©* fjJwSttce riška Domovina /1/1 E M1 ePk Ul—HOIW1E JMT M ONLY CLEVELAND 8. O., MONDAY MORNING, OCTOBER 17, 1949 SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPCR LETO LI.-VOL a VESTI IX SLOI/KIII1JE JUGOSLAVIJO imenujejo dr- ni so z vsem sedanjim stanjem, žvo beračev in norcev. Beraško Dvignili bi se z vsakim, ki bi zaje vse ljudstvo. Beraštvo se vidi j čel kakršnokoli opozicijonalno po zasebnih hišah, se opazi na akcijo. Agitaltorji kominforma ulicah, pri zborovanjih, pred tr-'prihajajo iz Albanije in ščuvajo govinami in povsod, razen pri Črnogorce pt> vaseh, uradnih sestankih, pojedinah in V SRBIJI je razpoloženje lju-veselicah komunističnih funkci- di v celoti proti režimu. Glavne jonarjev. Tam je vsega v izobi-jnekdanje levičarske trdnjave: lju. Tam se zbirajo fanatični |Topola, Valjevo, Kragujevac, so norci. Nori tudi mladina, ubo- sedaj najbolj divje proti titov-ga, zapeljana mladina, kadar skl vladi. Tako je celi šumadiji. se veseljači po naročilu in stroške komunističnih organizacij, to je na stroške vseh državljanov. V poznih nočeh se pri takih prilikah vidi poldivje mladostne obraze. Mladina se je navadila, da se neprestano dere in kriči v slavo in čast Tita in v slavo partije. Starejših ljudi je strah, ko jih gledajo) NORCI so titovski organizatorji dela. Vse organizira kot noro. Gonijo ljudi na delo, zbirajo jih, ukazujejo jim, dele jih v brigade in kolone, a za najnujnejše predpogoje uspeha tega skupnega dela ni nič ali pa le skrajno površno preskrbljeno. Zato je učinek dela malenkosten in večkrat je kljub vsem trudom in žrtvam več škode kot koristi. KOMINFORM ima po splošnem mnenju največ somišljenikov v Macedoniji in črni gori. Washington. — Senat je z večino 36 glasov proti 30 sklenil, da ne bo v tej sezoni razpravljal in odločal o zakonu za naselitev beguncev. Sklenil je, da'se pošlje-zakonski načrt nazaj v odbor, ki mu predseduje senator McCarran, ki je postal znan po tem, da temu zakonu nasprotuje z vsemi močmi. Ta sklep je žalostna novica za marsikatere begunce in njihove sponzorje, ki 30 želeli dobiti svo- Titu. Za sedanjo bedo, pomanjkanje in lakoto, pa je v očeh preprostega macedonskega ljudstva kriv Tito. Kominform ima v Macedbniji tudi najpretnejše agitatorje, ki to mnenje širijo in vzdržujejo. ČRNOGORCI so v civilni vojni strašno trpeli. Rane medsebojnega klanja so tam morda izmed vseh pokrajin Jugoslavije še najbolj očitne. Posebno se še povsod strašno čuti medsebojno krvno Sbvraštvo, želja z at osveto, Črnogorec po tradiciji in instinktu čuti neko zavezanost na Moskvo. Ni jim prav, da se je Tito z Moskvo sprl. Nezadovolj- ni vŠe Julijske Krajine in tisti ki so bežali pred Titovimi komunisti po 22. decembru 1945. Nobeden izmed teh ne more v Ameriko dokler novi zakon ne bo sprejet. V poslanski zbornici je zakon zmagal ih bil že pred več tedni sprejet, v senatu pa je za to zasedanje propadel in ne more priti v veljavo, če v prihodnjem zasedanju.ostane senat pri sedanjem stališču, bo imigracija beguncev v Ameriko sploh kma- druge prominentne 03ebe. lu zastala, ker bo število begun- CL.OUOY bremenski prerok pravi: (nič se ne ve brez ciganke) Vreme danes in jutri goifeo, deloma oblačno. Toplomer čez dan 70, 'zvečer 43. Tri na dan Lojze Adamič, jti pravi, da je pisatelj, se je vrnil iz Titovi-ne, kakor čitamo v Proletarcu. V takih poročilih je ta najbolj zanesljiv. • • * Proletarec pravi, da je bil Adamič številnofcrat v razgovorih s Titom, z umetniki in izobraženci ter sploh z višjimi zverinami, ki so mu dajali podatke o položaju. • • • Kaj pa z narodoip je kaj govoril? Je poprašal kaj pri kmetih in kajžarjih, kako jim kaj gre? Ti, ti, bi dali Adamiču pravo sliko, ne pa koritarji, ki bodo, logično, samo hvalili malho, iz katere zajemajo. Novi begunski zakon v senatu propadel Z malo večino je senat sklenil, da bo zopet razpravljal o tem zakonu prihodnje leto. Prizadeti so begunci iz Primorske in novi. NEW YORK. —* Federalna vlada je v petek spoznala krivim 11 glavnih komunističnih voditeljev v Žed. državah zarote, da učijo in propagirajo nasilno strmoglavi-tev ameriškega sistema vlade. S to obtožbo je komunistična stranka v Ameriki postala takore-koč nezakonita. Ameriški državni p r a v d n i k McGohey, ki je vodil obravnavo proti komunistom je svaril: “Ako bo šla zdaj komunistična stranka v podtalje, bo šla ž njo tudi FBI.” Takoj zatem.je sodnik Harold R. Medina, ki je skozi vseh 9 mesecev vodil to obravnavo, obsodil Naša naselbina lahko ponosna, da Ima v sredi zdravstveni center Poslopje hodo jutri večer slovesno odprli ob lepem programu po sedanjem zakonu v doglednem času dopolnjeno. Načrt novega zakona pa dovoljuje vselitev novih 135 tisoč beguncev v USA. Nič se nam ni bati depresije V deželi imamo stavke, delavci v dveh naj večjih industrijah, v premogovni in jeklarski so šli na stavko. To ni nič! To se pravi: ni treba misliti, da bosta stav-Mi dolgo trajali. Pobotali se bodo in kolesa se bodo zopet zavrtela v Ameriki. Da je to res, dokazuje živahnost Wall Streeta, ki je barometer za dobre ali slabe čase v Ameriki. Lahko rečemo že ob tem času, da ob prvem januarju prihodnjega, leta bo malo kdo v Ameriki, ki bo brez dela, če je zdrm in voljan delati. ------o------- Socialist je predsednik nove francoske vlade Parz, Francija. — Zastopnik socijalistične stranke Moch je določen in v parlamentu potrjen za novega predsednika vlide. V parlamentu je dobil potrebno večino, ki pa je malenkostna, Komunisti so napovedali najostrejšo borbo njegovi vladi. Krščanski demokrati in radikalni socijalisti podpirajo novo vlado, lyn, N. Y. Komunistom je odklenkalo Porota je voditelje spoznala krivim delovanja proti obstoju naše vlade 6 odvetnikov na večjo ali krajšo dobo zapora, ker so se tekom obravnave obnašali nesposobno pred sodiščem. . Nato je sodnik Medina ukazal zapreti vseh 11 obtožencev do prihodnjega petka dopoldne, ko bo izrekel nad njimi sodbo. Najvišja kazen za vsakega je lahko 10 let ječe in $10,000 globe. Med obtoženimi je urednik komunističnega glasila, Daily Worker, John Gates, Benjamin J. Davis, mestni odbornik v Neiw Yorku, Gus Hall, načelnik komunistične stranke v Clevelandu, Eugene Dennis, generalni tajnik komunistične stranke, John Williamson, Jack Stachel, Irving Potash, Gilbert Green iz Chicaga, Carl Winter iz Michigana, Robert Thompson iz N. Y., in Henry Winston. Porota se je posvetovala 7 ur in 2 minuti. Ko je načelnica porote, Mrs. Thelma Dial, brala krivdo-rek, je vseh 11 komunistov sedelo kot pribito. V sodni dvorani je bilo tiho kot v grobu. Cleveland je igral pri tej obravnavi važno vlogo. Med zatoženimi je bil Gus Hall, vodjam komunistov v Clevelandu in v Ohio sploh. John La Blanc iz Euclida je bil pa ena glavnih prič proti komunistom. On se je bil namreč kot član FBI skrivaj pridružil komuni- stom, ki niso vedeli, da vohuni med njimi, dokler ni pri obravnavi v New Yorku pričal proti njim ter izpovedal vse, kar je videl in slišal, ko se je družil ž njimi pod krinko zvestega člana. Zagovorniki komunistov so izjavili, da bodo apelirali na najvišje sodišče Zed. držav, če jim bo kaj pomagalo. * * * Za to sodno obravnavo, ki se je vlekla skozi 9 mesecev, so komunisti zbrali, ali vsaj skušali zbrati $100,000. Tudi v narodnem hramu na St. Clair Ave. v Clevelandu so zbirali doneske ob nekem banketu. No, pomagalo jim ni nič. Murray in Lewis za skupni stavkovni sklad vsega organiziranega delavstva Pittsburgh, Pa__Predsednik Iz raznih naselbin LOS ANGELES, Cal. — Po dolgi bolezni je 22. sept. omrl ■ John Chadez. Star je bil 70 let, premogarjev in predsednik «0|rojen y yasi Hotavj(, pošta Go. sta pozvala delavstvo naj nabiral renja vag na(j g^fjo Loko, v A-za skupni sklad z* stavkujoče.__. 