Leto V., štev. 39 Lfubliana, četrtek, 14. februarja 1924 Cena 2 Din lAafa ob A zjutraf. gtio« mesečno 20-— Din A inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Iflklošičeva cesta št 16/1. Telefon St.72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 54. Telet. št. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ul. 1. Cel|e, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812, Ljubljana, 18. februarja. Iz Beograda prihajajo zanimive in odkrito rečemo razveseljivo vesti. No inislimo' pri tem na vprašanje nastopa h dalekoseZnosti opozicijskega bloka. h nas Slovence jo predvsem važno, ja se izvrši, kakor vse kaže, pri naši :LS velik duševni preobrat v onem rprašanju, s katerim je vodila volitve. Avtonomija je bilo geslo volitev IS. marca. Zakouodajna avtonomija, to se je ponavljalo neprestano in upor-to. Brez zakonodajne avtonomije no tre, tako se je trdilo. Zaman smo celo lansko loto opozarjali in rotili, naj so PLS vmo v realno politiko. To predložitvi Marinkovičevega projekta. ki je zbral glavno ideje o samo pravi in dekoncentraeiji, kakor jih že i a leta sem Siri demokracija, je bilo jpažati zadovoljiv obrat Te dni pa »ležimo vest, da se je SDS izjavila a edinstveno državo z eno akonodajo in je opustila vtonomistični program, "ilasom istih vesti, ki so potrjujejo na ■li črti brez demantija, je avtonomija ilpadla in se je pri pogajanjih pu5 tavila zahteva, da se ceh Slovenija iJraži v eni oblasti, ki naj dobi Široko amoupravo, ni pa so več zahtevalo tskonodajne samostojnosti. Demokratska stranka bo o raznih ircdlogih šele zavzela stališče, a dajo naša dolžnost, da lojalno in z comejonim zadovoljstvom beležimo napredek, ki jo v stanu biti v ;jromno korist celi državi, naši ožji lomovini pa posebej. Državnopravna negacija ni bila tečen koncept sicer tako realno in Irezr.o mislečim Slovencem. Zato j<; ;av, da je vendar enkrat odpravljena dnevnega reda in le obžalujemo, da ) to ni zgodilo že dve leti prej. Celo-upno ravnotežje člniteljev, ki so do-icsli ustavo, bi bilo preraenjeno. KolT-io boja in težav bi bilo priStedcnili! "es držitvni razvoj bi bil vsaj za ena fto naprej. Pa kaj rokriminiramo. V takem tro-lotku se no sme rokriminirati preveij. fsl se moramo radovatl. da je sterilna leba avtonomističnega boja v zatonu jiskor se iskreno veselimo, da Radiji poslanci pridejo v narodno skup-ifino, tako si kot Slovenci moramo še josebej čestitati, da gre h koncu opas-3a kriza. Upajmo, da ne ostanemo pri sanaciji ■aših razmer pri tem edinem napred-tu, ampak da te razvije krepak smisel smotreno državno politiko, ki bo oproščena državnopravnih ovir vršila sliko delo sanacije in končne uredit-naše administracije. Kaj je s Kmetijsko družbo Vprašanje posl. Reisnerja. Beograd, 13. februarja, p. Odkar jc lada protizakonito odgodlla občni zbor kmetijske družbe, nI bilo ničesar storje-'o. da se preiščejo dozdevne nerednostl, i katerih so klerikalci govorili In vedno asneje je, da gre le za politično nasilje. ?a se stvar popolnoma razčisti in odprava nezakonitosti požurl ter da dosedanje odstvo Kmetijske družbe dobi primerno ■3tis!akc)jo je danes stavil posl. Relsner 'i notranjega ministra Vujičlča sledeča 'Prašanja: I. Na kateri podlagi je bil razpuščen "Sni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani. Iz katerih razlogov se je v zadnjem taotku odgodll že določeni občni zbor ' dne 30. januarja. 3. Ali se hoče takoj odrediti, da se ta 'opolnoma neutemeljeno odgodenl občni 'bor skliče na isti podlagi In na Isti nato, kakor je bil sklican za 30. januarja *8a leta? Tutankamnova krsta otvorjena London, 13. februarja, h. 3200 let po lvoji zatvoritvi se je včeraj zopet otvo« ^ grob Tutankamcna v Luxorju. Mu« j>ija leži v leseni krsti, ki je dolga devet •'vljev. Krsta ima obliko figure, čije oči 10 iz kristala. Glava je iz čistega zlata ovenčana z olivnimi listi. Pokrita je ' dvema rjuhama, od katerhi je ena še ^polnoma dobro ohranjena in docela ^poškodovana. POVIŠANJE DAVKOV V FRANCIJI _ Pariz. 13. februarja, h. Zbornica jeda-nadaljevala debato o vladnem predan, kl določa 20 odstotno povišanje tovkov. Prvi je govoril posl. Tinguy, kl je branil predlog vlade. Za njltn ie posl. 1'clachcnel zahteval ostre obsodbe za one M ne plačujejo davkov, Posl. Herriot je "bsojal povišanje davkov, ker bo to pomočilo splošno podražitev živllensklh »olrebSčIn. Odložitev ratifikacije rimskih pogodb NAPOVEDUJEJO SE SENZACIJONALNA SPOROČILA VLADE. - DE-BATA O REKI V SKUPŠČINI ZOPET ODGODENA. Beograd, 13. februarja, r. Vlada Ic sinod v zadnlem trenotku spremenila svolo taktiko glede parlamentarne razprave o rimskih pogodbah. Akoravno le bil minister Perič sinoči že določen, . Sedaj gre za detajle, ali se bo zrušila vlada na reškem vprašanju ali na kakem drugem vprašanju. Radič smatra, da je to stvar taktike in mo« men ta. Radič je povdarjal da Svetozar P ribičevi č no dela nikakih ovir. Pribi« čevlč je bil vedno pošten človek, s po« Štenim človekom pa lahko sedeš za eno mizo in, kar je uajglavneje, se lahko sporazumeš. Radič pričakuje prihoda dr. Lorkoviča in še nekaterih drugih prija« teljev, katerim pa so radikali odrekli potne liste. Radikali sedaj skušajo — pravi Radič — da bi na vsak način pre« prečili blok. Zavlačevanje ni opasno in radikali nc bodo uspeli, ker se Radič nc bo več z njimi razgovarjal. Državna obrtna banka Beograd, 18. februarja, p. Nocoj je skupščinski odbor pregledoval načrt zakona o državni obrtni banki. V načelni debati so govorili dr. Kulovec, Bogovac, Ti-motijevič Sokič, Žebot lil BJellca. Vsi govorniki so bili v načelu za zakon s tem, da minister usvoji njihove predloge. Opozicija je predlagala, da se v zakon za varstvo obrtništva sprejmejo tudi posamezne odredbe, dn se zavaruje obrtni kredit. Tnko se je zahtevalo, da so akcije glasijo na ime, da upravo banke tvori ena tretjina članov, imenovanih od vlade, dve tretjini pn obrtniki, da se kredit daje izključno obrtnikom, dn se akcije smejo prenesti samo po odobrenju upravo itd. Radikal BJellca je zahteval, da dn ves kapital država. Minister je Izjavil, da zahtev opozicije no bo sprejel v načrt, ker so predvidene v statutu. Pri ulasovaniu la bil za- kon v načelu sprejet z 9 proti 6 glasovom, ravno tako v podrobnosti samo pri členu 2. se je dodala določba, da se menice te banke morejo reeskontlrati pri narodni banki. Opozicija je izjavila, da bi glasovala za zakon, ako bi minister sprejel njihove predloge. Jutri bo večina izročila svoje poročilo, manjšina pa svoje oddvo-jeno mišljenje. Amerika proti Rusiji Bojkot rimske razorožitvene konlerence. Rim, 13. iebruarja. g. Amerika se, rimske konferencc, kl Jo ic sklicala Zveza narodov za razoroženjc na morju, ne namerava udeležiti niti v ncslužbent obliki. Svo) sklep motivira s tem, da noče sedet! z zastopnik! sovjetsko Rusije pri Isti mizi. Nova uradniška akcija PO CENI NASVETI IN SLADKE PRAZNE BESEDE. Beograd, 18. februarja, p. Po daljši j Nato jc odbor poselil ministra Trifko-pavzi je državno uradnlštvo, zastopa- j viča, ki Jc govoril zelo sladke besede, no v glavnem Savczu, začelo novo ak- , Priznal jc, da se uradniki nahajajo v zc-cijo. Tekom današnjega dne jc odbor ; lo težkem materijalnem položaju, katere-glavnega ga veza korporativno poselil i ga jc treba čimprej Izboljšati. Tudi Je prl-predsednika narodno skupščine Ljubo j ^nal, da sta no\l uradniški zakon in ured-Jovanovida iu ministra za izenačenje ba o razvrščevanju uradnikov napravila zakonov Marka TrifkovMa kot zastoj--! velik kaos, vendar pa da to nI samo kri -nika ministrskega predsednika. Odbor' viea vlade. Uradniški zakon je zadobil ;o izročil Jovanovldu in Trifkovič u j v narodni skupščini zelo velike izpre-momorandtun, ki je bil sprejet m za l- menihe ter je zato postal tako neugoden! nji odborovi seji Saveza. Predsednik 'Jaz in vsa vlada stojimo nu stališču, da Saveza Mihajlo Jovanovič je predsedniku narodne skupščino obrazložil upravičenost skromnih uradniških zahtev in izjavil, da bi za povečanje uradniških dohodkov bilo za onkrat dosti 850 milijonov dinarjev, in sicer 150 milijonov za uinirovljonce, 200 milijonov pa za. uradnike. Ljuba Jovan« vi<5 je izjavil, ila bo kot predsednik zakonodajnega telesa storil vso, kar je mogoče, da gro na roko uradniškim zahtevam, kor je sam nekoč bil uradnik in v6, kaj jo bed«. Da bi bil korak Saveza bolj učinkovit, jc predlagal, sc mora materljelnl položaj uradnlštva Izboljšati, toda treba jc pomisliti, da sa iinančni minister zelo težko odloči za dejanje In odobravanje novih kreditov. Finančni minister želi, da popravi vrednost našega denarja v inozemstvu. Zato jo nujna potreba, da se uravnovesi proračun. Vsak, novi večji kredit moti to rav-notežje ter jc finančni minister zato take odporen, napram uradniškim zahtevani. Kar se mene tiče, prav! Trlfkovič, Imam rajši dobro uradnlštvo, kakor ravnotežje v proračunu. Tudi Trlikovič je svetova! odboru, da posetl Pašiča ln Stojadlno- naj odbor posoti ministrskega predsed- • viča, kar sc bo verjetno tekom tega tednika Pašiča in finančnega ministra. • na zgodilo. Pričetek volilne borbe v Ameriki PREDSEDNIK COOLIDGE OTVARJA BORBO Z JAVNIM GOVOROM. Jfew-York, 13. ftbrunrja, e. Predsednik I kovltego, namreč izraz amerikaaeVe.ra Coolidge je nastopil z javnim govorom, čuta. Vsukatera rešitev evropskega po!" kl se moro smatrati za otvoritev volilne žaja bo najbrž zahtevala posojil, zalo bl borbe. Govoril je o glavnih notranjih bilo dobro izpodbujati amerlkunslto Ijud-vprašanjih, o poljedelstvu, o znižanju 1 stvo k nalaganju doma ne neobhodno po_ davkov, o drnginji, o finančnem Btanju itd. Gledo zunanjo politike pa je dejal, da se po zadnji njegovi poslanici ni zgodilo nič, kar bi zahtevalo izjjremembo amerikanske zunanje politike, vendar pa se napoveduje zadovoljiva ureditev evrop- Irebnoga kapitala v inozemstvu. Govorci! nato o proizvodnji in omejitvi oboroževanja, je izjavil, da mora vsaka vlada vzdrževati vojaške naprave v narodno obrambo in za lastno policijo. Zodinjeni države so pripravljene pridružiti se osta- skega položaja. Trije odlični Ameriknncl ita velikim narodom, kakor hitro so po-bodo, daslravno ne predstavljajo službeno kažo možnost akcije za omejitev oboro-vlade, podali tej uredbi nekaj zelo učln-1 zevanja. Debata o MacdonaSdovem ekspozeju BALDVVIN OBETA LOJALNO OPOZICIJO. London, 13. februarja, j. Danes so jc pričela v spodnji zbornici debata o vče rajšnjem govoru Macdonalda. Vodja o« pozicije Baldwin je izjavil, da ve vsak« do v zbornici upoštevati odgovornost ki jo je Macdonald prevzel nase s tem, da je poleg ministrskega predsedstva ccnc trgovinske koncesije še predno je priznala Rusijo. London, 13. februarja, j. V zgornji zbor nicl so je danes nadaljevali politična d« bata 7, govorom lordu Carmooro, ki j« izjavil, da ee jo angleška vlada zaradi toga odločila priznati sovjetsko vlado. prevzel tudi zunanje ministrstvo. O an« da odvzame moskovski vladi vsak po glcško«francoskih odnošajih je ministr« j vod, da, 1)1 direktno ali Indircktno agiti ski predsednik izjavil, da sc bodo pri« čela ali da se pričenjajo nova pogajanja. Pod temi okoliščinami nc bi nobena od« govorna opozicijonalna stranka stavila kakega vprašanja, kl bi otežkočil polo« žaj vlade. Opozicija opaža z zadovolj« stvom, da sedanja vlada nadaljuje po« litiko, ki jo je skozi 12 racsccev brez prekinjenja vodila konservativna stran« ka. Baldwin je razpravljal nato o pri« znanju sovjetske vlade. Razširjene, je dejal Baldwin, so vznemirljive novice, da je takoj po izpremembi vlade v Angliji sovjctsl;a vlada umaknila svojo obljubo glede odškodnine za angleške ladje. Pač pa je Italija dobila drago« rala proti angleški vladi ali državni obliki. UGODEN VTIS MACDONALDOVEGA GOVORA V PARIZU. Pariz, 13. februarja, s. Včerajšnji govor Macdonalda jc bil v tukajšnjih krogih sprejet z veliko simpatijo in se sma^ tra za ponovni dokaz za, prisrčnost in od kritosrčne odnošaje. Obenem so opozarja na to, da je bil Macdonaldov govor v splošnem nejasen in brezbarvon. .Matin« piše: Čeprav Macdonaldov govor mnogo obota, se mora njegovo naznanilo glede mednarodne konforence brozdvorano spre jeti z gotovimi pridržki. KRALJ LAHKO OBOLEL. Beograd. 