IZVESTJA
Muzejskega društva za Kranjsko.
Letnik XIII. 1903. Sešitek 3. in 4.
TT ~   1$.   s~ ~
Iz nekdanjih samostanskih knjižnic v Stičini, Kostanjevici, Bistri in Pleterjah.
Spisal P. pl Radics
Cistercijani v Stičini in Kostanjevici, ki so zvršili veliko kulturno delo s tem, da so griče po Dolenjskem obsadili s plemenito trto, obširne ravnine pa spremenili v rodovitna polja, Kakor tudi kartuzijani v Bistri in Pleterjah, ki so hodili v pra-gozde na lov zoper škodljivce kmetijstva, zoper medvede in volkove, vsi ti so si poiskali radi v celicah svojih samostanov po dovršenem dnevnem delu odpočitka pri knjigah, katere so jim pred iznajdbo tiskarske umetnosti z občudovanja vredno marljivostjo in umetno roko napisali ali naslikali njihovi so-bratje. Ko so odpravili omenjene samostane koncem 18. stoletja, prepeljali so iz njih knjige v Ljubljano in so ž njimi zasnovali sedanjo c. kr. studijsko (nekdanjo licealno) knjižnico v Ljubljani, v kateri se Še sledi sestav nekdanjih knjižnic. Tu leži namreč cela vrsta zapisnikov o knjigah, izgotovljcnih od komisij za razpustitev samostanov. Nekaj knjig je odbrala komisija za Dunaj, nekaj jih je pa dobila c. kr. licealna knjižnica v Ljubljani.
L. 1788. je ukazala vlada napraviti zapisnik o teh literarnih zakladih in 1. 1793. se je otvorila bralna dvorana ljubljanske licealne knjižnice pod vodstvom učenega knjižničarja Franca Wildeja, tačasnega profesorja modroslovja in ravnatelja modroslovne fakultete na ljubljanskem liceju. Nova knjižnica je štela s prejšnjimi knjigami in z onimi, ki so došle iz Stičine,
5
Kostanjevice, Bistre in Pletenj, ter iz odpravljenega jezuitskega samostana v Ljubljani, dalje iz samostanov obojih (bosih in obutih) avguštincev v Ljubljani, servitov v Devinu, od 1. 1787. odpravljene c. kr. družbe za kmetijstvo in koristne umetnosti v Ljubljani in iz Peerove privatne knjižne zbirke, ki je pripadla državi, skupaj 19.415 zvezkov. Na knjigah je včasih na naslovnih listih zapisano, iz katerega samostana so došle, n. pr. »Catalogo monasterii . . . inseriptus Anno . . .«, pri drugih knjigah se to sklepa iz opazk ob robovih ali pod vrsticami, za nekatere knjige se pa more določiti, odkod so došle, le s pomočjo zapisnikov, ki so se napravili o knjižnicah odpravljenih samostanov.
Pogledati hočemo tedaj v studijski knjižnici shranjene knjige in rokopise, došle iz onih samostanov, ki so navedeni v naslovu tega spisa, in posebej navesti one iz 15. stoletja (inkunable), od poznejših knjig pa tiste, ki se tičejo dežele kranjske (Carniolica).
I.
Knjižnica nekdanjega cistercijskega samostana v Stičini.
»Alfabetični zapisnik c. kr. knjižnice v Stičini«, katerega so napravili 1. 1788. (samostan je bil odpravljen 1. 1784.), obsega 74 folio listov in našteje 2663 knjig. Temu zapisniku je privezan zaznamek knjig po materijah, ki ima to-le razdelitev: Biblija in njeni razlagalci 113 del; ascett 295 del, zgodovinarji 179 del, modroslovci, medicinci in klasiki 263 del, pridigarji 232 del, bogoslovci 141 del, sveti očetje in glavni cerkveni pisatelji 103 dela, raznih je 73 del, juristi 248 del, kanonisti in cerkveni zbori 180 del.
Med temi knjigami je jS' rokopisov, ki so doHi is StiČitU, in sicer se glase naslovi:
Biblia Sacra utriusque testamenti op. ms. in membrana a Script, anonymo in 8°.
Bedae (Vener. Presbit.) Super 7 Canonicas epistolas Efdram et Tobiam comentarii op. ms. in membr. a Script, anon. in Fol.
Roberti (Abbatis) Super Apokalipsim comment. ms. in membr. in Fol.
Glofsarium in novitm et antiquum Teftam. a Script, anon. op. ms. in membr. in Fol.
Prophetae Sacrorum bibliorum op. ms. in papiro a Script, an. in Fol.
Origcnis in librum numcrorum, et Hieionimi in Apoca-lipsim comentarii in volumine uno op. ms. in membr. a Script, anon. in Folio.
Hieronymi (Divi) Prcsbiteri Comment. in Danielem Piophetam op. ms. in membr. a Script, anon. in Fol.
Expositio epistolarum divi Pauli juxta mcntem divcrforum Ecclcsiae Patrum in Fol. op. ms. in membr. a Script, anon.
Bedae (Vener. Presb.) commentarius in Evang. Matthaei op. ms. in memb. a Script, anon. in 4'°-
Eusebii (Presbit.) Super Prophetias Joel, Arnos, Zacbariac, Jonae et Malachiae in Fol. op. ms. in memb. a Script, anon.
Gregorii (Magni) libri moralium pars 3 op. ms. in membr. a Script, anon. in 4t0-
Vin centi i (S. Ferrcri) Sermoncs in 4'° op ms. in papiro a Script, anon.
Bernardi (S Abbatis) Sermoncs et narationes diversae in 4t0 op. ms. in membr. a Script, anon.
Pauli (Episcopi Frising.) comentarius in opera S. Bernardi op. ms. in pap. a Script, anon. anno 1 3 7 6') in 4to-
Isidori (S. Hispalcnsis) libri scntcntiarum explanati opus m a neu m ms. in membr. in Fol.
Op. pis. 5*
— 5ö —
Bernardi (S. Abbatis) de consideratione ad Eugenium Papam aliaque opera cum quibusdam Scriptis Odonis Abbatis op. ms. in membr. a Script, anon. in Fol.
Ambrosii (S. Episcopi) opera diversa op. ms. in membr. a Script, anon. in Fol.
Hieronymi (S. Prcsb.) cpistola op. ms. in membr. a Script, anon. in Fol.
H u goni s (a S. Victore) in libros sententiarum et allis objectis Thcologiae vol. 2 op. ms. in membr. a Script, anon in Fol.
La c t an t i i (Firmiani) opera, de falsa religione etc. op. ms. in membr. in Fol.
Rupcrti (Abbatis) de victoria vcrbi Dei op. ms. in membr. in Fol.
lsidori (S. Ilispalensis) op. ms. et mancum in Fol.
Augustini (S. Aurelii Kpisc. Hip) adversus Paganos op. ms. in membr. a Script, anon. in Fol.
Hieronymi (S. Presbit.) Epistolae ad Paulinum op. ms. in membr. a Script, anon. in Fol.
Gregorii (S. Papae magni) Libri moralium vol. 3 op. ins. in membr. a Script, in Fol.
August in i (S. Aurelii Kpisc.) explanatio Pfalmorum a Plalmo 1 usque ad 5 i op. ms in membr. a Script, anon. in Fol.
Summa Juris Canonici op ms. in membr. a Script, anon. in 4,u-
August ini (S. Aurelii) de Agone Chriftiana op. ms. in membr, a Script, anon. in Fol.
Zohis (Jacobi) Super 4tllin librum Decrctalium op. ms. in carta a Script, anon in Kol.
Juridici tractatus de diverfis materiis Kcdefiafticis op. ms. 1410 in papiro in Kol.
Prosdocimi Super 2 do libro decrctalium op. ms. in papiro in Kol.
Commcntarius in 4,lim librum Decretarium op. mancum et ms. in papiro a Script, anon. in Kol.
Z a rab eile3) (Franc. Card.) Super 4,um et quintum librum Decretalium op. ms. et man cum in papiro in Fol. a Script, anon.
Ejusdem Authoris Super 3. librum Decretalium op. ms. in papiro a Sigismundo Lombger op. manc. in Fol.
Ejusdem Authoris Super 2 dum librum Decretalium op. ms. et mancum in papiro a Script, anon.
Tractatus Asceticus ms. in membr. a Script, anon. in Fol.
Cafsiodori opuscula diveifa op. ms. in membr. a Script, anon. in Fol.
Cisterciense formul are de electione Abbatum et visitationibus ordinis in 40 op. ms. in membr. a Script, anon. Saeculi XVI.
Izmed naštetih rokopisov posebej omenjamo tiste, ki so važni sami po sebi, ali pa jih je pisar umetno okrasil, ali pa imajo ob robovih zanimive opazke.
I. S. Gregorii Magni Mor al i um s) (XIII. stoletje). Perg., velika in mala fol. oblika mešana. Zvezek I. del I. in II. vel. fol. 214 listov (zadnji v '/4 fol.), pisano v dveh vrstah, v vsaki je 34 vrstic; lepe, večinoma okrašene poslikane začetne črke, v začetnici U (list gt'd) je ptič, simbol stiškega samostana, začetnica (J (list 59 'a, 124/a in 198/a) ima podobo letečega zmaja, ki pri prvih dveh leti navzdol, pri tretji pa počez. Na 214. malem listu stoji spodaj od pozneje roke (14. ali 15. veka) zapisana opazka : »Scribitur in portis, Meretrix est Janua mortis«.
Zvezek II., del III. mali folio 228 listov, berilo večinoma enovrstno ima po 21 vrstic, kadar je dvovrstno, je pisava prav mala. List lb nosi opazko: »Librum hoc scriptum sub honore S. Mariae, qui tulerit, pereat«. 1— Na listu zja zgoraj se imenuje pisar in prosi, da bi se ga za njegov trud spominjalo v molitvi, pišoč: »Lectori Bernhardus monachorum Christi minimus. Quoties | hoc commentum a me exaratum ad
") reete: Zaharellis 1'ranciscus de.
3) Signatura v studijski knjižnici M. S. .št. 8, 4 zvezki v rujavem usnju.
legendiim sumes, queso, ut | memineris laboris meque iuvare studeas tue bono orationis«. — Na listu 228/a stoji ob strani opazka: »Amen dico vobis«. — Začetne črke so v tem delu male in redke.
Zvezek III., del IV. in V. veliki folio 188 listov, v dveh vrstah po 37 vrstic. — Na listu l/a so znamenja: B • a • e • n ■ c • D ■ e • 1. • n 1 n n y • n • s • 1: 1 ■ 1■ ■ f potem sledi: In nomine patiif et filii et fpiritus fancti. Amen | Sanctus petrus dum federet fupra petram | marmoream mifit manum ad caput et I dolore dentium fatigatus contriflabatur. venit | ihs (Jesus) et ait. Quare contriftarif petre. Ait. Uenit | vermif mi-graneuf et deuorauit dentef meos. | Et ait ihs. Adiuro te vermif migraneus ut exeas | et recedaf et ultra famulum domini N(osflri) non lcdas. Amen.
Nato pride koledar in potem latinski stihi:
laut lami   fol rc     t.uit       rc. r fant
flos est Dum laudet Abbato Gernune fructus
lami   fa ut       ml rc r La mi
Est Cornutus Bos Adductor Gaudeat Eius
fol rc   faut mi r fant      la mi
Dum Currente Boue Generatur funis Equorum
fol rc    mi   rc        r        faut   ful  rc   faut   ml rc. Dum Bis Ago Grates fit Dum Cano Bös Aliorum.
Začetne črke so tudi v tem delu majhne in malo okrašene, le začetnica Q je kakor v prvem delu bolj skrbno izdelana in ima zmaja s perutnicama.
Na listu 287/^ je daljša pisarjeva opazka o svetnih zadevah, ki se glasi:
hec sunt que in feculo abusiue fiunt
Senex fine religione. adolefcenf fine
obedientia diuef finc clemofina femina
fine pudicicia dominuf fine ueritate
chriftianus contentiofus pauper fuperbus rex ini-
quus, episcopus negligens, plebs in disci-
plinata populus fine lege. Sic fuffo-
catur iufticia et invehitur ira domini Dief fe-
ftinant etas fatefcit feruor tepefcit
iniquitas crefcit, Caritas refrigcfcit
follicitudo augetur, labor frustratur
fortitudo minuitur infirmitas
multiplicalur. fides •fallitur etaf la-
borat moref finguntur. anime in-
durantur. mundus ipfe fenefcit. Leti-
cia praeterivit, trifticia supervenit. Et fic
sunt omnia mutata et pauca fperantur bona.
Na listu 189/a se bere:
O fili care noli nimis alte volare. Si nimis alte volas pennas tuas conburas W. M.
Zvezek IV, del VI., 175 listov, v dveh vrstah po 36 (pozneje po 35) vrstic, male začetnice. Na listu i/o je začetnica P lepo stilisirana, predstavlja štiri zveri, gracijozno zavihane drugo v drugo, pri začetnici (J (141 /b) je vodoravno ležeči zmaj. — Na listu 175/^ stoji: »Explicit Sexta Pars Moralium Liber Tricesimus Quintus.
2. Glossarium in novum ac vetus testamentum.*) (Trinajsto stoletje.) Pergamen folio 185 listov, tekst enovrsten, na listu l/a je večja začetnica. Na listu 185/* je pisar pripomnil : fons indificiens pietatif mifere mifere mifere — Virgo dulcis — Aue domina celorum aue domina angelorum salve radix saneta est.
3. Hieronymi Presbyteri Commentaria in ... . p rop h et as (XIV. stoletje). Papir fol. 189 listov, dvovrstni tekst, začetnice precej majhne. — Na privezanem listu stoji pisano od roke iz 17. stoletja: »Prophctarum omnium liber, quos in saeris litteris Romana ecclesia recipit. A. 1641.") Fol. l/a Cathalogo Sitticensi inseriptus«.
«) C. kr. stud. knjižnica rokop. št. 11. ■'■) Ibidem, rukop. št. 62.
4. Pauli Episcopi Frisingensis Commentarius in opera S. Bernardi.") (XIV. stoletje.) Papir fol. 190 listov. — Na koncu stoji na str. 190,^ zapisano: »Explicit Liber undecimus Librum iftum contulit monachus Victo-rienfis reverendus pater et dominus graciofifftmus Dominus paulus ecclesiae frisingensis episcopus Anno domini M°- Tricen-tefimo lxxil I«.
5. Vita St1- Bernardi.7) (XIV. stoletje.) Pergamen fol. 247 listov, lepe začetnice, a brez okrasbe z zlatom. Na listu i/« je zapisano: »Non videat Christum qui librum subtrahit iftum, Qui te furat te reddat aut moriatur. — Otto tenet mappam madidam mappam tenet Otto. — List l/b: Cathalogo Sitticenfi infcriptus. — List 99/A: Explicit Vita Beatiffimi patris noftri Bernhardi Primi Clari vallenfif abbatis edita a uenerabili domno Bcmaldo abbate Boneuallenfi ex parte, partim etiam a domno Willchelmo Sti Theodorici abbate. — Životopis sv. Bernarda sega od lista I. do vštetega 99. Potem pride nekaj životopisov drugih svetnikov.
6. Venerabiiis Bedae Presbyteri Super VII Canonicas epistolas Esdram et Tobiam.8) (XIV. stoletje). Pergamen fol. 180 listov. Na fol. 15/a stoji: Cathalogo S. Mariae in Sittich inscriptus. Začetne črke niso okrašene.