1floo _ „ Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice 40-letnica pri Stuškovih— Za praznik štiridesetletnice zakonskega življenja so hčere in sinovi in sinahe in zet j e pripravili svojim dragim staršem St., med Superior in jezerom. Veselo vest —, Pri družini Mr. in Mrs. Anthony Zupančič, 771 E. 90. St. so se ustavile rojenice ter jim Ir 1 rvvinaala na\n 1 mokrata Nwtori D. Baker na 1465 E. 65 St. bodo jutri večer ob 8 z velikim programom slo' vesno odprli. Slišali bomo lepe govore, petje, glasbo in drugo zabavo. Glavni govornik bo guverner Frank J. Lausche, ki je bil v tej okolici rojen. Za njim bo govoril župan Tom A. Burke. Potem bodo govorili predstavniki mestnega zdravstvenega urada ter o sedanjem položaju v delavskih stavkah v premogarski in jeklarski industriji. Oba sta izjavila, da hočeta oditi boj za uveljavljanje delavskih zahtev do konca, do popolnega uspeha. Ne tvegajmo, neriskirajmo. Življenje je v naših rokah. Kadar hodimo ali sami vozimo, bodimo previdni in modri. Eden izmed okoliških otrok, cev-imigrantov, ki je dovoljeno deklica, ki se poslužujejo tega zdravstvenega centra, bo izbrana za “kraljico zdravja.” Njeno ime je zdaj še tajno. Mladi godbeniki, katere bo vodil Ray Košak, bodo igrali živahne polke in narodne melodije. Kvartet mladih, nadarjenih pevcev, katere vodi Donald Močnik, bo skrabel za lepo petje. Kot častni gostje bodo predstavljeni lokalni civični in socialni voditelji. Po programu bodo bolničarke tega centra ljudem razkazovale obširno in moderno poslopje. Vsi iz te okolice ste prijazno vabljeni. Pridite s svojimi družinami in prijatelji, da boste bolj natančno poznali to važno zdrav- je vzel | ver, star 63 let, doma iz Lopate pri Hinjah, v Ameriki 46 let. Tu (Zapušča ženo, tri posinov-lje/nce in sina iz /prvega zakona, v starem kraju pa tri sestre. Bil je miren in vesele narave. Kaj ga je 'gnalo v smrt, ni znano. TRINIDAD, Colo. — Dne 27. avgusta je umrl Jurij Hrvatin, star 68 let, doma iz Boča, Istra. ODVETNIKI BODO ZAHTEVALI OD LADJE $100,000 ZA SMRT ŽENE V POŽARU Cleveland, O. — Alfred Metz- v jezero, da bi se rešila pred ger je potom svojih odvetnikov ognjem in je potem utonila, vložil na okrajni sodniji tožboj Izpad te tožbe bo nekakšna proti Canada Steamship Co. iz'tehtnica za druge. Nekateri Toronto, ki je lastnica ladje No-namreč menijo, da je vsaka la-ronic, katera je zgorela v prista- dja odgovorna samo v sorazmer-nišču Toronto 17. sept. Takrat ju s svojo obsežnostjo, torej bi je našlo smrt 139 oseb, med nji- Noronic plačala vsega skupaj mi 2 Slovenki iz Loraina. j nekako $252,000, ali povprečno Metzger toži ladijsko družbo,po $1,000 za vsako osebo, ki je za $100,000 odškodnine za smrt našla smrt ali bila poškodoaana svoje žene, ki je skočila z ladje v takratnem požaru. Razne najnovejše svetovne vesti Ije v Slovenskem Domu najsta Mr. in Mrs. Lawrence 2u- Hblmes AVe. Poleg družine inlpančič iz Schaeffer Ave. Mr. sorodnikov je prišlo čestitat tu-1 Zupančič je pri Metropolitan di veliko prijateljev slavljencev iz Wickliffa in Coilinwooda ter drugih delov Clevelanda, pa tudi od daljnega Pittsburgha in od drugod so prihiteli nekateri, da jima voščijo srečo in pokažejo svojo ljubezen. V imenu katoliških društev v katerih se Mr. in Mrs. SStušek tako plodonosno udejstvujeta sta jima pri slavnostni večerji izrekla čestitke Mr. Matt Intihar in Mrs. Helen Tomažič. Pridite pogledat— Northeast Appliance & Furniture bo priredila razkazovanje najmodernejših .peči, štedilnikov in kuhinjskih aparatov v svoji /kuharski šoli v sredo zvečer ob osmi uri. Sponzor prireditve je firma Frigidaire. Dopolnilo zahvale— Pri zahvali Anton Bašca je bilo pomotoma izpuščeno, da so vence darovali družina Mr. in Mrs. Frank Rode in družina Mrs. Frances Eckart, za sv. maše pa sta dala Mr. in Mrs. C. J. Winter. Dalje moramo Sledeči Slovenci so na potu v Ameriko SOFIJA, BOLGARIJA. - Bolgarska komunistična vladalbo, da'je M ^greb A. laneno poznan m, vazno zuruv- zgledu madžarskih komunistov ln P° ukazu,iz Mo8kvf Bašca 19 sept. ne pa 15. sept. * ^ j■.- ;vila pred kazensko sodšče svoje komuniste, ki so skušali delati za p. . ,. Elizabeth Ga- Vstopnina je prosta za vsakega. sfednik ^ vlade TrajWKestov in njegov, sodelavci so ne-' uSSen0 da 2apušča sina ^ posredno pred procesom. Njihova usoda je vnaprej določena in Gaj,renja bo slična kot je bila usoda madžarskjh, ki so odšli na vislice. ^ višješolce— ... Jutri zvečer ob 7:30 bo v šo- strartk BUDIMPEŠTA, MADŽARSKA. — Izvršena je obsodba biv- li sv. Vida prvi sestanek vseh šega madžarskega zunanjega ministra Laszlo Rajka in njegovih dijakov, ki pohajajo v javno vi-Sledeči naši rojaki dospejo te dveh soobsojencev. Vsi trije so bili obešeni komaj en dan potem, šjo šolo. To se vrši na ukaz dni v Zed. države: ko je vrhovno sodišče zavrnilo njihovo pritožbo, škofijMcega urada. Starši, po- Antoriija Natlačen, soproga^ * • • |vejte to svojim dijakom doma. pok. slovenskega bana dr. Mar-i HONG KONG. — Kitajski komunisti so popolnoma dokon- Dekliški skavti— ka Natlačena dospe v Cleve-jčali okupacije mesta in pokrajine Canton in so prišli prav na me- Nocoj ob 7:30 naj pridejo v Life že 35 let. Čestitke! Deveta obletnica— V torek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Frančiška maša za pok. Petra Kodrič ob priliki 9. obletnice njegove smrti. Pobiranje asesmenta— Nocoj od 6 do 7:15 bo pobirala v šoli sv. Vida tajnica dr. sv. Marije Magd. šte. 162 K.S. K.J. mesečni asesment. Članice, poslužite se te lepe prjlike. Šesta obletnica— Jutri ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vlnebovzete v Oollinwoodu maša za pok. Joseph Grainar v spomin 6. obletnice njegove smrti. Vabilo na sejo— Društvo Kraljica miru št. 24 SDZ vabi na sejo v sredo 19. okt. 'Seja bo v sredo namesto v torek. Sinček je— Pri Mr. in Mrs. Anton Stražišar na 8603 Vineyard Ave. so dobili sinčka prvorojenčka. Z mamico, rojeno Tomažič sta o-ba zdrava in zadovoljna v bolnišnici sv. A.ne. Mrs. Stražišar je hčerka Mr. in Mrs. Frank Tomažič iz 8804 Vineyard Ave. ki sta sedaj drugič postala stari očka in stara mati. Mr. in Mre. Stražišar iz Thames Ave. sta pa /prvič doživela to veselje in čast. Naše čestitke na vse land. Ivan in Terezija Horžen, potujeta v Columbia, S. C. Alojz Kukman, potuje v Fontano, Kalifornija. Jože Škrjanc potuje v Pueblo, Colo. Alojz Bajuk potuje v Brook- jo britanske kolonije Hong Kong. Narodna vlada je sedaj posta- dvorano mestnega kopališča na vila svojo glavno pisarno v mestu Chungking in je objavila pro-'gg. ce8ti vse matere deklet, ki glas, da bo borbo proti komunistom nadaljevala kljub vsem težkim bi jih hotele vpisati v organiza- porazom, ki jih je doživela v zadnjem času. Britanci so pozvali vse soje zasedbene sile v Kong Kongu k pripravljenosti. Njihovo cijo dekliških skavtov. To bo za dekleta v starosti 7 do 12 vojaštvo zaseda vso mejo. Vlada Hon Konga je izdala izredne let. Ako jih bo dovolj na ses- zakone in odredbe, da bi mogla preprečiti notranje'nemire, Id jih bodo skušali povzročiti domači komunisti po nalogu od zunaj, kadar bodo smatrali, d* bodo razmere primerne in ugodne zanje. tanku, se bo organizacijo ustanovilo. To velja za teritorij: vzhodno od 55. ceste do 106. NOVI GROBOVI Mary Šemrov V Rosenboom, N. Y., je umrla 10. okt. Mary Šemrov roj. Jerina, doma iz Gor. Logatca, Gorenja vas. Bila je stara okrog 64 let. Tukaj zaipušča moža Antona, štiri sinove m hčer, vsi poročeni v državi N. Y. V Hubbard Rd., Madison Ohio, zapušča sestro Ivano Leskovic, v Pittsburgh, Kansas, brata Jerneja ter več drugih sorodnikov. - TOBBTgira noHQvnre, October i7,1949 am Ameriška Domovina bil med komunisti še kaj sledbenikov po svetu in povečal razdor. a—- ■ gj — * vk MH kaj vse gotovo ne «11 Si CUir A»e. (JAUKI DKBCVBO, Bdltor) Oerelaad l Ohia m NAROČNINA Za Zed. države |8.50 n* leto; za pol leta 85.00; za četrt leta 83.