Političen list za slovenski narod. Po polti prejemsa velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., is četrt leta 1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. sa en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma te ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,ti. uri popoludne. Štev. 145N. V Ljubljani, v četrtek 13. julija 1893. Letnik XXI. O klerikalizmu. Hie niger est-- Politika se lotnje vsega: odstavlja vlade in jih nastavlja; tvori vladarje in jih vničuje, celo Boga meni, da ima v svoji oblasti. Je-Ii se ima še vzdržati vera nanj, določuja ona; ona kaznuje tudi ali plačuje tiste, ki ga taje ali grde. Kaj čuda, če tedaj tudi cerkvena ustava nima miru pred politiko. Javno življenje sicer ne priznava cerkvi in njeni ustavi božjega značaja in zato je umevno, da se zaganja vanje. Toda kazalo bi pogumnim nasprotnikom njenim, da bi se učili zgodovine vsaj toliko, da bi spoznali, kaj jim pomaga njihovo delo. Lahko bi izprevideli, da je vsaka preosnova v cerkveni ustavi nemogoča in da je pametneje in dosledueje kar naravnost pobijati vero krščansko, nego tako po ovinkih zaganjati se vanjo in naposled še — opeči se. Žalostno pa je pri tem, da se tega boja proti cerkveni ustavi udeležujejo tudi nekateri možje, ki bi radi sicer še veljali za prave in verne katoličane. Politika jim zmede glave. Pozabljajo namreč, da je že dobrih osemnajststo let določena oblast papeževa, škofov in duhovnikov in da se o tem mej katoličani sploh ne more več razgovarjati. Nobena še tako glasna in mogočna večina ne more odvzeti te oblasti, kakor je tudi dati ne more. Pravice učeče cerkve so tako jasno določene, kakor njene dolžnosti; o njih je vsaka parlamentarična razprava kratko malo nemogoča. To resnico moramo vedno povdarjati, ker uprav proti njej se tolikrat greši v našem javnem življenju ne na škodo cerkvi, pač pa na velik kvar narodom in državam. Jedna beseda, ki se v naših dneh nebrojno-krat rabi, vzlasti dokazuje, da manjka stalnih, pravih pojmov o cerkvi in njenem ustrojstvu. Ta besede je razvpita, da se je treba poštenjaku našega časa skoraj križati pred njo; pomenjati ima vse naglavne grehe: napuh, lakomnost, tja do lenobe; določevati ima vir vsem zlom v državi ali mej narodi, skratka strašna beseda je to. Glasi se: kleri- kalizem. Vsak jo pozna; rabi ie neštevilnokrat a le malokedo misli, kaj pomenja. Tekom časa je imela že silovito mnogo prilastkov, črni, mračni, temni, pogrebni, prokleti, srednjeveški, brezdomo-vinski, neumni, ultramontanski, fanatični, brezsmi-selni, gospodstvaželjni klerikalizem. Te in tem podobne, še lepše prilastke pozna pri nas vsak črev» ljar, ki bere „Narod". Ta plodovitost žive domišljije se nam zdi slabo znamenje za liberalizem. Pred šotorom njegovim kričoči klicarji vabeč na tak način popotne zemljane vanj, ne pomislijo, da imajo hvala Bogu ljudje še svojo pamet seboj in da to pamet vkljub vsemu mogočnemu kričanju lahko rabijo. Res je sicer, da jih je le preveč, ki tega ne stor£, marveč ki krotko in mirno mej drugim tudi „klerikalizemu sprejmo kot nekaj strašnega v svoj leni um, ne meneč se dalje zato, da so zalogi svo-j h nejasnih pojmov prideli novi, še nejasnejši. Kaj pa je tedaj klerikalizem? Opredeliti to spako je zelo težko, kar si vsak misli pri tej besedi, kar hoče, samo, da je kaj strašnega. Nekateremu pri tej besedi domišljija riše tezalnice in grmade, na katerih menihi pečejo uboge grešnike, drugi mislijo na velikanske skladovnice samih rumenih cekinov, ki se skrivajo po samostanskih podzemeljskih prostorih, tretji si predstavljajo vse možne nesramnosti, ki se vrše skrivaj od črnogled'h hinavcev in lice-mercev. Opredelba je tedaj na vsak način težka. Zato raje povejmo, da ima svoj izvor ta beseda mej nemškimi protestanti. Katoliškega imena se boji protestantstvo, največ zato, ker je spominja, da njemu manjka ta bistvena lastnost prave Kristusove cerkve, zato so jeli protestanti imenovati katoličane klerikalce. Sami so namreč zavrgli duhovstvo v cerkvi in trde, da je vse krščansko ljudstvo — duhovsko; vsak ima jednako oblast, in zakrament sv. mašni-škega posvečevanja je prazen, popolnoma nepotreben obred. Samo ob sebi je umevno, da so razširjajoč ta svoj krivi nauk skušali na vsak način iztrgati za- upanje do duhovnikov ljudstvu iz srca, in da so v ta namen uporabljali vsa možna sredstva, mej katerimi sta laž in obrekovanje na prvem mestu. Njihov protiduhovenski boj je rodil z večine vse tiste zgodovinske laži, ki so jih od magdebur-ških centurjatorjev počenši razširjali razni več ali manj znani zgodovinarji. Leposlovje je moralo tudi pomagati. V pesmih, igrah jn povestih so se jeli opisavati duhovniki v protestantskem smislu, redovi so se grdili in blatili. Slike so predstavljale pijane menihe in druge nespodobnosti. Vse to je prijalo spačeni človeški naravi in na naglem se je razširil ta duh; nastopajoče brezver-stvo je samo nadaljevalo v njem in pridobivalo s tem najboljših vspehov. Boj proti klerikalizmu se je vnel po celem svetu, iu sicer vedno pod pretvezo, da se ustavlja le nepoklicanemu, krivičnemu go-spodstvu duhovnikov. Niti trohice zabavljanja, ki ga je objavil še le leta 1869 rojeni „Narod" v svojih predalih, ni njegove; izvirna ni niti jedna psovka, katerih je že toliko poslal v dežel. Izvor smo jim pokazali in pojasnili tudi vodilne uzroke. Da se v tem protikleri-kalnem boju ne rabi samo laž in obrekovanje, je jasno samo ob sebi. Saj se mora podati za vsako trditev vsaj nekaj navideznih dokazov. In snov zato dajejo izjeme duhovniškega stanu, ki z neprevidnostjo kaj zagreše, ali s spodtakljivim obnašanjem sami najgorje napadajo svoj vzvišeni poklic, ali zlorabljajo svoj stan. Pri takih izjemah iščejo dokazov in iz njihovega obnašanja sklepajo zaključke vsemu du-hovstvu nasprotne. Ta logika je čudna; razvidno je, da je ni treba pobijati. Nam se zdi dovolj, da smo jo konstatovali. Da se pa vprašanje o klerikalizmu še bolj pojasni, naštejemo tu nekaj načelnih stavkov v tej zadevi: 1. Za vero je duhovstvo potrebno; brez du-hovstva ne more obstajati nobeno verstvo. LISTEK Dubrovnik — jugoslovanske Atene. Spisal Janko Gričar. (Dalje.) Rekli smo, da je turška sila, katera je grozila nekoliko stoletij balkanskim državam, storila, da so se mnogi učeni ljudje iz Grške, posebno pa iz Carigrada zatekali v sosedne mirne dežele. Grški učenjaki so si iskali zavetja največ v Italiji, kjer so osnovali prva vseučilišča, ali mi vemo, da je nekoliko učenjakov grških prišlo tudi v Dalmacijo, vzlasti v Dubrovnik. Šafrik navaja imena Halkokondilas, Manlos, Tachaniotes, Laskaris i. dr. Kakor so grški učenjaki vspešno delovali v Italiji, takisto so delali tudi v Dubrovniku. Grški učenjaki, ki so se nastanili v Italiji, potovali so iz mesta v mesto, a to so se naučili od njih tudi mnogi Italijani, ter so nekateri taki potovalni učitelji prišli tudi v Dalmacijo. Koncem XIV. veka je prišel neki Ivan iz Raven e v Dalmacijo ter se je čudil Dalmatincem, kako so zaostali v naobrazbi. Okoli 1. 