Poštnina plačana v gotovini. LETO XX. št. 8
KRANJ, 19. FEBRUARJA 1933.
 CENA ŠTEVILKI 1 DIN.
                                                   Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letno 30 Din. V inozemstvu: letno 65 Din Z M. listom letno 100 Din.
                                       IZHAJAJO VSAKO NEDELO.
                                  Uredništvo i Odprava v Kranju. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4.
                                                   Cena oglasov: po dogovoru. Oglase sprejema samo tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.
Irski narod vstani — sloboda se bliža!
   S temi rečmi je nagovoro irski narod, njegov najvekši voditeo i boriteo za svobodo de Valera 28. januara t. 1., ,gda je slavio na štirimilijonski irski narod svojo velko zmago. Té den so se vršile v [državi volitve i njeni boriteo je zmagao, tak je bila borba irskoga naroda za neodvisnost v glavnom ..zakürjena.
   Poglednimo si nekolko zgodovino irskoga naroda, šteri je približno osemsto let krvaveo, zato je njegova zgodovina puna trplenja i britkosti. Borba irskoga naroda za slobodo je stara okoli osemsto let. Zaročenje i gospodarsko izkoriščanja irskih kmetov po bogatih Angležaj se je začnolo v 12. stoletji. Té ;je tedašnji angleški kráo Henrik II. z velkov vojskov zasedeo domovino irskoga naroda i pripelao s sebov dosta angleških mogočnikov i plemenitašev, šteri so začnoli izmozgavati do krvi irski narod i teptati irske zakone, zaničevati irski kmečki narod i žaliti stare njegove navade. Angleški Pritisk na katoliški irski narod se je ešče bole poostro, gda se je angleški kráo Henrik VII. odpovedao katoliški veri i za zmerom ločo Anglijo od katoliške vere i postavo novo anglikansko cerkev. Kak na Angleškom, tak tüdi na Irskom je zapleno i oropao vse samostane i njihovo premoženje. Angleži so se začnoli smatrati za poslance, šteri naj oznanjajo irskomi narodi svojo višišo kulturo, v znamenji štere so gazde najfundamentalnejše človeške pravice irskoga naroda. Začeli so Ircem ešče vsiljavati svojo angleško vero kak državno veroizpoved. Začnoli so proti njim kak državnimi i verskimi puntari krvavo borbo s pokoli, požigi i ropali i končno z gospodarskim vničevanjom. Svoj krvavi posel so vršili kak kazen zato, ar si je ne dao vzeti irski narod svoje katoliške vere, v šteroj je vido najmočnejši branik svoje narodne osebnosti, kulture i jezika. Končni Uspeh toga grdoga postopanja je bio té, da je
irski kmet postao pravi siromak i se iz slobodnoga posestnika lastivne zemle izpremeno v roba — najemnike mogočnih angleških lordov — grofov. Narod se je začno trumoma izseljevati v Ameriko, domáča irska industrija je bila zatrta, zemla irskih kmetov je prišla v last angleških bogatašev — veleposestnikov, rod doma pa je stradao i propadao.
   Ali klüb tej popuni zazušnjenosti je junáški i značajni zdrav irski narod očuvao ešče naprej irske odporne sile. V svojoj globokoj vernosti je ne omagao; v bojaj, v lakoti, v samozatajevanji i potrplenji je vzdržao vrlo do živlenja i je ne zgübo izpred oči vüpanja v boušo bodočnost. V toki stoletij se ponavla v zgodovini toga naroda pravi čüdež: Irski narod, čeravno teptani, vničeni i izstradani, se neprestano dviga i raste, kak bi bila v njem skrivnostna nadčloveška i nadnaturna sila, s šterov nasprotniki ne računajo i ji pri vsej svoji zvünešnji premoči ne morejo do živoga.
   Borba za. pravico i slobodo se je nadalüvala neprestano naprej, z ognjom i mečom so odgovarjali mogočni Angleži, kapati so irski voditelji, trpeo je narod — borba pa se je nadalüvala. I končno je mogočni angleški narod, gospodar ogromnoga sveta z vsemi njegovimi neizčrpnimi bogastvi klono pred maloštevilnimi siromašnimi Irci, šteri so ne imeli za sebov nikaj drügoga kak svojo pravico i moralno oporo vseh resničnih slobodolübov sveta. Leta 1921 je bila sporazumno z Anglijov proglašena slobodna irska država, štera ima vekšo neodvršenost nego vsi ostali dominijoni Britanije. Najlepši dokaz, ka zmore ešče tak mali i vseh zvünešnjih sredstev Oropan narod edino po svoji Značajnost! i vztrajnosti, pa po zavesti, da je pravica na njegovoj strani.
   Dvoje stvari si je mogočna Anglija ešče štela pridržati v dokaz svoje nadpravice nad irskim narodom: letno odküpnino, štero naj bi Irska plačüvala za razlastitev angleških veleposestnikov. Lani je irska Vlada odpovedala plačüvanje odküpnine i tedaj je Anglija segla po zadnjem orožji: napovedala je Irski carinsko bojno. — Medtem gda je irski kmet ne znao, kam s svojimi pridelki, so angleški lordi — grofi küpüvali kanadsko pšenico i amerikansko kukurco i to rajši po višiši ceni, samo, da na te način vničijo irsko kmečko lüdstvo. I že se je mislilo, da bode to za irski narod, v gospodarskoj krizi tem strašnejše orožje zrüšilo irskoga kmeta v njegovom boji i da bo podlegeo pred končnim svojim cilom. Ta irski kmet je dokazao pri zadnjih volitvaj, da rajši trpi gospodarsko škodo, kak da bi opüsto svojo borbo za popuno odrešitev.
   Samo nezlomlivi idealizem i nerazmišliva Zvestoba do domine sta vodila siromaško i v stoletji težko preizkušeni irski narod do končne zmage i to je dokaz njegova zgodovina!
                                              Najvekši boriteo za slobodo i pravice Irskoga naroda de Valera.
2.
NOVINE
19. februarja 1933,
 Politični glasi.
   Velka Jugoslavija. Novi bolgarski poslanik v Belgradi je ob nastopi svojega mesta podao novinarom sledečo izjavo: Bolgarska vlada vodi politiko mira z vsemi državami, posebno pa ešče s svojimi sosédaj. Vlada iskreno želi, da se zravnajo vsa nesoglasja, štera obstojajo med Jugoslavijov i Bolgarskov. Poslanik, da bode vse včino, da se upostavi prijatelska zveza i medsebojno zavüpanje. Prijatelstvo obeh držav na Balkani bi bio prvi stopaj k uresničenji zamisli Velke Jugoslavije, edne same slovanske države od Triglava do Čarnoga morja.
   Naša držáva je pripravila spremembo volilnoga zakona. Odbor za proučavánje zakonskoga predloga o spremembaj i dopolnitvaj novoga volilnoga zakona za volitve narodnih poslancov je svoje delo končao. Volilni zakon ostane v jedri tak, kak je bio pri prejšnih volitvaj.
   Rumunija. Zavolo komunistične propagande je bilo proglašeno v Rumuniji trodnevno obsedno stanje nad romunskov prestolicov Bukarešto i nad mestoma Ploesti i Jasy. Ravnotak so bili prepovedani vsi povulični pohodi i nošenje orožja i tüdi so bila razpüščena komunistična društva.
   Nemčija. V Nemčiji je končno postao ministrski predsednik Adolf Hitler. Prvo njegovo delo je bilo, da je razpüsto parlament. Za 5. marca so razpisane nove volitve. Tak se razmerje med delavskimi strankami i Hitlerjevimi narodnimi socijalisti zmerom bole poostrüje. Celo francuske komunistične organizacije Pozivajo francuske delavce naj priskočijo na pomoč nemškomi delavstvi, štero je pod Hitlerjevov vladov ogroženo. Da pa bodejo v bodoče zabranjen! krvavi spopadi i
politični umori i da se očuva država krvavomi volilnomi boji, se bodo določile hüde kazni. Skoro zagvišno bodo vpelana izredna sodišča, štera bodo tüdi lehko sodila smrtne kazni.
