Leto (U., štev. Zli
V LJubljani, sreda dne 6. septembra 1922
Poštnina paviaDrana.
Oanainla Itev. slane i Din
lzh»|» ob 4 »futraf.
Stane mesečno lO— Din za inozemstvo 20"— w
Oglasi po tarifa.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnlštvo:
Ljubljana. Prešernova nI. št 54. Telet št 36.
Podružnice:
Maribor. Barvarska ulic«
štl. Tel. št 22. Celje. Aleksandr. cesta.
Račun pri pošta. čekoT. zavodu štev. 11.842.
Današnja številka < Jutra* obsega osem strani in stane 1 Din.
Ljubljana, 5. septembra.
Po sijajni skupščini našega učiteljstva na Bledu se vrši te dni kongres jugoslovanskih srednješolskih profesorjev v Ljubljani. Naše mesto, ki je nedavno s ponosom zrlo triumf resne sokolske vzgoje, zasidrane na disciplini. vztrajnem delu in piamteči ljubezni do svobodne jugoslovanske države,
—	naša Ljubljana, ki gleda pravkar impozantne uspehe jugoslovanske obrti in veleindustrije na II. velesejmu, tako krasno zvezane s sadovi naše staro in nove vpodabljajoče umetnosti,
—	slovensko duševno, narodno - gospodarsko in politično središče se danes raduje, da lahko prav posebno prisrčno pozdravlja, v svoji sredi odlične zastopnike jugoslovanske vede, profesorje na naših srednjih šolah. Z veselim ponosom zremo na vse te zlete in skupščine, ki so s sejmom vred nov dokaz, da se vzpenjamo na vseh poljih z osveženimi silami kvišku k idealu moderne prosvete. »Vse za svobodo in napredek!* — to je geslo. Id ga nosijo v svojih dušah naši Sokoli in Sokolice, naši trgovci, obrtniki in industrijci naš učitelji in profesorji.
»Kdor hoče dobiti vojno, se mora organizirati, začenši z mladino . . . Zato treba organizirati bataljone proti vsem neprijateljem kulture in napredka.* je dejal na katoliškem shodu v Brežicah g. dr. Anton Korošec. Povedal je istino' Vsi sovražniki reakcionarnega klerikalizma, tega zaveznika in podpira tel ja vseh rovarjev proti redu in miru v naši državi, proti ustavi in dinastiji ter proti ujedinjenju jugoslovanskh treh narodnih plemen,
—	vsi resnično kulturo in resnični napredek ljubeči narodni polki naj se strnejo v svojem delu in stremljenju za blagor ljudstva in na srečo Jugoslavije! Zato se veselimo vsake organizacije za kakršnokoli prosvetno delovanje, ker gojimo neomajno vero, da je resnična kultura najuspešnejši pobi-jalcc klerikalizma, umske in gospodarske zaostalosti, nereda ter nezadovoljstva v naši državi.
Kakor naši ljudski učitelji smatrajo tudi jugoslovanski profesorji šolo za državno institucijo, M ima služiti interesom celokupnega naroda. Srednja šola podajaj mladim ne le solidno znanstveno in estetsko podlago za najvišje študije po univerzah, tehnikah in akademijah, nego ustvarjaj iz dozorevajoče mladine tudi značajne in v resnem delu disciplinirane može in žene, ki sta jim blagor naroda in sreča države prvi cilj!
Malone vsi naši dosedanji uspehi na narodnem in prosvetnem polju so ne-posrednji ali posrednji sad neumorne tnidoljubivosti in strokovne usposobljenosti naših učiteljev in profesorjev. Da je naš slovenski del jugoslovanskega naroda tako uspešno prestal stoletno germansko robstvo, da smo Jugoslovani v celoti dane3 vzlic vsem italijanskim, madžarskim in turškim nasiistvom v svoji prosveti na tako dostojni višini, je neumrljiva zasluga našega ljudsko- in srednješolskega učiteljstva.
Danes smo svobodni v svobodni In njedinjeni domovini. Vsi okovi, ki so vezali značaj, vest in voljo prvih naših prosvetnih delavcev, so odpadli. Poslej bodo zato uspehi tem lažji in več-•'i. Uvajajo se v šolstvu najmodernejše reforme, in se odrejajo učni redi. učne metode in učna sredstva po predlogih našega učiteljstva. Ne več proti njegovi volji! Želimo le še, da se mu končno ur cd ž pravično in pravilno službeni prejemki. Ko bodo naši učitelji in profesorji vseh vrst svobodni tudi krušnih skrbi, vzcvete naše šolstvo do popolnosti. Te si želi jugoslovanski, čudovito nadarjeni narod; predvsem pa si je žele jugoslovanski roditelji in vsi tudi po naravi resnično poklicni vzgojitelji. »Quem Dii oderunt magistrum fecerunt!* — ne velja več; toda zgoditi se mora dosti več. Učitelj in profesor naj bosta usposobljena, da prinašata lahko v šolo jasno, veselo dušo ter zavest, da živita svobodno vedi in pouku.
Nihče ne zahteva, da postani Šola ggitaciisko strankarsko središče in da se uvedi v šoli politična špijonaža; zar htevati pa moramo, da se vedi in delaj državni učitelj ali profesor, kakor se mora vesti in mora delati vsak državni uradnik, ki je prisegel zvestobo državi! Kdor dela drugače, je verolo-mec in izdajalec ter ne zaslužuje nikakega pardona. Mi vsi, ki ljubimo z rekami krvi odkupljeno svobodo, si Želimo po naših šolah prosvete, ki je slovenska* hrvatska in srbska, torei
Razkroj grške armade v Mali Azifi
TURKI NAPREDUJEJO DALJE. - GRŠKI VRHOVNI POVELJNIK OD-POKLICAN. - VARNOSTNE ODREDBE VELESIL.
Francozi r kratkem obsežne varnostne korake.
Carigrad, 5. septembra. (Izv.) Najnovejše vojno poročilo generalnega štaba angorske republike pravi: Tnrške čete so zasedle Bruso. Grki se umikajo v sme ri Šalila proti severa. Tudi v drugih odsekih se nadaljuje prodiranje turških čet z velikim uspehom, ker je razsnlo v grških vrstah popolno.
London, 5. septembra. (Izv.) Angleški državljani iz Smirne so se vkrcali na angleške ladje, M se nahajajo v pristanišču in nameravajo tamkaj počakati razvoja nadaljnjih dogodkov. Grške čete so popolnoma demoralizirane.
Pariz, 5. septembra, (Izv.) Danes je prispela v Smimo francoska oklopnica »Ernest Renan*.
Atene, 5. septembra. (Izv.) Grška vla-da je odpoklicala dosedanjega vrhovnega poveljnika grških čet v Mali Aziji, generala Hadži Amestija in ga nadomestila z generalom Prikupisom. Tudi general Dusmanis je odpoklican in imenovan za podnačelnika generalnega štaba.
Za vrhovnega poveljnika grških čet v Mali Aziji je zopet imenovan general Papulos. V Smirni je pričakovati resnih nemirov, ako ne ukrenejo Angleži in
Vznemirjenje v Iondonn. — Možnost novih balkanskl.i konfliktov.
London, 5. septembra. (lav.) Katastrofa grške armade ▼ Mali Aziji je izzvala v Angliji veliko razburjenje, kajti zmaga Kemalistov se smatra kot prvi veliki politični poraz ministrskega predsednika Lloyda Georgea. Politični krogi se boje, da bo Kemal paša pri mirovnih pogajanjih stavil sedaj zelo težke pogoje, med drugimi vrnitev Drinopolja Turčiji. Tudi ni izključeno, da bo skušal zaplesti pri urejevanju orientskega vprašanja v ■vrtinec še ostale balkanske države, kar bi izzivalo takoj nove težke konflikte. Splošno se presoja položaj kot jako resen; velike nade pa se stavijo na konferenco v Benetkah, ki se je najbrže udeleži tudi Amerika, ker je interesirana na ureditvi orientskega vprašanja. Kar se tiče grško-turške vojne same, pa se upa, da bodo sovražnosti v kratkem ustavljene, ker se bodo vršila te dni med obojestranskimi delegati pogajanja o premirju in nevtralni coni.
Kako pripravljalo sovjeti volitve
ARETACIJE PROTIBOLJŠEVIŠKIH KANDIDATOV
Finančno-gospodarska posvetovanja vlade
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.- POBIJANJE DRAGINJE. -HRANA PASIVNIH KRAJEV.
PRE-
Beograd, o. septembra. (Izv.) Današnja seja ministrskega sveta je pričela ob 9-30 v predsedništvu vlade. Odsotni so bili ministrski predsednik Pa-šid in ministra Trifkovid in Miladino-vič, dočim sta minstra Pribičevič in dr. Krstelj brzojavno naznanila svoj prihod za danes.
Ministrski svet je podpisal najprej ukaze ministrstev pravde in financ, nakar se je vršila specijalna razprava o dodatkih za oficirje, ki jih zahteva vojno ministrstvo. Ministrski svet je načeloma privolil v te dodatke, višino pa določi finančno ministrstvo. Vojni minister je zahteval dalje naknadno odobronje novih kreditov za prelirano vojaštva.
Minister Pucelj je zahteval 2 milijona dinarjev kot izreden kredit _ za nabavo semena za one kraje, ki so prizadeti od suše, kar je bilo v načela sprejeto.
Popoldne se je vršila v finančnem
ministrstvu pred sejo ministrskega svetji predkonferenca radi nadaljnih korakov zoper draginjo. Odobren je načrt pravilnika zakona o pobijanju draginje.
Istega popoldne se je vršila konferenca radi nadaljne akcije v korist naše valute, ki so se je udeležili finančni minister, minister za socijalno politiko in pomočnika obeh mir.strov.
Bobre kiapcre na ljubljanskem velesejmu
29.090 OBISKOVALCEV.
Helslngfors, 5. septembra. (Izv.) Deseti vseruski sovjetski kongres je sklican za 20. decembra. Izvrševalni odbor komunistične stranke je pozval vse sekcije, naj se kar najbolj pripravijo za bližajoče se volitve sovjetov; zlasti naj preprečijo vsako protiboljševiško agitacijo in takoj naznanijo policiji takozva-ne neodvisne ali nestrankarske kandidate Po poročilih iz Petrograda, Moskve in raznih drugih večjih ruskih mest Je
bilo že sedaj aretiranih veliko število intelektualcev, uradnikov In delavcev, ki ne pripadajo nobeni stranki.
(Kaj neki poreko k temu naši komunisti in njihovi zavezniki vseh nians, ki se tako bridko pritožujejo nad dozdevnim barbarstvom in krivičnostjo našega zakona o zaščiti države? Tako bi izgledala svoboda tudi pri nas, če bi nam jo delili gospodje komunisti! Ured.).
Zveza narodov
ženeva, 5. sept. (Izv.) Na današnji seji Zveze narodov je predsednik Edvvards prečita! imena načelnikov izvoljenih šestih komisij. Izvolitev podnačelnikov je bila odložena na jutri. Nato je na predlog predsednika pričela razprava o poročilu glede delovanja sveta Zveze narodov in je govoril prvi lord Cecil, ki je naglašal, da se je svet Zveze narodov jako temeljito bavil z vsemi vprašanji, ki so mu bil? predložena v rešitev.
Jutri bo svet Zveze narodov razpravljal o avstrijskem vprašanju na popoldanski seji, na kateri bo zvezni kancelar dr. Seipel obširno poročal o obupnem gospodarskem položaju avstrijske republike. Dr. Seipel je pred sejo odklonil vsako Izjavo napram novinarjem.
INDUSTRIJSKA KRIZA NA ČEŠKEM.
Praga, 5. septembra. (Izv.) Vzhodno-
češka skupina zveze češkoslovaških stek larskih industrijalcev namerava deloma že 9. septembra, deloma pa teden pozneje zapreti vse svoje tovarne, v katerih je zaposlenih nad 1600 delavcev. V papirni industriji v nemških okrajih republike vzdržuje od 55 tvornic samo 17 popoln obrat z 2900 delavci, dočim SO v 26 tvornicah delavci zaposleni le po 2 do 5 dni. 12 tvornic s 6000 delavci pa je obrat sploh ustavilo. V čeških in slovaških okrajih položaj ni nič bolj ugoden. Večina tvomio jo obrat že močno omejila.
Praga, 5. septembra. (Izv.) »Čas* poto-ča, da je v češkoslovaški republiki 163.618 industrijskih delavcev brex posla. 70 odstotkov od teh jih dobiva podporo.
KRONANJE RUMUNSKEGA KRALJA.
Beograd. 5. sept. (Izv.) Kronanje romunskega kralja se bo vršilo 14. oktobra v Bukarešti. Kakor poroča »AdeveruU, se bosta svečanosti udeležila tudi kralj Aleksander in kraljica Marija.
jugoslovanska; želimo d narodne, ljudske šole, ki plemeniti slovensko, hrvatsko in srbsko dušo in srce ter nam utrdi čustvo in zavest, da smo Jugoslovani
S to željo, ki jo delimo z vsemi jugoslovanskimi rodoljubi, pozdravljamo bratske goste iz Srbije in Hrvatske ter želimo kongresu srednješolskih profesorjev v vsakem pogledu najlepših uspehov zanje, za naše šolstvo in za ti»č<> ekunna domovino.
Italija ratificirala
sporazum T
Beograd, 5. sept. (IzvJ Italijanski listi prinašalo vest, da je Italija ratificirala konvencijo med Italijo in Jugoslavijo. Naša vlada o tem še ni prejela oficijelnega potrdila. Znano je, da ima naš poslanik v Rima Antonijevič polnomočje, da za našo vlado podpiše sporazum.
Afibaniia manifestira za Jugoslavijo
Beograd, 5. sept. (Izv.) Po poročilih iz Tirane se je prva seja albanskega parlamenta razvila v veliko manifestacijo za našo državo. Ko ie namreč zunanji minister poročal o obnovitvi diplomatskih od-nošajev s sosednjimi državami, so se poslanci dvignili in vzklikali: »Živela prijateljska in bratska Jugoslavija!* V Informiranih krogih se zatrjuje, da bo albanska vlada podpirala tudi vse težnje Male antante.
TRGOVINSKA POGODBA S POLJSKO.
Beograd, 5. sept. (IzvJ Poljska vlada je sprejela trgovinsko pogodbo, kakor jo je predlagala naša vlada. Pogodba je enaka oni, ki je bila sklenjena s Češkoslovaško in Avstrijo. Poljska vlada pričakuje samo še prihoda naših delegatov v Varšavo, nakar bo pogodba takoj podpisana.
ETBIN KRISTAN VSTOPIL V DRŽAVNO SLUŽBO.
Beograd, 5. sept (Izv.) V današnji seji ministrskega sveta je bil imenovan za izseljeniškega delegata ministrstva soci-jalne politike v Newyorku v člnn načelnika I. razreda poslanec Etbln Kristan.
V isti seji Je bil Imenovan za direktorja generalne direkcije posrednih davkov g. Marko Cinič, doslej pomočnik direktorja pravobranilstva.
AFERA JADRANSKE BANKE V TRSTU.
Trst, 5. septembra. (Izv.) Državni pravdnik Gargani, ki vodi preiskavo pro ti direktorju Jadranske banke Čiri Kar menarovidu in pomagačem zaradi zločina goljufije (▼ znanem tržaškem Škandalu zaradi 22 milijonov Kt), se je obrnil na ministrstvo pravde v Rima, da preko zunanjega ministrstva zaprosi vlar do kraljevine SHS. naj izroči trfaSkemu sodišču Kamenaroviča in njegove sokrivce, ki se nahajajo v JugoslaviJ. V svoji vlogi navaja državni pravdnik, da zločin, zaradi katerega prosi za izročitev ni političen, marveč ordinaren delikt iz dobičkarstva.
Ljubljana, 5. sept. Tudi danes, četrti dan velikega sejma, je prinesel poln uspeh. Obisk je bil vkljub neugodnemu vremenu prav številen in živahen. Vhode je pasi-ralo okrog 9000 obiskovalcev, tako, da je posetilo sejm Že okrog 29.000 ljudi.
Kupčija je bila trajno živahna. Še vedno je izredno veliko povpraševanje po Izdelkih strojne In elektrotehnične industrije. Razven tega so Imel! prav velike sklepe usnjarji, juta, plutovine, dalje papir; tudi tekstilna in milarska industrija je danes nategnila. Kemična je vstrajala v dosedanjem tempu, sledilo je zlasti vinarstvo, kobrci, ter razne domače obrti. Mnoge tvrdke so že razprodale svoje zaloge in dobile naročila za več mesecev v naprej. Najboljši kupci so letos razdeljeni i na Slovenijo, I na Vojvodino, Srbijo, Bosno In Hrvatsko. Za nocoj je napovedan poleg seljakov prihod 90 trgovcev, obrtnikov in seljakov iz Južne Srbije. Tudi trgovina na drobno se je pričela živahno razvijati. Paviljoni so bili i danes ves dan nabito polni, tudi vse zgradbe na vese-ličnem prostoru. Bilo je prav živahno življenje. Vsega skupaj je doslej posetilo
sejem do 30.000 posetnikov, kupčij je bilo v okroglem število do 70 milijonov dinarjev, posetnikov nekaj manj ko lani, kupčij pa znatno več.
•
Letno gledališče Ljubljanskega vele-sejma «Deveta dežela j> na vrtu hotela Tivoli. V sredo dne 6. septembra nov spored: 1.) Nova pesmica »bratov Zajcev*. 2.) Plesni dramatični prizor »Tango smrti*. 3.) »Madame Lulu*, mondena pesmica v obrazih. 4.) »Zeleni zravnik*, kmetski prizor na Ruskem z plesom. 5.) »Gora ni nora*, slovenska slika. 6.) »Ar-lekinada*. 7.) »Salome*, orijentalska zgodba. 8.) »Luna, ona in on*. 9.) »Kaj si plešeš Katinjka*, muzikalne budaio-sti. 10.) »Nocoj v taborišču*, prizor na pesem Beranžera. 11.) Moderni plesi Edi-te in Gaillard in tako dalje in tako naprej. — Začetek ob pol 8. uri zvečer. V slučaju 6labega vremena se predstave vi še v dvorani hotela Tivoli.
Veliki sejeci je danes obiskal v spremstvu enega naših urednikov zastopnik »Vossische Zeitung* iz Berlina, g. glavni urednik dr. Veres.
RAZBOJNIŠKI NAPAD NA VLAK IN POŠTO.
Uvae, 5. septembra. (Izv.) Na postaji Rudo je danes po 12. uri več moških v žandarmerijskih uniformah napadlo orožniško postajo in poštni urad in pokradlo okoli 15.000 Din. Nato so razbojniki zasedli postajo, ustavili tja došli osebni vlak in oropali okoli 150 potnikov. Končno so odnesli ugrabljene predmete iz vasi, naložili vse skupaj na vozove in konje in izginili
Učiteljske rezolucije
Na H. pokrajinski skupščini UJU, poverjeništvo Ljubljana, eo bile v nedeljo na Bledu sprejete naslednje resolu-
^Učiteljstvo, organizirano v UJU, pokrajina Ljubljana, zavrača resolucije katehet-skega kongresa v Zagrebu z dne 5. in 6. julija t l. in pripominja sledeče:
1.	Šola je državna institucija In Ima enotno služiti Interesom celokupnega naroda, tako v vzgojnih, kulturnih kakor tudi verskih ozirih. Verska nestrpnost bi ne škodovala samo državi, temveč tudi kon-fesijam samim.
2.	Protisokolska borba Je započeta Iz političnih ozirov. Najodločnele protestiramo, da bi se jo zanašalo tudi v šolo.
3.	Vsa mladinska društva in šole, ki Jih vodijo osebe, pripadajoče po svojem značaju političnim strankam, borečhn se proti ustavi ni dinastiji, naj se primemo nadzorujejo.
4.	Vsakršno nasilje glede konfesljonalne vzgoje otrok smatramo za kvarno v moralnem oziru.
5.	Šolski zakoni in odredbe naj se Izdajajo le sporazumno z UJU. Projektirani šolski zakon še daleč ne odgovarja zahtevam slovenskega učiteljstva.
Da šoli odrasla mladina v lsttai postane koristen ud državnega ustroja In ne zabrede v zablode. Je potreba primernega nadzorstva. Ožive naj se občinski slrotin-skl sveti ln varuštvena skrbstvena sodišča, ki naj se Jim prldell večja množina zastopnikov nčiteljstva.
Vsakršno prosvetno delovanje, bodisi osnovano od te ali one stranke, med narodom koristi celokupni državi
Obžalujemo, da duhovščina učiteljstvu otežkoča izvenšolsko Izobraževanje ljudstva.
POSLOPJA ZA OBLASTNO UPRAVO V MARIBORU. Beograd, 5. sept. (Izv.) Ministrski svet je odobril nakup zgradb v Mariboru, in sicer v Krekovi ulici 8 in Gosposki ulici 40 in 50, za en in pol milijona dinarjev. V teh poslopjih bo nameščena oblastna uprava v Mariboru.
Borza
Zagreb, devize: Dunaj 0.10 — 0.11, Berlin 5.80 — 6.25, Budimpešta 3.80 — 4.25, Bukarešt 70, Milan 345 — 355, London 355 — 359, Newyork 78 — 80, Pariz 615 — 622, Praga 268 — 270, Švica 1500 do 1520. Valute: dolar 73 — 77, avstr. krone 0.11 — 0.115, češke 270, marke 6 do 7.50, Ure 340. Banka za Prlmorje —. Trg. obrtna banka 61 — 62. Brodska banka 72 — 79. Hrvatska eskoraptna banka 170 — 17i Jadranska banka 440. Jugoslovenska banka 106 — 107. Ljubljanska kreditna banka 220. Slavenska banka 112 — 112.50. Praštediona 1150 — 1153. Rečka pučka banka —. Slovenska eskomptna banka 177. Srpska banka 152 — 152.50. Eksploatadja drva 120. Dubrovn. par. druž. 1300. Ooranin —.