13. februarja, p. V nedeljo sc je kralj nekoliko prchladil In ne zapušča svoje solic. Zato so Izostale vse av-dijence. Kralj siirejcma samo ministre v nujnih slučajih. TRGOVINSKA POGAJANJA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. Beograd, 13. februarja, p. Jutri popoldne ob 5. uri bo v ministrstvu za zun.v nje stvari minister Kojio otvoril prvo sejo naše in italijanske delegacijo za sklo panje trgovinske pogodbe med našo krn ljevino in Italijo. Iz razgovorov z našimi in italijanskimi dolegati doznava Vaš dopisnik, da bodo pogajanja tekla zelo Lahko, ker so bodo nadaljevala, na osnovi, ki jo bila lani dosežona med obema vladama v Rimu. Inozemske borze 13. februarja: CURIH: Beograd 8.87, New-York 574.75, London 24.75, Pariz 28.10, MIlan 25.70, Praga 10.70, Budimpešta 0.02, Bukarešta 2.95, Sofija 4.31, Dunaj 0.0081. DUNAJ: Devizo: Bcogrnd 831 do 858, Berlin 15.20 do 15.80, Budimpešta 2.42 do 2.52, Bukarešta 859 do 361, London 805.300 do 806.000, Milan 3084 do 3006, Now-York 70.935 do 71.185, Pariz 8242 do 8258, Praga 2053 do 2068, Solija 528 do 582, Curih 12.835 do 12.885; valute: dolarji 70.860 do 71.260, angleški funti 808.600 do 805.100, lire 30SU do 8100, dlnnrii 84J5 do 851; deliti (v tisočih): Gutmann 1260, Slaveks 640, Slavonija 142, Trbovlje 080, fiečcraaa Osijek 1258. Jugoslovanski papirji imajo mirno ten denco. PRAGA: Beograd 42.07 in pol, Rim 152, Pnriz 157.75, London 149.80, New-York 34.815, Curih 607. BERLIN (v milijonih): Beograd 50.872. Milan 184.585, Prnga 121.695, Pariz 101.52C, London 18.054.750, New-York 4.189.50 va» v Celju ponoverila od raznih strank sprejeta izplačila v znesku nad 8000 dinarjev. Margetič je bil zaposlen pri eks-peditu in je tudi kasiral denar. To-neverjeno vsote je nato razdelil enakomerno med Birscbitzem ter nekim Franom Jindio, ki je bil zaradi poneverba že pred tem deliktom obsojen na trimo-sočno ječo. Margetič je večino v obtožnici navedenih malverzacij trdovratno U jil, Birschitz pa se je zagovarjal, da jo sicer tretjino od Margetiča prejel, 6am pa pri poneverbi ni bil noposredno soudeležen. Na podlagi nepobitnih dokazov jo obsodilo okrožno sodišče v Celju Margetiča na 8 mesecev, Birschitza pa nn -meseca poostrene ječo. § Zadnji odmev pretepa poslanca Že-bota. Včeraj so jo pri okrožnem sodišč« v Mariboru definitivno konfiala afera poslanca Zebota in stavbenega tehnika Ba« erja. Meseca, aprila preteklega leta j< namreč Zebot v Tattenbahovi ulici ot pol 17. ure sunil popolnoma mirno mimoidočega tehnika Bauerja s tlaka, P udaril b palico od zadaj in s pestjo tolkel po glavi, nakar ga je Bauer v obrambi udaril z roko. Zebot je potem v svoji ovadbi na sodišče Blikal zadevo obratna bi trdil, da je Bauer nosil orjunaški znak ki ga je dražil. Bauer pa ni niti čla" Orjune. Pri sodišču se je izkazalo, da i' Baue.r popolnoma nedolžen in je bil w to oproščen, češ da je udaril Zebota ' silobranu. Med tem je tudi narodna sk'i ščina na zshtevo državnega pravdnih' poslanca Zebota izročila sodišču, ki P-je obsodilo na 1000 Din globe in v pla čilo zasebne odškodnine in stroškov. U radi oprostitve Bauerja je državno ptV dništvo vložilo vzklic, katerega pa J včeraj vzklicni senat okrožnega sodišč zavrnil in oprostitev Bauerja potrdil. S Poneverba. Miha Matuša, posestni' v Dolini pri Lendavi je dobil od lakoto Dobiiseča denar za agrarni urad. Ker P pa Matuša temu ni oddal, jo bil tožen 11 dno 7. febr. pri okrožnem sodišču v «J ribo ru obsojeu na on teden strogega » pora. &Š1 1?I m Lep začetek delovanja velikega župana Novo mesto, 12. februarja, t odlokom pokrajinsko vlade ob lorazumu interesentov je v lanskem Mletju nastopila združitev Novega mesta in Knndije v povečano občino Novo mesto. Združitev j« bila izprva "nmo formalna. Bilo je določeno, da začne dejanska skupnost z enotnim rospodarstvom, ko prično novo prora-hmsko leto, torej 1, januarja 1924. V : namen je bil razpnščen mestni odbor, postavljen gerent (seveda radikal, ki!) in izvršila se je tik pred Božičem olitev prvega odbora povečane mest-■ občine. Izvoljeni odbor pa se ni mogel kon-iiituirati. Kajti iz stranke, ki so je našla »stranka dela in reda« (večino-a pristaši NSS) so je izcimil puhel jovor zoper izid volitve — pač lo. da občini ne pride do »dela in reda«, lovori se. da je pokrajinska vlada re-ila ugovor pravilno — zavrnivši ga - in tudi v hvale vredni obzirnosti dovolj uspešno — že sredi januarja. Nato pa je nastopila druga faza poslo-iinja: rešeni akt je romal na daljši počitek v zaprašeno prodale vladne palače. Ali ima akt pokrajinska uprava, i!i ga skriva veliki župan — toga nik-nn v6. Vsekakor je odgovornost a velikem županu. Občinski odbor se radi tega ne moro sestati na volitev upana: na razdelitev dela in sestavo roračuna. V občinskem uradu vlada ix lex - stanje — dohodkov ni, nepla-:arii računi se kopičijo, gerontovo po-ilovanje vegetira brez cilja in sred- IfiV. To stanje nanovo ustanovljene mest-e občine je din za dnevom bolj ne-piržljivo. Na pokrajinski vladi vedo, da s svojo nebrižnostjo dajejo le po-mho oditi on jen emu ničevemu ugovoru: in vendar se ne zganejo, da bi mo-:!o nastopiti prepotrebno delovanjo ikon i tega novega občinskega odbora. Resna korist novomeško občino zahte-u. da Be vendar kdo v pokrajinski adi ali pri oblastni upravi spomni cležanega akta in ukrene, da so od-poSlje; onega pa, ki je zakrivil malo-narnost, pokliče na odgovornost. Za-ifeva je nujna ir. neodložljiva. Velild iupan dosedaj šo ni preobložen s poli in bi že lahko pogledal v svojo mizico! 25 letnica »Društva kneginje Ljubice" Srbsko žensko društvo «Kneginja ljubica® v Beogradu praznuje te dni 'oletnico svojega dela. Ustanovljeno i" bilo v času, ko ie obstojalo v Beogradu le eno žensko udruženje »Beograjsko žensko društvo«, ki pa je povečalo svojo pozornost le življu v i'" ograd u in imelo svojo podružnice le i mejah bivše male kraljevine Srbije. Toda navdušene Srbkinje eo kmalu 'idele potrebo nacijonainega dela liidi preko granjc tedanje male kraljevine in so pričele posvečat' vso svojo pozornost tudi srbskemu življu, ki je pod Turki izgubljal vero, jezik in svo-jo narodnost. Tako je nastalo društvo »Kneginje Ljubice*. Narod v tur-ikem robstvu je hitro čutil, da ga ščiti močna roja^ da bdi nad njim bistro '•ko in v njem se je porodilo upanje, Ja pride novo stoletje, ki bo odstranilo muke in ujedinilo vso Srbstvo. Akei-ia odbora »Kneginje Ljubice«, započe-la na dan sv. Treh kraljev 1. 1899., je '"•rodila obilo uspeha. Gospa Milka V u 1 o v i č, ustanoviteljica »Kneginje Ljubice« in sedanja iastna predsednica, je o 251etnem de- lovanju društva podala nastopno izjavo: »Morale smo delati. Skrbeti bino moralo, da obdarujemo naše cerkvico z zvonovi, cerkvenimi oblačili in drugimi potrebščinami, cerkveno šole s knjigami in deco z darovi. Zavedale smo se pač dobro, da je vera za liaŠ narod na jugu ogromne važnosti za narodnost in prosveto. V tem praven so je gibalo naše delo, ki tudi sedaj še ni dovršeno. Treba bo šo mnogo žrtev in truda, da dvignemo naš narod prosvetno in naeijonalno.« Baš v zadnjem času je društvo zgradilo v štimlju na Kosovom veliko cerkev in zida sedaj »Dom milosrdja«, kjer se bo preživlja lo in vzgojevalo nad 100 sirot. Ob svečanem jubileju je imelo društvo slavnostno sejo, nit kateri jo 25 let delujoča tajnica ga, Savka Radiče-vič podila izčrpno poročilo o plodo-nosnem delu društva. Čestitke, ki jih je prejelo društvo iz vseh krajev našo drj.-.re, mu služijo pač le v vzpodbuda k na ialjnemu intenzivnemu delu. Nafdenček v veži V pondeljek. okoli 11. zvečer, je Hstnik gostilne - Pri kaplanu«, .Jernej Ložar, opazil v vežnem kotu — vož-nimi vrati nekaj bolega. Misleč prvi hip, da s« je priklatil v hišo kak tuj maček, ie dregnil v belo stvar. Iz belega omota pa je na njegovo veliko začudanje zaslišal jok. Gostilničar je beli omot takoj pobral in ga ponesel v gostilno med svoje goste. Radovedneži so priskočili zraven in odmotali zavitek, iz katerega se je pokazala glavica približno 14 dni starega deteta. Zavito je bilo v kose perila in staro ogrinjalo. Otročiček je nedvomno v času, ko ga je mati izpostavila, spal in tičal za vrati morda že kake pol uro. Nedolžno dete so še tekom noči oddali v oskrbo državnemu zavodu za zaščito dece. V torok je pričelo intenzivno poizvedovanje za detetovo brezsrčno materjo. Kolikor je dosedaj dognano, so je dotični večer nahajala v gostilni pri Cinkoletu v Kopitarjevi ulici neka Hrvatica z detetom, ki.je okoli 10. izginila iz gostilne. Domneva se, da je ona prava, vendar pa tudi ni izključeno. da bi bila mati kaka domačinka. O zadevi bomo še poročali, čim bo pojasnjeno. Bivši duhovnik poneverfl poldrugi milijon kron. Osl.lek Ima svojo senzacijo, ki jo je provzročll bivši duhovnik Mirko Bedcnk, rodom iz hrvatskega Prlmorja in star 30 let. Pred par leti se je zaljubil v neko Anico Slmunovič, zapustil duhovniški poklic in odšel v Osijek, kjer je dobil službo knjigovodje »Hrv. štamparskog zavoda.. Anico je imel seveda pri sebi In ker : plača ni bila kdo ve kaka, je poneverll j denar zavoda. Vsota je narasla že na poldrugi milijon kron in tajiti se ni več dalo. Bedenk in Anica sta bila aretirana, vendar pa so njo že izpustili, ker je bil ljubimec tako kavallrski, da mu niti ua misel ni prišlo, da bi vrgel krivdo na svojo ljubico. Avantura »artistinje«. Topčlderska policija v Beogradu je našla na Banjici, v bližini brezžične postaje zraven ccste avtomobil, v njem pa žensko ki je bila vsa prezebla ln so jo komaj spravili do tega, da je pojasnila svoj položaj. Bila je Herma Hermet iz Maribora, nekdaj bančna uradnica. Ker pa jI ta služba ni ugajala, je prišla v Beograd, kjer je dobila angažman v Apolo-baru na Dorčolu. Bila je po svoji lepoti in lepih toaletah znana prikazen na beograjskem korzu, imela je pa tudi vse polno »obo-ževateijev«. Z dvema od njih je zvečer, predno so jo našli v avtomobilu, vescija-čila po barih, potem sta jo pa oba mlada gospoda povabila na avto-iziet. Na potu se je avto nenadoma pokvaril. Šofer je odšel proti radlo-postail za pomoč, mlada gospoda sta pa napadla Hcrino lil sc začela boriti z njo za njeno ročno torbico, ki sta io tudi vzela. V njej jc bilo nekaj liad 800 dinarjev. Policiji sc je posrečilo prijeti oba mlada gospoda, ki pa vse tajita, češ, da sta ju pač povabila na izlet, ko se je pa avtomobil pokvaril, sta odšla peš v mesto, dočim Je ona raj-še ostala v avtomobilu. Na policiji zaslišujejo sedaj vse tri obenem, prepir je velik in ne ve sc še, kaj bo rezultat afere. Soba Alekso Šantlča v sarajevskem muzeju. Društvo »Prosveta« v Mostariu ie sklenilo postaviti v spomin Alckse Santlča, nedavno preminulega pesnika, posebno sobo na mostarskcin magistratu ali pa v poslopju sarajevskega muzeja. Obenem sc pokojniku postavi spomenik na raz-cestju Mostar-Ouvno. Spomenik bo prlprosta kraška piramida s Šantičevim po-prsjeni. Osnuje se poleg tega Santlčev fond, iz katerega se bodo delile nagrade za najboljše leposlovne proizvode, ln Izda sc Santičeva spominska knjiga. Tako proslavljajo mostarskl rodoljubi svojega zaslužnega rojaka, ki se jo v življenju moral boriti s težkimi gmotnimi razmerami. Dopisi JEŽICA PRI LJUBLJANI. Tukajšnji Sokol je tudi v prosvetnem oziru izredno marljiv. V soboto dne 16. febr. ob 8. •zcečor priredi pri »Ruskem carju« zo tretjo predavanje. Predava ravnateljica, gospodinjske šolo v Ljubljani gdč. Zem-ljanova «0 gospodinjstvu*. Ker se je v nnšem okraju žo ponovno skušalo prirediti gospodinjski tečaj, bo s tem predavanjem gotovo marsikomu ustroženo. TR2IČ. Naš Sokol priredi v nedeljo dne 2. marca, veliko prodpust.no veselico v lastnem domu. Spored zelo bogai, katerega pa poveča prava turška kafaua z popolnoma orientalsko opremo gardo Mu je Hapanagiča i Salske Karimanoviča iz Kifinog sela. Ob polnoči premovanje 3 najlepših mask — darila prvovrstna. Sre-čolov, korjandoli, kotiljonski plesi itd. Svira trboveljski šramel. V Tržiču jo ta veselica poslednja v tem predpustu — zato pridite vei. POLJE PRI STIČNI. Strašna nesreča je zadela pred dnevi obitelj tukajšnjega nadučitelja. Nadučiteljova gospa je spravila kakor vsak večer tri otroke spat v podstrešno sobo in odšla, ko so po-spali, da pripravi večerjo soprogu, ki jo prihajal kasno od neko seje iz Stične. Po večerji — po preteku pol ure — eta Sla oba šo enkrat poglodat k deci. Ko odpreta vrata, jo soba polna dima, otroci pa leže brezzavestni. Posrečilo se jo sicer, jih zopet, obuditi, a zastrupljenje po dimu je bilo tako hudo, da je najmlajši pinček preminul žo naslednji dan, dan kasneje pa. še najmlajša hčerka. Le starejša hčerka je bila dovolj jaka, da ni podlegla, in jo utemeljeno upanje, da bo vsaj ona ohianjjna tako neusmiljeno pri zadetim staršem. Do