1434 je pri- šel v Dubrovnik Filip de Diversis, kateri nam je zapisal mnogo povoijnejša poročila o naobrazbi Dalmatincev. Mimo teh dveh nam je znanih še nekoliko drugih imen, kakor: Malinus, Bartolomej Spondratus, Nikolaj de Lasiris, Xenophon Philel-phus i. dr. Ti učitelji so bili polni latinskega duha in so tudi v Dalmaciji probudili ljubezen do latinske književnosti. In res nahajamo v XV. veku več učenih filozofov in- historikov, ki so pisali v Dalmaciji, in to v latinskem jeziku. Ta latinska literatura je kažipot hrvatski literaturi v Dalmaciji in Dubrovniku. Mladi Dalmatinci, ki so se izobražali v Italiji, videli so, da Italijaui mimo latinskega goje tudi svoj jezik. To je vspodbujalo te mladeniče, pa so tudi oni jeli pisati v svojem narodnem jeziku. Mnogo je pripomoglo naobrazbi Dubrovčanov tudi njihovo bogastvo; a obogateli so oni s trgovino, pa tudi s tem, da so gostoljubno vsprejemali begune iz sosednih slovanskih dežela, iz Bosne in Hercegovine, ki so prinesli seboj ves svoj imetek, ter se nastanili v Dubrovniku, da se izogno turškemu nasilstvu. Vspeh italijanskih učiteljev se je skoro dobro pokazal. Na početku dubrovniško-dalmatinske književnosti nahajamo pisatelja, kateri je hodil njihove stopinje, a to je M a r k"a M a r u 1 i (i (1450—1507) rodom iz Spleta. Marko Marulič, ta prejasna zvezda vsakojake umetnosti za ves tedanji svet, zaslužuje brez dvojbe, da ga priznamo otcem jugoslovanskega umetniškega pesništva. Njegov glas je bil dobro znan v narodu, ko so komaj prvi književni žarki jeli sevati iz Dubrovnika. Mimo domačih ponašali so se tedanji najslavnejši možje z njegovim prijateljstvom, žalovali po njegovi smrti za njim in ga slavili v krasnih žalostinkah. Ariosto ga je nazval zbok velikega njegovega uma božanstvenim bitjem. Eisengrein pravi o njem, da je bil največji modroslovec svoje dobe in da ga ni nikdo prekosil v bogoslovskih znanostih. Mimo neizmernih zaslug, ki si jih je stekel ta izredni um na književnem polju sploh, je za nas najvažneje to, da je on prvivjugoslovan-skem narodu probudil sveto ljubezen do materinega jezika. Marulič je Hrvatom, vsaj glede na jezik, ono, kar Dante Italiji, Goethe Nemcem. Istodobno, ko je Marulič pel v Spletu, odgovarjal mu je lepi zbor učenih narodnjakov z otoka Hvara, n. pr. Božičevic, Brtučevič, Pelegrinovič i. dr., vsi pesniki narodni in modrijani na glasu, zelo 2. Oblast, ki jo ima po Kristovem nauku du-bovstvo, presega vsako posvetno oblast; celi svet je ne more dati duhovniku več, nego jo je prejel od svojega Gospoda. 3. Duhovska in posvetna oblast sta v krščanstvu ločeni; uprav zato, da ostaneta sicer ttm go-toveje ločeni, sta pa združeni v rimskem papežu, ki je duhovski in posvetni vladar ob jednem. 4. Oblasti si ne smeta nasprotovati; druga v druge delokrog ne sme segati. Za red in varnost skrbi posvetna oblast; za vzgojo in dušni napredek pa duhovska. Posvetna oblast ima očetno krepkost in moškost; duhovska pa materino ljubezen iu prisrčnost. 5. Za narod iu državo je neobhodno potrebno — neodvisno duhovstvo, ki v svesti si svoje naloge izvršuje svoje dolžnosti vstrajno, vneto in pogumno, ki se ustavi krivici, odkoder-koli naj pride. Duhovstvo pa, ki je izgubilo cerkvenega duha, ki se tedaj vdinjava mogočnikom zemlje ali pa duhu časa, je največja nesreča za vse javno življenje. Takemu smo tudi mi nasprotni, in če nje mislite v klerikalizmu, smo tudi mi protiklerikalci. ~ V svesti si tedaj, da vse druge ideje, ki morda z orjaško silo nastopajo v naših dneh, neskončno nadkriljuje ideja poklica krščauskega duhovnika, iu da ima ta ideja v sebi pogoje konečne večne zmage, stopajo verni katoličani pod njen prapor borit se z&njo, če jim prav nadenejo ime „klerikalcev". In zaradi te stalne, božje ideje se družijo tudi krog grešnih, slabih ljudij, ki jo imajo v imenu Izveli-čarjevem zastopati. Črne suknje jih ni strah, in klerikalizma tudi ne. Ne dajo se vsuževati ljudem, marveč le Jed-nemu, ki ga spoznajo za svojega Gospodarja, Kristusu, ki si je odbral nekatere v poseben delež (kleros) in jim zato tudi dal posebno, nadnatorno oblast. I z tabora ,,krščanske ljubezni". Dobili smo nastopne vrstice: Slavnemu uredništvu .Slovenec" v Ljubljani. Na podlagi § 19. tis. zakona z dne 17. decembra 1862, št. 6 drž. zak. prosim j-lavno uredništvo, da v določenem času in prostoru objavi na članek „Iz tabora krščanske l jubezni" v 152. št. »Slovenca" z dne 6. t. m. sledeči popravek: 1. Ni res, da sem svoje iz-povedbe pred porotniki pri obravnavi dne 21. in 22. aprila t. 1. vedoma prikril in namesto njih napisal stvari, katerih ni bilo in ne bo. Bes pa je, da se moje poročilo o tej obravnavi v „SoČi" in posebni knjižici popolnoma zlaga z resnico iu tudi z uradnim zapisnikom, kar spričuje najbolje že to, da proti tej objavi ni bilo od i n-teresovanih stranij prav nikakega ugovora, dasi se je skrbno pazilo na to, da bi v poročilu kaj neresničnega našli. 2. Ni torej resnično, da sem jaz na podlagi svojega neresničnega poročila brezvestno napadel „Slovenče-vega" dopisnika, pač pa je res, da sem se jaz le branil s čisto in suho resnico na njegov neresničen hvaljeni od Luciča in Hektoroviča, katera jih smatrata za svoje predhodnike. Lahko torej rečemo, da se imata smatrati Splet iu sorodni mu Stari Grad na otoku Hvaru kot prava zibelka, kjer je vzklil in se razgojil prvi plod jugoslovanske književnosti. Predno povemo kaj več o samem Maruliču, iz-pregovoriti nam je o jeziku, kateri so pisali ti najstarejši književniki. Jezik njihov je bil čakavski bodisi v prozi ali pa v poeziji, a to ne samo v primorju dalmatinskem, nego tudi v samem Dubrovniku. To nam pa dokazuje, da je čakavščina starejša od štokavščine, da se je ta na jugovzhodu razvila iz one in postala na jugu jekavščina, a na vzhodu ekavščina, ter da se je polagoma primikala k severozahodu in potem pa je iztisnila čakavščino, zavladala v narodni književnosti. Dubrovnik je občutil zbok svojega položaja in tesnih odnošajev z vzhodno-južnimi stranmi prvi v hrvatskem primorju ta blagi vpliv štokavščine in sicer že ob koncu XVI. stoletja s spisi Dinke Ranjine in Dinka Zlatarja. V njih se najprej pokazujejo čvrsti sledovi štokavščine. Dalmatinsko-dubrovniška književnost se zrcali najlepše v pesništvu, a to se je razvijalo v vseh svojih strokah, v lirski, epski in dramatski. Ze v prvem razvoju se je povspelo Iirsko pes- napad. Vsled tega tudi ničesa preklicovati nimam. 8. Ni r e s, da sem pred sodiščem izjavil, da sem bil „mi8tificiran in na led speljan", in to v obče v svojih dokazovanjih, kakor je v imenovanem članku generalizovano, marveč r e s j e , da sem na nasvet zagovornika dr. Laginje — ko je prof. Babsch izpovedal pod prisego, da on ui edini dopisnik it Gorice, zlasti pa, da najbolj strupene dopise proti Slovencem pišejo drugi — izjavil pogojno, kakor stoji v poročilu „Tri obravnave" na strani 46., namreč: „Ako je res, kar je prof. Babsch izpovedal pod svetostjo prisege, izjavljam, da obžalujem, ako sem bil vsled splošnega javnega mnenja tudi jaz tega prepričanja itd." 4. Ni torej res, d a s e m j a z „že štiri leta žrtva zlobne mistifikacije nekaterih skrivnih p o-litikarjev, ako ne morebiti celo žrtva lažij in obrekovanj" — marveč res je, da sem popolnoma prepričan o resničnosti vseh svojih obdolževanj proti prof. Babschu, katere sem hotel dokazati z velikim številom odličnih prič ter pisanih in tiskanih dokumentov. Ker moje priče niso bile dopuščene k obravnavi, zato svojih dolženj z ene strani nisem mogel dokazati, z druge pa se nisem mogel prepričati, da sem bil od koga misti-likovan ali celo nalagan, kakor dopisnik pravi. Odklanjam zategadel sumničenje, da sem bil od koga mistifikovan ali nalagan, toliko manj pa od kakih „skrivnih politikov", kakoršnih ne poznam. 5. N i res, da sem izdajal osebne pogovore slovenskih profesorjev, marveč res je, da sem svoje dokaze zajemal iz vseh onih krogov, v katerih se je prof. Babsch premikal, naj so bili slovenski, nemški ali laški profesorji ali druge osebe. 6. N i res, da sem segal v tajnosti profesorskih konferencij in komisij, do katerih mi tudi ni mogoče priti, marveč res j e, da moji slučaji, katere sem navajal proti prof. Babsch-u v svojo obrambo, so se vršili pred očmi komisije in maturantov, vsled česar so prišli v javnost, ne da je kdo izdal meni uradno tajnost, o kateri tukaj ni niti govora. Ni res, da sem jaz za take strogo kaznjive ovadbe — katerih meni itak nijeden profesor storil ni — navajal vedno in vedno le slovenske profesorje; res p a j e , da sem svoje dokaze podpiral s pričami, ki so po svojem poklicu ali stališču prišle v resnih zadevah največkrat z Babschem v dotiko in so ga torej najbolje poznale, a pri takem izbiranju prič nisem gledal na narodnost. In ker sem priče vzel tam, kjer so bile, zato je prav nasprotno res, namreč, da med mojimi pričami je bilo več Nemcev in Lahov nego Slovencev, počenši pri ravnatelju tukajšnje c. kr. realke. — 8. Toliko manj res je, da sem navajal pri obravnavi dejanje in imena tako, da je bilo italijanskim in židovskim fanatikom očito, da sem vse izpovedbe zajemal iz jednega samega vira — iz ust neprevidnega g. prof. B—ča, kojega sem z jezikom vrgel s sore nasprotnikom pod noge. — R e s p a je, da g. prof. B—č. ni bil moj vir in toliko manj moj jedini vir; res