   Austrija. V Bečkom Novom mesti je Policija zaplenila velko zalogo orožja, štero je bilo last nacionalistov, štero je bilo namenjene na Madžarsko.
   Francija. Bivši francuski ministerski predsednik Herriot je nedavno izjavo, sledeče: Bio sam za francusko-itali-jansko prijatelstvo. Celi moj trüd pa se je ponesrečo, to pa zato, ar Italija vodi pokret, šteri šče spremeniti obstoječe stanje v Europi. Italija dolži Francijo, da se šče polastiti vodstva v Europi. Zamerja nam naše prijatelstvo z Jugoslavijov, ar je prijatestvo na poti njenomi načrti osvojitve Dalmacije i njeni politiki na Balkani.
   Framasonstvo. Slobodni zidari, šteri ščejo zgraditi človeško drüžbo brezi Boga i cerkve i proti Bogi, razvijajo po raznih državaj močno delovanje. Njihov cio je popuna odcepitev posameznoga človeka, lüdstva i države od Boga i verskih načel. Te svoj namen uresničüjejo v Mehiki, gde so se zvezali s socialisti, da morejo s pomočjov delavskih slobodomislecov tlačiti slobodo katoliške Cerkve. V Španiji širijo svoja brezbožna i Pro-
tiverska načela s pomočjov skrajnih socijalistov. Od časa kak je v Franciji na vladi levica, se je Ojačila tüdi tű framasonska samozavest. Frama-zonska loža je organizirana tüdi v našoj državi. Njena ostrina je obrjena proti katoliški Cerkvi. — Tüdi v Sloveniji so lüdje, šteri so brez verskoga düha. Slobodomiselni i napred-njaški listi pišejo v framasonskom dühi.
   Cerkve zapirajo. Preganjanje katoličanov v Mehiki je ešče ne končano. Gda je sv. Oča položaj, v šterom živi i trpi katoliška Cerkev v Mehiki, v posebni okrožnici popisao celomi sveti, so mehiški brezverci — framasoni, liberalci i socialisti, ešče bole pobesneli. V svojem srdi se ščejo maščevati nad dühovniki, šterim se morejo vzeti vse plače, nagrade itd. Zapreti bi se tüdi morale vse cerkve, da se nikdar ne bi mogeo v teh cerkvaj čüti glas, šteri bi obsodo protiversko postopanje zdajšnje mehiške vlade. Predsednik mehiške republike je dao kak odgovor na papove okrožnico zapreti 5 cerkvij, Policija pa pridno zapira dühovnike.
   Japonci prodirajo naprej. Japonci bodo začnoli v Džeholi v najkrajšem časi ofenzivo proti Kitajcem. Ešče je ne gotovo, ali bodo za slučaj ponesrečenoga boja Japonci zasedli glavno mesto Kitajske Peking ali pa mesto Filuzin..
Širite „Novine“
Slovenska krajina.
  Smrt vzglednoga mladenca. Na lepi Marijin den 2. februara je zapüsto to suzno dolino Cigan Matjaš, mladenec v Žižkih. Marijo, svojo nebesko mater je ponižno proso, da naj vmerje na njeni den. Želo njemi je
spunila i k sebi ga je pozvala v lepšo domovino, gde nega več greha, nego večni mir i zadovolstvo. Bio je goreči katoličanec, ki nikdar i nekde nepoznao pogodbe z hüdim. Čisti je šo v svetovni boj i čisti prišo nazaj, če-
                                  Dijak, šteri nema dühovniškogapozvanja.
  Kak to, da stvari, četüdi so po ednom velkom zakoni stvorjene, denok pod tak različnimi pogoji, dostakrat sebi popunoma nasprotnim!, najdejo ono, ka potrebüjejo za svoje živlenje, za svoje razvijanje, ali da gučimo s človečim srcom — svojo popolno srečo ?
  To je Bog tak šteo, da bi na vsakšem kraji bilí svedoki njegove Vsemogočnosti, modrosti i lepote. Pa denok je vrba v mlaki nikaj ne bole nesrečna, kak Črešnja na sunčnom breščeki. Ta pisanost na sveti tvori lepo celoto, ki napravi živlenje prijetno i veselo.
  Tak je tüdi z lüdmi. Vsi smo iz düše i tela, ali denok ma vsakši svoje posebnosti, svoje lastnosti i zmožnosti, štere ne more razviti v kakšemkoli stališi. Kak vsakša rastlina najbole
raste v tistoj zemli, štera njoj nüdi pogoje, ki so potrebni za njeno rast, tak tüdi človek ne napredüje v vsakšem stališi, nego ima samo eden stališ, šteroga njemi je Bog določo. V tom stališi najležej razvije svoje zmožnosti, v tom stališi najde pravo srečo i zadovolnost, v tom stališi najde pravo srečo i zadovolnost, v tom stališi najležej dosegne svoj končni cio — večno živlenje.
   Boža vola je, da si lüdje zbirajo različna pozvanja. Če bi na priliko bili vsi kmetje, polodelavci, što bi nas pa včio pisati i čteti, što bi nam glaso božo reč itd. Zato nema níšče pravice i oblasti, da bi koga silo v stališ, do šteroga ne čüti veselja. To bi bio greh, ar bi delao proti božim načrtom i bi vzeo na sebe veliko odgovornost za tistoga, šteri bi se dao prisiliti. To vala za vse stališe
   V dosta vekšoj meri vala to za dühovniški stališ. Dühovnikom je Bog
zavüpao v oskrbüvanje najvekši kinč, ki ga mamo lüdje na tom sveti, to je vero. In zvezi z verov vse navuke i zapovedi, po šterih naj bi lüdje živeli, če ščejo priti v nebesa. To je naj-vzvišenejša slüžba na sveti, ar je dühovništvo od samoga Boga nastavleno, da mesto Njega, ki je neviden, vodi lüdi k Njemi v večno domovino. I če je za vsakši stališ potrebno meti pozvanje, če ščemo, da bomo svojo slüžbo dobro opravlali, ali ga ne bo trebelo meti vnogo bole za dühovniški stališ, če ščemo svoje dužnosti zaistino dobro vršiti? Posebno če pomislimo, da, kak je dühovniški stališ vzvišeni tak je tüdi žmeten. Dühovnik, ki je glasnik božih navukov, mora sam najprle dati vernikom vzgled, kak trebe žveti po teh navukih, ovak njegova reč nema uspeha. Vse bože zapovedi natenkoma spunjavati je ne lehko.
                                                                                   Poleg toga je živlenje katoličanskoga dühovnika še posebi edna sama ve-
19. februarja 1933.
NOVINE
3.
ravno je premožen bio i meo dosta prilik za Ženitev, neje meo vole za zakonski stan, v samostan ga je vleklo srce. A dober Bog je nači skončao ž njim. Pred dvema letoma ga je zgrabila influenca i njemi je ostanek betega vdaro na plüča. Prišla je jetika, štera, čeravno je dosta trošo na ozdravlenje, ga je pobrala. Bio je düša vsega dobroga gibanja v črensovskoj fari. Kajkoli je, začelá Cerkev, on je bio vsikdar med prvimi, ki so pomagali dobro delo izvršiti. V odbori za Zidanje „Doma sv. Frančiška“ je bio blagajnik, v tretjem redi sv. Frančiška knižničar, pri cerkvenom čiščenji i kinčenji prvi med moškim spolom, svojo držino je püščao vsaki den k božoj slüžbi. Kak veren Slovenec je z celim srcom lübo svoj narod i svojo državo Jugoslavijo, pa tüdi trpo v boji za Oslobodjenje Slov. Krajine. Zato njemi je Njeg. Veličanstvo poklonijo zlato medajlo, štero je pred smrtjov izročo Domi sv, Frančiška. Jedini sin je zapüsto vso svojo vred, nost za uživanje materi; 70 letnoj starice ki nema zdaj več nikoga. Pred leti njej je mro mož, v boji pa spadno starejši sin. Pokojnomi je duge mesece tak vemo dvorila dekla, Zežek Kata, da bole verno prava sestra ne bi mogla. Ta bo tüdi najbolša Pomočnica staroj materi pokojnoga, kak je to pred smrtjov sam želo i določo. Blago düšo pokojnoga mladenca zročimo v gorečo molitev njegovih poznancov i vseh naših naročnikov. — Naše molitve si tem bole zaslüži, ar je ne bio samo naročnik naših listov, nego tüdi njihov veliki podpornik i dobrotnik. Naj počiva v miru!