nesroče je prišlo vsled tega, ker je v notranjosti poči odpadel omet in sa je dotično mesto tako razgrelo, da se jo začelo smoditi par polen, ki so ležala v sobi za pečjo. Govorice, da je gospa pustila pečoa vratica odprta, da bi se drva prej posušila, so neresnične. Zgolj nesrečni slučaj jo hotel da jo prišlo do lo grozno nesrečo. S težko prizadeto rodbino globoko sočustvujejo vsi njeni znanci. SEMIČ. Te dni smo brali v časopisih cene živil v raznih krajih našo domovine in primerjali cene govedine v največjih mestih b tukajšnjimi. Opazili smo, da so naše cene neprimerno večjo, kakor r največjih mestih Jugoslavije. Dan za dnom čiiamo z vesoljem časopisne vesli o porastu dinarja, a doma duevno občutimo na lastni koži poviševanje vsakdanjih živijenhkib potrebščin, ker se oblasti no brigajo, da bi to preprečile. Hvaležni pa bi jiiu bili gotovo vsi revni sloji, ako bi v tem oziru kaj ukrenilo. POLZELA'. Naš Sokol uprizori v nedeljo dne 17. febr. veseloigro »Težko rit« . v prostorih kolodvorsko restavracijo na Polzeli. Po igri bo prosta zabava. Prijatelji Sokolstva so uljitdno vahijo. ORMOŽ. Pred nekaj dnevi so obiskali raditievi poslanci iz Zagreba trgovca To-iuo Veldina iz Središča, ki jo eden voditeljev Padičeve stranke v tukajšnjem okraju. Govori se, da nameravajo razkrili svojo organizacijo tudi po ostalih okrajih mariborsko oblasti in Prekmurja. Dvomimo, da bi imelo gibanje kak u»p ii Treba pa je vsekakor previdnosti. PREKMURJE. Občina Bogojina, ki leži v severnem Prekmurju, jo vložila f.o pred nekaj mopeci prošnjo za otvoritev poštne postaje. Ljubljanska direk ija je odgovorila, da po je odredilo enomesečno statistično štetje poštnih pošiljk, nakar se bo stavil predlog ministrstvu v končno rešitev. Toda to statistično štetje nikakor ne moro biti morodajno, ker nofi ljudstvo pisma in pakete dopedaj raj!e v Beltince ali Mursko Soboto, kakor pa v Dubrovnik. Zato prosimo, naj se poštna postaja v Bogojini otvori tudi v slučaju, ako statistično štotjo no bi bilo uspeSno. Časopisi prihajajo v Bo-gojino šele čez pet do šest dni. Tudi krajni Šolski 6,-et, župnijski urad, šolsko vodstvo in občiuski urad dobivajo od višjih oblasti odredbe vsled slabih poštnih razmer tkoro vedno prepozno. Nedavno se je dogodil slučaj, da je prejela noka gospodična zaboj Iz. Maribora šel« čez mosec dni. Prebivalstvo občino Bo gojine, kakor sploh celega severnega Prekmurja želi, naj so postna postaja ' Bogojini, ki jo bila leta 1910. ukinjena, zopet otvori. Na. ljudi, ki so vsled slabih poštnih razmer skrajno nozadovoljni, bi to nedvomno zelo ugodno vplivalo. Iz Primorja • Izmenjava zadružnega denarla nn Primorskem. Slovanske zadruge, ki jim svoječasno niso bile izplačane krone, katere Imajo naložene pri kreditnih zavodih Izven italijanskih mej, morajo predložili do 15. marca tržaški zakladnl delegacij! liekclkovanc prošnje, v katerih Je navesti vsoto kron, ki se ima Izmenjati. Vsote, tvori saldo od 3. novembra 1918, povečan z obrestmi do 9. aprila 1919, ali pa sedanji kredit, ako znaša mani nego prej šnja vsota. Prošnji je priložiti bilanco od JI. dccembra 1923 in izvleček iz tekočega računa, ki ga Izda dolgujoči zavod In ki naj vsebuje ves promet na podlagi tega računa od 3. novembra 191S do 31 decembra 1923. • Požar v Trebčali. V pondeljek ponoči .io v seniku kmeta Viktorja Kralja v Trebčali Izbruhnil požar, ki Je skoro popolnoma uničil seno in slamo In napravi' lastniku 12 tisoč lir škode. • Samomor. V Trstu se jc ustrelil 80« letni nadzornik javnih skladišč JurIJ Sca-biti. ki je žc deli časa dolchal na iievra. stcnijl. Našli so ga mrtvega v stranišču. To in ono X O bivšem nemškem cesarju. cDally Telegraph« poroča iz Berlina, da je med bivšim nemškim cesarjem in prestolonaslednikom zelo napeto razmerje. Ekscesar je bil neprijetno zadet, ker je prestolonaslednik zapustil Holandsko, ne da bi nJega vprašal za dovoljenje. Viljem je pripovedoval svojim prijateljem, da ui bil šc nikoli v življenju tako srečen kakor sedaj v svojem drugem zakonu. Njegov« sedanja žena se baje podpisuje — »Kaiserin VVilhehn ll.» X Vatikanska biblljoteka, ena največjih In najboljših knjižnic na svetu, šteje danes preko 250.000 tiskanih knjig lu okrog 35.000 rokopisov. X Knežja restavracija. Neki ruski knez je otvoril v Parizu restavracijo, ki ima to posebnost, da so vsi njeni nastavljene! od ravnatelja In plačilnega natakarja do kuharja In točaia sami nekdanji oficirji bivše ruske carske armade. X IznaJdltelj antlplrlna, k! Igra danes po vsem kulturnem svetu tako veliko vlogo, da si življenja brez njega skoro ne moremo predstavljati, nemški profesor dr. Wllliclm Filehnc jc praznoval 12. t. m. svojo osemdesetletnico. Dr. Pilehne ie bil skoro 30 let profesor na vratislav-ski univerzi, leta 1911 pa jc stopil v pokoj. Z antipirlnom je hotel dr. Filehne doboti predvsem sredstvo za zmanjšanje vročine. Kmalu pa se jc pokazalo, da je pomen novega sredstva mnogo večji, ker se njegovi učinki ne omejujejo na akcijo proti vročini, ampak jc izborno sredstvo pri vseh nevraigičnih pojavih, zlasti pa pri glavobolu. Zato jc antiplrln danes, slično kakor asplrlu in pirainidon, razširjen po celem svetu in spada kot skoro neobhodni inventar v domačo lekarno. X Koliko porabi človek v življenju. Zdravniška akademija v Parizu je sestavila statistika o tem, koliko živil porabi normalni človek v svojem življenju. Človek porabi v svojem življenju 25.000 kg močnatih snovi (kruha I. dr.) — če bi spekli lilebcc iz tega, bi bil večji nego enonadstropiia hiša. Pijač in tekočin za-vžije 25.000 litrov, mesa 18.000 kg, jajc povprečno 15.000 komadov. X štirje veliki zločini v enem dnevu. Milanski »Corricre della Sera« poroča, da so se te dni dogodili v Siciliji USlHUl.n I.J PISAILKI STROJI UUaiJANA, CAHUA3. «».3. 3. Tel. 407 štirje veliki zločini. Na cesti v Torretto v pajermskl provinci sa štirje oboroženi roparji napadli poštr.l avtomobil ter ga oropali. Oropali so tudi voznika In edinega potnika, ki sc jc vozli z avtomobilom. V bližini mesteca Carini v Isti pro-vincijl sta dva oborožena neznanca napadla dva tlnančna stražnika, ki sta bila v službi, ju razorožila, jima zvezala roke In noge ter Ju oropala. Pri vasi Orotta v glrgentskl provincljl so neznanci ustrelili z dvema streloma nekega tamošnie-ga posestnika, ko Jc šel na polje. V Pog-giorcale v trnpanskl provincljl so pa neznanci ustrelili s tremi streli poljskega čuvaja na pragu njegove hiše. X Odprava poligamije v TurčUI. Turčija so očividno modernizira v vpa-kem oziru. Narodni skupščini v Angorl je bil sedaj predložen zakon o odpravi mnogoženstva. Dvožer.ftvo bo do?oljeno samo v gotovih slučajih, vendar pa dobi piva žena v tem slučaju pravico do ločitve zakona. Do leta 1917. so imeli Turki pravico, poročiti štiri žene in .h mogla slediti ločitev samo na željo mo ža. šielo lota 1017. je bilo določeno, da io za ločitev potrelien sodni sklep. KI H O „6 D E A V6 predvaja v čc-trtok 14., potik 15., soboto IS. iu nedeljo 17. t. m. Norčave ženske Kolosalna drama v 11 dejanjih iz Monte Cario, kjer colo svctnica postane grcSnicJ. Krasno toaloto in divni naravni posnetki. Ta film se jo predvajal v vseb več;,h mestih svetil z najboljšim uspehom, zato pe p. ti. občinstvo opozarja, da no zamudi prilike, ogledati pi ta film. Vsled dolžino filma s« vHc predstavo ta spored ob S)., 6., 7. la 0. uri popoldan, v nedelj" pa ob pol U. dopoid.ia in popo!-duo ob 3., 5., 7. in 0. uri. — tredprodaja vstopnic vsak dat; od lO -'e 12. ure dopoldne in od 2. uro n ^c' ine daljo. 68'.','a Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. četrtek, 14.: »Oolobček«. C. Petek, 15.: »Nju«, gostovanje gospe Se- _ thiskc. Izv. Pobota, 16.: »Beneški trgovec«. D. ^delja, 17. ob 15.: »Danes bomo tiči«, izv. Ob 20.: »Tri maske«, Smešne orc-eijoze«, »Priljudni komisar«. Izv? Pondeljek, 18.: »Hamlet«. E. Ljubljanska opera četrtek, 14.: «Traviata«. A. petek, 15.: »Mignon«. F. J Sobota, 16.: »Faust«. Izv. -rv*~-Nedelja, 17.: »Madame Buttcrlly». Iz* Pondeljek, 18.: Zaprto. Mariborsko gledališče, četrtek, 14.: »Mercadet«. D. Sobota, 16.: »Mogočni prstan«. Premlje-ra. Izv. 'edelja, 17. ob 15.: .Mogočni prstan«. Izv. Ob 20.: «Traviata». Izv. Gostovanje gospe Šctinske bo v ljub-■iansltl drami v petek 15. t. m. Gospa se Predstavi naši publiki v trngikomediji ruskega pisatelja Osipa Dimova. Ljubljanska opera. Danes v četrtek (ve?er 6e poje opern realiziralo srečno idejo. Izdalo je knjigo {Pozdrav z otčiny», namenjeno predvsem onim Čehom, ki žive v inozemstvu, da j'u v širokih obrisih seznani z življenjem in gibanjem doma in da jim v primerno izbranem obsegu nudi napoj domače poezije m domačo literature sploh. Preko tristo strani debela knjiga, dasi prva svoje vrste in takorekoč šele poizkus, bogato zadošča svojemu namenu ln bi lahko služila tudi drugim narodom za vzgled, Itako je treba vzdržavati vezi z drugod živečimi rojaki, da jim je spomin na dom stalno svež in da žive z interesi, ki jih ima domovina. Zastopani so v njej s kratkimi črticami ali pesmimi vsi večji pisatelji čeških zadnjih dob. Vmes so pomešani Itralki članki o slavnih možeh, kakor o IIusu, Ži2ki, Masa-ryku, o Komenskem, članki o češki zgodovini, nekaterih sedanjih narodnih, gospodarskih in političnih voraSnnlih in kratki potopisi iz potovanj po češkoslovaški republiki. Svoj poseben kotiček imajo otrocL Knjigi je bogato opremljena z reprodukcijami češkoslovaških umetnikov in s slikami slavnih mož in politikov, domačih pokrajin ua važnih dogodkov. Ker je naravno imela ta publikacija velik uspeh, pripravlja založništvo zdaj drugo knjigo, namenjeno za 1. 1024., katero namen je isti, bo pa glasom obljub redakcije vseBtransko popolnejša in bogatejša. Isto založništvo je izdalo prevod zanimive razprave Rusa Borisa Sokolova •tVfidn o sovčtskčm Rus k u>. Pisatelj se na široko peča s težkim položajem ruskih znanstvenikov v sedanji Rusiji in dasi ima knjiga značaj nekakšnega protiboljševiškega spisa, slonijo vse pisateljeve trditve na marljivo zbranih, objektivnih resničnih podatkih. Presenetljiv jo zapisnik onih ruskih znanstvenikov, ki so ponnii tekom revolucije, več ali manj zaradi neurejenih, izrednih razmer. Nadalje Sokolov intenzivnejše osvetljuje razmerje boljšcvlkov do znn-uosli in njihov progrnm glede proletari-zacije znanosti. Obenem poizkuša naslikati stanje posameznih znanstvenih strok danes in navaja vse novoustanovljeno zuanstveno Institute in njih delovanje. Na koncu objavlja obvestilo profesorja helsingforske univerze J. J. Mikole o pomoči in njenem obsegu, ki jo jc Evropa poslala ruskim ufenjnkom v težkih čnsih j pomanjkanja. Napovedi in obečanja raznih čeških za-ložništev za letošnjo leto kažejo nenavadno intenziven in mnogostranski razvoj češke knjige. Posebno mnogo se pripravlja blbliofilskih izdaj, dokaz, da češka založništva že lahko računajo na široko, umetniško vzgojeno publiko. Obenem jo napovedana cela vrsta novih del domačih avtorjev. Pri založništvu «Aver-tinum» izide nov roman Jufi Karftslca cZastfcni obraza. K. Capka roman , namenjeno v prvi vrsti domačemu znanstvenemu delu. Kot prva knjiga Izide delo jezuita Balbina, živečega v 17. stoletju, o ohranitvi češkega jezika. HudoieBtveniki v Zagreba. Od nedelje zvečer dalje gostujejo v Zagrebu Hudožestvenikt, ki so otvorlli svoje gostovanje s Čehovlm »Črešnjeviin vrtom> ter nadaljujejo te dni svojo delo B predstavami tSelo Stepančikovoj (Dostojev-skij) in »Gospa z morjn> (Ibsen). Zagrebška kritika hvali dobre uprizoritve, poudarja pa, da se skupini poznn odsotnost uekaterih odličnih članov, ki so prej obiskali Zagreb: ge. Knipper-Čehov, Sta-nislnvskega in KaČalova. — Najjnčja osebnost med tokratnimi Hudozestveniki jo ga. Germanova, ki izraža svoje notranje občutje s Igro oči. dočim se Jo ga. Knip-per-Čehova v ta namen posluževala rok. Poleg ge. Oeruianove ie z.natna potenca Iga. Kr&novskn, kateri so pridružuje dama Greč ler gospodje Masalitinov, Komi-sarov, Tavlov in drugi. Razstava klnha »Mladih«. V nedeljo so otvori umetnostna razstava, ki jo pri-reii »Klub Mlndlh» v Jakopičevem paviljonu. Prireditev bo nudila pregled de-, la nnših mlajših kiparjev in slikarjev in i obeta veliko novih imen, kajti priglasilo so je 14 razstnvljalcev, med katerimi j" tudi znani goriški slikar Lojzo špacapan. S to razstavo se pričenja v Jakopičevem j paviljonu pomladanska sezija, ki bo nudila letos mnogovrstno preglede, domnie in lujo umetnosti. Čujemo, da pripravlja cNnrodna