je dalje, da moje izpovedbe niso bile niti v najmanjšem oziru take, da bi bile mogle vreči le najmanjši sum na gosp. prof. B—ča; i n r e s j e , da razven „Sloveučevega" ništvo do tolikega sijaja, da mu tedaj skoro ni bilo vrstnika. Bujno se je razvijalo, in začetkom XVIII. veka povspelo se je do največje dovršenosti. Prvi na tem polju so Marko Marulič, Gjore Držio, Šiško Menčetič, Kaniba! Lucic, Mavro Vetranič. V njih se nahaja mnogo veličanstvenih mislij, jedrovitih izrazov, živih slik, krepkih in zanimivih trenotkov. Tudi epsko pesništvo je lepo zastopano v tedanji književnosti. Gundulicev „Osman" je zadivil ne le hrvatski narod, marveč tudi tuji svet. — Zna-menitejši proizvodi ostalih pisateljev so: „Ostan božje ljubavi" od Andrije Vitaljiča, „Uzdari Man-daljene spokornice" od Ignjata Gjorgjiča, Maruli-čeva „Judita", Palmoticeva „Kristiada", „Ribarenje" Petra Hektoroviča, Kanavelit-ev „Sv. Ivan", „Bogat-stvo i ubožtvo" od Kavarina. Kje se je dramatsko pesništvo najprej razvilo, se ne d& točno opredeliti. Appendini trdi, da se je prvi poskusil v ti stroki Gjori Držič v Dubrovniku. No, ali prvi poskus je menda Lucičeva „Robinja". Za Lucičem so se sledili Hektorovič, Petranič, Ma-roje Drži« in drugi. Z Gunduličem in Palmotieem pa se je pnvspela dubrovniška dramatika do največje dovršenosti. V nastopnem bomo podali čitateljem imena najboljših dubrovniških pisateljev ter vsebino nekaterih njihovih del. (Dalje sledi.) dopisnika nihče drugi ni izustil jednakega sumui-čenja, torej tudi ne italijanski in židovski fanatiki, katerim g. prof. B—č ni padel prav nič pod noge. 9. Iz tega je razvidna neresnica, da sem jaz ponižal ali celo uničil g. prof. B—ča, ki sam ni čutil niti najmanjše potrebe, da bi bil reagoval proti načinu, kakor se je imenovalo njegovo ime pred sodiščem. 10. Ni resnično, da bi gg. dr. Laginja, pesnik, Simon Gregorčič, M. Premrov ml., J. Fon, M. Fabijan in tudi ne A. Ličen mogli pričati proti meni v zmislu dopisnikovem, pač pa bi v slučaju potrebe dokazali neoanovanost njegovih napadov in trditev. 11. N i r e s , da je slovensko ljudstvo po meni nalagano ali osleparjeno, p a č p a je res, da z dovoljenimi sredstvi pobijam laž in sleparstvo, s katerima se slovensko ljudstvo mami in vodi na kriva pota pod katero-koli pretvezo. 12. Konečno ni res, da jaz grozim slovenski duhovščini, da jo ponižam, ako le hočem; nasprotno je resnica, da jaz ne pišem in ne grozim nasproti vse časti vredni duhovščini sploh, temveč da pišem le proti oni peščici mož, ki so slučajno duhovniki in stojč mojim nazorom sovražno nasproti in katerih ne identifikujem z vso duhovščino. V Gorici, dne 8. julija 1893. Andrej Gabršček, vrednik »Soče". Dostavek vredništva: Kdor prebere ta dolgi popravek, vidi na prvi pogled, da ničesar ne popravi, marveč da z zadrego, ki se kaže pri tem popravljanju, le sam spričuje, da je naš dopisnik pisal resnico. Zato o tem ne bomo govorili, pač pa naberemo iz dveh člankov: „Difficile saty-ram non scribere" nekaj psovk, ki so v „Soči" nagro-madene. Iz teh bi vsakdo spoznal, da se z možmi takih zabavljic ne dž. dosti opraviti. Take psovke so : „Privilegovani katoliki, lažnivci, podli, demon-sko-zlobni ljudje, psujejo, imajo grde namene, ne-plemenite svrhe, kosmato notranjost, veliki rodoljubi pri „Slovencu", brezvestna ušesa, tolpa ljudij, kate- { rim se v Gorici najbolje godi, ki pa so imeli vedno zaprte mošnjičke, podli zabavljivci, ljudje, ki so se v zakristiji zavezali, da nič ne dajo za „Slogine" učae zavode, kolovodja najnovejših katolikov na Goriškem, ki ima preveč plačila za malo dela, hinavci „Slovenčevi" goriški hujskači, zabavljači, z dobro premišljeno pretkanostjo pohujšujejo, zavijajo, smešijo, zabavljajo in žalijo, zakupniki vesoljnega katoličanstva, katoliki", brezvestni ljudje, sposobni vedoma pisati iu priobčevati tendencijozne sestavke, zlobni zabavljivci, propovedniki najnovejšega katoličanstva, skrunilci resnice, „Slovenčevi" narodni stebri, Jažnjivci, ki hočejo delovati na podlagi resolucij prvega slov. katoliškega shoda". — Po teh psovkah lahko vsakdo spozna Andreja Gabrščk-a in nas gotovo oprosti prerekati se s takim psovkarjenjem. Resolucije nemškega shoda \ Celju. V torek smo obljubili, da objavimo resolucije shoda dolenještajerskih Nemcev v Celju. Te zanimive, toda nenevarne resolucije so nastopne: 1. Dolenještajerski Nemci smatrajo ohranjenje in pospeševanje nemštva za svoje najvišje načelo, kateremu se morajo podvreči vsi drugi interesi. Zatorej so vsi Nemci le jedna stranka, katera vse podpira, kar nemštvu koristi, in vse pobija, kar bi nemštvu škodovalo. 2. Nemščina se priznaj za uradni, službeni iu državni jezik. Ta zahteva ni opravičena le po zgodovini in položaju avstrijskih Nemcev, temveč je državna potreba in se jej mora ustreči, da se povzdigne gospodarski promet in občna kultura, ohrani avstrijsko državno pravo in skupna vojska, zagotovi in varuje moč države. Pri nas na Dolenjem Štajerskem je tembolj opravičeno in potrebno tako vre-jenje jezikovnega vprašanja, ker že vsaka občina si prisvaja pravico, uradni jezik si sama določiti, in pri državnih uradih mnogojezičnost napravlja škodljive zmešnjave. 3. Slovanskim elementom dajo prednost pred Nemci državni organi — tu le omenjamo imenovanje uradnikov, notarjev in šolskih nadzornikov — posebno jim daje prednost deželua vlada. (Jim bolj to čutijo dolenještajerski Nemci, tembolj je dolžnost po večini nemškega deželnega zbora in avtonomnega iz njega izhajajočega deželnega odbora držati se nemške uprave, ustavljati se slovanskim težnjam po raztrganju dežele in varovati državo ohranjujoče nemštvo, in s tem nerazdeljivost štajerske kro-novine. (Dalje v prilogi.) Priloga 158. štev. »Slovenca" dn6 13. julija 1893. 4. Ce se razteguje vladua prijaznost Slovanom na šolstvo, naj se oni člani deželnega šolskega sveta, ki izhajajo iz nemške večine deželnega zbora, ne udajo, temveč naj se ustavljajo z vso močjo. V vseh mestih in trgih na Dolenjem Štajerskem naj država, oziroma dežela, osnuje nemške šole. Zunaj mest naj se pa vsak otrok ue krateč materinščine uči tudi nemški. Pri imenovanju in povišanju učiteljev pa ne sme biti več merodajno samo slovensko mišljenje. Sprememba naših nemških gimnazij, v katerih se slovenskemu narodu odpirajo neizmerni zakladi nemške omike in znanosti, v mešane s tem, da se snujejo slovenske paralelke, njih prememba po znanem češkem receptu v slovanske zavode, smatramo za poseganje v nemško narodno last, kot politično in narodno podpiranje Slovanov v škodo naših narodnih čuvstev, pravic in posesti. 5. Nemci na Štajerskem se dosedaj nikdar niso kazali sovražne ali pristranske slovanskim kmetom ali poslom. Temu nasproti je pa slovenska stranka osnovala slovensko obrtno zvezo in njen sedež osnovala v Celju. To proti blaginji nemških obrtnikov naperjeno postopanje in žaljivo izzivanje nas sili, da kaj nasproti ukrenemo. Vsacega obrtnika, ki se drži našega državo ohranjujočega in občno koristnega stališča podpirajmo na vsak mogoči način, vsacega, kateri pa dela proti Nemcem, pa pobijajmo. 6. Cerkev se ne sme zlorabiti za narodnostni boj. Nemci dolenještajerski odločno temu ugovarjajo, da bi bili sovražni cerkvi, zavračajo to očitanje kot grdo politično bojno sredstvo, katero je pa pripravno, da Nemce odtuji katoliški cerkvi. 