7. Decretalium Lib. II. III. IV. V.») Trije folio zvezki. Papir, 15. stoletje. Na spodnjem robu na listu l/a (IV—V) stoji: Post obitum Nobil. et Acutifsimi Viri D. Georgy Zaule I. V. Dr. Nob. et Castifsima Virgo Susan na Zaule Biblio-thecae Abbatiae D. V. in Sittich Dono Dedit Anno 1642. — Na koncu III. zvezka se čita: Explicit lectura tertii libri decretalium Excellentifsimi vtriusque juris doetoris domini Fran-
") Ibidem, rokop. St. 63. ') Ibidem, rokop. St. 7. ") Ibidem, rokop. St. 5. ■") Ibidem, rokop. St. 54.
cisci de Zabarellis10) in orbe famofiffime monarche. Mife-racione diuina fanctorum cofnie et damiani Sacrofancte ecclefiae Romanae dyaconi Cardinalis Florentini dignifsiini Scripta et completa Conftantiae provincie Maguntini de M CCCC • Xvj Indicione IXa die vero Xja menfis Julii Amplifica fede pastore vacante Deo gracias.
8. IV. Libri Decretalium") (XV. stoletje.) Papir fol. 107 listov, tekst dvostopčen. Na koncu fol. 107/č stoji: laus et gloria sit Christo in vigilia beate marie virginis de Augusto in Florencia A. M°CCCC°XCvll in ftudio florentino, quo anno legi secundum, quartum et quintum exceptis tribus ultimis titulis. — Explicit liber quartus decretalium secundum dominum Antho. de Butrio. 13)— Na zgornjem robu prvega lista (manjka namreč v začetku folianta nekaj listov) se bere: Virgo Susanna Zaulin18) Abbatiali Bibliotheca D. Virg. Sittich dono dedit.
9. Formulare Cisterciense Procedendi in Abb a tum Klectionibus et Visitationibus Pe ragen diH). (pisava iz XVI. stol.) Rokop. XV. stol. Pergamen 40 189 listov (187, 188 manjka). — Na listu l/a lepo okrašena začetnica N (emo afsumit fibi honorem, nifi qui vocatur) — zlato-rudeče-višnjeva v arabeskah (rudeče-zelena) v spodnjem ovinku je kalin. Na listu 166/b, katerega je pisala druga roka, stoji: Finis hujus operis et omnium rcrum; potem je pisano hebrejski $'/, vrstice, kar se nadaljuje na listih 167—170 z latinskimi razlagami. — Na spodnjem robu lista  l/a stoji:
'•) Ciaruit in conciliu Condantienfi. Anno domini MCCCCXV1II Vbi ct moritur. - Liber dc Scriptoribus Kcclclialticis, pp. Tritlieinius, liascl 1494 Fol. 104/a.
") C. kr. stud. knjižnica, rokop. št. 52.
") iure consultus omnium fuo tempore facile celeberrimus ct in aliis feripturis tam divinis quam humanis egregic doetus. — Trithemius 1. c. Fol. 103'*.
") Susanna Zaule je tedaj podarila knjigo. Op. pis.
w) C. kr. stud. knjižnica, rokop. St. 3a.
Sum ex libris Reuerendifsimi in Christo patris ac Domini Domini Laurentii16) Abbatis Sitticenfis Anno 1581.
10. Libellus Statutorum Ordinis Cistercienfis (XVI. stoletje) papir 8° 228 listov (na koncu 15 nepopisanih) spredaj na treh listih vrsta opatov cistercijskega samostana v Runi na Štajerskem (kakor znano, so od ondod prišli menihi v Stičino, kakor sedanji menihi nove opatije stiske iz samostana Mehrerau na Predarlskem). 26. opat v Runi je Kristijan An ser'"j, rodom Kranjec, in zraven stoji opomba: anno 1454 praedecefsoris officium promeruit eoque religiosissime 8 annos functus est, hinc vocatus a d Aula m Fr i derlei III Con-filiarius, confessarius et concionator est effectus.; 27. opat v Runi je Volbank Schröttl iz Kočevja17); zraven je zapisano: Abbas creatus est anno 1461 uir doetus pius fermone facundus monafterio suo tunc fideliter et feliciter praefuit 35 annis ut. virum Prelatum decet iuftus cunetis ania-bilis conftans, erexit pluta aedificia et sumptuofos libros feribi curavit '"j, qui adhuc fupersunt communitati Utiles.
Inkunabli (15. stoletja).
Vseh inkunablov je 57, trije so iz kt l 1,60—1470, 10 iz let 1470—1480, 12 iz let 1480—1490 in 32 iz let 1490 1500. Največ knjig je iz duhovskih strok. Izmed svetnih knjig naj omenimo: 1474 Commentarii in Juvenalem (Romae) 1476 Diodori Scriptoris Graeci opera historica (Venetiis) 1478 Perotti Suauiffimum Rudimcntorum grammatices (Mediolani) 1480 Grammatica (Venetiis) 1482 Justinianus
'») Lavrencij, opat stiski od 1580 (20. aprila) do 1601 (26. dec), popre] prijor ondi, »pravi vojačak Gospodov« od hišnega zgodovinarja Puzclna imenovan »oče domovine«. Prim. moj spis: Die Gogcnaebte Albert und Peter von Sittich i. t. d. Dunaj 1866. p. 71—83.
••) t;, kr. stud. knj. rokop. St. 134, polatinjeno ime.
"j O njegovem delovanju glej zgoraj omenjeno mojo knjigo str. 41.
"•) Neki misale, krasen rokopis runske knjižnice, je baje opat Volbank sam kleče spisal.
Pandectae (Mutzebergae) 1488 Al m a nach (Mag. Joannis de Monte regio) ad annos 18 (Auguslae Vindclicorum) 1488 Adnotationes in veteres Graecornm poetas (graeco idiomate conscriptum) (Florenciae); 1488 Terentii Come-d i a e (Venetiis) 1490 Arnaldi opera medica et c hitu rgica (Venetiis) 1490 Chronicon Mundi (Venetiis) •493 Juvenal (Venetiis) 1494 Trithemius Joan. Uber de Scriptoribus . . . . (Basileae) 1494 Horatius cum figuris (Venetiis) 1494 Perotti Cornucopiae sive Commcnta-riorum linguae latinae (Venetiis) 1496 Antonini Re-pertorium (Argentinae) 1496 Summa quae Deftructotium viciorum appellatur (Nuremberge) 1497 Valien Laurent. Momeri... Ilias in Latinum sermonem traducta (Brescia) 1497 Cicero Epistolae familiäres (Venetiis) 1498 Suidas Opera (Mediolani), 1499 Piatonis Opera omnia graece conscripta (Venetiis) 1499 Plinius nat. histo-riarum libri 37 (Venetiis) i499 Collecta et exerci-t a t a Friderici S u n c z e 1 Mofellani liberalium ftudiorum ma-giftri in octo libros Phisicorum Areftotelis in almo ftudio Igolftadiensi (Hagenau).
Na nekem privezanem listu rokopisa o fiziki, kateri se drži omenjenega inkunabla iz 1. 1499, stoji opazka: »Frater Georgius de Laybach professus in Sittich miffus ad alme gymnasium Wiennenfe anno Domini Quadrigentefimo octauo (a Reverendo in Christo patre Domino ac Domino m a rti no'"j abbate in praelibato monasterio totoque conventu) et in tercia mutacione promotus fum op(b)tinuique locum tredecimum inter fexaginta tres examinatique fumus ad quatuor feptimas integras a quinque examinatoribus et circa fest um penthecofles.«so)
'*) Martin, opat stiski do 1500. Prim. »Gegeniibtc von Sittich« p. 41.
,0) Lcta 1500 je opozoril opat iz Rune stiškega opata, da je opat od Sv. Križa dijakom reda na dunajskem vseučilišču dovolil, vrniti se v svoje samostane, tako bo tudi stiski Gregor (Jurij) prišel domov; opat naj mu (rimskemu opatu) povrne 20 gld. r. d., katere je plačal za Jurija. (Prim. »Gegenäbte«, p. 45.)
„Carniolica".
Kranjske tiske je imela knjižnica stiškega samostana, ko so samostan odpravili, nastopne: Carolus Bor. Archi episc. Mediol. Inftructiones pro confessariis Labaci 1721 (Cagna-ronii Statuta Civitatis Tergest. Teigesti 1625). Calendarium ad bene moriendum, Labaci. »Crain, dessen Schlösser und Städte in Kupferbildern vorgestellt.« (Valvasors Topographia Camioliae). Drexelii triplex cultus, Labaci 1750, Peritz-hoffen Krbhuldigungsactus in Crain, Laibach 1739, Kiffen Panis coeli, Labaci 1720 Kasciculus Josephinus, Labaci 1683, Glückshafen Geistlicher, Laybach 1745. Gerbecii Chro-nologiac medicae Labaci 1699. Gerbecii Intricatum extri-catum Labaci 1692. Gerbecii Vindiciae physico-medicae Labaci 1710. H er mann i Jos Quaestiones Labaci 1766 Hofst.ltter Quaestiones de fponsalibus Labaci 1711. Land-Ii and veste des Herzogthums Crain Laibach 1687. Manu ductio Sacerdotis . .. Labaci 1759. Pegius Martin (iz Polhovega Gradca) Dienllbarkeiten Jngollladt 1614. Pelzhoffer Arcanorum Status Labaci 1709. Pongraz Alb. Ord. Pracdic. Manuale praesidum confraternitatis SS. Rosarii, Labaci (Synodus Dioeces. Goritiae Utini 1703). Schoenleben Set-mones quadragcsinialcs Salisburg. 1668, Schoenleben De origine Aug Domus Habsburgo-Aullriac. Labaci 1680 in drug izvod Lab. 1703. Schoenleben Annus Sanctus Ilabsb. Aullr. Salisb. 1696. Schoenleben Carniolia antiqua ct nova, Labaci 1G81 (5 izvodov). Schoenleben Ätnona vindicata (2 izvoda), Veritates aeternae Labaci 1738, Veritales contra libertinos Labaci 1768. Valvasor •Ehre des Hcrzogthumbs Crain« 2 , 3 , 4. Theil (2 izvoda).
(Dalje priti.)
Grobni spomeniki v Šmartnem pri Litiji.
Spisal Konrad Črnologar.
V krstni kapeli dekanijske cerkve v Šmartnem pri Litiji so vzidani štirje jako zanimivi nagrobni kameni iz 16. stoletja. Po skrbi g. dekana Ivana Lavrenčiča so jih prenesli semkaj iz stare župne cerkve, katero so 1. 1899. podrli, da so na njenem mestu postavili sedanjo veličastno hišo božjo. Ti spomeniki niso le radi tega znameniti, ker so stari nagrobni spomeniki na Kranjskem že jako redki, ampak tudi radi skulptur in osob, katerim so postavljeni. Važni so za zgodovino domače umetnosti, pa tudi za lokalno zgodovino.
Krstna kapela se nahaja v pritličju južnega zvonika. Vhod vanjo je izpod pevskega kora. V sredi kapele je krstni kamen, v treh stenah so pa vzidani oni spomeniki v primerni visokosti, da se vse podrobnosti vidijo, a vendar jih ni lehko zastaviti, kakor so zastavljeni bili s klopmi v stari cerkvi. Dasi ima kapela samo dve mali okni, so vendar dovolj razsvetljeni.
Spomeniki so velike, štirivoglate plošče. Okoli je za dlan širok rob z grobnimi napisi, v sredi pa je štirivoglato vglob-ljeno polje s podobo v reliefu. Na treh kamnih je v približno '/» velikosti podoba rajnega, na jednem pa podoba Matere božje z Jezusom v naročju. Glede izdeljave niso vsi spomeniki jednake vrednosti. Na dveh je podoba v ravnem, na jednem pa skoro v polreliefu. Napisi so nemški v lapidarnih črkah ; nekatere črke so nenavadne.
Nasproti vhoda v baptisterij sta spomenika Erazma Wagensberga, ki je umrl 16. marca 1522 (na levi), in Krištofa Hruck-hersehmida (na desni), ki je umrl 1. 1537. V steni na desno je spomenik šmartinskega vikarja Jurija Smuka, ki je umrl I. 1533., in zadaj poleg vhoda je spomenik Erazma Lichtcnberga, ki je umrl 3. marca 1. 1566.
Spomeniki so mi žc znani od I. 1879. Ogledal in deloma opisal sem jih že I. 1889, ko sem staro cerkev preiskaval, a
takrat sta bila dva izmed njih za klopmi in je bila videti le njih gornja polovica, zato mi ni bilo možno prepisati niti napisov.
I. Najstarejši spomenik je Wagensbergov; 173 cm je visok in 81 cm širok. V polju je zgoraj v polukrogu zelo naturalistično vejevje, ki spominja še na gotiko. V sredi polja je mlad vitez v popolnem oklopju (Panzer), na glavi ima- baret, v desnici zastavo (Lehensfahne), levico pa drži ob krilatem meču. Pred nogami mu stoji ščit s tremi srpi, iz česar se sklepa, da je grb Wagensbergov. Sicer pa manjka to ime v napisu, ker je plošča ondi odbita. Wagensbergi so imeli srpe v grbu.
Napis ob robu slove:')
•{•HIE LEIT • BEGRABEN jI DER • EDEL • VND VEST ERASM
(odbito; stati je pa moralo:  »von wagensberg« ali »wagcns-bcrger.€j||DER • GESTORBEN [j IST IM M CCCCC XXII DES 16 MERZ
Pokojni je moral biti iz bližnjega, po Valvazorju znanega gradu Bogenšpcrka (Wagensberg). V gradu na dvorišču je še vzidan grb rodbine Wagensbergov; v grbu so trije srpi. Val-vazor ima njih grb v IX. knjigi na str. 105. narisan, a ondi je na drugem mestu še orel; tega so menda dobili Wagensbergi v grb, ko so postali grofi.
II. Drugi spomenik po starosti je spomenik šmartinskega vikarja Smuka. Visok je \69cw, širok 74cm. V polju je podoba Matere bežje z Jezuščkom v naročju, kateremu Marija nekaj podaja, jabolko ali grozd.1)
Mati božja meži. Delo je slabejše, kot na drugih spomenikih. Morebiti je delano po kaki stari (čudežni) podobi.
') Vsi napisi se prično zgoraj na levi od gledalca, l>cro sc dalje na desno okoli plošče. Znamenje || znači, kje se napis ulomi.
*) Zdaj je na tem mestu podoba poškodovana, a na glavnem sklepniku starega prezbiterija je bila ista podoba, tam pa drži otrok jabolko in ona mu daje grozd.
Napis se glasi:
1111: LEIT BEGRABEN   HER IORG SMVCK VICARI BEI DISEM GOCZ (manjka, ker je odbito »havs«) || E  DEM || GOT • GENEDIG SEI ANNO M CCCCC XXXIII.
Morebiti je Smuk tudi cerkev zidal, ker je bila v glavnem sklepniku stare cerkve enaka podoba, v drugem pa podoba sv. Martina.8)
III. Nagrobna plošča Krištofa Bruckherschmida je 165 cm visoka in 73 cm široka. V polju leži speč (mrtev) človek z glavo na blazini, na glavi ima baret, oblečen je v nekak plašč brez rokavov, roki ima sklenjeni kakor bi ležal na »parah«. Na nogah ima grb s srcem.
Napis: (kladvi kot znak rudokopov) GRVES (g) OT • DAS EDEL j) (zopet oni znak) PERKWERCH •/. IUI: LEIT BEGRABEN MEISTER I CRISTOF   BRVKHER || SCHMID   DEM GOT GENEDIG • SEY  I • 5  3  7.  (Bog blagoslovi plemenito rudo-kopstvo! Tu leži pokopan mojster Krištof Brukerschmid, komur bodi Bog milostljiv. 1537.)
