Stev. 289, ¥ Trstu, v torek dn% 17. novtmbra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. UeđmBro: L'Hcs Sr. FrsnćiSks Asiik««a it 20, L nadstr. — V* 4epui amj « pafcljsjo mediriHvu lista. Nefrankirsna pisma m m sprejemajo bi rokopisi m mt vračajo. tolJ^i in odgovorni urednik Štelsn Oodina. Laatnlk konsoreg llstj .Edinosti*. — Tak tiskarne .Edinosti«, vpisane Tt*iw M o rastnim poroAvom * Trstu, uiica Sv. FrančUka AMcp C » Telefon uredniitva In uprava »ev. 11-87. Naroiiiaa tnala: Za cela Ido.......K Mr— sa m! lita Stil Bcnct. •»»••« .«••«••••! nedeljsko Udaj« »sate Mm........ za pol leta.......... ....... Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo pa C vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokoati ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ......................mm pa 30 vin, Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K fr— vsaka nadaljna vrsta........... . » >— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najman} pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*, naročnina lo reklamacije se poUlJajo upravi lista. Plačale se kkftnčna le upravi .Edinosti'. — Plača in toB se v Ttatn. In Insscahal oddelek se nahajata v oBd Sv. PtanOflca AsUkega ft. 201 — PoAnoteanilnični račun SL 84L4S2 uspeino HaSn balkonska armada po večdnevnem boja zasedlo Valjem in Obrenooce in dospela do Kolubare. DUNAJ 16. (Kot.) Uradno se objavlja: 16. novembra. Na severnem bojišču so se pričeli včeraj na posameznih delih naše fronte razvijati boji. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, generalni major. Z neifišlio-nukesa bojiifa, BERLIN 16. (Kor.) Wolffov urad poroča: Dne 16. novembra, dopoldne. Boji na vzhodu se nadaljujejo. Včeraj so vrgle naše čete sovražnika v ozemlje južno od Stalluponena. Naše čete, ki operirajo iz zapadne Pru-sije, so pri Soldau z uspehom ubranile prihod močnih ruskih sil in so vrgle ob desnem bregu reke Visle prodirajoče močne ruske sile po zmagovitem boju pri Lipnu proti Plocku. V teh bojih je biio do včeraj vjetih 5000 vojakov in uplenjenih 10 strojnih pušk. V bojih, ki so se vršili že par dni kot nadaljevanje uspeha pri Wloclawku, je padla odločitev. Več ruskih armadnih zborov, ki so nam stali nasproti, je bilo pognanih nazaj do preko Kutna. Po dosedanjih kon-statacijab so izgubili Rusi 23.000 vjetni-kov, najmanj 70 strojnih pušk in topov, katerih število še ni dognano. Vrhovno armadno vodstvo. (Soldau se nahaja v jugozapadnem delu Vzhodne Prusije, WlocIawek in Plock ob Visli, jugovzhodno od nemške trdnja-ve Thorn. Kutno jugovzhodno, Lipno severno od Wloclawka. Opom.) Z nemšKo-francosKeaa bojišča. BERLIN 16. (Kot.) \Volifov urad poroča: Dne 16. novembra, dopoldne. Na zapadnem bojišču je bilo včeraj delovanje obeh strank radi razsajajočega viharja in snežnih žametov le neznatno. V Flandriji so naši napadi počasi napredovali. V Argonskem lesu smo nasprotno izvo-jevali nekaj večjih uspehov. Vrhovno armadno vodstvo. AMSTERDAM, 15. (Kor.) »Telegraaf« poroča iz Huisa z dne 14. t m.: Zvečer so pričeli ob obrežju grmeti topovi. Istočasno so se vršili boji tudi okoli Lombart-zyda in Nieuporta. Morje je bilo viharno. Nemški mornarji love mine po morju in jih razstreljujejo. Obrežje od Ostenda do Kirscka je v obsednem stanju. Z južnega bojltfa. DUNAJ 16. (Kot.) Z južnega bojišča se poroča uradno: Dne 16. novembra. Na južnem bojišču so naše zmagovite čete z energičnim zasledovanjem preprečile sovražniku, da bi se v svojih številnih, specijalno pri Valje-vu že pred leti pripravljenih, utrjenih pozicijah vnovič postavil resno v bran. Radi tega je prišlo včeraj pred Valjevom le do bojev s sovražnimi zadnjimi oddelki, ki so bili po kratkem boju vrženi nazaj, pustivši v jetnike. Naše čete so dospele do Ko-lubare in zasedle Valjevo in Obrenovac. Sprejem v VaJjevu je bil karakterističen: najpre] cvetlice, toda le v prevaro, nato pa so sledile bombe in pokanje pušk. BERLIN 16. (Kor.) »Vossische Zeitung« razpravlja o uspešni ofenzivi avstrijskih čet tekom zadnrih dni v Srbiji in konstatira, da je treba uspehe ceniti še tembolj, ker so bili izvojevani v težavnem ozemlju in ob neugodnih vremenskih razmerah. »Tageblatt« čestita avstrijskim četam na uspehih v Srbiji, ki zamorejo imeti v politični '-meri tehten pomen. ftnr.alco rovefle Fzm. MmU. DUNAJ 16. (Kor.) Uradno se objavlja: 16. novembra. Fzm. Potiorek. vrhovni