  Črensovci. Na lastno prošnjo je premeščena naša gospa vučitelica Ravbar Marija v Zamostje. Imenüvana je slüžbovala na našoj šoli že sedmo leto. Deca so jo mela rada. Ar od-
                                                                                 haja od nas na novo slüžbeno mesto, njej Želemo obilo sreče in uspeha.
   Premeščen je tüdi g. učitelj iz Sr. Bistrice Ravbar Hinko mož imenüvane gospe, na isto mesto. — Završo se je kmetijski tečaj, ki se prav dobro obneso. Obširnej ga Popišemo pri drügoj priliki.
   — Pun jarek snega. Pred nekov trgovinov so deca zametala s snegom cestni jarek. Lüdje, ki obiskavajo to trgovino, pozabijo, da je tam jarek i nevedoma spadnejo v njega. Skakšim žalostnim obrazom se kobacajo potem iz njega. Priporoča se, da se vidna graba popravi ar se lehko zgodi nesreča.
   Otrobi Agrarne zadruge se dobijo v Črensovcih, Soboti, v Beltincih, i v Odrancih. Cena se je znižala na 105 Din. Foringa je v to ceno zapo-padena če se zglasi dosta naročnikov, bo cena ešče menša: 98 Din.
   Sestanek posojilnic lendavskoga sreza. Vršo se je 9. febr. v Črensovcih. Sklenjeno je na njem, da se Obrestna mera zniža: za navadne vloge na 5%, za vezane proti 6 mesečnoj odpovedi na 6°/0. Dačo od interesov Vlog plačajo posojilnice. Obresti od posojil so se znižali na 8% Ki pa plača januara prve dni celoletno obresti, plača samo 7½% od duga. Upravni stroški so se določili 1% pri jemanji posojila, pri ponavlanji pa ½% Za Opomin se plača: za prosto pismo 5 Din, za priporočeno 10 Din z potrebnimi tiskovinami vred. Vse posojilnice sobočkoga sreza se bodo pozvale, da pristopijo k tomi rešenji. Na te način bo poslovanje povsod ednako v Slov. Krajini.
                                                                                 Priporočamo pripovesti „Veliki Tomaž“ i „Ko so hrasti šumeli“. —
Cena prve 21 Din, drüge pa 30 Din. Dobita se v Celji pri Družbi sv. Mohorja. — To je cena za kotrüge drüžbe.
   Cena zrnja ide nazaj. To se najbole pozna pri pšenici, štere cena je spadnola za 25 Din. Gda to pišemo, je cena pšenici 225 Din. Cena kukorice v Medjimurji je 100 Din, v Bački 65 Din.
   Najgrša navada je na Dolenskom ta, ka idejo Vnogi nepozvani na gostüvanje, postaplejo okoli hiše, če morejo, kaj vnesejo ali pa zbijejo. V Trnji na gostüvanji pri Dorenčecovih so nepoznani gostje zbili prave goste i to celo do krvavoga. Nesramnjak je, ki se ta sili, kama ga níšče ne pozvao. Takši žali mirno posest gospodara i se lejko zatoži.
   G. Bistrica. Pri Žmaj Andraši se je točilo brez dovolenja vino. Prišlo je tüdi do bitja, več dečkov z Črensovec je ranjeníh.
   Višešnje Novine pošlite. Širitelje, na upravo v Soboto ali v Črensovce. Vnogi prosijo številke, štere so indri gorostale, uprava jih pa nema.
   Občni zbor S. K. Mure. Redni letni občni zbor S. K. Mure v Murski Soboti se vrši z običajnem dnevnim redom dne 1. marca 1933 ob 20. uri v posebni sobi „Velike kavarne“ v Murski Soboti, Samostojni predlogi članov se morajo predložiti odboru z najmanj 10 podpisi do glasovanja upravičenih članov Vsaj 8 dni pred občnim zborom (§ 14).
Širite Novine
lika žrtev, velika odpoved samomi sebi, samozataja.
  Kak globoko v naturo je človeki vsajeno teženje za drüžinskim živlenjom. Blagoslovlena drüžina je vretina neizmerne zemelske sreče. Dühovnik te sreče ne more vživati. Obsojen je celo živlenje živeti sam, zapüščen od vseh. Če ga terejo kakše nevole, ga nema što tolažiti. Ne more razmiti nihče, kak velika žrtev je to, če sam ne doživla kaj spodobnoga. Za plačilo ga pogostokrat šče zaničüjejo ali celo preganjajo! Dragi moji, to žrtev doprinesti je zmožen edino dühovnik, šteroga si je Bog odebrao i njemi je dao za to potrebne pomoči, nikdar pa ne dühovnik, ki je šo v bogoslovje prisiljeni, na lübo svojih starišov ali koga drügoga, proti božoj Voli.
  Gda sem vse to premislo, sem spoznao, da sem ne sposoben, nositi dühovniški križ, da me Bog ne odebrao
za svojega slüžabnika. Z mirnov vestjov lehko pravim, da sem napravo edino pravilno, ka sem se ne dao pregovoriti, da bi šo v bogoslovje. Vüpam, da bota tüdi Vidva, dragi oča i draga mati, spremenila svoje mišlenje i oponašanje proti meni, da me bota po svojih močeh podpirala, dokeč ne pridem do svojega krűha. Znam, da je moj korak za Vaj velki vdarec, ar sta kaj takšega ne pričaküvala. Jaz bi Vama ráj kak ne prišparao to žalost. Ali pri tak važnih stvareh, kak je zbiranje pozvanje, gde ide za celo živlenje i celo večnost, moramo püstiti na strani vse osebne žele drügih. Vdati se v volo božo i se od Boga püstiti voditi je edino pravo ravnanje".
   Ka je Ivan stem pismom dosegno, nevem. Vüpam, da je ne bilo brez uspeha.
   Te kratek opis živlenja našega dija-
ka nam kaže trnjevo pot, po šteroj morajo hoditi Vnogi naši dijaki. Naj bo v navuk vsem starišom, ki dajo svojo deco v vekše šole. Če gda, te dnes potrebüje sv. Mati cerkev dobre dühovnike, pozvane od Boga. Dühovnik, ki je bio prisiljeni postati dühovnik, ne more biti dober dühovnik. Zato jemlejo na sebe strašno odgovornost starišje, šteri silijo svojega sina v dühovniški stališ. Odgovorni so ne samo za sina, če slabo živi, nego potom sina tüdi za vse grehe vernikov, ki jih je povzročo sin s svojim slabim vzgledom.
  Če vam je kaj za večnost svojo i svojega sina, te ga püstite, naj si po svojoj volji zbere stališ, do šteroga čüti pozvanje. Svoje žele njemi lehko povete na lepi način, nigdar pa ne delajte nad njim niti najmenšega pritiska.
4.
NOVINE
19. februarja 1933.
                                               Nedela sedemdesetnica
                                                    (Septuagesima)
   Na Spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet!