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav 810-00 na leto. Za pol let* 88.00, u 8 mesece OCTOBER M MN IVI «KD TW ni SAT I 2345678 9 10 II 12 13 14 15 l6 17 l8 19 20 21 22 % ^ 25 26 27 28 29 88.50. SUBSCRIPTION RATK8 United State* 88-50 per yew; 85.00 for 6 month«; fS.OO for 5 months. Canad* and *11 other countries outside United States 810 per year. 86 for 8 months, 85.60 for 8 months. ■ Entered as seconds matter Janomr «ta U0». at Ute Poet Office at No. 203 Mon., Oct. 17, 1949 or. Gotovo je, da Amerika in Anglija nista pozabili kaj je Tito zagrešil v narodni in mednarodni politiki, gotovo uide noben njegovih sedanjih zločinov proti osebni svobodi in demokraciji, ki se dnevno dogajajo v Jugoslaviji. Goto-vo ni nihče brez odobravanja sprejel vesti, da so ameriški katoliški veterani zbrali na stotisoče podpisov na resolucijo ki zahteva, da se Titu ne daje nikaka pomoč dokler ne da osnovnih osebnih in političnih svoboščin v svoji dLžavm okrog sebe. Povsod'sama voda, nič drugega kot voda. Naš Jim je le od nekdaj tako iparoven 1 vodo, enčeš da je v Ameriki tako draga in jo je treba plačevati. Na milijone škode pa so 1me-farmarji in sicer na riževih in bombaževih nasadih, največ osnovnih oseonm in poiincnm »vuousv... . “V"*. .”tT'v isT^ltati^ele kernlTtako upravi. Gotovo ima Amerika moč in sredstva, da bi Tita v fe sodtati tavata marsičem lahko pritisnila k popuščanju. Toda trenutno je trdno zjdane ko^ pn nas na se treba še ugotoviti ali je mogoče s Titom kot popolnim ko- veru. Tukaj ni im munističnim mogočnikom še poglobiti in razširiti spor v svetovnem komunizmu ali ne. Niso še izčrpana vsa tozadevna sredstva. Gotovo je, da je še veliko komunističnih prvakov nezadovoljnih in zelo težko prenašajo moskovsko knuto. Titov zgled more vleči dokler je Tito res komunist in komu- niSt'lJpajmo, da bo doba tega preizkušanja kratka in da bodo med tem dozorele tudi druge stvari, ki še morajo dozoreti da bo borba za zlom komunistične moči začela kazati prave sadove. Upajmo, da bo naša stara domovina deležna prvih uspehov teh prizadevanj. ■H'«»'H"MIIIIIII**«'IIIIU*ll»******tl,ll****>*>'t***** Osamljena titovina Rusija je najprej organizirala ekonomsko blokado tito* vine. Sedaj ji sledi politična blokada. Vse države sovjetske- NASA MICKA IMA TUD BESEDO vine. Sedaj ji sledi pomična oioKaua. ea bloka po vrsti odpovedujejo politične pogodbe z Jugoslavijo Češkoslovaška je šla celo tako daleč, da je izgnala titovskega pooblaščenega ministra v Pragi in na drugi strani je Tito izgnal celo vrsto diplomatskih uradnikov Poljske, Češke, Madžarske in drugih iz Belgrada. lzgleda torej kakor da bi bili neposredno pred zadnjim korakom, pred prekinitvijo diplomatskih odnosov med titovino in drugimi komunističnimi državami. Doslej je bil boj beseden, bila so nasprotovanja z mirnimi sredstvi in gospodarskim pritiskom. Vse to je nagnano do konca in korak dalje je že stanje očitne sovražnosti. Titovina nima sedaj nobenega političnega prijatelja več, gospodarsko pa je navezana naše in na pomoč od zapada. V tem stanju se postavljajo kar sama po sebi mnoga vprašanja. Kako da sovjeti, ki so znali vedno svoje nasprotnike pravočasno spraviti s poti tega niso storili s Titom in njegovimi? Kako, da se sedaj že leto in več prizadevajo, da bi zanetili notranji upor v titovni, pa jim to ni uspelo in se morajo zadovoljiti s počasnim organiziranjem svoje pete kolone v deželi sami in čakati in gledati, kako Tito po vrsti strelja njihove agente in spravlja s poti vsakega, ki ga osumi, da je postal titovini nezvest in se nagnil k Moskvi in končno kako to, da zapad, ki vidg da je titovmajn njenj^žm* nikakih spremeb v notranji politiki te države in mirno gle- J' da, da ostaja Titova vlada najbolj kruta tiranija kar jih " je nastalo po drugi svetovni vojni. Še celo dvoživkaiske zunanje politike zapad Titu ne zameri. Vse to je na prvi pod-led zagonetno in misterijozno. Napram sovjetom je bil Tito v srečnem položaju, da ga je svetovna komunistična propaganda naredila junakom. Daši je bil junak le na papirju, vendar je bil v svetovni javnosti junak. S sovjetskim pritiskom sredi vojne se je Titovo junaštvo razglaševalo tudi po Ameriki in angleškem svetu; bilo je svetovno. Tito sam je poskrbel, da je ves svet prepričal, da je bil v revoluciji in takoj po vojni vsa leta v očeh vsega sveta najboljši učenec Moskve, najzvestejši njen privrženec in najkrutejši izvrševalec programa in želja svetovnega komunizma. Svet je bil tako prepričan o titovski pravovernosti in o tem, da je vse titovo gibanje, njegova oblast in vlada, vsi titovski uspehi, samo sad moskovske centrale in da je Moskva popolnoma za Titom in z njim, da je bilo popolnoma nemogoče neko počasno rušenje te komunistične veličine. Bilo bi samo mogoče aranžirati kak atentat na Titovo osebo in ga naprtiti reakciji, razkrinkati atentatorja kot fašista ali nacista in Tita pokopati z vsemi slovesnostmi. To je komunistična centrala poskusila lansko leto na Togliattiu, pa še tam ni uspela. Tem manj je mogla uspeti pri Titu, ki se je kot moskovski učenec in državni oblastnik znal zavarovati proti takim prijetnostim. To je bilo usodno za Moskvo, da je v Titu našla prvega upornika, ki je imel vso državno upravo v svojih rokah in bil toliko sposoben, da si je osebno varnost dobro organiziral. Druga smola Moskve je pa v tem, da je Tito javno na stopil z uporom šele tedaj, ko je invazija komunizma na mednarodnem terenu bila že zaustavljena. Moskva si tedaj ni več upala poslati enostavno svoje rdeče vojske v titovino in zavzeti oblast. Moskva se je tedaj že bala, da zapad ne bo več mirno gledal novega vojnega pohoda rdeče vojske po Balkanu. Preostalo ni nič drugega kot apelirati na komuniste Jugoslavije naj sami zrušijo Tita. Kakor pa proti tiranu ni mbgla druga opozicija nič,uspeti, dasi ji je stalno rezal glave vsa štiri leta, tako tudi komunisti niso mogli izvršiti moskovskega ukaza. Tako je ostalo. Tito je obdržal svojo glavo,'v komuni zmu je nastala razpoka. Vsa svetovna komunistična zgrad ba je dobila prvo rano. V sedanjem stanju razvoja te zadeve je prav v tem vsa važnost in ves pomen spora Tito — Stalin, da se krega in prepira pravoverni komunist s komunistično centralo. Tu dobimo tudi odgovor na poslednje vprašanje, ki smo si ga zastavili: Zakaj zapadne demokracije ne zahtevajo, da bi se vladni režim v titovini vsaj nekaj omilil, vsaj nekoliko bolj človeški postal? Zakaj dajejo pomoč notornemu zločincu, notornemu tiranu, ki vlada le. ker je zatrl vse svoboščine? Odgovor na vse to je: Ker trenutno potrebuje še td-lelnka srečnega zakona slovenskega para Mary in Anton Stuiek Cleveland, 0. — Nekaj več kot pred 40 leti je bilo, ko se je čvrst dolenjski fant, doma »z Mokronoga, zaljubil v brhko in pridno gorenjsko deklico, ko-itaro, Marico Skoko- Njen, sedaj pokojni oče je bil tam učitelj in organist takrat, ko se je Marica narodila. Ko je bila že dekle, se je oče preselil na drugo službeno mesto, namreč k sv. Lenartu nad Škofjo Loko. Tam je Marica srečala nice št. 49 Slovenske ženske zveze ter isto še danes; bila je tudi ustanoviteljica in podpornica njihovega krožka. Zadnje čase se pa zelo zanima za Katoliško ligo in pomoč beguncem. Vedno je zraven, kjer je potreba. Sponzorja sta tudi za en mlad par, ki jih ravno te dni pričakujejo. Mogoče bodo že v njih hiši, ko bo ta do. pis zagledal beli dan, ker so že na potu sem. Gotovo je pa tudi to, da bi Mus. Stušek ne zmogla vsega, ako bi ne imela dobrega tovariša, ki ji ne brani, da se lahko v vsem tem udejstvuje, še celo pogum ji daje za tako delo. Tako sem malo opisala družino Mr. in Mrs. Anton Stušek, ki ata včeraj v krogu svojih prijateljev obhajala v Slovenskem flmm. —an*"« i veru. Tukaj ni zime in tudi kleti nimajo, zato je vse bolj narahlo postavljeno. No, pa je zopet vse prešlo in imamo zopet lepo vreme, toda še vedno zelo vroče. Naš Jim vedno godrnja, kdaj da se kaj ohladilo. Vsak dan se toplomer vrti okrog 90, samo noči so hladne, da se