poveljnik naših balkanskih čet, je izdal danes na svoje čete sledeči oklic: Po devetdnevnih bojih s trdovratnim, v premoči se nahajajočim in v skoro nezav-zemljivih utrdbah se borečim sovražnikom, po devetdnevnih pohodih po brez-potnem skalovitem gorovju in močvirjih brez tal. ob dežju, snegu in mrazu, so naše hrabre Čete 5. in 6. armade dosegle Kelubaro in prisilile sovražnika k begu. Nad 8000 vojakov ie bilo vietih v teh bo- jih in uplenjenih 42 topov in 31 strojnih pušk in mnogo vojnega materijala. Domovina bo gotovo cenila to dejanje s hvaležnostjo in občudovanjem. Moja dolžnost je, da v polni meri pripoznam odlični nastop naših čet in se najtopleje zahvalim vsem oficirjem in vojakom 5. in 6. armade in sicer v imenu našega Najvišjega poveljnika. Kljub našemu uspehu, izvojevanemu s težkimi žrtvami in silnimi napori, še ne smemo mirovati. Toda odlično razpoloženje naših hrabrih čet garantira za to, da bomo nakazano nam nalogo tudi zmagovito izvedli do konca, v zadovoljstvo našega vrhovnega vojskovodje, v slavo armade in v dobrobit domovine. Potiorek, m. p., fzm. Ta oklic, ki naj se istočasno splošno razglasi, bo našel gotovo povsod navdušen odmev. Našim hrabrim balkanskim armadam in njihovim zmagovitim vojskovodjem sem že čestital v imenu podrejenih mi sil k dosedanjim sijajnim uspehom, ki pripravljajo popolen polom žilavega nasprot nika. Nadvojvoda Friderik. Vojna s Turčijo. CARIGRAD, 15. (Kor.) »Agence Otto mane« objavlja sledeče poročilo glavneg: stana: Naše v okraju Lazistan se nahajajoče čete so napadle včeraj pozicijo L i man v bližini ruske meje. Sovražnik je imel težke izgube. Naše čete so obkolile tamkaj se nahajajoče Ruse. Rusi so hoteli izkrcat? ojačenja, ki pa so bila razpršena od naših čet Neki drugI turški oddelek je zasedel Durko) in obkolil v poziciji Han Hadreses-si se nahajajoče sovražne ruske čete. Odvzeli smo jim množico municije in živil. Rusi so brezuspešno obstreljevali pozicije pri Konašu in Ab Isiahu ob meji. CARIGRAD, 15. (Kor.) K poročilu iz turškega glavnega stana se še poroča: Mali kraj Liman, ki ni zaznamovan na evropskih zemljevidih, se nahaja nedaleč od obrežja blizu one točke, kjer gre tur-ško-ruska obmejna linija k morju. Izmenjava brzojavk med cesarjem Viljemom In sultanom. CARIGRAD 16. (Kor.) Cesar Viljem je naslovil na sultana sledečo brzojavko: V trenotku, ko mi je dano, da vsprej-mem v glavnem stanu tri sinove iz cesarske otomanske družine, polagam veliko vrednost na to, da poročam Vašemu Veličanstvu, da imam popolno zaupanje v v spe h naših armad, ki so se združile, da se bojujejo z istim namenom za pravo, prostost in pravico. Sultan je odgovoril brzojavno: Izvanredno prijazni vsprejem, ki so ga bili deležni moji tri stričniki od strani Vašega Veličanstva ob svojem prihodu v glavni stan hrabrih cesarskih armad, je znamenje dragocenega prijateljstva Vašega Veličanstva nasproti meni. To prijateljstvo je viden dokaz združenja naših armad v istem čustvovanju, udanosti in zaupanju. Hitim zato ob tej priliki izraziti svojo najiskrenejšo zahvalo in polagam veliko vrednost na to, da izražam Vašemu Veličanstvu svoje veliko občudovanje glede velikih hrabrostnih činov Vaše armade in mornarice. Zelo me veseli, da lahko sporočam Vašemu Veličanstvu, da je moja hrabra armada po hudem krvavem boju Ruse popolnoma premagala in da jih zmagovito zasleduje. V tej prvi zmagi svoje armade uvidim dobro znamenje za končni dobri uspeh naših skupnih smotrov in se trdno nadejam, da bodo z božjo pomočjo sledile tej zmagi kmalu večje zmage naših zavezniških armad na vseh treh kontinentih in na vseh morjih. Ustavljeni ameriški parniki. CARIGRAD 16. (Kor.) Neki smimski list poroča: Neki francoski torpedni čoln je ustavil neki ameriški, v smeri od Mersine proti Vurli vozeči parnik. preiskal ladjo in hotel glasom instrukcij, da se mora postopati z vsemi inohamedanci od 18.