   Vü onom vremeni: Pravo je Jezus Vučenikom svojim priliko eto: Spodobno je Králestvo nebesko k človeki hižnomi Gospodari, ki je vö so vgojdno rano najimat delavce vu gorice svoje. Pogodo se je pa z delavci za eden sod na dén, i poslao je nje vu gorice svoje. I vön idoči okoli trétje vöre, vido je drüge stojéče manjüki vajose, i velo jé njim: Idte i vi vu gorice moje, i ka bode pravično, dám Vám. Oni so pa odišli. Páli je pa vö so okoli šéste, i devéte vöre, i vsino je spodobnim talom. Okoli edenájsete je pa vö so, i najšo jé drüge Stojéče, i veli njim: ka eti stojite cejli dén manjükivajoči? velijo njemi: da nás je níšče ne ná-jao. Veli njemi: Idte i vi vu gorice moje. Gda bi pa večer grátao, veli Gospod ti goric Vancari svojemi: zovi delavce, i dáj njim nájem, začevši od slednji do prvi. Gda bi prišli záto, ki so okoli edenájsete vöre prišli, vzeli so po ednom sodi. Pridoši pa i ti prvi, štimali so, ka ves vzemejo: vzeli so pa i oni po ednom sodi. I gda bi vzéli, mrmrali so proti hižnomi Gospodári govoréči: eti slednji so li edno vöro delali, 1 priglihne si nje k nam vešimo, ki smo nosili dnéva, bremen, i vročino. On pa odgovori ednomi med njimi je pravo: prijáteo, ne činim tebi krivice: nej li si se za eden sod pogodo zmenov? vzemi, ka je tvoje, in idi: ščém pa im etomi slejdnjemi dati, kak i tebi. Ali je nej slobodno meni, siniti, ka ščem? jeli je oko tvoje jálno, ka sam jaz dober? Tak bodo ti zádnji prejdnji, i ti prejdnji zádnji. Ar ji je dosta pozváni, malo ji je pa odebráni.
   Gospod je pá v Petrovoj ladjici, obrnjeni k záhodi, proti Kafarnaumi, na bregi velka množina: Vüzem de naskori: od severa jih dosta roma v Jeružálem. Pa: jako prometna cesta pela mimo.
   Gospod pokaže z desnov na ravnico i na zréberje brega: Pšenično pole, prepleteno s peškimi i z voznimi potmi: lüdje se paščijo po njih, kola ropočejo, kopita konjov, oslov pekečejo. V bližánjem grmovji se skrivlejo vrabli, v skalovji pa divji golobje.
   Gospod pravi priliko. ‘Pá so samo vučenci želni razmiti, lüstvo odhaja,
   Mi pa nej tak! — Pitajmo se, ka smo? Vej pa znamo, ka se pri nas lejko to zgodi, ka je v naravi nej mogoče: skala se zmeči kak vosek, rája zemla gráta — po svetoj spovedi.
   Preženimo sküšnjave šatana, iztrebimo poželivost po zemelskom bogastvi, nečistost i gizdo. Vzmemimo v sebé Pšenično seme: Kristuša pri svetom prečiščavanji pa ródimo sad v stanovitnoj potrplivosti!
                                                                                     Predpisane vojaške kovčeke in vse potrebne reči za vojaško službo dobite najceneje v trgovini Metod-a Senčar, Ljutomer. (1-2)
Pozor rekruti!
                                         OZNANILO!
Kmečka posojilnica v Murski Soboti, r. z. z n. z. naznaja vsem vlagaleljem, da je obrestno mero znižala za % vloge z dnem 1. jan. 1933 in sicer navadne vloge na 6% večje in vezane do 7%                Načelstvo.
CENE:
   Mariborski živinski sejem 24. I. 1933. Prignanih Je bilo: 4 konj, 9 bikov, 91 volov, 200 krav in 6 telet, skupaj 310 komadov. Povprečno cene za različne živalske vrste na tem sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 3.50 do 3.75 Din, poldebeli voli 2 do 3, plemenski voli 1.25 do 1.50, biki za klanje 2.50, klavne kravé debele 1.75 do 2 50, krave za klobasarje 1.20 do 1.40, mlada živina 3 do 4, teleta 4 do 5 Din. Prodanih je bilo 155 komadov.
   Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 10 do 12 Din, II. vrste 8 do 10 Din, meso od bikov, krav, telic 4 do 6 Din, telečje meso I. vrste 12 do 14 Din, II. vrste 8 do 10 Din, svinjsko meso sveže 8 do 16 Din.
                                                                 Živina
   Dunajski goveji sejem (poročilo tvrdke Eduard Saborsky & Co, Dunaj): Prignanih je bilo 1929 goved, iz Jugoslavije 126. Cene: voli najboljši 1.50-1.60,1. 1.30-1.40, II. 1.10—
I. 20, III. 0.65 do 0.70, krave I. 0.90-1.10,
II. 0.80 - 0.85, biki 0.85 do 1 15, klavna živina 0.55-0.70.
 Dentis Heimer Oskar v M. Soboti
se je preselo s svojim zobnim ateljom na Aleksandrovo cesto Štev. 4 v poslopje „Skupne obrtne Zadruge“. Izdelava umetno zobovje. Plombira z zlatom, platinov, i porcelanom. Zobe skübe i zdravi brez bolečin. 2—4
Tivar - obleke
   se najceneje dobijo v trgovini
                                   M. Sobota - Lendava 2 A
                                       prek od pošte
Obleke se že dobijo od Din 240 naprej Za mladožence    „ 290 „
                                                                  Samo prvovrstno blago. (6-13)
                 Vsak čitatelj toga lista dobi zanesijivo vremenokazno napravo zastonj. Izrežite ta oglas in ga pošljite poleg nepokvarjenih znamk v znesku Din 3 50 za stroške in dobili boste lično izdelano, zak zašč. vremenokazno napravo, pat. št. 9514, ki kaže vreme zanesljivo za 24 ur naprej. Za vsakega čitatelja in njegovega prijatelja je ena naprava na razpolago. Sprejemajo se samo pismena naročila pod šifro  „ Barometer“ na upravo tega lista do 20. febr. 1933. (3-6)
Pozor!
Oda se nova hiža
                                        z gospodarskim poslopjem i ogradom na Gornjoj Bistrici. — Pozve se pri Majcen Ferdinandi, Melinci,
            p. Beltinci.        2-2
                   Koruzo, seno, slamo in vsa ostala krmila
dobavlja po konkurenčnih cenah
Gospadarska zveza
v Ljubljani.
(3-3
GOLŠA  (krof) OTEČEN VRAT
je obolenje ščitne žleze, štera se more pravočasno ozdraviti, ar se inači delovanje toga važnoga organa kak zaščita proti strupom ogroža, zavolo šteroga nastopajo nevugodni i dostokrat nevarni pojavi.
  Doktorska znanost je dognala, da soli, štere vsebujejo jod, izvanredne dobro delüjejo na razne oblike golš (krofov). Mnogošteviini betežniki so dognati, da dosegnejo z upo-rabov našega enostavnoga.
  pitnoga zdravlenja hiter i povsem neškodliv vpliv na bolezen. Vsakši, šteri trpi na golši i ima vtečen vnetvrat, otečene žleze, naj zahteva našo knižico, štero njemi pošlemo
                                                brez plačno.
                                           Dopisnica zadostüje. Poštno nabirajo mesto:
                                           GEORG FULGNER, Berlin-Neuköln, Ringbahnstrasse 24, Abt. P. 95.
     Za tiskarno Tiskovnega društva Jos. Linhart, Kranj. Izdajatelj: Klekl Jožef. Oblasti odgovoren:Ilija Lojze, akademik v Kranju. Urednik: Maučec Joško, akademik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 74; rokopis! na isti naslov.
    Poštnina plačana v gotovini.
LETO II ŠTEV. 4.                             PRILOGA NOVlN — 19. februarja.                          CENA ŠTEVILKI 1 DIN.
POMOČ
              Glasilo AGRARNE in GOSPODARSKE ZADRUGE. List za povzdigo prosvete, gospodarstva in zadružništva
       Izhaja vsakih 14 dni, kot priloga Novin, ki jo naročniki Novin dobijo brezplačno. — Za druge stane številka 1 Din, ali letno 24 Din.
                             Uredništvo in Odprava v Kranju. — Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4.
Važno za delavce!
  Ekspozitura Javne borze dela v Murski Soboti naznanja vsem delav-cem, da uraduje vsak dan ob delavnikih zjutraj od osmih pa do dveh popoldne. Ob nedeljah in praznikih ne uraduje. Stranke naj torej pridejo samo ob določenih uradnih urah, ker Sicer ne opravijo.