7. Nemci na Dolenjem Štajarskem morajo le tedaj ohraniti svoje stališče, ki je v nevarnosti, in spolnovati svojo vzvišeno nalogo, če vsi somišljeniki od prvega do zadnjega, izogibajoč se vsacega raz-cepljenja, složno postopajo v boji proti vedno po-zrešnejšemu in piedrznejšemu slovanstvu in upiranju proti Nemcem sovražni vladi. Zmatrajoč vzajemnost vseh avstrijskih Nemcev za največji dosegljivi smoter, pozivamo pred vsem vse somišljenike Gorenjega Štajerja in našega glavnega mesta, da vse moči zastavijo za ohranjenje nemštva na Dolenjem Štajarskem. Iz teh resolucij je viden namen štajerskih Nemcev in sploh pravi namen nemškonarodne stranke. Gospodovati hočejo v vsej Avstriji in jo popolnoma ponemčiti. Ni jim več mari to, kar so določili v ustavi, da tudi to jim ne zadošča, kar je zahteval Scharschmid v svojem predlogu o nemškem državnem jeziku. Ne le vsak cesarski ali deželni urad bi moral uradovati izključno nemški, temveč tudi zadnji občinski urad bi moral uradovati nemški. Kdor bi nemški ne znal, bi ne mogel biti niti občinski odbornik v zadnji gorski občini. Za to pa je treba, da se vsak otrok uči v ljudski šoli nemški. Nemštvu bi se morali podrediti vsi drugi interesi. Po tem mnenju je ponemčevanje celo državna dolžnost. Štajarska deželna vlada pač dosedaj ni bila nikdar posebno naklonjena Slovencem, ali vendar jej južnoštajerski Nemci očitajo, da zatira Nemce in podpira Slovane. In zakaj ? Samo zaradi tega, ker se nekoliko ozira na veljavne zakone in neče preko vseh zakonov spolnjevati vseh njih želj. Za vlado je pač dober poduk ta shod. Kolikor je bilo moč, je gledala na želje Nemcev, in kako hvaležnost ima za to. Le razvadila jih je z laskanjem. Ko bi bila proti njim pokazala večjo odločnost, bi danes gotovo ue bili več tako predrzni. Če ni slepa mora videti, da s takim ravnanjem jih ne pridobi in ne zadovolji nemško nezasitljivost. Na shodu se je tudi govorilo o državni potrebi. S tem so gospodje prikrivali vse druge težnje, kakor so nekdaj z ustavo prikrivali težnje po gospodstvu. Njih namen je ponemčiti Avstrijo in jo tako preparirati za Nemčijo. Za to je pa tudi državni interes, da se postavi jez vsem pretiranim nemškim željam. Slovani smo že veliko prestali in se zatoraj teh resolucij ne ustrašimo, kajti na naši strani je naravna pravica, za nas govori ustava, zato tudi mora naša pravična stvar zmagati vzlic vsem nemškim parteitagom. Politični pregled. V Ljubljani, 13. julija. Mladočehi. Kaj nepovoljen je Mladočehom St'astny, ker v svojem listu jim marsikatero resnično pove in razkriva njih nedoslednosti in prazne ob- ljube. Njegov list je pa precej razširjen po kmetih, i kjer imajo sedaj še Mladočehi največjo zaslombo, in torej vsekako nekaj pripomore, da kmetsko prebivalstvo dobro spozna Mladočehe. Da bi sedanje zastopnike velepoststva bolj očrnil1, so „Nar. Listy" jim nedavno za vzgled postavljali pokojnega grofa Henrika Klama-Martinica. Hudomušni St'astny je pa v svojem listu na to opomnil, da „N. L." niso vedno tako sodili o Klamu-Martinicu, temveč so ga pred leti tudi napadali in nazivljali za zlega duha češkega naroda. Gregrov organ je seveda na to kar molčal. Posebno so pa Mladočehi jezni, da jim St'astny očita nepoštenost, ker so mnogo vo-lilcem obetali, na kar sedaj niti več ne mislijo Mladočeški pogum. Pod tem naslovom smo poročali, kako je dr. Julij Gregr se opravičil s pismom pri namestniku, ko je njegov list nekaj pisal, zaradi česar bi bil mogel imeti neprijetnosti. Povedali smo, da je dotično pismo namestnik kazal dr. Masaryku. Poslednji je pa sedaj v mladočeškem glasilu oporekal, da bi namestnik mu bil kdaj kazal dr. Gregra pismo. Ali na to se oglasi Ignacij Ho-rica in objavi, da mu je dr. Masaryk pravil v sredo dne 5. julija t. 1. ob 6. uri zvečer na sprehajališču, da mu je namestnik kazal dr. Gregrovo pismo. Hofičeva trditev je ravno nasprotna s trditvijo dr. Masaryka in radovedni smo zatorej, kdo laže; oba resnice pač ne moreta trditi. Mogoče je, da se je dr. Masaryk ustrašil pritiska dr. Gregro-vega lista iu se zatorej umiče. To bi pa bil le novi dokaz čudnega mladočeškega poguma. Odrečena sankcija. Zakon o premembi gorenje-avstrijskega zakona o nadzorovanju šol ni dobil najvišje sankcije. S tem zakonom bi se bila konservativcem zagotovila večina v deželnem šolskem svetu. Bil je prikrojen popolnoma po zakonu, ki se je Bklenil za Tirolsko. Na Tirolskem je zakon dobil sankcijo, na Gorenje-Avstrijskem pa ne. To je čudno na videz, ali je vendar lahko tolmačiti. Taaffejeva vlada je le na videz konservativna, v resnici pa le skrbi, da se ohranijo vsi liberalni zakoni. Na Tirolskem je šlo za to, da se sploh sklene zakon o šolskem nadzorstvu, zato je vlada konservativcem prijenjala, ker je s tem pripomogla tudi do večje veljave liberalnemu državnemu šolskemu zakonu v tej deželi. Na Gorenje-Avstrijskem je pa šlo za to, da se že obstoječi zakon o šolskem nadzorovanju premeni tako, kakor zahteva potreba prebivalstva, ki je po večini katoliško. Gališka razstava. Ravnateljstvo levovskega razstavinega odbora hoče Rusinom dovoliti popolno jednakopravnost pri deželni razstavi, ki se priredi drugo leto. Zato pa Mladorusini poživljajo rusinski narod, da se v obilnem številu udeleži razstave. Zatozba proti trnovskemu metropolita Klemenu. Zaradi znanega dogodka v Trnovem se bode moral metropolit Klemen zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Sofiji. Državno pravdništvo ga toži, da je hujskal ljudstvo proti vladi in knezu ter razžalil kneza. Bolgarski eksarh je s prva nekaj ugovarjal, da se metropolit izroči svetnemu sodišču, pozneje se je pa menda udal. Zatožba srbskih ministrov. Predlog, da se tožijo bivši srbski ministri, se je že sporočil vsem dotičnikom, ki so tudi sporočili, da so ga vsprejeli. Povabili so jih tudi, da pridejo k dotični seji skupščine, da se zagovarjajo, ali pa pošljejo pismene zagovore. Pričakuje se, da pridejo bivši ministri sami. Rusija in Nemčija. Znani ruski ekonom Ivanjušenkov v „Graždaninu" priporoča, da se proti Nemčiji porabi svetopisemski izrek: „Oko za oko, zob za zob." Letina v Rusiji bode še precej dobra. Zaradi dežja žita ne bode manj, k večjemu utegne biti nekolike slabše. Rusija bode imela za izvoz 400 milj. pudov žita in ga tudi lahko prodala. Rusiji ni treba nove trgovinske pogodbe, pa tudi ne nemških denarnih trgov za posojila. Nemčija pa je navezana na rusko žito. — Kar piše ta list, je pač le deloma resnično. Hudo narodnogospodarsko borbo mej Rusijo in Nemčijo pod Bismarckom sta jednako čutili obe državi. Buskemu žitu dela na zapadu močno konkurenco ameriška pšenica in Nemci bodo pač brez ruskega žita izhajali, ker ga bodo dobivali od drugod. Težje bode pa jim dobiti trgovišča za svoje industrijske izdelke, ako se jim zapre pot v Rusijo. Prepir mej dvema ruskima listoma radi verske svobode. Mej n Moskovskimi Vje- domostrai" in BGraždaninom", obema strogo konservativnima ruskima listoma je zadnji čas se bila zelo zanimiva polemika. Prvi list je napadal generalnega gubernatorja amurskega ozemlja, da le z ljubeznijo iu poučevanjem hoče tamošnje budajiste spreobrniti v krščanstvo« in ne dopušča nobene sile. Po mnenju moskovskega I sta pa ta pot ni prava, kajti v Rusiji se pravoslavje nema razširjati z ljubeznijo, temveč le s strogostjo in silo. Proti temu se je oglasil „Graždauin", ki z vso odločnostjo zagovarja versko svobodo v Rusiji. Ta glas strogo pravoslavnega in konservativnega organa je pomenljiv. Pred leti je tudi knez Meščerski drngače pisal. Sicer pa tudi sedaj ne vemo, bi li „Graždanin" tako odločno se bil potegnil, ko bi šlo za katolike, kakor se je, ko gre za azijske malikovalce. O verski svobodi je v Rusiji sedaj še jako težko govoriti, ko se še prestop iz pravoslavja v katoliško vero zmatra za veleizdajo. Demisija francoskega finančnega ministerstva. Nedavno je bil finančni minister Pey-tral dal svojo ostavko, ker se prav ni vjemal z vladnim postopanjem. Demisija je pa bila le bolj navidezna. Drugi ministri so ga prosili, da naj še ostane in on je umaknil demisijo, ko se mu je obljubilo, da policijski prefekt Lože, ki radikalcem ni prav po volji, se prestavi kam v diplomatično službo. Lozč se pa radikalcem ni toliko zameril s svojim postopanjem proti delavcem, temveč zaradi tega, ker je ukazal policiji, da pri zapiranju naj nikakor ne gledajo, kakšno suknjo ima kdo. Vsled tega se je pa prigodilo, da je policija zaprla več radikalnih časnikarjev, ki so hujskali delavce k izgredom. Tega mu radikalci ne morejo odpustiti. Da so zaprli in obsodili le nekaj delavcev, bi se radikalci pač malo zmenili. Delavska borza v Parizu je sprva imela namen, le posredovati pri iskanju raznih služeb, ali s časom je bila postala nekak agitacijski odbor za razne republikanske kandidate. Dosedaj je navadno ta borza podpirala radikalce, in to je bilo uzrok. da je Pariz volil skoro same radikalce in socijslist skoro nobeden ni prišel v zbornico. Socijalisti so se volili le v mestni zbor, ker tukaj za višje