—50. leta kot z vojnimi vjetniki, aretirati tudi nekega grško-otomanskega poslanca iz Smirne in nekega muslimana iz Cipra. Poslanec, ki se Je skliceval na neki v Franciji obstoječi zakon, da so poslanci oproščeni od vojne službe in Ciperčan, ki ni podvržen turški vojaški službi, sta se za-mogla oprostiti. Obstreljevanje Zunguldaka. CARIGRAD 15. (Kor.) »Tasvir i Ef-kiarc objavlja neko pismo, ki opisuje sle- deče posameznosti o obstreljevanju Zunguldaka. Ruske enote, ki so obstojale iz samih najhitrejših vojnih, ladij, so se oči-vidno bale eventualnega prihoda turškega brodovja. Oddale se tekom dveh ur 137 strelov, od katerih pa jih je le malo neslo tako daleč, kakor je bilo nameravano. Prebivalstvo mesta se je nerodnosti ruskih ladij smejalo. Perzijski list o položaju v Indiji in Afga-nisi CARIGRAD 16. (Kor.) Tu izhajajoči perzijski list »Haver« je izvedel, da so Angleži Šele sedaj razkrili tajni muslimanski komite Hiz Bullah, t. j. stranka Boga, ki se je pred osmimi leti konstituirala v Kalkuti. Domneva se, da je bil atentat na podkralja v Delhiju delo tega komiteja. Angleži se trudijo, da bi prikrili nemške zmage, a se jim ne posreči. V vsej Indiji se pojavlja močno gibanje proti Angliji. Podkralj je baje zagrozil, da odtegne afganistanskemu emirju denarno podporo, če nastopi proti Angliji. Toda Afganci ne polagajo na to grožnjo nobene važnosti, am-oak čakajo z nestrpnostjo na trenotek, da napadejo prelaza Heyber in Pessler. Sveta voina ni proti krščanstvu. CARIGRAD 15. (Kor.) »Tardžumani iakikat« svari pred napačnim mnenjem, la bi tripleententa zamogla razširjati vesti, da je bila baje sveta vojna proklami-ana proti krščanstvu. List naglaša, da so >e nahajale pri vseh manifestacijah v Carigradu vedno poleg rdečega polmeseca tudi zastave Avstrije in Nemčije, torej dveh krščanskih držav. Gre le za boj proti onim, ki hočejo uničiti" islam. Ptroeževii encikm RIM 16. (Kor.) Papež je izdal na škofe katoliškega sveta encikliko, kjer podaja najprej sliko sedanje vojne in roti kneze in narode, naj napravijo konec sedanjim bratomornim bojem. Toda še neka druga vojna greni papeževo srce, vojna duhov, ki jo je smatrati kot izvor druge vojne. Njen glavni vzrok se nahaja v pomanjkanju odkritosrčne ljubezni do bližnjega med ljudmi, kakor tudi v tem, da je bilo materijalno stanje edini cilj človeškega delovanja. Papež spominja na dogmo evangelija, da se moramo ljubiti med seboj, s čemur se ioseže, da se višji klanjajo pred nižjimi in njihovimi krščanskimi čednostmi in da :majo nižji zaupanje do višjih. Prava sre-:a ni na zemlji, ampak v nebesih. Radi tega se mora olačiti vera na nadnaravno in s tem upanje na neminljivost dobrega. Ljuliko modernizma je treba iztrebiti ir ž njim hudobnega modernega duha. Enciklika zaključuje z gorečo željo pr miru za narode in za cerkev, ki dobi f tem potrebno svobodo in konec abnormalnega stanja, v katerem se nahaja seda; papež, proti kateremu vnovič ponavlja proteste svojih prednikov. Papež priporoča, naj se moli k Bog' za mir in kliče na pomoč Sv. Devico. ft] Rt losom*. DUNAJ 16. (Kor.) Finančna komisija du najske borzne zbornice je sklenila, podpi sati milijon kron na vojno posojilo. PRAGA 16. (Kor.) Pri češki eskomptn banki je bilo dosedaj že 11 milijonov podpisanih na vojno posojilo. BRNO 16. (Kor.) Kakor poroča tukajšnji »Hlas«, je olomuški knezo-nadškof podpisal 850.000, olomuški stolni kapiteJj pa 750.000 kron. . Nadvojvoda prestolonaslednik Kari Fran Josip na severnem bojišču. DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Nadvojvoda Kari Fran Josip se je pred nekaj dnevi ponovno podal na bojno črto, da obišče oni del armade, katerega mu ni bilo mogoče videti za časa prvega pose-ta in da mu sporoči osebno pozdrave Najvišjega vojnega gospoda. Pri tem se mu je nudila zaželjena prilika, da je obiskal njemu podeljen pehotni polk štev. 10. V uniformi imejiteija polka je pod zvoki avstrijske himne korakal ob polkovi fronti in imel potem kratek nagovor v mažar-skem jeziku, katerega je končal z »eljen« na Nj. Veličanstvo cesarja. Ko je nadvojvoda pozdravil častniški zbor svojega polka in pripel na prsa onim Častnikom, ki so se posebno izkazali v zadnjih bojih, podeljena jim Najvišja odlikovanja, je prijel ar-madni poveljnik za besedo, da se zahvali nadvojvodi za obisk, ki počašča in raz- veseljuje vso armado. Ta govor je bil z navdušenjem vsprejet in navdušeno se je nazdravljalo nadvojvodi Karlu Fran Josipu. Sledil je za tem vzvišen prizor, ki o-stane vsem v neizbrisnem spominu. Nadvojvoda je zašel konja, se postavil pred svoj polk in ga peljal veselo navdušen pred armadnega poveljnika. Ko se je povrnil v glavni stan, je zamo-gel tudi tokrat javiti armadnemu poveljniku, da sta duh in stanje čet izvrstna. Predavanje poslanca barona dr. Fuchsa o gospodarskem stanju. DUNAJ 16. (Kor.) Poslanec dr. baron