Gnlerijn» veliko rnz.slavo kiparskih in grafičnih dol znamenitega češkega kiparja Františka Bilka. Umetnostna razstava v Beogradu. V Beogradu je sednj ljubiteljem slik iu skulplur nn ogled umetnostna razstava Jugoslovenskih slikarjev in kiparjev, ki se mude v preslolici. Rnzstnvili so ponnj-več Srbi hi Hrvati. Kritika je priznala prvenstvo na rnzslavi kiparju Tomu Ro-sandiču iu slikarju Mnrinu Tnrtngli, ki sla rodom Dnlinatinca. Razstavo jo priredilo žensko udruženje »Cvijela Zuzovičs Celotna izdaja spisov Ste talin Breri-ra. Slevnn Sremao je odličen srbskj pisn-tel j, ki je imel zelo zdravo humorislifnoi žilo. Ustvaril Jo lopo vrsto dobrih književnih dol. Doma je bil v romanu. Njegovo stvari so izhnjnle sedaj tu sednj tam in so šo danes tnko rnzlresene. Zato se i i odločila booflrajsk« kniicrnrna J. Di. G Itn- NI OKUSNO, PAČ PA KORISTNO. To pot nič o radikalih, marveč o liolj koristnih rečeh, o pljuvalnikih in straniščih. Komur ni prav, toga opozarjam na staro prislovico, da se kultura naroda meri po količini porabljenega mila, sapuna ali žajfe. To morilo je preveč enostransko. Zraven spada Se uporaba zobne krtače, krtačo za nohte, uporaba klozetnoga, papirja ter nameSčenje pljuvainikov in vodnih klozetov. Za Lahe vemo, da jih ul mnogo prida. Umazano perilo visi po Napol ju kakor pri nas meglene cunje, in italijanski ljudski »cesso* jo prilič-no enak takšnim sanitarnim napravam v Albaniji, Eritreji, 100 km za Smirno, onstran Lozengrada, ali pa pod Užo-kom v Karpatih, in tako. Prilično pogosto potujem z vlak!, bodisi do Bohinja ali pa v Novo mesto. Ribnico, Celje in drugod po naših krajih. Iz trdovratne radovednosti vsa kokrat pregledujem vlake. Vse priznanje! Povsodi .jo lepo napisano, da jc pljuvanje po tleh škodljivo, da širi )«■ tiko, da je grdo in da kaznuje z 10 a se zopet uvaja v III. razredu uporaba mila. brisač in »elosett- grad. Obiskal je vso južno Rusijo in so mudil nekaj časa tudi v Moskvi, kjer jo neslužbeno konferlrnl s predstavnim sovjetske državo. Doztial jc, da je dolo naših misij imelo obilo uspeha. * Odkritjo spomenika vojnim žrtvam. V Erceguovem so le dui odkrili spomenik ustreljenima pomorskima kapetanoma Hadžiču in Srzentidu, ki ju je na podlagi denunciacije avstrijska vojaška oblast leta 191-1. obsodila na smrt. * Razmejitev i Rumuuijo. Iz Velikega Bečkercka poročajo, da jo prvi del ureditve mejo v Banatu dovršen. Te dni so ju-gosloveusko oblasti predale Rumunom osmo selo v prvi coni, občino Laliunac. S tem jo zaključena evakuacija prve cono. Evakuacija drugo cone bo izvršena meseca marca. V njej se nahajata romunski občini Modoš in Fardanj, ki pripadejo naši državi. * Razvrstitev ufiteljstva. V ministrstvu prosveto je delo za razvrstitev stalnih in začasnih učiteljev v smislu novega uradniškega zakona detinitivno zaključeno. Vsi stalni in začasni učitelji, izvzemši tujili državljanov so prevedeni po novem zakonu. Začasni učitelji z gimnazijsko maturo so v smislu zakona prevedeni z enakimi pravicami kot učitelji z učiteljsko maturo, edino s to razliko, da morajo položiti strokovni in praktični učiteljski Izpit. * Redukcija nioaopolskih uradnikov. Na podlagi novega uradniškega zakona jc odpuščenih iz re3ora uprave državnih monopolov okoli 100 državnih uradnikov. * Prvi delavski kongres v Jugoslaviji. Glavni delavski savez je sklical za dne 27. in 28. aprila t. 1. v Beogradu prvi splošni delavski kongres. * Invalidski zakon golov. Na seji ministrskega sveta v torek je minister za so-cijalno politiko javil, da je posebna sekcija v ministrstvu za socijalno politiko dovršila projekt invalidskega zakona. Predsednik vlade Pašič bo predložil ministrskemu svelu detinitivno redukcijo s spremembami, ki jih je izvršila sekcija, nakar pride zakon takoj pred skupščino. * Zakon o šunmrstvu ra cclo državo. V ministrstvu za šume iu rudo zboruje že uekaj dui šumarska konferenca, v kateri so zastopani delegati rudarske industrije in tajnik industrijske zbornice. Konferenca razpravlja o predlogih industrijalcev, da se izdela novi šumarski zakon za celo državo. * tAleulal na Radiča*. Včerajšnji »Slovenec:* objavlja senzacijo, da sta dva paper-a*. To je nekaj samoumevnega j srbska dijaka, ki sla prispela iz Prage ua Lmunj, nameravala ubiti Radiča. Toda du uajska policija ju je še pravočasno zagrabila ter zaprla. Pri preiskavi bo našli edokumentej, ki v polnem obsegu potrju jejo krivdo srbskih atentatorjev. Tako »Slovenec*. Dunajsko policijsko ravnateljstvo označuje našemu korespondentu te vesti za proste izmišljotine. * Pcgavira v Sarajevu. V sarajevski mestni okolici sla se pojavila zadnjo dni dva slučaja pegavlce. * Železniška nesreča. Na progi Zajcčar-Paračin jo v torek divjal tako silen vihar, da je nametal na Iračnlce nad meter snega. Dva potniška vlaka sta skočila s tira. Žrtev k sreči ni bilo. * Smrt starega čmogorskoga brigadirja. Nedavno je umrl v Nikšiču OBletni brigadir Dragiša Perkov Medenica, kl se je v dobi svojega življenja udeležil številnih junaških bojev za svobodo svojega naroda. * rozar na Mati. V ponedeljek ob 6. zve-velikemu županu splitske oblasti. S tem ! čer je pričelo goreti v železarni na Mutl, jo končno likvidirana pokrajinska uprava: in sicer v oddelku za izdelovanje vil. Na za Dalmacijo. kraj nesreče so takoj prihitele požarne * Kraljevo letovišče »a Plitvičkih jeza- \ brambe iz Mute, Vuzenice, Dravograda !n rili. Iz Beograda poročajo, da namerava j Marenberga, katerim se je z združenimi kralj ob Plitvičkih jezerih nakupiti večje močmi in po hudih naporih okoli 9. zve- v propadli Nemčiji in nekaj navadnega v umazani Italiji, pa tudi v Rurau-niji. Mi — smo zdrav narod. Nc tre.-bamo ne pljuvainikov, ne vode. Mi prenesemo i bacilo i radikale, prenu temo nered in brezbrižnost Prej smo preveč zabavljali, zato je zdaj utihnila i upravičena kritika. Od ministarstva narodnega zdravja Tn saobračaja ničesar ne pričakujemo. Pa bi v .saj direkcija v svojem delokrogu ukazala, naj se pljuvalniki postavijo. klozeti z vodo napolnijo in sprevodniki naj uterjavajo od nesnažnih pljuvalcev globe. Če že vode ne dalo, vsaj globe izterjajte, da boste lahko pljuvalnike kupili. Morda ostane Se kaj za radikalsko kaso! M. A. C. * • Likvidacija pokrajinske upravo za Dalmacijo. Splitski pokrajinski namestnik dr. Metličič je predal poslednje resore * Vlom ca poili v Poljfunah. V nočijjoU prometni uradnik jo sicer slišal na-^ni uslužbenci so odnašali blago v mest. od 10. na U. t. m. su tatovi vlomili v kak šum, vendar pa nI sklepal iz tega nič | in ga oddajali seveda po »konkurenčnih, poljčanski poštni urad na postaji ter od-! posebnega. Vsa znamenja kažejo, da so cenah raznim interesentom, v prvi vr nesli malo železno blagajno, v kateri pa: vlom izvršile osebe, ki so bili v uradu j natakarici Mariji Jakopin na Sv. Jakol k sreči ni bilo večjo vsote denarja. Tatovi j jako dobro orijenlirane. Orožništvo pridno so prišli skozi vbodna vrata kl so jih ne-! zasleduje krivce in so enega osumljenca opaženo odklenili. Neposredno na pošlni že zaprli. Pošlui erar trpi okoli 6 tisoč urad moji prometui urad postaje. Službu-1 dinarjev škode. 14. tS. 16. In 17. ffebr. ftajmodernela drama z izredno elegantnimi, najmodernejimi in najnovejšimi, razkoSniml toaletami v 6 dejanjih Družina gerižniha Brabiliča ali drugače imenovan v glavni vlogi krasotica v najmodernejših in najsijajnejših toaletah Novopečeni bogataši v divjem lovu za denarjem — vojni milijonarji — sijajna igra — društveni plesi Edina, krasna hčerka vojnega dobičkarja mora trpeti ln prestati najhujše zlo — ker se noče udatl očetovi volji In se poročiti z baronom, ki je znan kot lahkožlvec. — Oče meče iu sipa denar za razne razkošne zabave — a hčer pa požene ven lz svoje blše in ji odtegne vsak denarni pripomoček. Njen otrok 8-letni deček prosi svoj mater za vsaj košček kruha — ker ie lačen. — Vidimo scene, kl nas razveselilo — a druge, kl nam vslIUo solzo v oči. Ne zamudite in ogleite si I I to dramo I I Kino „L3ublianski dvor" u— J n. a. d. «Jadran» priredi v četr« tek, 14. t. m. ob 20. uri v svoji čitalnici Iz Ljubljane u- Zahvala. Iskreno so zahvaljujem , prcdavanje tov_ M, Zadneka .O pome. vsem prijateljem in znancem, kakor tudi nu tchnikc zfl kuiturni razvoj človeštva, ccnjcnlm damam za mnogoštevilne obi« , ske ob priliki moje bolezni. Hvaležen u- Predavanje jugoslovanske češko. sem tudi uredništvu »Jutra, za ljube z, s,°važke 1!«e' V Petekt.dn? 15' pn' , ____ .. . ,„ n^.v.Hln redi jugoslovensko češkoslovaška liga v nivo pozornost, ki mi jo je posvetno. , ... . r... Prav nnop^nn k. T,« šc zahvaliti icm 1 LJUD1Jani predavanje s sMopncnimi oh, trgu. Vsi trije uslužbcnci z Jakopinu^ so bili odduni sodišču. Iz Celja Prav posebno se pa še zahvaljujem 1 zdravniku g. dr. Pavlu Avramoviču za kami v dvorani Mestnega doma. Preda, va dr. Iv. Lah o temi: Izlet v Češko«slo« e— Seja mestnega šolskega sveta vrši v ČeHck dne 14. febr. ob po! uri l običajnim dnevnim rodom. e— Elektrifikacija mesta Celje okolice je stopila sedaj v odločilni sta. dij. Dno 11. febr. jo komisionirala graj. bona direkcija, ki je z veliko nakloujj. nostjo ir razumevanjem položaja tak-tudi pristala na dovoljenje, da 60 lahki na ta liačn z delom takoj prične. i'0. stavijo so žo v prihodnjih tednih tri hi. šico za transfoimalorjo, in sicer pri obeli vojašnicah in pri tvomici Cinal na prostoru javne tclnice. Dela so se odda!] stavbeniku Neraton. e— Letno poročilo javne bolnice zi leto 1923. Leta 1923 jo zapustilo bolnico v Celju skupno 3867 ljudi. Ozdravelo jih jc 2592 (67 odst.), izboljšalo sc stanje 904 (23 odst.), neozdravljivih bilo 142 (4 odst.) in umrlo jih jc 1«] (6 odst.). Na posamezne odddelke porazdelijo: Interni oddelek z izolirnico: 2061 bolnikov. Od teh je ozdravelo n (45 odst.), sc Izboljšalo 835 (41 odst.), ni jih ozdravelo 119 (6 odst.) in umrlo 178 (8 odst.). Nalezljivih bolezni na uo, lirnici jc bilo 428. Od teh je ozdravelo 365 (85 odst.), se izboljšalo 20 (5 odst.), ni jih ozdravelo 8 (2 odst.) in umrlo 35 (8 odst.). Največ je bilo škrlatinke, nn mreč 220, od teh je umrlo 14 (6 odst), Kirurgični oddelek: Skupno število bolnikov 1300, od teh ozdravljenih 1225, (94 odst.). Izboljšanih 30 (2 odst.) in u. mrlo jih je 36 (3 odst.). Neoperiranih na kirurgičnem oddelku je bilo 267. Od teh jo ozdravelo 216 (81 odst.), Izbolj. šalo se je stanje pri 23 (9 odst.), nc ozdravljenih 8 (3 odst.) In umrlo jih jt 20 (7 odst.). Na ginekološkem oddelku je bilo skupno 506 bolnikov, od kojih je ozdravelo 438 (87 odst.), se izboljšalo 39 (8 odst.), ni ozdravelo 14 (2 odst.) in umrlo 15 (3 odst.). Porodniških slučajev je bilo 139. Od teh je ozdravelo 134 (96 odst.), se izboljšalo 4 (3 odst.) in umrlo 1 (1 odst.). Kakor kaže gornja statistika, so uspehi na vseh oddelkih naravnost sijajni, vsled česar je tudi za upanje občinstva do bolnice veliko. Iz Maribora a— Demokratski večer, ki ga jc pn> -edilo včeraj na čast udeležencem poli' tične šole Gospodarsko In politično du-- njegov požrtvovalni trud v času mojo ™ ° temI: ,1Jf'et.v ™'510' bolezni. - Ljubljana, 13. februarja 1924. i v»Sko republiko. - Pnčctek predavanja Josip Turk. i zvežcr- — Vstopnina 2 Dm, za u— Akademiki profesorju Tesnicreju di)aStv° 1 Din. štvo za prvi in četrti okraj Maribor: p - "T Poostrcn, p"Jl k0"tumuc- M?Stm 1 -c prav lepo uspel. Dvorana hotela Ko- magistrat jc odredil poostren pasji kon. ^ j(j biU nat polna. Predsednik tumac. Psi morajo imeti nagobčnike in i (]ru5tva McgU£ jc govoril 0 potrebi jih je vodih na vrvici. ' noIitične izobrazbe, nakar so Se govorili u- Slepomišenje Pred kratkim smo j Jr Kukovcc in veletrgovec Weixel ter koristutirali na podlagi jasnih določil za I ude,eženca 5ole DeIeja in vidgaj. On kona da je ugasnil mandat g. Rada Ce.! 22 je .-e, v srcdino somišljenikov vi, ! n J ni 1- /i i. nh/incl-o rr» cnatu nih ianOi'Om ' * > . . za slovo. Ob priliki, ko sc gosp. profe sor I.ucion Tosniere poslavlja od Ljub« Ijanc, kjer si je v vseh družabnih krogih stekel zares prisrčne simpatije, smatrajo njegovi bivši slušatelji vseh fakultet ljubljanske univerze, posebno pa roma« nisti, za svojo prijetno dolžnost, da mu ob odhodu na odlično mesto, ki mu ga je francoska vlada poverila na univerzi v Strassbourgu, izrečejo tem potem svo jo najsrčnejšo zahvalo za požrtvovalno delo v prid slovenskega Uijaštva. Ob« enem inu celokupna akademska omla« lešnika v občinskem svetu ljubljanskem han)o zdravljen še g. dr. 2erjaVi ki ^^ »e je pravkar pripeljal iz Ljubljane, d, v svojo vilo v občini Moste. Ker ni več , daya Q j.