politike ni pravo polje. Letos so se pa razmere nakrat nekoliko premenile. Delavska borza ni več mislila podpirati sedanjih poslaucev, ampak je mislila poskusiti s socijalisti. To je pa povod, da je vlada nakrat spoznala, da ni postavno osnovana, in jo je zaključila. Da je hotela delavska borza le delati za sedanje republikanske stranke, bi se pa nikdo ne bil brigal, kaj se vse v njej godi. Francija. V Parizu je zopet vse mirno. Policijski prefekt je že umaknil se novemu prefekto Lepine-u. Radikalci so s to premeno zadovoljni, delavci pa nikakor ne. Novi policijski prefekt je že bil v službi pri pariški policiji in je pri raznih izgredih pokazal veliko odločnost. Po večkratnem službovanju v Parizu bil je prefekt v več departe-mentih. — Policija je pa predvčeraj po noči v neki stranski ulici zaprla neko osebo, ki je hotela zažgati leseno barako. Pri sebi je imela v petrolej namočene cunje, da bi ložje zažgala. Vstaja v Braziliji. V pokrajini Rio Grande do Sul je zopet vstaja. Vstaši pod poveljstvom generala Sarave oblegajo glavno mesto. Železniški promet je pretrgan. Vstaši imajo popolnoma organizmi vano vojsko. Tudi nekateri poveljniki vojnih ladij so se že pridružili vstašem. Kakor se kaže, v Braziliji ne bo miru, dokler se ne znebi te pokrajine. Vlada bi najbrž že sama rada se odkrižala pun-tarske dežele, ali se boji, da bi vspeh v Rio Grande do Sul vzpodbudil nezadovoljne elemente v drugih pokrajinah, da bi se jeli puntati. Po vseh pokrajinah jih je mnogo, ki žel£, da bi vsaka pokrajina postala popolnoma samostojna. Bati se je zatorej, da Brazilija prej ali slej razpade v majhne državice. Glavna napaka je pa v Braziliji, kakor sploh po Južni Ameriki, preveliko število generalov, kateri hrepenč po visokih državnih stopinjah in drug drugega izpodrivajo. Ti ljudje v svoje koristi podpihujejo narod.__ Socijalne stvari. Zakaj se vpijanjajo ljudje? Napisal L. N. Tolstoj. II. Niti slaj, niti prijetnost, niti zabava, niti razveseljevale ni vzrok, da so se opij, vino, tobak razširili po vsem svetu, marveč potreba, skrivati pred seboj to, kar kaže vest. Sel sem enkrat po ulici iu ko sem stopil mimo voznikov, čul sem, kako je dejal jeden drugemu: ,To se \e — trezen bi se sramoval." Trezen s» sramuje za stvari, za katere se pi-jauec ne sramuje. S temi besedami je izrečeu glavui vzrok, radi česar ljudje uživajo vpijaučljive reči. Ljudje uživajo jih zato, da bi jih ne grizla vest, ko so dovršili nekaj podlega, ali zato, da bi se pripravili v takšno stanju, v kakoršuem je labko mogoče, doprinesti nekaj nasprotujočega vesti, ali h kateremu vleče človeka njegova živalska narava. Trezen se sramuje; vsst mu ne dovoljuje hoditi k nepotrebnim ženskam ; sramuje se ukrasti, sramuje umoriti. Pijanec se ničesar takega ne sramuje in če človek hoče dovršiti, kar mu zabranjuje vest, pa se vpijani. Spominjam se, kako je priznal pred sodiščem kuhar, ki je umoril mojo sorodnico, staro gospo, pri kateri je služil. Pripovedoval je, da je poslal proč svojo Ijubovnico in hišno, ko je napočil čas, odločen v ta namen, da je šel z nožem k spalnici. Cutivši pa, da trezen ne more izvršiti, česar se je namenil — trezen se sramuje in vest mu ne dovoli — se je vrnil ter izpil dve steklenici poprej pripravljene žganjice, iu še le potem je čutil toliko srčnosti, da je dovršil svoj namen. Devet desetin prestopkov se izvrši na ta način. Polovica žensk pade pod vplivom vina. Skoraj vsi obiski v nepotrebnih hišah se vrše v pijanosti. Ljudje poznajo vinsko lastuost, da oglušuje glas vesti in radi tega ga z zavestjo vživajo v ta namen. Ni dovolj, da se ljudje samo vpijančujejo, da bi si oglušili vest; znajoč, kako deluje vino, oni vpijančujejo še druge, katere hočejo, da bi dopri-našali dela, nasprotujoča svoji vesti; napajajo jih navlašč, da bi jim oglušili glas vesti. Na vojski napajajo vojake, kadar imajo trčiti s sovražnikom. Vsi francoski vojaki so bili ob času obleganja Se-bastopolja pijani. Vsak pozna take ljudi, ki so se napili radi grehov, vsled katerih jim vest ni dala pokoja. Vsak lahko opaža, da ljudje, ki živč uenravno, so bolj naklonjeni k vpijančljivim rečem, nego drugi. Razbojniki, razbojniške tolpe, razbrzdane ženske — ne žive brez vina. Vsi ljudje vedo in priznavajo, da uživanje vpi-jančljivih rečij je nasledek očitanja vesti in da pri gotovih nenravnih prestopkih uživajo se omamljive reči radi tega, da se s tem oglušuje vest. Tudi to je znano in priznano cd vseh, da uporaba vpijanč-ljivih stvarij oglušuje vest, da pijanec doprinaša take reči, na katere bi se trezen niti misliti ne drznil. Vsi se strinjajo v tem, tpda — čudna stvar — ko po uživanju omamljivih reči ne vrš£ se vsikdar take posledice, kakor tatvina, uboj, nasilje itd., ko se omamljive reči ne uživajo po nekakih strašnih grehih, ter jih pri tem uživajo ljudje, katerih mi ne smatramo za pregrešne in tudi ne premnogo naenkrat — in radi tega se sploh misli, da omamljive reči ne vplivajo tako na vest, da bi jo oglu-ševale. Tako se splošno misli, da, če premožen Rus izpije vsaki dan pred jedjo čašo žganjice, po jedi pa kupico vina, Francoz svojo čašo pelinovke, Anglež svoj portvajn, Nemec svoje pivo in premožni Kitajec skadi svojo merico opija, da to ljudje delajo le radi prijetnosti in da to nikakor ne vpliva na njihovo vest. Misli se, da, če so temu navadnemu omam-ljenju sledili grehi: tatvina, uboj, ali le neumui in slabi prestopki, da so ti prestopki prišli sami od sebe, da jih ni izzivalo omamljenje. Misli se, da, če še ljudje ne doprinašajo kriminaluih prestopkov, da nimajo še vzroka, ogluševati vest, in_da življenje, kakoršno žive ljudje, ki ga že srkajo iz navade, je popolnoma dobro in da bi prav nič ne bilo boljše, ko se ne bi omamljali. Misli se, da neprestano vživanje omamljivih rečij jim ne zatem-nnje vesti. Vkljub temu, da vsak po lastni skušnji ve, da se po rabi vina in tobaka spreminja človeška dobra volja, da to jenja biti sramota, kar bi brez omam-ljenja bilo sramota, da po vsakem, bodisi tudi majhnem očitanju vesti, nas tako vleče k nekakemu mamilu, da pod vplivom omamljivih rečij je težko premišljevati o svojem življenju in položaju, da neprestano in jednakomerno vživanje omamljivih rečij ima vsikdar jedne in iste hziologične nasledke, kakor jednokratuo neizmerno vživauje, pa se ljudem, ki so v pijači in kadenju zmerni, celo dozdeva, da oni rabijo omamljive reči ue radi ogluševauja vesti, marveč radi okusa iu prijetnosti Toda treba je le dobro in nepristransko, ne oziraje se pri tem na samega sebe, premisliti vse to iu jasuo uam bode prvič, če neizmerno užitje omamljivih rečij zagluši človeško vest, da mora neprestano uživauje teh reči imeti ravno tiste nasledke, ker omamljajoč ovira delavnost možgan, naj jih rabimo v veliki ali mali meri, drugič, če omamljive reči imajo lastuost, ogluševati vest, da jo imajo vedno, torej tudi takrat, kadar se pod njih vplivom izvrši uboj, tatviua, nasilje, in kadar se pod njih vplivom izreče beseda, katera bi se sicer ue rekla; misli in čuti nekaj, kar bi se ne čutilo brez njih; a tretjič, če je vživanje omamljivih rečij potrebno zato, da bi se oglušila vest lopovom, razbojnikom, razbrzdanim ženskam, da je ono isto tako potrebuo ljudem, ki se pečajo z opravki, obsojenimi po njihovi vesti, dasi bi tudi ti opravki bili od drugih ljudij priznani za zakonite in poštene. S kratka ni mogoče ne razumeti, da uživanje omamljivih rečij nastaja vsikdar iz jednega in istega vzroka — iz potrebe, ogluševati si glas svoje vesti, da se ne bi opazilo nesoglasje življenja z zahtevami vesti (zavednosti). Iz mestnega zbora ljubljanskega. V L j u b 1 j a n i, 11. julija. V današnji seji mestnega zbora je dr. Ivan Tavčar interpeloval mestnega župana g. Grassellija, kako da ni pozdravil došlih Sokolov, kar bi se pač bilo spodobilo. Župan ljubljanski je pač pri drugih prilikah to storil, le sedaj je ta pozdrav izostal. Župan Grasselli je na to stvar pojasnil. Prečital je neki odstavek iz naznanila, ki ga je poslal deželni vladi, v katerem se omenja, da on pozdravi ta shod. Ravno pred slavnostnim sprevodom dobil je od deželnega predsednika dopis, v katerem se prepoveduje tak pozdrav. V