pl. Fuchs, član kontrolne komisije državnega dolga, je imel predavanje o gospodarskem stanju, med katerim je izvajal med drugim: Konečna odločitev vojne je zavisna ravno tako od naših materijelnih moči, kakor od osode na bojiščih. Pričakovati je dobrega izida vojnega posojila. Govornik je povdarjal vojno posojilno blagajno in pa preskrbljevanje z živili mestnih občin in perečo nujnost, da se ustanove najvišje cene za najnujnejše potrebščine prebivalstva. Zapadni del Broughton-Streeta pri otoku Vancouver iz obrambenih ozirov za plovbo zaprt LONDON, 15. (Kor.) Listu »Manche-ster Guardian« poročajo iz Toronta: Kakor je povzeti iz uradnega poročila iz Ot-tawe, se zapadni del »Broughton-Streeta« pri otoku Vancouver iz obrambenih ozirov, za plovbo zapre. Zadnje, kar se je čulo o brodovju grofa Spee, je bilo, da plove isto proti severu. Kljub uradnemu poročilu, da so pripravljeni vsi obrambeni načrti, se prebivalstvo Vancouverja boji obstreljevanja. Britiškl podanik obsojen v Old Baiieyu. LONDON, 16. (Kor.) Kriminalno sodišče v Old Baileyu je obsodilo dne 13. t. m. britiškega podanika Karla Gustava Ern-sta, ki je nemškega pokoljenja, na sedem let prisilne delavnice. Obtoženec je priznal, da je proti stalnemu plačilu posredoval za skrivno združitev. Usoda »Konigsberga«. LONDON, 15. (Kor.) Mornariški kores-pondent »Morning Post« piše: Lista o izgubi padlih, ki jo je objavila admiraliteta, kaže, da se je med tem, ko je bila nemška križarka »Konigsberg« v reki Rufidži obkoljena, vršil boj. Poročalo se je že, da se je moštvo »Konigsberga« izkrcalo s topovi in se utaborilo ob izlivu reke. Zato se domneva, da se je potopitev parnika za oglje v reki izvršila pod ognjem sovražnika. Navzoče ladje so bile: bojna ladja »Go-liath« in mali križarki »Chatam« in »Wey-mouth«. Mornarji »Emdena« v Sidneyju. LONDON, 15. (Kor.) »Daily Mail« poroča iz Sidneyja: Prihod preostalih mornarjev »Emdena« se pričakuje za nedeljo. Zatvoritev Firth of Forta. LONDON, 15. (Kor.) Kakor poroča »Daily Telegraph«, je vzbudil sklep admi-ralitete, da se zapadni del Firth of Forta zapre za pomorski promet, v tamošnjih industrijskih krogih splošno poparjenost. Tisoči delavcev bodo brez dela. List »Scotsman« pravi: Učinek tega sklepa bo ta, da bo uničena vsa trgovfna v pristaniščih Grangemouth in Boness. Angleški protesti radi kršenja nevtralnosti Ekvadorja In Venezuele. LONDON, 15. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Washingtona z dne 13. t. m.: Angleški poslanik je pri državnem de-partmaju protestiral radi kršitve nevtralnosti od strani Ekvadorja in Venezuele. Brodovje admirala groia Spee je dobivalo iz obeh imenovanih držav brezžična naznanila o gibanju ladij admirala Cradoka. Nemci so vporabljali otoke Galopagos za bazo, da so lahko preskrbovali svoje ladje s premogom in zalogami. Protesti pri državnem departmaju so se' izvršili na podlagi Monroe-doktrine. Pol-uradno se priznava, da so angleški protesti povzročili v državnem departmaju precejšnjo zadrego. Težko je namreč za Združene države, siliti južnoameriške države h kaki stvari. Protestna nota Skandinavskih držav na države trosporazuma glede podmorskih min. LONDON 15. (Kor.) Protestna nota, ki so jo naslovile Švedska, Norveška in Danska na države trosporazuma, je sestavljena v zelo prijaznem stilu. V noti razpravljajo imenovane tri škandinavske države nevzdržljivostl, ki izhajajo za nje iz tega, da so položene podmorske mine. Dansko poslaništvo je protestu še pri-dejalo, da gre ravno tako za vzhodno kot severno morje. Prepoved izvoza slanika iz Anglije. LONDON, 15. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Yarmoutha: Pred kratkim izdana odredba glede prepovedi izvoza posušenih in osoljenih slanikov, Je vzbudila tu veliko vznemirjenje. Yarmouth je že tako dovolj trpel radi vojne. Za zimo se je bati velike bede. Radi tega se pričakuje, da bo ta odredba izpremenjena. Kanonik Collin v preiskavi radi veleizdaje. METZ 16. (Kor.) Na povelje guvernerja je bila odrejena preiskava proti častnemu kanoniku, abbeju Coliinu iz Metza. sedaj nepoznanega bivališča in sicer radi veleizdaje in razžaljenja Veličanstva, storjenega v nekem članku v francoskem listu »La Croix«. 