^, šoli Govore jc'pn volilni upravičenec v občini, tudi ne 1 more vršiti funkcije občinskega sveto« valca. Da si pomaga iz te zanj res koč> „ . „ .. , ,. _ Ijivc situacije si je g. Rado Čclešnlk žch r,V'h -USpCh0^ 7 P° ,U " i izmislil trik, ki je že na prvi pogled sa. stvenega delovanja m obilo sreče v nje« | mQ k oJi.Jz lasil se je na ,Kliiciji, govem osebnem življenju. - Njegovi ^ da 3tanujc « Ljub,janii doiim je družina šc nadalje v Mostah. Ta bl bila ozemlje, kjer si postavi svoj gradič. V vili bi kralj in kraljica bivala nekaj čaBa poleli. * Fovratek prote Dimilrijoviča iz Rusijo. Prola Dimitrijevič, ki je pred meseci odpotoval v Rusijo, da se informira o delu naše misije za pomoč gladnim in da prouči prilike, aH je potrebno še nadaljnje podpiranje, se je te dni vrnil v Beo- čer posrečilo ogenj omejiti. Skoda je precejšnja. * Roparski napad pri Našieah. Neznani razbojniki so v torek ponoči vdrli v Be-ranov mlin, odprli s silo štiri cente težko železno blagajno, jo naložili na voz in potem bežali. Dobili pa so v njej samo 10 tisoč dinarjev in so še od tega plena oslavili na begu 2500 Din. gjevič, da izda kompletnega Sremca, čtgar dela bodo obsegala 10 zvezkov. Cena jim bo 200 Din. Glasbena akademija jugoslovensko kolonije nn Dunaju. Jugoslovenslta kolonija na Dunaju je pred kratkim priredila glasbeno akademijo, katero je obiskalo veliko število dunajskih Jugoslovenov. Nastopila sla pevca Nikola Zec in Ljerlta Kočonda-Bonačič. Slednja jo pela Konjo- Priliodnje mladinsko predavanje v Ljubljani bo v nedeljo 24, I. m. ob 11. do-poldno v Filharmoničnl dvorani. Predmet: »Otroška pesem* v raznih narodih. Pevski del izvajajo ga. Pavla Lovšelova, gdč. Saksova in g. Šubelj. Soliste spremlja na glasovirju prof. Jeraj. Med posameznimi točkami svira na harfo gdč. Du- slušatelji. u— Pogreb Janka Vojde. V torek po* poldne ob štirih sc je vršil pogreb urad nika drž. železnice Janka Vajdc. Spre« vod je krenil iz mrtvašnice dež. bolnico h sv. Križu ter jc bil zelo mnogoštevilen — dokaz, kako priljubljen je bil pokoj« nik v vrstah stanovskih tovarišev, prija« teljev in znancev. Pred mrtvašnico in pri viaduktu so pevci zapeli žalostinkc, ves čas sprevoda pa je svirala godba železničarjev. Direkcijo državnih želez« nic je pri pogrebu zastopal višji nad« zornik g. Kunaver poleg tajnika g. dr. Jevščka, za bivšo južno železnico sta stopala za sprevodom nadzornik Arko in kontrolor M. Gre«orka. Predsedstvo okrajne organizacijo JDS v Ljubljani je zastopal ravnatelj g. Jug, društvo za dvorski okraj, kateremu je bil pokojnik blagajnik, pa gg. dr. Lavrcnčič, Al. Po« točniic in odbornik Jakulin. u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili priglašeni sledeči smrtni slučaji: Vever Marjana, posestnikov« vdova, 84 let. — Štefanija Setnlkar, žena kovinskega su« kača, 30 let. — Marija Lužar, posetni« kova hči, 8 let. u— Pevci «L.jublj. Zvona«! Udeležite se pogreba našo ustanovne članice g. M. Franzotovel Peli bomo ob treh po« poldne pri kapelici v Prisojni ulici (po« leg Martinove ceste). celo za koga drugega predebela! S pre. selitvijo v Moste je izgubil v Ljubljani volilno pravico in če ni več volilec, tudi nc more biti več občinski svetovalec. To je jasno kot beli dan. Zadevi bomo posvetili malo več pozornosti, ker smo do grla siti takili in sličnih naivnih sle« pomišenj. u— Policijsko prijave prestopkov. Od torka na sredo so bili prijavljeni poli« cijskcmu ravnateljstvu naslednji slučaji: 1 radi kaljenja nočnega miru, 16 radi prestopkov cestnega policijskega reda, 1 radi telesne poškodbe, 2 radi nedo« stojnega vedenja, 1 nezgoda, 2 radi ne. vame grožnje, 1 radi poškodbe tuje last« nine, 1 radi kršenja pasjega kontumuca. u— Težka poškodba. Delavca Josipa Kogovška pri tvrdki A. Steiner v Jcra« novi ulici je dne 12. t. m. na dolenjskem kolodvoru poškodoval hlod tako močno, da so ga morali prepeljati v bolnico. u— Nepošteni uslužbenci. Pri tvrdki Gregorc in Vorlič na Cesti na Gorenj, sko železnico sta opažala lastnika že dalje časa, da jima iz skladišča izmanj« kuje razno kolonijalno blago, v prvi vr« sti kava in sladkor. Šelo v sredo zvečor se je posrečilo nekemu policijskemu a« bravska, članica gledališkega orkestra. . , Matineja Zvozo godbenikov v Ljub-!" u— Predav"anTe v društvu «Soča» v vičeve m Ilatzejeve pesmi ter arijo iz: ljani. Prejeli smo: V nedeljo dne 17. t. m.! Ljubljani. _ Pretekli teden naznanjeno c.rugega dejanja Dvorakove ; prcdavflnje gosp. dr. Matija Ambrožiča, s sledečim člankom: Odkar se je odprla Tutankamnova grobnica, se je odigrala cela vrsta dramatičnih pripetljajev, katere Bem predvideval ter Jih napovedal. Evo dejstev in evo drame: bogat britanski športnik, lord Carnarvon, se dolgočasi. Zato sklene potrositi nekoliko denarja za izkopine v Egiptu. Delavci slučajno zasade krampo v vhod nekega podzemskega prostora. Tako pride na dan faraonski grob, ki se nam je ohranil nepoškodovan. Tritisočletna grobnica pa hrani poleg zakladov stare umetnosti v sebi ludi vse drugo, kar so zaprli v njene prostore davni egipčanski duhovni in reremonijerji: vsa sredstva, ki naj obvarujejo grob pred poškodovanjem. Poudarjam to. Moralo je torej biti samo po sebi razumljivo, da bl se raziskovalci bili morali zavarovati pred vsem vidnim in nevidnim. Tega pa niso storili, bodisi da so liiii tako malomarni ali ošabni. Saj imamo ljudje vendar JaBne pojme o vsem ... Vera v tisočletno duševno civilizacijo, ki jo cvela pred nami, je nesmisel in babje-verstvo. In začelo se je na doslej mirnem polju egiptologije z bučno reklamo, kakršne so zmožni samo Angleži in Ameri-fani. Razkričalo se je, da bo ta in ta lord tega in tega dne iznesel starega faraona na beli dan. Ali kaj se je zgodilo?! Mesto njega, ki je že tisočletja počival v — ampak gre zdravo, trezno pot ženstva, ki se zaveda svoje nad vsa «vprašanja» vzvišene naloge, naloge žc« ne, matere, gospodinje, vzgojiteljic in sploh dobrotvorke po — božji volji. Lično vezan leži pred mano I. letnik tega glasila, ki ga je pred enim letom za« čelo Izdajati »Žensko dobrodelno udru» ženjc za Julijsko krajino® v Trstu. — Lepa, globoka, pestra ln zanimiva jc njegova vsebina. No prinaša ncpojmlji« vih modernih romanov in stihov, niti duhomornih filozofskih razprav in za« letavanj o feminizmu, vendar je njegova vsebina topla in privlačna, kakor doma« če ognjišče, ob katerem sc najraje in najbolje ogrejemo. In zastopani so v niem poleg našega literarno delujočega ženstva naši najod« ličnejši duševni delavci. Pod naslovom »Obrazi in dušen, prinaša list poleg pre« glednih člankov portrete opisanih oseb« nosti. Dr. Iv. Prijatelj nam predstavlja med temi prvakinjo češkega mladinske« ga leposlovja Boženo Nemcovo, dalje poljsko pisateljico Elizo Orzeszkovvo. Upati je, da nas v drugem letniku sc« znani, šc /. drugimi, domačimi. Tudi Milčinskcga srečamo v I. letniku. Dalje Eng. Gangla, dr. Iv. Laha, Ribičiča, Ko« sovela, Kosma. Med pisateljicami: Bar« tolovo, Albrechtovo, Govckarjevo, Kme« tovo, Manico, Utvo in hrvatico Adelo Milčinovičevo. Med člankaricami: Cubri« lovičevo, Deželovo, Klemcnčlčevo, Ste« bijevo, Zupančičevo i. dr. Gospodinj« stvo zastopa tudi tu našo dična Jerica Zcmljanova. Nad vse zanimiva so »Izvestja*: pregled po ženskem Bvotu, članki o materinstvu, gospodinjstvu, kuhinja, ročno delo, književna poročila, razgovori. Vse take pestro, koristno in potrebno. In kaj naj rečem k prllognm? Tudi to imamo. Modno prilogo. Do sedaj prinašajo povečini risbo ročnih del, in sicer večinoma ročnih del po domačih, odnosno slovanskih motivih. Izdajaleljice poudai-I jajo »skromen začetek*, vendar jo že v. I prvem letniku toliko vsestranskega bogastva, da smejo biti ponosne nanj, ponos-I no smo biti vse našo ženslvo nanj ln naj ' skrbi vsaka po svoje, du se list »Ženski ] uvel* ohrani. — Naj no manjka v nobeni slovenski hiši. —a—, • j Prva lelošnja številka »Ženskega sve-' ta* prinaša sledečo vsebino: Obrazi in duše. Dr. Jože Glonar: Mlada leta Pavli-, no Pajkovc. Ivan Zore: Valerija, hči cesarja Dcoklerijann (roman). Dr. Iv. Lah:, ; dahrijnu in Senibllju. — I)r. Jos. Tomln-' šek: Ob grobu Borisa Mirana. — Fran Mllčinski: Dolrota ie sirota. — Ivo Rod:; j Pesem. — Vida Jernjcvn: Nova pesem, i — 9.: Nekaj besod o zakonu. — Daljo j razgled po ženskem svetu, kuhinja, raz-1 eovori iid. — Priloga za ročna dela v i Štirikratni velikosti lista Je posebno lepa. 1 Poleg risb ln načrtov, prinaša zanimiv« i članke, na katere posebej opozarjamo, fženskl svit* izhaja v Trstu enkrat na mesec in s'nne letno 48 Din. V Jugoslaviji se naroča pri g. Mili Prunk, Ljubljana, Karlovška cesla 20-1. Žene odvetnice. V Beogradu so nedavno napravile sodno - odvetniški izpit tri Srbkinje: ga. Jelena Mihajlovič - Bo-rič, ga. Sinilja Jovanovič - Krikncr in ga. Iluža Vinterštajn - Jovanovič. Prva, že praktično izvaja svoj poklic, druga jo ostala reorganizaciji bolniškega zavarovanja. = Dolgovi in terjatve v tuji valuti. Iz Beograda, poroča,jo: Oddelek za Izvršenje mednarodnih dogovorov ministrstva zunanjih poslov je imel konferenco z iu-lervalutarno komisijo za razrešen ja recipročnih dolgovanj in terjatev v tujih valutah. Konferenci jo predsedoval šef oddelka. dr. Rybaf. Prisostvovali so zastopniki intereeiranih ministrstev in bank. Izdelal se je načrt za vodenje po-rebnih pogajanj z Avstrijo, ker bo konvencije o dolgovih in terjatvah od 24. febr. 1923. rešilo zadevna vprašanja s ar mo, kolikor se tiče bivših avstro-ogrekih novčanic. Ministrstvo za trgovino in industrijo poziva zainteresirane, da v kratkem roku prijavijo svojo terjatve in dolgove v omenjeno svrho. =±= Za Izvoznike živine. Sprejemanje in pošiljanje živine v Italijo preko postaje Bohinjska Bistrica jc ustavljeno. Vrši so do nadaljnjega samo preko po staje Rakek va klavnico Trst, San Sab-ha, Trento, Torino, Milan, Benetke, Genova, Rim, Firenze in Napoli. Izvozniki, odnosno uvozniki morajo imeti pri tem tudi uvozno dovoljenje italijansko vlade. r= Druga redna carinska konferenca na Rakeku se vrel dne 16. febr. ob 17. uri v prostorih carinarnice. Carinarnica vabi vse interesente z opozorilom, da se morajo oni, ki žele gpvoriti na konferenci, prijaviti tri dni prej pri starešini ea-rinarnice. = Občni zbor Združenih pivovarn v Laškem so je 'vršil včeraj popoldne. Izvoljen Je bil nov upravni svet. Za predsednika ie izbran sr. Ivan Knez. za »od predsedniki ravnatelj Kreditnega zavoda g. Avgust T osti, v upravni svet pa m. dr. tudi župan r Laškem g. dr. Fran Roš. — Promet z Reko. Prometni minister je določil iz zagrebško železniške direkcije strokovno komisijo, ki naj pripravi vso potrebno za upostavitov železniškega premeta z Iteko in luko Barošem. Naša komisija bo tudi skupno z italijansko komisijo izdelala predpise, ki bodo vse-Lov.vi vso podrobnosti za železniško in obmejno sl.-.žbo v Reki. Komisija za pregled svobodne co-: e v Solunu. Iz Beograda poročajo: In-te*esirn,na ministrstva so določila komisijo. obstoječo iz carinskih uradnikov, iiiže-ijerjsv, železniških ti pomorskih strokovnjakov, ki bo odpotovala v So-Uui ter pregledala prosto cono, ki r..".ra io dovoljena po zadevni konvenciji z Grčijo. Nato se bo sestavil načrt za tam itrebna dela. Trgovinski odnošaji z Belgijo. Iz Poograda poročajo: V Beograd je prispel p:cd h-.aikim belgijski trgovinski ataše ves Balkan Andreo Motte ter se za Lialuo naselil v Beogradu. Te dni je poselil generalnega tajnika beograjske In-d; serijske zbornice g. dr. Rtevo 1'opo-viča. in ga je prosil za informacije o na-■ih industrijelh in o načinu, kako naj bi -c pravo zla tonovčanične banke traja jočo začasno zlatonovčanično banko, da bi se s toni omogočili gospodarstvu zlati krediti. Vendar je dr. Schacht. po posvetovanju s strokovnjaki odstopil od svojega načrta. Pogajanja se vrse dalje. — Pojemanje obtoka bankovcev ln večanje menic na rentne marke v Nem čiji. Izkaz Državne banke v Nemčiji z dne 15. jam tat ja izkazuje močno povečanje inonie t rcntnili markah za 114.2 na 186 milijonov rentnih mark. Nasprotno pa se je obtok bankovcev v dragem tednu januarja, zmanjšal za 12.3 na 478.7 tri lijona mark. tr= Sejem v Parizu. Pariški sejem se vrši letos od 10. do 25. maja. Prospekti so interesentom v Trgovski ln obrtniški zbornici v Ljubljani na razpolago. = Ogromni dobički ameriške trgovinske firme. Velika razpošiljala Sears, Roebuck & Co. v Chieagu je imela v pro šlem letu pri celokupnem prometu v znesku 215 miiijonov dolarjev čistega dobička 11.5 milijona dolarjev. ditua 235 — 0, Obrtna 97 — 98, PraSte-diona 91)2.5 — 997.5, Etno 90 — 96, Sla-venska 105 — 107, Srpska. 