  Glede dela v Nemčiji se naznanja, da Borza dela doslej ni še prejela z merodajnega mesta nikakega obvestila in se sedaj še ne ve, če bodo letos naši delavci sploh šli na delo v Nemčijo, ali ne. Vsako tozadevno povpraševanje je sedaj še prezgodnje. Ko se bo posredovanje delavcev na delo v Nemčijo začelo, če se bo to res zgodilo, malo je namreč upanja na to, se bo to pravočasno objavilo v časopisih.
  Glede dela v Franciji se naznanja, da posluje v Murski Soboti razen Borze dela še Zastopstvo Francoskega
generalnega društva za emigracijo v Zagrebu. Zastopstvo se nahaja na Aleksandrovi cesti, št. 18. Vsak, kdor želi priti na delo v Francijo, naj se torej oglasi pri omenjenem zastopstvu. Povdarja se, da sedaj tudi za Francijo niso potrebni delavci, raven nekoliko ženskih delavcev, ki pa so že najete.
   Posredovanje delavcev v tuzemstvo in inozemstvo se bo v glavnem začelo komaj še-le koncem meseca marca, nájveč pa aprila in maja. Nihče naj torej preje ne hodi povpraševat po delu, zlasti ne za inozemstvo.
   Opozarja se delavce zlasti na to, da je dolžan vsak, ki želi priti na delo, se osebno Priglasiti v posredovalo! uradu. Za dosego službe ni dovoljeno posluževati se tretje osebe. Vsako skušanje Vplivati na posredo-valnega uradnika po tretji osebi se bo energično odbilo. Borza dela in Za-
stopstvo Francoskega društva, smeta sprejemati samo one delavce, ki se sami osebno priglasijo. Strogo je zabranjeno vsako obljubljanje nagrad uradniku, ki posreduje delo in ga s tem nadlegovati ali mu namenoma škodovati, ga spravljati v slabo luč in ob dobro ime. Vsak delavec, ki bo skušal, ali vsaj pokazal znake, da namerava dati posredovalnem uradniku kako nagrado, bo izključen od posredovanja, povrhu pa bo še kazenske preganjan.
   Vse pritožbe o poslovanju posredo-valnega uradništva naj se pošlje centrali Javne borze dela v Ljubljani. Na anonimne ovadbe se ne bo reagiralo. Vsak pošten človek bo svojo tožbo z dokazi podprl in jo tudi podpisal.
   Borza dela, kakor tudi Zastopstvo Francoskega društva, posredujeta delo brezplačno in strogo nepristransko vsakomur, v kolikor je to mogoče in v kolikor je prosilec sposoben za nameravano delo, da ne bo škodoval samemu sebi, ostalim delavcem in Borzi dela na ugledu. Vpoštevati se mora to, da je v področju Borze dela (všteti so tudi srezi Ljutomer, Ptuj, Čakovec in Prelog, razen sreza Sobota in Lendava) nad 15 tisoč siro-makov-delavcev, ki bi vsi radi dobili delo in dobrega zaslužka. Razume se, da vsem tem ugoditi ni mogoče, ker potreba vseh delavnih moči znaša komaj 3—4 tisoč. Da se delavci pritožujejo, je prav in da ne dobijo vsi dela je tudi res, ni pa temu kriva Borza dela, temveč razmere, ki so za siromašno delavstvo neznosne.
   Potrebno je, da se preskrbi z delom v prvi vrsti tiste delavce, ki so brez imetja (lastne zemlje in hiše) ter Živijo v najemu. Razen tega tisti, ki imajo premalo zemlje in so prezadolženi, številno družine itd. V to svrho bodo občinska županstva prejela od merodajne oblasti navodila, kako se bo moralo postopati, da se najpotrebnejšim najpreje posreduje delo.
   Nadalje se opozarja vse tiste delavce, ki bi si želeli pridobiti objavo za polovično vožnjo, da si preje poskrbijo od delodajalca potrdilo-poziv v službo. Tak poziv mora biti razen podpisa opremljen še z žigom delodajalca. Razen tega naj vsak prinese
2.
POMOČ
19. februarja 1933.
.
s seboj še svojo knjižico, v kateri mora biti nalepljena slika, počez po sliki pa pritisnjen žig županstva, ki je knjižico izdalo. Na vsako prošnjo, podprto z zgoraj navedenimi dokazi, bo Borza dela izdala prosilcu objavo za polov. vožnjo do kraja dela. Ako pa prosilec navedenih dokazov ne bo imel, dobi objavo še-le po tridnevni prijavi za delo in samo do najbližnje Borze dela, n. pr. do Celja ali Zagreba. Glasom člena 1. Pravilnika o izdajanju objav za polov. vožnjo, nimajo pravice do iste tisti delavci, ki so namenjeni na dopust, na obisk v domači kraj, ali radi drugih vzrokov zapustili delo samo za nedoločen čas in se vračajo potem na prejšnje službeno mesto. Polovično vožnjo sme uživati delavec samo tedaj, ko je prejel poziv in potuje na delo, ali če gre iskat delo, samo do najbližnje Borze dela.
  Opozarja se vse delavce na to, da ne nasédejo raznim agentom in brezvestnim ljudem, ki z lažnimi obljubami
mnogokrat samo izvabijo denar od siromaka, a dela mu ne poskrbijo. Zlasti se opozarja in priporoča delavcem, da se z nikomur ne pogajo na delo, dokler jim pogodnik ne pokaže dovoljenja od pristojnega sreskega načelstva, da sme nabirati delavce. Kajti vsak, ki ima tabo dovoljenje, je da jamstvo in se obvezal pri sreskem načelstvu, da bo delavce redno izplačal, kakor določa pogodba. V takem slučaju potem odpade nevarnost, da delavci zaslužka ne bi prejeli v polni, ali do-govorjeni meri in je izključeno, da bi jih pogodbenik mogel izkoriščati, ali da bi zastonj delali in še celo se peš vračali domov z dela, kakor se je žal to v minulem letu mnogim zgodilo. Delavci pazite torej ! Sebičneži in brezvestneži nimajo v srcu čuta pravice in ljubezni do bližnjega. Vsak, ki tega Opomina ne bo upošteva!, naj potem Posledice pripiše sebi in ne drugim.
                                                   Ekspozitura Javne borze dela v Murski Soboti.
Par stvari o vodstvu denarnih zadrug.
   Ustanovitev denarne zadruge in tudi drugih zadrug je sorazmerno lahka stvar. Nekaj uglednih mož stopi skupaj in predloge pravila za ustanovitev zadruge okrožnemu ali deželnemu kot trgovskemu sodišču. Vsa potrebna navodila dobe pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Ti možje prosijo z vlogo, na kateri so njihovi podpisi overovljeni (legalizirani), da se zadruga vpiše v Zadružni register. Ti tvorijo prvo načelstvo nove zadruge. Ko sodišče vpiše novo Zadrugo, je s tem zadruga ustanovljena in podpisniki tvorijo prvo načelstvo. To prvo načelstvo sprejema nove člane.
   Član zadruge postane oseba, ki se more vezati s pogodbami in ki jo načelstvo sprejme. Pravno moč dobi sprejem zadružnika, kadar je podpisal pismeno izjavo, da stopi v Zadrugo (pristopnica), vplačal Zadružni delež ter se vpisal v imenik zadružnikov.
   Zadrugo vodi načelstvo« ki obstoji iz načelnika in določenega števila odbornikov. Načelstvo se voli pri nekaterih zadrugah vsako leto na novo, večinoma pa na tri leta. Načelstvo zastopa Zadrugo povsod in za njo odločuje. Podpisuje zadruga na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko (točno ime zadruge) dva Člana načelstva. V svoj delokrog spadajoče stvari rešuje načelstvo v sejah. O sejah načelstva se morajo voditi zapisniki.
   Prvi redni občni zbor izvoli za Zadrugo tudi nadzorstvo. Nadzorstvo nadzoruje vse delo načelstva. Ob koncu leta mora pregledati računske za-ključke in vse knjige in sploh paziti, da načelstvo pravilno vrši svojo nalogo. Nadzorstvo mora o svojih sejah tudi voditi točne zapisnika.