250 milijonsko grško posojilo. ATENE 15. (Kor.) Neka finančna skupina je dovolila grški vladi s posredovanjem francoske vlade predujem 20 milijonov na drugi obrok 250 milijonov znaša-jočega celokupnega posojila. Holandee na nr!:u lismceu. Neki holandski vsenčiliščni profesor na vseučilišču v Utrechtu naslavlja na Nemce pismo, v katerem jih opozarja, da Holandci niso Nemci, kakor se trdi v Danie-lovi učni knjigi o zemljepisju. Ni smeti pozabiti, da imajo Holandci svojo lastno li teraturo, ki začenja že v letu 1100 z Vel-(Jekem ter da zadnji nemški cesar, ki je vladal nad Holandci (Kari V.) ni nikdar mislil na to, da bi ž njimi govoril nemški, marveč je vedno govoril ž njimi v njihovem jeziku. Tudi, ko je bival notri sredi Nemčije, je govoril holandski, ko se ie zabaval s svojim telesnim zdravnikom (Vesalinsom). »Kolnische Zeitung« — v kateri je bilo prijavljeno to pismo — sicer oporeka temu, ali že dejstvo, da je je priobčila, je znakom, da so v Nemčiji začeli dovoljevati, da prihaja do besede tudi pars altera. Profesor polaga najprej Nemcem na srce, koliki vojni stroški so — vzlic njeni nevtralnosti — nastali za Holandsko po obvezi, da daja zavetje 30 do 40 tisoč ujetnikom in 700.000 beguncem. Ko že kdo toliko trpi, se zdi vendar čudno, ako katera vojujočih strank neprestano trka na vrata in hoče vzbujati simpatije z dokazovanjem, da se jej godi krivica. V tem pogledu priporoča današnjim Nemcem izgled Friderika Velikega, ki je, ko so bi'i v Berolinu razobesili sramotečo ga sliko ter se mu je svetovalo, naj da to sliko odstraniti, odgovoril: »Obesite jo nižje, ds jo bo mogel vsakdo komodno opazovati! < Vsi taki obrambni spisi, ki so pisani v ta kem tonu globokega prepričanja, ogorčenja, avtoritete, in vrhutega še v stilu kongresnih govorov, delujejo na trezne Nizozemce le — komično! Kaj naj pomeni to, če se vedno ponavlja: »Ni res!« Saj je morda tako, da ni res, ali to je vendar jasno brez vsega drugega, le za tistega, ki sodi že v naprej, da mora biti vse, kar se dogaja od nemške strani, absolutno dobro in pravo. Noben nemški učenjak ne bi si puščal v nobenem vprašanju, pa bilo tudi od najslavneje avtoritete, predpisovati, kaj naj verjame. Mi nevtralni — pravi holandski profesor — pa naj bi z mesta verjeli tistemu: »Ni resi« Na publikacije angleških profesorjev, ki so se kot prve znanstvene avtorite Anglije zavarovale proti temu, da se označa za laž to, kar navajajo proti Nemcem, je neki kolega holandskega profesorja odgovoril: »Sodbo moram prepuščati zgodovini! Vsakdo naj gre svojo pot in naj stori, kar se mu zdi, da je prav!« Nesmiselno je — pravi profesor dalje — prepirati se o tem, kdo da je kriv na tej vojni in kdo največ. Vojna je morala enkrat priti, saj smo vsi čakali nanjo že štirideset let. Bila je takorekoč naravna potreba. Direktni povod je le postranska stvar. Nemško organizacijo mora občudovati vsakdo, tudi sovražnik. Ce se izpolni želja nevtralnih in Če ta vojna porodi prepričanje, da vojna med civiliziranimi deli Evrope ni več možna, ne da bi sledila dolga doba miru, potem smo dosegli mnogo! Tudi če bi ta cill stal milijone ljudi, ne umro zastonj! Stran II. »EDINOST* Mtv. m V Trstu, dne 17. novembra 1914. S7. f&oRb In za. Icu-skžža catiilona. (Dalj c.) 97. pešpolk. Cabas Josip, poddeset. 4. stot. : Cac (Čač ? Fran, pd. 10. stot., mrtev; Capck (Čapek?) Karel, poddeset. 13. stot.. mrtev; Cebron (Cebron ?) Albert, peš. 7. stot ; Cebus Peter četovodja 10. stot., mrtev; Cek Josip, peš. 10. stot., mrtev; Cek oda Ivan, poddeset. 8. stot.; Celić Ivan. peš. 1. stot.; Cergna Karel, nad rez. 7. stot; Cermlta Ivan, poddeset. 8. stot, mrtev; Cemćič ivan, peš. 8. stot.; Cero Peter, četovodja 6. stot, ujet; CUt Jakob, peš. 10. stot ; mrtev; Cljak Alojz, desetnik 6. stot., mrtev; Cisilin Henrik, nad. rez. 15. stot.; Clapic Herman, peš. 7. stot; Ctemen Anton, peš. 7. stot; O'kina Mihael nad. rez. 15. stot.; Coselli Bonifacij, peS. 13. stot: Cosutta Rudolf, desetnik 10. stot; Cotič Alojz, peš. 10. stot; Crkvenik Ivan, deset. 8. st^t.; Crosilla Josip, peš. maršbat.; C um ar Hck ptrš. 7. stot.; Cupic (Ćupič?) Andrej, peš., maršbat Čeh Josip, peš. 5. stot.; Ćefaovio Rudolf, peš. 10..stot.; Čuk Fran, desetnik 7. stot., mrtev; Ćuk Ignac, desetnik 10. stot.; Cuk Karel, poddeset. 15. stot. Danen (Daneu ?) Just, četovodja 5. stot; David Lovro, enolet. prost., deset. 