vsaj spi. Tako se bomo mi lepo greli, pri vas v Clevelandu bo pa menda kmalu zima. če bi radi, vam lahko pošljemo od tu nekaj vročine, vi pa nanf nekaj vreč hladne sapice. Kar ipovejte, pa bomo. Vse naše prijatelje prav lepo pozdravljamo, Jim in Urška Šepic. ■d Našega pa,vest peče! Zares, saj mi je sam zaupal. Se reče, saj mislim, da* ga je že nekaj minilo, ker se ni pregrešil zoper kaj takega, zavoljo česar bi ga primorali, da bi za pokoro grizel slamo ali pa vsaj seno. Pa vendar ni storil prav v prvem hipu in se je hudo kesal — vnic, kakor mi je zaupal. Po mojem se je pregrejil, po njegovem se je pa samo zmotil. jalo od samih težav, ti povem absolutno čisto resnico. Saj še ne pomnim, da bi mi klobase kdaj taka silile v nos. Vstran, sem obračal glavo, da bi se izognil skušnjavam, pa ni nič pomagalo. Na stopnicah sem se uatavij in premišljal. Ni mi dalo nalprdj, klobase me niso pustile, ti rečem, Micka. Vzel sem jih iz zavoja in jih ogledoval. Prelepe so bile, ravno prav mehke kot kožica 18 lflf flt.jwAffa dekleta.” — ______________ ______ _ _ v Loko. Tam je Marica sreca.a krogu svoje ljubljene družine. Stuškovega Toneta, ki ji je bil Bog vaju živi, Mr. in Mrs. An .... - v m________Vf Q m, —liaoV sp (lolffl let starega dekleta.” “Sur, take ti brundajo po glavi, pokora,” sem pristavila, ki se nisem mogla premagati. “Šer«p!" mi naglo svetuje on, “saj to samo tako rečem, saj veš,, da so mi toliko na mislih, kot. . “Kar lepo tiho bodi o tem m o klobasah govori,” mu kratko svetujem, ker nisem hotela, da bi me razhudil s kakšnimi lar- govem se je pa w J-"™bi me razhudil s kakšnimi lar-Bom povedala, kako je bilo, saj { kakor imaj0 moški navar veste, da bom, pa vi sodite. To ^ ’ se pravi: dedci naj ga ne, ker ______ M letni jubilelj. Mnogim prija' teljem se pridružujem tudi jaz in naša družina ter jim iskreno čestitam z željo v srcu, da bi doživela tudi zlato poroko vedno tako srečna, kakor sta sedaj med vsemi najbolj všeč. Tone jo je Ob neki priliki vprašal, če hoče biti samo njegova in samo njemu zvesta tovarišica ostati skozi vse življenje. Seveda je Marica, koj obljubila in na 17. oktobra 1909 sta se zvezala za vse življenje, torej ravno pred 40 leti. Štirideset let je že precej dolga doba v Skupnem življenju. Gotovo pridejo vsakovrstne težave in zapreke, pa z božjo pomočjo in medsebojno ljubeznijo se vse prenese in premaga. Stuškovi živijo na 950 Grand Blvd. v Wickliffe, Ohio, v prijazni okolici v prijetni senci košatih dreves. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, od katerih jih živi še šest, tri dekleta in trije fantje. Vsi so že? poročeni in preskrbljeni. Najtetarejša hčerka Ana je poročena Perme, Nettie poroč. Schmidt in Maryporoc. Jaketič. Zdaj sta Sltuškova že stari ata in stara mama 12 otrokom. Vzgojiti tako družino ni tako lahko. Velikokrat je bilo treba vstati ponoči in čuti, zdaj pri enem, zdraj pri drugem. Saj njihovi otroci to dobro vedo, zato jih tudi ljubijo in spoštujejo in tako je tudi prav. Ampak na zunaj pa ne izgle-data, da bi praznovala že 40 -letnico poroke. Prej bi jima človek prisodil rojstni dan, tako sta še oba čvrsta in trdna. Mrs. Stušek je bila vedno zelo ton ip Mary Stušek še dolgo let! Vaša iskrena prijateljica Matilda Ropret. Poročilo o viharju v Texasu seiner vjuguvui »a- jv. -------- r------jv w agilna pri vsem, kar je bilo tre. svetovna situacija prav spora pravega, popolnega komuni- ba pri cerkvenih ustanovah, pri sta s komunistično centralo. Samo tak spor slabi udarno «*>..,“.a ™ Rila moč komunizma po svetu. Samo od takega spora je moč pričakovati, da se bo še kaj razširil v komunistično zgradbo, samo Tito kot popolen komunist more imeti upanje, da bo do- društvih in drugod. Bila je cerkvena 'pevka_ pri sv. Kristini, ko je bila fara' ustanovljena; Houston, Tex. — Naj nekoli ko opišem “naš” vihar, ki nas je nedavno obiskal, da boste vedeli, kako smo ga čakali, pričakali in končno srečno tudi prestali ter živi in zdravi ostali. Res je bilo precej hudo, ker | nismo bili vajeni talcih neviht tam v Clevelandu. Ljudje tukaj so .pa že dostikrat imeli take in še hujše, pa so se jih že kar 'privadili, kakor fijakarski konj gajžle. Na radiu so nam ves dan pripovedovali, naj se pripravimo, da bomo dobili enkrat ponoči hud vihar. Jaz Bern bila vsa tr. da od strahu. Naš Jim je pa venomer pel tam pri oknu, kakor ima on navado: “Oh, beži, beži, saj ne bo nič 1” Pa je bilo, in še precej. Okrog 10 zvečer se je začel cirkus. Najprg so začeli z dežjem. Menda je že taka navada, da je treba najprej nekoliko pomočiti. Kmalu zatem je pritisnila sapa, ki ie postajala hujša in hujša. Večkrat smo mislili, da bo sapa vsa okna utrla. Ampak, hvala Bogu, pri naši hiši ni bilo nobene škode. Okrog nas je podrlo nekaj drevja, pa vode je bilo vsepovsod, kat bi se bila zbrala z vsega sveta. Na našem vrtu je stala diva dni. Naš Jim, ki tako in tako ne more vode, Preko Atlantikav deželo svobode Cleveland, 0. Potekalo je že četrto leto, ko smo v špitalskem taborišču z zaskrbljenostjo gledali v bodočnost. Kam naj se obrnemo? Stotine beguncev je bilo že odšlo v Argentino in v druge dežele, a mnogi smo še čakali. V taborišču je postajalo vedno bolj tuje, kajti IRO je v izpraznjene barake naselila ljudi druge narodnosti, posebno Madžare. Medtem pa je Liga katoliških Slovencev' v Ameriki neumorno delala za rešitev ostalih slovenskih beguncev v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Posreči lo se ji je, da je uredila vse u-i radne zadeve za vselitev v U. ra. Ift.j ICT tla J« H«*® r J J I število sponzorjev. Spomladi 1949 je odšel iz špitalskega taborišča prvi transport; kmalu za njim drugi, tretji. . . in vrsta je prišla tudi za nas. Mrs. Knaijs na E- 62. St., se je takoj odločila, da nas bo vzela k sebi. Z veseljem smo opravili u-radne formalnosti v SL Martinu pri Beljaku. Morali smo iti na zdravniški pregled in mesec dni nato k ameriškemu konzu lu. Potem smo se začeli pripravljati za daljno potovanje, kajti določeni smo 'bili, da 11. avgusta odpotujemo. Večer pred dnevom odhoda smo preživeli skupno z znanci in prijatelji. Kramljali smo o preteklih begunskih letih in misli so nam plavale tudi v domovino. Kar izačujemo pod oknom petje. Bil je taboriščni pevski zbor, ki je po starodavni slovanski navadi vsakikrat pel odhajajočim v slovo. Krepko so doneli ubrani moški glasovi tiho koroško noč: “Ob večerni uri stal sem poleg Save. . . ” in še naprej “. . . grem r\a južne kraje, grem med svoje brate.” . . Srčno jih pozdravi!” — Da, bistra Sava, le pozdravi na še brate v domovini, da bodo laže prenašali sužiie dnove in vlij jim neomajne vere v srečnejšo bodočnost, ko bo zopet zasijalo nad Slavinimi sinovi sonce svobode, 'ko SC ---« jih poznam, da bodo vsi kot e-den potegnili ž njim. Kakor bi jih mi, dekliči, ne poznali! Kakopak! Takole se je primerilo, vse čisto slučajno in mimogrede. — Lojze Strnad, ki daje gospodinjam same dobre stvari na vogalu 77. ceste in Donald, in ga ima zastran tega vse rado in ga hudo obrajta, pa njegovo prijazno gospo tudi (veste, oni dan sva bila z našim tam, pa jo je naš tako zijal, da je kar jeclal in ni vedel, po ka'j da je prišel), tisti Lojze se je enkrat oglasil v našem oficu z malim papirna, tim zavitkom in naročil naši be-ibiki, ki se vedno na smeh drži tam spredaj pri oknu, naj nese naš, to se pravi nijen oče, tisto 4r. Kreku, ko se bo peljal domov. In naš je vestno nesel, ampak spotoma so ga obšle hude misli, želje in skušnjave, da se jim ni mogel ustavljati in si je prilastil tuje blago, čeprav ne ve za gotovo, ali si ga je smel *li ne. Takole mi je aam povedal: “Veš, Micka, Strnadov Lojze je prinesel mesene klobase in naročil, naj jih nesem h Krekovim. Toda spotoma se mi je pa kar naenkrat zdelo, da je rekla naša bebika, ko mi je izročila paket, da je to za Kreko. ve in za nas. Kaj vem, če je tako rekla ali