Da je bil ta Krištof z rudarstvom v zvezi, znači oni izrek in pa rudarska znaka. Najbrže je bil lastnik rudnika in je topil rudo. Da se tu misli na domači rudnik (v hribu Sitarjevec) med Litijo in Šmartnim, ni dvomiti. To bi bil dokaz, da je bil tu rudnik že pred 1537. letom. Svinčeno rudo so kopali še v začetku pret. (19.) stoletja, potem so opustili in okolo I. 1880. so zopet pričeli z delom in sezidali moderne naprave v Litiji, v katerih še topč, a rude ne kopljejo več tu.
IV. Največji je Lichtenbergov spomenik, pa tudi najlepši in najskrbnejc izdelan. Visok je 205 cm, širok 93 cm. Med napisnim robom in dnom je poševna z meandri okrašena ploskev, čez katero sega podoba deloma do dna. Osoba je v popolnem oklopju, vse je delano skoro gotovo po originalnem orožju in oklepih. Bradat mož, skoro naravne velikosti, je ves
*) Vsi plastično okrašeni sklepniki starega svetišča so porabljeni v novi cerkvi.
oblečen v železne oklepe, na glavi ima čelado (šlem), okrašeno z nojevim perjem, v levici drži zastavo z grbom Lichtenbergov, v desnici kladvo (menda bojno kladvo — Schlachthammer ali bojno sekiro), ob boku mu visi na levi velikanski meč, na desni bodalo (na nožnici je še zapisano »TOLIH«), okolu leve noge se mu vije kača (menda znak one iz raja, vsled katere je smrt prišla med ljudi). Vse je jako natančno izklesano. Poleg leve noge je štirivoglata ploskev z napisom iz sv. pisma, (po čemur sodim, da je bil pokojnik morda protestant). Spodaj sta Še dva para grbov. Nad vsakim je kakor odprta knjiga (ali pergamen) z imeni. Prvi grb od leve na desno od gledalca ima jednoglavega kronanega orla in nadpis: »vater | sigmvnd | hechte | nberger«, drugi na ščitu moško bradato glavo in nadpis: »mveter vrs | via lichte | nbcrgerin | geborne von | pvrkhstal.« (To sta njegov oče in mati.) Tretji grb kakor prvi z nadpisom: »svn I erasm | von | hechten | berg;« četrti ima v grbu dva krivca (ali srpa) z nadpisom: »havsfrav ma | gdalena von liechtcnberg ] geborne von | dietrichstein.« (Njegov sin in tega žena.) Na štiri-voglati plošči sta napisana dva svetopisemska izreka iz evangelija sv. Janeza, in sicer iz 3. in II. poglavja, ki se ozirata na vstajenje; ob robu spomenika pa je napis: HIE L1GT BEGRABEN DER EDEL VND ERNVEST HER ERASMVS VON LICHTENBERG ZV RADLSTAIN DER GESTORBEN IST DEN IUI. TAG M°NATS MARTH IM M D LXVI IAR DESSEN SEEL DER ALMECHTIG GOT GENEDG VND BARMHERZIG SEIN WOLLE.
Napis na oni tabli pa je ta: »iohannes am III. capitl | also hat gott die | weit geliebt, das er | seinen eingebornen | son gab auff das al | le die an in glavben | nicht verloren wer | den sonder das ewige | leben | haben«. (Po Wolfovem sv. pismu str. 278: 16. vrsta: »Zakaj Hog je svet tako ljubil, da je dal svojiga edinorojeniga Sinu, de, kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje.«)
»iohanis am XI • capitl • | ich bin die aufferst- | chung vnd das leben | wer an mich glav- | bot, der wird leben | ober gleich stvrbe | vnd wer da lebt, vnd | glaubt an mich, der wirdt
nimmer mehr | sterben.« (XI. vers 25 in 26: »Jest sim vstajenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel, akoravno umerje. In kdor koli živi in v me veruje, ne bo umeri vekomaj.«)
Protestanti so radi rabili te verze na svojih grobnih spomenikih.
Grad Lichtenberg je stal severno pod Wagensbergom ter je bil že za Valvazorja razvalina, ki je narisana v Valv. XI. knj. str. 338. Po Valvazorju je bila rodbina Lichtenbergov že 300 let poprej na Kranjskem. Leta 1393. sta bila Bertold in Griffo L. posestnika v tem gradu. Okolo 180 let pred Valv. je dobil grad Baltazar Wagensberg po ženitvi z Veroniko Lichtenberško. Njun sin je bil Erazem Wagenz Wagensberga. 5° ket pred Valv. je kupil graščino Jurij Kaysei, posestnik Wagensberga, kateri je dal grad Lichtenberg deloma podreti. 1672 ga je kupil naš kronist Valvazor, ki ga je pa tudi podiral ter kamenje porabljal pri zidanju na Wagensbergu.
Grb baronov Lichtenbergov v Valv. v IX. knj. str. 10S ima v 2. in 3. polju ravno takega orla, kakor je na tem spomeniku, v i. in 4. pa leva, kakor ga ima sedaj še živeča gro-fovska rodbina Lichtenbergov. Tega leva so menda dobili Lichtenbergi, ko so postali baroni.
Želeti je, da bi se tudi drugje jednaki spomeniki primerno shranili, osobito ako leže na tleh, da bi jih dvignili in na primernem kraju vzidali.4)
*) Podpisani prosi p. n. gospode duhovnike in druge ljubitelje domače zgodovine, naj mu naznanijo, kje se še nahajajo podobni spomeniki. V Stičini so n. pr. razun dveh vsi zginili. Nekaj spomenikov je že znanih, n. primer v Ljubljani, v Hoštanju ob Savi, v Novem Mestu, Kočevju itd. Konrad Cmologar.
Iz arhiva grofa Sig. Attemsa v Podgori.')
Spisal dr. Fr. Kos. (.Dalje.)
Št. 128.
1531, dne j. novembra. Biljana.
»Anno mili. quingent. trig. primo, indietione quarta, die Veneris tertia mensis Novembris, actum in villa Bianc in domo Pauli Saleteu versus in Stuffa, presentibus egregio domino Ti-baldo de Tibaldis de saneto Daniele2) Connoni gastal. sub-stituto, Coriano Saiz de Biana et Juri q. Steffani de Selumbergo •) testibus habitis, vocatis et rogatis.«
Že prej sta Pavel, sin rajnkega Leonarda Zaletela |»q. I.eonardi Saleteu«], tcr Simon, njegov nečak in sin ranjkega Gregorja Zaletela iz Biljane [»q. Gregorii Saleteu de Biana« |, med seboj razdelila vsa svoja posestva, lastna in v najem vzeta, potem desetine ter vse premakljivo blago, kar je razvidno iz listine, ki jo je spisal Ivan, kancelar v Korminu. Sedaj sta na novo potrdila to razdelitev ter sklenila, da je nikdar ne pre-menita.
Notar: Diomedcs Grassettus de Portugruario. Št. 129.
1532, dne /,'. avgusta. Gorica.
»Anno mili. quingent. triges. secundo, indiet. quinta, die tertia decima Augusti, actum in terra Goricie in domicilio habitationis infraseripti dni. testatoris in eins thalamo ') . . .
') Prvi del tega spisa je natisnjen v lanskem letniku Izvestij, str. 57 -84, 97 —131 in 137—176.
'') S. Daniele na Furlanskem blizu Taljamenta.
') Šalimberg blizu Biljane v goriških Brdih.
*) Thalamus (iVk/.«iiij»-j, notranja soba, spalnica.
present. nobilibus viris Bernardo Rabatta, Georgio Stampa, Christophoro Ressaur, Dario Neuhauser, Martino Proderli, Ulvino de Attimis et Francesco Fontana, testibus.«
Ivan, sin Ahaca iz Dornberga [»spect. et generosus d. Joannes spect. et generosi d. Achazi Dorumbcrger«], bivajoč takrat v Gorici [»in terra Goricie«], izraža v svojem testamentu željo, da bi se njegovo truplo prepeljalo v Kormin v cerkev sv. Adalberta ali pa se pokopalo na goriški zemlji v cerkvi sv. Frančiška v raki njegovih prednikov. Naj pa bode že pokopan tu ali tam; kjer bi se to zgodilo, tam naj se daruje večje število maš za izveličanje njegove duše. Svoji hčerki Luciji voli kot doto 400 cekinov, svoji soprogi Antoniji pa razen njene dote, ki znaša 500 cekinov, tudi pripis [»contra-dotem«] v znesku 225 cekinov, kar je razvidno iz dotične ženitovanjske pogodbe. Svoji soprogi Antoniji prepušča svoje posestvo z vrtom in brajdo, ki meri kakih pet njiv zemlje, pri Borgnanu [»in pertinentiis Boorgnani«]5), kar sedaj obdeluje Martinucij iz Borgnana, ter svojo hišo v Gorici, v kateri je prebival [»domum sue proprie habitationis ... in terra Goricie« |. Bo njeni smrti naj ta posestva razen njene dote in rečenega pripisa dobe njegovi dediči. Vse drugo premakljivo in nepremakljivo imetje pa zapušča svojim sinovom Ludoviku, Juriju, Frančišku in Hicionimu in sicer vsakemu enak del. Ako bi on s svojo soprogo Antonijo ali pa s kako drugo legitimno ženo dobil še kakega sina posmrtnika | »et si contigerit ipsum ex dieta nob d. Antonia eins uxore vel quacunque alia leg. uxore habere perven. in lucem postumos . . .«], naj ta dobi prav tako velik delež premoženja, kakor prej imenovani sinovi; ako bi se pa rodile še kake hčere, naj dobe po 400 cekinov v zlatu, kakor njegova hči Lucija.
Notar: Balthasar q. Simonis de Baldassariis.
J) Borgnano jc blizu Kormina.
Bi
Št. 130. 1533, dne 31. marca. Dunaj.
Ferdinand, kralj rimski, ogrski in češki itd. naznanja, da je »Veit Freiherr vom Turn vnnd zum Creutz« "), njegov svetovalec ter hofmajster njegovih otrok, že za rajnkega cesarja Maksimilijana po njegovih (cesarjevih; vojnih svetovalcih, ki so bili takrat v Gorici, posodil 276 funtov penezov in 40 šilingov črnih novcev [»swartzer müntz«] za vojne potrebe. Zato so se mu (Turnu) pa zastavili spodaj našteti zemljišniki [»gült«] in posestva, kakor kaže neka listina takratnih vojnih svetovalcev. — Kralj Ferdinand pravi, da sedaj podeljuje imenovanemu Turnu dotične zemljišnike in posestva za rečeno svoto v popolno last z ozirom na zasluge, katere sta si pridobila zanj in za njegovo hišo on in njegov sin Franc. Ta posestva se nahajajo pri Sv. Križu |»zum Creutz«] in v Lokavcu [»zu Lo-ckhawitz« |,7) od katerih razni, v pismu našteti podložniki od-rajtujejo po 3 funte penezov, 23 šilingov, 4 starje in 3 mere [»kaufmas«] pšenice, 5 starjev in 1 mero ovsa ter 13 um |»vrn«| vina, računano vse po goriški meri [»görtzer mass«], dalje 5 kopunov, 2 kokoši in 2 pogači |»zwo pogatsehen« |. Po veljavi, v deželi navadni, se ima računati en star pšenice po 15 funtov penezov, en star ovsa po 10 funtov penezov, ena urna vina po 40 šilingov, en kopun po G šilingov, ena kokoš po 4 šilinge ter ena pogača po en šiling. To vse znaša 276 funtov penezov in 40 šilingov.") Kralj Ferdinand ukazuje Volfgangu pl. I.am-bergn, svojemu svetovalcu in vicedomu kranjske kneževine, ter vsem svojim uradnikom, da naj imenovanemu Turnu priznavajo lastninsko pravico do rečenih posestev.
(Izv. list. na perg. z odtrganim pečatom. Na listini je lastnoročni podpis kralja Ferdinanda.)
°) Creutz jc sv. Križ pri Ajdovščini.
') Lokavec jc vas l>lizu Ajdovščine na Goriškem. Hlizu tam jc tudi Sv. Križ.
•) O vrednosti penezov in šilingov ter o velikosti starjev in mer glej Izvestja Muz. društva, II (189a), str. 23—39.
Št. 131.
1533, dne 23. julija. Kormin.
»Anno mili. quingent. triges. [tertio, indict.] sexta, die vigesimo tertio Julii, actum Cormoni in domo solite habitationis Thebaldi de Thebaldis gastaldionis Cormoni, presentibus ibidem nobili domino ( . . . ] Valentinis Menegono et Bernardo de Nespoleto, officialibus Cormoni et Lodo [....] Bigliana et Miclauo Mugirili (?) de Idtia, testibus.«
Ko je leta 15'9- meseca maja Ivan Vragulin, sin rajnkega Matevža Vragulina iz Kormina, v svojem imenu in v imenu svojega brata Mihaela, svojih sorodnikov Berthula in Petra, sinov rajnkega Jakoba Vragulina iz Kormina, prodal Pavlu Zaleteju iz Biljane [»Paulo Saleteu de Bigliana«] neki travnik za osem cekinov in dvajset solidov, kar je razvidno iz listine notarja Diomeda Grassetta, bivajočega v Korminu, so sedaj rečeni Ivan in njegovi sorodniki trdili, da so bili oškodovani, ker se travnik ni za pravo ceno prodal. Nato so na zadnje napravili tako pogodbo, da naj rečeni Pavel obdrži omenjeni travnik, zato pa naj še doplača šest cekinov in dvanajst sep-tinov po računu, da jc 20 septinov I cekin [»ducatos sex et septinos duodeeim in ratione viginti septinorum pro singulo ducato«]. To je Pavel Zaletel tudi storil ter v navzočnosti zgoraj naštetih prič izplačal zahtevano svoto. Omenjeni travnik jc bil v prevalski okolici [»in pertinentiis Preuallis«] ter je segal na eni strani do zemlje Gregorja Skolarja in njegovih bratov iz Vilpož [iuxta Grcgorium Scholarem et fratres de Vipulzano«], na drugi pa do nekega travnika Blaža Zaletela, brata Pavlovega.
Notar: Joannes Cisterninus.
(Listina je zgoraj nekoliko poškodovana.)
Št. 132. 133./, dne tS\ maja. Dunaj.
Ferdinand, kralj rimski, ogrski in češki itd., naznanja, da je prišel pred njega Martin Bruederl ter izjavil, da je kot fevdni
nositelj za Barbaro in Elizabeto, hčeri rajnkega Henrika Schütz-a, dobil od njega (od kralja) v fevd spodaj našteta posestva in desetine. Ker je pa rečena Barbara umrla, a zapustila hčer Nežo, vdovo po rajnkem Juriju Knorringerju, je prosil imenovani Bruederl, da bi mu kot fevdnemu nositelju za Elizabeto in Nežo potrdil spodaj naštete fevde. — Kralj pravi, da je to tudi storil ter mu iz nova potrdil naslednje fevde, namreč en mlin pri (reki) Vipavi med Prvačino in Dornbergom [»zwischen Bräbatsch vnnd Dornberg«], en dvor v Prvačini [»zu Br.'ibatsch«], tri kmetije v Kanalu pri cerkvi Matere Božje [»im Kanali bey vnnser lieben Frawen kirchen«], izmed katerih eno obdeluje Peter, drugo Jakob in tretjo Andrej, tri kmetije in eno desetino v Brdih pri Gorici [»in Eggen bey Görtz« j, dve kmetiji obdeluje neki »Zetze«, tretjo pa »Jure«, eno pustoto v Vipolžah [»ain öde blieben zu Wippelsach«] in zraven nekoliko travnika, dve pustoti v Standrežu pri Gorici [»zu sannd Anndre bei Görtz«], eno kmetijo v Rupi [zu Rupp], kjer prebiva neki Valentin, ter tri kmetije in eno malo vinsko desetino v Gojačah nad Gorico [»zu Gayatschach enhalb Görtz«].
Št. 133-
1534, dne 31 avgusta. Schaff hausen.