3. stot; Defornasari Angel, peš. 6. ste t.; Del lam rna Ev gen, četovodja 15. stot; Demark Josip, pes. 8. stot., mrtev; Divjak LenarJ, peš. 8. stot.; Dobriia Anton, deset 6. stot.; Dodič Andrej peš. 7. stot, mrtev; Donda Alojz, peš. 10. stot ; Drobni : Ivan, četovodja 7. stot, Edoni Peter. peš. 15. stot. Fabjanćič (?) peš. 14. stot.; Fajd ga Luka, četovodja 15 stot ; Fedel Jurij, peš. 5. stot.; Ferjančič Anton, peš. 13. stot. mrtev; Fer-levich Jurij, peš. 14. stot.; Fteiss Anton, četovodja 4. stot.; Fondato Gvidon, nad. rez. 9. stot.; Fornaziero Josip, peš., 13. sto.; Franceschini Fran, peš. 5. stot.; Frank Josip, četovodja 4. stot.; Furlan Anton, nad. rez. 7. stot. ; Furlan Martin, podsetnik, maršbat. Gantar Anton, peš. 13. stot., mrtev; Fran, tia.^dnik 7. stot., mrtev; Gasperich Fran, peš. 3. stot.; Genzo Jakob, peš. 7. stot., mrtev; Gerzelj Josip, četovodja 5. stot. mrtev ; Gobrovec (Gabrovec ?) Gothard, peš. maršbat.; Goldm Ivan, peš. 8. stot.; Goltan (?X peš. maršbat., Gorian Ivan, peš. 4. stot. Gorjan Josip, peš. 8. stot., mrtev; Gornik Anton, peš. 7. stot. ; Gostiša Fran, peš. 16. stot.; Gostiša Martin, Četovodja 16. stot. ; Gratton Ludovik, peš. 4. stot; Grbec Fran, četovodja 4. stot., mrtev; Greblo ivan, peš. 5. stot.; Greg* rič Valentin, peš. 7. stot.; Gr* pa iz Angel, pe*. 16. stot.; Granthar (Gruntar ?) Ivan, čet vodja 1. stot mrtev. Hekič Josip, p ddeset. 15. stot ; Hl*d Ivan, deset. 4. stot.; Hmetjak Anton, peš. 10. stot., mrtev; Hreščak Ivan, poddeset. 7. s:ot. mrev; Hrovatin Josip, peš. 14. stot. F.rvatin Jernej, četovodja, polk. š aba; Hvala Fr n, desetnik 10. stot, mrtev. Ilovic Jakob, peš. maršbat.; Ivanč č Vinko peš. 8. *tot. Jag- dnik Anton, poddeset. 2. stot; Jakončič Ivan, peš. 3. stot; Jazbec Anton, poddeset 3. stot.; Jekič Fran, peš. 6. stot.; Jerman Ant n, pes. 9 stot.; Jermana Josip, nad. rez. 14. stot. mrtev ; J »sbec (Jazbec ?) Vincenc, peš. 8. stot.; Judrlgo Ivan, nad. rez. 7. stot. mrtev; Jurčič Anton, peš. 14. stot, mrtev; Jurkan Gašp r, peš., maršbat. Kacin Peter, deset 5. stot.; Kaiser Ivan, čast. sluga, 6. stot ; Kalčič Ivan, nad. rez. 16 stot.; Kalin Henrik, peš. 7. stot, mrtev; Kalin Ivan, deset 3. stot.; Kalistor Kali-sttr?) Matija, peš. 11. stot, mrtev; Kamu-slg Karel, peš. 7. stot, mrtev ; Kašča Jos p, pes. 5. stot.; Kastelli Fran, peš. 8. stot.; IC us Andrej, deset. 8. stot.; Kemperle Fran, četovodja 4. stot; Kenda Jernej, peš. 3. stot; Kerševan Andrej, četovodja 12. stot. mrte ; K iman Martin, nad. rez. 7. stot.; Knebel AJ< m. nolet. prostovoljec, deset. 15. stot; Knofeij F an, peš. 6. stot.; Kočevar Ivan, nad. rez. 7. stot.; Kocian Anton. peš. 5. stot.; Kocina Josip, peš. 7. stot.; Kofol Pefer, reš. 3. stot.; Kolich Martin, peš. 3. stot.; Komac Fran, četovodja 11, stot., mrtev; Kcrnac Peter, poddeset 4. stot.; Košlč Vartin, poddeset. 7. stot., mrtev; Kosmač Peter, četovodja 15. stot. mrtev; Kovačič Alojz, peš. 7. stot.; Kozza Dominik, peš. 8. stot.; Kračina Josip, peš. 5. stot, mrtev; Krajčič F.an. peš., maršbat.; Kranjc Josip, poddeset. 7. stot; Krašovec Ivan, Če^vodja 1. st t; PODLISTEK Madame Bovary n. - Spisal Gustav« Ali bi ne bilo prav lahko mogoče, da bi bila našla drugačnega soproga, ko bi se bile stvari drugače zasukale? In skušala si je predstavljati, kakšne bi zamogle lr hko biti te okolnosti, kako bi ji bil lahko mudil drug soprog tudi drugo življenje. Gotovo niso bili vsi molje taki, kakor je bil njen. Ali bi ne mogel biti lep, duhovit, fin, kakor so bili prav gotovo soprogi njenih bivših sošolk ? Kaj so te pa počenjale sedaj ? Živele so v mestu, v šumnih, krasnih ulicah! zahajale so v gledališče, plesale v liščečih se plesnih dvoranah skratka, uživale so življenje, ki je dvigalo srce in zadovoljevalo vse čute. Toda Emino življenje je bilo mrzlo in pusto in dolgčas se ji je razpletal po njenem srcu, kakor plete pajek svojo mrežo. Naenkrat se je spomnila dnevov, ko so delili v šoli nagrade, in ko je stopila na oder, da je sprejela svoje prve vence. Bila je tedaj prav srčkana s svojo dolgo kito, belo obleko in ličnimi, s trakovi po-šitimi čeveljčki; gospodje so se ji klanjali, ko je zopet odhajala na svoje mesto, in so ji šepetali besede, polne hvale. Dvorišče je bilo polno kočij, iz katerih so jo *e vedno pozdravljali, in celo glasbeni uči- ' Krežnlk Ludovik peš. 4. stot; Krizo Rudolf, | peš. 7. stot.; Krvina Anton, peš. 11. stot.; Križičnik Anton, četovodja 9. stot. ; Kučel Fran, nad. rez. 7. stotnije, mrtev; Kukat Ivan, peš. 3. stot.; Kutin, Valentin, četovodja 5. stot. 20. lovski bataljon. Cek Makso, rez lovec 1. stot; Cenčič Ivan, rez. nadlovec, marškomp.; Cenčič Ivan, četovodja 2. stot., Sedlo ; Cergolj (Čergolj ?) Josip, rex. stot. trobentač, patr. vodja 4. stot., Naklo, mrev; Chiressick Anton, rez. lov. 4. stot.; Colanti (Colauti ?) Lovro, lov. 3. stot; Colausič Rudolf, rez. lov 1. stot.; Comar Henrik, lov. 3. stot.; Coslovich Ivan, rez. lov. 4. stot; Cossar Robert, lov. 3. st t.; Cotič Josip, rez. podlov. 