ne, nazaj pa tudi ni kazalo voziti ter jo spraševati, kako in kaj. Kar vse bom dal Krekovim, sem rekel, da bo prav in brez pomote. Skočil sem v hišo na Barrett, kjer Krekovi stanujejo in nesel klobase v zavitku. Micka, če ti rečem, da mi je slabo priha- "Na stopnicah sem stal„ in gladil tiste prelepe klobase,” je naš nadaljeval. "Prijel sem za eno, da bi jo odčipnil, ip* se je držala kot klep kože. Poprijel sem za drugo, da bi jih vsaj en par nesel domov, saj veš, e-no zate, eno zame... ” '(Aha, saj se poznamo. . sem zopet pristavila. “Vrtim in vrtim in se mučim tam na stopnicah, da bi dve odlomil .Jesse,, druge bi dal pa Krekovim. Stoj ne bodo vedeli in kar gotov sem, da je Lojze rekel, da je za nas in za Kre kave. Noža nisem imej pri sebi, odščipniti se klobase niso dale, tisto bi pa spet 'ne bilo lepo, da bi šel h Krekovim in jim rekel, naj mi odrežejo dve klobasi. Rekli sicer ne bi nič in bi mi ustregli, ampak kar mislim si lahko, da bi se jim čudno “. . . rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.” Dne 11. avgusta opoldne smo odšli iz taborišča v Beljak in od tam v St. Martin, kjer smo prenočili. Drugo jutro smo odbrzeli z bel jaške postaje proti Salzburgu. Proga pelje prav ob našem taborišču. Poslednjič smo se zazrli v sive barake, ki so nam bile štiri leta novi dom ter v prijazne hribe naokrog. ko je bila fara ustanovljena; 'pravi, da je ima dovolj za vse, Toda ni bilo mnogo časa za o-dolgo let predsednica podruž- življenje, kolikor jo je videl vsej pazovanje in razmišljanje, kaj- zdelo vse skupaj. Že kar malo jezen sem bil, ... t irnrav ker nisenl mogel do ipara kl°' stil tuje blago, L Saj „<**,■ veeh, samo dve gotovo, ah BiKMe anel J • y^ 6JLne stojal- potegnera vse klo . . nate vrečice. In glej: dva venca st* jih bila, v enem pet, v drugem pa sedem. Na vsak način jih je dal Lojze za oba, zame in za Krekove, saj jih je tako tudi skupaj odrajtal. Ampak v enem vencu jih je pet, v drugem pa sedem. Kateri je za Krekove, kateri za nas, sem se začel spraševati in končno določil, da so naše tiste...” “Sram te bodi!” sem ga prekinila, vsa svete jeze razpaljena, “kako bi mogel ti i*eti se, dem klobas; Krekovim bi jih dal pa samo pet! To pa ni lepo od tebe. Uh, da si tak, da bi najraje vsem sam,. “Vidiš jo, avšo, kam pa drdraš! Tok počakaj no, da ti vse povem, kako in kaj. Saj prav tisto je bilo, da me zdaj tako vest peče, ker sem vtzel zase krajši konec, samo pet klobas, Krekovim sem jih dal pa sedem, kot bi storil vsak gentleman. Vest me pa ni preč pekla, ampak šele potem, ko sem jih pokusil in videl, da takih pa še ne.” “Tisto je pa res,” sem se zopet vtaknila, “saj sem se morala na vse pretege ahtati, da sem vsaj eno dobila, kakor si jih ti basal. Dobre so bile pa zares, tisto pa. Pa kako je bilo vendar, ali je Lojze res določil nekaj za Krekove, nekaj pa za nas, ali si kaj pozvedel ?” “Nič nisem vprašal in tudi ne bom. Krekovi ne vedo, kako je bilo s klobasami, Lojze tudi ne ve, kako sem jih delil in če boš še ti molčala, pa bo lepo med nami ostalo. Vdš, Micka, jaz bi bil lahko vse klobase sam spravil, pa bi nihče ne vedel za to. Ampak saj me poznaš, da nisem tak.”1 “Aha, poznam te, poenam,” sem vzdihnila. Bom enkrat stopila k Stmadovim in jih bom nakupila za našega, da se jih bo napeštal, ki jih tako obrajta, da nikoli toga. J ti na .postaji v Špitalu se je vlak že ustavil in znanci ter prijatelji so nas obsuli: brat o-ziroma sin Jože, ki je še ostal taborišču, Zalka, Angelca Miha, Lovšinovi g. Cigan, g. Matko dn toliko drugih. Sami znani obrazi. Veseli smo bili svidenja, a le za nekaj trenutkov, kajti lokomotiva je ostro zapiskala in drveli smo v mraku daljav — proč od prijate-jev, proč od domovine. Šele sedaj, ko se vedno bolj oddaljujemo od nje, spoznavamo, ka ko smo jo ljubili- Posebno se daj spoznavamo njeno bajno krasoto in privlačnost. Vsakdo si je zaželel, da bi se krog domovine raztegnil v brezbrežno obzorje. - A zaman. Ni ga vesoljnega doma, saj nas dan za dnem 'pozdravlja v tujih krajih tuja zarja in med tisoči ljudi smo neznanci. Železnica s* strmo dviga, kajti gorska veriga Visokih Tur ji zapira ravno pot. Sredi doline reke Moljne se dviga hribček in na njem bela .cerkvica. Peljali smo se skolzi osemnajst predorov; najdaljši med njimi je dolg 9 km (okrog 6.5 mlij), jugovzhodno od njqga je Koroško, severno pa Salzburško. Proga je res mojsterSko delo. Mnogo turistov iz vse Evrope (Dalle u 3. »trtni.) mn.... ^ ranBiSra ponovnra. October 17, isw JETNIK V GORAH MEŠKA Bridge* — Anžič “Proti — proti Bini,” tejec- njih štirinajst dni sem se nau- 1 ja 'Bart. •'Potem bo pa bolj pametno, da vzameta tale žoln,” reče Roger hladno. “Pripravlja se povodenj. Pa tudi brašoa bosta lahko vanj več naložila.” "Toda jaz — mi nimamo denarja, da bi sj ga kupili,” odgovori Bart. “Kupita ga lahko s temle,” pravi Roger in vzdigne neko veliko stvar, ekoraj tako veliko kakor on sam. “Slonova kost!” zazija Bart. “Da. Vzel sem s seboj samo čet oklov. Več nismo mogli no-siti. Toda tam, kjer smo dobili te, jih je Se vse polno.” Bart od začudenja kar bulji v veliko bogastvo. Naenkrat se Roger zasmeje. “Končno sem vendar spet nekoliko mašel samega Isdbe, Bart,” reče nato. “Zdi se mi, da ste vsi mislili: Roger jo je popihal.” “Seveda smo,” pravi Bart resno. "No prav, saj vam tudi nočem Očitati, če pomislim, kaj sem vse počenjal. Toda zad- čil nekoliko več, kakor pa si ti mogel misliti, te moral sem se pretvarjati, da se nisem s teboj sprijaznil, ko si me rešil gorile.” Bart stopi bliže. Čustvo čudovite nenadne sreče je zaplate »kosi njegovo srce, da je na slonovino Čisto polzabil. “Dragi moj Roger, kakšen osel sem bil!” “Ne ti!” ga zavrne Roger s smehljajem, ki je bil res pri jateljski. ‘'Sklenil sem, da te bom imel za norca, in svojo vlp- KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV OKTOBER 16. — Oltarno društvo fare Marije Vn^bovzete priredi “Card party” v cerkveni dvorani. 22.—Podružnica St. 47 SŽZ priredi “Autumn Dance” v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Igra Lou Trebar orkester. TEKOM ČASA, m se sobozdravnlk Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Olair An. in E. 62 St.. Je okrog 25 drugih aoboadravnikov v tel naseliilnl prakticirala in se izselilo, d očim se dr. Župnik Se redno nahaja na svojem mestu. Ako vam Je nemogoče priti v dotiko s nosim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik lzvrtll v» morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imet' določenega dago- Mo Izgotovljeno brez .odlašanje “ ~ “župnik IU1 ST. CLAIR AVI. vogal 'K Ond SL: vhod sasee Dtad je odprt od 5:30 zj. do I. n. Tel: «N SOH hočem.” ‘ISeveda si me grdo potegnil!” pravi Bart; “pa vendar še zdaj nilhaim niti pojma, kako si prišel do slonovine.” •'Bilo je tisti dan, ko naju je napadel stenpotep. Ko sem namreč blodil po tisti votlini, sem prišel skozi nakakšen rov rna prosto in dospel v ogromno in razsežno jamo, ki je bila podobna žrelu in imela vhod na nasprotni strani. Tla so bila dobesedno pokrita z okostji slonov, ki so se belila v solncu. Reči moram, da me je bilo groza. Pa slišal sem Murdochs pripovedovati o neki ‘Dolini kosti’ in vedel sem, da sem jo našel” “Zakaj nam pa tega nisi [povedal?” vpraša Bart, ki upa komaj sopsti. “Zato, ker sem vedel, da bomo morali nositi meso, ne pa Slonovo kost,” odgovori Roger.’ “Tako sem se torej potuhnil in čakal prave priložnosti. Ko smo prišlni semkaj, sem pa Aru. kija zaprisegel, da bo molčal; potem pa smo takoj odrinili te prinesli nekaj oklov. Aruki misli, da je vsak kos vreden petdeset funtov. Kolikor sem mogel v naglici pregledati, pa Stanka. Koncert bo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. NOVEMBER 5. —Kegljaška skupina društva Kras št. 8 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra So-kach-Habat orkester. 11. —Modern Crusaders Bowlers ples v SDD na Waterloo Rd.; igra Pinoff orkester. 