N'arodna š umska Industrija i 03.30 Našlčka lnd. drva 135. Gutman 320. Slavonija 125 — 128. Union —.
Ljubljanske strojne tovarne 210. Trboveljska premogokopna družba 320.
Beograd, devize: Dunaj 0.10, Berlin 6.025, Bukarešt 74, Milan 350, London 360, Newyork 86, Pariz 625, Praga 275, Sofija 53.40. Dunajska borza ni poslovala. Curih, devize: Berlin 036, Newyork 5.23, London 23.49, Pariz 40.85, Milan 22.85, Praga 18.60, Budimpešta 022, Zagreb 1.45, Sofija 3, Varšava 0.065, Dunaj 0.0075.
Berlin, devize: Milan 6242.15 — 626785, London 6516.8u — 6533.20, Newyork 1423.21 — 1426.70, Pariz 11.136.05 — 11.163.95, Švica 27.215.90 — 27.284.10, Dunaj 1.88 — 1.92, Praga 5118.55 — 5131.45, Budimpešta 62.92 — 63.08. Sofija 84350 do 846.10.
Srpskim selfacima
Ljubljana, S. septembra.
Slovenci smo do sad poznavali srpskog seljaka u glavnom iz dva izvora: iz knjige »Medju ranjenom srpskom bradom«, koju je napisao nezaboravni dr. Ivan Oražen, koji je za -vTeme bal-kanskog rata pohitao u Srbiju, da leči i neguje ranjene srpske junake. Taj odlični Jugosloven opisao je u . toj knjigi sve platnje srpskog ratnika, bvu njegovu hrabrost, požrtvovanje. i ljubav do otadžbine. Drugi izvor, iz kojega smo poznali srpskog seljaka. bio je i austrijski i klerikalni, lažan i mi smo verovali dr. Oražnu, toj česti-toj jugoslovenskoj. sokolskoj duši, jer iz njega je govorila ne samo bratska ljubav, ved i prava istina.
Ovih dana imamo priliku, da pozdravimo srpske seljake u našoj sredini. Došli su, da vide veliki vašar i Ljubljanu, a onda če da podju preko Siovenačke, da upoznadu njene pn-vredne i kulturne prilike i da na ta3 način vrate posetu slovenačkim selja-cima, koji su prošle godine putovali u Beograd i Srbiju. Posle četiri godine ujedinjenja dana nam je prilika, da srpskim seljacima vratimo gostoprim-stvo za gostoprimstvo, ljubav za ljubav, vernost za vernost.
Vrlo sretna je namisao voditi me-djusobnom upoznavanju jugoslovensko seljaštvo. taj glavni elemenat naše države. Čim tešnji i jači če da budu medjusobni odnosi izmedju sva tri plemena, tim pTe če oni da rode zajed ničke težnje i uguše u klici sve pred-rasude koje. posejane od besavesnih razdiručili sila tu i tamo još postoie. Izmena kulturnih i etičkih^ vrednosh medju jugoslovenskim seljaštvom, po-ložide temeljac bududoj jugoslovenskoj narodnoj privredi. Preko barikada petstogodišnjeg turskog paš.evanja ni je se mogao razliti talas civilizacije, koji je u devetnajst om veku počeo da preplavljuje Evropu. Ali odmah posle prvih uspeha u borbi za si obodu, mala Srbija je pošla putem kulturnog i pn vrednog napretka, kako bi dostigla tok novoga vremena.
A kroz dugačke vekove turskog ropstva srpska se duša plemenita ŽA-rom ljubavi do otadžbine i tvrdom verom u slobodu bududih pokolenja. Pesma guslara, simbola zarobljene duše naroda, razlegala se preko Srbije, veličala junake srpske prošlosti, jadi-kovala nad teškim ropstvom i prori-cala bolje, sretnje dane. Ova pesma
postala je najpotpunija tradicija sve duševnosti srpskoga seljaka, njegove nepokolebive ponositosti i silne nacionalne evesti. Iz tih pesama govori duh srpskog seljaka iz plemena Jugoviča, Obilida. Kraljeviča Marka, Petra Mr-konjida, U srce svakog Srbina ova, je pesma utisnula pečat mučeništva i stvorila najpolpuniju demokratiju srpskog plemena.
Narodna pesma vodila je srpskog seljaka od kosovsko pogibije u bun-tovne hajdučke borbe, zatim pohodu na Bitolj i Bregalnicu, ova pesmi nije ga napustila ni u albanskim vrletima, kad jo Iza srpske vojske harao po napuštenoj otadžbini požar evropskog varvarstva. Krv srpskoga seljaka na-kvasila ie albansko stenje: Kod Sur-dulice, Leskovca i Prnjavora trumu kosti hiljadama žrtava ratnog vanda-lizma. A u progonstvu. daleko od otadžbine, srpski je seljak mislio na proročanstvo majke Jugovida: Srpsko pleme poginuti ne de, srpski dvori pusti ostat ne de . . .
OJačana vera vodila ga natrag u otadžbinu — na osvetu i pobedi. Srpski seljak pri svome povratku nije našao svoga doma i svojih dragih.. ali vrati o se u oslobodjenu otadžbinu. proširenu do Triglava i do sinjega mora. To je bilo najlepše zadovoljenje za sve njegove muke i patnje, za sve teške žrtve.
Sa medju6obnim upoznavanjem bit de izravnat danak dubokog poštiva-nja, što ga Slovenačka duguje srpskom piemenu, u prvome redu srpskom se-ljaku, i zato de V-:r.5a iz Srbije na putu kroz Slovenačl.u raidi evagde na otvorena srca.
Pozdravljamo vas, sinovi Sumadije. Mačve i Kosova pri prvom vaSem stopanju na slovenačko tlo. U okviru svojih gorskih gorostasa prima vas ova zemlja. A tamo izza Trlglava^nasa je Kal vari ja! Iza Kanavanka naše je Kosovo! Primorje, Koruška, Jadran!
Sva naša još zarobljena brada mo-raju da budu oslobodjena i ujedinje-na u slobodnoj otadžbini. Na tome s vi treba da radimo; da to postignemo potrebno je da što pre uredimo naš dom, u ko jem de biti jednako zadovoljna sva tri brata.
Dobro nam došli, brado . . . oseda.lte se medju nama kao u svojoj kudi, jer ova planinska zemlja jednako je vaša, kao što je naša i vaša pitoma Su-madija!
f Dr. Fran Zupane
V Ljubljani je včeraj opoldne nenadoma umrl dvorni svetnik in bivši sanitetni referent gospod dr. Fran Zupane. Kakor navadno je prišel na svojo vsakodnevno zdravniško inšpekcijo v pisarno zavarovalnice zoper nezgode; nenadoma se je onesvestil in kmalu nato umrl. Poklicani zdravnik dr. Volavšek je mogel le ugotoviti nastop smrti. Zadela ga je kap. Vest o nenadni smrti obče priljubljenega zdravnika in tudi v težkih časih avstrijskega režima zavednega narodnjaka se je hitro razširila po Ljubljani. Pokojnik, vzor očeta, je bil obenem plemenit mož; ki svojega poklica ni razumel drugače kakor dobrotnik trpečega človeštva. Zato je užival v ubožnih slojih popularnost blagega zdravnika. Vedno odkrito naprednega in demokratičnega moža so spošto vali vsi krogi. Kot izvrsten, skrben in vesten zdravnik, kot objektiven in blag uradni načelnik in kot odkritosrčen, značajen mož izredno ljubeznivih družabnih form ostavlja pokojnik za seboj najlepši spomin. Žalujoči obi-telji tudi naše prisrčno sožalje!_
Politične beležke
Iprelem srbskih krnela^
Včeraj popoldne ie prispelo z zagrebškim vlakom v Ljubljano 87 sro-skih seljakov Sumadincev pod vodstvom V. Radovanoviča, člarm predsedstva poljoprivrednega društva v Beogradu, da si ogledajo naše gospodarske in kmetijske ustanove, da se pobratijo z našim kmetom in da vidijo sadove in uspehe njegovega dela. Že lansko leto so pohiteli naši kmetovalci med svoje brate v Srbiji in so se vrnili navdušeni in očarani od prisrčnega sorejema in gostoljubja, ki so ga bili deležni pri bratih Srbih. Sedaj so jim srbski rojaki vrnili obisk in nas posetili v beli Ljubljani. Upamo, da se bedo tudi oni v naši sredi počutili kot bratje med brati in ponesli od nas najboljše vtise v svojo ožjo domovino.
V Brežicah je srbske seljake pozdravil tamkajšnji župan dr. Zdolšek. imenom vlade pa okrajni glavar dr. Ogrin. Bil je to prvi pozdrav na slovenskih
tleh.	. .
Sprejem v Ljubljani se je izvrsd bTez vsakega hrupa, zato pa je trn tem bolj prisrčen. Na kolodvoru je bilo nabito polno občinstva vseh sta--nov pretežno inteligenca. Med drugimi smo opazili pokrajinskega podna-mestnika dr. Baltiča, načelnika kmetijskega oddelka Sancina, načelnika ministrstva poljoprivrede Miloša. Stib-: Ierja, načelnika prosvetnega ministrstva Jovanovida, vladnega svetnika dr Andrejko, poslanca Reisnerja, predsednika SKS Pipana, predsednika Kmetijske družbe Gustava Pirca, predsednika velesejma Frana Bonača, predsednika trgovske zbornice Ivana Kneza, rektorja ljubljanske univerze dr. Kreka, vseučiliščnega profesorja dr'. Ilešiča,' drž. svetnika Ivana Škar-io in še mnogo drugih zastopnikov naših gospodarskih in kulturnih institucij Mestno občino sta zastopala vladni komisar dr. Senekovič in ravnate!' dr. Zamik.
S srbskimi seljaki sta prispela v Ljubljano tudi poslanca SKS, Rajar in Kušar. Čim je dospel vlak na postajo so zaorili navdušeni vzkliki srbskim'bratom v pozdrav. Same krepke postave v pri prosti seljački obleki, med njimi častitljivi arhimandnt Se-rafin Gjarid iz Plovlja in dve dami: učiteljica na poljopnvredm šoli v-V* ljevu Grigorijevid in ga. Boauljac iz
Ja-rodine. Vsi so imeli trake v državnih in narodnih barvah. Seljake je po-zdraMl s kratkim, navdušenim> govo-
rom^predsednik Kmetijske, družbe Gu-
Sv Pire, zahvalil pa se je za pnsrč-ffVeem inšpektor ministrstva po-Moprivrede Mil. Stojanovič, čegar go vor i« bil izraz tople ljubezni do pase domovine,''za katere tjeduj-nje je srbski seljak žrtvoval sojena ' boljše sinove. Silno navdušenje jej zval nasus. ko se je spominial og-
njenih naših primorskih in koroških rojakov, ki še čakajo odrešenja. Občinstvo je izvajanja govornika ponovno prekinilo z viharnimi vzkliki in ploskanjem. Po sprejemu so se gosti podali v Marijanišče, kjer imajo skupna stanovanja.
Danes dopoldne obiščejo srbski .seljaki veliki sejem, nakar jih okoliški kmeti odvedejo na svoje domove. Ob 19-30 imajo skupno večerjo v restavraciji »Zvezda«, jutri pa ei ogledaio znamenitosti Ljubljane.
Svet Zveze narodov v Ženevi je zopet pričel zborovati. Da si zamoremo predoeili vse delovanje Zveze narodov, hočemo v nastopnem navesti glavne uspehe prvih dveh zborovanj sveta Zveze narodov. Zveza narodov je razširila svoj delokrog na vse panoge gospodarskega, političnega m socijalnega razvoja človečanstva.
V preteklih mesecih je Zveza narodov rešila sledeča vprašanja: Internacionalno sodišče v Haagu je pričelo s praktičnim delom ter se v prvi vrsti bavilo z nekaterimi vprašanji o interpretaciji versailleške mirovne pogodbe.
Čisto mednarodno - pravnega značaja je bilo tudi reševanje predloga o reviziji statutov Zveze narodov. Ratifikacija izprememb, sklenjenih na lanskem zasedanju, se še ni izvršila, ker se posamezne države upirajo določbam posameznih paragrafov.
Tretja važna zadeva v mednarodno -pravnem delovanju Zveze narodov je bilo zasedanje mešane komisije za vprašanje razorožitve v mesecu juliju v Parizu. Posebni podkomisiji je poverjena likvidacija zalog municije, ki so še ostale po svetovni vojni. Druga podkomisija ima nalogo, izdelati ~ načrt za splošno razorožitev, tretja pa zbira statistične podatke o vseh političnih in socijalnih dogodkih, ki tangirajo vprašanje razorožitve.
Hisrifenska komisija Zveze narodov je obiavila dosedaj poročila o stanju vprašanja epidemije v vzhodni Evropi. Zveza narodov je poročilo vzela na znanje in sklenila, da se pridruži lnici-jativi francoske vlade in da bo delala na to, da se skliče mednarodna hi-gijenska konferenca.	___
Zveza se je tudi bavila z .vprašanjem narodnih manjšin v Poljski m Gornji Šleziji, priznala francoski mandat nad Sirijo in angleški mandat nad Palestino.
Zveza narodov se je bavila naposled z raznimi humanitarnimi vprašanji, z vprašanjem ruskih beguncev, z gladom v Rusiji itd. Brez dvoma je njeno delovanje eminentnega pomena za konsolidacijo žalostnih, razmer, ki so nastale po svetovni vojni*
-t- Razmere v Južni Srbiji. Gosp. Ljuba Davidovid se je pravkar povrnil iz Južne Srbije, katero je prepotoval, da 6pozna tamošnje upravne prilike, in se je napram uredniku <Pravde* izjavil, da je uprava v Južni Srbiji zelo pomanjkljiva. Vlada mora nemudoma ukreniti najpotrebnejše, da si državna oblast po sposobnih organih zasigura v ondotnih krajih moralno avtoriteto, ki jo je desavuiralo nesposobno uradništvo. Pritožbe, ki so bile predložene gosp. Davidovidu, se ne nanašajo samo na varnostne organe, temveč na vse panoge uradništva: niti ekonomi ne delajo pohvalne izjeme; pri sodnijskih oblastih primanjkuje uradnikov, zato je poslovanje v zastoju. Prebivalstvo se posebno pritožuje proti občinskim poglavarstvom in njegovim glavnim faktorjem. O ljudstvu samem se gosp. Davidovid izraža, da je blago, delavno in zanesljivo. V mnosrih krajih stoji pod presijo hajdu-ških' čet, ki vpadaio preko granice. Ta narod je treba čim preje rešiti zla in imeli bomo v vsakem oziru sposobne državljane, na katere bomo lahko računali ob vsaki prilik}
-j- Avanti Savoya! Italijanski odpravnik poslov v Beogradu Surmonte je protestiral pri zastopniku ministrskega predsednika radi nekega članka v »Beogradskem Dnevniku«, v katerem je rečeno, da en sam naš vojak velja toliko, kot sedem italijanskih vojakov. Z ozirom na to »demaršo; je priobčil «Bcogradski Dnevnik« čla nek pod naslovom »Avanti Savoya! Avanti corragio!« V tem članku opozarja »Beogradski Dnevnik« italijanskega diplomata na razne epizode,. ki so se na soški fronti odigrale med italijanskimi in našimi (v avstrijskih uniformah) vojaškimi oddelki, in na podlagi Boroevidevega dnevnika ter raznih drugih dokumentov prekliouje svojo trditev, ker »edem italijanskih vojakov je premalo za enega našega, treba jih je vsaj — dvanajst Kaj stori sedaj gosp. Surmonte? Ali nastane iz tega velika afera, morda kak resen diplomatičen konflikt? Italijani ne slišijo radi resnice o Kobaridu in drugih njihovih slavnih »zmagah«, posebno neradi jih pa slišijo — od nas.
+ Naše učitelistvo ne da klerikalcem mirnega spanja. »Slovenec« se n. pr. silno razburja radi naslednje točke v resoluciji učiteljskega zborovanja na Bledu: »Obžalujemo, da duhovščina otežkoča izvenšolsko izobraževanje ljudstva.« To točko je »Slovenec« priobčil z razprtimi črkami, kar pomeni, da ga je to očitanje, ki ie popolnoma resnično, najbolj razburilo. Na koncu pravi »Slovenec«, da ga je sram, da je izšel tak dokument v slovenskem jeziku. V resnici bi se moral sramovati postopanja duhovščine, ki dela učiteljstvu težkoČe pri njegovem izvenšolskem izobraževalnem delu. Tudi ne ugaja »Slovencu« zahteva po primernem nadzorstvu onih mladinskih društev in šol, ki jih vodijo o«e-be, pripadajoče strankam borecim se proti ustavi in dinastiji. Zalihog se je klerikalno - boljševiška agitacija preveč razpasla in protiukrepi so neobhodno potrebni.	.	.
-f Ostra kritika. »Naprej« kritizira na vse strani in tudi socijaliste si včasih privošči, ako se ne vedejo tako. kakor se zdi »Napreju« po socijalistic-nib nazorih pravilno. Mariborskim so-cijalistom odreka »Naprej« razredni ponos, ker je tamošnje delavsko kolesarsko društvo najelo vojaško godbo za svojo veselico v nekdanji kadet niči. Delavci - kolesarji, rdeče okrašeni in z rdečimi zastavami, pred njimi pa — vojaška godba, svirajoč »Hej Slovani!« Strašen prizor m pogled na to proletarsko - militaristično zvezo in mariborski buržuji so »e na glae smejali pri pogledu tega nenavadnega sprevoda. »Naprej« pravi, da se je na šlo tudi proletarcev, ki so se.obračali stran . . . Tudi proti veseličenju. nastopa »Naprej« ostro, ker so soeijahstič ne organizacije mariborskega okoliša v enem dnevu imele tri veselice, n pn veselicah se pije alkohol! - Tako ošteva »Naprej« socijaliste v bei^žki pod naslovom »Nekoliko razrednega .Donosa.«
Po svetu
—	Tajni ruski arhivi. Iz Moskve poročajo, da je ruska sovjetska vlada objavila te dni prvi zvezek diplomatskih dokumentov, ki so bili najdeni v tajnem državnem arhivu. Celokupno delo, ki bo objavljeno v 7—8 zvezkih, se pričakuje v diplo-matičnih in političnih krogih z veliko napetostjo. V objavljenem zvezku se nahajajo članki in dokumenti o rusko-nemških odnošajih, o rusko-nemškl konferenci leta 1873., razgovor bivšega ruskega zunanjega ministra Suvalova z Bismarkom leta 1877., protokoli rusko-nemških konferenc 1. 1881., 1884. in 1887., ter korespondenca Aleksandra III. in Viljema. Druga zbirka bo vsebovala prve dokumente o svetovni vojni; objava te zbirke vzbuja že sedaj splošno zanimanje.
—	Shodi italijanskih političnih strank. Za letošnjo jesen se pripravljajo razne Italijanske stranke na shode, ki bodo imeli velik pomen za nadaljno politično življenje v Italiji. Kongres socialistične stranke je bil določen za 30. septembra, kongres demokratskih skupin se bo vršil začetkom meseca oktobra. Zborovanje demokracije Je posebno važno radi tega, ker se posamezne skupine nameravajo zopet združiti v eno enotno stranko ki bo zavzela posebno stališče napram fašistom. Fašisti videmskega okraja bodo imeli 20. septembra v Vidmu velik shod, na katerem bo govoril tudi voditelj fašizma Mus-solini.
—	Časopisna kriza v Nemčiji. »Han-
noverisehe Landeszeitung«, ki izhaja kot dnevnik že 56 let, bo Izhajala odslej samo enkrat na teden. Tudi ta list je žrtev časniške krize, ki Je zavladala v Nemčiji, a ista morda bo zadela tudi mnogo drugih uglednih nemških listov.
Danes:
Opera: Madame Butterfly. Začetek ob pol 20.
Drama zaprta.
II. ljubljanski vel esejem odprt do 6, zvečer.
Na vrtu hotela Tivoli predstave letnega gledališča in varijeteja »Deveta dežela« pod vodstvom gosp. Putjate. Začetek ob 20. uri.
V	tehnični srednji šol! historična razstava slovenskega slikarstva. Vstop s »ejmsko legitimacijo.	____
V	Jakopičevem paviljonu XXIV. umetnostna razstava del živečih slovenskih umetnikov.
Razstava ženskih ročnih del »Osrea-njega zavoda za žensko domačo obrt» v Ljubljani, Turjaški trg 6/H., vsak dan od 8.—12. in od 14.—17. ure. Vstop prost
Narodna galerija. Šolski drevored 2, odprta od 10.—12. Deželni muzej, odprt od 8.—12. Čebelarska razstava v Marijanišču. otvorjena ves dan.
gšass&vg:
Konzulat češkoslovaške republike: Breg 8. telefon 520.
Delegacija francoskega konzulata: hotel Union.
Konzulat avstrijske republike: Turjaški trg 3, telefon 135.
Delegacija italijanskega konzulata: Elizabetna cesta 4.
Trgovsko - obrtna zbornica: Beethovnova ulica 10, telefon 133.