Neža, vdova po rajnkem Juriju pl. Knöringen, naznanja, da je za 643 goldinarjev, goldinar po 60 krajcarjev, prodala svojemu bratrancu, plemenitemu Martinu Bruderl-u, vse svoje fevde z vsemi priteklinami, katere je podedovala po svoji rajnki materi Barbari pl. Almesshoffen, hčeri rajnkega Henrika Schütz-a. Ti fevdi, ki se vsi nahajajo v goriški grofiji, so: ena kmetija v Brdih [»zu Eggen«], dve kmetiji v Medani in v Vipolžah [»zu Medan vnd Wippelsackh zu Eggen«], dva travnika v Brdih, ena kmetija v Kanalu |»im Kanali«] ter ena kmetija v Morskem [»zu Marskh«].
(Izv. list. na perg. z dvema odtrganima pečatoma.)
Št. 134.
1534, dne 7. septembra. Kormin.
»Anno mili. quingent. trig. quarto, indictione septima, die uero septimo mensis Septembris, actum Cormoni in domo pro-prie habitationis sign. Cosoli del Mestre''), present. ibidem magistro Jacobo Triuisano, filio q. Joannis Triuisani, sutore ,0), Francisco filio q. Antonu Cosul de S. Maria de Sclauniccho ") diclo Sclaugnat, ambobus in Cormono commorantibus, ac Mathia Taruisano filio q. Venuti de Solich babitante in saneto Rocho prope Goritiam ,a), testibus.«
Leonardus Pagnaruttus de Pagnaco« ,s), sin rajnkega Antona, bivajoč v Korminu, je bil naprošen »a magnifico d. Vluino de Athimis Goritie commorante«, da bi kot oseba, ki ve za meje njegovih zemljišč v Korminu in ondotni okolici, opisal vse te meje. Pagnaruttus pravi, da je rad ubogal. Rekel je, da sam prebiva v hiši, ležeči »in vi IIa Cormoni«, ki je lastnina gospoda Ulvina. Pri hiši je nekaj zemlje, ki sega do polja cerkve sv. Alberta v Korminu. Nato je Pagnaruttus opisal meje raznih njiv, travnikov in brajd, ki so se nahajale »in pertinentiis Cormoni« in sicer »apud S. Cancianum«, »in loco Cesariolla«, »in loco dieto in Luglia«, »in loco dieto in Langoriis«, »in loco dieto La del riu Podi«, »apud collem Squarni«, »apud collem Montiselli«, »super lioorgnano.« >«)
Notar: Jacobus a Caballis de Cormono.
») Mestre, mesto Miza Hcnctek. Iu) Sutor črevljar.
") Vas S. Maria Sclaunicco je v Furlaniji od Vidma proti jugozahodu.
") Sedanje goriško predmestje Št. Rok ali 1'odturen.
IS) Pagnacco je vas v Furlaniji od Vidma proti severozahodu.
•*) Vsi ti kraji so v korminski okolici.
Št. 135
1535, dne 20. januarja. Karmin.
»Anno nat. Dni. mili. quingent. trigesimo quinto, indict. octaua, die vigesimo Januarii. Actum Cormoni in domo habi-tationis Leonardi Pagnarutti, present. ibidem Vincentio de Rouereto, Colao,6) Magnasio et Cedrono de Geyano, habi-tantibus Cormoni, testibus.«
Ker je plemeniti »Vluinus de Attemis« vzel Leonardu Pagnaruttu, bivajočemu v Korminu, vsa zemljišča, katera je ta (od njega) imel v najemu ali pa je dajal od njih polovico dohodkov [»de omnibus terris, tentis ab eo tam ad affictum, quam ad medietatem«], in ki so se nahajala v Korminu ali pa so pod ta kraj spadala, je zarad odškodnine nastala tožba, katera je napravila Pagnaruttu nekoliko stroškov. Na zadnje sta se pogodila tako, da je Pagnarutt odstopil Ivanu Frančišku de Colloreto, zastopniku imenovanega Ulvina, osem kampov, od katerih je prej plačeval najemnino; a zato se mu je pa izbrisal dolg v znesku 40 cekinov, katere bi bil moral plačati rečenemu Ulvinu. Tudi se Pagnaruttu povrnejo stroški, katere je imel zarad tožbe.
Notar: Joannes Cisterninus notarius et Cormoni can-cellarius.
Št. 136. 1333, dne 21. aprila. Dunaj
Ferdinand, kralj rimski, ogrski in češki itd , naznanja, da je uslišal Nikolaja barona Turna, svojega svetovalca in glavarja v Gradišču [»za Gradisch« | "'), ki je zase in za svojega bratranca Ivana barona Turna prosil za sodno pravico |»Burgk-
IJ) Colao — Nicolao. ">) Gradišče ob Soči.
frid«]17) pri njunem gradu v Vipolžah [»Sloss Wiphdsackh«], ležečem v Brdih v korminski sodniji. Kralj Ferdinand pravi, da je to storil posebno zarad zaslug, katere sta si pridobila zanj in za njegovo hišo. To sodno pravico imata po ondotnem obgradju, ki obsega hrib med potokoma Oblinčem in Birso [»Blinitza vnnd Bersa«] ls) navzgor do cerkve ali kapele sv. Boštjana za (vipolškim) gradom, navzdol pa do izliva Oblinča v Birso. Ves ta svet so njegovi (kraljevi) v ta namen postavljeni komisarji izmerili in z mejniki pieskrbeli. Kralj Ferdinand pravi, da jima podeljuje imenovano pravico za Vipolže, vendar naj odtod gredo vsi prizivi ["Appellationen«] k prvi instanci v Gorico, kakor je bilo to že prej v navadi.
(Izv. list. na perg. z enim jako poškodovanim pečatom. Na listini je lastnoročni podpis kralja Ferdinanda.)
Št. 137-1535, dne 26. maja. S. 1.
Katarina, hči rajnkega Vilhelma pl. Lamberga, gospoda v Boštanju [»zu Saunstain«] ,u), ter njegove soproge Ane, rojene pl. Kreid, naznanja, da je dobila od svojega očma Volfa barona Rogenndorfla, sedanjega soproga svoje matere Ane, kot svojega varuha in varuha svojega brata Baltazarja pl. Lamberga očetovo dcdščino v znesku IOOO funtov penezov sedaj, ko se hoče omožiti s plemenitim Volfom Krištofom pl. Liechtensteinom zu Nycolspurg.
(Izv. list. na perg. s tremi pečati.)
") Nemška beseda Burgfried je pomenjala: 1) mir, W st v okolici kakega grada ali mesta vsled pogodbe ni smel motiti; 2) pogodbo, ki je kaj takega določala; 3) ogradje ali obmestje, kjer se mir ni smel kaliti; 4) sodno pravico po kakem ogradju ali obmestju.
'") Oblinč teče pod Vipolžami nad zahodni strani, Birsa pa na vzhodni. Kapela sv. Boštjana je bila tam, kjer je sedaj pokopališče v Kozani.
lv) Boštanj je na Dolenjskem blizu Kadeč.
Št. 138
I535> dne 20. avgusta. Karmin.
»Anno nativ. Dni. mili. quingent. trig. quinto, indict. octaua, die uero Martis uigesimo mensis Augusti, actum in centa Cormoni in domo proprie habitationis mefj infrascripti notarii, present. ibidem Stephano q. Blasii Coperutti (?) dieto Fucich, Leonardo Brucino, ambobus de Cormono, ac magistio Francisco sartore, filio q. Dominici de Prademanoao), dieti loci Cormoni habitatore, testibus.«
Ko je Leonard Pagnarutt de Pagnaco, sin rajnkega Antona, bivajoč v Korminu, vsled ukaza korminskega gastalda [»a gastaldione Cormoni«] dne 7. septembra leta 1534. opisal nekatera zemljišča gospoda Ulvina de Athimis ter navedel vse njih meje81), ni pri tej priložnosti tudi s prisego potrdil resničnosti svoje izjave. Nato je pa »Vluinus de Athimis« v svojem pismu do korminskega gastalda zahteval, da naj rečeni Pagnarutt s prisego potrdi istinitost svojih besed. Podpisani notar izjavlja, da je k sebi poklical Pagnarutta, ki je nato v navzočnosti prič prisegel, dotaknivši se sv. evangelijev, da so resnične vse njegove trditve, zapisane v listini z dne 7. septembra 1534.
Notar: Jacobus a Caballis de Cormono.
Št. 139.
1333, dne 26. novembra. Dunaj.
Ferdinad, kralj rimski, ogrski in češki itd , naznanja, da je prišel pred njega Martin Bruederl ter mu povedal, da je po smrti Barbare, hčere rajnkega Henrika Schütz-a, kot fevdni nositelj za Elizabeto Gumpler, ki je bila sestra omenjene Barbare, ter za Nežo, vdovo po Juriju Knorringer, ki je bila hči rečene Barbare, dobil v fevd spodaj našteta posestva in desetine.
»») Pradamano, vas od Vidma proti jugovzhodu. »') Cfr. St. 134.
Elizabeta Gumpler je umrla ter zapustila dve hčeri, Marušo, soprogo Erazma Teutenhoferja, ter Jero, soprogo Matije de Churbinisch. Nato je Martin Bruederl prosil, da bi mu kot fevdnemu nositelju potrdil spodaj naštete fevde za Nežo Knor-ringer ter za njuni sestričini Marušo in Jero. — Kralj pravi, da je to tudi storil ter mu ,iz nova podelil naslednje fevde, namreč en mlin pri (reki) Vipavi med Prvačino in Dornbergom [»zwischen Brabatsch vnnd Dörnberg«], en dvor v Prvačini [»zw Brabatsch« |, tri kmetije v Kanalu pri cerkvi Matere božje [»im Kanali bey vnnser lieben Frawen kirchen«], izmed katerih eno obdeluje Peter, drugo Jakob in tretjo Andrej, tri kmetije in eno desetino v Brdih pri Gorici [»in Eggen bey Görtz«], dve kmetiji obdeluje neki Cej, tretjo pa »Jure«, eno kmetijo v Vipolžah [»zw Wippelsach«], dve pustoti v Štandrežu pri Gorici [zwo öd hueben zu sand Anndrc bey Görtz«], eno kmetijo v Rupi [»zu Rupp«], kjer prebiva neki Valentin, ter tri kmetije in eno malo vinsko desetino v Gojačah nad Gorico [»zu Gayatschach enhalb Görtz«]. M)
Št. 140.
1536, dne 4.. januarja. Dunaj.
Ferdinand, kralj rimski, ogrski in češki itd., naznanja, da ga je Ilieronima, soproga Martina Bruederl-a iz Gorice, prosila, da bi podelil njenemu soprogu vse tiste fevde po goriški grofiji, katere je nekdaj imel njen prejšnji soprog, rajnki Lenart Visch-maister, in jih je potem ona dobila, da jih uživa do svoje smrti. Kralj pravi, da z ozirom na prošnje imenovanega Martina Bruederla, potem z ozirom na škodo, katera se mu je (Brucdcrlu) zgodila v zadnji beneški vojski in z ozirom na to, da je njegova (kraljeva) orožnica v Gorici [»vnser Zcwghawsz zu Görtz«] na njegovi (Bruederlovi) zemlji, podeljuje njemu (Martinu Bruederlu) in njegovim dedičem vsa posestva, katera je imel nekdaj rajnki mojster Pavel Schuester.
"') Cfr. ät. 13a.
Št. 141.
1536, dne 30. avgusta. Mergenthaim (Sreda po sv. Jerneju.)
Walter iz Kronberga [»Walther von Chronbergk«]3S), administrator nemškega reda po nemških in laških deželah, naznanja, da ima ta red v svoji avstrijski pokrajini [»Balley Osterreich«] neko malo vinsko desetino blizu Križa24) [>ainen cleynenn Weinzehennden nahennd bey Creucz«], ki spada pod ljubljansko hišo rečenega reda. Z ozirom na potrebe nemškega reda po avstrijski pokrajini se je sklenilo, da se dovoli deželnemu komturu avstrijske pokrajine [»Landcomthuren der Balley Osterreich«], plemenitemu Erazmu baronu »von Thum vnnd zum Creucz«, da se ta vinska desetina proda plemenitemu Vidu baronu »vom Thurnn vnnd zum Creucz«, najvišjemu hof-majstru otrok rimskega kralja.
Št. 142.
1338, dne 18. oktobra. Gorica.
»Anno naliv. Dni. mili. quing. trigesimo octauo, indict. undecima, die uero Ueneris decimo octauo mcnsis Octobris. Actum in Castro Goritiae super sala inferiori, praesent. magni-ficis dominis Nicoiao de Turri seniore barrone etc., Gaspare Lantherio, Simone de Taxis et Joanne de Orzono, omnibus Goritiae agentibus, testibus.«
Leta 1533. je »Gregorius de Scepaco, exactor camerae phiscalis« v Gorici, plemenitemu Martinu Proderliju zarad njegovih ugovorov vzel neko državno zemljišče v Pečeh [»in uilla et pertinentiis uillae Pcetz«] ter ga dal v najem Andreju Blondi. Pred kratkim je pa goriški kapitan »Gabriel comes de Ortem-burg, barro in Frayestain et Karelspach« vsled prošenj rečenega Martina ukazal, da naj se dotično zemljišče iz nova da v najem. »Hieronymus de Atthymis, Goritiae et comitatus locumtenens«
") Tu nc smemo misliti na Kronberg, ki je blizu Gorice. ") To jc Sv. Križ pri Ajdovščini.
ter prej imenovani »Gregorius de Scepaco« sta dobila nalogo, da bi to storila. Sedaj je zopet Martin Proderli dobil rečeno zemljišče v najem proti temu, da vsako leto plača v državno blagajnico, ki je v Gorici, [»camerae Goritiae«] po pet cekinov, cekin po 80 krajcarjev, potem en pezonal pšenice, tri kokoši in 10 jajec ter da prevzame .vse javne dolžnosti, katere so s tem zemljiščem v zvezi.
Notar: Jacobus Campana, notarius et comitatus Goritiae cancellarius.
Št. 143.
153p, dne 26. junija. Gradišče.
»Anno Domini mili. quingent. trigcs. nono, indictione XII., die XXVI. mensis Junii, actum Gradišče in volto inferiori domus d. Venture infrascripti, present. dno. Jacobo Florio notario nune in Gradišča moram trahente et Benedicto Rupel habitatore Faresr') testibus ad hoc vocatis, habitis et specialiter rogatis.«
Nikolaj de Blasiis, vikar v Gradišču, plemeniti Nikolaj de Rabbata, komorni fiskal v Gradišču [»phiscalis camere Gradišče«], ter Ventura, padovanski meščan bivajoč v Gradišču, prepuste kot delegatje in pooblaščenci barona in viteza Nikolaja de Turri, kraljevega kapitana v Gradišču in Maranu ter imetnika gastaldije v Moši |»a magnifico et clarissimo barrone et cquite d. Nicolao de Turri, Gradišče et Marani regio capi-taneo dignissimo et gastaldie Mosse detentore ac possesore«], Pavlu, sinu rajnkega Lenarta Zaletela iz Biljane [»Paulo q. Leo-nardi Xalatej de Begliana«) kot fevd en travnik v Prevalu [»in Priual«]ao), ki sega na vzhodu do potoka Traboka [»aqua vocata Traboch«|, na jugu do travnika Leonarda Štekarja iz Ločnika, na zahodu do travnika rečene gastaldije, katerega obdelujejo dediči rajnkega Jurija Zaletela |»heredes q. Jury Xalatej«], proti gori pa do travnika Simona Suarda. Rečeni
'•) Fara jc vas blizu Gradišča.
a") Preval pri liiljani. Tam je tudi potok Trabok.