   Najvišja oblast v zadrug! pa je občni zbor. Redni občni zbor se sklicuje enkrat v letu, izvanredni, kadar se to zdi potrebno načelstvu ali nadzorstvu, ali pa če to zahteva deseti del zadružnikov. Občni zbor potrjuje letni račun, voli načelstvo in nadzorstvo, po potrebi tudi odstavlja načelstvo in nadzorstvo, sklepa dalje o spremembi pravil in ravno tako tudi o morebitni razdružbi zadruge. Na občnem zboru ima pravico glasovati vsak zadružnik, veljaven pa je občni zbor, če je zastopana Vsaj desetina zadružnikov. Kako se vodi občni zbor, je določeno v pravilih.
   Zadruge, ki se pečajo z denarnimi posli so združene v zadružno zvezo. Ta daje zadrugam razna navodila in nasvete, izvršuje pa prí njih tudi po zakonu določeno revizijo. Najmanj na dve leti mora revizor zadružne zveze pregledati vse poslovanje zadruge in napisati o tem poročilo, ki se potem mora prebrati na občnem zboru zadruge. Tako morejo zvedeti vsi člani zadruge, kako je zadruga vodena in ali morejo izvoljenemu načelstvu in nadzorstvu zaupati.
   Ena glavnih nalog denarnih zavodov je zbirati hranilne vloge. Hranilne vloge sprejema zadruga ob uradnih dnevih, ki so določeni za tisto Zadrugo. Vsako vlogo mora zadruga pravilno potrditi v hranilni knjižici. Obrestno mero za hranilne vloge določa načelstvo. Kdor odpove hranilno vlogo, da bi jo dvignil, mora to storiti po določbah načelstva, katere pa morajo biti razglašene na uradni deski. Hranilne vloge zastarajo v tridesetih letih od tistega dne dalje, ko se je na zadevno hranilno knjižico zadnji-
krat kak znesek vložil ali pa bodisi na glavnici bodisi na obrestih dvignil.
   Druga naloga naših denarnih zadrug je dajati potrebnim članom posojila. Posojilo more dobiti samo član zadruge, medtem ko vloži denar v zadrugo lahko vsakdo. Kdor dobi posojilo, mora podpisati posebno zadolžnice. Če je posojilo dano na osebni kredit, mora imeti tudi enega ali več porokov. Vsak porok jamči nerazdelilo kot porok in plačnik za vse zaveze izposojila. Zadruge dajejo lahko posojila tudi na zemljišča, na vrednostne listine in na kake druge premičnine. V taki zadolžnici mora biti izjava, da to zemljišče ali take predmete dotičnik zastavlja v varnost ozna-čenega posojila. Tudi visokost obresti od posojil določa načelstvo.
   Vsaka zadruga mora skrbeti, da si zbere tudi nekaj lastnega imetja. To se zbira iz čistega dobička, ki se napravi vsako leto. Zadruga, pravimo, da zbira rezervni zaklad. Potreben je tak Zaklad za slučaj, če bi zadruga pri enem ali drugem posojila napravila kako izgubo. Posamezen član zadruge nima do rezervnega zaklada nikake pravice. Tudi čisti dobiček se ne razdeljuje med člane.
   Iz povedenega je jasno, kolikega pomena je dobro vodstvo za zadrugo. Poglavitno pri zadrugi je načelstvo. V to morajo priti najpoštenejši in najrazumnejši možje, da jim lahko člani popolnoma zaupajo. Zelo po-_ membno je tudi nadzorstvo. Nadzorstvu daje zakon v nekaterih slučajih celo pravico, da odstavi načelstvo in skliče občni zbor. Vsi člani zadruge pa se morajo zavedati svoje odgovornosti, zato je treba, da pridejo vedno redno na občni zbor in ne prepuščajo vsega par osebam.
K.:
                                          Par besed o umetnih gnojilih.
                                                       (Konec).
  Bog nam je vstvaril solnce in solnčna moč je ono kar daje vsemu kar je na svetu naše življenje. Solnčne žarke upijajo rastline s pomočjo listnega zelenila vaše. Iz sirovin, ki si jih rastlina srka, s pomočjo korenin in stebla iz zemlje spoje listi skozi svoje odprtine z zrakom in stvarja na ta način sebi rastlina hrano. Za svojo hrano rabi rastlina iz zemlje vodo in v vodi razkrojene spojine dušika, fosforne kisline, kalija, apna, železa, magnèzija in pa oglikov dvokis iz zraka. Navadno pa manjkajo zemlji skoraj v vseh slučajih vse tri glavne Snovi in to: fosforna kislina, kalij in dušik. Te manjkajoče spojine pa skušamo
19. februarja 1933.
POMOČ
3.
nadomestiti v zemljo s sledečimi gno-jili. —
  Fosfor kot hrana se daje zemlji v obliki Tomaževe žlindre in pa super-fosfata. Tomaževo žlindro dovažamo iz tujine in je odpadek pri izdelovanju železa v topilnicah. S Tomaževo žlindro je posebno priporočljivo gnojiti na kislih in mokrih travnikih; njeno delovanje traja, vsled tega ker se žlindra v zemlji počasi topi več let, je pa letos razmeroma zelo drago gnojilo in vsled plačilnih težkoč z inozemstvom jo skoro ne bode mogoče dobavili. Z Tomaževo žlindro gnojimo pozno v jeseni ali pozimi in Sicer se raztrosi povrhu. — Žlindra vsebuje 11—23% fosforne kisline in 30—60% apna. V naši državi pa je uvoz žlin-dre manj kot 18% prepovedan. Gnoji se na 1 ha (1¾ orala) 400—600 kg. Ne sme se mešati z nobenim! drugimi gnojili razen z kalijem in to par ur pred razsipanjem.
   Superfosfat je nekoliko cenejše gnojilo, ki vsebuje 16—18% fósf. kisline. V zemlji hitro topljivo in še lahko uporabi za vse vrste zemlje. Prvo leto se raztopi v zemlji 70—80%, drugo leto 20—30%. S superfosfatom gnojimo tik pred setvijo ali pozneje povrh. V jeseni ali zgodaj spomladi ni priporčljivo gnojiti posebno na malo strmih krajih ker bi nam voda gnojilo izprala in bi ne imeli nikakega učinka. Poleg rudninskega superfosfata imamo še kostni superfosfat ali kostna moka. Na 1 ha dajemo 500—600 kg superfosfata.
  Kalij dajemo zemlji v obliki 40% Kalijeve soli, ki je solna tvarina in se jo dobiva v solnih rudnikih. Je pa posebne važnosti pri rastlinah pri tvorbi škroba in sladkorja. Povspešuje zorenje in vpliva na kakovost pridelka posebno krompir, repo in peso. Uporabimo 300—400 kg na 1 ha in se zaorje jeseni ali spomladi.
  Med dušičnatimi gnojili so najbolj razširjeni:
  Apneni dušik, ki ga kupujemo v vrečah nasejenega ali pa v pločevi-nastih bobnih. Je odlično gnojilo z 15—20% dušika in 40-60% apna. Izdeluje se pri nas doma in je razmeroma zelo poceni. Deluje pri vseh rastlinah izborno. Razsipa se 14 dni pred setvijo ali pa šele po setvi povrhu s tem uničimo plevel. Apnenega dušika porabimo 200—400 kg na 1 ha.
  Pri nas je še kot dušično gnojilo Čilski soliter s katerim po navadi pomagamo lahko rastlini šele pozneje po setvi, je pa za naše razmere precej drag vsled tega njegova uporaba zelo mala.
  Razen navedenih gnojil se pri nas uporabljajo še tudi mešana gnojila, ki vsebujejo vse štiri prepotrebne snovi za rast rastline, fosfor, kalij, dušik in apno. Poznamo jih pod imeni „Nitro-
foskal“ in pa K. A. S. mešano gnojilo. —
   Ako vpoštevamo ravnokar vse navedeno, priporočamo sledeče množine umetnih gnojil pri gnojenju na 1 ha (1¾ orala ali ca 2 jutra).