SLAVNOSTNA OTVORITEV ZGODOVINSKE RAZSTAVE SLOVENSKEGA SLIKARSTVA. Misel na zgodovinsko razstavo slov. slikarstva je bila pred nekaj leti še utopija, o kateri so sanjali prijatelji naše vpodabljajoče umetnosti, ki so zaman razmišljali o sredstvih, ki bi bila potrebna, da bi se taka razstava omogočila Sicer smo vedeli, da imamo marsikaj iz naših starejših časov, po naših cerkvah, samostanih, po gradovih in v bogatih hišah so se hranila dela starejših mojstrov — toda kako bi bilo mogoče zbrati vse to v zbirko, ki bi nam predstavljala naše mojstre, v njih glavnih delih? Govorilo in pisalo se je o tem marsikaj? a mecena ni bilo od nikoder. Sedaj pa se je »pobožna želja« takorekoč čez doč uresničila — ljubljanski velesejem je omogočil zgodovinsko razstavo, Id dela j čast naši umetnosti in je po svojem obsegu in vsebini naravnost iaipozantna. Ne moremo dovolj povdarjati, da je upravni odbor velesejma .3 to razstavo na najlepši način dokazal, da se naše trgovstvo zaveda svojih mccenatskih dolžnosti Ta razstava je za nas kulturen dogodek in si je lo želeti, da bi se vsa javnost tega zavedala. Vtis, ki ga naredi razstava, je veličastno lep. Za vse to pa gre priznanje tudi vsem, ki 30 Narodno galerijo pri njenem delu podpirali in vsem, ki so delali na razstavi Ker je bilo premalo prostora — vkljub temu da je osem obširnih oddelkov — je moralo še okoli 100 slik ostati nerazstavljenih V nedeljo ob 11, uri 6e je vršila slovesna otvoritev razstave. Otvoritve so se udeležili za vlado šef prosv. oddelka dvor. svet. Skabeme, za mesto dr. Bog. Senekovič in ravn. dr. Zamik za voj. oblast gen. Do kič, za cerkev knezoškof dr. Jeglič, za velesejem preds. g. Bonač in zastopniki raznih kulturnih društev. Ker je bil predsednik Nar. galerije zadržan, je dr. V. Steska prevzel razlago raz stave. Njegovo pojasnjevanje posameznih slik uTumetniških posebnosti je podalo še natančnejše podatke o slikah in mojstrih. Tako smo mogli takoj v L oddelku videti najstarejše -like na Slovenskem, ki segajo v čase renesance. Zal, da niso znana imena vseh umetnikov. Ta oddelek obsega že tudi prve slike Mencingerjeve. Naravno je, da je naša zgodovinska razstava po večini verskega značaja, ker so morali naši umetniki delati največ za cerkev, n. oddelek obsega sama Mencingerjeva dela, ki kažejo izredno delavnost tega nadarjenega slikarja. V m. oddelku 3ta Bergant in Ce-bej. Splošno pozornost vzbuja Bergan-tov »Mož s presto« in njegov »Ptlčar«. Od tu pridemo v dobo Kremsar-Schmi-dta, ki kaže v 3 slikah svoje lahne svetle barve. V V. oddelku vidimo kranjskega Lajerja, ki je tako bogat v barvah in motivih. Nato sledi lepa zbirka Langusovih slik Razstavo zaključuje Wolf in par njegovih sodobnikov. Subi-cev še ni na razstavi — morebiti doži-vimo kdaj pozneje razstavo pod naslovom »Subici«. Obhod skozi razstavo je trajal s predavanjem eno uro. Na koncu se je predavatelj zahvalil gostom za poset in vsem. ki so razstavo omogočili Izšel je iako dobro ln pregledno urejen katalog za 8 Din, ki bo vsakemu dobro služil pri pregledovanju razstave. Želeti je, da si razstavo pogleda vsak. kajti pozneje dolgo ne bo prilike, da bi videli skupno razstavo starejše umetnosti. Skoda, da bo razstava zaključena, predno se začno Sole.
Sokolslvo
Zensld prednjačkl zbor Sokola L naznanja, da se bo od 15. septembra dalje vršila telovadba vseh ženskih oddelkov vsak torek Ln četrtek ob sledečih urah in v sledečih telovadnicah: V telovadnici II. drž. gimnazije (Poljanska ceeta): članice od pol 8. do tričetrt na 9. uro zvečer (Prednjački zbor ob nedeljah od 9. do'l6. ure zjutraj), ženski naraščaj: od četrt na 7. do četrt na 8. uro zvečer. V telovadnici na Ledini (Komenskega uh-ca): deklice od 6. do 10. leta od četrt na 6. do četrt na 7. uro; od 10. do 14. leta od četrt na 7. do 7. ure sveta. Do 15 septembra se vrši telovadba vseh navedenih oddelkov ob istem času m HUb dneh na letnem telovadišču Trga Tabor. Ker pričnemo z rednim delom in novmi vajami, vabimo vse sestre, da se točno in redno udeležujejo vežbe. - Ženski prednjački zbor Sokola L
Sokolsko društvo Litlja-Šmartno priredi dne 8. septembra veliko javno telovadbo. Sodeluje sokolska godba iz Ljubljane. Vstopnina 5 in 3 Din. Bratska eo-sedna društva opozarjamo na ugodno zvezo in polovično vožnjo na progah juz ne železnice in vabimo na korporativno udeležbo. Za polovično vožnjo veljajo savezne zletne legitimacije. Za zabave, « prav posebnimi točkami plesom ter dobro ied in pijačo, je preskrbljeno Dne 8 septembra torej vsi v Utljo. Mravol Sokol v Logatcu pnredi v pete«:8. septembra javni nastop, združen z vrt-n0 veselico na svojem lastnem prtaoru^ Ob 14. uri sprevod po Logatcu .obli un javna telovadba, po telavadb. vrtna veselica z različnim sporedom. V .lufta^ slabega vremena se vrši veselica t z* prtih prostorih. Logaški Sokol si * j0 agilr.ostjo zida lasten dom, ki ^ že skoraj do vrha dograjen. Apeliramo na vsa sosedna bratska društva, da* pol-noštevilno udeleže naše Plitve. Za vsestransko zabavo je zajamčeno, ba
svidenje!
Šport
Inseratt za *Jutro» se prelemalo vsak dan dopoldne, v nujnih slača,ih tudi po-poldne, v unravi, Prešernova uUm 54,
Reprezentančna tekma med Ljubliano in Zagrebom, ki ^^j^10^ ^ekmo ie
svojo roko, baje ker pride 10. t m v Za
klubi oškodovani vsled izgube terminov "tieliska nogomena tekma med sara-
S nSopili l ^i^Tm^ot
vsi odpovedali; saraievsko rnoštvo je ? a!o brzo in vztrajno, kar mu Je prineslo sigurno zmago. Zopet Je hotel slučaj, da je Zagrebčane naučil občute^^ teden dni pred tekmo z LNP
reprezentanco res kompletna moštva. Sla-
VoS!: — RePrezentančnano-
LTcrvtn^vjr-rairSd
tt^ttzzrrsp
izključno madžarski .portnikl Iz Sedmo-
Vtkma med Sparto in Vi^rilo-lizkov ki se le vršila v nedeljo v Pragi ln o ka-terismo že poročali (rezultat. 0 : 3),\t bila zaključna za češkoslovaški častni bo-
kal v nogometu.	„
Jadran : llirila, rez. 2 : 1(2 : 0.) Kot predtekma k mednarodni tekmi z Gers,-hofom iz Dunaja se je vršila tekma med simpatičnim moštvom Jadrana ln rezervo Ilirije, ki je po napetem boju zma^lo z malo razliko. Jadran ima v *vo]em ses,a-vu par agilnih '	* bodo v dogled
rem času dosegli zborno kvaliteto. ^ zerva Ilirije je imel* svoja vraU pres.abo zastražena. Igro Je yodil pi*v. dobro 2-. Betetta.
Priloga »Jutru'* št. 211, dne 6. septembra 1922-
2. do 11. septembra
Gospodarski problemi
Eng. Franchetti, predsednik Zveze obrtnih zadrug:
Obrtništvo in velesejem
Pri pogledu na dela za otvoritev velesejma si povsod videl, kako se gibljejo roke pridnega obrtnika. Vse je hitelo od ranega jutra do poznega večera, da izvrši svoja zadnja dela pred otvoritvijo in da pokaže, kaj zna in kaj premore. Ne vem, kateri panogi obrtništva bi dal tukaj prednost, kajti vsak je pokazal svoje najboljše delo in sposobnost. Vsak si hoče s svojim spretnim delom pridobiti reklamo in priznanje.
Ne samo s pripravljalnimi deli za otvoritev velesejma, marveč tudi z izdelki, ki pridejo v poštev za razstavo, se obrtniki vsestransko trudijo, da pokažejo svoje najboljše.
Ni še dolgo, kar so imeli celjski obrtniki priliko pokazati svojo zmožnost, za njimi pridejo ljubljanski in za ljubljanskimi pridejo mariborski obrtniki s prireditvijo svoje lastne razstave.
Po vsej Sloveniji hoče sposobno obrtništvo pokazati svetu delo svojih pridnih rok In napredek v svoji stroki.
Ce bi bili pred leti prišli na idejo prireditve velesejmov ali obrtniških razstav, bi bilo naše obrtništvo, skoraj da smem to reči, v neprijetni zadregi z originalnimi deli ln z deli take vrste, kakor se jih danes lahko vidi. Sedaj pa imamo ne samo v mestih, marveč tudi na deželi prvovrstne obrtnike, ki se lahko kosajo z ju- j goslovanskimi in z inozemskimi. Le žal, da vse ne pridejo s svojo sposobnostjo in spretnostjo na površje in do prave veljave. Tega je največ krivo pomanjkanje denarnih sredstev in delovnih prostorov. Marsikdo bi rad svoje podjetje in svojo obrt razširil, če bi mu dopuščala denarna sredstva, da bi v prvi vrsti dobil večje delovne prostore, da bi si nabavil potrebnega materijala in potrebno zalogo. Isti položaj je tudi z razstavnimi predmeti. Veliko je obrtnikov, ki bi radi na vele-sejmu razstavili svoje proizvode, če bi imeli dovolj sredstev, dovolj veliko delavnico in zadostno število delovnih moči na razpolago. Pričakujem, da se bode v doglednem času našel tudi v tem vprašanju izhod in skrbeti bode treba, da se da možnost in prilika, da se tudi mali obrtnik lahko s svojimi izdelki udejstvi na velesejmih. Imamo obrtnike, ki so danes v svoji stroki specijalisti za predmete, ki se iščejo in nujno rabijo v naši državi, pa jih vsled danih razmer še ne poznamo in ne vemo za nje, niti za sposobnost in produkcijsko zmožnost dotičnikovo, Tako, kakor lahko iz malega obrtnika postane veleobrtnik ali industrijalec, je iz nameravane male obrtniške razstave postal liubljanski velesejem, ki dela čast naši državi, ki dela čast razvoju naše industrije in obrti in ki dela ugled naši lepi Sloveniji in vsej Jugoslaviji. Poleg strokovnega in gospodarskega razvoja pa mora obrtnik seveda v svoji strokovni organizaciji skrbeti za svoj napredek, in da se uveljavi kot odločen in soodloči-len ter važen sloj, mora tudi v političnem življenju nastopati vsikdar enotno ter solidarno z drugimi sloji.
nard Keynee, objavlja dr. M. Todorovič, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, pod zgorajšnjim naslovom naslednji prikaz, ki ga podajamo o priliki velesejma, izpopolnjenega, v kolikor eo se v zadnjih dveh mesecih prilike nekoliko izpremenile:
Trgovinska politika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (Jugoslavije) je po vojni bila pod neposrednjim vplivom abnormalnega gospodarskega položaja, posledice mnogoletne vojne.
Ves ta čas je bilo vse ozemlje blokirano in zato skoraj povsem izčrpano. Velik del jugoslovanskega ozemlja, namreč cela Srbija in Črna gora, je bil zaseden po sovražniku, ki je na svojem umiku vse poiušil in požgaL Ko se je končala vojna, je zato v vsej deželi bila največja revščina, ni bilo živil, niti drugih vsakomur in vsak dan potrebnih predmetorv. Pri takšnem položaju je bila prva in najvažnejša naloga miade nove države, da je oskrbovala prebivalstvo z živili in se pričela brigati za obnovo. Ta naloga je določala prve korake jugoslovanske trgovinske politike.
V to svrho je izšel še tik pred končno vojaško zmago že 30. avgusta 1918. odlok, ki je zabranil izvoz skoraj vseh vrst blaga. Izjemoma se je dovolil le izvoz nekaterih predmetov, v kolikor niso neobhodno potrebni, pa tudi za ta izjemni slučaj je moral minister <za ishranu, snabdevanje i obnovu zemlje* dovoliti količino dovoljenega izvoza. V marcu 1919. pa se je ustanovila Centralna uprava, ki je dovoljevala izvoz za one vrste blaga, ki so sploh bile generelno dovoljene. Ista politika je omogočala uvoz blaga z oproščenjem od carine pri nekaterih vrstah blaga in z državnimi krediti za importerje.
Razen tega je vplivala na trgovinsko politiko cela vrata okolnosti, ki so izhajale iz abnormalne valute. Na ozemlju nove kraljevine sta namreč veljali dve vrsti denarja do konca leta 1919., namreč dinar v mejah bivše Srbije in krona v novem ozemlju, ki je spadalo prej k Av-stroogrski. Centralna uprava je zato imela dolžnost, da potom izmenjave blaga naveže trgovinske stike z deželami s kronsko veljavo. Češko, Avstrijo, Ogrsko, da na ta način prepreči, da bi razvrednotena krona ne preplavljala cele države. Zato so se trgovinski stiki s temi deželami regulirali s kompenzacijskimi dogovori (tako z Avstrijo 2. marca 1919. in 1. oktobra 1919., s Češkoslovaško 30. marca 1919., z Madžarsko 8. septembra 1919). To je bila prva doba naše trgovinske politike. Trajala je od osvobojenja pa do konca leta 1919.
V prvi dobi je torej naša trgovinska politika zasledovala skoraj izključno le ta namen, da prehranjuje in vsaj nekoliko obnavlja deželo. Proti koncu leta 1919. pa sta pričela vplivati še dva druga važna ozira. Iz razlogov, kojih opisovanje spada v finančni pregled, so naše državne finance trpele na stalnem deficitu. Da skrbi za državne potrebe, je finančni minister od Narodne banke (emisijske banke) moral jemati nepresta-no posojilo, ker ni bilo dovolj rednih budžetnih prejemkov. Ta posojila so se najemala večinoma s tem, da so se izdajali bankovci, ki so jih obče smatrali zn zakonito plačilno sredstvo z določenim kurzom.
Posledice so se kmalu pokazale v visokem in zelo neugodnem menjalnem kurzu pri inozemskih transakcijah. Baš tu je bil vzrok, zakaj so naenkrat tako
Smernice jugoslovenske trgovinske politike po vojni
V »Manchester Guardian Commer-sial»-u, v 5. številki posebne serije, ki jo
izdaja znani strokovnjak svetovne fi- , — — ------, — .
Mlačne in trgovinske politike John Mag- | pričele rasti cene na domačem trgu, in
sicer ne samo za Inozemsko, ampak tudi za domačo blago. Rastoče cene so od tega trenutka dalje pričele odlično vplivati na našo trgovinsko politiko. Ker je narvadno veljalo napačno naziranje, da pada vrednost naše valute vsled pasivne trgovinske bilance, je smatral vsakokratni finančni minister za svojo dolžnost, da izboljšuje to bilanco z raznimi trgovskimi transakcijami. V smislu tega načela so finančna ministrstva skrbela za povišanje izvoza in omejevanje uvoza. Med raznimi odredbami, ki spadajo v ta oddelek, omenjamo na primer odpravo izvoznih omejitev, carinjenje v zlatu (to je v papirnih dinarjev po uradnem kurzu), zvišanje uvoznih carin in večkratno zabrano luksusnega blaga.
V tem času se je ministrstvo za prehrano in za njim za socialno politiko borilo proti temu nepravilnemu mnenju, kakor da bi skakanje cen izviralo samo iz tega, ker ni dovolj blaga na domačem trgu, in je poskušalo izvoz nekaterih vrst blaga sprečevati ali vsaj omejevati. V to svrho so bile sklenjene omejitve izvoza živil ali pa izvozne carine na nekatere izvozne predmete.
Trgovinska politika te druge dobe, ki traja do dandanes, je torej, kakor vidimo, sledila dvem ciljem. Ni pa vedno znala spraviti različnih ukrepov politične in komercijelne vsebine v medsebojni sklad. Večkrat se je zgodilo, da so se poskusi izboljšanja deviznega kunca domačega denarja križali in kosali z nasprotnimi ukrepi, ki so hoteli preprečiti rast cen na domačih trgih. Ta koli-zija je včasih še ostreja, ker se poleg teh dveh glavnih ciljev križajo še drugi, postranski, na primer: Finančno ministrstvo danes bolj ko kdaj prej zahteva visoke carinske prejemke, domača industrija pa vedno nujneje zahteva zaščitno carino.
Ne smemo se torej čuditi nesigurni, menjajoči se politiki te drnge dobe. Mesto gotovega in sistematičnega načrta pač imamo poiitično-komercijelni eksperiment. Zakoni in naredbe. ki določajo danes našo trgovinsko politiko, izhajajo iz julija in septembra 1921. in marca 1922. Po teh določbah smemo svojo trgovinsko politiko, kakršna je sedaj, (z upoštevanjem najnovejših določb, objavljenih v sedanjem času), formulirati takole:
1.)	Izvoz blaga je v načelu svoboden. Vendar je zabranjen izvoz plemenitih kovin omejen pa izvoz živine in železniških pragov. Sedaj pa so se uvedle v svrho onemogočenja izvoza in s tem pobijanja draginje zopet visoke izvozne carine na važnejša živila, ter se je obenem zabranil izvoz ovsa in sena.
2.)	Izvoz drugega blaga v načelu ni obremenjen s carino, marveč je bil obremenjen z majhno takso bolj fiskalnega ko gospodarskega značaja. Sirovine, ki se potrebujejo v domači trgovini, tako volna, nestrojene kože itd. pa so podvržene zelo visoki izvozni carini, ki naj bi branila izvozu.
3.)	Za uvoz blaga veljajo naslednja načela- a) Uvoz luksusnega blaga je bil do pred kratkim popolnoma zabranjen. Pojem luksusnega blaga je bil zelo obširen. Sedaj pa je luksusno blago zopet dovoljeno, toda nanj udarjena zelo visoka uvozna carina. Le zelo malo vrst b!ar <ra se sme uvažati brez carine ali z minimalno fiskalno carino, n. pr. v zadnjem času dovopeni svobodni uvoz žitaric, b) Carina se plačuje v zlatu, t. j. v papirnatih dinarih po oficijalnem kurzu. Danes je 1 zlat dinar enak 7 papirnatih iinarjev. Pri uvozu blaga iz zemelj, kjer je valuta še bolj propadla, ali od tam, kjer prevladuje dumping, bi se smele
carine v razmerju k razvrednotenju tuje valute povišati (vendar je ta odločba ostala doslej še na papirju).
4.)	Trgovinske pogoje z drugimi državami poznajo doslej le klavzulo največje ugodnosti, vsled česar imajo te države pravico, da se poslužujejo najnižjih tarifnih postavk. Za pogodbene tarife se čas še ne smatra za dotvolj zrel.
5.)	Vse po vojni sklenjene trgovinske pogodbe imajo omejitev, da sme vsak kontrahent svoj izvoz ali uvoz z novimi zakoni še bolj omejiti.
6.)	Trgovina x devizami in menjicami je podvriera zelo strogi kontroli
Na tem mestu moramo pokazati na najvažnejše pomanjkljivosti dosedanje naše trgovinske politike. Ona se največ briga za izboljšanje našega kurza. Prava trgovinska politika sicer ne sme prezreti fiskalnih in socialno-političnih vplivov, vendar pa oni ne smejo biti me-rodajni, kadar se sprejemajo uredbe po-lifcično-komercijelne vsebine. Naša trgovinska politika bi se morala v prvi vrsti ozirati na povišanje produkcije. Delati bi motala na obnovo dela in kapitala z mednarodno zamenjavo tam, kjer je to za domače gospodarstvo najbolj koristno in najuspešnejše, da se s tem izvršuje ugoden vpliv na domačo produkcijo. Fiskalne in socialno-politične ozire sme trgovinska politika upoštevati le v toliko, v kolikor se dajo oni spraviti v sklad s temi nalogami trgovinske politike.
Druga pomanjkljivost je dosedanja negotovost trgovinske politike in pogosto menjevanje režima. Povedali smo, da izhaja ta negotovost iz dvojnega cilja. Povedati pa tudi moramo, da se ta različnost še večkrat poostroje, ker mnogi te cilje napačno interpretirajo. Glavni razlog za padanje na-še valute ni v pasivni plačilni bilanci napram inozemstvu, marveč v budžeiu, ki neprestano izkazuje deficit. Tudi visoke cene izvirajo po največjem delu iz padanja naše var lute, ne pa zato, ker ni dovolj ponudbe na našem trgu. Mi 6mo relativno izoli-1
ram. Ker smo se obdali t mnogimi carinskimi mejami in omejitvami izvoza in uvoza. Težke gospodarske prilike, ki tlačijo sedaj vse narode (t. j. države), ne dovoljujejo, da bi sklepali trgovinske pogodbe za daljšo dobo (10 do 15 let). Dobro pa bi bilo, če bi se sklepal© vsaj za krajše dobe, 2 do 5 let. Tako bi se dalo domačim industrijam vsaj nekaj časa, tisti minimum, ki ga rabijo, da 68 orientirajo vsaj za. ta omejen čas in za nek kvantum najbolj nujnih potrebščin, ki bi se producirale. Brez teh provizornih pogodb bo vsa naša industrij* napadla v stalno stanje nekakšne polovične letar-gije, ki bo še nadalje zelo omejevala krepak razvoj.