tem dopisu deželne vlade se pravi, da b'i pozdrav bilo zborovanje pod milim nebom, katero bi se pa bilo moralo po postavi poprej naznaniti. Ker se to ni storilo, se pozdrav prepoveduje. Župan bi imel sam sebi pripisati posledice, ko bi se ne ravnal po tej prepovedi, Zaradi tega je pa župan le tiho pozdravil mimo korakajoče Sokole. Dr. Ivan Tavčar na to poprosi za besedo iH predlaga nujni predlog, da se mestna občina v varstvo svoje avtonomije pritoži, če treba, do najvišje instance. Ko se je vsprejela nujnost, je predlagatelj utemeljeval svoj predlog. Rekel je, da bi bila deželna avtonomija kmalu sama senca, ko bi to mirno pustili. Povsod se krati avtonomije mestne občine. Ko je bila občina sklenila, da napravi slovenske napise, se je jej bilo prepovedalo. Kako drugače se pa postopa drugod. V Celju so Slovenci zahtevali dvojezične napise, ali v Gradcu se je odločilo, da je to popolnoma avtonomna 6tvar, v kateri lahko celjska občina odločuje kakor hoče. On zatorej priporoča, da se občina pritoži. Ko bi tudi pritožba pri ministerstvu nič ne pomagala, naj se pa občina pritoži pri dotičnem sodišču. Za besedo se je potem oglasil mestni svetnik Kune, ki je skoraj še z večjo odločnostjo zagovarjal predlog. Rekel je, da je to jeden onih ukazov, kateri so zadnji čas tako v navadi. Prepovedujejo se shodi, naj se že to utemeljuje tako ali tako. Delavski ali obrtnijski shodi se prepovedujejo s sklicevanjem na § 6. društvenega zakona. Tukaj se je porabil drug paragraf, ali stvar je ista. Mestna občina sestavi v isto vrsto s takimi delavskimi shodi. On se je čudil, ko je slišal, da je pozdrav prepovedan, pa še tega verjeti ni mogel. On se že tudi nekaj časa peča s politiko in tudi nekaj čita, ali kaj tacega se ne spominja, da bi se tak pozdrav smatral že kot shod pod milim nebom. Bil je že tudi pri raznih shodih obrtnikov v nemških mestih pred petindvajsetimi leti in pozneje. Povsod so jih pozdravljali župani in nikjer ui slišal, da bi se bil kdo nad tem izpodtikal. Sploh se pa opaža, da vlada nima pravega spoštovanja do sedanjih zasto-pov, bodi 8i že občinski zastop, deželni ali državni zbor. On misli, da to prihaja od tod, ker sedanji zastopi so le zastopi interesov, ne pa zastopi narodov. Tako dolgo ne bode bolje, da se uvede občna volilna pravica. Drugačen respekt bode vlada imela pač pred zastopom, kateri bode v resnici zastopal narod. Sicer pa govornik podpira popolnoma Tavčarjev predlog. Na to je bilo glasovanje. Predlog se je vsprejel le z večiuo, kakor je na željo jeduega občinskega svetnika konstatoval g. župan. (Konec sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 13. julija. (Konfiskacija) Včerajšnji list uam je zaplenilo državno pravdništvo zaradi poročila o seji mestnega zbora ljubljanskega, v kateri se je vsprejel predlog, naj se mestni zbor pritoži na najvišjo instanco zoper ukaz deželnega predsednika barona Heina, ki je ljubljanskemu županu prepovedal pozdraviti »Sokole" z javnim nagovorom. (Katoliški sklad.) Celovški „Mir" piše v zadnji številki: „Da se izvršijo sklepi katoliškega shoda, ustanovili so kranjski duhovniki »katoliški sklad", za katerega pridno nabirajo. Ustanoviti hočejo bojda katoliško gimnazijo in učiteljsko pripravnico". — V pojasnilo »Miru" omenimo, da »katoliškega sklada" niso ustanovili kranjski duhovniki, ampak da ga je osnoval izvršujoči odsek stalne komisije za II. slov. katol. shoi; udje izvršujočega odseka pa so ti-le gospodje : dr. Fr. Papež, svetnik Lud. Ravnikar, dr. V. Gregor i č, dr. Šusteršič in tajnik Jos. Šiška. V odseku je torej samo jeden duhoven. Prosimo, da »Mir" to stvar svojim čitateljem pojasni, ker po našem mnenju ustanovljenje katoliške gimnazije ali učiteljske pripravnice s slovenskim nčuim jezikom ni kranjska, marveč vseslovenska zadeva. (Celjska posojilnica) dobi svoj lasten dom. Načrte za veliko poslopje je izdelal Ivan Hraskj, deželni inženir v Ljubljani. Stalo bode z jednim pročeljem na trgu Franc-Josipovim, z drugim v Ljubljanski ulici na nekdanjem »Reitter-jevem selfšču". V pritličju bodo prodajalnice in restavracija. V prvem nadstropju se bode naselila čitalnica, v drugem bodo bodo privatna stanovanja. — Načrti neki dopadajo celo nemškemu občinskemu zastopu, kateri, kakor se čuje, zidanju ne bode več nasprotoval. (Nove maše.) Iz Zagorja ob Savi: Dnd 9. t. m. je daroval č. g. Josip Habat, novomašnik tržaške škofije svojo prvo sv. mašo. Slavnostni govor jo govoril vč. g. dr. Anton Medved, stolni vikarij iz Maribora, kateri je s svojimi besedami navdušil ter z veseljem uapolnil nebrojno število poslušalcev. Dan nove maše je bil zares za zagorsko faro dan, ki ga je Gospod naredil. — Včeraj pa je bila slovesna nova maša v ljubljanski frančiškanski cerkvi. Katero je daroval P. Hubert Rant, škofjeloški rojak, kateremu je oskrbel izvrsten cerkveni govor škofjeloški mestni župnik preč. gosp. Ivan Tomaži č. (Šolski sklep.) Združena mestna .slov. otroška vrtca imata šolski sklep v petek dne 14. t. m. s sveto mašo v farui cerkvi sv. Petra ob '/»ČJ. uri zjutraj. (Sokolska slavnost in »Edinost".) »Edinost" z dne 12. julija t. 1. opisuje pod naslovom »Proslava narodne odločnosti" sokolsko slavnost v Ljubljani ter se med drugim ozira tudi na uaše domače razmere. Pravi namreč: »Še nekaj smo zapazili povodom vsesokolske slavnosti v Ljubljani: sledove našega medsebojnega bratomornega boja..." Dalje piše: »Neverjetno se nam vidi, da ne bi ta veličastna manifestacija vplivala tudi na tiste rojake naše, ki so se povodom sokolske slavnosti tako rekoč tiho zvezali z našimi najhujšimi nasprotniki; proti nam, njih rojakom in krvnim bratom. Zvezali so se proti nam a ue le toliko iz zlobe — te vere nam ne izruje nikdo iz srca — ampak, ker so zbegani po krivih prorokih sedanje dobe in ker jim je mrzla sapa sedanja le nekako odreveuila narodni čut, a udušila in zamorila ga gotovo ni." — Ker smo tudi mi mnenja, da je »Edinost" te besede napisala, ker ni dobro poučena, in ne iz zlobe, zato ji odgovorimo samo to-le: Ako so se videli sledovi našega mejsebojnega prepira, kiiva tega ni konservativna stranka, ampak slavnostni odbor, ki jo je popolnoma preziral in ni nam nobenih poročil o pripravah in niti programa za slavnost doposlal. Morda tudi ni zuano »Edinosti", da so nekateri odlični pristaši naše stranke razobesili zastave, dočim jih mnogi narodni naprednjaki niso razobesili. Je li se to pravi tiho vezati se z najhujšimi nasprotniki, o tem naj sodi »Eiinost" sama. »Slovenec" dasi ui dobil od slavnostnega odbora nobenega poročila, je vendar poročal, da se bo vršila sokolska slavnost, ter je pisal po dovršeni slavnosti, da se je vršila prav slovesno. Gospoda, kaj hočete še več. 'Pač bi mi imeli lepo priliko vrniti sedaj našim narodnim naprednjakom, kar so hudega pisali o katoliškem shodu, in to tem bolj, ker je »Narod" tudi še ob tej priliki zabavljal proti katoliškemu shodu, a mi tega nismo storili. Sapienti pauca. (V Trebnje in v okolico) so poslali včeraj iz Ljubljane 25 orožnikov, da tem bolje in laglje zavarujejo uboge ljudi, ki so vsi v strahu zaradi ved-nih požarov. (Parni stroj) dolenjske železnice je skočil včeraj s tira pod »Zelenim hribom" pri Ljubljani. Poškodoval ni nikogar. (Poročil) se je dne 10. julija v komendski farni cerkvi g. Andrej Mejač, trgovec in posestnik, župan kapljevaški, z gspdč. Franjo Jeras iz Zgornje Šiške. Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova! (Imenovanje.) C. g. Josip E r k e r, spiritual v kn. šk. duhovskem semenišču v Ljubljani, je imenovan za knezoškofijskega konzistorij a 1 u e g a svetnika. (Za lovce.) Iz Planine se nam poroča 11. t. m., da je došel v soboto na svoj grad Haasberg svetli knez Windisch-Graetz s svetlo gospo knjeginjo na poletno bivališče. Prišel je iz Gleichenberga, kamor zahaja vsako leto meseca junija v toplice. — Jutri pride iz Florence Djegova hči grofinja Moce-nigo s hčerjo. — V Haasbergu imajo štiri medvede, katere je pred tremi leti pripeljal knez po nekoliko tednov stare iz Rusije. Pitali so jih od začetka z mlekom, ki so ga srkali iz steklenic, prav kakor dojenčki. Zdaj so popolnem dorasle junaške mrcine. Zaprti so po dva in dva skupaj v obzidanem hramu. Minoli teden se je vnel boj zaradi polente, ki se jim poklada vsak dan trikrat, mej samcem in samico. Že nekaj dnij sem je požrešna medvedka vedno odrivala njega od jedi, ne da bi bilo prišlo do boja. On je sicer od strani gledal in grozno godrnjal, toda sicer nič zalega prizadel sebični svoji družici. Zadnji četrtek pa, ko si je hotela medvedka zopet sama prisvojiti celo porcijo polente, se medved srdito zakadi vanjo in jo tako dolgo grize in trga, da je poginila. Tako je samogoltnost plačala s smrtjo. Knezu je žal za medvedko, ker je bila izredno lep eksemplar te vrste zveri. (Iz Planine.) Košnja v obširnem »planinskem logu" se prav veselo vrši. Na vse zgodaj je čuti "vriskanje čvrstih možakov in mladeničev, ki hite s koso na rami na trudapolno delo. Na stotine voz izvrstne krme se bo spravilo in spomladi za lepe novce prodalo. Ker naši travniki ležiš v nekoliko močvirnem svetu, jim ni spomladna suša toliko ško- j dila ter rasti zadržavala, kot drugod. Nakosilo se j je po mnogih travnikih več kot lani in prav zado- j voljni smo s te vrste pridelkom. Le tu pa tam, j koder je črv izpodjedel, se je manj seua dobilo; to i pa le na nekaterih krajih, ki skoraj v poštev ne pridejo v primeri z ogromnim površjem košenine. (Lepa slovesnost.) V župniji Struge se je dne 9. julija vršilo slovesno blagoslovijenje vseh treh altarjev in pokopališča. Pokopališče se je precej razširilo, altarji pa so bili deloma prenovljeni, deloma na novo izdelani. Delo je izborno izgotovil slikar Janez Šubic iz Škofje Loke. Znotraj ima cerkev sedaj jako lično podobo. Blagoslovit je prišel visokoč. g. dekan M. Povše iz Ribnice, ki je pri odhodu v Dobrepolje na vizitacijo častital gospodu župniku, da si je s tem postavil lep spominek. (V Doberdobu) vpepelil je ogenj pretečeno soboto Andreju Grgoletu hišo in pohištvo, zavarovano za kakih 800 gld. * (Premeščen) je čast. g. Jožef Primožič, vrli kobaridski kapelan, za vikarja v Log nad Bovcem. Na njegovo mesto pride čast. g. novomašnik Ivan L e b e n. (Nevihta. — Ogenj. — Cez 7 let.) Z Rado-vice 11. julija. Včerajšnji dan je bil silno vroč, zlasti je bila popoldanska soparica neznosna. Pričakovali smo nevihte, ki je tudi prišla, na srečo še le proti noči, ko se je zrak že nekoliko shladil. Ob VsjS. uri se je stemnilo, pričelo se je bliskati in grometi, da je bilo grozno. Ob 8. uri je strela udarila v bližini žumberske vasi Lešče. Pogorel je nov kozolec in nov pod, mnogo krme iu letošnji ječmen. Škoda je znatna. V Bojanji vasi, domače fare, je trikrat treščilo, kvara nobenega, strahu dosti, Še se boste spominjali, da je »Slovenec" pred sedmimi leti v dopisu izpod gorijanskih hribov poročal o nečloveškem hudodelstvu, ki se je bilo zvršilo v podzemeljski fari. Neznan zločinec je umoril dečka pastirja iu ga razmesaril na ostuden način. Dolgih 7 let se je prikrival zlobnež. Gost iz Črnomlja je včeraj pravil, da sta orožnika v nedeljo dobila morilca in ga privedla v zapor. Doma je iz Zapudja, fare dragotuške. Izdal se je sam. Nekoč je svoje hudodelstvo razodel človeku, ki je smrtno bolan povedal, in ko je nekoliko okreval, tudi pred sodiščem s prisego potrdil, kar je slišal. Zaprti hu-dodelnik ima mnogo mnogo zločinstev na svoji duši. Upam, da Vam kdo drugi o tej žalostni stvari natančneje piše. (Imenovanja.) Pravima gimnazijskima učiteljema sta imenovana gg. suplenti: Ed. R e c h 11 in dr. Hugo Wertheim na celjski gimnaziji; gosp. suplent J. Satter pa na kočevski gimnaziji. G. J. Bat tisti je dobil profesorsko mesto na koper-ski gimnaziji, g. Fr. B a b š pa na realki v Steyru. (Lep dar.) Iz Devina: Preblagorodni gospod Karol vitez Warhanek z Dunaja daroval je šte-vansko-devinski farni cerkvi šest velikih posrebrnje-nih, 1 meter 25 centimetrov visocih altarnih svečnikov. Bog povrni! (Pri sv. Marku niže Ptuja) se je ustanovilo novo bralno društvo, katero bode dne 16. t. m. pričelo svoje delovanje s slavnostno besedo. (Dar sv. Očeta.) Sv. Oče so poslali črnogorskemu knezu Nikiti dragocen glagolski misal v darilo. Včeraj je došlo v Cetinje. (Slovenski in hrvaški abitnrijentje) prirejajo letos skupno slavnost v Zagrebu. Vabljeni so abi-turijentje s slovenskih, hrvaških, dalmatinskih in bosenskih gimnazij. (Zdravje v Ljubljani.) Od 2. do 8. julija je bilo 15 novorojencev, 2 mrtvorojenca. Mej tem časom jih je pa 21 umrlo, mej njimi 4 tujci in 7 v zavodih. 4 so umrli za legarjem, 5 za jetiko, 2 za želodčnim katarom, 1 za mrtvoudom, 4 za starostno oslabelostjo, 4 za različnimi boleznimi. Zboleli so 4 za ošpicami, 4 za škarlatico, 2 za vratico. (V orgljarski šoli) bode javni izpit učencev v četrtek dne 13. t. m., ob 9. uri zjutraj; vabijo se k njemu vsi čč. udje Cecilijanskega društva in sploh vsi prijatelji cerkvene glasbe. Učni prostori so na Starem trgu št. 13. (Tajnikom mestne hranilnice ljubljanske) imenovan je, kakor čujemo, gospod Janez Hrast, dosedaj koncipijent pri c. kr. notarju Ign Gruntarju v Logatcu. (Dolenjske železnice.) Ker je črta Ljubljana-Škofelca železnične proge v visokosti rels z gramozom posuta, pričelo se je zdaj z zravuavanjem prostora in posipanjem pred novim kolodvorom pod »zelenim hribom" in izvrševanjem druzih potrebnih del. Istotako posipa se zdaj dovozna cesta do kolodvora s trdim materijalom. — Pretekle dni postavile so se tudi že železnične pregraje pri prehodu v Vod-matu, na spodnjih Poljanah, v Kurji vasi in na dolenjski cesti. (Iz Prage), 10. julija. Zoper socijaliste je morala zopet nastopiti vojaška moč. Socijalisti so hoteli zborovati v Libni, ko jim je bilo prepovedano, so šli v Strašnice, kjer je trpelo zborovanje kakih 10 minut, kajti prihiteli so vojaki, jih razkropili in prijeli črez 80 delavcev, med njimi 4 sedemnajstletna dekleta. — Od katoliško-socijalne stranke je bil odposlan na Dunaj v anketo radi zboljšanja obrtnij-skega reda vrednik »Dčlnickyh Novin" Tomaž Ji-roušek. — Nemško-nacijonalna stranka je objavila program, v katerem zahteva, naj se sprava iz 1. 1890. izvrši administrativnim potom, vpelje naj se nemški jezik v notranjem uradovanju; vsi oni uradniki, ki niso nemščine zmožni, naj bi se odstavili itd. Program je sestavljen »cum furore teutonico", toda dozdaj je še le sestavljen, ne pa izpeljan. — V Trebenicah, na meji tako imenovanega »zaprtega ozemlja" so zmagali pri občinskih volitvah Cehi vzlic ogromni nemški agitaciji. Slava jim ! — Nekaj mladeničev je pridrvilo 5. t. m. na Betlemski trg, kjer je Hus svoje dni pridigoval, da bi oslavili njegov spomin. Ker so jih pa policaji razpodili, so šli pred kip sv. Janeza Nepomučana na Karlovem mostu, ter so ondi razbili dve svetilnici. — Vodja češke trgovinske akademije, g. Eman. Tonner, je preložil Pavla Stranskega latinski spis „Respublica Bojema" na češki jezik. Prelagatelj pravi o spisu v predgovoru: Želim vsakemu bralcu, da bi mu prestavljeni spis podajal toliko poduka, ljubezni do domovine samozavesti, želim, da bi ga hrabril ter napolnoval z upanjem v lepšo bodočnost, kakor je bilo tedaj, ko so naši pradedi prebirali spis v latinskem jeziku". Knjigi je cena 2 gld. 80 kr. in dobiva se pri izda- jatelju; naslov je: »Mistia Pavla Str&nskčho za Zapske Striinkj poopravene a rozmnožene vjpsdni vši obce kr&lovstvi českebo". Društva. (Vabilo ua veselico), katera se priredi v prid družbe sv. Cirila in Metoda dne 16. julija 1893 v prostorih Jelovšekove gostilne v II. Bistrici. Vspored: 1. »Narodne pesmi", svira tercet. 2. Igra: »Kdor se poslednji smeje", gluma v jednem dejanju. 3. Umetni ogenj na prostem. 4. Ples. Med posameznimi točkami svira tukajšnji tercet. Začetek ob '/«9- uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 kr., z rodbino 1 gld. Preplačila se hvaležno sprejmo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Prvo ljubljansko bolniško podporno inoskrbovalnodruštvo) ima občui zbor v nedeljo, dne 16. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne v veliki mestni dvorani. — Dnevni red : 1. Nagovor prvomestnika. 2. Predavanje letnega poročila in sklep računa za 1892 1. 3. Volitev pre-gledovalcev računa. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Nasveti udo/. Telegrami. Dunaj, 12. julija.