Pavel in njegovi nasledniki ne smejo brez dovoljenja gastaldije v Moši27) prodati ali pa zastaviti tega travnika. Nasprotno se pa Pavel zaveže, da bode od tega travnika vsako leto dajal oskrbniku omenjene gastaldije po dva pezonala ovsa goriške mere [»pisonalia duo auene ad mensuram Goritit|«J.
Notar: Hercules Orobonus Ferrarienssis fil. quondam doctoris Scipionis.
Št. 144.
1539> dne 26. junija. Gradišče.
Isti datum in iste priče, kakor v št. 143. Isti delegatje, ki so našteti v št. 143., prepuste Pavlu, sinu rajnkega Lenarta Zaletela iz Biljane, neki travnik v Prevalu, ki meji ob njegov (Pavlov) svet, proti temu, da bode vsako leto dajal oskrbniku gastaldije v Moši po eno kokoš.
Notar: Hercules Orobonus Ferrariensis.
(Listina se skoraj doslovno ujema z listino pod št. 143.)
Št. 145.
t340, dne 10. januvatja. Gorica.
»Anno mili. quing. quadragesimo, indictionc tertia dccima, die vero sabbati decima Jan., actum Goritiae in terra superiori in edibus infrascripti venditoris.«
Plemeniti Ludovik iz Dornberga [»Ludouicus de Dorumberga«] proda za 75 cekinov, cekin po šest liber, duhovniku Danielu de Cavana iz Pavije, župniku v Ročinju na Kanalskem |»presbitcro Danicli de Cauana Papiae, plebano Canalis Ron-cinae« |, neko zemljišče pri Ročinju, katero obdeluje Blaž Kra-ševec iz Ročinja [ »super sedimine et terreno, sito in pertinentiis Canalis Ronzinac, rectum per Blasium Crasauitz dc Canali Ronzinac«] in od katerega se na leto odrajtuje po pet starjev žita goriške mere |»ad mensuram Goritiae«], kar naj se odslej
*') Mosa je od Gorice proti zahodu.
na dan Marijinega vnebovzetja ali pa osem dni pozneje daje rečenemu duhovniku Danielu.
»Praescntibus Ambrosio Pausitz de Varnicho, Natale q. Colai de Romanzaco 28) habit. in Postcastro 29) et Blasio Gorsa de sancto Petro 80) testibus adhibitis.«
Notar: Petrus q. Joannts Mariae de Cistariis, publ. imp. auct. notarius Utin. praemissis interfuit, dum esset coad. can-cellariae Goritiae.
Št. 146. 1540, dne i. maja. Gorica.
»Anno mili. quing. quadragesimo, indict. tercia decima, die vero sabbati primo mensis Maii, actum Goritic extra portam oppidi, present. magnificis d. Hieronymo de Attymis Goritiensis comitatus dignissimo locitenentc et Otthomario Neuhauser de Goritia, testibus.«
Mihael, sin rajnkega Ivana Bizjaka, in Tomaž, sin rajnkega Jerneja Dekana, oba iz Biljane v Brdih |»dc villa Wigliana in Collibus«], prodasta za deset cekinov, cekin po 20 septinov [»in ratione settinorum uiginti pro ducato«], plemenitemu Martinu Proderle-ju iz Gorice neki vsakoletni fevdni dohodek, znašajoč en star žita korminske mere |»unam annuam liucllariam responsionem starii unius frumenti ad mensuram Cormoni«J, ki naj se odrajtuje rečenemu Martinu in njegovim dedičem o velikem šmarnu mececa avgusta od nekega vinograda in sosednjega polja, ki se nahajata pri Biljani v kraju, ki se zovc »Pratiscim« |>in pertinentiis Wiglianae in loco dieto Pratiscim«|, in pa od Mihaelovega zidanega hrama v Biljani [»una canipa Michaelis murata posita in centa Wiglianae«].
Notar: Petrus de Portis de Tulmczo.
»"j Kcmanzacco je vas med Vidmom in Čedadom.
*") Zastran kraja >Postcastro« gl. Izvestja Muz. dr., XII, 119, op.
»») Št. Peter pri Gorici.
Št. 147.
154.0, dne i. septembra. Gradišče.
»Niclas Freyherr vom Thum vnd zum Creucz der Junger«, rimskega kralja svetovalec ter glavar v Gradišču [»Gradisch«], naznanja, da je več posestev zamenjal z Vidom, baronom »vom Thum vnd zum Creucz«, svetovalcem rimskega kralja ter najvišjim hofmajstrom kraljevih otrok. Rečeni Vid mu je prepustil svoja podedovana posestva v Pradigoju, ki se tudi Medea imenuje [»zu Pradigey genant Medea«]81), potem v Verši [»Verscha«], Fratti [»Frätta«] in Romansu 8-); zato je pa on imenovanemu Vidu odstopil pet kmetij v Plačah [»zw Blat-scha«]8S). — Pričala in pečatila sta »Bonaventura von Egkh zu Neuburg, Ro. Ku. Maj. Rat vnnd Haubtman zu Tulmein, vnd Othmarn von Neuhaus.« -
Št. 148.
1540, dne 11. septembra. Kormin.
»Anno nativ. Dni. mili. quingent. quadragesimo, indiet. tercia decima, die sabati vndecimo Sept., actum Cormoni in domo infraseripti Antonu conduetoris, present. nobilibus uiris dnis. Camillo Neonauser, Mathia Speranz de Goritia et Nicolao q. dni. Joannis Blasii de Cormono ac Martino officialc 84) Cormoni, testibus uocatis et rogatis.«
Plemeniti »Vluinus de Attimis Goritie, habitans« je dal Antonu »q. Zanelli de Madrisio, hospiti86) in Cormono« v najem nekatera svoja posestva in sicer »vnum bayarzium8") si tum in Cormono«, »vnum campum in Cesarola«, »vnum
*') Ta listina nam kaže, da sc jc vas Medea nekdaj Pradigoj zvala. ") Vasi Medea, Vcrša, Fratta in Romans so od Kormina proti jugu. **) Plače pri Sv. Križu v Vipavski dolini. **) OMicialis — uradnik. •J) Ilospes = krčmar.
Hayarzius — borjač, dvorišče.
medium57) in Luglia«, »vnum campum in Langoriis«, »vnum medium versus sanctum Leonardum«, »vnum medium loci de sancto Canciano«, »vnum medium eunde Coronam«, »vnum pratum in pertinentiis Cormoni loci del Montisello«, »vnum pratum in pertinentiis Cormoni in loco Bouorgnan«.8")
Zato pa rečeni Anton obljubi na leto dajati omenjenemu Ulvinu po dva starja pšenice, en star hrušk korminske mere, en par kokoši, 20 jajec ter polovico vina, katero se pridela na naštetih posestvih. To vino naj omenjeni Anton pripelje v vinski hram gospoda Ulvina, ki se nahaja v korminskem okraju [»in centa Cormoni«].
Notar: Dominicus de sancto Felice.
Št. 149.
154.0, dne 14. septembra. Karmin.
»Anno nat. Dni. mili. quingent. quadragesimo, indictione tertia decima, die Martis quarto decimo Septembris, actum Cormoni in domo habitationis Antonu de Sena hospitis, present. nob. dno. Nicolao q. dni. Joannis Blasii de Cormono, magistro Francisco Binza, Francisco Sclaugnatto et Petro de sancto Guirino'»), omnibus habitantibus Cormoni, testibus.«
Leonard Pagnarut, bivajoč v Korminu, potrjuje, da je dobil od plemenitega gospoda Ulvina de Attimis, bivajočega Gorici, za izboljšanje [»melioramento«] nekega fevda v Korminu 44 cekinov, cekin po 6 über, ter 4 >/s libre.
Notar: Dominicus »e sancto Felice.
") Mcdius tm njiva, od katere so morali koloni odrajtovati polovico pridelkov.
M) Vsi ti kraji so v korminski okolici. Gl. tudi it. 134.
•») Najbrže S. (juirino, ki je od Kormina nekoliko proti zahodu.
Št. 150.
154.0, dne 16. novembra. Gradišče.
»Anno Domini mili. quingent. quadragesimo, indict. XIIIa, die decima sexta mensis Novembris, actum Gradišče in cancel-laria, present. dno. Bartholameo Beatiano et Antonio Panizola, testibus.«
Beltrand Guniat, bivajoč v Fari [»Beltrandus Guniatus habitans in Farra«|, prepusti za 22 cekinov Pavlu Zaletelu, sinu rajnkega Leonarda, bivajočemu v Biljani [»Paulo Xalateo q. Leonardi, habitatori Beiane«], vse svoje pravice, katere je imel do dveh travnikov, ki spadata pod gastaldijo v Moši [»ex iuribus gastaldie Mosse,«], ali pa so jih (pravice) pridobili Gregor in drugi sinovi rajnkega Jurija Zaletela [»Gregorii Xalatei q. Jurii suo et fratrum nomine«], kar je razvidno iz dveh listin, izmed katerih je bila ena spisana dne 4. februarija 1539. ter druga dne 29. marca tekočega leta.
Notar: Hercules Orobonus Ferrariensis fil. quondam doc-toris de Scipionis.
Št. 151. 1541, dne 2. marca. Gorica.
»Anno nat. mili. quingent. quadrag. primo, indict. quarta decima, die Mercurii secunda mensis Martii, actum Goriti^ coram dno. Hieronymo de Athymis, Goritie, et comitatus locum-tenente, sedente sub porticu siue logia plathee. inferioris prope cimiterium ecclesie. parochiallis, prescntibus excellenti doctorc d. Aschanio de Uerona ac nobilibus d. Jacobo de Postchastrum, Antonio Papes,»»«) Phebus filio dni. Joannis a Turrj, Mathia
*»«) Tu se omenja med pričami plemeniti Antonius Papes (■— Anton Papež). Ne vem, komu se imamo zahvaliti, da je slovensko ime Papež prcmcnil v Papst ali Hapst. (Cfr. Czocrnig, Das Land (iörz und Gradišča, p. 636, 787.)
Speranzio et discretis Sebastiano Symonitj et Andrea Borssario, ambobus ciuibus, omnibus Goriti^, habitantibus, testibus.«
Plemeniti Martin Proderle iz Gorice naredi v navzočnosti goriškega in solkanskega župnika Lukeža Pyter-ja [»presbitero Lucha Pyter plebano Goritie, et Salcani«] naslednje volilo. Zaveže se zase in za svoje dediče, da se vsako leto plača rečenemu župniku in njegovim naslednikom pri farni cerkvi sv. Hilarija in Tacijana po šest cekinov, cekin po 6 liber in 4 solide dobrih novcev. V zagotovilo te svote zastavlja svojo hišo, ki se nahaja na goriškem trgu [»super plathea Goritie,«] med hišo pl. Simeona Suardi-ja in hišo Andreja Chelbel-a, pod pogojem, da jo lahko on (Proderle) ali pa njegovi dediči rešijo, ako plačajo rečenemu župniku ali pa njegovim naslednikom 120 cekinov ali pa, če namesto hiše zastavijo kako drugo posestvo enake vrednosti.
Zato se pa rečeni župnik zaveže zase in za svoje naslednike, da se bode vsak ponedeljek v farni cerkvi sv. Hilarija in Tacijana v Gorici pred oltarjem sv. Križa brala sv. maša za umrle sorodnike imenovanega Martina ter se pele nekatere cerkvene pesmi. Neke druge cerkvene pesmi naj se pojejo vsak petek.
Notar: Jacobus Campana, notarius et Goritie, cancellarius.
Št. 152. 1543, dne 5. januvarja. Dunaj.
Ferdinand, kralj rimski, ogrski in češki itd., naznanja, da mu je Neža, vdova po rajnkem Juriju Khnorringer, odstopila spodaj naštete kmetije in desetine ter ga ponižno prosila, da bi jih dal v fevd njenemu bratrancu Martinu Bruedcrlu. — Kralj pravi, da je to tudi storil ter dal Martinu Bruedcrlu v fevd naslednja posestva, namreč tri kmetije in eno desetino v Brdih pri Gorici [»in Eggen bey Görtz«J, potem eno pustoto in del travnika v Vipolžah v Brdih [»zu Wippelsach in Ecken«] ter dve kmetiji v Kanalu pri cerkvi Matere božje [»in Kanali bey vnnser Lieben Frawen kirchen«].
Št. 153.
1543, dne ip.februvarja. Gorica.
Plemeniti Franc baron »vom Thum vnnd zum Creitz«, svetovalec rimskega kralja, komornik in glavar poknežene grofije goriške, zamenja s Štefanom Pechlerjem, župnikom v Kamnjah [»zu Caminäah«], eno kmetijo pod pogojem, da rimski kralj kot deželni knez tudi potrdi to zamenjavo. Glavar Thum prepusti župniku svojo prostolastno kmetijo v Malovščah pri Gojačah [»Maltschach bey Goyatsch«]4°), katero obdeluje Valentin Braczl ter od nje na leto odrajtuje po 14 laških funtov v novcih. Ta kmetija spada pod kamenjsko faro in goriško sodnijo. — Župnik pa odstopi glavarju eno kmetijo v Dobravljah [»Dobra wlach«]41), ki je lastnina kamenjske fare ter spada pod kriško sodnijo. Obdeluje jo Ambrož Furkič ter odrajtuje od nje vsako leto po 13 laških funtov in 5 šilingov. Glavarjeva kmetija donaša tedaj 15 črnih šilingov [Schwarzschilling«] več, kakor pa župnikova. Ta zamenjava je bila na mestu zarad lege rečenih kmetij. Desetino od kmetije v Dobravljah dobivajo že od nekdaj župniki v Kamnjah. Podpisana sta Franc baron Thum in pa kamenjski župnik Štefan Pechler.
Notar: Gregor von Seepach, ki je napravil dva enaka izvoda.
(Transsumpt iz neke listine kralja Ferdinanda z dne 11. maja leta 1545. Gl. št. 158.)
Št. 154. 1543, dne 6. oktobra. Gorica.
»Anno mili. quingent. quadrag. tertio, indictione prima, die sexta Octobris, actum Goritie, sub logia comunis terre.
*") Vasi Gojačc in Malovsčc sta med Črničami in Kamnjami na Goriškem.
4I) Dobravljc so blizu Sv. Kriza v Vipavski dolini.
inferioris, presentibus nob. dno. Domno de Castello et dno. Marconni de Martiis testibus.
Plemeniti Simon Suardus proda za 23 cekinov, cekin po šest liber, plemenitemu Martinu Proderli-ju iz Gorice kos zemlje oranice, obsegajoč dve njivi, na Rojah pri Pečeh [»in loco dieto Naroiac in pertinentiis Petii«} pod pogojem, da ta kupčija nič ne zmanjša kraljevih pravic do desetin. Ta zemlja, katero je imenovani Simon nekoliko prej in sicer istega leta kupil od Jerneja Ploha iz Podgore [»a Jerne Ploch de Potgore«], sega na eni strani do poti, ki pelje iz Gorice v vas Peč [»strata, qua itur e Goritia ad predietam villam Pez«], na drugi do polja Jurija Colja [»campus Jurii Zolia«], na tretji do polja Mihaela Poterca iz Peči [»Michael Poterza de Pez«], na četrti pa do steze, ki deli desetine gospodov de Turri od kraljevih [»semita siue strata que dividit decimas dominorum de Turri et regie Maiestatis«].
Notar: Franciscus Capella, notarius et cancellarius Goritie,.
Št. 155.
1544, dne ij.februvarja. Gorica.