Zato je »lasti potrebno, da se uredi trgovina z devizami. Finančno ministrstvo jo je omejilo v nadi, da bo na ta način moglo izboljšati menični kura. Ta omejitev naj bi bila svoječasno izpopolnila zabrano uvoza luksusnih predmetov. Posredovala naj bi nasproti blagu, čigar uvoz ni zabranjen, to je, dovoljeno naj bi bilo, da se pozneje, kadar je čas, dovoli uvoz takšnega blaga. Omejitev trgovine z menjicami in inozemskimi devizami naj bi zmanjšala naš uvoz, toda
_ zadela je naš izvoz. Določbe, ki ne
dovoljujejo lastniku menjice, da jo unovči, so občutno zadele izvozno trgovino.
V ostalem postanek naše nove kraljevine SHS doslej ni bistveno spremenil naše gospodarske strukture. Srbija je pred vojno izvažala deželne pridelke in uvažala gotove izdelke industrije. Tako je tudi sedaj. Nove pokrajine tudi eks-portirajo deželne pridelke in uvažajo izdelke, čeprav ne v istem razmerju, toda pred vojno so to delale v okvirju ene države, izvažale v industrijske kraje in iz njih, izvzema lesno in živinsko trgovino z Italijo pa je sedaj položaj le v toliko drugačen, da se sedaj ista stara tržišča nahajajo v inozemstvu, kar poprej niso bila, t. j., da moramo torej pa-sirati večkratne carinske meje.
Panoge domače industrije
Podravnatelj Ivan Tome:
Naša tobačna industrija
Tobačno rastlino so prvič spoznali pri-likom odkritja Amerike. Tobačno seme se je doneslo v Evropo šele okoli leta 1550. Poečtkom 17. stoletja je dospel tobak v tedanjo Turčijo, kjer je našel rodovitna tla, ter je za 150 let bil poznan že po vsem starem svetu.
Teritorija tedanje Turške je pripadalo tudi ozemlje naših južnih krajev ter je na ta način prištevati kulturo tobaka v naših južnih krajih ukupno z ono v Makedoniji in Trakiji med najstarejše. Tobak, ki zraste v navedenih pokrajinah, služi samo za cigarete ter je prvovrstna kvaliteta istega poznana po celem svetu. Ni čuda tedaj, da se ljudstvo s posebno intenzivnostjo bavi s kulturo tobaka, ker prinaša ta posebno v sedanjih časih neprecenljive koristi.
Kultura tobaka se goji v naši kraljevini intenzivno in v prvi vrsti v Srbiji, Črni gori, dalje v Hercegovini in deloma v Bosni, nadalje v Dalmaciji, Bački in Banatu ter naposled tudi v Sloveniji, Tobačne surovine iz navedenih krajev so že v prejšnih časih slovele kot izborae za izdelavo tobačnih fabrikatov, one iz Bačke in Banata manje, ker se uporabljajo le za izdelavo nižjih vrst. tem pa se pridružujejo one iz Slovenije, ker so slične banatskim vrstam. Žalibog je sve-
tovna vojna posegla tudi v kulturo tobaka ter ponekod povsem zadušila njen cvetoči razvoj. Posledice vojne kot (n3 primer pomanjkanja živil) upliva že sedaj v nekaterih krajih neugodno na razvijanje tobačne kulture, ker gleda narod, da sadi mesto tobaka v prvi vrsti živila, da si tako zaaigura svoj obstoj. Vendar pa je v poslednjih dveh letih opažati vesel pokret tudi v tem ozira, ker se je narod zopet z vnemo oprijel gojenja tobaka ter je upanje, da bode kultura tobaka v sedanjih razmerah v doglednem času dospela do viška.
S kulturo tobaka napreduje korakoma tudi tobačna industrija. V naši kraljevini je že od nekdaj uveden monopol na tobak ter pridejo vse tobačne sirovine, ko-likoT se jih pridela, v poštev le za domače fabrikate. Razume se, da se kvaliteta tobačnih izdelkov izboljšava s tobačnimi sirovinami. Kolikor boljše so sirovine, toliko boljši so tobačni izdelki in toliko zadovoljnejši konsumenti. Ko si monopol naše kraljevine zaeigura toliko sirovin iz lastne kulture, da bo mogel kriti ne le vseh svojih potreb, temveč da si ustvari poleg tega tudi še saj enoletno rezervo vseh vrst sirovin, tedaj bode mogoče konsuroentom vstreči ne samo kvantitativno ampak v vsakem oziru tudi kvalitativno. Znano je namreč, da pridobi vsak tobak po daljšem leža-nju mnogo na okusu in aromi. Tedaj bi
nastopila cvetoča doba naše tobačne in-——---
»On"
(K vinski razstavi.)
Oprosti, draga čitateljica, da ta «ou» ne bo on, ki o njem sanjaš v teh lepih poznih poletnih večerih, niti on, o kar terem sanjajo tvoje prijateljice, in sploh ne on, ki je ideal ženskega sveta — ampak on, ki mu pravzaprav po krivici dajemo moška imena, dasi je srednjega spola. In že to, da je ta »on* srednjega spola, ne obeta za te nič zanimivega, Torej bo nekaj za nas.
Mislil sem, da bi bilo treba ob priliki vinske razstave v Ljubljani in v Mariboru zbrati vse izraze, s katerimi označujemo tisto stanje, ki ga nekateri smatrajo v življenju za nujno potrebno, drugi pa za skrajno škodljivo. Kdo ima prav, o tem pri nas še nismo čisto na jasnem, ker smo razdeljeni v politične stranke, ne pa v »mokre* in »suhe*. Vsaka stranka ima namreč pri nas med seboj »mokre* in »suhe* in si vsaj glede tega druga drugi nimajo kaj očitati. Kakor je znano, eo v Ameriki zmagali »suhi* in 7daj je res taka suša, da pod njo milijoni zdihujejo in so se že pričeli proti »suši* protestni shodi. Naš amerikanski pesnik Ivan Jerman je šaljivo povedal, kako se godi našim rojakom ob teh »suhih* razmerah v »Žalostni epistoli rojakom ob teh »suhih* razmerah v »Žalostni epistoli rojakom v domovini ob jaastomi svete Prohibicik*. kier nravi:
Banketi naši, naše veselice zas|>anosti so klasična podoba, če še z občutkom »miserere* bi zapeli, bi že okušali sladkosti groba. Noči samotne so, brezkončne, po dnevi megla solnca žar zagrinja, v brezupnem hrej>enenju duša plaka, ko se prelepih mokrih dnij spominja.
Zato poziva pesnile rojake:
Svobodi »suhi* enega na čast izpijte in se preveč nam ne smejite.
Amerika z vsem svojim detektivskim aparatom ni zmagala popolnoma; razlika med »mokro* in »suho* svobodo je v tem, da »mokra* nikogar ne sili, da naj pije, »suha* pa nasilno poseza v pravice človeka. Pravijo, da je to v korist človeka in države.
»Treznost in štedljivost* je potrebno geslo tudi pri nas in izvajamo ga lahko tudi brez »suhe* dobe (Suša je itak povsod velika.) Mislimo torej,_ da čisto »suhih* razmer v naši domovini še ne bo takoj, dasi nas je v srce zbodel tudi kraljevski ukor o slovenskih pijancih, ki je bil gotovo opravičen. Ne hoteli bi, da bi bila naša lepa Slovenija domovina pijancev, pa tudi tega ne maramo, da bi žejni gledali, kako po naših goricah vino raste.
Ko je prod 20 leti zapfckala »Piščalka* svojo prvo pesem sirom slovenske domovine — »Piščalka* je bil prvi abstinentski slovenski list — ji ia od vseh strani odmeval v odgovor
prešeren smeh. »Piščalka* je izhajala iz duhovniških krogov, a njen urednik se je pritoževal, da ima med lastnimi vatami največje nasprotnike: nazadnje so mu — kakor po navadi — za zgled navajali sv^to pismo, citirali so m.i starega Noeta in modrega Salomona in kraljevskega pevca Davida — in ko to ni pomagalo, so poiskali novih dokazov v evangeliju, n. pr. svatbo kani-galilejsko in zadnjo večerjo. Vino torej — so rekli — ni tako pregrešna stvar, saj še danes služi pri sv. maši.
Toda vsi ti dokazi za abstinente niso bili veljavni in res se je abstinenca začela precej širiti tudi med nami, tako da ee je celo ustanovila »Sveta vojska*. Pa tudi »Sveta vojska* ni zmagala, kar je dokaz, da smo Slovenci v vsakem oziru konservativci. Ko je »Sveta vojska* omagala, je prišel »Prerod*, ki je im°l že par zborovanj, kjer so predavatelji med seboj dokazovali škodljivost pijače — o čemer so bili itak preiričani — Ljubljane pa vendar le niso mogli na mah spreobrniti. Da, »Prerod* sam je prinesel celo pesem, ki proslavlja lepo slovensko zemljo, ki rodi tako dobro vino.
To se pravi, da je boj proti naravi zelo težak. »Kaj, proti naravi!*, mi bodo rekli abstinentje, »alkohol je proti naravi, abstinenca je naravna stvar, edino pametna in zdrava za človeka in za narod.* Prav, popolnoma prav — odgovarjam jaz. tudi mi smo za abstinenco v orincitm. am-
pak ... »Nič ampak ...» pravijo nasprotniki vina, »alkohol je strup in vsaka količina škoduje: zmernost ni dovolj, ker se mere ne da določiti — torej popolna vzdržnost brez izjeme.* Tako pravijo oni in prav imajo, ampak slovenka zemlja rodi tako dobro vino, da »ga* moram včasih vsaj malo (Vidite: tu jo tisti «on»). Pa pravijo: če »ga* malo. potem te zmoti, iu se »ga* napiješ. Vse je mogoče, nihče ni brez greha in slabosti, taka je naša narava in vsa naša popolnost vzraste pravzaprav šele v boju proti skušnjavam tega sveta. Tako sladko skušnjavo je Bog dal rasti tudi po naših vinskih goricah in ker ne razumemo vedno božjih sklepov, ne moremo reči. ali zato, da jo uživamo, ali za to, da jo preziramo. Stari Slovenci so to po svoje razumeli, pili so sok svojih vinskih goric in nikjer ni napisano, da bi jim bil Bog to posebno zameril. Zato smo tudi mi ostali v starih tradicijah in to je nam tako prešlo v meso in kri, da »ga* pijemo v razvedrilo in okrep-čilo. Seve-la so pri tem okrepčevanju in razvedrevanju mere zelo različne in so oavisne od želodčnega, žepnega in srčnega razpoloženja: pogosto se predolgo krepSanje spremeni v oslabelost in razvedrilo v meglenost — posledice so potem različne, navadno ne v korist človeku in ne v čast slovenski deželi
Da -*> to pri nas večkrat zpodi. kaže velika množina izrazov, ki jih nabimo
za one, ki so »v rožcah* (te rožce so zelo dvomljive lepote!). Ako se »ga* je kdo naleze!, pravijo drugi, da se »ga* je nasrkal ali nacukal, če je za eno mero višje, pravimo, da se »ga* je nasekal, doma — kjer se rabijo bolj domaČi izrazi — pravi žena seveda, da se »ga* je nažrL
Ako se zjutraj srečata prijatelja, si razodenetb najnovejšo novico s sledečimi 6tavki: »včeraj smo »ga*! (torej zadostuje celo »ga* brez glagola!) —< ali: včeraj smo »ga* imeli — ali: sinoči smo »g»* pa — itd. Ako _kda krepko nosi svojo zmoto, mu pravimo: no, ta »ga* pa nosi, — ali pa: ta se »ga* je naložil — ali pa: ta je «na-delan*. »nasekan*, če se hoče govoriti bolj nejasno, ee pravi: včeraj sem bil »fajhten*, bar pomeni slovensko »moker od znotraj*. Ce kdo izpije kozarec naenkrat, pravimo, da »ga* je sunil, če t>a je šlo bolj počasi, pravimo, da smo «ga» žucali, čakali ali pa žehtali (iz take žehte pride navadno črn maček!). Skratka vinska terminologija te vrste je zelo obširna in bi jo mogla sestaviti šele posebna komisija, ki H morala preštudirati vsa naša narečja, ker so ti izrazi zelo nestalni in ee spreminjajo od dne do dne.
Tudi »on* dobiva različna imena po krajih, kjer raste, po gostilnah, kjer se prodaja, ali pa po okusu m bam Stare sorte izginjajo in prihajajo nove. Tako slavi n. pr. V. Vodnik kranjsko vino »marvin* ki ea danes več
f"V 'V	"
fluatrije, ker bodo njeni tobačni izdelki tekmovali na svetovnem trgu in se bode tačela živahna eksportna kupčija tako s tobačnimi sirovinami kakor tudi s fabri-kati.
Naša tobačna industrija ima že v poslednjih dveh letih zaznamovati krepek napredek. Razen tovarne v Nišu, ki »e je po svetovni vojni zasilno vmestila v neko monopolsko skladišče, d m je opremljena z najmodernejšimi stroji, imar nio v naši kraljevini tudi še tovarne v Sarajevu, Banjaluki, Travniku, Mostaru, Podgorici, Zagrebu, Senju in Ljubljani. y Zagrebu in Senju se izdelujejo samo cigare, v Ljubljani cigare, rezani tobak in cigarete, poleg tudi tobak za žveka-nje, v vseh ostalih tovarnah samo rezani tobak in cigarete. Poleg navedenih tovarn imamo v dalmatinskem Sinju tudi fabrikacijo takozvanih turic. Vse te tovarne so bile cdnosno se opremljajo t modernimi stroji, tako da bode tobačna industrija v doglednem času na višku kapacitete ter bode v vsakem oziru odgovarjala nalogam, ki jo čakajo še z ozirom na lepo se razvijajočo tobačno kulturo. V Srbiji se namerava zgraditi poleg že obstoječe še ena nova tovarna, bržkons v Smederevu, tako da bodo vse te tovarne ne le zadoščale domačemu konsumu, temveč bodo v stanju izdelovati tudi večje ko-ličine za izvoz. Celih enajst tovarn, vse v živahnem obratu, radovoljujoč ne samo zaposleno delavstvo, marveč tudi konsumente, gojitelje tobaka ter razne dobavitelje, in to v državi, ki ima vse pogoje za nadaljni obstoj in razvoj, to znači nekaj, kar treba vsekakor upoštevati osobito z gledišča, da že sedaj tobačni monopol donaša dr-lavi največ dohodkov.
Glede produkcije si more vsak posa-eezni ustvariti primerno sliko s tem, da so mu predoči kapaciteto ljubljanske tobačne tovarne same. V Ljubljani se proizvaja dekadno: 821.000 komadov cigar, 16.600.000 komadov cigaret, 18.000 kg finih tobakov, 19.000 kg domačega tobaka in 1700 kg klobas za žvekanje, v skupni vrednosti 4,600.000 dinarjev, ali letno: okroglo 11,600.000 cigar, 598,000.000 cigaret, 650.000 kg finih tobakov, 684.000 kg domačega tobaka in 62.000 kg klobas, » skupni vrednosti 165,600.000 dinarjev.
To so številke, ki govore jasno o ogromni proizvodnji ljubljanske tobačne tovarne ter proizvodnji v naši kraljevini v obče.
Z izpolnjevanjem obratov se bode ta produkcija še povišala. Ravno sedaj se vrše priprave za montiranje novih strojev, v kratkem .se uvede v ljubljanski tovarni tudi fabrikacija nosljanca, ki bode tvorila nov vir dohodkov za naš monopol. Za vse navedene količine pa treba poleg tobačnih sirovin tudi najraz-novrstnejšib ekonomskih artiklov, za katere razpisujejo deloma tobačne tovarne same, deloma pa Uprava državnih monopolov v Beogradu stalno ofertalne licitacije. Mnogo predmetov je potreba naročiti iz inozemstva, ker jih vsled pomanjkanja dotičnih industrij ni mogoče dobiti doma. Vsekakor pa je iz gornjih podatkov razvidno, da se nudi celotni industriji v naši kraljevini najlepša prilika za prizvodnjo najraznovrstnejših v. predmetov, za koje bi bila ravno tobačna industrija najboljša odjemalka. i h tega razloga bi bilo v interesu vseh Industrij, da se zanimajo intezivno za monopolska podjetja, osobito tobačne tovarne. ki nudijo dobaviteljem vseh mogočih potrebščin za tobačne industrije marsikak lep dobiček.
ni strokovnjak, ki uiir» ravno glede transformatorjev svetovni slove«. Tcrvar-ni bo podani v« predpogoji ta kraa«n razvoj.
V Mariboru je začela proizvajati izolirano bakreno žico »Kovina, prva jugoslovanska metalurgična industrija d. d.*, ki ima v kratki dobi zaznamovati lepe uspehe.
Z izdelovanjem žarnic se je začela pečati »Volta d. d.» v Mariboru. Istotam se nahaja v prvih povojih »Akkumula-tor, tovarna za akumulatorje*.
Od elektrotehničnih podjetij, ki se pečajo z projektiranjem in gradbo električnih central ter elektrifikacijo tovarn, omeniti nam je pred vsem tvrdko Sitebi in Tuječ, ki *e sedaj združi « tvrdko inž. Turnšek & Co. Navedena tvrdka razvila se je v kratki dobi v veliko podjetje, kateremu se obeta najlepša bodočnost. Zgradila, oziroma razširila je celo vrsto večjih električnih naprav kakor: Zagradec, Britof, Kranj, Novo mesto. Z električno centralo v Zagradcu začela je delati na velikopoteznem načrtu elektrifikacije Dolenjske. Omrežje visoke napetosti, ki obsega danes že okrog 15 km, ima združiti v eno celoto več električnih central, ki bodo skupno preskrbovale Dolenjsko z električno silo.
Po preobratu ustanovilo se je še veliko število drugih instalacijskih in elektrotehničnih podjetij kakor: Tratnik v Ljubljani, Melistroja v Mariboru.
Tvrdke, ki se pečajo le s prodajo elektrotehničnega materiala so: »Kuštrin*, »Svetla d. d.», Boštjančič*, vsi v Ljubljani.	..
Izmed tujih podjetij »o se nacionalizirale: »A. E. G.», Siemens Schuckert, Kremenezky, vse tvrdke s sedežem v Zagrebu, «Elin» v Mariboru.	_ _
Pri vseh teh nacijonalizacijah pa si je znal tuji kapital zasigurati svoj odločilni vpliv, ker na vseh vodilnih mestih so na-stavljeni povsod tujerodci kljub temu, da nam ne primanjkuje zadostnega števila domačih kvalificiranih inženjerjev.
Električni industriji se nudi v bodočnosti lepa perspektiva, ker se je Fala končno odločila raztegniti svoje omrežje od Maribora do Trbovelj.
napredovale hi bilo M želeti, da bi naš boks kmalu na domačem trgu popolnoma izpodrinil nemško ta francosko blago.
V usnjarski industriji Imamo dobro iz-vežbane domače usnjarje za vegctabilno strojenje. V kromovem strojenju smo še odvisni od Inozemskih strokovnjakov. Istotako Se nimamo Izvežbanega doma
niti delavcev se bo v doglednem Saša naše delavstvo tudi v obeh navedenih strokah Izvežbalo, tako da bo usnjarska ta čevljarska Industrija postavljena na lastne
noge.
Usnjarska Industrija na Štajerskem je pokazala 2o na velesejmu v Zagrebu, deloma tudi na obrtni razstavi v Celju
laiuidnu ac uimauiu	----— -------- ---- — ------ -----------------
čega delavstva za usnjate Izdelke, zlasti svoje lepe uspehe. Tudi na ljubljanskem
za fino galanterijo.
Tovarna »Petovia* je morala n. pr. v tej stroki najeti Inštruktorje specijaliste z Dunaja. V čevljarski stroki so začasno zlasti na razpolago češki mojstri, ker v češkoslovaški republiki tovarne za čevlje ne obratujejo v polnem obsegu. S pomočjo Inozemskih mojstrov In kvallficlra-
velesejmu se moremo prepričati, da je
usnjarska Industrija na Štajerskem vzllc vsem težavam, s katerimi se ima boriti, v najboljšem razvoju. Usnje In usnjatl Izdelki, posebno čevlji, morajo postati sčasoma važen Izvozni predmet, ki bo v znatni meri kril pasivnost severne pokrajine.
Domače tvrdke na sejmu
Naša elektrotehnična industrija
Potom bivše Avstrije prinesel nam je poleg politične svobode tudii gospodarsko. Državni preobrat preobrazil nam je celotno naše gospodarsko življenje.
Kakor vse panoge industrije, dobila je nov razmah tudi elektrotehnična industrija, ki je bila do leta 1919., ako izvzamemo ljubljanske instalacijske tvrdke Fr Saks ter Vojnovič & Cie., izključno v nemških rokah.
V Ljubljani se je ustanovila tovarna ta transformatorje »Transformator, d. d.*, katero vodi dr. inž. Milan Vidmar, zna-
Dr. Fermevc, Ptuj:
Usnjarska industrija na Štajerskem
Ootovo najbolj razvita Industrijska panoga na Štajerskem In v Sloveniji sploh je usnjarska industrija. Iz malih *ledraril* v spodnještajerskih mestih in trgih so nastali veliki industrijski obrati, ki zaposlujejo na stotine in stotine domačega delavstva in ki prinašajo živahno gospodarsko gibanje v naše lepe kraje.