4. stot.; Cozzul Higin, nad. rez.; Cucit Karel, četovodja 4. stot.; Cunja Peter, lov. 3. stot.; Curt Antin, rez. podlov. 1. stot; Cazzlt Dominik rez. lov. 2. stot., Kopriva. Čelik Fran, nad. rez. 1. stot, mrtev; Čer-netič Ivan, nad. rez. 4. stot Daicich Ivan, rez. četovodja 4. stot; De-grassi Engelbert, rez. patr. vodja 4. stot; Delbelto Ivan, nad. rez.; Delbelio Josip, rez. lov. 1. stot.; Delpiccolo Angel, nad. rez. 4. stot.; Depangheri Fran, nad. rez. 4. stot.; Dobrajc ^Mihael, rez. lov. 4. stot; Domi-trovič Josip, nad. rez. 4. stot; Drole (Drolc ?) Ivan, nad. rez. 2. sto*., Grahovo; Duškovič Fran, nad. rez. 3. stot.; Dudine Nikola, rez. patr. vodia 2 stot. Izola. Eržen Fran, nad. rez. 4. stot; Everz Fran lov. 4. stot. Favretto Vincenc, rez. lov. 4. stot; Feletič Evgen, lov. 3. stot; Ferjančič Fran, četovodja 2. stot ; Flego Blaž, rez. stot trobentač 4. stot., Koper, mrtev; Fonazar Ivan, rez lov. 4. stot.; Forst Alfred, rez. podlov. 4. stot., mrtt v; Fortunat Ludovik, rez. četovodja, marškomp ; Fragiacomo Jurij, nad rez. 3. stot ; Frank Karel, rez. patr. vodja 4. stot.; Frankovič josip, rez. lovw 4. stot. St. Peter ob Soči, mrtev; Fronun Jjs., lovec 3. stot.; Furlan Anton, nad. rez. 2. stot; Furlan Rudolf, nad rez. 1. stot. GaberŠček Fran, rez. lov. 1. stot; Gerion Josip, rez. lov. 4. stot.; Grabner Fran, podlov. 3 stot; Grahsmugg Ludovik, nad. rez. 3 stot; GregoriČ Anton, nad. rez. 4. stot ; Gregorič Karel. rez. patr. vodja 4. stot.; Grobner Andrej, rez. četovodja. Habijan Marko, rez. lov.; Hanaušek Ivan, rez. podlov. 4. stot.; Held Fran, rez. četovodja 2. stot.; Herzog Anton, lov. 3. stot., mrtev; Holzer Ivan, rez. lov. 4. stot.; Hrešak Anton, lov. 3. stot Ipavec Josip, nad. rez. 1. stot. Jauer Anton, s id rez., marškomp.; Jelidch Ivan, lov. 3. stot; Jermančnik Marko, patr. vodja 1. stot; Jurčič Roman, rez. podlov. 2. stot Kazar Anton, lov. 1. stot.; Krampus Josip, lov. 3. stot.; Krašovec Ivan, rez. lov. 2. stot, Solina pri K* »pru; Krušvac Anton, nad. rez. 2. stot, Buzet; Kuk Peter, lov. 3. stot (Pride še.) DomaČe vesti. „VEČERNA EDINOST" izide danes ob 5 in pol popoldne. Gospod dr. A. Gosak, odvetnik v Ptuju, sedaj c. in kr. poročnik pri 17. trdnjav-ski brigadi, o katerem se je bil raznesel glas, da je padel, nam piše, da je doslej popolnoma zdrav in čil ter dobrega humorja, akoravno je izgubil kakih 25 kg na svoji prejšnji teži. 2eIimo gospodu doktorju, da se po srečno dovršeni vojni povrne v domovino istotako Čil, zdrav in dobrega humorja. Nov list. V učiteljski tiskarni v Ljubljani je začel izhajati nov list pod imenom »Delavec«. V kratkem programnem sestavku pravi, da bo to informativen list za delavstvo, da bo glasilo razredno zavednih delavcev, da pa pozna resnobo vojnega stanja. Izhajal bo vsak petek z datumom naslednjega dne. teli ji je pokimal, kadar je šel mimo nje s svojim inštrumentom. Kako dolgo je bilo je že od tega. kako dolgo! Poklicala je k sebi psička, ga vzela v naročje, božala njegovo podolgasto, lepo oblikovano glavo, in dejala: »Pridi, poljubi svojo gospodarico, ti ne občutiš nobene žalosti v sebi!« Pozornost ji je jel vzbujati melanholični izraz vitke živali, ki je počasi in trudno zehala; bila je ginjena, samo sebe je primerjala s psičkom, ki ga je tolažila, kakor se pač tolažijo žalostni. Včasih je zapihal veter in je prinašal tam od morja, čez planjave in polja svežo, slano sapo. Trstje je zažvižgalo, kadar je prihajal, veje so se pripogibale in veličastno je zašumelo v bukovem gozdu. E-ma se je tesno zavila v ruto in je vstala. V drevoredu je prodirala skozi veje visokih dreves nežna, zelena svetloba na mehki mah, ki je prasketal pod njenimi nogami. Solnce je že zahajalo, nebo je bilo rdeče in enakomerna debla v ravni vrsti nasajenih dreves so se kakor temnoru-javi stebri odražala od ozadja, bliščečega se kakor zlato; postalo ji je tesno pri srcu, poklicala je psička in Je hitela po