»Anno mili. [quing.] quadrag. quarto, indietione secunda, die [Mercu]rii tertia decima mensis Februarii, actum Gofritie] in stuba magnifici dni. Vluini de Athymis Goritie vicecapitanei, presentibus magnif. d. Vluino et Francesco Capella notario et coadiutore meo"), testibus.«
Bartolomej iz Čedada, brat iz reda minoritov sv. Frančiška ter gvardijan samostana v Gorici | »guardianus conventus Goritie« |, naznanja, da je z dovoljenjem g. Bernarda Rabatha, prokuratorja rečenega samostana, prejel od pl. Frančiška de Dorimbergo, sina rajnkega Ivana, deset cekinov, cekin po šest liber dobrega
4") Sc. notarii Jacobi Campanac. Ker so vrstice, katere je v spodnjem delu napisal notar Campana, gledd pisave popolnoma drugačnejše, kakor ostali deli listine, smemo sklepati, da je te spisal notarjev koadjutor Capella.
denarja, ter zato osvobodil imenovanega Frančiška nekega fevdnega davka, katerega je moral dajati imenovanemu samostanu.
Notar: Jacobus Campana, notarius et Goritie cancellarius.
(Listina je nekoliko poškodovana.)
Št. 156.
154.5, dne 24. februvarja. Gotica.
»Anno mili. quingent. quadragesimo q[____]«»), die Martis
vigesima quarta mensis Februarii, actum Goritie. . . (Imena prič se ne morejo povsem prav citati, ker je nekdo prvotno pisavo po svoje popravljal.)
Tonič, sin Mihaela Apolonija iz Morskega blizu Ročinja na Kanalskem [»Tonich filius Michaelis Apolonu de Morscha prope Canalis Roncinam«], proda za sto cekinov plemenitemu Frančišku de Attimis, sinu Hieronima de Attimis, neki fevdni dohodek, ki znaša na leto štiri pezonale žita goriške mere [»pisinalium quattuor frum. ad mensuram Goritie«] in ki se ima vsako leto odrajtovati meseca avgusta okoli velikega šmarna.
Notar: Joannes Baptista Codessa de Gonario44), filius Sebastiani Codessa, publ. imp. auet. not. et in cancellaria Goritie coadiutor.
Št. 157.
1545, dne 20. apri/a. Komiin.
»Anno mili. quingent. quadrag. quindo, indietionc tertia, die Lune, vigesimo mensis Aprilis, actum Cormoni in coreicio4")
4S) Na dotičnem mestu je listina tako poškodovana, da se ne more citati. Črka »q« kaže, da bi moglo stati »quarto« ali pa »quinto«. Datum nam kaže, da je bila listina spisana v torek dne 24. februvarja. Med letom 1540. in 1549. je bil torek na rečeni dan leta 1540. in 1545. Iz tega je razvidno, tla omenjeni »q« je začetna črka besede »quinto« in da je bila listina izdana leta 1545.
44) Gonars, vas blizu Palmanove.
4J) Morebiti nam je misliti na »corriceum-, t. j. kraj, kjer se deklice igraje razveseljujejo. Cfr. Gloss. Kirschii.
habitationis mei notarii, present. ibidem egregio dom. Dominico de sancto Felice notario, magistro Francisco fabro de farina46), habitantibus Cormoni, et Hieronymo q. Philippi Parmesani de Fratta et aliis testibus.«
Brata Ivan in Evstahij, sina rajnkega mojstra Leonarda, krznarja v Biljani [»Leonardi pelliparii de Bigliana«], sta prodala Blažu Zaletelu [»Blasio Saleteu«] iz Biljane neki travnik za 50 cekinov, kar je razvidno iz listine, izdane dne 26. februvarja leta 1544- — Mihael, sin rečenega Leonarda in brat obeh prodajalcev, si je hotel, opiraje se na sorodstvo, pridobiti ta travnik. V ta namen je položil v roke pl. Darija Neonauser-ja iz Kormina 5° cekinov, kar je razvidno iz aktov korminskega sodišča. Pozneje je pa ta Mihael odstopil svoje pravice do tega travnika pl. Krištofom Rhesaur-ju iz Gorice, ki je hotel nato s pomočjo tožbe od imenovanega Blaža dobiti rečeni travnik. Ker se pa ta Blaž ni hotel pravdati, je prepustil omenjeni travnik Antonui z Cenede | »Antonio de Ceneta«], oskrbniku [»factori«] navedenega Krištofora, proti temu, da je dobil 50 cekinov, cekin po šest liber, za travnik, osem liber za njegovo izboljšanje ter en rajniš [»unum raynensem«] za notarske stroške. —Travnik se je nahajal pri Vipolžah na Ronku [»in pertinentiis Vipulzani in loco dieto Le Ronchiade«] ter je mejil na eni strani ob travnik vipolške cerkve, na drugi ob travnik viteza Konrada Orzonca iz Gorice |»Conradi de Orzono de Goritia equitis«] ter na tretji ob travnik, čegar lastnik je bil »Joannes de Turri de Goritia«.
Notar: Joannes Cisterninus, publ. imp. auet. not. et Cormoni cancellarius.
Št. 158. 1545, dne 11. maja. Dunaj.
Ferdinand, kralj rimski, ogrski in češki itd., naznanja, da ga je pl. Franc grof in baron »vom Thum vnnd zum Khreicz«,
«•) Fabru de farina mlinar.
dedni deželni hofmajster na Kranjskem, njegov svetovalec in in komornik ter glavar goriški, ponižno prosil, da bi potrdil zamenjavo ene kmetije v Dobravljah [»Dobrawlach«] med njim (Tburnom) in kamenjskim župnikom Štefanom Pechlerjem [»Stephan Pechler, dieser Zeit pharer zu Caminäch«]. Pri tej priložnosti je Thum izročil tudi neki dogovor, ki je bil podpisan od obeh strank"). Kralj izjavlja, da se je prepričal po svojih komisarjih, da bi bila ta zamenjava za obe stranki koristna. Tudi je vrednost obeh kmetij skoraj enaka. Zato dovoljuje in tudi potrjuje to zamenjavo, kar sme kot vladajoči gospod in deželni knez tudi storiti. Pravico do desetine od kmetije v Dobravljah naj ima še na dalje rečeni župnik.
Št. 159.
1546, dne 12. februvarja. Gorica.
»Anno mili. quingent. quadrag. sexto, indictione quarta, die autem Veneris duodecima mens. Februarii, actum Goricie in stuba domus habitationis magistri Gotardi Zenttgroff pictoris, civis Goriti^, present. nobil. dominis Joanne q. d. Leonardi de Ortzono, Georgio Edlinger, Joanne q. d. Leonardi de Dorembergo, nobilibus Goritiensibus, magistro Gottardo suprascripto nec non Mathia Sborts q. d. Leonardi Sborlz cive Goritie, testibus.«
PI. Jakob, sin rajnkega plem. Andreja Savorgnani de Ucellis, meščan in prebivalec vidcmski, proda v svojem imenu in v imenu svoje matere pl. Magdalene in svojega brata Pantaleona za 260 cekinov, cekin po šest liber, Frančišku, sinu rajnkega Jurija de Egk, bivajočemu v Gorici, neko zemljišče v Kravlju [•terrenum situm in villa et agro ville Craugli«]"1), potem neko na tem zemljišču sezidano hišo ter še nekatere druge dohodke in pravice. — Nuntius: Mathias Sbortz.
Notar: Petrus de Portis, Goritiae notarius.
«') Cfr. št. 153.
*•) Kravlje (Crauglio) je vas v Kurlaniji med Kurminoin in Oervinjanom.
f
— 93 — Št. 160.
154.6, dne 14. februvarja. Kravlje.
»Anno mili quingent. quadrag. sexto, indictione quarta, die autem quartodecimo mens. Februarii, actum in villa Craugli«.
Zgoraj imenovano zemjjišče s sezidano hišo in z raznimi dohodki in pravicami (gl. št. 159) se je odstopilo Frančišku de Egk in sicer »praesentibus ad premissa Alexio Hungaro secretario magnificae convocationis Goritiae, Luca Holtzhofel cive Goritiae, Alexandro q. Sebastiani de Cordonono, habitante in villa Romansi, Bulfono fabro q. Justi Jacomini de Tarcento4"), Colio Driusii ac Belino de Lucha6"), omnibus habitantibus in Crauglio, testibus habitis, vccatis et rogatis.«
Notar: Petrus de Portis, Goritiae notarius.
Št. 161.
154Ö, dne 15. februvarja. Videm.
»Anno mili. quingent. quadrag. sexto, indict. quarta, die autem Lunae quinto decimo mens. Februarii, actum Utini in vico insulae domi infrascriptae dominae, praesent. Jacobo q. Simonis Stephani Caroli de Buya, portatore Utini, et Thoma q. Georgii Gorianitz de Goritia, testibus.«
Plemenita gospa Magdalena, vdova po rajnkem Andreju Savorgnani de Ucellis, potrjuje v svojem imenu in v imenu svojega mladoletnega sina Pantaleona, čegar varuhinja je bila, da je njen sin Jakob dne 21. februvarja prodal za 260 cekinov Frančišku de Egk iz Gorice neko zemljišče v Kravlju [»in villa et agro Craulii«]. Rečena gospa je tudi za prokuratorja postavila Marka Antonija de Marths, bivajočega v Gorici, da bi jo zastran te zadeve zastopal pri sodniji.
Notar: Petrus de Portis na podlagi listine, katero je napravil Josephus Sporenus Scodrensis, not. Utinensis.
•") Tarccnto je v Kurlaniji med Vidmom in Guminom. H) Lucca je mesto na Toskanskem.
Št. 162.
1547, dne 24, aprila, Sv. Kriz. (na dan sv. Jurija.)
Hieronim Issenhausen proda svojemu gospodu Francu grofu in baronu »vom Thum vnd zum Kreutz« svojo hišo in svoj dvor v mestu Križu5') tik mestnih vrat [»in der Statt Kreutz gleich neben dem Stattor gelegen«], katera je kupil od plemenitega Antona barona »vom Thum vnd zum Kreutz«.
Št. 163.
1547, dne 12, oktobra. Biljaiia.
»Anno mili. quingent. quadrag. septimo, indict. quinta, die vero duodecima mensis Octobris, actum Biane_ in domo habi-tationis mei notarii, present. Cociano de Martignacho"), Michaele filio Thome; de Salimbergho6ä) et Mathia filio Dominici a Robonis de Tumba"), testibus ad hec habitis, vocatis et rogatis.
Plemeniti Baldasar, sin Krištofora Resaur-ja iz Gorice, je kot zastopnik svojega očeta, kar je razvidno iz pooblastila [»de procuratorio«] z dne 10. oktobra leta 1547., katero je spisal Ivan Baptist Codessa iz Gonarsa, bivajoč v Gorici, prodal za 62 cekinov, cekin po Šest liber, bratoma Pavlu in Blažu, sinovoma rajnkega Leonarda Zaletela iz Biljane [«q. Leonardi Saletheu de Bigliana«], en travnik pri Vipolžah na Ronku [»in pertinentiis Vipulzani in loco dieto Le Ronchiade«|, ki je mejil na eni strani ob travnik vipolške cerkve [»iuxta pratum ecclesie Vipulzani«], na drugi ob travnik Konrada Orzonca iz Gorice ter na tretji ob travnik, čegar lastnik je bil »Joannes a Turri de Guritia«.
5I) Sv. Križ v Vipavski dolini, ki jc l>il nekdaj mesto. V) Martinjak v Brdih blizu Hiljanc. »") Salimbcrg pri Biljani. J«) ,st 1 v. 1 n pri Devinu.
Dotični travnik je prej kupil Anton de Ceneta, oskrbnik rečenega Krištofora, od zgoraj imenovanega Zaletela, kar je razvidno iz listine z dne 20. aprila leta 1545. (Gl. št. 157.)
Notar: Presbiter Michael Odorisius Tumbensis, incola Biane_ in Collibus.
Št. 164. 154p, dne 2J. novembra. Dunaj.
Ferdinand, kralj rimski, ogrski in češki itd., naznanja, da so njegovi notranjeavstrijski regentje in svetovalci v njegovem imenu razsodili prepir med Remigijem Parolinom, bivšim mitni-čarjem [»Mautner«] v Gorici, kot tožiteljem ter Francem grofom in baronom »vom Thum vnnd zum Creutz«, dednim deželnim hofmajstrom na Kranjskem, njegovim (kraljevim) svetovalcem, komornikom in glavarjem poknežene grofije goriške, kot tožencem zastran mitnine [»Mautgelt«] v Gorici. Parolin je trdil, da ga je grof, ko mu je (grofu) proti pobotnici hotel izročiti mitnino, brez kake sodnijske obravnave obdržal na goriškem gradu, mu vzel vse njegove računske knjige in druge zapisnike o mitnini, ga odstavil od službe, zasegel tudi njegovo imetje ter na ta način prelomil pogodbo z dne 20. aprila leta 1543., s katero je bil kot mitničar nastavljen. Grof se je izgovarjal, da Parolin ni v svojih knjigah vestno zaračunjaval mitnine; zato je dal po zapriseženem kancelarju Jakobu Campana knjige prinesti v grad, kjer naj bi se vse prav zapisalo. Parolin je nato izpovedal, da mu je grof s silo vzel knjige, izrczal iz njih nekatere liste ter izradiral ali pa premenil v njih nekatere točke. Grof je trdil, da tega ni storil. Notranjeavstrijski regentje in svetovalci so nato razsodili, da se je grof pregrešil, ker se je polastil knjig ter obdržal Parolina v gradu. Zato naj mu pa povrne škodo ter mu da zadoščenja, ker ga je imel zaprtega ter mu pobral njegove knjige.
(Izv. list. na perg. z enim odtrganim pečatom.)
Št. 165.
1550, dne j. junija. S. I, (Torek po sv. Trojici.)
Magdalena, hči Hieronima »von Athimis«, svetovalca rimskega kralja in regenta dolenjeavstrijske vlade, in pa njegove soproge Katarine, ter sedaj soproga plemenitega Lenarta von Sigeszdorff zu Groszwinkhlern, naznanja, da je prejela od svojega očeta tisoč goldinarjev renskih za doto, ter izjavlja, da je s to svoto izplačana njena dedščina, katero bi utegnila kdaj dobiti po svojem očetu ali pa po svoji materi. — Pečatila sta listino »Herbard Freyher von Awersperg« in pa »Lienhard von Sigeszdorff«.
(Izv. list. na perg. z dvema pečatoma, izmed katerih je eden (Awerspergov) odtrgan, drugi (Sigeszdorfferjev) pa ohranjen.)
Št. 166.
/55/, dne 12. decembra. Videm.
»Anno mili. quingent. quinquag. primo, indictione nona, die vero sabbati duodecimo mensis Decembris, actum Vtini in vico Aquileio in Camino domus habitationis infrascripti d. Marii, present. Johanne quondam Baptiste muratoris de Spilimbergo, hospite in dieto burgo, et Michaele filio Thomici decani de Solumbergo, testibus habitis et rogatis.«
Videmski meščan Marius de Coli'0 (Colloreto?) prepusti Pavlu, sinu rajnkega Lenarda Zaletela iz Biljane v Brdih [»Paulo quondam Leonardi Zilettu de Billiana in Collibus«], kos vrta v vasi Biljani [»in villa Biliano«J, ki se je nahajal tik javne poti ter tik vrta in hiš imenovanega Pavla. Nasprotno pa da omenjeni Pavel Zaletel rečenemu Mariju svoj travnik »situm in pertinentiis Oneule, in loco dieto Sot Uogriniz«, ki sega-na vzhodu do travnika Ludovika, sina rajnkega Avrelija de Strasoldo, na jugu do potoka, ki se zove Reka [»a meridie iuxta rivum
vocatum la Reca«], na zahodu in severu pa do brajde in do travnikov Jurija Vogrinca [»iuxta braidam Jurij Vogrinicz et eiusdem prata«].
Notar: Marcus Antonius Fiducius.
Št. 167.
1553, dne 11. marca. Judenburg.