Med najstarejše usnjarne spada tovarna F. VVoschnagg & sinovi v Šoštanju, ustanovljena leta 1788. Blank-usnje, podplati, rjave in črne kravine te tvornice so splošno znane na vsem jugu. Ze pred vojno je tvrdka izvažala usnje v daljni Orient
Dalje Imamo lepe moderno urejene tovarne za usnje v Mariboru, v prvi vrsti tovarno Viljema Freunda, v Konjicah usnjarno L. Lavrich, v Slovenjgradcu usnjarne Franca Potočnika.
V Ptuiu obstoji stara usnjarska rodbina Pirich. Pavel Pirich vodi tovarno pod lastnim imenom, usnjarna Josipa Piricha pa se je razvila po prevratu v novo podjetje pod tvrdko »Petovia*, usnjarska industrija, d. d. na Bregu pri Ptuju. Zadnje podjetje je osnovano popolnoma po ame-rikanskem sistemu. Ono združuje vse panoge usnjarske industrije. V usnjarnl se izdeluje vsakovrstno usnje, ki se uporablja v lastni tovarni za izdelovanje čevljev, gamaš, torbic, kovčegov in fine galanterije.	.
Naše tovarne za usnje so bile do sedaj urejene samo za vegetabllno strojenje. V poslednjem času, zlasti odkar je uvoz finega usnja skoro nemogoč, se pa uvaja v vseh usnjarnah moderno kromovo strojenje. Pri tem modernem načinu strojenja je strojilni proces mnogo krajši, vsled česar se v obratu Investirana glavnica veliko hitreje obrača in je torej potreba kredita mnogo manjša. Posamezne tovarne so v izdelovanju kromovega usnja že zelo
Cuček In Co. v Ptuju.
Firmo Cuček pozna naše občinstvo že od lanskega leta, ko je imelo priliko pokušati izborna štajerska vina ta šampanjca. Letos je paviljon lepo preurejen in ne manjka obiskovalcev.
Firma je danes znana po vsej Jugoslaviji, saj gre njen šampanjec daleč tja v južno Srbijo. Cučkov šampanjec s» je pil tudi na kraljevski svatbi v Beogradu in rumunski kralj je pohvalil znamko »De-mant*, češ da prekaša francoske pridelke. To je priznanje, ki govori več od vseh besedi. Firma od leta do leta napreduje.
Poleg vin pa razstavlja firma Cuček tudi nekaj drugih izdelkov, to so predvsem slamnati tulci za steklenice in je edina firma te vrste pri nas. Firma izvaža tudi prvovrstno konservirano sadje, ki je razstavljeno v posebnem oddelku. Gospod Cuček je nadalje lastnik Strnišča pri Ptuju, kjer se bodo razvile razne panoge industrije.
Ivan Rebek, tovarna vseh vrst tehtnic In ključavničarskih del v Celju. Kdo ne pozna solidne ključavničarske tvrdke g. Ivana Rebeka v Celju? Ne samo po Sloveniji temveč tudi po drugih delih države so znani njeni izdelki. Podjetje, ki se je osnovalo leta 1894., se bavi specijel-no z izdelovanjem velikih tehtnic, to je za vozove, vagone, skladišča ta trgovine, poleg vseh drugih ključavničarskih del in vodovodnih naprav, in razpečava blago po vsej državi.
Denarni promet tvrdke znaša letno okrog 6 milijonov. Podjetje se bo v bodoče razširilo. Na sejmišču ima tvrdka razstavljene jako lepe izdelke.
Šah
Partija dr. Vidmarja na londonskem šahovskem turniiju
8PANSKA IGRA.
«BaIkan», d. d. za mednarodne transporte v Ljubljani.
V glavni ulici Ljubljanskega velikega sejma se nahaja skromen, a čeden paviljon št.529, ki obiskovalcem sejma sicer ne nudi izloženih znamenitosti, vendar pa je vreden, da postojlmo pred njim in opazujemo mrzlično delavnost v njem in okoli njega.
To je paviljon naše domače transportne tvrdke »Balkan., kateri je bila poverjena od sejmskega odbora špedicijska služba za sejem in na sejmu. V pisarni malega paviljona se stekajo vse niti te velevažne stroke. Domači in tuji razstavljalcl se prerivajo tu: prvi vprašuje, če je že dospela zakasnela pošiljka, drugi, če je njegovo blago ocarinjeno, tretji zopet naroča voz za prevoz, četrti zahteva delavsko pomoč za montažo strojev, peti prosi za informacije glede železniških tarifov, carinskih postavk itd. Vsak hoče biti prvi postrežen in tvrdkini uradniki mirno in točno odgovarjajo, pojasnjujejo, telefonirajo v centralo, pišejo in se sploh trudijo, da zadovoljijo vse in vsakogar.
Špedicijska d. d »Balkan., ki je bila že lani oficijelni špediter velikega sejma in je že itak poznana po širnem svetu, je tekom zadnjega leta še izpopolnila svojo organizacijo, tako da danes ne zaostaja za velikimi mednarodnimi podjetji špedi-cijske stroke v tu- In Inozemstvu. Poleg dobro urejene centrale v Ljubljani, Dunajska cesta 33, priznano največjimi skladišči v deželi, voznim parkom, tarifnim oddelkom in sploh z vsem strokovnim aparatom, ima lepo se razvijajoče podružnice v Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Ca-ribrodu, na Rakeku in Jesenicah ter po-sestrimi na Dunaju in v Trstu. Dalje je letos definltivno uredila svoje poslovanje
v Inozemstvu potom prvovrstnih zastopstev v Angliji, Franciji, Švici. Nemčiji, Poljski, Češkoslovaški, Italiji, Španiji in Ameriki.
Ugled ta zaupanje, ki si ga je pridobilo to domače podjetje doma in zunaj s svojim pravilnim delovanjem, poveča še dejstvo, da ima najizdatnejšo zaslombo pri eni največjih domačih bank, kar je pri špediterjih prav posebne važnosti.
Vsa pojasnila glede uvoza, izvoza, zbirnega prometa, tarifov, carinjenja itd. daje družba «Ba!kan» vsakomur drage volje in brezplačno toliko v svojem paviljonu na sejmskem prostoru kakor v svojih pisarnah v centrali in vseh podružnicah.
Jos. Rajšter, tvornica kandit in slaščic v Šoštanju. Podjetje, ki se je osnovalo šele 1.1918., si je že pridobilo svoje ime. Izdeluje kan-dite, bonbone, čokoladne izdeikc, piškote, medene kolače in podobno. Poleg domačih krajev razpeča največ svojih Izdelkov v Banatu, Bosni in Dalmaciji. Letna produkcija znaša do 60 vagonov.
V bodoče se namerava podjetje znatno razširiti. Kdor hoče videti dobre domače slaščice, naj si ogleda paviljon G št. 233.
Druge tvrdke:
Slovenska banka, d. d. v Ljubljani
je bilv osnovana koncem leta 1920. z delniško glavnico v znesku 30 milijonov kron ter se peča z vsemi bančnimi transakcijami, podelitvijo kreditov, ustanovlje-njem in vodstvom Industrijskih podjetij Itd. Centrala se nahaja v lastni palači v Ljubljani, Stritarjeva ulica 9, podružnice pa v Mariboru, Dolnji Lendavi, Novem Sadu, Ljutomeru, na Vrhniki, na Bledu. V bodoče misli Slovenska banka osnovati še več podružnic. — Rezervna glavnica znaša 5 milijonov kron. Promet leta 1921. je znašal 5 milijard kron Dividende se je izplačalo 28 K od delnice.
A. Birolla, apnenice, Zagorje. Tvrdka A. Birolla, apnenice v Zagorju ob Savi, je bila ustanovljena že leta 1885. in je znana daleč po državi. Proizvaja belo kosovno apno, ki ga razpečava po Sloveniji, Hrvatski, Slavoniji, Sremu in Banatu. Povprečna letna produkcija znaša 550 vagonov.
Lastniki imajo v načrtu, podjetje znatno povečati.
«Singer»-Jevi šivalni stroji. Kaj vse zmore moderna tehnika s pomočjo elektrike, nam jasno kaže paviljon F, kjer ima v oddelkih 123 in 124 tvrdka Singer nameščene vrsto praktičnih šivalnih strojev na električno silo. Naše pridne gospodinje, šivilje, krojači ln drugi so ves dan v gostih skupinah oblegali ta paviljon ter strmeli na praktično ln sigurno delujoče stroje. Največje zaniman'e vzbuja šivalni stroj za šivanje gumbnic. Šivanje lukenj za gumbe Je posebno pri perilu najzamudnejše in najsitnejše delo vsega šivanja. Stroj za gumbnice pa sam reže in šiva gumbne luknje na obeh sttaneh sigurno in s tako brzino, da jih napravi na dan do 3500! Koliko tednov bi rabila šivilja za to. Dalje je tam stroj za prlšiva-nje gumbov, tamburiranje, obšivanje jopic itd. Stroji sami odrezujejo, šivajo, robijo, vse pa goni elektrika.
Stroj za majice itd. šiva na 3 niti, stroj za vezenje pa izvršuje devet lazličnih načinov vezeninske tehnike. Gospodinje ln šivilje, oglejte si na vsak način ta Singer-jev oddelek v paviljon" F.
Beli:
L 2.
3.
4. 6. 6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
Atktas, e2 — e4 Sgl — f8 Lfl — b5 D2 —D4 Sbl — c8 0 — 0 Lb5 — c6: Ddl — d3 C St3 — d4: Sd4 — f5 Sf5 — e7 : Lcl-g5 f2 —f3 Tal—dl b2 — b3 C Lg5 —f4 Dd3 — d2 e4 —f5: Lh4 — g3 Tfl — el C Tel — e6: Sc3 — e2 Se2 —d4 Sd4 — c6: Tdl — el L?3 — el: h2 —h3 Kgl-fl Lel —f2 Lf2 — e3 Le3 —f2 Dd2 —e2 Kfl - gl Kgl — hI Khl — b2 De2 — e5 Lf2 — h4 De5 — f6 -f-Lh4 — g3 Ls3 — e5
črni; Vidmar. e7 — e5 Sb8 — c6 D7 —D6 Lc8 — D7 Sg8 — M Lf —e7 Ld7 —c6f e5 — d4 : C 0 — 0 Lc6 — d7 Dd8 — e7; De7 — e6 Ld7 — c® TfS — e8
Sf6 — d7 C Sd7 — c5
n—fsc
De6 — f5: Te8—e6 Ta8 —e6 Te8 — e6: Te6 — e8 Df5-g6 b7 — c6' Te8 — el •+'• Sc5 — e6! C Dg6-f5 Kg8 —n c6 — c5 C d6 —d5 d5 —d4 Df5 — f4 g7-g6 Df4 — cl + ( Del—a3 Da 3—s2: Dg2-a6
Kf7 — g8 Da6 — c5 Dc6 — e8
Df6 — h8 + Kg8-n Dh8 - h7 •+• Kf7 - fS Lg3 — c7 : Se6-c7: Dh7 — c7 : De8 — e7U(" remis.
Opombe.
1.) Velja sedaj kot najboljSe
20 Boljše je Sf6 - d7.
3.) Beli hoče igrati Sc3 —e2.
4)	Začetek manevra, ki vodi do p—
5)	S tem dobi črni jako dobro igro.
6)	Atkins bi rad zamenjal vse figure.
7*.) Tu stoji konj izvrstno. Od tu naprej dobi črni napad.
8)	Prepreči Dd3.
9)	Črni se prenagli. Treba je bilo prej pozicijo dalje ojačevati^ a 40 Poteza se bliža in z njo časovna kontrola. V na^" ci je črni pregledal 39 po^zo belega.
10)	Na 44. De7 •+• »led! Ke7 : 45, Kgt o4 i 46. Kf2, d3 ! in črni dobi.
Prva mariborska tovarna plutovlna-stih izdelkov
sprejema naročila na sejmišču pavillon
«E» 28. ____
Kupim za takoj
»rtJi-fisšSc
ne poznamo. Kakšna vina so pili stari Slovani, nam ni znano, pravijo, da so najbolj ljubili »medico*: mi pa pravimo, da so «ga» stari Slovani pili še vselej en koaarec, predno so šli domov — iz tega bi sklepali, da so pili tudi vino.
V srednjem veku je bilo na Slovenskem dosti vina; čitamo o pritožbah, da se župniki ukvarjajo s krčmami. Ob času reformacije vemo, da je imel Trubar velike težave z dvema glago-Ljašema, ki ju je peljal seboj na Nemško, ker sta na poti toliko popila. Glede tega je torej jugoslovansko " firatstvo popolno. Saj tudi naš največji junak kraljevič Marko rad pije [n pesem o njem poje:
»Vino pije kraljeviču Marko, sam ga pije, šarcu piti daje.*_ _ ¥"a v tem oziru nismo osamljeni: časa reformacije je prišel na ljubljansko gimnazijo kot ravnatelj nemila pesnik Trischlin, ki je tako ljub našega »vipavca*, da so ga morali £dg, odkoder je
vinar Valvazor slavi naso vuiorodne
kraje. Marko Pohlin ve dobro, kje dobrotno raste. Vodnik ptse c. svojem dedu, da je »rad vino pil*. Tudi njemu je zapel Prešeren, da je preoblečen .meniš«* biL ki rad S! oeL š« »jSi
pil.» Vodnikova Ljubljana je sploh vesela: celo o ženskah poje: »Je mlada, ga rada vsaj enkrat na dan je stara, nemara se štirih ne bran!» Prešeren sam je rad posedal ob kozarcu. Svojo veličastno »Zdravico* je združil z letino 1. 1344., prijatelju Andreju Smoletu poje elegijo v družbi prijateljev, «Ko vince sladko se v kozarcih nam smeja.* Ko je videl, kako propadajo ideali v življenju, je sklenil, da
»Zvečer s prijatli praznil bom bokale ...»
Zato Prešeren ni pel »vodenih* pesmi. Opojnost življenja je zahtevala opojnosti duha.
S tem smo nekako prišli na literarno polje. To je nekoliko kočljiva stvar. Naj reče, kdo kar hoče, v slovenski poeziji in umetnosti je igralo vino veliko ulogo. Pa mislimo, da v tem oziru nismo izjema na 6vetu.
Naš narod sam je zložil nešteto pesmi in zdravic vinski trti na čast:
»Ena ptička priletela iz dežele štajerske, prav lepo je zapela od vinska trtice*, itd.
Enako je donela umetna pesem zlati vinski kaplji. Vsi naži pesniki so pili in peli, z njimi pa tudi vsi pevci in skoraj si ne moremo misliti eno brez druzega.
Dobro vino je ponos vinogradnika in krčmarja (pri zadnjem ne vselej, op. stavca). Vsak kraj je ponosen na svoj pridelek. Na Bizeljskem pravijo ob slabi letini: »Takega je Bog dal*, ob dobri pa: »Takega smo letos pridelali...* Glede »vina in vode* poje že stara pesem:
»Voda ino vino žlahtni dve refi, 6koraj brez nobeni bit' mogoče ni..
In nazadnje prizna vino:
»Z vodo mešat'_me je zdravo, al' na mizi naj ee st'ri...!»
Pravijo, da napravi vino tudi mnogo hudega, mi pa mislimo, da je ž njim, kakor z nem v življenju: »ne quid minis (ničesar preveč)*, je rekel stari Latinec. V tem je vsa življenjska modrost Saj 5e se napiješ preveč vo-
mnogo zla — kakor tudi vsak drug »dar božji*, če « ga brezmejno uživa.
Z vinsko razstavo polagamo pred svet ta dar naše zemlje, ki ima pov j sod dobro ime. Prinesti nam ima tudi j gospodarske koristi.
Ljubljana jo že lanske leto prav- j zaprav mislila, da je velesemenj samo zaradi vinske razstave. Letos se je torej ta oddelek povečal, da »ga* lahko vsi pokusijo. Ob enem bo vinska razstava v Mariboru in v Zagrebu. Tu in tam bo pohujšanja preveč. Toda mil sveta ne bomo spremenili. Na vetu so zdravniki in učenjaki, ki pišejo »pro» in »contra*, »za* in »proti* njemu. »Zlata sreda* je tudi tu prava pot.
Želimo torej, da bi vsled njega ne bilo nesreč, pač pa mnogo radosti m zabave.
Motorno kolo
Puch 6/7 IIP. s priklopnim vozom se nji pomanjkanja prostora ceno proda. Ogleda
L lahko pri F. Florjančiča, Šelerburgova ul
kjer 88 izve tu Ji cena- »Jzi
isffialantina
v industrijskem kraju na Dolenjskem se odda 1. oktobra pod ugodnim' pogoji na račun. Reflektanti naj se zglasijo 11. ali pa 14. t m. t Ljubljani, BethovnoTa ulica tt^b.
Vež vagonov
dobrega konjskega
prstnega seno
ima naprodaj	3028
Franc. 3gaataak, Št Jurij ob jnžni žel.
Andrej Oset
trgovina sena, slame, drv, ovsz koruze, sadja in drugih deželnih pridelkov. 2775 Brzojavni nasifl*: Andrej Oset, Maribor. Tslf. 88.
Na paviljon F št. 152
se opozarja slavno občinstvo. Razstavljeni so razni novi modeli, o*'®**1 tlfikl. dvokolesa, motorji, Šivalni stroji, v»akovr.tnl_dell ln pnevmatika. Cene nizke.
Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče ka? kupiti Kdor išče službe itd.
Jutru"
r«»ui	— r----JJ
de, tudi škoduje. Smatrali'smo vino j	»TrihUnB ' S ~ inSeHraj V
od nekdaj kot dar božji in tako smo I tovarna dvokol a ln otroških vo-. sra uživali, kakor poje tista pesem O j ziokov, Ljubljana, Karlovška cea-a letarčku. Res naoravi vi™ l»Hi~ t-,!;' it. 4. Zvonaraka ulloa 1- ^
Iz življenja in sveta
V carskem dvorcu
Petrograd koncem avgusta 1922.
Na dvorišču carske palače raste bujna trava. Puščoba In mir. Med dvema stebroma čaka bronasti kip Ivana Orožnega, da ga prenesejo v muzej. Ne plaši nas, Ivan, s svojim mrkim pogledom — v senci si in komaj te zapazi oko!
Vstop v palačo Je prepovedan. V antičnih carskih dvoranah se urejajo umetniške in historične zbirke. Nedotaknjene ostanejo dvorane Aleksandra II, kabinet Nikolaja II, zadnjega ruskega carja in majhno število drugih dvoran. Vstopim vkljub prepovedi, ker Je moj voditelj, katerega ml Je dodelila politična oblast, za-pretil ravnatelju z zaporom.
Previdno stopava po temnih hodnikih. Tla so vlažna. Množica zabojev Je pripravljena, da se odnesejo dragoceni predmeti. Hodeč mimo zapuščenih konjušnic carske garde se spomnim, kako je carjev kočijaž zastrupil štiri najlepše konje, da ne pridejo v roke novim gospodarjem. Na podnožju stopnjišča dva balzamirana ve-pra, katera je ustrelil Aleksander II. na Poljskem, in kip Volodarskega s polomljenimi nogami. Spomenik tega ljudskega tribuna ima svojo zgodovino, krvavo zgodovino: prvi spomenik tega tribuna je zletel v zrak. Sovjetski preki sod Je celo stotino Intelektualcev poslal na drugi svet, češ da so na spomeniku hoteli preizkusiti dmamit, katerega so prejeli Iz inozemstva. Ravno je poteklo leto dni od tega procesa. Žrtvi tega procesa sta bila poleg drugih tudi pesnik Gumiljev in profesor Tagancev, sin činovnika starega režima, ki je pri Leninu prosil milosti za svojega sina. Pisal mu je: »Gospod, spomnite se, da nisem dal izvršiti nobene smrtne obsodbe, ko sem bil predsednik kasacijskega sodišča. Rešite mojega sina!« Lenin nI odgovoril. Volodarskemu so pozneje postavili drug spomenik na bulevardu konjeniške garde, ki se sedaj imenuje Bulevar delavskega sindikata. Uničen je bil tudi ta spomenik. Ostanki krasijo sedaj med veproma stopnjišče carske palače.
«Vive la Commune!» se glasi napis na svodu v francoskem jeziku, ker smo na dvoru. Sledi navadna dekoracija s sovjetskimi emblemi, tje do prvega nadstropja, do vrat dvoran Aleksandra II. V mračnem hodniku vise na prazninah, ki so ostale Izza gobelinov, prenesenih v Ermi-taž, slike Miljutina, Gagarina in Oorčako-va, velik portret Friderika Viljema, raztrgan, In Aleksandra II, preboden na licu z bajonetom. Tu je bila revolucija mnogo bolj divja kakor na Dunaju leta 1918, kjer 50 detronizatorji Habsburgovcev samo odstranili slike z zidu ter jih vrgli za vrata. Spomenika Marije Terezije se na Dunaju nlkdo nI dotaknil, tukaj pa so Katarini Veliki namesto žezla vtaknili v roko leseno palico. Tako ona še danes stoji na Aleksandrovem trgu. Tukaj so se jezi ikono-borcev izognili spomeniki Nikolaja I. pred Izakovo katedralo, Aleksandra III. na trgu moskovskega kolodvora in orjaški spomenik Petra Velikega pred admiraliteto; razrušen je spomenik velikega kneza M kolaja, očeta znanega generalislma. V carski palači je bila rušilska besnost nekoliko ublažena; tam smo tudi mi nataknili copate iz klobučevine in hodimo v največji tihoti.