12. — Federacija Slovenske moške zveze priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12. — Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ priredi plesnoiveselico v Slovenskem narodnem do. mu na 80. cesti. Igrali bo Melody Pilots orkester. DECEMBER 26.—Društvo Modem Crusaders št. 46 SDZ priredi božični ples v SDD na Waterloo Rd igra Vadnal orkester. I960 JANUARY 29.—Društvo Modem Crusaders št. 465 SD plesna veselica v SDD na Waterloo Rd.—igra Vadnal orkester. FEBRUAR 4.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ priredi plesno veselico v SND na 'St. Clair Ave. Pete Smiok orkester. je bilo nekam tiho te prazno v Nemčiji. Ponoči vlada celo na postajah popolna tema, vlakov amo pa na vsej dolgi vožnji srečali le malo, avtomobilov prav tako, celo ljudi ni bite opaziti. Ob štirih popoldne, dne 19. av-gueta, smo dospeli v Bremen, kjer so nas s tovornimi avtomobili odpeljali v taborišče Grohn, ki je zelo lepo urejeno. Stanovali smo moški zase ta ženske zase. Le hršna je enolična in revež je, kdor mora dalj časa tamkaj čakati. V Grohnu je mnogo ljudi vseh narodnosti in ver, tod uprava ne dela nobene ralzlike. Vsakdo se mora točno ravnati po navodilih. 24. avgusta ob 9:30 so nas prepeljali v Bremerhaven, PREKO ATLANTIKA — DEŽELO SVOBODE -tv. - PPP r—=---------------1 - tu je prišel tudi jtill je v dolini če okoli btaož." ------------- ■■■ Bart glohoko vzdihne. J- “Vsak izmed tehle je vreden najmanj osemdeset funtov. Postal 'boš torej zete bogat mož, Roger.” “Jaz?” ga zavrne Roger. “Saj sem že tudi brez oklov bogat 1 Vajini so ti okli — tvo-ji to MuTdochOvi.” Zapet se prijateljsko nasmehne:-“Saj ti pravim, da sem se poboljšal! ’ ------o------ Samo, kadar govori Nekdo, ki je jecljal, je šel k zdravniku. “Ali vedno jecljate?” ga vpraša zdravnik. “Ne-ine-me, s-s-sJa-m-m-mmio kad-d-dar g-g-go-v-vo-r-rim.” (Nadaljevanje a a. strani) se pelje vsako leto po njej. V okolici Gasteina na salzburški strani je polno mineralnih toplic, zato je tu nastalo znamenito kopališče in zdravilišče. V Salzburgu smo ostali ves teden. V tem času smo 'si o-gledovali Znamenitosti tega lepega, zgodovinskega avstrijske, ga mesta. Ustanovljeno je bi: te že leta 696, ko so tu postavili sedež škofije. Leta 798 je škofija postala nadškofija. V 8. ------- štoletju so od tu prihajali kr- Aruki španski misijonarji tudi v našo domovino ter prižgali našim prednikom luč prave vere. Od Naše duše je pasel od Špita-da do Bremena g. Alojzij 'Strle, tam pa je moral čakati ladje za New Orleans. Pri maši v nedeljo je prepeval naš mali pevski zbor, čigar stebra sta bila g. Brsan in g. Kozjek. 18. avgusta smo se poslovili od lepega Salzburga in od visokih avstrijskih gora ter z brzovlakom odšli proti Bremenu. Peljali smo se mimo lepega Cbienskega jezera, iz katerega se dviga otoček Awa, kjer sta bila vzgojena te krščena prva slovenska krščanska kneza Borut in Hotimir. Kmalu leži kakih 60 milj od Bremena proti severu. Pokrajina je tod zete lepa. Polja so lepo obdelana, na malih vzpetinah se košatijo gozdovi brez in hrastov, po obsežnih pašnikih pa se pasejo črede govedi, ki je tu, kakor po vsej severni Nemčiji, črno-belo lisasta. Zdi se, da sta ti dve barvi tukaj [posebno priljubljeni. Še celo otroci i-majo obleke iz blaga črne in be le barve. Sadje je bilo tudi zete polno. Opoldne smo prispeli v luko. Mnogo ladij je bilo 1 vsidranih. Za nas je bila pripravljena velika prevozna lad ja “General J. H. McRae." — Tesno nam je bilo pri srcu, ko so odvezali vrvi in dvignili sidro. Zadnja zveza z Evropo je torej pretrgana! Zbogom, stari svet! Nikogar ni bite na obali, ki bi nam pomahal v slovo. Le jate galebov so se zganile na o-bali, ko je ladja trikrat zažvižgala in zaplula. Drugo dopoldne je ladja plula v gosti megli. Zato je ladijski rog vsakih pet minut močno trobil. Opoldne smo zagledali Dover; pluli smo namreč sko- Zvečer smo videli prvič in po. slednjič sončni zaton v morje in ne v meglo. Žareča krogla se je počasi potapljala v neizmerne vode, kjer kraljuje mračni vladar Pluton z ženo Amfi-trito. Žarki so se vsipali na bele oblake. Ti so za hip močno zažareli, nato pa so se prelivali vseh mogočih barvah do — teme. Tudi valovi, ki so bili popoldne temnozeleni, so se pomodrili in njih odsvit se je odražal na obzorju, dokler ni zaplula ladja v črno noč. Mala skupina Slovencev je sedela skupaj na krovu in iz mladih grl je privreli naša lepa narodna pesem. “Barčica po morju plava. . . ,” "Marija sedem žalosti, reši nas nevarnosti! O le naprej, o le naprej, do brezkončnih krajev mej.” Ko smo utihnili Slovenci, so se oglasili Ukrajinci. Šele pozno zvečer je petje utihnite in mno žica se je razšla v spodnje prostore. nato smo prečkali reko Inn, v zi R^ki preUv, ki je širok Monakovem, prestolnici Bavar. L lg geograf9klh milj. eks, reko fear. | Zara(j; g0Ste megle .nismo mogli leti: “Bog plačaj vsem tisočero!” Iz našega novega doma pošiljamo iskrene pozdrave vsem znancem iz taborišča, raztresenim po Ameriki, Kanadi, Argentini,. Avstraliji in drugod, te našim dragim v domovini. Bog Vas živi! Družina Bohova. Saj je vendar videl dva ... V nekem trgu je stražnik pripeljal pred župana nekega tujca, češ, da ,je bij pijan ter je razgrajal. “Saj ni res, da bi bil pijan, nikar ne verjemite stražniku.. Pokličite še drugega stražnika, ki bo lahko pričal, da nisem bil pijan.” “V našem trgu imamo samo enega stražnika,” je strogo odvrnil župan. “Oprostite ampak snoči sem videl dva.” -o- V nedeljo 28. avgusta je vihar zares prihrumel. Kakor je poročal naš list Atlantik, ki je na ladji izšel trikrat, smo pluli ob roku orkana, ki je nastal ob zapadnoafriški obali in z veliko brzino drvel proti severu. Vzporedno z našo ladjo je .plula še neka druga, ki je baje peljala družine ameriških vojakov iz Evrope v domovino, a je že proti poldne Zavila proti severu. Ladja se je silno guga-Prednji konec ladje se je pogrezal posebno globoko. — Včasiih je nastala pod ladjo praznina in ko je ladja padala navzdol, se j e trla voda pod nj o, da je strašno grmelo in hreščalo. Besno valovje je že pljuskalo na prednji del ladje, zato so vse kabine na tem kraju zaprli. žalostno je bite pogledati množico ljudsva, ki je ležala na krovih, [zavita v odeje, trepetajoča od strahu pred brodo- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in mamke. MALI OGLASI Sobe se odda Odda se 2 opremljjeni sobi in kuhinja za 2 moška. Vprašajte na 1164 E. 61. St. UT 1-2794. —(203) —(203) Sobe išče Samski moški želi dobiti 2 sobi. Ima vso svojo opremo. Kdor ima kaj naj sporoči na 5512 Car. ry Ave. ali v upravi tega lista. —(203) Cena $7,800 Prijazna hiša za 1 družino na E. 102. St. severno, izgotovljeno 3. nadstropje, ves trd les v tleh, 3 garaže; jako trdno zgrajena. Za podrobnosti vprašajte Sarah Jackson, MU 1310. (206) Stanovanje iščejo petajoča od strata pred nroao-1 Slovenski zakonski par z 2 lomom in prepadena od morske otrokoma, eden šolskih let, dru- dest, ki je sezida. cerkev Gospe Svete pri Celovcu. Danes šteje mesto 77,200 prebivalcev in ima z bližnjo okolico nad štirideset cerkva. Tu je rojstni kraj velikega avstrijskega Skladatelja Mozarta. — 430 čevljev nad mestom se dviguje utrjen grad, s katerega je izredno lep razgled po vsem meštu. Uro hoda ih mesta je sloveča božja pot Maria Plain. ........... TOln.nr, [:,rr . V petek 26. avgusta po__________ he in zvoniki so se bleščali v ve- smo (ogledali delfine. Divje so čemem soncu. Že V temi smo prekoračili Donavo, ki je tu še zete majhna reka, in prišli smo deželo luteranstva, v Osrednjo Nemčijo. Opolnoči smo se ustavili v Wueraburgu, ob treh pa v Fuldi, kjer je naijel zadnji počitek apostol Nemčije — sv. Bonifacij. Kmalu nato se je začete svitati in prikazala so se ljubka polja, preprežena z moigli dohajati. Ta dan je bilo najlepše vreme na naši poti preko oceana. Pluli smo južno od Irske. Po krasnem sončnem zatonu v meglice nad morjem se je zasvetila Venera, zvezda vodnica na nevarnih potih mor- Vuunica 11» Ilovo*’««* ipvM-i« v peuciv, uut Duyv. J r — ja. 