Ferdinand, kralj rimski, ogrski in češki itd., naznanja, da je že prej dal v fevd Hieronimu von Athimis, svojemu svetovalcu in fevdnemu nositelju [»Lehenntrager«] za Ivanko, hčer rajnke Doroteje in njenega soproga Josipa Raschauerja, razen nekaterih drugih zemljišč tudi neko hišo v mestu Gorici. Ta hiša se je nekdaj nahajala med Taferell-ovo in Heidwig-ino hišo66), sedaj pa sega na zgornji strani do hiše Otmarja iz Podgrada [»New-haus«], na spodnji do hiše Franca Josipa barona Egg-a, zadaj do orožarne [»Zeughaus«J in spredaj do javne poti. Imenovana Ivanka je hišo podedovala po rajnkem Rajmundu iz Dornberga. — Kralj Ferdinand pravi, da daje sedaj z dovoljenjem Josipa Raschauerja, očeta in varuha rečene Ivanke ter z vednostjo Hieronima von Athimis, njenega fevdnega nositelja, to hišo v fevd Francu Josipu baronu »zu Egg vnnd Vngerspach« ter njegovim naslednikom.
(Izv. list. na perg. z enim odtrganim pečatom.) Št. 168.
1554, dne ij. avgusta. Dunaj.
Ferdinand, kralj rimski, ogrski in češki itd., naznanja, da mu njegova urbarska posestva po pokneženi grofiji goriški nekaj časa sem zarad dolgotrajnih vojska in drugih vzrokov donašajo le neznatno najemnino in zato je sklenil, da se ta
•'•'•) Cfr. Izvustja Muz. dr.. XII, str. 127, 147 in 162
posestva objezdijo, opišejo in poprodado. Zato proda Juriju Gregoriču, sinu Blaževemu, z Vogrskega [»Hungerspach«j in vsem njegovim dedičem eno hišo, v kateri prebiva, potem zraven nje ležeči vrt in njivo, dalje en vinograd pod hišo tik potoka, »Senikh« imenovanega, en travnik na Polju [»Nepaly«], ki daje po pet voz sena, ter še en travnik ravno tam, ki daje po dva dobra voza sena, s pogojem, da imenovani Jurij Gregorič in pa njegovi nasledniki vsako leto okoli velikega šmarna [»zu Maria-schidungtag«] odrajtujejo v njegovem goriškem uradu po devet mer [khaufmasz«] pšenice in devet mer ovsa goriške mere, dve kokoši, deset jajec ter vinsko in žitno desetino od dotičnih pridelkov in pa, da izvršujejo roboto in druge služnosti, ki so že od nekdaj v navadi. Prodajna cena znaša 25 goldinarjev renskih. Ce bi Jurij Gregorič ali pa njegovi dediči prodali to zemljo komu drugemu, naj se to zgodi le z vednostjo njegovega (kraljevega) uradnika v Gorici. Tukaj naj se tudi odrajtata deseti penez od tiste svote, za katero bi se našteta zemljišča prodala, ter pol rajnša za napravljanje kupnega pisma, katero naj izgotovi njegov uradnik.
(Izv. list. na perg. z enim odtrganim pečatom.  Na listini je tudi podpisan »Sig. Freyher zue Herberstain«.)
Št. 169. '557> dne S- oktobra. Dunaj.
Ferdinand, kralj rimski, ogrski in češki itd., naznanja, da so se njegova zemljišča, ki se nahajajo po goriški grofiji, že nekaj časa sem zarad dolgotrajnih vojska in iz drugih vzrokov od njegovih uradnikov oddajala za neznatno najemnino. Zato je potrebno, da se ta zemljišča pregledajo, opišejo in potem poprodado. Za sedaj proda Tomažu Štruklju iz Šempasa dve njivi in zraven ležeči gozdič, ki meri dobro njivo ter daje poldrug voz sena. Ta svet sega do potoka Trebnika [»Trebnckh« |, potem do njiv šcntmihelskc občine [»Sanct Michaels comaun« |,
dalje do zemljišča, katero obdeluje Simon Štrukelj, in pa do »gmajne«. Tudi mu proda pol njive v »Seitschitzach«, ki je od vseh strani omejena od »gmajne«. — Zato pa naj Tomaž Štrukelj vsako leto o božiču odrajtuje v njegovem goriškem uradu [»ambt zu Görtz«j po dva rajnša, daje desetino ter izvršuje roboto in vse druge navadne služnosti. Prodajna cena [»verkaufrecht«] znaša šest rajnšev. Če bi Tomaž Štrukelj ali pa njegovi dediči prodali to zemljo komu drugemu, naj se to zgodi le z vednostjo njegovega (kraljevega) uradnika [«amtmann«] v Gorici. Tukaj naj se tudi odrajtata deseti penez od tiste svote, za katero bi se posestvo prodalo, ter pol rajnša za napravljanje kupnega pisma, katero naj izgotovi njegov uradnik v Gorici.
Št. 170. 1550, dne "j. junija. Dunaj.
Ferdinand, izvoljeni cesar rimski itd, naznanja, da mu njegova urbarska posestva po pokneženi grofiji goriški nekaj časa sem zarad dolgotrajnih vojska in drugih vzrokov donašajo le neznatno najemnino in zato je sklenil, da se ta posestva objezdijo, opišejo in prodado. Zato proda bratom Andreju, Lenartu in Juliju von Athimis in njih dedičem svoja dva travnika pod Panovccm [»vnnder dem Panwald«], katera je prej imel Peter S [. . . ] lodecz in ki dajeta na leto po šest voz sena. Travnika segata do javne poti, do Vrtojbice [»Vertoibicza»]6"), do nekega drugega njegovega (cesarskega) travnika, katerega ima sedaj Dominik Ricio, ter do zidanega mosta [»Stainer-pruggcn«]. Zato naj pa rečeni bratje in njih nasledniki vsako leto o božiču plačajo v njegovem (cesarskem) goriškem uradu po en rajnš in 30 krajcarjev davka. Prodajna cena znaša 24 rajnšev. Če bi pa rečeni bratje ali njih dediči prodali ta dva travnika komu drugemu, naj se to zgodi le z vednostjo njegovega
M) Panovec jc gozd od Gorice proti vzhodu. Hlizu njega izvira potok Vrtojbica, ki se blizu Mirna izliva v Vipavo.
(cesarskega) uradnika v Gorici. Tukaj naj se tudi odrajtata deseti penez od tiste svote, za katero bi se imenovana travnika prodala, ter pol rajnša za napravljanje kupnega pisma, katero naj izgotovi njegov uradnik v Gorici.
(Izv. list. na perg. z enim odtrganim pečatom je nekoliko poškodovana. Na listini je tudi podpisan »Sigm. Freyher zue Herberstain«.)
Št. 171.
I559> dne 1. junija, Dunaj.
Ferdinand, izvoljeni cesar rimski itd., naznanja, da mu njegova urbarska posestva po pokneženi grofiji goriški nekaj časa sem zarad dolgotrajnih vojska in drugih vzrokov donašajo le neznatno najemnino in zato je sklenil, da se ta posestva objezdijo, opišejo in prodado. Z ozirom na to proda bratom Andreju, Lenartu in Juliju von Atimis in njih dedičem svoj travnik v Liškuru [»im Lyczkhür«]«), ki daje na leto en voz sena ter meji ob njegov (cesarski) svet in travnik, katerega imata sedaj Franc Cranschal in pa »Meingo de Colo vom vnndern Thum«M), potem ob »gmajno« in ob potok ki nima imena. Zato naj pa rečeni bratje in njih nasledniki vsako leto o božiču plačajo v njegovem goriškem uradu po 15 krajcarjev davka. Prodajna cena znaša 4 goldinarje renske. Če bi pa rečeni bratje ali pa njih dediči to zemljo prodali komu drugemu, naj se to zgodi le z vednostjo njegovega (cesarskega) uradnika v Gorici. Tukaj naj se tudi odrajtata deseti penez od tiste svote, za katero bi se imenovani travnik prodal, ter pol rajnša za napravljanje kupnega pisma, katero naj izgotovi njegov (cesarski) uradnik v Gorici.
(Izv. list. na perg. z enim odtrganim pečatom. Na listini je tudi podpisan »Sigm. Freyher zue Herberstain«.
»') Liskur je pri Gorici od Panovca nekoliko proti jugu.
►») Vom vnndern Thum« je sedanji Podturen ali Št. Rok v Gorici.
Št. 172.
155p, dne ig. septembra, Krav/je.
»Anno nativ. Dni. mili. quingent. quinquag. nono, indict. secunda, die decima nona mensis Septembris, actum Crauglii in domo mei notarii infrascripti, prescnt. ibidem Vincentio de Pascoletti ac Jacobo q. Matthi^ Rubei de Crauglio, testibus.«
Antonius de Leonarduciis iz Kravlja [»de Crauglio«] proda za 20 cekinov plemenitemu Leonardu de Athimis, kapitanu grada Porpettor,n), neki fevdni dohodek v Kravlju, ki donaša na leto dva starja žita.
Notar: Presbiter Joannes Ceruettis, incola Crauglii. (Dalje sledi.)
Mali zapiski.
1
Taber na Visokem. V marsikaterih krajih se Se vidijo ostanki tabrov, katere so naši predniki obzidali in utrdili ob časih turških napadov v obrambo in varstvo svojega življenja in premoženja. V druzih krajih se poizgubljajo sledovi takih utrdb, in le imena nekaterih hiš in posameznih zemljišč še spominjajo nanje. Med take kraje je šteti tudi taber na Visokem ob Kokri, katerega naj otmejo popolnega pozabljenja sledeče vrstice. Od Kranja do te vasi teče Kokra nekako v severovzhodni smeri, na Visokem se zavije bolj naravnost proti severu. Ob tem ovinku je zaokrožen prostor obrežja na labornatem čerovju, in tu je bil svoje dni precej prostoren taber. Ob veliki cesti proti gorenjemu koncu vasi stoji Tabrova hiša, za hišo proti kokrnemu bregu vrt, imenovan »na tabru«, konec vrta jc bil nekdaj precej globok prekop z nasipom in za nasipom jc »Tabrovo brezje«. Na tem brezju do grape, v kateri teče MlinSčica. ki goni od Tupalič do Visokega sedem mlinov in žag, je bil nekdanji taber na bregu med /.ormanovim in Krčevim mlinom. Prekop je segal izpred Zormanove hiše do Krčevega vrta, bil je zadnji čas nekoliko zaraščen, in v njem so sc potikali rokovnjači. Imeli so rokovnjači tu svoje kurišče, poleg dveh
•'») Porpctto jc od Palmanovc proti jugozahodu.
druzih v obližju: v Pikševi loki in za Zormanovo žago. Bo že blizo 70 let kar je dal tedanji gospodar Tabrovega posestva, Valentin Pavlic, prekop zasuti, breze posekati in svet preorati; zdaj so zasajeni orehi na njem; o tabru ni več sledu. Na robu obrežja med Zormanovim in Krčevim mlinom se je pokazal pred leti kos starega zida v zemlji, ko se je bila skala utrgala, a zdaj se je menda že tudi to skrilo. J. S.
Gaštaj. V 122. številki Ljubljančanke z dne 30. majnika 1902 se je bil nekdo lotil razlage krajevnega imena »Gaštaj« ter razlagal, če sem ga prav razumel, stvar tako, češ da je pravo prvotno ime nemški »Gch-stei« t. j. Fußsteig (nicht zu fahren, nicht zu reiten), da je pa ta izraz za pešpot ali stezo, po kateri ni možno ni voziti ni zložno jahati, po ljudski etimologiji izprevržtn v Gaßsteig t. j. Geißsteig (kozja pot), in iz tega da jc nastal naš kranjski »Gaštaj« ali »Gaštajn«, da je torej začeti razlaganje z obliko »Gehsteig« in da je slovensko (pravzaprav kranjsko) zaznamovanje dotičnega kraja domač vzgled narodovega etimologiziranja. Umgekehrt ist auch gefahren, pravijo. — Pravo razlaganje tega imena se ima po mojem mnenju začeti s kranjsko obliko (slovensko to ime ni!) »Gaštaj«, kajti ravno Gehsteig je kranjskih Nemcev ljudska etimologija. Ljudska etimologija izprevrača namreč preprostemu razumu nc več razumljive besede v pomembne oblike ter oslanja nejasne izraze na jasne in znane, drugačna izprevračanja besed se pač ne morejo imenovati etimologija. Nemščine neveščemu Slovencu bi pa bila ravno tako nerazumljiva namišljena oblika »Gehsteig« kakor mu jc bil nerazumljiv pravi prvotni »Gastcig«, torej ni imel nobenega vzroka kaj izpreminjati na umljivcjšo stran, on jc samo nemški Gastcig svojemu organu primerno zasukal v »Gaštaj« ter tako izraz, ki ga ni razumel, ohranil v bolj nepopačeni obliki nego tisti, ki so nerazumljivi jim Gastcig prikrojili v Gehsteig. — Pomeni pa izraz »das Gastcig« toliko kot »klanec, strmi pot« t. j. iz nižjega porečja navkreber na višjo ravan vodeča cesta, Hohlweg, der auf eine Anhöhe, besonders auf ein hohes Flußufer hinaufführt, potem pa sploh: ein Flußufer (eine Anhöhe), worüber so ein Weg geht, stvn. gasteigi, asecnsus, steile Anhöhe, jähe Abdachung (Schmellcr I, 954; Grimm IV, 1, 1 str. 1604, IV, 1, 2 str. 4218). Kako naj sc v tej besedi razlaga prvi zlog, o tem bi sc morda dalo različno prekarjati, a toliko mislim, da je gotovo, da z »gehen« (hoditi) ni v nikakršni zvezi.  Eni mislijo na črstico »gc«, ki sicer služi pri tvoritvi kolektivnih imen, češ da je Gastcig nastalo iz »Gcsteig« mit beispielloser Betonung der Vorsilbe gc und ilie dadurch eingetretene Enttonung der Nachsilbe. Meni tako brezprilično razlaganje nič kaj nc ugaja, in prej bi mislil na gah    jith, steil t. j. strm, ali pa na oni iz »das Gau (Gau)« v dialektu skrčeni »Ga« = ragus, rus — Gegend, Land    kraj, ravan t. j. nasprotje od mesta in pogorja (Schmellcr I, 853; Grimm IV, 1, 1 str. 1518). Toda to jc naloga germanistov, da doženo
veljavno razlago starega imena «das Gasteig«. — Po grajščinah in po mestih, kjer je tujec silil in se vrival med čisto slovensko prebivalstvo, imamo še starih iz tujine zanesenih krajevnih imen, ki jih čestokrat niti Nemec sam pozneje ni razumel, a Slovenec jih je (naravno da) zasukal po svoje. N. pr. Blizu Šmarjete na Dolenjskem je grad Klevevž, Klingenfels. Jaz bi prav nič ne dvomil, da je ime Klevevž nastalo iz Klingenfels, kajti -vevž, -fevš iz -fels je dosti jasno, če tudi Kle- iz Klingen- ostane še precej temen. In če bi vprašali po pomenu tega čudnega imena Klingenfels, bi gotovo vsak vitez ljudske etimologije blodil okrog glagola »klingen«, češ to mora biti kaka skalna stena, ki se odlikuje s posebnim odmevom, ilasiravno je verjetneje, da nam je izvajati prvi del besede od »die Kling oder Klingen - enge Schlucht, schmaler tiefer Graben (Schm. I, 1334). — To je pa gotovo, da nam v obliki »Klevevž« ni mogoče iskati ljudske etimologije. — V želimeljski dolini od Iga proti Turjaku je gradič, pravzaprav pristavica, ki jo preprosti Slovenci tamošnje okolice imenujejo »Nameršelj«. To ni ljudska etimologija, ampak je samo sinkretistiška oblika, nastala iz predloga »na« in tujega imena »Hammerstill«. Ta Hammers tili najdeš že pri Valvasorju (XI. 274), a že pred več nego 200 leti nemško vzgojeni plemenitaš, kranjski Nemec Valvasor, tega imena ni več razumel. In ker ga ni razumel, bil je takoj na potu ljudske etimologije, dasiravno taki etimologiji ni mogel najti najmanjše opore. Valvasor piše namreč I. c.: »Woher ihm aber der Nam Hammer-still zugewachsen, habe ich weder in Schriften erspühren, noch sonst erfahren kOnn'en. Es cr.'iugnct sich daherum auch gantz kein Anlass zu dergleichen Namen, angesehen in dieser Gegend kein Hammerwerk oder sonst dergleichen etwas vor dem gewest. — Jaz bi sodil, da to Valvasorju nc več razumljivo ime pomeni toliko kot »gumnišče na pristavi«. Prvi del seveda nima nič opraviti s kladivom (Hammer), kakor tudi drugi ne z držalom (Stiel). — Das Hämmert iz srvn. hftmit pomeni oplot, ograjo, ograjen prostor — — pristavo (Umzäunung, Verhau, eingehegter Ort, eingefriedete Wiese — Meierhof) [Schmell. I. 1107 Grimm IV. 308]. Der Till pa pomeni (po Grimmu II, 1101) utrta tla ali gumnišče, der festgestampfte Lehmboden, area horrei, Dreschboden.