Vse, kar je živelo, Je sedaj mrtvo. Spomin Je oskrunjen. Krasen glasovir je razbit, razbita tudi glasovita ura, katero so navijali le enkrat na leto. Vse so opusto-šili vojaki, mi Je pojasnil mol spremljevalec. Povsod sledovi nasilnega uničevanja. V spalni sobi Aleksandra in Marije Alek-sandrovne leže črepinje krasne kitajske svetilke, v zlati dvorani so razbiti kande-labrl, knjige iz carske biblioteke so prenesene v ljudske knjižnice — na srečo, če je Tes. Neka nepismena ženska, Petrovna, jih urejuje po formatu in po vezavi...
Naš obisk v carskih sobanah se bliža koncu. Na svojem mestu je še miza, na kateri je Aleksander II. leta 1861. podpisal dekret o osebni svobodi, a leta 1877. na> poved vojne Turški, na svojem mestu Je še brzojavni aparat, ki je služil carju za direktno zvezo z Viljemom I. Okrvavljena smrtna postelj Aleksandrova stoji sko ro v skritem kotu dvorane. Ura na kaminu še vedno kaže 3 in 35 minut — trenutek, ko Jo je ustavil Aleksander III, ko mu Je umri oče dne 1. marca 1881.
Na drugi strani mračnega hodnika v antični rotondl se začenja muzej revoluci-
je. S parapeta Izpod kupole vise rudeče zastave ter nam za trenutek kličejo v spomin vizijo Napoleonske grobnice v muzeju Invalidov. A cela razporedba Je nekak zasmeh: nič ni tukaj velikega, nič ne govori o epopeji in osebni hrabrosti; vse je grozno divje. Mračne kolone so zavite v črnino. Strašna je veja, na katero Je Ju-denič v Jamborju obešal rdečkarje, strašen Je panj z rovašl, ki so se vrezavall pri vsaki eksekuciji, da se je zvečer vedelo, koliko človeških življenj je bilo uničenih. V okviru je nek časopis s 1236 Imeni oseb, katere je justiflciral Denlkin v Harkovu. Vzdolž se vrste fotografije pretresljivih pogromov v Kijevu. Tu se ne povečuje genijalnost in hrabrost, to je samo prvi pogrebni hram, zgrajen, da ohrani spomin na grozote državljanske vojne.
V arabski dvorani vise ogromni portreti nlhilistov Kampurlna, ki je leta 1880. poskušal z bombo razstreliti carski dvorec, in dijaka Grinjeckega, k! Je umoril Aleksandra II. Zaradi svoje umetniške tradicije obsega salon za koncerte številne projekte spomenikov in soh, basreliefe, spominske plošče in okraske. Lenin se pojavlja v vsakem kotu, Volodarski Je ln-splriral bogve koliko umetnikov, potem Trocki, Liebknecht in Roza Lusenburg. Kritika je posebno pohvalila basrelief «Orbl terrarum ex Orlente lux», kateri naslov pač pove vse. Salon Nikolaja II. služi kot kinematografski atelje, ker se namerava v filmu rekostruiratl revolucijo. Velika slika Nikolaja I. ne vidi te ropotije, zagrnjena je z rdečo zastavo. V mar-šalskl dvorani je nagromadeno pohištvo — videli smo ga samo skoz steklena vrata. Dvorana je pod pečatom, da kaj ne Izgine.
S tem je končan obisk carske palače. Dvorane poslednjega carja Nikolaja II. so še vedno pod pečatom. Komaj sem mogel videti kabinet s stebri iz malahita. V tem kabinetu so boljševiki svojedobno aretirali ministre Kerenskega. Stopimo na dvorni vrt, ki nima več železne ograje, kamenje iz zidane podstave pa ovira naše korake. Deloma je bilo kamenje porabljeno za blindaže v obrambo Petrograda, ko so se Judeničeve čete približavale mestu.
Obrnemo se še na desno. Iz prostorov
preobraženske vojašnice se sliši na ulico himna Internacionale. Vojašnica Pavlovsk Je prazna. Na Marsovem polju Je sedaj pokopališče. Tam, kjer so nekdaj pred carjem defilirali njegovi zvesti polki, počivajo sedaj žrtve revolucije. Stirioglata ograja opasava grobove padlih v Jarosla vu, grobove Voskova, Volodarskega in Urickega, ki so skupaj s Trockim in Bu-harinom prišli iz Amerike, ko je bila zrušena carska vlada.
Vsako mesto v Rusiji je izkazalo spoštovanje mrtvim ki so padli v grozni borbi revolucije. Žrtvam revolucijonarjev pa je bil odklonjen tudi pokop v ruski zemlji. Zemeljski ostanki umorjene carske rodbine nimajo nagrobnega spomenika.
n čvrsto zakfopflttn Vri s tveio pitno voda
Odkrfll to dalj« privatno hišo s malim vrtom; strešica nad vrati, sestoječa is tisoč malih koščkov, se Je dala s trudom zopet sestaviti. V malih sobicah Je strop nepoškodovan, slikarije sveže, mramorne stopnice ohranjene. To Je hiša umetnika Ceriala. Graviral Je drago kamenje, našli so se kameoll In ametisti, par lepo izdelanih pečatnikov in vse umetnikovo orodje.
Nasproti stoji hiša «morallstova», tako Imenovana Tadi treh napisov v obedoval-nlcl: »Bodi miren, preziraj vse, kar povzroča nesiogo 1 — Spoštuj svojega bližnjega ženo! — Mladina mora s čistimi rokami, nogami In servletami prihajat! k mizi In pri obedu molčati!*
Skozi krasen mramornl portal vstopite v ponosno hišo, ki Jo delavci Imenujejo »hišo mrtvlh». Njen lastnik je bil Octa-vius Ouartua. Ta palača Je gotovo eno največjih arheoloških odkritij. Vsa tri visoka nadstropja so dobro ohranjena. Številne male sobice blestijo vsaka v drugI barvi. Lepo vzbočeni stropi se sedaj spopolnjujejo z odpadlimi kosi. V zidnih odprtinah visijo male oljne svetilke, ki so obenem razsvetljevale po dve sobici. Ostanki šip lz modrikastega, ne čisto prozornega stekla še stojijo v okvirjih. Hodnik z dolgo vrsto stebrov vodi v okusno jedilnioo z malimi zofaml. Domače svetišče s fontano ima sveže ohranjene slikarije, katerih ena predstavlja Narcisa, ogledujočega se v zrcalu z edino, doslej v Pompejih najdeno umetniško signaturo »Lucius pinxit». V ozadju so vrtne grede. Podzemna bogato okrašena dvorana je služila stanovalcem za osve-ževanje v vročem poletju. Ko Je dne 24. avgusta leta 79. izbruhnil Vezuv, se Je obitelj s sužnji vred zatekla v to dvorano v nadU da tako ubežl katastrofi. Toda tudi nje Je vse pokopala lava, zato se ta ponosna palača imenuje danes »Časa del mortU.
Ali ste že čitali nouo step. JHVT?
j^jvnjun * "	^ ■ .. • - *-" »m««	tu »ii

na veliko	i« "»••«
FRAN KOSMAČ
stavbeno ključavničarstvo in specijalna delavnica za vzidne Štedilnike	-wo
LJUBLJANA, Jeranova ulica štev. 5. •.?
Razstavljeni štedilniki v paviljonu „G" št. 263.
Pod lavo
Rezultati poslednjih Izkopnln v Pom-pejih, ki jih je pred 2000 leti zasula lava, prinašajo senzacionalne podrobnosti, tako, da se nam razdobje 2000 let zdi, le kakor en dan. Kakor včeraj ali danes najdete v Pompejih na zidovjih velike volilne oklice: «Volilci! Glasujte za De-cija Sekunda!* Citate oglas: »Danes velika predstava v Pozzuoli! Borbe gladiatorjev!* Par korakov dalje: »Jutri svečana predstava v amfiteatru, boj z div jimi zvermi! Svečani sprevod po ulicah!*
Nedaleko stran so izkopali — bar. Lične mramorne mizice so obložene z malimi bronastimi skodelicami za delikatese, ko da so bile servirane včeraj. Ob steni je vrsta dragocenih vrčev za tople in hladne pijače. Na malem ognjišču so na-

Ljudmila Nadilo Jindrich Fuciman
zaročena 8019 L septembra 1922 tfsti nad Labem Škofja Loka
m^1

Pletene jopice
rokavice, nogavice
po najnižjih cenah
ar	pri
A. Sšftk&vic nas!. K. SOSS
Lšublfana, Mestni trg 19.
43.II
Med. univ.
2976
spscijalist za otrošho zdravstvo
ordinira ob delarnikih od V>3- do 7>4- ure
Ljubljana, Gradišče 9,1. nadstr.
jL m®.
po najnižjih cenah:
otrobe, mofeo za hrmo (8), oves, dom hašo ter druge dežsine pridelke. Ljudevit Sire, Kranj.
Brzojavni naslov: ,.Deželni promet" Kranj.
2954
Vsak
papirni trgovec
99
Vsa
Vsak
knjigovez
««
k a
tiskarna
O R A
v svojem lastnem interesu spoznat;
PIR ŠE2F A
Obiščite ga t njegovem lastnem paviljonu desno pri glavnem vhodu.
LUDOVIK ŠEF
Maribor, Prešernova ulica štev
Telefon lnterurban 148.	Telegram: Paplrief, Maribor.
Tovarniška zaloga papirja in lepenke.
9006
X.
najmodernejše konstrukcije v vseh velikostih.
Garniture parnih mlatilnic. Tračnice za poljske železnice s 600 mm
kolotečne širine, z vozički za prevračanje.
Tračnice za gradbene svrhe in industrijske tirnice.
Plinove in vrelne cevi vseh razsežnosti, črne in pocinkovane.
Kompletno parno Žago, polnojarmeaik. i "V Remscheidsko orodje. Zičniki od 10/20 do 46/120. Stavbno-konstrukcijsko sirovo železo (grodelj).
Črna in pocinkana pločevina vseh razsežnosti.
Rofa stroj brez barvnega traka, razpošilja takoj od skladišča Maribor.
Jugoslovansko importno in eksportno
nnrliotio inž- Rudolf peclin, Maribor
puiljuiju Trubarjeva ul. 4. Telefon interurban 82.
Ljubljanski uelBSBjem, paviljon „H" St. 3M.
Štedilnike na premog
najpreprostejše kakor tudi najfinejše izdelave, štedilnike na plin, kopalne peCi, razne priprave za pogrevanje vode,
štedilnike na premog, -
plin in paro, za največje kuhinje
priporoča	Hj
Fried. Siemens p
pat. kurilni in kuhalnl aparati,
druiba s o. s.

nova palača, Kreditne banke.
Zastopano na velesejmu, paviljon X stojnica IZ5. Prvovrstne Mteie!	Hajodiičnejše reference^
Brzojavni naslovi Orlentsped
Kr. dvorna špedicija
Brzojavni naslov; Orlentsped
99
99
mednarodna trgovsko -spedicijska in skladiščna
delniška družba
Mednarodni spedicijski koncem.
Podražnlce: Ljubljana, Beograd, Zagreb, Jesenice, Rakek, Split, Osijek, Subotica, Novi Sad.
Mednarodna špedicija. Carinsko posredništvo. Vskladiščenje blaga. Prevoz blaga s tovornim avtomobili. Revizija tovornih listov. Zbirni promet med Jugoslavijo, Dunajem, Prago, Berlinom In Trstom. Zbiranje poštnih paketov v vseh večjih trg. centrih Evrope, Svetovne zveze I
Od domačih trgovcev in industrijcev ustanovljeno podjetje.
GABRIJELA ZAPOLSKA?
Ljubezen na poCifniGali
Roman.
V sobi sta naleteli na gospodinjo, M je B svojim predpasnikom pridno drgnila peč. V trpkem gnjevu, ld se je stopnjeval do bolesti, je gledala Tuska kmetico: tanki kosmiči vranječrnih las so obdajali njen rumeni obraz. V svojem koiuhovinastem jopiču je bila sli&ia poglavarju Indijancev, ki je zašel v suženjstvo in je obsojen, da snaži zakopanske sobe.
—	Gospa Obidowska, je dejala Tuska » pridušenim glasom, skrbite, da moreva hoditi neovirano skozi vežo!
_ Kaj pa vam je napoti?
Tuska je opazila, da Pita jako radovedna posluša, medtem ko je odlagala svoje etvari. — Vaš mož, je nadaljevala po kratkem obotavljanju, se je v veži pregovarjal z neko žensko, ali kaj, da nisem mogla mimo.
—	To je bila Hanusia.
—	A tako, njegova sestra, je odvrnila Tuska, vesela, da je našla izgovor.
Vik ta pa ni razumela njenega namiga vanja.
—	Sestra? Kaj še? je nadaljevala mirno. Moj Jožek nima nobene sestre. Hanka Pazerna, to je ona, ki je hodil Jožek že poprej z njo. Saj razumete. Ali gospod župnik ju je svaril z leče in Jožek si je dejal, da ima tako lep fant lahko lepše življenje, namesto da bi vedno le garal. Pustil jo je in vzel mene.
Tuska se je čim daljo bolj vznemirjala. Prekinila je svojo gospodinjo.
—	Prosim vas, pojdite z menoj v vežo. In stali sta v stružju, še mokrem od Hankinih in Joškovih opank.
—	Prosim vas, gospa Obidowska, je rekla z glasom, kakor nedavno, ko je v hotelu krakovskem po hišni dala pozvati svoja soseda k miru, — želim, da se kaj takega ne zgodi več pred mojim pragom.
—	Kaj letite, , , . To rtrtiije. mora proč? . t . Pofiasi ga Se sneeesno na
polje.	A	„
_0 strufju ne govorim. Ampak vas
mož ee je poljubljal z dekletom tukaj v veži. Odpustite, da vam delam bridkost, ali morala sem vam to povedati
Ni si upala pogledati v bledi obraz kmetice, kajti mislila je, da bo žena besnela jeze in bolesti, ko izve, da se vrši izdajstvo v njeni lastni hiši.
Gospodinja pa se ni premaknila z mesta.
—	Pravico ima, je odgovorila naposled s slovesno resnobo.
—	Kako to? Saj je vendar vaS mož?
—	Ali ona je bila že pred menoj njegova . . . Pravico ima!
Tuski so se zmedle misli, čutila je, da te stvari nasprotujejo vsem društvenim običajem, vendar 6e je skrivala velikanska sila v tem velikem, brezmejnem pojmovanju življenske resnice.
—	Vedeti morate namreč, je poča*i nadaljevala kmetica, da imata malega dečka. In široko je razprostrla roke.
Počasi in mirno, kakor da noei na itamah križ, ld si ga je naložila prostovoljno, je stopila na cesto. Ob njenih suhih, kakor posekanih bokih je padala njena od solnca obledela spod-njica. Bose noge so krepko udarjale ob deeke, ki so bile položene na blatnih tleh. Roke je vtaknila pod jopič.
Ostro kakor telo te žene je bilo tudi njeno naziranje. Njena filozofija je bila silna, ustaljena in enostavna. Poznala je samo eno, to je lastninsko pravico. Kakor je oddajala svojo sobo, svojo «lepo kanapo>, svoje «lepe» zastore letovičarjem, prav tako je odstopala od časa do časa tudi svojega «lepega» moža. Vkljub temu pa je bila le ona lastnica svoje sobe, zofe, zastorov in svojega Joška.
Vikta je čutila v sebi dovolj sile, da se ravna po tej enostavni življen-ski modrosti. Ni se borila sama proti sebi in si ni prilaščala pravic, ki so nasprotovale instinktu njene individualnosti Ni se udajala obupu. Krepko
ln odtoBno )e stopala ter aosn* na svojih ramah breme, ki Je delalo i* nje nenavadno čuteč« bitje. Sla je preko poti ter izginila na stezi, ki se je vila navzgor med akalinami, po katerih je x divjim šumom bobnel gorski potok.
V.
Gledališka dvorana, krčevito v «slogu» opremljena, toda mračna in slabo razsvetljena, se je začela po-voljno polniti. Od bližnje slaščičarne je prihajala mešanica glasov in žven-ketanje krožnikov. Občinstvu se ni nič mudilo, stalo je za mizami ali po hodnikih.
Tuska in Pita sta v svojih belih ševiotnih oblekah pokoncu in lično kakor lutki sedeli na svojih prostorih.
V	svoji okusni opravi in s skrbno, elegantno frizuro 6ta publiki splošno ugajali. Kmalu se je vse oziralo za njima. Ti pogledi so jima prijali in trudili sta se, da ohranita svojo elegantno pozo. Tuski je kalila veselje samo zavest, da nima velike izbere v oblekah.
— Kmalu bodo poznali vse na pamet, je razmišljala v skrbeh.
Imela je danes posebno srečen dan. Mehki ševijot se je jako ustrezno oprijemal njenih nekoliko prepolnih udov. Velik čipkast ovratnik, ki je padal po ramah, je zakrival bujnost, katera bi mogla kvariti linijo. Obraz pa je bil nežen, s pravilnimi potezami, mladosten in drlažesten. Posebno izrazita je bila brada s preljubeznivo jamico. Gosti, v zlatu se svetlikajoči, zelo skrbno gojeni in v moderno frizuro počesani lasje so zakrivali takisto mladostno poln bel vrat. Samo oči niso ustrezale. Bile so sicer nenavadne, slične očem Japonke, in so ka_ ziale za hipe čudno nemiren izraz, ali so bile majhne in nelepo oblikovane.
V	celoti pa je Tuska s svojo visoko postavo, lepo bojo in odličnimi kretnjami napravljala najboljši vtisk. V svoji beli obleki in v velikem klobuku iz cvetlic je mogla ob večerni razsvetljavi zadostiti tudi najbolj razvajenemu okusu.
Posebno dražeetaa jo bila Pita. K jena, kakor listki kameli je nežna polt, je je prelivala iz blede barve v boje vrtnice in alabaetra. Zdelo se je, kakor da jo preseva rožnat plamen. Lepe poteze, mala, nekoliko ironska uste-ca, pepeln&sti, do polovice hrbta spuščeni lasje, aureola belega, z velikim peresom obsenčenega klobuka in pa ona neizrekljiva vase zaljubljenost, ki je lastna deklicom Pitine starosti, vse to je delalo iz nje skoraj' nadzem-sko prikazen.
Vendar pa je vel od obeh hkratu tudi nekak hlad, ozračja tesno povezanih duš in prsi j. Vljudno sta se smehljali, dasi sta bili razočarani. Upali sta.' da obrneta nase pozornost mnogoštevilnega občinstva Toda izdajali nista ni trenutek, da so bile varane njune nade, niti sami sebi, niti mulo-brojnim obiskovalcem, ki so ju obča-dovaje opazovali.
Muzikanti v orkestru v zakopanskih kostumih 60 dologočaseni zaigrali neznano overturo. Temni in mračni za-stor, ki je predstavljal »Morsko oko», se je tajinstveno pregiba!. Segal ni do tal: zdaj pa zdaj je bilo videti par nog v bolj ali manj solidnih čevljih. Te moške in ženske noge so izdajale tajnost take potovalne gledališke družbe, iz velikih mest, ki potuje od letovišča do letovišča, «da se odpočije in si nabere novih moči». Da preživi onih par svobodnih tednov v svežem zraku in — kdo ve, — morda zasluži par goldinarjev za neplačane svoje dolgove.
Končno se je dvignil aastor.
Igrali so francosko burko, polno dvoumnosti in jako lahko razumljivih situacij. Takoj v prvem prizoru je sedla velika bujna igralka na kolena svojemu partnerju in videti je bilo, da ne misli tako kmalu izpremeniti svojega položaja. Cela vrsta dovtipov, prikrojenih po najnižjih instinktih množice, je bila vsebina tega prizora.
Tuska se ni niti zganila. Ona, ki je tlako skrbela, da bi Pita ne videla Joška, poljubljajočega Hanko v kme-tiški veži, je ostajala povsem mirna.
ko je gledala njena hčerka kočljiva sceno nla odru.
Prvo dejanje je bilo hitro končano. Zastor je hrupno padel. Zganila se ni nobena roka. Nad gledalci je vladalo dolgočasje... Mahoma pa je postalo za Tusko in Pito veseleje in živahneje. Sedla je ondi razigrana družba, ki je živ0 kramljala in se smejala.
Zašumele so svilene obleke, zrak vsenaokrog ee je napolnil z znanimi vonji parfuma tržfle. incarnat in vio-lette ter pudra veleutin.
Tuska in Pita sta s tresočimi no-zdrvi u srka val i ta vonj. Družba ja štela tri dame in enega gospoda. Za dejanje na odru se niso brigali, nego so se polglasno razgovarjali.
Tuska je poslušala...
—	Ko bi imela ena izmed vas takole krasne lase, kot jih ima to dekle pred vami, je dejal med pogovorom moški.
—	Saj imam jas vendar tudi zlata lase.
—	Seveda. <eau de fee» ali «aur£-olin», ali kako ee imenujejo vsa ta' goljufiva sredstva.
—	Prava reč... v njeni starosti.
—	Saj to je favno... v njeni starosti.
Pita je sedela nepremično, samo njeni mali ušesci sta zardeli med zlatimi lasmi, kakor dva makovla listka v žitnem polju.
—	Kakšno veselje imaš, praviti nam pikre stvari, je rekla končno ena izmed žensk.