* „Wiener Zeitung" objavlja koncesijsko pismo za lokalno železnico iz Podkloštra v Šmohor, dano Feliksu Motory-ju, Franu Lamprechtu in Janezu Gesserju. Berolin, 12. julija.* Ruski carjevič se je ob 8 uri 35 minut semkaj pripeljal. Pozdravil ga je bil cesar na postaji pri lovskem gradu, cesarica pa v novi palači. Po obedu se je carjevič peljal dalje v Perolin. Berolin, 12. julija.* Ruski carjevič je po noči odpotoval. Cesar ga je spremil na kolodvor. Poslavljenje bilo je prisrčno. Carigrad, 11. julija.* Sultan je podelil egiptskemu podkralju Irndiaz-red. Danes je bil v Ildiz-Kiosku banket, pri katerem so bili sultan, podkralj, veliki vezir in 8(1 drugih oseb. London, 12. julija.* Po Reuterjevem poročilu je položaj v Rio grande kritičen. London, J 2. julija.* Pri debati o irski predlogi se je nekaj pripetilo, kar je zbornico jako razburilo. Broduck je izrekel, da so Irci bedni žlobodravci. Sexton je mej. odobravanjem irskih poslancev to označil za surovo impertinenco. Na poziv predsednikov je Sexton, ko se je dolgo obotavljal, ostavil dvorano. - - Išl, 12. julija. Cesar se je zvečer pripeljal s posebnim dvornim vlakom. Nadvoj-vodinja Marija Valerija je z mnogimi dostojanstveniki prišla na kolodvor. Mnogobrojno zbrano prebivalstvo je cesarja prisrčno pozdravljalo. Dunaj, 13. julija, ( pravno sodišče je zavrnilo pritožbo praškega mestnega zbora proti odločitvi namestnikovi, kateri ni dopustil, da bi se uvela češčina kot. uradni poslovni jezik praškega magistrata. Inomost, 12. julija. V italijanskih kmetskih občinah voljeni so razven jednega vsi prejšnji deželni poslanci, v mestih pa nove volitve niso napravile prav nobene prernembe. Monakovo, 13. julija Pri volitvah za bavarski deželni zbor je voljenih 75 katolikov, 68 liberalcev, 7 kandidatov kmetske zveze, 5 soeijalnih demokratov, jeden od ljudske stranke. Dva mandata sta dvomljiva, ali sodi se, da sta voljena kandidata kmetske zveze. London, 13. julija. „Standard" poroča, da nemški cesar obišče kraljico angleško dne 1. avgusta v Osbornu. Derby, 13. julija. 25.000 rudarjem se je napovedalo 25odstotno ponižanje mezde. * Iz včerajšnjega konlisKovanega lista. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (e. in kr. dvorni založnik) v Curlhu (Ziirich) priporoča naravnost zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 1V65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baz in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine" in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr. v Švico. 12 (1 19—10) Umrli ho: 10. julija. Jakob Silvestri, skladlščar, 52 let, Cesta na južno železnico 1, jetika. 11. julija. Karol Kovačif. postreJčkov sin, 19 let, Hrenove ulice 5, jetika. < 12. jnlija. Alojzij Tomcc, zasebnikov sin, 2 leti, Krakovske ulice 27, meningitis basilar. V bolnišnici: 9. julija. Janez Rovšek, gostač, 70 let, marasmus senilis. 10. julija. Neža Bajda, gostija, 80 let, ostarelost. i * Tu | c i. 10. julija. Pri Maliču: pl. Giitz, tovarnar; Kolin, Brann, Gliick, Wurm, trgovci; Miiller; Signer, potovalec, z Dunaja. — pl. Obereigner, logarski nadzornik, s Snežnika. — Schreiner iz Slov. Gradca. — Ferkovaj iz Pirana. — Alberneri, nadzornik, iz Merana. — Kosec, zasebnik, iz Maribora. — Geršič, zasebnik, iz Gorice. — Tain, trgovec, iz Vipave. — Abeles, trgovee, iz Trsta. — Miiller, trgovec, iz Nove Vasi. — Klstner s Češkega. Pri Slonu: Holeček, generalmajor, iz Kamnika. — pl. Herman, generalmajor; Kronield, dr. Hočevar; Schubert, Weiss, Bauer, trgovci; de Gregorio, potovalec, z Dunaja. — pl. Haynal, svetnik, z Reke. — Wakonig iz Litije. — Krivic iz Št. Petra. — Davidere iz Glicina. — Tessoni iz Parme. — Vitez Malenicza, zasebnik, iz Versecza. — Hyrenbach, zaseb-nica, s hčerjo, iz Beljaka. — Klein, Hausner, zasebnik, s hčerami, iz Opatije. — Dekleva, in Gaberšček, urednik, iz Gorice. — Domicelj iz Zagorja. — Lapajne iz Kostanjevice. — Wiera iz Hojčja. — Stare, posestnik, iz Mengša. — Sta-riha, posestnik, iz Karlovca. — Neuman iz Maribora. — Zarnik, župnik, iz Srednje Vasi. — Pischer, trgovec, iz Budimpešte. — Havas, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Viktor iz Heilbrona. Pri bavarskem dvoru: Verderber, Paitlcr, Osterman, Huttr, Stampfel, zasebniki; černe, posestnica, iz Kočevja. — Prosen iz Št. Vida. — dr. Kos iz Gorice. — dr. Neuhausek, koncipijent, z Dunaja. Pri avstrijskem caru: Griinwald iz Šmartna. — Gradišar iz Kranja. — Jan iz Bleda. — Cerar posestnik iz Blagovice. — pl. Genzič, posestnik, s hčerami, iz Zagreba. — Lang, potovalec, iz Laškega Trga. Vremensko sporočilo. J Cas Stanje Veter Vreme | Mokrine 1 na 24 ur v I mm opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celziju |7. u. zjut. 12 2. u pop. 19. u. zveč. 731-7 7311 730-0 19 8 22-8 18 6 si. zapad n brezv. jasno oblačno del. oblač. 000 Srednja temperatura 17'1", za 1-9* nad normalom . Tržne cene v Ljubljani dne 12. julija. erl.| kr. Pšenica, m. st. . . . 8 40 Speh povojen, kgr. . _ 66! Bež..... 7 — Surovo maslo, „ — 82, Ječmen, „ ... 6 — Jajce, jedno n — 2! ! Oves, „ ... 7 20 Mleko, liter .... — IU Aida. „ ... 10 — Goveje meso, kgr. . — «4, Frofo. „ ... 6 — Telečje „ „ . — 50, Koruza, „ ... 6 — Svinjsko ,, „ . — 64 Krompir, . ... 4 50 Koštrunovo „ — 38 Leča. bktl. . . . 14 — Pišanec..... — 36| Grah, .... 14 — Golob ..... — 17| Fižol..... 10 _ Seno. 100 kgr. . . 3 57 Maslc, kgr. . — 96 Slama. „ „ . . 2 67 Mast. — 70 Drva trda. 4 kub. mtr. 6 40 speb svež, -- 62 „ mehka. . 5 Št. 2296. v v VIII. REDNI VELIKI SKUPSCINI družbe sv. CIRILA in METODA v Sežani, dne 26. julija 1893. Vspored: I. S?, maža ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi. II. Zborovanje ob 11. uri. 1. Prvomestnikov nagovor. Tajnikovo poročilo. Blagajnikovo poročilo. Nadzorništva poročilo. Volitev* jedne tretjine odbornikov. Po pravilih izstopijo naslednji udje družbi-nega vodstva: 1. Ivan Hribar, 2. Luka Svetec, 3. dr. Ivan Tavčar, 4. Tomo Zupan. 6. Volitev* nadzorništva (5 članov). 7. Volitev* razsodništva (5 članov). Yoxxxx xx-xxx xxxx xxxxxxxxxxx: s txxxfe:«xxxr £XXXXXv ■XXX« priporoča vozne listke po najnižji ceni in najugodnejši kombinaciji, in sicer: iz Ljubljane do Chikage in nazaj I. in III. razred po gld. 245-—, L in II. razred gld. 370*— in višej. mejnarodna potovalna pisarna Jos. Patilin v Ljubljani. Prospekti vsakovrstnih kombinacij so na razpolaganje. Vožnja zagotovi naj se prej ko prej. 134) Dunajska borza. Dn6 13. julija. Papirna renta 5%, 16% davka .... 97 gld. 75 kr. 5rebrna renta 5*, 16% davka .... 97 Zlata renta 4%, davka prosta.....118 K% avstrijska kronina renta, 200 kron . . 97 Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 985 Kreditne akcije, 160 gld........337 London, 10 funtov stri........123 Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................5 Nemških mark 10Q.........60 45 45 30 80 85 87 67' Dne 12. julija. Ogerska zlata renta 4% .......11 o gld. 65 kr. Ogerska kronina renta 4 200 kron . . 94 „ 70 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 „ 75 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 164 „ — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld..........192 . 50 „ Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4% 98 „ 80 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/» % — „ — » Kreditne srečke, 100 gld.......197 „ — „ St. Genois srečke, 40 gld.......68 „ — „ 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 140 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ — Rudolfove srečke, 10 gld.......23 . 30 Salmove srečke, 40 gld........69 „ 50 Windischgraezove srečke, 20 gld..........— . — Ljubljanske srečke.........23 „ 25 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 . 50 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2877 „ 50 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 104 „ 50 Papirnih rubeljev 100 ............130 n 25 kr. Nakup ln prodaja vsakovrstnih dri&vnlh papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki. Kulantna izvršitev naro&il na borzi. Menjarnična delniška družba „H EKCIJB Wollzeile it. 10 Dnnaj, Miriahilferstrasie 74 B. Hf Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,