'A le kratek čas je sijala, kazala obala Long Islanda. Na Tudi več krasnih parkov je; belimi cestami te posejana z Mirabelgarten, Kurgarten in posebno Hellbrunn so posebno lepi. Mnogoštevilni kipi, ki jih krase spominjajo na rimsko ir starogrško dobo. V Salzburgu smo imeli dva o-biska: iz neke župnije zunaj mesta je prišel g. Alojzij Ilc, naš sovaščan, ter g. Vrenko Miha iz Spitala, ki je prinesel po ljubkimi vasicami, iz katerih se dvigajo nizki zvoniki luteranskih cerkvic. Bližali smo se Hannovru. Vedno večji so nasadi sladkorne pese, vedno ob širnejši pašniki. Tudi mlini na veter so posebna značilnost Severne Nemčije. Mesto Hannover je silno razrušeno; sivi ! ft. n or ima kbj primor neg«, Proti koncu potovanja smo o- Pokliče EX 3913. (204) mm &1I1U ---■ * I---------- I _______________________ se poganjali za ladjo, a je niso pazili dolge verige alg, znanilk ... . nr i i • moigli dohajati. Ta dan je bite bližnje obale. Tudi jambori All Me pOSUdjeiU. I Kajti nebo se je zoblačilo morje vzvalovilo. — Vihar se nam bliža. V enem dnevu bo tu, — je tejavil kapitan. Vso noč se je ladja močno gugala, toda krasno jutro je pregnalo vihar te pomirilo valovje. Dopoldne so spet prihrumeli delfini, znanilci viharja. Tudi galebi, ki so leteli z nami, so se spuščali tik nad vodo ter se potapljali iskaje plen pod vodo. bližnje obale. Tudi jambori ribiških in potniških ladij so se pokazali na obzorju. Ljudje so postali boljše volje. Morska ,bolezen je končno izpustila svoje žrtve. V petek, dne 2. sept. se je po- ladji je nastal vrišč. Amerika! Suha zemlja! Novi svet! Obala! New York! — taki in podobni vzkliki so se čuli v vseh mogočih jezikih. Pri nas imamo taborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad, ftidite takoj, , ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RO. PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. $8tk nover je simo rwurajo, *•-- zidovi strle v zrak kot nema j Ladje ta dan ni bite videti no-I priča burne preteklosti. Sploh bene. ženske ,če hočete biti oblečene po mjnovejk moto, skrdite da boste imele dovolj velike žepe pn svojih novih oblekah, žepi morajo biti vrni tako veliki, da v enega vtaknete psička in v dragega pa mačko, kot mm ka*e gornja tlika. od leta 181,9 do danes. Ko se je zvečerite, smo pripluli že blizu New Yorka., Tisoče te tisoče luči je zagorelo. Ladja je zaplula med svetilnike ter se ustavila sredi pristanišča pred Brodkljmom. Vse listine smo dobili danes nazaj. Tudi! ročno prtljago smo oddali. V soboto 3. avgusta smo vsta-j! že ob pol treh zjutraj. Po' zajtrku je ponosni “McRae plul mimo veličastnega kipa resnične svobode, ki tako materinsko prosi: "Give me your j tired, your poor! ... I lift my j lamp beside the golden door.” Ob desetih dopoldne smo izstopil ter zvečer odpotovali z vlakom proti prestolici ameriških Slovencev, proti Clevelandu, v kateri smo pri Mrs. Knaus našli svoj novi dom. Tu smo prav zadovoljni. Iskreno ae zahvaljujemo materinski dobrotljivosti Mrs. Knauso-njeni hčerki Kristini, sinovom, Mr. Grdini in vsem ostalim dobrotnikom. Ne smemo pa pozabiti Ameriške Domovine in njenega urednika Mr. Debevca, ki nas je vedno branila pred obrekovanjem naših idejnih nasprotnikov - komunistov, Lige katoliških Slovencev in njenih voditeljev ter KS'KJ, ki ima mnogo zaslug za obstoj Lige katoliških Slovencev. Dovolj se jim pač ne bomo mogli oddolžiti nikoli, moremo le že- New Rayon Draperies Lustrous rayon fabric draperies ; .... on th# marketa »uvua »** /v* -------'l l .have just appeared on the market , sell ' ' to ! pair, fabric . for* under two dollars a i Made of new non-woveni with Avisco rayon, the.j draperies fall in soft natural folds • that lend themselves beautifully toJ all sorts of drapery arrangement^ Fade-proof, ‘ flame-resistant ana| easy-to-care-for, these new. rayong draperies come in a wide range iof«-exciting colors and designs that'J blend well with traditional or mod-yj era decor. If you are planning any*] redecorating in your home, youTl , want to read the free leaflet, Dec-kj . orating With Ravon Fabrics" Fort your free copy of this helpful and] informative leaflet, send a stamped* self-addressed envelope to ttWi Women’s Editor of this paper. jM L ' AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 17, 1949 ■J Nihče ni odgovoril. Jean se perzijskega bezga, ki je apo- vsem napotna. Prepričan bo- plašenost čet, nesreča pri Beau-, montu in poslednja obupna'je spominjal, da ga je ponoči mijal na dobro opremljeno to-borba v tem primoranem umi-'videl odhajati proti Sedanu; aletno sabo lepe ženske, je bilo kanju na Sedan. Zdaj ko se'toda pameten' vojak ne sme iz-,vrhuteg(. nekaj koketnega, ka-•bijo, ali ni zmaga že gotova?Jven službe nikdar videti pove- kor od galantne skrbnosti. On Se ni bil učil ničesar in ni ljndka. Molčal je, a tisti hip j “Glejte si no!” je zarežal pozabil ničesar, nego si je ohra.jse je okreni'1 in zagledal senco, Louibet. “Stotnik je torej ven. nil bahato (zaničevanje sovra- ki se je bližala ob živi meji. Kaj ni res? . . 'Ah, zdaj to. sa jesti, dočim imajo tovariši rej ni res, da smo prodani: . Tak povej venldar, ti aristokrat, ali si tudi ti izmed njih, izmed te bande umazanih izdajalskih svinj ?” Preteče je stopil naprej. “Veš, gospod buržoa, če je tako kar ipovej, potem opravimo s teboj, ne da bi čakali tvojega prijatelja Bismarcka!” Tudi ostali so pričenjali godrnjati, in Jeanu se je zdelo, da je treba 'posredovati. juho in meso. Toda gospod se je zabaval z aristokrati pri ženskah; saj so jih videli v Sedanu. “Ti si zapravil oddelkov denar 1 Le 'predizni se reči, da ni resnica, falot ti požrešni!” Stvar je postala mahoma nevarna. Lapoulle je stisnil pesti, in Pache, ki je bil vzlic svoji krotkosti od lakote ves neumen, je zahteval, da se pomenijo na mestu. Najpametnejši dejal, da je vendarle preneumno. če se grižo Francozi med “Mir, ipravim! Prvega, ki se je bij še Loubet, ki je s svojim še gane, pokličem k raportu!” pametnim obrazom smehoma Toda Chouteau se je poro-glivo zagrohotal; on da se malo briga za report; bil se bo, ali pa ne, kaikor bo njemu pogodu. In jeziti ga ni treba nič, ker nima svojih patrom samo za Pruse. — Zdaj, ko se je pričenjala bitka, se je izgubljalo še tisto malo reda, ki ga je prej ohranjal strah: kaj pa mu morejo? Popiha jo, kakor brž mu bo dovolj. In posta] je surov ter ščuval ostale proti korpo-ralu, ki jih pušča umirati od gladu. Da, njegova krivda je, da oddelek že tri 'dni nima če- ZAPRTNICA Mnogi, ki trpe vsled zaprtnice vedo, da posledica tega večkrat vključuje: nervoznost, glavobol, vzdigani« želodca, neprebavnost, zgubo spanca in apetita, plina in zabasa-nosti. Mogoče ste že poskusili mnoge druge s raznim nsf 84^ i _ časno dokazane formule, Trinerjevo Grenko Vino. Že od leta 1887, je ta dobra poznana I P znastveno pripravljena | «'«o zmes iz naravnih kore- nin, zelišča in cvetja, srečno odbijala zaprt-nico in pomagala nje simptonom. Nabavite si še danes steklenico tega presknšenega Trinerjevega odvajalca za vas. (Opomba: ako vam ni mogoče dobiti Trinerjevega vina v vaši bližnji pordajalni, tedaj pošljite $1.50 z naslovom vašega prodajalca na naslov: Jos. Triner Corp., 4035 W. Fillmore^Chicago, in vaša 18 oz. velika steklenica, vam bo odposlana poštnine prosto). On da ni za pretepe, niti s pestmi, niti s puško in smodnikom; namignil je nia tistih par sto frankov, ki je dobil kot namestnik, ter dodal: “Ej, če mislijo, da moja koža ni vredna več nego to! . . . Jim že dam tisto, kar je plačano 2 njihovim 'denarjem.” Toda Maurice in Jean, srdita nad tem bedastim napadom, sta Odgovarjala z jeznimi besedami ; takrat pa je zadonel iz