—	Ker vas imfim rad.
—	Daj mi raje vrtnico, ki jo mrcva-riš že ves večer.
—	No, dam jo dekletu z lepimi lasmi.
(Dalje prihodnjič.)
V čevljarski stroki dobro vpeljani
Zci stopnik
se išče proti proviziji za takoj. Naslov v upravi „Jutra*. 2996
Strojno mizarstvo Hasenbiichl, Oplotnica
Ustanovljeno leta 1905. se priporoča za večja stavbena dela kakor tudi za izdelavo vsakovrstnega pohištva. Izgotovitev A. 2. panjev po natančnem načrtu čebelarskega društva v Ljubljani s raz-ložljirimi čebelnjaki. Oddati ima 50 vrat (Ftinffullungs- KreutztOren) 2 20 cm visokih, 90 cm širokih (im Lichte, 46 cm močan les) sarnt Pfostenatock 180 mm + 80 mm Zier-nnd Falzverkleidung fOr EinstemmschloB.	2965
v ^f * —«* » d. d. za žarnice in elektrotehniko
Centrala: LJUBLJAJSTli, Mestni trg St. 25.	Telefon 450.
Podružnice: ZAGREB, Frankopanska ulica broj 2. Telefon 802. MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20.
trgovina s sukancem in bombažem ter drobaina na debelo
285i Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje II.
Jermenarji, sedlarji, tapetmki, koiarji, košar j i in torbarji
ne pozabite pogledati
II. Ljubljanski itaji, litiju J" n 324
od tvrdke	2846
„LORUM", a..
za trgovino termenarskih, sedlarskih, tapetarskih, kolarskih, plete-
ničarskih in torbarskih okovov, pribovov in orodja. Dnga nlloa 12	ZAGKEB	Telefon St. 14 - 98
Električni stroji Instalacijski materijal Svetlobna oprema Žarnice Kabel
I
Zastopstvo razliCnih b vetov n> h firm.
Števci
Kurilni in kuhalni aparati Materijal za slabi tok Materijal za proste napeljave
Solidna n hitra postrežba. Brezhibni materijal, odgovarjajoč tehničnim predpisom. -
— Zedinjena zagrebška industrija črev —
Antolkovič, Sertič i dr. k. d.
Gundulideva ul. 4. 2£agr@b Gundulideva nI 4. Brzojavke: DARMUS	Telefon: 15-37
Maj fine j ši
Fonnja s svojega skladišča
2880
svinjska In ovčja creva.
sta biia brez obleta
in
sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne
obleke za gospode, dame in otroke
▼ trgovini
0. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni tpg 5-6
ln vse vrste žganja Iz sadja priporoča	2979
Farna veležgaisjarna
Robert Diehl, Celje
(Slovenija).
AJFINEJŠt _KC!KAlNli\G>UAK
paBNAVtLtŽC-ANli^lA
ROBERT DIEHL CELJE SLOVENKA

Paviljon „H" 329
M. Hribernik
Ljubljana, Sodna ulica štev. 6
Velika zaloga In vsakovrstna Izbira
Paviljon „H" 329
Domače vesti
• Minister za Javna dela v Maribora. V nedeljo dopoldne je iz Rogaške
Slatine dospel v Maribor minister za, javna dela ki si ie v spremstvu policijskega nadsvetnika Kerševana ogledal vrtnarsko podjetje «Vrt» g. Dža-monje. Zvečer se je minister zopet vrnil v Rogaško Slatino, kjer je s svojo družino na letovišču.
4 Poslanec dr. Kukovec je opozoril pomočnika finančnega ministra dr. Po-poviča na kvarne razmere pri mariborski carinami, o katerih je poročal na nedeljskem zboru zaupnikov demokratske stranke v Celju ravnatejl Kej-žar, in zahteval temeljito remeduro.
*	Osebna vest. Včeraj je prispel v Ljubljano minister n. r. Milo je Jova-novič, da si ogleda ljubljanski veliki sejem.
*	Komandant celokupnega erožni-štva polkovnik Uzun - Mirkovid je v pondeljek inspiciral mariborsko orož-niško gamizijo. nakar se je zvečer odpeljal v Ljubljano. Polkovnik Uzun-Mirkovič je postal med Srbi popularen zlasti kot junaški branitedj Beograda v svetovni vojni.
*	Subotiški trgovski akademiki v Ljubljani V četrtek ob pol 18. uri pride v Ljubljano 20 moških in 24 ženskih slušateljev trgovske akademije v Subotici, da si ogledajo veliki sejem.
*	Skupščina beograjske sekcije profesorskega društva. Na občnem zbora beograjske sekcije profesorskega društva, ki se je vršil v torek, je bil izvoljen za predsednika gimnazijski ravnatelj Sv. Tomič. Skupščina je sklenila soglasno, da se bodo profesorji v boju za dosego svojih upravičenih zahtev TOFlužili vseh zakonitih sredstev, ki so jim ni razpolago.
*	Polkovnik Milavec f. Včeraj je umrl v ljubljanski bolnici polkovnik v pok. Josip Milavec. Kdo ni poznal tega ljubeznivega, vedno agilne-ga moža? Polkovnika je bilo na njem malo videti, zato pa tem več Slovenca in Jugoslovana. Doživel je letos svoje 70. leto. Rojen je bil v Planini, maturiral je v Ljubljani in je potem vstopil v kadetno šolo. Kot častnik je jx>tem služboval po raznih krajih v Galiciji, na Ogrskem, v Trstu. Ljubljani in v Bosni. Tako je imel priliko spoznati slovaneke kraje in narode in je govoril več slovanskih jezikov. Svoje tovariše častnike je učil slovenščine in ruščine. Ko je odšel v pokoj, se je nastanil v Ljubljani in je marljivo delal v »Dramatičnem društvu*. »Narodni čitalnici* in v »Ciril Metodovi družbi*. Za njo je zrimal geslo: »Mal poloti dar domu na oltar!* Tega gesla se je držal tudi sam in je prinašal
le darove na oltar domovine, poseb-s svojimi članki v »Slovenskem arodu* in v »Dnevu*. »Dan* je bil »zrazito srbofilski list, in vendar je prinašal pokojnik zanj bojevite članke proti pangei manskemu pohodu na Balkan. Med vojno je moral zopet obleči vojaško suknjo in je na svojem mestu skrivaj delal za naše ljudi. Z veseljem je pozdravil novo dobo. Zadnja leta je dopisoval »Našemu Glasu* in je skušal pomagati v naših uradniških 6tnnovskih in narodnih organizacijah. Bil je mož zlatega slovanskega srca.
Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 15. iz javne bolnice, _ in sicer z vojaško asistenco. Ave, anima can-
dida.	_
*	Iz naše mlade avijatike. Poročni k-^jilot Niko Obuljen je s svojim avijo-nom poletel te dni iz Novega Sadla v Mostar. Za ta polet preko bosansko-hercegovskih planin v distanci skoraj 300 kilometrov je rabil 1 uro in 40 minut. Za naše razmere je to vsekakor
lep uspeh.
*	Jugoslovanski Monte Carlo. v
primorski Crikvenici je bila pred par meseci otvorjena igralnica pod imenom »Cercle des etrangers* po vzorcu one v Monte Carlu. Opremljena je z vsem mogočim komfortom. Kakor pove že ime. je igralnica na razpolago samo tujcem ter so izključeni domačini kar je popolnoma v redu. To je edina igralnica te vrste v Jugoslaviji, a glavna svrha ji je, da dviga tujski promet v naših kopališčih, zlasti v Crikvenici Cela igralnica, ki je nameščena v hotelu »Terapija* obseca tri velike dvorane, in sicer za »roulette* «la boule* ter »chemin de ferre*. Naj-priljubljenejša igra je roulette. Minim. vloga je 10 Din, maksimalna pa 3500 dinarjev. Službeni jezik v igralnici je
Malič. Bilo srečno! — Gospod dr. Zdrav-ko Fister, zdravnik v Kranju, se je poročil z gospodično Mileno Matanič, učiteljico srbohrvaščine v Vrbniku na otoku Krku.
*	Univerza v Gradcu in naši akademiki. Vsi visoko šolci, ki nameravajo študirati v Gradcu, dobijo vsa potrebua nar vodila od rektorata univerze v Gradcu. Pogoji za študij na graški univerzi so zelo ugodni, ker se namerava otvoriti za jugoslovanske akademike poseben internat, kjer bodo dobivali dijaki hrano in stanovanje po znižani ceni
- Sestanek mariborskih trgovcev. Včeraj zvečer se je vršil v mariborskem Narodnem domu na iniciativo Slov. trgovskega društva sestanek trgovcev, ki je bil jako zanimiv. Referent g. Moborič je bil sicer žal zadržan, zato pa so trgovci sami poročali o raznih perečih gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo ne samo trgovoe, ampak tudi ostalo občinstvo. Posebno živahna je bila razprava o za-mudnem poslovanju na mariborski carinarnici in o nujni potrebi takojšnje uved be pododbora pri Narodni banki v Mar riboru za odobrenje nakupovanja deviz.
*	Nov predmet na učiteljiščih. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se v prihodnjem šolskem letu na vseh učiteljiščih "uvede kot nov predmet »šolska administracija*. Posebna komisija izdela program za ta predmet.
Bančne ekspoziture otvori v krat kem Trgovska banka v Slov. Bistrici in Konjicah, kjer se v zadnjem času zelo živahno razvija lesna industrija m trgovina-
*	Električna razsvetljava v MostaS.
Ob Sina Moste pri Ljubljani dobi v kratkem električno razsvetljavo. Občina je
francoski. Igralnica ima svoj lastni bar ter buffet. dočim so igralcem stanovanja na razpolago v hotelu »Tera-
pija*.
» Dohod srbskih in hrvatskih
profesorjev. Danes ob 14.21 prispejo v Ljubljano na glavni kolodvor srbski in hrvatski profesorji, ki se udeleže profesorskega kongresa. Odbor sekcije Ljubljana vljudno vabi vse članice in člane, da se polno.Hcvilno udeleže sprejema.
*	Jurčičevo 40!etnico proslavi Muljav-ska mladina na dan 8. septembra 1922 ob 2. uri popoldne pred Jurčičevim rojstnim domom z vprizoritvijo »Desetega brata*, godbo, srečolovom in šaljivo pošto. _ Za dobro dolenjsko kapljico, pivo. trorko in mrzlo kuhinjo bo preskrbljeno. . .
*	Odvetniška vest Odvetniški izpit z dobrim uspehom je napravil odvetniški kand,dat dr. Josip Klamenčič, ki se nastani v Mariboru.
*	Himen. Toročil sa je danes na Go-umisk-an e- Ma&iak z adž- Minko
„ tamkajšnjo kemično tovarno sklenila pogodbo za dobavo električnega toka za vso občino. Drogovi za napeljavo električne razsvetljave se že postavljajo ter bo električna razsvetljava že tekom letošnje jeseni začela funkcionirati
*	Selitveni troškl oficirjev. Vojni minister je izdal naredbo, da se oficirjem in vojaškim uradnikom, ki po izvršeni selitvi po službeni potrebi v predloženih računih za izplačilo potnih troškov lzja-vijo. da ne presele tudi obitelj in pohištvo iz prejšnje v novo garnizijo, oziroma v novo določeni kraj, prizna in izplača naknadno na ime selitvenih troškov znesek, ki je določen za samce. Ako pozneje v zakonitem roku izvrše tudi selitev obitelji in pohištva, se jim naknadno prizna in izplača diferenca med prejetim zneskom in vsoto, ki jim pripada kot oženjenim in z obiteljo obremenjenim
•	Na naslov višjega SoL sveta. Prejeli smo: Pred nastopom novega šolskega leta učiteljice ženskih ročnih del še vedno niso tako srečne, da bi prejele zakonito jim pripadajočo kilometrino za minulo šolsko leto, dasi te ob mali plači in veliki draginji z njo resno računajo. Se več, potnine niti za šolsko leto 1920/21 niso prejele, tako da jim je ista razen malega predujma kar za dve leti na dolgu. Da je delavcem zaslužek zadrževati, vnebovpijoč greh, tega viš. šol svet gotovo ne ve, sicer bi storil svojo dolžnost, saj proračun je že davno sprejet Morda pripomorejo te vrstice prizadetim osebam do željno pričakovanih kronic. Smo radovedni, če morajo člani raznih uradov in komisij tudi čakati na kilometrino kar celi 2 leti kot učiteljice žen. ročnih del, ali je pa morda tam druga mera in pravica,
•	O orlovskih izgredih na Bledu in zlar sti na Lescah pri odhodu večernih vlakov smo prejeli še par dopisov, ki v polni meri potrjujejo našo včerajšnjo notico in jo ilustrirajo s podrobnimi kričečimi izgledi orlovske surovosti in nediscipliniranosti Kakor da bi hotel Bog sam kaznovati to klerikalno avantgardo za vse one nesramne klevete, ki so jih nagrmadili na Sokolstvo ob ljubljanskem zletu. Klerikalno časopisje, ki povzdiguje do neba to svojo demoralizirano armado, si še upa potem govoriti o sokol-ski Sodomi in Gomori. Težko si je zar misliti večjo lopovščino in večjo hinav-ščino. Fuj!
*	Primerno službo išče mlad gospod, ki zna slov. stenografijo, strojepisje, enostavno in amerikansko knjigovodstvo. poleg slovenščine še srbohrvaščino nemščino in italijanščino. Moral je pred meseci zaradi bolezni izstopiti iz službe. Je sin učiteljske rodbine, pa je zato prisiljen, da se preživlja sam. Sprejme vsako mesto in kjerkoli. Posreduje iz prijaznosti uredništvo »Jutra* (Ljubljana, Miklošičeva cesta 16), kamor naj se blagovolijo pošiljati tudi ev. cenjene ponudbe.
*	Požar na Bučah. Na Bučah pri Kozjem je posestnici Tereziji Bevc pogorela hiša. hlev, vse pohištvo in obleka. Škoda znaša nad 200.000 kron. Zažgali so otroci.
•	Smrtna nesreča. 45 let stari Lilipu-tanec Josip Furek iz Maribora, ki je bil ! v zadnjem časa zaposlen pri nekem tn- ' kajšnjem reklamnem podjetju ter je nosil po ljubljanskih ulicah neko reklamno desko, je v pondeljek zjutraj smrtno ponesrečil. V Potočnikovi hiši, kjer je stanoval, je tako nesrečno padel po stopnicah da je z slavo zadel ob zid in se
*	Navihan goljuf. K nekemu Ijeblfrn-skemu delavcu je prišel te dni navihan goljuf, star približno trideset let, in mn rekel, da mu lahko preskrbi nekaj Spe-ha po 70 kron in nekaj kilogramov loja po 20 K. Napotila sta se proti SiSki in šla v Matjanovo gostilno, kjer je »Janez* zahteval na račun 460 kron, češ, da mu takoj prinese slanino. Odšel je z denarjem in ni se več vrniL Navihanemu »Janezu* še niso prišli na sled.
Tatvina. Iz spalne sobe mestnega učitelja Ivana Malnariča v Ljubljani je bilo predvčerajšnjem med kosilom ukradeno 5 kocov, obleke in en velur-klo-buk v skupni vrednosti 10.000 kion. Tat je prišel v sobo skozi okno.
•	Zeparji na ljubljanskem velesejmu. Na ljubljanskem velesejmu so se v znatr nem številu pojavili tudi — žeparji, ne samo domači, marveč tudi »gostje* iz raznih pokrajin Jugoslavije. Žeparji vpri zarjajo prave »ofenzive*. Tako ofenzivo so začeli v ncdsljo popoldne. Vprizorili so umetno gnječo ter šli takoj na delo. Imeli pa so smolo. Oko ljubljanskih detektivov je ptičke kmalu zapazilo ter spravilo pod ključ Josipa Filipoviča iz Novega Sada, Aleksandra Abasoviča iz Zemuna ter Mijo Perkoviča in Ivana Ru-kavino iz Siska. Družba se nahaja v policijskih zaporih.	^
Malopridna trojica. Te dni je bilo vlomljeno v neko lopo v Zalogu in tatovi so odnesli s seboj kolo in voziček, last g. Ravnikarja, vredno »kupno 12.000 kron. Tatvina je bila takoj naznanjena tudi ljubljanski policiji, ki je prišla storilcem kmalu na »led. V petek sta pripeljala Viktor Jeriha iz Zadvora in Franc Smreka iz Gline k Figovou v Ljubljano 90.000 kron vreden motor. Detektivu Josipu Havptmanu sta »e mladeniča zdela sumljiva in ju je povabil na policijo, kjer se je pri zasliševanja kmalu pokazalo, da sta velika malopridneža. Priznala sta takoj, da sta v resnici vlomila v Zalogu in potem v Zgor. Kaži ju skrila ukradeno koto in voziček. Slednjega so našli pozneje v vodi. V Zgot. Kaši ju sta pozno ponoči sklicala nekega Jožefa Kogoja, lri jima je pozneje pripeljal v Ljubljano motor. Oba vlomilca in pomočnik Kogoj so bili izročeni deželnemu sodišču, ukradene stvari pa vrnjene lastniku.
• Popravi! V včerajšnji številki »Jutra* je ostalo na prvi strani več prav nerodnih tiskarskih pogrešit. Opozarjar mo le, da se je Nemška Slezija potom ljudskega glasovanja izrekla za priključitev seveda k Prusiji in ne k Rusiji, da sta na Dunaju igrala Wiener in ne Wei-nersportklub, Slovan in ne Floran, itd. Citatelji, ki so si večino napak itak sami popravili, naj nam blagovoljno opro-ste. —
Prlčetek šolskega leta
Konservatorij Glasbene Matice v LjubljaaL Šolsko leto 1922—23 začenja se na konservatoriiu Glasbene Matice dne 13. septembra t L Vpisovanje se vrši od srede 6. sept dalje vsak dan, izvzemšl nedelj in praznikov od 9. do 12. ure in od 3. do 5. ure pop. v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8—1. Ravnateljstvo konservatorija prosi, da pridejo golenci v družbi starišev k vpisovanju. Pri vpisovanja je plačati 40 K vpisnine in šolnine, 40 K članarine in pa polovico ukovine za mesec september. Ukovina znaša v pripravljalnih razredih za instrumentalni pouk mesečno 200 K. Ukovina za solopetje znaša 280 K mesečno. Poleg tega morajo konservatoristi plačati za vsak stranski predmet, ki ga obiskujejo 40 K mesečno. Vpisovanje se vrši do vštetega 12. sept. V dneh 13. in 14. septembra se vrši razdelitev gojencev po predmetih, razredih in učiteljih ter se določi sporazumno urnik. Redni pouk v vseh predmetih konser vatorija pa se prične v petek, dne 15. septembra t 1. Ravnateljstvo konservatorija prosi, da se gojenci vpišejo vsaj do 12. septembra, po tem terminu se bodo sprejemali gojenci le v tem slučaju, ako bo kaj prostora na razpolago.
Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču zapisuje učence v 1„ 2., 3. in 4, t. j. nastavni razred v sredo, dne 13. septembra od 8. do 12. ure. Nanovo vstopajoči prineso s seboj izpričevalo petega razreda ali dokončanega 5. šolskega leta na manjrazrednih šolah, krstni list ter potrdilo o cepljenju koz. Redni pouk se prične v petek dne 15. septembra ob osmih s službo božjo. Deški in dekliški nastavni razred pa pričneta pouk z dovoljenjem
Gospodarstvo
TRŽNA POROČILA.
Zagrebški žitni trg (dne 4. t m.) V
kronah po 100 kg postavno vojvodinska postaja notirajo: pšenica (76 — 77 kg) 1820 — 1850, rumena koruza 1530 — 1570, rž (71 — 72 kg) 1460 — 1500, ječmen za pivovarne 1700 — 1750, za krmo 1460 — 1520, oves 1300 — 1370, fižol 1550 do 1700 po kakovosti, moka št 0 2750 — 2800, št. 2 2650 — 2700, št 4 2550 -2600, št 6 2450 — 2500, za krmo 1250 — 1300, otrobi 900 — 950. Tendenca nespremenjena, promet slab.
Češkoslovaški hmeljskl trg. Iz Zat-ca poročajo z dne 3. t m.: Kupčija z novim hmeljem se še ni razvila. Le nekaj trgovcev iz Nemčije je nakupilo nekaj novega hmelja po 750 Kč za 50 kg. Lanski hmelj je v cenah zelo padel.
Nova konferenca e južni železnici
Iz Budimpešte poročajo, da je madžarska vlada pozvala jugoslovansko, avstrijsko in italijansko vlado na konferenco o vpraSanju južne železnice. Konferenca se vrši dne 22. septembra. = Konferenca r zagrebškimi denarnimi zavodL Iz Zagreba poročajo, da je do. 3pel te diri tja pomočnik finančnega ministra g. Dušan Plavšič ter imel konferenco z zastopniki denarnih zavodorv v prostorih Srpske banke o novi smeri de-vizne politike.
«= Promet na bosanskih železnicah. Državne železnice sarajevske direkcije so odpre mile od početka leta do konca julija 2,321.290 oseb in 853.083 ton blaga, za kar so znašali dohodki <57,819.180 dinarjev.	_
Zvišanje obrestne mere pri Avstro-Dunaja poročajo, da
Objave
•	Akademski krožek v Žalca vprizori pod vodstvom okrožnega starešinskega odbora »Slov. dij. zadruge v Pragi* dne 7. sept. v Trbovljah, 9. sept v Šoštanju in 10. sept t. L v Slovenjemgradcu v prid »Slovenski dijaški zadrugi v Pragi* predstavo »Strahovi* (H. Ibsen), družinska drama v 3 dejanjih. V glavni ulogi nastopi kot gost g. Milan Skrbinšek, član ljubljanskega dramskega gledališča Z ozirom na to, da je čisti dohodek namenjen gospodarski organizaciji slovenskih praških visokošolcev, prosimo prijatelje omladinc, da z obilno udeležbo upoštevajo nje težavni položaj v inozemstvu.