   I.   za rž, pšenico, oves, ječmen, repico, lan, konopljo
   160—200 kg 40% kalijeve soli
   300—350 kg superfosfata
   180—200 kg apnenega dušika.
   II.  za krompir, repof peso, zelje, soči vje
   200—300 kg kalijeve soli 40%
   200—300 kg superfosfata
   180—200 kg apnenega dušika.
   III.  Na travnikih, pašnikih, detelji, lucerni, grahu, fižolu, graščici
   200 kg 40% kalijeve soli
   260—400 kg superfosfata.
   Gori navedene večje količine se naj posipajo tedaj ako nismo gnojili s hlevskim gnojem, manjše pa ako smo gnojili.
   Pri kakovosti zemlje je upoštevala vredno, da peščena zemljá je siromašne in na hranivnih snoveh potrebuje predvsem kalij, v boljši zemlji je sicer več hrane, je pa zelo priporočilivo gnojiti, ker je hrana v taki zemlji težjé topljiva in jo rastlina težje sprejema.
   Predvsem se mora vsak kmetovalec prepričati, da uporaba zadostnih in pravih umetnih gnojil pridelek pomnoži in poboljša. Predno si gnojilo nabavite, dobro pazite kakšno gnojilo si nabavite in pa da ne gnojite samo enostransko. Prvo poglavitno pravilo vam bodi pri uporabi umetnih gnojil, da bodo umetna gnojila le tedaj uspešna, če damo zemlji popolno gnojitev, če jo gnojimo s kalijevimi, fosfornimi in dušičnatimi gnojili.
   Res je, da je današnja doba zelo neprimerna za nabavo raznih kolikor toliko dragih umet. gnojil in da niso imeli n. pr. letos kmetijski pridelki nikake cene, je pa ravno v takem času, ko je cena najnižja dobro pridelati čim največ da pokriješ svoje najnujnejše potrebe in da pridelaš doma vsaj toliko, da ne bodeš moral kupovati drugod.
Dr. G.:
O izjavi poslednje volje.
   Primeri. Zapustnikovi postavni dediči so otroci. Po postavi bi dobil vsak izmed njih ⅓ zapuščine.
   Ker pa je zapustnik vse svoje premoženje zapustil drugim osebam, ali pa ker je svoje sinove neopravičeno razdedinil, gre vsakemu na zahtevo le polovica njegovega postavnega deleža, tedaj 1/6 (to je polovica od ⅓)
Če bi v tem primeru preživela zapustnika tudi njegova žena, bi ona
po postavi imela dobiti ¼ vse zapuščine ostale ¾ pa 3 otroci po enakih delih, tedaj vsaki po ¼ Dolžni delež vsakega otroka bi tedaj znašal polovico postavnega deleža ali ⅛ vse zapuščine, neglede na to, da žena ni nujni dedič.
   Kar dobe nujni dediči, toliko izgu-be s poslednjo voljo imenovani zapustnikovi pravni nasledniki (dediči, volilojemnik!).
   Možen je tudi slučaj, da v gore-njem primeru zapustnik odredi, da dobi vse premoženje le njegov najstarejši sin, ostala dva pa ničesar. Kako se določijo deleži sedaj? Od zapustnika zapostavljena sinova prej-meta le dolžne deleže, tedaj vsak po 1/6 (oz. ⅛ če še živi zapustnikova vdova), imenovani dedič, t. j. najstarejši sin pa dobi ves ostanek, tedaj 2/8 (ali ¾) vse zapuščine.
   Nujni dedič pa ni dedič v tem smislu, da bi mu pristojala pravica dobiti določeni delež zapuščine v naravi, marveč se v takem primeru zapuščino ceni in pripade nujnemu dediču le odgovarjajoči del vrednosti, tedaj v denarju. V zadnjem navedenem primeru bode teda) najstarejši sin dobil vso zapuščino, ki je vredna n. pr. čistih 60.000 Din, bratoma nujnima de-dičema pa bode moral plačati vsakemu po 10.000 (t. j. vsakemu 1/6 vred-nosti čiste zapuščine).
   Ker pristoja nujnemu dediču le terjatev do zapuščine, ne zapuščina sama, zato tudi ni potrebno, da bi zapustnik nujnega dediča imenoval v svojem testamentu za dediča marveč zadostuje, da mu da vrednost dolžnega deleža v obliki volila, v denarju, s tem, da mu voli n. pr. kako hišo, ali v kateri-koli obliki.
   Nujni dedič pa mora svoj dolžni delež zahtevati. Če ničesar ne zahteva, tudi ničesar ne bo dobil. Pravica zahtevati nujni delež ugasne po preteku treh let od razglasitve testamenta ali kodicila.
   Rekli smo že, da se dolžni delež določi s cenitvijo zapuščine.. Cenitev se izvši na ta način, da se oceni vso zapuščinsko imovino po stanju ob zapustnikovi smrti, odbije pa se vse dolgove in druga bremena, ki jih je istotako treba oceniti.
   Kadar so nujni dediči otroci, lahko oni zahtevajo, da se k zapuščinski imovini prišteje tudi nekatere daritve, ki jih je zapustnik že med živimi izvršil, kakor to podrobneje postava določa ; s tem se seveda poveča imovina zapuščine, pa tudi vsak posamezni dolžni delež. Vendar pa se v tem primeru tudi nujnemu dediču v njegov delež vračuna to, kar je sam prejel od zapustnika med živimi in on dobi od izračunjenega dolžnega deleža za toliko manj, kolikor je prejel že preje. Osobito je vračunavati v takem primeru
4.
POMOČ
19. februarja 1933.
doto, ki jo je zapustnik dal svoji hčeri, opremo, ki jo je dal sinu itd.
   Taki računi so precej težavni in so tudi tozadevni postavni predpisi težko razumljivi, zato se z njimi tu ne bodemo dalje bavili. Sledi naj le še en primer.
   Oče zapusti 2 sinova in 1 hčer ter vdovo, katero imenuje za dediča vse svoje imovine. Otroci zahtevajo dolžne deleže in da se naj darila, ki jih je oče še za svojega življenja dal, pri tem upoštevajo.
Zapustnikovo posestvo se ceni na
70.000  Din. Ugotovi se nadalje, da je daroval zapustnik svoji ženi že za svojega življenja znesek 15.000 Din, hčeri je dal ob njeni poroki doto v znesku 5.000 Din, starejšem u sinu pa je kupil hišo za 10.000 Din. To znese skupaj 100.000 Din.
   Od tega zneska je odbiti vse dolgove v skupnem ugotovljenem znesku
20.000  Din, tako bi znašala čista zapuščina, po kateri je računati dolžne deleže 80.000 Din. Postavni dedni deleži bi znašali za vdovo 2/4 zapu-ščin, t. j. 20.000 Din, za vsakega otroka ostale ¾ po enakih delih, t. j. po 20 tisoč Din, ali za vse skupaj 60.000 Din, s čemer bi bila zapuščina izčrpana. Posamezni dolžni delež bi znašal polovico postavnega deleža, tedaj po 10 000 Din. Hči je dobila na doti že
5.000   Din, ki se ji v izračunani dolžni
delež vračunajo, tako da ima dobiti iz zapuščine še 5.000 Din. S tem bode dobila skupno 10.000 Din, t. j. poln dolžni delež.              (Dalje prih.)
                                                Pravni nasveti.
   J. M. B. L. 1929 ste najeli posojilo, zadolžnico pa ste podpisali na upnikovo zahtevo šele pozneje 1. 1932 ter je upnik takrat zahteval, da vrnete polovico posojila do 15. XI. 1932. Medtem je tožil upnik Vašo ženo, ki si denarja ni izposodila in ni podpisala zadolžnice, na vrnitev. Razpisana je bila razprava, katere se Vaša žena ni udeležila, in je bila Vsled tega obsojena na plačilo stroškov, ker je menda glavnica bila že pred razpravo plačana. Tožba se je glasila, da je žena pristala na to, da je tudi ona dolžnica in plačnica. Nato ste 5. 12. 1932 ves dolg plačali, ter je Vaša žena videla, da je zadolžnica nekaj popravljena, zadolžnice same pa Vam upnik oz. njegov zastopnik noče vrniti.