139 — 140, Eksploataoija 117.5 — 122.5, Drava -120 do 450, šeeerana Osijek 1450 — 1180, Narodna Sum ska 13S — 135, Niliag 152 do 154, Gutimuin 1475 — 1520, Sla\ — 62.50: valute: leji 41.65; efekti: Izvozna banka 905 (zaključek), Narodna banka 4400 — 4150, 7 % investicijsko Gi. nja. Pri volitvah so bili izvoljeni v vod-1 Jugoslovenov jc bil Babič najboljši oien. stvo okrožja sledeči bratje in sestre: Sta- zivni Igralce, Kupec najboljši v krilv,| rosta br. Milko Krapež (Ljubljana 11.), vrsti in obrambi. Vodja r.apada Dubra-. podsiarosta br. Rudi Potočnik (Kamnik), I. tajnik br. Fran Cermak (Ljubljana II.), II. tajnik s. Franja Likozurjeva (Ljubljana II.), blagajnik br. Josip Jeras (Ljubljana II.), načelnik br. Albin Smole (Ljubljana II., načolnlca s. Marija Varoga (Ljubljana II.), Izobraževalec br. dr. Ivan Kavec (Št. Vid). Sokolskn župa v Mostaru in Sokolsko društvo v Mostaru sta izdala ob smrti velikega pesnika Alekse Šantiča, ki je bil član sokolskega društva v Mostam, posmrtno naznanilo, v katerem vabita svoje SankaSka tekma v Bohinju. Zimske, članstvo, da se udeleži pogreba pesnika. športni odsek prometnega društva v Br.. ljubezni domovine in svobode. Članstvo' hlnju je zadnjo nedeljo na ISOo m d' čič je bil prepočasen. Oba braullca s:, bila premima la brez temperamenta. Kt,| celota pa so Jugoslovani odpovedali. List dalje obžaluje, da bo jugosloveii, sko moštvo mnogo izgubilo s tem, ker s; namerava levi branilec Dasovič preselili v Inozemstvo. Avstrijci so bili s prij:, nim sprejemom Izredno zadovoljni ter v 'poudarjali zlasti pomen dejstva, da v sc obnovili športni stiki med našo in av. strljsko reprezentanco. so je pozivu mnogobrojno odzvalo, Sokolska propaganda v Franciji. — Francoski gimnasti so že dolgo vrsto let v stiku s češkim Sokolstvom. Cehi pa skrbe tudi za to, da bi tudi širša francoska javnost poznala delovanje Sokola. Na gimnaziji v Dijonu je češki profesor Tenora, ki pridno deluje v tem smislu. Koncem januarja je v zemljepisnem društvu v Parizu predaval o »Sokolih in njihovem poslednjem zletu v Pragi*. Predavanje, ki so ga spremljale skioptične sli- progi Ravne-Bistrica priredil sankaš!,: tekmo. Priglasilo se je za cnosedcžvi tekmo 12 tekmovalcev, za damsko 5 Id movalk, za dvosedežno 9 parov in za motežnlce 15 moštev. Najboljši čas dr.e' se je dosegel pri damskl tekmi. Izidi s, i:'.stopili: Cnosedeinc sanke: L Jot' Pavlin 4:35.6, 2. F. loncjc 5:15.8, Levičr.ik 5:33.4. Domska tekma: 1. A:i. selca Muravec 4:33.6, 2. Milica Fabl-C:30.2. Dvosedeinc sunke: 1. Aug. Mu. ravcc-Alcksa Popovskl 5:31.7, 2. Bogdan Sokol Občni zbor župe Novo mesto Zastopniki dolenjskih sokolskili društev so se zbrali v nedeljo dne 10. februarja t. 1. v Novem mestu, nn sodežu njihove sokolsko župe, da se posvetujejo o dosedanjem delu In da začrtajo pot za bodočnost. Zastopanih je bilo 17 društev, i društva pa se niso udeležila občnega zbora. Zborovanje jo otvoril župni starosta br. dr. Vašič, ki je pozdravil navzoče in. pa zastopnika Jug. Sokol. Saveza brata tiangla, za kar se mu je ta bratsko zahvalil. Zupni funkcijonarji so poročali o svojem delu ln o stanju župe. Število telovadcev je nekoliko upadlo, ker eta med letom iz župe izstopili društvi Kostanjevica in Sv. Križ, ki sta pristopili sokolski župi Zagreb. Splošno število članstva pa kljub temu ni nazadovalo. Najboljša so danes društva Karlovac, Novo mesto in Semič. Da se pospeši napredek v posameznih društvih bo župa uvedla župno nadzorstvo od strani tehničnega odbora. Tudi gmotno stanje solcolske župe Novo mesto je ugodno, ker Izkazuje blagajniški preostanek preko 700 Din. V župno predsedstvo so bili izvoljeni za starosto dr. Ivan Vašič, Novo mesto, za njegove namestnike: Jože Kovačlč, Karlovac, Dako Makar, Metlika, za tajnika Ciril Dular, za blagajnika KalčiS Lju-devit, za predsednika prosvetnega odseka Davorin Metko, za načelnika Papež Lju-devlt, za njegova namestnika Kubiček Karel, Karlovac in Rejc Franc, Novo mesto, za nnčelnico Preželjeva, namestnica Nitergalova, obe iz Novega mesta, za odbornike Kobe Viktor in Jožo Pavčič, za preglednike računov Otmar Skale in Jože Matko. O zadnji odborovi seji JSS. je poročal br. Stukelj, na kar je bil na njegov predlog izvoljen v kandidacijski odsek starosta br. dr. Vašič. Zupni prispevek je bil določen na 12 dinaTjev za člana, v čemer je pa vraču-njen tudi savezni porez in prispevek za poškodbeni fond. Zupni zlet se vrši v tekočem letu v Novem mestu, naraščajski dan pa v Kar-lovcu, vrhu tega priredi župa še dva okrožna zleta, in sicer v Toplicah in na Vinici. Cas za zlete določi župno starešinstvo sporazumno s tehničnim odborom. Po župnem občnom zboru se je vršila v Narodnem domu telovadna akademija novomeškega sokolskega naraščaja, kl je bila dobro Obiskana in je krasno uspela. ke, je priredila češkoslovaška kolonija v j J,'ct«!a-°!°" y«f6taJ f S' £nvli: Parizu. I F- Pavlič o:43 8. Sumoteznice: MoSIm Sokolstvo t Lužici. Od 9. novembra ^: ?,av"lkJz Raven 5:01.5, 2 inojdvo j, 1920., ko sc je ustanovilo prvo sokolsko Mcdia lz Nemškega Rovta 5:23.4, 3. mo. društvo v Lužici, je narastlo število dru-štov v Lužici že na deset, čeprav so za sokolsko misel tamkaj trda tla. Srbsko ljudstvo v Gornji in Spodnji Lužici je pre-! malo narodno zavedno, kor živi v lujeui i nemškem ozračju iu zato se no moro tako hitro navdušiti za velike narodne ideale. Sokolska društva v Lužici so se strnila v preteklem poletju v Luiičkoserhski sokolski iwajzk t Uud.všini (Bautzen, Sach-neu). Starosta Z.vajzka je br. ftajha. Društvom maujka izkušenih vaditeljev in orodja. Češka FUgnerjeva župa jo ustanovila podporno zalogo za lužiško Sokol-stvo, kateri gre tudi praško Sokolstvo na roke. Delovanje, napredek in razvoj Sokola v Lužici zasleduje zelo vestno in marljivo Ceškolužiški Vestnik, ki zasluži podporo sokolskili iup in ga toplo priporočamo zlasti sokolskiui knjižnicam in čitalnicam. Stvo V. Ravnik iz Nemškega Rovla 5:26.8. S. K. Prlmorje v Ljubljani. V petek 15. t. m. ob pol 8. zvečer uogonictni trening v jahalnlci na Blelvvelsovi ccstl. Šport »Sporttagblatt" o zagrebški tekmi Vodilni dunajski športni list »Sporttag-blatt. piše o tekmi Avstrija : Jugoslavija med drugim: Jugoslovenska reprezentanca je danes občutila našo premoč. Vendar pa sc Jugoslovensko moštvo ne sme podcenjevati, kar sta predvsem dokazala rezultata, ki so Ju Jugoslovcnl dosegli proti Celiosiovakom. Avstrijska reprezen tanca more gledati na svoj uspeh v Zagrebu s pravim ponosom, zlasti ker bl bila po poteku igre dlierenca golov mnogo večja, ako nc bi bilo Igrišče vsled slabega vremena v žalostnem stanju. Pa tudi drug vzrok je Jugoslovene obvaroval pred hujšim porazom. Bil ie to jugoslo-venski vratar Vrdjuka, ki jc branil svoje svetišče na naravnost neverjeten način. Od Kino Werner Kratiš v kino »Ljubljanski dvor». Picdno povem kuj o iilmu in igralcih te nadvse dobro uspele slike med- In deloma tudi še povojnega življenja naj omenim sledeče: FIlm jc berlluskega po-koljenja in jc imel prav gotovo tudl nemški naslov in to je po vsej verictuosii najbrž; Pamilie Raiikc Iu kot podnaslov potem menda še opazko: Eir.c Schlllcr-geschichtc ali kaj podobnega. Zagrebški lazpcčevalnlca, ki Ima pravico spreminjati naslove poverjenih ji filmov, pa it v svoji nezmožnosti, najti kak naš izraz za naslov tega filma, lepo in slikovito napisala kot naslov: Sibcr. Saj jc končn: res, da Ima Zagreb toliko takih tičev in da jim je tam zavijanje nemških besed po zagrebško nekaka notranja potreba, toda v tem slučaju je treba pomisliti, da gre film preko zagrebških meja in da so še vendarle ljudje, ki bi utegnili proti takemu posilstvu jezika kar najstrožji protestirati. Saj ni treba povsod samo židovskih moči, ki niti za reven naslov ne znajo jezika! — Sicer je film dober. Dober že radi velikega Kraussa samega, kl spada danes med največjo sodobna igralce. Film je imenitno opremljen ia nudi obiskovalcem vsled svoje pestrosti popolno nadomestilo vclikoinestucga va-rieteja. Obiskovalec vidi v lepem modernem lokalu nove modeme kostume, vabljive In mične prizore v kopališčih, čudovite plesne zabve ln sploh vse polno norčavosti, ki sc rode v glavi bogateča verlžnika. — cc. Tujci Od torka na sredo je prenočilo v Ljub« Ijani 136 tujcev in sicer v hotelu: UNION: Cander Vekoslav, pisarniški trgovec, Bergamo; RInaldi Finaldo, trg.. Cremona: Rccar Štefan, Iesotržec, Trst; Rebec Alojzij, trgovec, Divača; Spitz-r poduradnik, Krško; Deissinger Ana,, Ludvik, trgovcc. Dol. Lendava: Skerbe: 1 t. t- . . 1 t.—___, .__._____i,.. t"y____ Domače borze 13. februarja: ZAGREB. Na efektnem tržišču se je tendenca danes nekoliko učvrstila- Od bančnih papirjev so nekateri porasli, večinoma pa so ostali nespremenjeni. Od industrijskih papirjev so čvrstejši vsi arbitražni papirji, in sicer zaradi učvršče-nja na dunajski borzi. — Na. deviz-n e ni tržišču so tečaji ponovno padli. Dinar je na zunanjih borzah dalje čvrst in jo podoba, da bo še rastel. Promet je bil v splofinem zelo majhen. Nekoliko več so je tržilo v devizah Dunaj, Italija in Praga. Notirale so devize: Amsterdam 3100 — 3130. Dunaj 0.1161—0.1181, Bruselj 327.5 — 882.5, Budimpešta 0 do 0.295. Bukarešta 0 — 42.75, Italija Izplačilo 359.62 in pol — 362.62 in pol, London izplačilo 355.5 — 358.5, ček 355 do 358, Neivvork Pek 82.10 — 83.10, Pariz 371.5 — 376.5, Praga 240. 5 — 243.5, Svie«, 1442.5 — 1452.5; valute: avstrijske krone 0.117 — 0.119, francoski franki 362.5 — 3G7.5, švicarski franki 1435 do 1445, lire S54.5 — 357.5; efekti: Es-komptna 161 —■ 164, Kreditna Zagreb 160 — 161, Hipotekama 86 — 88, Jugo-slavejiska 110 — 110.5. Liublianska kre- V olimpijski pododbor v Zagrebu, ki vodi priprave za olimpijado v Parizu, je starešinstvo JSS. imenovalo kot svoja zastopnika br. Ambrožiča in Kajzelja. Občni zbor Jugoslovenske Sokolske Matice se vrši v soboto 16. t. m. ob 18. v savezni pisarni (Narodni dom). Dnevni red: Poročilo načelstva. Poročilo nadzorstva. Dopolnilne volitve. Slučajnosti. Sokol t Stopanji vasi priredi v tekočem letu: dne 4. maja pešlzlet čez Golovec na Orle In Bizovik; dne 15. junija javno telovadbo na svojem telovadišču na Pionirju. Bratska okoliška društva se naprošajo, da upoštevajo pri določitvi svojih prireditev javno telovadbo tega društva. Sokolsko društvo ▼ Gorenjem Logatca priredi za svoje članstvo v nedeljo 17. t. m. popoldne predavanje o sokolski ideji. Predava br. J. Bajželj iz Ljubljane. Občni zbor Sokolskega okrožja Ljubljana IL se je vršil na Svečnico ob navzočnosti delegatov vseh v okrožju včlanjenih društev ter odBekov. Starosta br. Milko Krapež je pozdravil navzoče delegate, omenil slanje in delovanje okrožja ter pozval zastopnike društev, da požive delovanje v edlnicah. župni zastopnik br. švajgar je utemeljil pomembnost ustanovitev okrožij za sokolsko organizacijo ter pozval zastopana društva da strogo izvršujejo sklep Saveza gledo telovadbe mlajših Članov. Iz poročila tajnika br. Kuščer-ja je razvidno delovanje okrožja v organi-zatoričnem oziru, poročilo načelnika brata Smolela ln nnčelnice sestre Varogove pa vsebuje stanje včlanjenih društev v tehničnem oziru, kl je sicer zadovoljivo, toda nekatera društva le premalo goje telovadbo. ki ie temeli sokolskcaa delova,- žena trgovca, Lipovljani: Engelsbcrger Rihard, veletrgovec, Krško; Fiedler Jo« sip, potnik, Dunaj; Gentilli Pavel, inž.. Trst; Godlcr Josip, trgovec, Zagreb; dr. Hartig Dyonis, prokurist, Dunaj; Jurca Silvija, žena trgovca, Postojna; Klein Armin, ravnatelj, Zagreb; Korn« buseh Karol, trg. potnik. Remsehcid; Leidler Franc« inženjer, Dunaj; Lieb« man Jurij, industrijalec, Trst; Meissncr Arnold, trgovcc, Brno; Muha Krumos!., Karol, strojevodja. Dana; Schiftcr Ant., trgovec, Ebreichsdorf; Tapparclli Viktor trgovec, Padova. JU2NI KOLODVOR: Bulič Nikola, trgovec, Metlika; Godler Kancijan, trg pomočnik, Rogatec; Marcon Ivan, trgo' vec, Straža; Miani Ludvig, lesotržo Boli. Bistrica; Oroszy Viktor, posestnik, Vrhnika; Popovič Ivan, krošnjar, Škeuv Ijevac; Plut Josip, trgovec, Semič; Emil Šchubitz, uradnik, Kočevje: Špolar Ant mag. pharm., Zagreb; Meebold Alfred,1 trgovec, Videm; Vrščaj Jakob, trgovec tovarniški direktor, Hcidenheim; Mas» j Cernomelj. klun Edvard, potnik, Dunaj; Mayer P., i LLOYD: Fudina Pavel, trgovec, Bra< posestnik, Kranj; Nodogg Martin, treo« i siovče; Grobelšek Ivan, trgovec, Moj, vcc, Dunaj; Pototschnig I.eo, nadknjiro. i strana; Kristanič Dragutin, trgovec, Tr vodja, Dunaj; Pfeiffer Ludvik, potnik, • bovško; Petrič Anton, poslovodja, Ljub - ..........