*	Klub naprednih slovenskih akademi kov v Celja proslavlja v četrtek, dne 7. septembra 151etnico svojega obstoja. Ob 10. uri dopoldne se vrši v restavracijskih prostorih celjskega Narodnega doma slavnostno zborovanje, zvečer ob 20. uri pa prične velika ljudska slavnost v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. Vabljeni so vsi gg. starejšine, akademiki in prijatelji kluba.
•	Internat Elita v Rog. Slatini. V najlepšem, najbolj ugodnem in najbolj zdravem kopališču Jugoslavije v Rogaški Slatini v Sloveniji je otvorjen internat »Hita* za fizično, domačo in naučno odgojo mladine. V zavodu se pazi posebno na zdravje, hrano in fizične odgojo, za to je angažiran poseben zavodni zdravnik. Za domačo odgojo in učenje so ^ angažirani tudi učitelji iz inozemstva. Naučni pouk se bo vršil na podlagi programa nižje gimnazije. Pouk obveznih predmetov bo v srho-hrvaško-slovenskem jeziku, vse drugo v francoskem in nemškem. Uspeh v jezikih je zasiguran. Sprejemajo se gojenci vsake vere. Natančnejša obvestila in prospekti se na zahtevo pošljejo. Ravnatelji in upravitelji šol bodo imeli prospekte na razpolr.go. Začetek šole je 10. novembra t 1. Prijave se sprejemajo pismeno do 10. oktobra t. 1. Sprejme se samo omejeno število gojencev. — Uprava
*	Spremembe v aviomobilnem prometu Ljabljana-Celje. Avtomobilna prometna d. d. naznanja: Cenjeno občinstvo se opozarja, da se bo vozilo na avtomobilnl progi Ljubljana-Vransko od 8. t. m. dalje samo enkrat na dan, in sicer: Odhod iz Vranskega 8.00, prihod v Ljubljano 10.00. Odhod iz Ljubljane 14.30, prihod v Vransko 16.30. Navedeni avtomobili imajo zvezo v Vranskem z avtomobilom iz Celja in v Celie. Na progi Vransko-Celje vozi avtomobil dvakrat na dan po zim-
odhod popoldne iz
i~c.it i cu ya ^nviivw	- • —-j — j—; ogrski bank L Z — —.— <------.
višjega šolskega sveta izjemoma v pone-|je generalni »vet Avstro-ogrske banke deljek, dne 2. oktobra. Učenci, ki so se j cavstrijsko poslovno vodstvo) sklenil zvi priglasili za sprejem v III_» odnosno IV. igluje obrestne mere v eskomptn od 7 nasfavni razred iz VII., odnosno VIII. raz- ^ '9 odst in v lombardu od 8 na 10 odreda osnovne šole, polagajo izpite v sre-j stotkov.
do, dne 13. septembra popoldne in v če- j „ zlati carinski nadavek v Nemčiji se trtek 14. septembra dopoldne.	i ^ povišal za dobo od 6. do 12. septem-
Kmetijska šola na Grmu pri Novem ;bra ^ 21.900 na 28.900 odst mestu razpisuje svoj novi tečaj, ki se j = Valutne težkoče na Reki. Reka je
prične s pričetkom novembra t L Šola ! e(1ina tropska država, kjer se vprašar ima zimski in letni oddelek. Zimski odde- j vajutfl ^ ni rešilo. Po preobratu je !ek je namenjen zlasti kmetskim sinovom bi] nekai	T obtoku še avstroogrski
iz nevinorodnih krajev, letni onim iz vi- - ~ • —*•—	- t"<to-
norodnih krajev. Na šoli, ki je ena najstarejših kmetijskih šol v naši državi so vse panoge kmetijstva zastopane v obsežnem šolskem gospodarstvu. Ako dovrši učenec celoletni in za njim drugi zimski tečaj, si pridobi v vseh panogah kmetijstva temeljito znanje. Zato priporočamo vstop v to šolo kar najbolje. Prošnje je vlagati do 20. septembra t L pri ravnateljstvu. Pogoji za sprejem so razvidni iz razpisa v našem listu in v 16. štev. letošnjega »Kmetovalca*.
Drž. gimnazija v Mariboru. Sprejemni izpiti za I. razred, dne 11. septembra od točno 10. ure dalje; vpisovanje za te izpite se vrši do te ure, s predložitvijo zadnjega šolskega izpričevala in rojstnega lista. Ponavljalni Izpiti dne 11. septembra od 8 in pol ure dalje; vsi izpitni-ki se morajo javiti ob tej uri Vpisovanje diiakov od 2. do 8. razreda je dne 12. septembra. Otvoritvena božja služba je dne 14. septembra ob 9. uri; takoj nato upravna ureditev vseh razredov. Redni pouk se prične dne 15. septembra ob 8. uri. Podrobnosti so razvidne iz oglasa v gimnazijskem poslopju
denar. Ko se je potem začelo v Jugoslaviji žigosanie bankovcev, so dale reške banke velik del svojih bankovcev istotako prež-gosatl Kmalu nato je dalo mesto Reka žigosati bankovce z mestnim žigom, tako da je bilo v prometu dvoje vrst bankovcev, dokler ni D'An-nunzio izdal naredbo, da je zakonit denar na Reki lira. To bi bilo v redu. ko bi se obenem izmenjali stari bankovci, kar se pa ni zgodilo. Se sedaj imajo banke kakor privatniki mnogo milijonov od Jugoslavije in Reke žigosanih bankovcev. Sedaj poročajo z Reke, da se bo valutno vprašanje končno rešilo. Zar upnik italijanske vlade komendator Ca-stelli je pozval trgovske kroge, naj pošljejo svoje zastopnike k ureditvi vprašanja v Rim, ker se namerava meseca septembra star denar zamenjati.
= Obtok bankovcev v Angliji se je po izkazu z dne 24. avgusta zmanjšal za 787.000 na 123,414.000 funtov šterhngov.
Odgovorni urednik Fr. Brozovič.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani

Klad uradnik,
trgovsko naobražen, z 2 letno prakso, želi premembo službe Sprejme isto v kakem denarnem zaTodu ali industrijskem podjetju. Cenj. ponudbe pod »Zanesljiv št. 393* na upravo »Jutra*. 5023
Državni uslužbeneo,
24 let star, vešč slovenskega
in nemškega jezika t govora in
pisavi, s trirazredno meščansko šolo, išče pisarniško
Volčja psloa, 3027
pristne pasme, dobra varuhinja, se ceno proda. Spod. Šiška, Sv. Jerneja cesta 38. poleg cerkve.
Pult, 3011
dobro ohranjen, pet mefrov dolg, se takoj kupi. Naslov pove uprava »Jutra*.
Kupi ••
srednje velika kmetija kje
sko soio,	F-""'—" Gorenjskem v vrednosti
& tf^ okol^lj)5x000 kron. Ponudbe
ske-m voznem redu.
Vranskega torej ob /6.35. Vsled zopet-mcan aa Je * g**™ —. ^ — - ~~ , nega podraženja obratnih sredstev in zvije ubil Truplo ponesrečenca so prenesli šanja državne trošarine na 30kratni iz-'	- - — -	n0S) stn0 primorani zvišati vozne tarife
na progi Skofja Loka-2elezniki m na pro-
v mrtvašnico pri sv. Krištofu. * Požar vsled strele. V cerkev sv. Tro-
" FOzar vsiea sireie. v ceii.cv	....	-----*---,, ,	, .
jice v Halozah je te dni ob hudi nevih- | gi med Celiem in Vranskem za 66 odst. J ^	! Novi tari{i stopijo v veljavo dne 9. t m.
-o-
a udarila strela. Stolp je pogorel. Skoda Be oeni nad nol milijona kron.
I
pod
Deklica, stara 14 let, velika, močna, boljših staršev, ki ima I. razred mešč. šoie, ž"li priti kot učenka v kako večjo trgovino v mesta ali na deželi, kier bi imela vso oskrbo v hiši. Cenj. dopise pod A. C. poštno-iežece Kranj. 296-'
»Kmetija*, na »Jutra*.
upravo 3021
Balama,
večja množina najfinejše domače blago, se po ceni takoj odda. Ponudbe na poštni predal 5. Celje. 2961
Ceno M proda
nov moški kožik. Naslov v
upravi »Jutra*. 8012
3013
Doberm&un,
sin Lnxa t rodoraikom, se
2 oceni voda. MeA»Dli sama.
Nemeblovana soba
se fiče za takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Jutra*.
298«
Proda se poeestvo * vinogradi na Dolenjskem.
Trgovska hlfia, na najbolj prometnem mesto Ljubljane.
ViJa, krasna, moderna, ni Bledu, 14 sob in 3000 m' vrta.
Vila tn hfSa z vrtovi pred
mestom Ljubljane, Ee po nizki eeni proda.
Poizve se pri Fr. Pue, Kongresni trg 7/m.od 12 do 2. ure popoldne. JJl1'
Lepo posestvo 2993
je naprodaj, obstoječe ii hiše, vseh gospodarskih poslopij, njiv, gozdov itd. Proda se takoj. Posestvo je oddaljeno o minut od ieleinice Trebnje-Št Janž. Cena je K 750.000. Ogleda in poizviž se pri lastniku Franca Kosu, Skrovnik p. Tržišče pri Mokronogu.
Stanovanje, 3014
v Dalmatinovi ulici, dve krasni sobi, razgled na psrk, balkon, zamenjam 1 jednakim garantirano čistim stanovanjem v bližini Tabora. — Ponudbe poštnoležeče »Park 7*.
Išče se
3018
mala trgovina ali trafika proti plačila ali v najem takoj, vstopim tudi kot prodajalka
v trgovino ali trafiko. Penadbe
M unravo «Jntn> foi M. >Jfl»
Hlln
iščem v najem na stalni rodi 1 nekoliko zemlje. N«1^ upravi »Jetra.
Dva dijaka,
srednješolca rorejmev praolnt oskrbo mestni učitelj. pove oprava »Jntra*. z«"
X. KlkeUfi, 299£ soboelikar in pleskar, Ljubljana, Sv. Petra eeeta 7, prevzame ves v to stroko »pada-
Jos. ZupanČIC:
Velika drama človeštva
(Epizode iz rnske revolucije.)
IV.
BolJSeviškJ polom.
Moskva, I. 1918.
L Vožnji od Samare do Moskve je bila precej zanimiva. Skoraj vsi potai-f ki, M so se vozili v tedanjih časih z dežele v Moskvo, so spadali v kategorijo »vrečarjev*. Priboriti si mesto v vagonu, je bila precej komplicirana, včasih tudi opasna stvar. »Vrečarji* z ogromnimi vrečami na hrbtu, so dobesedno naskakovali vlak, še preden se je ustavil na postaji. Potnik je moral uporabiti večkrat naravnost vso telesno silo, da se je preril skozi goste vrste »vrečarjev*, če se je hotel sploh odpeljati. Vlada se je borila s to epidemijo, pa vse ni nič pomagalo; čim bolj so jih preganjali, tim vešč jih je bilo.
Zbrali smo se — pet Jugoslovanov *— da jo usahnemo iz Samare v Moskvo. Kako smo osvojili vlak in dospeli v vagon, ne vem več dobro, pač pa se še spominjam, da so me bolele kosti še štirinajst dr.i potem. Na postaji Sizr smo morali presesti na drugi vlak. Tu pa so nas takoj opozorili ljudje, ki eo bili v tem poslu strokovnjaki, da je skoraj nemogoče dobiti mesta v vlaku, ki vozi do Moskve. Pomagali 6mo si na ta način, da smo natverili komisarju postaje, da smo del štaba IV. armade, da se torej
vozimo v Moskvo po shoJbedK opravkih. Mož je bil izmed onih, ki so priznavali zdravniški recept za legitimacijo; šel nam je na limance, dal na rfczpiolago pol vagona, in tako smo se arečno pripeljali v Moskvo.
Moskvo v tedanjih časih lahko primerjamo glavi ogromnega telesa, ki napeto misli, nepokorni _ udje pa _ izvršujejo t» misli po svoje. Bed, ki je vladal po me6tu, se je zdel človeku, ki je videl drugja mesta, nekaj nepričakovanega. Nam, ki smo navajeni, da je krojač krojač, čevljar čevljar, kočijaž kočijaž itd., bi se zdelo precej čudno, če bi ta krojač kar naenkrat postal šef kateregakoli urada, čevljar profesor ali kaj podobnega. Tudi jaz sem se začudil, ko mi je odgovoril kočijaž, ki sem ga hotel najeti, da me odpelje v neko ulico, da ne pozna ulice.
—	Oprostite, kočijaž v mestu mora vendar poznati vse ulice, sem mu dejal na to.
—	Resnica, toda jaz sicer nisem bil kočijaž. Do sedanjega poklica sem bil namreč general.
Častniki, ki so osljali živi, eo večinoma radikalno izpremenili 6voj položaj v socijalnem življenju. Prodajali so po ulicah cigarete, časopise, služili so po kave mah kot natakarji, kratko-maio, vrženi na cesto, so bili prisiljeni sprejeti vsako delo, da si zaslužijo vsakdanji kruh.
Ista usoda je zadela tudi druge sloje. Dame iz višjih krogov so ponujale po kavarnah različne brošure in žur-
nale, sreča vale so pogosto ljudi, ki so skušali izkoristiti ta njihov položaj v druge namene, hodile so s poveš onimi glavami, na obrazih se jim je poznalo, da jih teži to življenje. Te in še mnogo drugih abnormalnosti je pričalo, da se je socijalno življenje postavilo na glavo.
Moskva je živela takrat Se pod vplivom revoltfcijonarne mrzlice. Prebivalci so bili razdeljeni v dva tabora. Na eni strani delavstvo, vojažtvo in nižji sloji, ki so drveli po ulioah velikega mesta z rdečimi zastavami, sanjali na brezštevilnih shodih, opojeni po krilatih besedah tribunov, o zlati svobodi, o svetovni revoluciji, prepevali so mbrseljezo in druge revoluci-jonarne pesmi, na drugi strani aristokracija, ki je povešala glavo in hodila ponižana in razžaljena mimo navdušenih mas. Mase so mitingovale, inteligenca in aristokracija je molčala Molčala je tudi pravoslavna cerkev.
Videl sem izbruh skrite jeze. Duhovščina je dvignila ikone (podobe matere božje), procesija se je napotila po ulicah Moskve, postajala je vedno večja, zbralo se je na stotisoče ljudi, večinoma aristokracije, nazadnje se je ta izraz verskega fanatizma izpremenil v impozantno demonstracijo proti boljše viški strahovladi. Do nemirov ni prišlo, ker so bile pripravljene na strehah 6trojne puške; pač pa se je vsakdo lahko prepričal, da je opozicija proti vladi močna.
Bil sem v Kremlju, Id je bil in je še danes sedež boljševiške vlade. Sovje-
ta narodnih komisarjev. Utis, ki ga dobi človek, ko stopi pred mogočno pričo velike preteklosti Rusije, je ne-popisljiv. Stoletja so šla preko njega, pokolenje za pokolenjem je šlo mimo — Kremi je ostal nedotaknjen. Stoji veliki zvon, car vseh zvonov na zemlji, stop veliki top, car vseh topov, kot je stal pred sto in sto leti. Le orjaški spomenik carja Aleksandra III. je ogrnil črn pajčolan, da se ti zdi na prvi pogled, kakor bi stala na piede-stalu okamenela usmiljna sestra. Stene palače, kjer je nekdaj sedel veliki Napoleon in gledal kako gori Moskva pod njim, pa so molčale. Tam je sedel zdaj mož, ki je gledal, kako gori vsa Rusija pod njim.
Moskva pravzaprav še do danes ni videla pravih strahot revolucije. Prevrat v oktobru 1917. 1. je sicer zahteval mnogo žrtev, to pa je bil tudi edini prevrat v Moskvi, med tem ko so jih preživela druca mesta, kot Kijev, kar sedemnajst L. 1918. je bilo sicer v Moskvi veliko pomanjkanje živil, vendar pa katastrofalne lakote Moskva še ni videla. Zato je takrat še kipelo življenje v mestu. Kavarne in gledališča so bile polne ljudi, ki so znali izkoristiti revolucijo. Šopirili so se tam komisarji in rdečearmejci. ki sta jim »nacionalizacija* in kontribu-cija prinesla marsikak stotisočak. To je bilo takrat. Kakšna je Moskva danes, bomo videli pozneje.
V juniju mesecu 1. 1918. so doživeli boljševiki polom v Sibiriji in evropej-ski Rusiji do Volge. Češke legije,
peščica v primeri z ogromno razdaljo od Volge do Vladivostoka, in garai-zoni rdeče gvardije so z malimi žrtvami izvršili prevrat. Bil sem takrat v Samari. Ko so zasedli po kratkem uličnem boju Cehi mesto, je priredilo prebivalstvo pravi nacijonplni praznik. Navdušenje je bilo nepopisna Ljudje so šumeli po ulicah v prazničnih oblekah, bilo je, kot da je pal z njih ramen kamen, ki jih je dušil. V Samari in Povolžju je zavladal komite Ustavodajne skupščine. Ta komite narodne skupščine, ki se je zbrala 1. 1917. v Petrogradu, da določi novo državno formo, pa so jo boljševiki razpršili na vse strani; vendar ni imel avtoritete, da bi združil vse pokrajinske vlade, ki so se organizirale po boljševiškem polomu. V Orenburgu je bite vlada V rokah atamana Dutova; ta vlada se v principih ni strinjala s samarsko; sibirska vlada na čelu z Grišin-Almazo-vim je pokazala takoj v začetku tendenco separatizma Sicer so skušali pozneje priti do kompromisa, organizirala se je v Ufi flakoimenovana Di-rek torija, ki naj bi združila vse te separatiste v borbi proti boljševikom, a bilo je že prepozno. Iz narodne armade so začeli celi polki prebegovatl k boljševikom, ki so doseli z agitacijo to, česar niso mogli doseči a orožjem. V oktobra mesecu 1. 1918. je rdeča armada zavzela Samraro, v novembra in decembru Povolžje do Urala; protiboljševiške sile pa so se potegnile v Sibirijo.
tovarna stolov ter lesnih izdelkov IG
Sodna ulica štev. 11
Telefon interurb. štev. 461.
E 26
E 26
ilKlii
DELNIŠKA TISKARNA
GRAFIČNI ZAVOD
ZA VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA
NAJMODERNEJE OPREMLJENA
KNJIGOVEZNICA
ČRTALNI STROJ
ZA IZDELOVANJE TRGOVSKIH KNJIG
TELEFON ŠTEV. 132 SRZO JAVI: DELTISK POŠT. ČEK. ZAVOD ŠTEV. 11.630
I[[lllr».
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA le
Industrija perila
Povh & Medic
Novo mesto. 2973 Izložba paviljon L št. 617.
G. BESEDNIK in drug
LJubljana, Pretaass nI. 5.
Telefon 439. Trgovina in industrija zdravniškega orodja, ortopedičnlh aparatov, umetnih udov, vseh vrst bandaž, trebušnih In kiinih pasov, obvez, vložkov za ploščnate noge, ravnodržalcev, kakor tudi vse higijenične priprave za postrežbo bolnikov, priprave za ordinacije in operacije v bolnišnicah, sanatorijih in drugih ostalih zavodov I. t. d.	3000
Za dame damska postrežba. Hihlanje. Popravila. Brušenje.
Adria i fini likeri špecijaliteti odlikovane tvornice
= G. S. JSUL ATAVULJ =
kralievi dvorski liferant
wss
02T" Paviljon „G" br-oj 248.
VESNA, Brata Pohlin & drug
tvornica vlasnic, kljukic in rinčic za čevlje ter drugih novostL Razstavljeno v paviljonu »E" 50.
Vsi dopisi na naslov Ljubljana I poštni predal štev. 126.
EST- PavUjon „K" štev. 486 Največja zaloga In izbira
Mavirjes in pianinov nH
^	d. HUBAD, roj. Dolenc
LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica 5
orinoroča za nakup najboljše instrumente izvrstnih tovarn ^ r	p0 najsolidnejiih nizkih cenah.	2901
vratnike,
zapestnice, sr&jce, balisl-bluze
kakor druge pralne obleke pere in svetlolika tovarna
Jcs.Eeich, Ljubljana
Sprejemališče:
SoJenburgo»a ulica SI. 4.
Podružnice:
Maribor, Zagreb, Koievje,
Ijovo mesto.	3
Najzanimivejši ljubljanskega velesejma bode brez dvoma
oddelek št. F 123-124
trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki
šMih strojen do sedaj 'rasla in preizkusilo,
raztavi svetovna tvdka
inger-šivalni stroji
Bourne <Ss Co.
v svojih paviljonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo
gonila električna sila, kar prihrani čas in denar
To ni življensko vprašanje samo tvornic, temveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine.
Obisk
teh paviljonov Vam bo donesei več koristi In zabave kot vse senzacijonalne kino-predstave!	2782
f
in prodaja« raznovrstnega Ino* samskega mannfakturnega blaga.

oddelek za pletenine, triko-
tažo in perilo.
287?