Kakor tedaj v imenih »Klevevž, Nameršelj« ni sledu ljudski etimologiji, tako ga tudi ni v obliki »Gaštaj«. Kakor nam tam ni misliti na »odmevno skalo« ali na »kladvišče«, tako nam tudi tu nc kaže omejevati sc na tesno stezo za pešce, po kateri bi niti voznik niti jezdec nc mogel dalje, (iaštaj (das Gasteig) je strmi klanec, ki vodi iz globljega korita tekoče reke na vzvišeni breg, — na pokrajinsko teraso — t. j. in's Ga (Gau     plattes Land). L. P.
GoHUti ciborij pri .SV. Jakobu v Ljubljani. Gotiških kelihov se jcohranilo na Kranjskem še precej, malo pa je ciborijev iz one dobe.
Pri sv. Jakobu v Ljubljani imajo zanimiv ciborij, ki spada v dobo, ko se je pri nas gotika borila z renesanso. Ta boj se je pri nas vršil okoli I. i6oo, torej nenavadno pozno.
Stalce tega ciborija je šesterolistno; na vsakem listu je pa reliefna podoba v renesanški obliki in sicer i. presladko Ime Jezusovo; črke so že renesanške. 2. angel (genij) držeč v desnici lestvico v levici pa trst;
poleg stoji kelih z vrčkom. 3. angel držeč križ in tmjevo krono, zraven je vrček. 4. grb ljubljanski!) škofov. 5. Ime Marijino, Veronikin prt, rokavica, meč, bič, palica s posodo, 6. angel držeč sulico; klešče, goba, kladivo. Vse te podobe se torej nanašajo na darovavca škofa Hrena, na obdan 1-vance 00. jezuite in na daritev sv. maše oziroma na presv. Rešuje Telo kot spomin krvave daritve Jezusove na križu.
Steblo je šesterostransko in ima med stalcem in jabelkom strešico. Nad strešico je steblo brez okraskov. Jabelko je potlačena kroglja okrašena z nepravilnimi rombi, ki imajo zaokrožene stranice. Nad jabelkom je steblo olepšano z vrezanimi cvetkami, ki se menjajo s cvetnimi čašami.
Kupa je gladka in ima le en obod, ki služi hkrati za oporo pokrovu.
Pokrov je nekoliko potlačena polkrogla, ki ima na vrhu šeststranski gotiški stolpič. Spodaj krasi stolpič šest poznogotiških lokov z oslovskim hrbtom, na vrhu pa gotiška cvetka, iz katere se vzpenja križ. Spodaj ima pokrov srebrn obroč, ki je sestavljen iz gotiških ali heraldiških lilij. Na pokrovu je napis z lepimi renesanškimi črkami v treh vrstah.
o QVANTVS o
HIC o CAPVT o INCLINA o IACET o HIC o ANIMAE o MEDICINA o GREDE
o ÜEVS o TANTVS o IACET o HIC o SVPER o AETHERA ° TE RR ET o LABOR o ASPICE PRAEMIVM o THOMAS o NONVS o EPI-SCOPVS o LABACENSIS «DDoT«EoL» ANNO DO MDCIIX AD 1608.
Beseda quantus spada po pomenu in radi vjeme na konec, torej »super aethera quantus.«
Ciborij je torej iz I. 1608. Jezuitska kronika v Rudolfinumu nam pripoveduje o njem še to. Ad a. 1609. — Rmus Episcopus Labacensis D. Thomas porrexit Collegio benefacere. Curavit pro veteri (ut vocatur) Ciborio, quod 21 ducatis pro nostro templo Ao~ 1598 comparaverat, quia
nimis parvum ac inaequale fuit, hoc anno aliud majus saltem triplo--.
Vetus illud Templo Capucinorum obtulit. L. 1598 se pa kronika spominja tega starejšega ciborija, ki ga je škof Hren (Cren) daroval, češ da je srebern in pozlačen ter vreden več ko 40 gld. — Monstranco jim je Hren daroval I. 1612 vredno 100 gld. Žal, da ni več ohranjena.     V. Steska.
Štukatorji škofovskega gradu v Gornjem Gradu. Ljubljanski knezoškof Ernest grof Attems (1743—1757) je sezidal v Gornjem Gradu novo cerkev in novo grajščino. Sobane je dal po šegi tedanje dobe okrasiti s štukom. Iz pobotnice, ki jo je spisal Anton Stampfl 4. oktobra 1757, izvemo, da so delali trije štukatorji ondi in sicer Anton Stämpli od 13. junija do 2. oktobra, torej io'/j tedna k 2 gld. 30 kr., skupaj 26 gld. 15 kr., Andrej Singer 18 tednov ä 2 gld. 30 kr., skupaj 45 gld. in Gal Schmid 13 in pol tedna ä 3 gld., skupaj 46 gld. 30 kr. Vsi trije skupaj so torej zaslužili 117 gld. 45 kr. Štukatorji so bili, kakor spričujejo njih imena, sami tujci (Račun v škofijskem arhivu ljublj.). V. Steska.
Naše umetnine v graškem listu Kirchen-Schmuck. Znano je, da izhaja v Gradcu od 1. 1870. umetniški list z naslovom: »Der Kirchenschmuck, Blattei des christlichen Kunstvereines der Diöcese Seckau«. Ta list spada med one redke liste, ki se ozirajo tudi na slovenske kraje.
Lani (letnik 1902. str. 187 — 194) je izšla v tem listu lepa razprava o kostanjeviškem samostanu »Mariabrunn bei Landstraß«; spisal jo je monsignor Ivan Graus, ki je urednik temu listu. Ker bi utegnilo koga zanimati, katere popise je prinesel ta list o naših umetninah, naj navedem tu dotične članke. Letnik 1873- str. 39 in 40 govori o kranjskih zvonarjihi njih imenih in o letnicah njih delovanja. Letnik 1875. str. 119 ima oceno razstave cerkvenih paramentov v Ljubljani. L. 1879. str. 1 in d. opisuje oglejski dom. Str. 140 — 142 popisuje župno cerkev v Škof ji Loki in Kranju in cerkev v Crngrobu. Spis je naslovljen: Etwas über kirchliche Monumente in Krain. L. 1885. str. 21. i. d., 37 i. d.: St. Primus und Eelicianus bei Stein. L. 1886. str. 9—12. St. Peter in Dvor. Str. 19, 38. Alte Gewölbe-Malerei zu Zäuchen in Krain. — Str. 113—116 popisuje cerkev v Gornjem gradu. V tem letniku in v prejšnjem popisuje romarsko cerkev na Sv. Gori pri Gorici. L. 1888. str. 14. popisuje v članku »Monstranzenformen aus dem 16. und 18. Jahrhunderte« monštranci v Motniku in Špitaliču. L. 1896. popisuje od 34. strani dalje kranjske kapelice Božjega groba. Naslov spisu je: Das Grab des Welterlösers in seinen mitteralterlichen Nachbildungen. L. 1897. str. 8 i. d. Ein Paar Kapellen bei BischoHack in Krain. Tu se ozira mimogrede na župno cerkev v Škofji Loki, v Crngrobu in na Suhi, potem pa govori o cerkvah v Spodnjem Bitnju in v Gostečah. Str. 133 i. d. in 145 govori o cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in o tabemakulu iste cerkve. Vse te spise je sestavil Ivan Graus. Pomagali so mu pa zlasti z zgodovinskimi podatki domačini gg. dr. Er. Stanonik, Jos. Smrekar, Matej Sitar, Jos. Dostal.    V. Steska.
Slovstvo.
Trstettik. Dragocen prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski škofiji je podal kranjski profesor dr. Eranc Perne, ki je pod naslovom »Trstenik« na 88. straneh opisal svojo rojstveno župnijo v gladkem jeziku in z domoljubnim čutom ter izdano knjigo, ponatisnjeno po »Zg. Danici«, sam založil. Zgodovinski podatki v knjigi so zanesljivi, one črtice, ki so zajete iz narodovega življenja in bajeslovja, pa jako zanimive. Še prihodnje čase bodo Trsteničani knjižico z veseljem jemali v roke. Pisatelj se v nje j spominja tudi očeta domovine, v Kranju rojenega dr. Janeza Ülsiwcisa, ki si jc privzel, ko jc postal plemenit, pridevek Trsteniški, ker so njegovi predniki domovali na Trsteniku. A. K.
V Kelmorajn. Letos je izdala družba sv. Mohorja pod onim naslovom s slikami okrašeno knjigo, v kateri stolni kanonik dr. Andrej
Karl in prav prijetno opisuje svoje potovanje ob Renu in romanje nekdanjih Slovencev v Kelmorajn (Köln am Rhein). Knjiga nudi mnogo, a želeli bi še več citati o dogodkih v onih krajih, ki so bili nekdaj v precej tesni zvezi z našo domovino. Ko se je pisatelj vozil mimo starega Agunta, bi se bil lahko spominjal ne-le »naših grobov«, ampak tudi slavne zmage, katero so 1. 611. naši predniki ondi dosegli nad Bavarci. Pri Intihi bi mu bili lahko na misel prišli Soričani, ki so se do zadnjega časa spominjali z darovi svojega prvotnega bivanja v Pustriški dolini. Tudi slovenski altar sv. Cirila in Metoda v Cahenu bi bil lahko obširneje omenjen. Skoro gotovo je pa družba sv. Mohorja pisatelju začrtala bolj ozke meje, in res je knjiga tudi v teh mejah vse hvale vredna.   A. K.
Gradivo aa Bgodovino Slovencev v Srednjem veku. Zbral dr. Franc Kos, c. kr. profesor. Vsi Slovenci so osupnili, ob jednem se pa iz srca razveselili, da se je »Leonova družba« v Ljubljani lotila težavnega dela, ki jc velikanske pomembe za naš narod, ko je začela izdajati omenjeno »Gradivo«. Letos je izdala prvo knjigo, obsegajočo na 80 +415 straneh zgodovino Slovencev od I. 501 do 800. Prav je, da se je takö važnega dela poprijel prvi strokovnjak na polju slovenske zgodovine, dr. Franc Kos. Že njegovo ime nam je porok, da bo knjiga lahko prestala kritiko pred vesoljnim znanstvenim svetom, in njegova energija nam jamči, da prvi zvezek nc bo ostal osamljen. Tudi »Muzejsko društvo« je lahko ponosno, da so Kosovi članki v »Izvcstjih« nekoliko pripomogli k misli, da naj se vse lepo gradivo starejše slovenske zgodovine zbere in izda celotno v jedni knjigi. V temeljitih člankih jc pisatelj podal v uvodu zgodovinski pregled o razmerah pred prihodom in o prihodu Slovencev v svojo sedanjo domovino. Tudi manj izobraženi Slovenci bodo tc članke čitali s slastjo. Zgodovinarje bo pa posebno zanimalo znanstveno, v obliki regestov urejeno gradivo, posneto iz neštevilnih, deloma doslej neznanih historičnih virov. Tu se očitno kažeta pisateljeva točnost in učenost, kakršni se nahajati le v knjigah, katere izdajajo cesarske akademije. Z mnogim trudom je bil tudi sestavljen dodani natančni imenik vseh krajev in oseb, omenjenih v knjigi. Kritiko pisati o taki knjigi ni lahko, ker bi moral kritik iskati daleč na okoli vire, katere si je v teku let nabavil požrtvovalni dr. Kos na svoje stroške. Malo hibico smo pri pregledovanju zapazili na str. XXXVH., kjer je rečeno, da so Slovenci premagali okoli I. 611. bavarskega vojvoda Tasila; moralo bi stati: Garibalda. Tudi zunanja oblika knjige je sijajna. Upamo, da si knjigo nabavijo vsa učena slovanska društva in vsi slovenski razumniki. A. Koblar.
Slavjanovedenie v ujm. godu. S pomočjo mnogih sotrudnikov v slovanskih deželah je carska akademija znanosti v Petrogradu letos izdala sistematično kazalo spisov o jezikoznanju, literaturi, etnograliji in
zgodovini, ki so prišli na svetlo o slovanskih narodih v letu 1901. Knjiga obsega 22 + 236 stranij in je dokaz, kako krasno procvita slovanska veda in kako temeljito so se začeli spoznavati Slovani. A. K.
Viaatitija i Srbi. (lilttaHTHH II Opöll). Napisao St. Stanojevič. Knjiga prva. U Novom Sadu. Izdanje Matice Srpske. 1903. (Str. V -f 242.) Cena 2 K 50 h.
Tako se glasi naslov knjigi, katero je pred kratkim izdala Matica Srbska v Novem Sadu. Tej knjigi bode sledilo še devet drugih, v katerih hoče pisatelj opisati vpiiv Bizantincev na Srbe od prihoda Slovanov na Halkanski polotok pa do začetka turške oblasti. Ta doba obsega v zgodovini srbskega naroda deset stoletij. V prvih petih stoletjih so se Srbi borili z Bizantinci, da so si ohranili svojo narodnost in svojo samostalnost; v naslednjih petih stoletjih se je bizantinski vpliv zmanjšal, a na drugi strani se je vpliv drugih kulturnih narodov povečal.
Prva knjiga, ki je sedaj izšla, obsega tri dele. V prvih dveh govori pisatelj o najstarejših prebivalcih na Balkanskem polotoku, o Tračanih, Ilirih in Grkih, nato o Rimljanih, ki so si ves polotok osvojili, o ljudskem preseljevanju ter sploh o dogodkih, ki so se na rečenem polotoku vršili pred prihodom S^vanov.
V tretjem oddelku (str. 133—242) nam opisuje prodiranje Slovanov, Bolgarov in Avarov na Balkanski polotok v šestem stoletju. V tem oddelku govori večinoma o tistih dogodkih, ki so bili pred petimi leti opisani v Izvestjih Muzejskega društva. Dotični sestavek pisatelju ni ostal neznan ter ga je vestno uporabljal. Na koncu vsakega oddelka se nahajajo odstavki, v katerih pisatelj kritično razpravlja o raznih virih ter o pomožnih spisih in knjigah.
Reči moram, da bode ta knjiga dobro služila zgodovinarjem in tudi drugim izobraženim čitateljem. Pisatelju so znani stari istočasni viri in tudi novejša zgodovinska literatura v tej dobi. Vsako trditev je pisatelj prej dobro premislil, preden jo je zapisal. Ker je knjiga jako popularno pisana, jo lahko brez težave razumejo tudi izobraženi Slovenci.
Dr. Fr. Kos.
Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
Natimiili J. tll.imnkovi mulmlniki v l.jubljiiiii