megle krepek glas: “Kaj pa je? Kaj pa je? Kdo so tisti umazani prismojemci, ki se prepirajo?” žnika, popolno nevednost glede na nove temelje vojskovanja in trdovratno gotovost, da stari “Tam prihaja!” je dejal. Zares je bil stotnik Beaudo-uin. Presenetil jih je vse s ko- vojak iz Afrike, Krima in Ita-jrektnostjo svoje obleke, s skr-lije fne more biti poraženi. Bilo tačeno uniformo in navoščeni-bi res presmešno, če bi moral j mi čevlji, ki so se hudo raizliko-na stara leta pričenjati s tak- vali Od poročnikovih. ,V nje- šnimi rečmi! Čeljusti so se mu' razklale v smehu. Ovladala ga je ena tistih volj vrl jaške ljubeznivosti, zaradi katerih so ga vojaki obo. ževali vzlic bunkam, ki jih je včasih delil. “Poslušajte, fantje, namesto da se prepirate, pijte rajši dober požirek, jaz dam pa zanj, da ga izpijete na moje zdravje.” In iz dobrega žepa svojega plašča je privlekel steklenico žganja ter pripomnil z zmago- govih belih rokah im navihanih darle našel svojo prtljago!” A nihlče se ni smejal, kajti vsi so vedeli da ni prijeten gospod. Sovražili so ga, ker je držal moštvo vselej čim najdalj e od sebe. Roohas sam ga je imenoval ošabneža. Že izza prvih porazov je hodil ves pobit. In nesreča, ki so jo videli napartist z naj lepšimi nadami karijeri in gotov protekcije mnogih salonov, je čuti] zdaj, kako se njegova sreča pogreza v tem blatu. Pripovedovali so, da ima prelep tenor, ki se mu ima že mongo zahvaliti. Nera-zborit sicer ni bil, dasi ni razumel ničelsar o svojem poklicu; hotel je le ugajati, in če je tre-balo, je bil tudi zelo hraber, a brez prevelike gorečnosti. “Kakšna megla!” je dejal kratko, vesel, da je zopet na- šel svojo kampanijo, ki jo je iška] že pol ure, v strahu, da je zašel. Takoj nato, ko je vendar že enkrat dospelo povelje, se je pomaknil batalijon dalje. Novi valovi megle so se bili morali dvigniti iz Meuse, kati markirali so škoraj tipaje v temi, sredi belkaste rose, padajoče kakor droben dež. Takrat se je Mauricu ponudil pogled, ki ga je kar prikoval. (Dalje prihodnjič! o- brkih, in v rahlem parfumu vsi naprej, se mu je zdela pred Naročite si BARAGOVE KNJIGE za leto 1950 seboj; čecn-u pa so Prusi tu? slavnim muzanjem, da je darilo dame. Zares so ga videli prejšnji večer v ozadju neke krčme v Flioingu, kjer je držal natakarico zelo podjetno na kolenih. Vojaki pa so se že smejali in mu ipodajali svoje skodelice, da jim je veselo sam nalival. “Fantje, pijte na zdravje svojih ljubic, kdor jo ima, in pijte na slavo Francoske . . . To je edino kar poznam; živelo veselje!” “Res je, gospod poročnik! Na vaše zdravje in ra izdravje Vseh ostalih!” Vsi so pili, zopet spravljeni In prikazal se je poročnik in zopet pogreti. Prilegla se je Rochas v svoji čepici, orumeneli od dežja, v plašču, kjer je manjkalo gumbov, Iz vso svojo suho in mršavo postavo v kla-vemem. stanju zapuščenosti in kapljica, v jutranjem hladu, v hipu, -ko jim je bilo markirati proti sovražniku, in Maurice je čutil, kako mu curlja pijača po žilah ter mu z življenjsko gor- Trinerjevo Grenko Vino Knjige so sledeče: 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1950, in 2. “AMERIŠKE SLOVENSKE VEČERNICE" ali druga knjiga Baragove knjižice. Obe knjigi sla zelo zanimivi in staneta spoifnino vred $].50 Vsaka posamezna pa 80c Naročnino je poslati v poštnem Money Ordru, ali pa v bančnem čeku na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1857 WEST 21 st PLACE CHICAGO 8, ILL. j revščine. Vzlic temu pa ga jejkota vrača tudi pijanost iluzi- ----dajala zmagovita so se mu uskrile, bi stali pokornem “Gospod poročnik”, je odgo- čenj? Ali ne ohranja zgodovi- ltke ne magali Prusov pridržujejo svojih p r e sene- voril Jean razburjen, “moštvo kriči, da smo prodani . . Da, naši generali, pravijo, da so nas prodali . . .” V tesni Rochasovi glavi ni bilo daleč od te misli o Izdajstvu do njene verjetnosti; saj mu je razlagala poraze, ki jih drugače ni mogel dbpustiti. “Dobro! Kaj hudiča pa jih briga, če so prodani? Ali jim je to kaj mar? . . Stvar je vseeno ta, da so Prusi tu in da jih pogostimo s tistimi batinami, ki ostanejo dolgo v -spominu.” V daljavi za gostim zastorom megle so neprestano grmeli ba-zeilleski topovi. “Kaj? Zdaj se začenja . .To V BLAG SPOMIN 28 OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Černeliča ki je za vedno zatisnil oči dne 16. oktobra 1921. Globoko pod zemljo tam v ozki hladni hiši, dolgo let truplo že leži, rešen si prav vseh skrbi. A duh visoko vrh zvezda z duhovi rajskimi Ti biva, v objemu večnega Boga zdaj blaženstvo brezmejno uživa. Žalujoči ostali: SOPROGA in HČERKE. Cleveland, O, 17. oktobra 1949. na strmenja nad marsikaterim nepričakovanim preobratom? In Rochas, vrag v človeški podobi, je dodajal, da je Bazalne na maršu in da se ga nadejajo še prdd nočjo; o, vest je bila zanesljiva, ima jo od nekega generalskega adjutanta . . Daši je iztegnil roko prati Belgiji, je hotel pokazati cesto, po kateri ipride Bazaine, vendar se je Maurice radovoljno izročil enemu tistih prijemu lahkoup-nosti, ki brez njih na mogel živeti, češ, nemara vendarle bije ura maščvanja. “Čemu pa čakamo, gospod poročnik?” se je osmelil vprašati. “Zakaj ne gremo na- jih spremimo domov s puškimi prej?” kopiti!” j Rochas je skomizgnil, kakor Odkar je slišal streljanje to- da bi hotel reči; nimamo popov, je bilo zanj vse kakor iz- velja! Nato, po premolku, je brisano; počasnost, negoto- vprašal: vest marša, razuzdanost in pre- ‘1Ali je kdo videl stotnika?” Brez kompeticije. — Pedro Gomez m Porto Rieo, ki po ulicah prodaja žive rake ne potrebuje nikake ledenice za svojo robo, kajti v dobrih treh urah proda vse rake kolikor jih naloVfi v enem dnevu. Raki so ena najbolj priljubljenih jedi m otoku. OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirj'e in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 1146 E. 61. SL HE 2781 -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt vzela iz naše srede dragega soproga in brata Frank Škufca • v - ki je po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče zatisnil svoje oči dne •7. septembra 1949 v starosti 64 let. Blagopo-kojni je bil doma iz Krke pri Zatični. Pogreb se je vršil dne 12. septembra 1949 pod vodstvom Frank Zakrajšek ih Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca in po opravljeni sv. maši zadušnici je bil prepeljan in položen k večnemu počitku na Kalvarijo pokopališče. ' ' Tem potom se želimo prav prisrčho zahvaliti ž. a. kanoniku Omanu, potcm--jW; J Slapšaku in Rev. Max Sodji za tako ganljive cerkvene obrede; posebno Rev. Slapšaku, ki so ga obiskali v bolnišnici ter ga spremili na pokopališče na njegovi zadnji poti. Našo prav prisrčno zahvalo naj prejmejo vsi številni sorodniki in prijatelji, ki so darovali za sv. maše in krasne vence. Lepa hvala vsem, ‘ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru ter rsem, ki so se udeležili sv. maše in pogreba. Iskrena zahvala naj bo izrečena vsem, ki so mu dali svojo kri v bolnišnici, da bi mu pomagali k zdravju. Lepa hvala vsem, ki so nosili krsto ter ga položili k večnemu počitku, ter vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Lepa hvala društvu sv. Lovrenca št. 63 KSKJ za molitve in tako veliko udeležbo pri pogrebu. Prisrčna zahvala vsem sosedom in drugim, ki so nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dnevih. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za vso pomoč in prijazno postrežbo ter za tako lepo urejeni pogreb. Ti pa, ljubljeni ter nepozabni soprog, zdaj se je končalo Tvoje zemeljsko trpljenje in odšel si v srečno večnost, da prejmeš plačilo, ki si ga zaslužil na zemlji. Bog Ti daj večni mir in pokoj ter večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: ALOJZIJA, soproga LOUIS HOCHEVAR, po pol brat Zapušča tukaj v Ameriki brata JOHNA, v starem kraju pa DVA BRATA in SESTRO Maple Heights, Ohio, 17. oktobra 1949.