   Želite vedeti, kako je glede stroškov in najbrž tudi glede zadolžnice.
   Če Vaša žena ni prevzela na sebe Plačilne obveze, bi bila morala to na
   razpravi ugovarjati. Kdor pa ne pride k razpravi, ki je na tožbo razpisana, tega se obsodi tako, kakor da bi bil vse navedbe tožbe in njen zahtevek priznal, povrh ima plačati še stroške. Le kdor ni bil pravilno vabljen k razpravi, ali pa če vkljub pravilnemu vabita vsled neprevidenega ali neodvrn-ljivega dogodka ni mogel priti k njej, ta ima možnost doseči, da se sodba izdana vsled zamude, razveljavi. Ko tedaj Vaša žena, ki je bila tožena, ni prišla k razpravi, je bila vsled zamude obsojena in mora plačati tudi stroške tožbe in razprave, razen če ni prejela pravilno vabila ali če je bila zadržana, v tem slučaju mora takoj po odvetniku ukreniti vse potrebno.
   Čim ste ves dolg, h kateremu pa ne štejejo pravdni stroški, poravnali, imate pravico zahtevati od upnika, da Vam da kolkovano pobotnico, ki jo mora plačati on sam, razen če ste se dogovori tako, da jo plačate Vi. Razen tega Vam mora vrniti zadolžnico, če pa je plačan le en del dolga, lahko zahtevate, da se to delno plačilo zabeleži na zadolžnici, pravico pa imate tudi v tem slučaju do pobotnice glede plačanega zneska. Če Vam upnik vsega tega ne da ali ne stori, ga lahko v to s tožbo prisilite.
   Ponarejanje listi (zadolžnic itd.) je kaznjivo, če se vrši v namenu, da bi se tako listina kot prava uporabila.
   Š. K., Našice v Slavoniji. L. 1931 ste prodali svojo hišo nekemu trgovcu za 41.000 Din in Vam je kupec polovico kupnine takoj izplačal, julija pa Vam je plačal mesto vsega ostanka le en del, tako, da dolguje še 14.500 Din. Kupec hiše še ni prepisan v zemljiški knjigi. Vprašate, kaj naj napravite in če za kupca velja tudi moratorij.
   Po Vaših navedbah [je terjatev na ostanku kupnine že zapadla v plačilo in vsled tega zamorete proti kupcu vsak čas vložiti tožbo na plačilo. Moratorij velja le za kmete, to je tiste osebe, ki imajo svoje glavne dohodke od kmetovanja. Če je kupec trgovec, tedaj zanj moratorij ne velja.
   Vendar se na Splošno lahko toži tudi kmeta, le Prisilna izterjava (izvr-šba) je omejena. Možno je doseči na splošno le zavarovanje (rubež, prisilno vknjižbo). Z vložitvijo tožbe poverite kakega odvetnika, dajte mu točno in-formacijo ter ga opozorite, naj se prepriča, ali ni Vaš dolžnik v kakem posado valnem ali poravnalnem postopanju.
   Š. F. B. Po našem mnenju ima Vaš sin samo pravico do skrajšanega 9 me-sečnega kaderskega roka, ne pa do popolne oprostitve, ker plačujete nad 120 Din neposrednega davka.
  Agrarna in gospodarsko-podporna za-druga v Črensovcih v smislu svojih pravil naznanja, da kupi: krompir, žito (rž), Pšenično slamo; proda (oda): otrobe Pšenične za 105 Din 100 kg domov spravljene in kukorico (kuruzo) na kolodvoru v Beltincih za 105 Din. — Če se dobi podvoz-nica, toliko manj, kolikor se odpiše od voznine, hlerove (mecesne), deske za štoke. Stolarji (mizarji) se opozorijo na to. — Pol leta rabljeni „Diabolo“ šivalni stroj za ši-valni za 5000 Din; lucerno suho zdravo, domo spravljen za 90 Din meter; rženo zdravo slamo brez voznine 35 Din 100 kg; govedino za 6 Din kg; teletino za 7 Din l kg; vagon apna brez voznine za 2400Din. Vse to poskrbi zadruga samo članom.
Gospodarska zveza r. z. z o. z. v Ljubljani.
  Do sedaj smo za pomladansko gnojenje uvažali večinoma Tomaževo žlindro. Letos so pa valutarne in devizne razmere takorekoč onemogočile uvoz, tega pri nas Sicer izborno vpeljanega gnojila, in bode treba poseči po doma izdelaiiih nadomestilih. Sicer je pa tudi iz narodnogospodarskega kakor tudi gospodarsko tehničnega ozira nepotrebno, da bi še nadalje iz inozemstva uvažali Tomaževo žlindro, ko danes zahtevajo tuji uvozniki za njo tako visoko ceno, da bi stala franko Vaša postaja baza 18% fosforne kislino preko 167 Din za 100 kg. Ta cena je danes za naše razmere nesprejemljiva. Na drugi strani pa moramo gledati na to, da uporabljamo ona gnojila, ki jih izdelujemo doma v naši industriji in tako zapustimo naše delavce.
  Kot nadomestilo za Tomaževo žlindro prihajajo v poštev Superfosfat in kostna moka, katera gnojila se doma izdelujejo. Ta gnojila Vam priporočamo in nudimo neobvezno:
  Superfosfat rudninski, vsebujoč 16% v vodi raztopne fosforne kisline in 20 do 23% apna. Isti Vam nudimo v vrečah po 50. 75, 100 kg po Din 95 — za 100 kg franko Vaša postaja ako naročite najmanje 5000 kg. V papirnatih vrečah Din 2 — pri 100 kg cenejši.
  Ako si primerjamo cene in odstotke žlindro in superfosfata, uvidimo, da nas stane % fosforne kisline v žlindri preko Din 9 —, v Superfosfat pa niti Din 6 —.
  Superfosfat kostni, ki vsebuje 12 do 13% fosforne kisline in 2 do 3% dušika, stane franko Vaša postaja 122 Din za 100 kg ako naročite najmanje 5000 kg.
  Tam kjer nam je gnojenje s superfosfatom onemogočeno bodi si radi kište zemlje in bi nam bilo gnojenje brez predhodnjega gnojenja z apnom, posebno na travnikih, nič ne hasnilo ali tam kjer hočemo, da se gnojenja učinek raztégne na več let, z istim uspehom kot s Tomaževo žlindro gnojimo z v zemlji Počasi topljivo koštao moko.
  Kostna moka navadna, ki vsebuje 30% fosf. kisline in ½%  dušika in stane franko Ljubljana Din 95  - za 100 kg.
  Kostna moka surova vsebujoč 12% fosforne kisline in 4% dušika po Din 95 — za 100 kg franko Ljubljana.
  Z vsemi informacijami o gnojenja in ostalih gospodarskih vprašanjih smo Vam vedno radevolje na razpolago. Gospodarska zveza v Ljubljani, r. z. z o. z.
                                             Vrednost našega dinarja.
1 Švicarski frank 14.40 Din, 1 angleški funt 248 — Din, 1 francoški frank 2.85 Din, 1 italijanska lira 3.85 Din, 1 Čehoslovaška krona 2.25 Din, 1 nemška marka 17.95 Din, 1 šiling 10.20 Din, 1 pöngö 12.95 Din, 1 lej 0.46 Din, 1 lev 0.53 Din, 1 zloty 840 Din, 1 drahma 0.42 Din, 1 holandski gulden 30—, 1 belgijski frank 2.10 Din, 1 dolar 73.90 Din.
      Za tiskarno Tiskovnega društva Jos. Linhart, Kranj. Izdajatelj: Klekl Jožef. Oblasti odgovoren: Ilija Lojze, akademik, Kranj. Urednik: Maučec Joško, akademik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 74: rokopis! na Isti naslov.