~ • no; Smole Ivan, risar, Zagreb; Tomič J- trgovec, Loke. SOČA: Grdaš Blaž, trgovec, Delnice Gregi Vinko, trgovec, Brežice; Antor Majerhold, trgovec, Rečica; Pavlin T. žena strojevodje, Zagreb; Pahor Franc posestnik, Kojsko; Stipčevič Franc, stud med., Zadar; Zadnik Ivan, trg. pomoč nik, Tržič. TRATNIK: Berg Nikolaj, inž., Laški Mayer Marija, učiteljica, Ptuj; Miarii Karol, uradnik, St. Vid; Svet Anton, sil trgovca, Podskrajnik. ŠTRUKELJ: Bučar Lavoslav, posest nik in gostilničar, Kostanjevica; Cek K žand. narednik, Cernomelj; Celjboh i' dija, zasebnica, Atene; Lukanc Josi| trgovec, Radovljica; Ogrni Ivan, poscsl nik, Bevke; Nbttling Fran, potnik, N'Jf berg; Nedeljkovič Kosta, potnik, Kl< nak; Podplatnik Janez, posestnik, Do Lendava; Podplas Anton, knjigovodi Slov. Gradec; Stockl Fani, žena di«1 torja, Celovec; Spilar Josip, žand. «■ rednik, Metlika; Zabukovcc Tončki žena mesarja, Lož. Poleg tega v gostilnah: De Schiava Stari tišlar 8, Amerikanec 5, Kajfež i Lozar po 2, Ravnik 1. Baden«\Vien; Kovanda Franc, trgovec, Dunaj; Rosenthal Ludvik, tovarnar, Beo grad; Rossler Martin, trgovec, Novi Sad; Reichmann NVerner, potnik, Dunaj Rosenbaum Adolf, trgovec, Niirnberg; dr. Šter Franc, ravnatelj zdravilišča, Rog. Slatina; Šumi Franc, trgovec, Kranj Marcel, trgovec, Poussav, Francosko; Rcdzanovič Huso, trgovec, Zagreb; E. Strcubel, trg. potnik, L!n«; Samurdjič Peter, dipl. pravnik, Beograd; Simonin Tomljenovič Dragan, trgovec, Zagreb; Tomec Herman, hotelir, Bled; Usljfeberg Moto, trgovec, Beograd; Vrankovič Spi« ro, lekarnar, Cernomelj. SLON: Arcnghi Angelo, trg.. Santo Martino; Braun Adalbcrt, potnik, Koši« ce, CSR.; Bojadžicvič Marko, trgovcc, Skopljc; Dcrok Natalija, žena pukovni« ka, Beograd; Egcr Gustav, tovarnar. Že« lezniki; Fišer Evgen, trgovec, Sombor; Fels Aleksander, trgovcc, Gradec; Gjor« gcvič Vladan, minister v p., Beograd; Gorjanc Franc, trgovec, Kranj; Katari« na Jan, zasebnica, Gorje: Kocbek Stan« ko, prokurist, Maribor; Kiffman Walter, trgovcc, Maribor; Kulberg Abraham, to« varnar, Osijck: Modic Ivan, trgovcc, Rakek; Miletlč Jožo, trgovcc, Gačko; Mazza Andrej, tovarnar, Torte dc! Gr.; Obcrsncl Ludvik, trgovcc, Lokve; Ivan Petrič, tov. poslovodja, Bled; Pretnar Aloizii, tra. potnik, Bled: Rc^uelli Ana.. Lastnik In Izdalatell Konzorcij »Jutra Odgovorni urednik Pr. Brozovl Tisk Delniške tiskarna, d. d. » t.tiihll«1 IM 155 fove sodne takse v izvenspor-nem postopanju li sodno protokoliranje nedelnlšklh podjctii, poleg takse za bančnih........... prošnjo PO tar. POSt. l.bliiitHiiiitli menjalniških ....,,,, t j , t ■ i i , . zastavljalnlških.......i . . i i .... * Čc se taka podjetja ne potrjujejo pod osebnim aH drugim Imenom, nego pod imeni, ki se navadno dajo delniškim družbam, je plačati petkratno takso te postavke. li sodno protokollranie trgovske ali Industrijske firme, poleg takse za prošnjo po tar. post. 1. ,,,.,,,,.. , 156 v Ljubljani in Mariboru ,, t i ...i t t . , v drugih mestih . , . , » i > ■ » , , i ■ , > i v trgih in vaseh . . . , t » t » s • > > i i i i i Pripomba k postavkam 1. do 3.: Cc se zahteva z eno prošnjo protokoliranje firme za več raznovrstnih podjetij, omenjenih v tar. post. 153. a), 154. In 156., aH izpretnemba ilrme za več raznovrstnih podjetij, omenjenih v tar. post. 153. a), se plača dotlčna taksa za vsako podjetje posebe. sodno protokoliranje, poleg takse po tar. post. 1. i a i , komisionarskega ali agenturncga Izvoznega podjetja , i . komlslonarskega ali agenturnega uvoznega podjetja . . * s komisionarskega ali agenturnega Izvoznega In uvoznega podjctia...........i i ■ i ■ i I i i posredniškega (senzalnega) podjetja , ■ i p ■ . , i i carinskega posredništva , , , . i t , , ■ i ■ i i Pripomba 1.: U protokoliranje mešanih podjetij, komlsljonarskega In agenturnega Izvoznega, komisijonarskega In agenturnega uvomega, komlsljonarskega In agenturnega izvoznega In uvoznega se plačuje dvojna taksa, predpisana pod a) do c) te postavke, Pripomba 2.: točki £) te postavke so mišljeni posredniki na tržiščih pri nakupovanju poljedelskih proizvodov. Vsi drugi posredniki plačujejo takso po točki c) te postavke. Is prijavo in protokoliranje trgovske firme po ženi, če je mož v konkurzu, ali če Je bil v konkurzu, pa svojih upnikov nI plačal, poleg takse po tar. post 1........... U prijavo In protokoliranje i-premembe firme vseh nedelnlšklh podjetij, polovica taks, določenih v sprednjih tarifnih postavkah za prijave ln protokoliranje poedlnlh firm in poleg tega taksa po tar. post. 1................160 h prijavo in protokoliranje podružnic vseh podjetij ista taksa kakor za prijavo ln protokoliranje glavnega podjetja in taksa po tar. post. 1................. h prijavo o prestanku podjetja poleg takse po tar. post 1. . h prijavo in protokoliranje pooblastila, prokure, poslovodstva, za protokoliranje članov upravnega In nadzorstvenega od« bora, likvidacijskega odbora (likvidatorjev) ln članov koman-ditne družbe, kakor za njih izpremembo ali izbris, od vsake osebe poleg takse po tar. post. 1............ pri zadrugah ln hranilnicah po regulativu, kolikor niso s posebnim zakenom oproščene plačila.......... h prijavo In vpis Imovinskih pravic, podeljenih trgovčevi zakonski ženi z ženitno pogodbo taksa po tar. post. . , , S® l H e. J)iu > 4000 3000 5000 500 300 150 1000 1500 2000 100 2000 158 5000 161 162 20 Kdor ml posodi 60.000 Din na milijonska vrednost, ma odstopim 1 epd stauovanjo s 3 aobnml z električno razsvetljavo v Sp. M1!*) NbbIov pove uprava ,.Jutra". 310 J so plačani v naprej. plaUa M lahko tudi v inamkah. Na vpraianja odgovarja uprava le, te Je vprašanju prllolena inamka aa odgovor ter manlpntaoljeka pristojbina (X Din). Kovaški mojster lflCe v ljubljanski okolici delavnico v najem, eventuelno nakup. — Ponudbe pod Ilfro ,,Delavnica" na podrulnlco „Jutra" v Mariboru. 8341 Kovačija s stanovanjem, ležeča ob dri. cesti, ae da takoj v najem. Polzve se: Dobrova 24 pri Llubljanl. 3442 Majhno podjetje (strojno pletenje) dobro Ido-Ce, na prometnem kroju z lokalom sredi mesta, se proda. Resni reflektantl naj se oglasijo pismeno na naslov: ..Podjetje Din 125.000" na upravo „Jutra". 3435 Dežnike popravlja ln prodaja po selo nlikl ceni M. Hostnlk. Vodnikov trs (paviljon). 2S88 (dobe) Poslovodja ali starejil pomočnik, veSČ mehan.-ključavničarskim poslom, popravku automobllov, motorjev, blclkljev, Šivalnih ln pisalnih atrojev itd., ae 16čc. Plača po dogovoru. — Ponudbe na naslov: Orača Divjak, meh. brav. rad-nja, autogarage, Banja-Luka. 3430 Pekovskega vajenca od 14—16 let starega, pofite-nlh itarfiev, sprejme Frane M u r n . pekovski mojster v Metliki. 3202 163 50 — 5 — Knjigovodkinjo veSCo strojepisja ter slovenske la Italljunske korespondence, iprejmu lesnn družba v Sloveniji. Lastnoročno pisane ponudbe E navedbo re-forenc pod ,,Lesna" ua Aloina Companr, Ljubljana. 3328 i k * 1 i ■ i II S i i i ! I I I F. Druga opravila v Izvenspornem postopanju. Zemljiškoknjižni Izpiski In depozltni Izpiski kakor prepisi pod A. 2.) Sodne cenitve (prostovoljne) in poizvedba odškodnine v raz- lastllnih primerih kakor do sedaj: i) cenitve od ugotovljene vrednosti . i t , , : ; , , , b) poizvedba odškodnine v raziastllnih primerih od ugotovljene odškodnine.......... , s , Dražbe, prostovoljne. In oddaje v zakup . i i ■ i ij za zapisnik o dražbi od pole . , . , -, , b) kot Izvršilna taksa od izkupička .siiiii c) za pravni posel: aa) za prodajo premičnin od izkupička ; ? t > s > , bb) za prodajo nepremičnin od prometne vrednosti, če je večja od Izkupička.............i cc) za oddajo v zakup od vrednosti, dosežene na licitaciji Sodne poravnave, kakor do sedaj............ Za prevajanje In overovljenje aktov in listin po državnem ob-lastvu ln zapriseženem tolmaču poleg takse po tar. post. l.r i) za prevod lz evropskih jezikov v naš službeni jezik do 100 besed originala.....t ,, > in za vsako nadaljnjo besedo še . , . . . * s 8 s , , b) za vse druge prevode do 100 besed originala ,. i 5 j a za vsako nadaljnjo besedo še.......... -. s h primerjanje in overovljenje tujih prevodov po državnih ob-lastvih in zapriseženem tolmaču ln polovica takse lz tar. postavke 44. , t « > i ■ ■ j i t i t t t « i i i »loge s prošnjo: t) za proglasitev nedoletne osebe za polnoletno s ■ -, , , b) da se kdo proglasi: aa) za pogrešanega ali umrlega , s t i , t i i i j bb) za umobolnega ali zapravljlvca i i s i ■ i i i i Pripomba: Za pogrešance izza vojne 1914. do 1918. ali med to voino umrle se plačuje četrtina takse lz tar. post. 136. ■a prošnjo, da se raztrgana ali Izgubljena listina zamenja za novo ali proglasi za neveljavno od vrednosti do 1000 Din . nadalje od vsakih 100 Din še........ « . , « če listini m določena količina vrednosti . . . -. 5 i a Za protest menice ali drugih listin radi nepravočasnega prejema aH plačila poleg takse po tar. post. 1. 8 i s i , t s) do vštetih 500 Din.......s > s s « b) preko 500 Din do vštetih 1000 Din s , s „ , ( preko 1000 Din s . , t s * s i s t s s « Pripomba: ie se sestavi protest v več izvodih, se pobere za ostale polovica te takse. Za vsako potrdilo na listini o posinovitvi poleg takse po tar. postavki 1.................. • s Za potrditev listine o pozakonltvl poleg takse po tar post. 1. • Za odločbe o ugotovitvi zahteve do preživljanja, doto ali bale po vrednosti prlsojenega v do sedaj povišanih zneskih od 80 do 250 Din . . , , j , , s i » s - • j i od 250 do 500 Din , i .. j s a s - s s i nad 500 Din od vrednosti prlsojenega - Va 81 5 — — — 3 44 45 20 — 0'20 40 — 0-40 135 500 136 137 164 50 100 20 -0-50 50 - s < i i l t i i i 151 152 5 10 20 50 20 5 10 — — 3 Naročajte, čitajte in razširjajte dnevnik (iščejo) Plačilna natakarica dobro Izurjena, iell slutbo v prometni gOBtllnl v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava „ Jutra". 3411 Kot učenka II^BBEsSI I Vevorične, polhove žel! votopltl r trgovino i me-Sanlm blagom sdrara 15 let stara deklica Is boljfie kmet-ske rodbino. Pismeno ponudbe na upravo „Jutra" pod Alfro in vse druge koto divjačine, ,,Pridna". 3082 kupuje v vsaki mnoilnl ta ' loosemstvo skozi vse leto D. Zdravlč, Ljubljana, trgovina usnja, FlorlJ&naka ulica fit. 0. 8068 Knjigovodja starcJSa moč, z veliko prak«o, želi primernega mesta tudi ia takoj. Samo resne ponudbe se prosi pod ilfro MOdkrlt" na upravo ,.Jutra". 8165 Korcspondentinja veSCa slov., nemSkoga ln deloma hrvatskega Jerika, slov. ln nem. stenografije ter vseh pisarniških del, l&če službe. Ponudbe pod ,,8koraJBnJl na-etop" na upravo „Jutra". . 33lt Reduciran dri. uradnik o 16 leti službo, veBč slov., nemSčlne, hrvafičlne ln Italijanščine, 15če službo. — Gre tudi nu deželo ter nastopi lahko takoj. Dopise prosi pod Slfro ..Vesten" na podružnico „Jutra" v Celju. 3164 Korespondentinja samostojna, s večlotno prakso, zmožna vseh plsarrlfiklh del, želi premeultl službo. Cenjene ponudbe pod ..Samostojna 18" na upravo ..Jutra". 3360 Zobotebnik perfekten v zlatu in kaučuku, lftče mesta v Ljubljani. ConJ. ponudbe Je poslati na Georg Nelkcn, Osijek III, Crkvena ulica. 3351 Fiat 501 4sede2on, 6/16 HP, se proda. Ponudbe pod ..Ugodno" na upravo „Jutra". 8140 Motorna kolesa nova 1 ln pol HP, več rab-Uenlh 2 ln pol HP ln a u t o pnevmatiko svet. znamk vseh dimenzij ima po najnižjih cenah v zalogi tvrdka 2užek. Sodna ulica štev. 11. 8147 Službo iSče praktlkantlnja ■ trimesečno prakso kot blagajnlčarka. — Vefiča Je slovenlčine ln nem-ščlne. — Naslov pove uprava .Jutra". 3409 Mlad trg. pomočnik izurjen v veletrgovini z me-ianlm blagom, želi premonitl službo, najraje v Ljubljani aH kje drugje, bodisi v špecerijski aH manufakturnl trgovini. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ,.Zanesljiv". 3408 Blagajničaika marljiva, s poldrugoletno pisarniško prakso, llče mesta v trgovini s manufakturnlm ali specerljsklm blagom. — Pismene ponudbe na upravo Jutra" pod „Nastop takoj". 8445 PoSten mladenič kmečkih staršev, s primerno Izobrazbo, lfiče službe v kaki tovarni, trgovini aH kakem drugem uradu kot pisarniški sluga. Naslov v upravnlštvu ..Jutra". 