poseben pomen?« je vprašal Ibn Tahir. »Pa še kakšen pomen,« je odvrnil Sulejman. »V odločilnem trenutku bo sleherni izmailec poznal svoje mesto, vsakdo bo točno vedel, kdo in komu ima ukazovati in koga ubogati, s tem pa sta vnaprej izključena sleherna zmeda in sleherni nesporazum. — Ali ti je zdaj jasno?« »Jasno mi je,» je odvrnil Ibn Tahir. Udarec na pokrivačo jih je poklical k dolžnosti. Ker Je bila v popoldanskem času pripeka na strehi prehuda, so imeli pouk v jedilnici. Zdaj je dai Abu Soraka razlagal postanek islama in zgodovino izmailstva. Najprej je zastavil učencem nekaj vprašanj iz snovi, ki jo je bil že obravnaval, da bi uvedel novinca v zamujeno. Potem je sam nadaljeval: «S tem, da je dal Prerok svojo edinko Fatimo Aliju za ženo, je izpričano, da je bil prav njemu namenil nasledstvo na svojem prestolu. Toda po njegovi smrti je njegov lokavi tast Abu Bekr sramotno izigral pravega naslednika in sam sčdel na prestol voditelja vernikov. S tem dnem se je prekrasna Prerokova stavba razklala na dvoje. Na levi so tisti, ki priznavajo izdajalskemu Abu Bekru pravomočnost nasledstva. Njihov prapor je črn in njihova knjiga je suna, ustno izročilo, skupek ostudnih laži in krivih pričevanj o Preroku. Njihova prestolnica je Bagdad. V njej vladajo zdaj krivi kalifi iz rodu Abasovega. Abas je bil zločinski stric Preroka, katerega je bil s priliznjenostjo in lažmi pregovoril, da ga Je sprejel med svoje vernike, ko že nihče ni mogel več dvomiti v njegovo zmago. Zaščitnik abasovcev pa je sultan Malik šah, Turek in seldžuški pes, čigar rod se je priklatil iz dežele Goga in Magoga, da bi se polastil iranskega prestola... Na desni smo mi, ki priznavamo Alija za edinega pravo-močnega prvega imama, kakor nam je bil Prerok zapovedal. Naš prapor je bel, a naša prestolnica je Kairo v Egiptu. Zakaj kalif, ki vlada v njej, Je iz rodu Alija in Fatime, hčerke Prerokove ... Samozvancu Abu Bekru sta sledila še dva kriva imama: Omar in Otman. Ko je slednji umrl, je ljudstvo zahtevalo, da postane končno Ali Prerokov namestnik. Izbrali so ga, toda kmalu je izkrvavel pod nožem najetega morilca. Sledil mu je sin Hasan, a odstopiti Je moral mesto Moaviji. Za tem je hotelo ljudstvo drugega Alijevega in Fatiminega sina, Huseina, na prestol. Toda umrl je mučeniške smrti v dolini Kerbele. Odslej je živel rod iz čiste Prerokove krvi pjr in puščavah, preganjan in morjen po krivih imami*1 p hovih zločinskih oprodah. Resnično! Nismo čitali v opj0* usode, ki jo drži Alah v rokah. Toda plemenito je> kujemo mučence ., Rekli smo, da so v Kairu zavladali pravomočni č[ ggfii niki iz Alijevega in Fatiminega rodu. Mi jih PrlZ dH, toda z določenimi pridržki. Ti pridržki so naša ^ ki vam jo mislimo postopoma razodeti. Za danes n^oSeiču' stuje, da naštejemo vrsto imamov, ki so sledili trd J, tretjemu pravomočnemu Prerokovemu namestniku. bil Huseinov sin Ali Zein Alabidin, peti tega sin ^ Albakir, šesti Džafar Asadik. Za sedmega je naS zfikaj Džafar Asadik je imel sinova Muso Alkazima 10 n0jo . Tisti, ki priznavajo prvega za sedmega imama, P°, jd 5 petorico naslednikov, katerih poslednji je M°lia,T’ei!el, • bo povrnil nekoč kot Al Mahdi. Dš, Al Mahdl bo Prl' ’ V 1 ne iz rodu Muse Alkazima, marveč iz rodu IzmailoV^- pri^ mi verujemo, ker so nam znana trdna dejstva. za jpji ' varno samo sedmorico javnih imamov, katerih P°® J TH) itnvii i n Kil Tonvjoil Dn« 1 . < _ 2 « l/l. * naj večji je bil Izmail. Res je: ena veja iz njegovegavefij0, > prišla v Egiptu do vidne oblasti. A kje je druga-.^ Karci £ j« važnejša? Zaenkrat vemo le to, da ji ona v »•“‘V, jn pripravlja pot do zmage nad samozvanci in kriv°ve čeflo * Irnnnnnfro lilnrin y*ctun ««<4 • _.i____ "7o If fll fl™ končnega vladarstva nad vesoljnim islamom. Zakaj bilo, da bo šestorici velikih prerokov, ki so bili: AC‘'najV^. Ibrahim, Mojsij, Kristus in Mohamed, sledil sedmi. Al Mahdi. Ta pa bo izšel iz Izmailovega rodu. jemo zdaj in zanj se tudi borimo. Resnično, tako vaD velike skrivnosti se skrivajo na gradu Alamutu!« Prvikrat je Ibn Tanir slišal jedro izmail Zdel se mu je skrivnosten in z nestrpnostjo Je novih razkritij. jjšU> (Nadaljevanje