3446 Knjigovodja (bllancist) z večletno prakso, vešč vsega internega ln eks-ternega komercijalnega poslovanja, slov. In nem. kore-spondent, iščo službo. — Gre tudi kot blagajnik k večjemu podjetju (kavcije zmožen). — Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod ..Odpisl in davki" na upravo ..Jutra". 8440 Strojnik samostojna moč, vešč el. ln montaže, išče službe. — Gre tudi kot kurjafi za lokomotivo Naslov pove uprava „Jutra". 8438 Prodajalka pridna ln poštena, lščo mesta v špecerijski stroki, gre tudi sa blagajnlčarko. Dopise je poslati: J. Medved, Franko-lovo p. Vojnlk. 8275 Uradnik 40 let star, zdrav, trgovsko naobražen, govori hrvatsko, nemško ln Italijansko, knjigovodja, korespondent. bllnnclst, Išče službe kot vodja pisarne, knjigovodja, blagajnik, oskrbnik večjega podjetja aH tovarne. Vstop takoj mogoč. — Ponudbe pod Ivan Hubert, Celje, Kralja Petra cesta 82/1 8254 Tovorne avtomobile 1—4 tone, Praga. Fiat, Ima ugodno v salogl tvrdka O. 2užek, Sodna ulica štev. 11. 3148 Smrekove storže kupujem vagonske naklade ln prosim ponudbe z navedbo množine na naslov: Edvard Plšler, Vrhnika. 8810 Ljubljanski Zvon letnik 1928. prvo številko, kupi Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica Bt. 54. Kupujem fižol vsako množine. — Vekoslav Podlogur. LJubljana. Florl-janska ulica. 3114 Zakonski par bres otrok, IBče prazno sobo, evont. s hrano aH bres. — Ponudbe pod ilfro „NuJno" na upravo ,,Jutra". 3441 Mesečno sobo mirno ln aolnčno, s posebnim vhodom, po motnosti s elektr. razsvetljavo, lščo za 1. marec soliden gospod. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro „Mlr". 3222 Opremljeno sobo v sredini mesta, lšCeta dvo uradnici za 1. marc. Ponudbe pod ,,M. M." ua upravništvo ..Jutra". 3172 Sobo s hrano išče akademik. Ponudbo na upravo „Jutra" pod ,,Dijak". 3468 Gospodarsko poslopje dolgo 21 m, široko 7'50 m, krito z opeko ter v dobrem stanju, pripravno za dozidavo stanovanjske hlBe. — Sp. KaSelj št. 22. p. D. M. Polje. 3431 Mlin in žago s stanovanjem, oddam v najem. — Naslov povo uprava ..Jutra". 8414 Dvonadstropna hiša v sredini mesta, z velikim praznim obrtniškim lokalom, 4 stanovanji, kleti, ee za Din 200.000 proda pod ugodnimi pogoji. Stanovanje 2 pob kupcu na razpolago. Naslov pove uprava ,,Jutra" pod ,.Prazen prostor". 8269 Usnjarji, lončarji! Po nizki ceni prodam staro tovarno v Savinjski dolini, pol ure od postaje. — Marija Doh, Trbovlje I. 8283 Dve lokomobili angleška znamka, 8/12, 10/15 HP ln dve mlatilnlci, so prodasta. — Naslov pove uprava „Jutra". 3150 PohiStvo 10 spalnic lz mehkega lesa, fino barvane po 3500 Din. — Zgornji In spodnji vzmeti 425 Din. Sprejmem tudi vsa dela. Zupančič Franc, mizar, podružnica Gllnco štev. 20, VIČ. 3384 7 telefonskih aparatov, centrale, električni zvonci, el. kuhalo „01so", železni štatlv z visokim regulatorjem, rabljeno, 60 ceno proda. Naslov upravi ..Jutra". 3447 Gorenjska narod, noša kompl., zelo dobro ohranjena, nad sto let stara, s pečo ln Nova vila v Ljubljani poleg cestne železnice, se rodi presellve takoj ln ugodno proda. Vila Ima 5 sob, kuhinjo z vsemi prltlkllnaml, BUtcren h 4 sobami, elektrika, vodovod, centralna kurjava, kopalnica, gorka voda. Poleg stavbe 1000 tn' parcelo. Vso takoj na razpolago. Pisma na poštni predal 49, LJubljana. 8881 Posestvo na Polzeli tik kolodvora, pripravno sa vsakega podjetnika, bo proda. Več povo Josip Herman, Polzela. 3369 Opremljena soba i uporabo kuhinje In če mogoče uporabo klavirja, sc Išče v Ljubljani za mater in hčer proti dobremu plačilu. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 2860 Lepo opremljena soba z električno razsvetljavo i sredini mesta, so odda znkon-Hkomu paru brca otrok. — Naslov pove upruva „Jutra". 8324 Soba (če mogoče s klavirjem), se lščo za takoJSon nastop. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Skladatelj", 3463 Iščem stanovanje z eno aH dvema sobam« ln kuhinjo ter pritlklinaml, lahko Je tudi na periferiji mesta. Ponudbe na upravo „Jutra" pod Slfro ,,ISčem stanovanje", 3400 Sobo ▼ neposredni bližini detelnega podlšča, oddam sa pisarno. — Cona nizka. Naslov pri upr. „ Jutra". 3375 Na stanovanje so sprejme gospodična, mlajši gospod ali dijak v bližini Univerze. — Naslov T upravi „ Jutra", 8371 Lokal za skladišče v bližini Južnega kolodvora, se takoj odda. — Naslov pove uprava ..Jutra". 3303 Kup: hišo v poljubnem kraju, s vrtom, sadovnjakom aH manjšim po-b^stvoin, primerno upokojencu. Pogoji: najmanj 3 večjo sobo, možnost naselitve, ne-pretlrana cena. Posredovalci odklonjeni. Odgovorim vsakemu prodajalcu. — Ponudbe s popisom nasloviti na upravo ..Jutra" pod ,.Nakup hlSe štev. 3367". 8367 Lepo posestvo 5 oralov polja, hlovl, vse v . dobrom stanju, lepi prostori pripadajočim zlatim" klnčem" I *a zidanje blizu tovarne, hiša se proda. Polzve ln ogleda so i® trgovino zelo pripravna, lahko v trgovini s papirjem i v bližini Maribora na pro H. Sax, Maribor, Grajski trg. 3242 Trapist sir Ia v brezkonkurenčnl kvaliteti, nudi v vsaki količini po Din 31*90 za kp trgovsko pod-jetjo K. Maborčlč, Zagreb, Petrova ulica 85. 2885 Lesni trgovci, pozor! Sestavil sem tiskovine, na katerih so prevzame okrogel, tesan ln rezan les, seznam dimenzij Je že obenem tudi račun kubikature, tako da ne rablto nobeno kubične raču-nlce zraven. Naroča se pri: Dragotln KoroSec, Rečica ob Paki. 3286 Bukove hlode prlma, franke vagon Videm« Krfiko po 875 Din modda takoj Vinko Gregi, Brežice. 8457 Krasen frak ln suknjič, prodam po izredno nizki ceni. Naslov pove uprava ..Jutra". 8462 Umetniške razglednice tn pisemski papir kupite najcenejše pri M. T ! 6 a r. 57 metnem kraju. — Ponudbe: Meljska cesta 59. Maribor. 3344 Sostanovalka sc sprejme St. 4/1. židovski ulici 3432 Soba v Mariborn 7. dobro domačo hrano, oe išče za mladega uradnika. — Ponudbo prosim pod ,.Električna luč" na podružnico ..Jutra" v Mariboru. 3424 Sobo čisto In pljetno obenem z dobro preskrbo, ISčo gospod s 1. marcem t. 1. v centru mesta, v prvi vrsti Aleksandrova ulica. Naslov prosim pustiti v podružnici ..Jutra" v Mariboru. 3423 Vzamem v najem ali kupim trgovino, tudi lahko z gostilno, to pa le na pro motnem — brezkoukurenčnem kraju na deželi. Najrajo na fltajorskem v lefnem kraju, četudi na samoti, samo da Je vc-llk promet. — Ponudb« na upravo ..Jutra" pod ,.Vellk promet". 3339 20.000 Din posojila iščeta dva drž. uradnika, sa« konca, proti garoucljl. — Ponudbe pod ,, Sigurnost" na upravo ..Jutra", 3277 Kdo bi posodil podjetni gospodični 8000 Din za trgovino proti primernim obrestlm ln garanciji zn tri mesece? Ponudbe na upravo „Jutra" pod Slfro ..Pomoč". 3368 Kot družabnica telim pristopiti h kaki minj-Si trgovini. — Ponudbe pod ftifro ..Trgovina" na upravo ..Jutra". 8143 Klavir »e proda za 13.000 kros. — Polzv. se: Trg Tabor »t. t, pritličje levo. 330* Dve kitari ceno naprodaj. — Naslov r upravi ,,Jutra". 33B5 Pes volčjo pasme rt mesecev star, se proda. — Vpraša te pri hllnltl v Simon Gregorčičevi ulici It. 11 347? Konc. promet, pisarna J. Stuhee. Maribor, Lekar-ulaka ulica Itev. 4 — proda: Tno. HI&O v Mariboru s dobro apecerlj.ko trgovino ln gostilno n prost lin stanovanjem. DVODBUZIN. VILO a prostim modernim, peteobnlm, parketlranlm stanovanjem, elektriko, vodovodom, plinom ln lepim vrtom. MANJŠA 1'OStiSTVA v mariborski okolici lu drugod tor GOZDNA POSKSTVA ca eečnjo lu velepoeeatva. Ilče: DltUZAnrVIKB z ali bre« ao-delovanja a vef jlml ln manl-Slml zneski zu Industrijska, trgovska ln obrt. podjetja. Preskrbuje: najvarnej.e lu uajplodonos-neJSo naložbo kui itallj po 3358 dogovoru. Prost, javna dražba hllno ln kuhinjske oprave ter dobro ohronj.-nega gramofona so bo vrElla dne u. In 10. febr. t. 1. ob 9. url na stolbl Jt. 8. 3118 Na domačo hrano sprejmem dva gospoda. — Nastov povo uprava ..Jutra". 3460 Delnico Jadransko banko so kupijo. Ponudbe pod Slfro „Navedba ceno" na upravo ..Jutra". 3151 Posodim proti primernim obrestlm 8 1. aprilom 650.000 kron na vknjižbo ali poroštvo v kak-Sno podjetje. — Pogoj stanovanje ln mesečna plača. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 3427 Lepo lovišče na Gorenjskem! Oddam lov v Stortlču In blltlnl ToUter.a vrha (divjo koze, srnjaki, vo-llkl In mali petelini). Lovske koče na razpolago. Reflektlra se pri oddaji lo na prave love, kl bl tudi gojili lov. Edvard Dolenc, Kranj. 8109 Lepe (lekorne. rastline kakor palmo In lavorjl v večji mnoilnl za razno prireditve In plesne veselico ca razpolago. — Več povo Viktor Komika, Ljubljana, Kongresni trg. H«'.' Slovenija, pozor! Kdor hoče danes v lej draginji ros poceni vldatl in druga pnHlopJa, nnj Ima dobro preudarjen načrt, da si prihrani stroi .;o zidanja. Tak.1 načrte naj naroči edino lo pr! stavbnem podjetju DroRotln Kor o So c. nečica ob Paki. 329S Maj d © ml o J® kje se dobi najceneje in najboljše pletenino vseh vrst, kot nogavice, šali, jumperji itd. Vsi izdelki so prvovrstni in ceno konkurenčne. — Za vsa naročila se priporoča tvrdka A.Pogačnik, Ljubljana, Vojvoda Mišica cesta 21-1L 688 Sobo s hrano t&čem v sredini meata a 1. marcem. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,,Dobra".. 8412 Lepa soba so odda solidnemu gospodu. Naslov pove uprava ,.Jutra". Pisalno mizo amerlknnskt rouleau*, masivno lz hrasta, novo, nerabljeno, prodam poceni. Ponudbe pod „nouleaux" na Drago nI uradnik. -- Ponudbe pod Dcseljak, Ljubljana, Sodna i ..Dubrovnik" na upr. „Jutra" ulica. 2308 I 8449 Lepo sobo sredini meata s posebnim vbodom ln električno razsvetljavo, 165. aelo soliden banfi- Kdor Btože spoznati meata In kraje ▼ Hrvatski, Bosni, Vojvodini, Srbiji, Dalmaoljl Itd., naj naroči A. Meliki Jufiosl Zemljepisni pregled, n. deL Na 624 itraneh podaja knjiga, kl JI je priložen tudi zemljevid, podroben popil naie države. Knjiga volja ■ poitnlno vred 63 Din, boljSa Izdaja 67 Din 60 p. Narofin ae pri Tlikovnl atdrngl ▼ Ljubljani, Prešernova ul. &4. Centrala: L3UBIYM Kongresni trg 3. Anon&na ln reklamna družba z o. k. Zastopstva v vseh v«6Jlh Inozemskih mestih Zastopstva v vseh vetjih inozemskih mestih Podružnica: : mmm 1 VasinnallcaO. 118 Na krmni podmornice stoji mood de Ciserat s sokstantom, poleg njega njegov drugi fastnik Luc Bon-nery, ki pBe ta računa v beležnid, Mattol, Trona in mi-ss Ellen, ki imajo malega Henrija v sredi in občudujejo naslaajaje se na ograjo, krasno pomor, sko sliko. <0, miss! poglejte!« vzklikne mali rtočko ves navdušen. .Miss! Glejte morske pse in galebe tain-le na skalah! Stavim, da tam kar mrgoli rakov in školjk in polikov! . . . Gospa Irena, ali nam bo poveljnik zdaj tudi dovolil, da se izkrcamo?« Kajti pred včeraj gu ji m je Rajmoud dovolil damam iu dečku, ila so šli za dve uri na suho, deloma, da jih razveseli, deloma pa zato, da bi se prepričal. če bosta Irena in Henri tudi na fuhem varna pred napadi strašuega spomina. Izkrcal jih je na majhni kleči, kakršne so bile tudi te, ki so jih imeli pravkar pred očmi, in »izletniki« so se vrnili z dvema košarama, polnima rakov, školjk in polžev ter drugih molusk, iz katerih jim je ladijski kuhar pripravil izboren obed. »Madamo.« vpraea miss Kllen. «ali bi prosili poveljnika?« «Pa dal-, odvrne Trena m s« nasmehne Henriju, ki se je obrnil k njej z velikimi prosečimi očmi. in pokliče Rayraonda. Odkar je imol Bermnde za soboj. jo bil pomorski častnik zonet vesol življenja. V hrezskrbnem in brozdoluem krjžarenju med Velikimi in Malimi An-liii sta Ravmoml in Irena obnavljala medene toilue ter ob tem popolnoma pozabila ua tragične dogodke v Be-notkah in na krvavo dramo na Bcr-mudih. Končno bo vendar Nvctalope rmagal nad Lueiferjem: mlada zakonca o tem nista niti najmanj dvomila. In medtem je pošast brezmočna in sc mora pripravljati na. poslednji boj. Mattol je opazoval Ireno in Henrija, fn ko je vide!, da. sta brezr-krbna iu t-rečna. je tudi v njem začelo vstajali upanje v končno zioa^o Nj-ctalopovo. A na dnu srca je Se vodno ždela bojazen, da so utegne Lucifer pred pogi- nom še enkrat opomoči. A bojoS se, da no bi po nepotrebnem kalil srečo in veselja, ki je vladalo na Lampa.su, je ohranil bojazen iu temne slutnje v svojem srcu. In kadar sta mlada žona in d »ček stopila ua krov, čc je podmornica vzplavaia na morsko površje, posebno pa, če sta se podala na kopno, jo bil previdni Mattol vedno poleg njih ter bil vodno pripravljen, da zgrabi dečka iu odvede Ireno, da ju reši v podmornico, ki jo bila vedno takoj pripravljena, da se pogTCzne . . . »Kaj želiš, draga moja?« vpraša Raymond ter se okreno k Ireni. Ona mu z roko pokaže na kleči in ponovi Henrijevo žoljo: »Priznam, da bi tudi jaz želela malo na kopno nabirat rakov in polžev!...»