veliki cesti zopet domov, kjer se ie vrgla na stolico, ne da bi bila več izpregovorila besedice. • • • Koncem septembra se je dogodilo nekaj posebnega. Zakonska Bovary sta bila po- Vojaški dan v Trstu. Pod predsedstvom njene jasnosti gospe princesinje Frančiške zu Hohenlohe se je vršil dne 16. t. m. pogovor društvenih odposlancev. Zborovanju je prisostvovala tudi županova soproga gospa Nina Valerio, kot podpredsednica damskega odbora. Njena jasnost je otvorila zborovanje z daljšim nagovorom, v katerem ie izvajala med drugim: Sodelovanje toliko društev nam jamči za to, da bo patrijotični namen, ki ga zasledujemo s prireditvijo vojaškega dne, gotovo dosežen. Ta vojaški dan bo dokumentiral na zunaj, da tržaško prebivalstvo čuti patrijotično. V svoji pri-prostosti bo pomenjal udanost do našega starega cesarja, čegar nastop vlade bomo na ta dan praznovali in manifestacija bo to za našo hrabro armado, ki se bojuje za velikost in bodočnost Avstrije. Skupiček vojaškega dne naj se porabi za božične darove za čete v vojni. Po vsej Avstriji se bo dne 2. decembra pobiralo v ta namen. Trst tega dne ne zaostane in nadejamo se, da z njegovo pomočjo dopri-nesemo svoj delež k tej zbirki. Ako storimo vsi svojo dolžnost, vsaki po svoji moči, tedaj ne dvomim na popolnem vspe-hu našega podjetja. Nato se je sklenilo definitivno, da se dan vrši dne 2. decembra. Ako bi bilo na ta dan vreme neugodno in vsled tega skupiček ogrožen, potem se v soboto, dne 5. decembra priredi drugi vojaški dan. Nato se je vršila volitev organizacijskega odbora, čegar naloga je, da izdela vspored za vojaški dan. Predsednikom tega organizacijskega odbora je bil izvoljen C. A. di Demetrio. Tukajšnja filijalka kreditnega zavoda je pristala na to, da prevzame kontrolo gle-do dohodkov »vojaškega dne« in je odposlala zato v odbor blagajniškega ravnatelja g. Cernogorcevića. Dolžnost vsakega Avstrijca je, da prispeva po svoji motnosti k Avstrijskemu vojnemu posojilu 11 Za brezposelne delavce. N. D. O. se zahvaljuje vsem onim, ki so ugodili njeni prošnji za podporo brezposelnim in prosi obenem vse ostale, ki so jim bile istotako dostavljene tozadevne prošnje, da po svojih močeh prispevajo za to dobrodelno akcijo. Krog brezposelnih slovenskih delavcev je velik in z majhnimi svotami se ne bo dalo mnogo odpomoči. Žal, se je do danes po dvamesečnem zbiranju doseglo komaj svoto v znesku K 287.— in upravičeno je zato naglašanje, da marsikdo, ki bi lahko, ni v polni meri — ali pa prav nič — izpolnil svoje dolžnosti napram u-bogim slovenskim delavcem. Na nasprotni strani se zbirajo tisočaki, dočim se pri nas v tem oziru stori prav malo. Je res, da se v tem času gromadi skoro vsakemu vse polno raznih izdatkov, toda poleg * Rdečega križa« bi morala stati v prvi vrsti skrb za brezposelne delavce. Slovenskim delavcem pa se nudi sedaj najlepša prilika spoznati, kdo je njihov iskren prijatelj. — Seveda je tudi dolžnost onih delavcev, ki so še uslužbeni, da skrbe in zbirajo za svoje brezposelne tovariše. Vsak, ki ima službo, lahko kaj stori; tudi najmanjši znesek Je dobrodošel. Čas, v katerem se nahajamo, zahteva, da živimo eden za drugega. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v prostorih društva »Austria« je bil včeraj poslan iz one v zavodu »Austro-Americane« črnovojnik Eli-jodor pl. Thianich. — V pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-Americane« pa so bili sprejeti: črnovojnik Ivan Sancin, deželni brambovec Rudolf Tomšič, Anton Parovel od 20. lovskega bataljona, črnovojnik Pavel Fiirst, Josip Spechar od sanitetnega oddelka, Fran Pridanič od 3. havbiškega polka, Fran Sain od 20. lovskega bataljona in Fran Humar od 97. pešpolka. — Iz pomožne bolnišnice v prostorih nemškega telovadnega društ. »Ein-tracht« so bili puščeni na dopust Josip Nagy, Teodor Szava, Fran Mohacs in Andrej Sele. — V mestno bolnišnico so bili včeraj sprejeti: Josip Osvaldella od c. in kr. vojne mornarice, Henrik Gabrovic od 8. stotnije 32. pešpolka ter črnovojnika A-lojzij Zlobec in Josip Lah. vabljena k mar kiju d'AnderviHiers v Vau-bvessardu. Marki je bil za časa vzpostavljenja cesarstva državni tajnik in se je sedaj zopet skušal posvetiti političnemu življenju, pripravljajoč se na kandidaturo za poslanca. Pozimi je brezplačno delil drva in se je na shodih toplo zavzemal za potrebe svojega okraja. V času, ko je vladala vročina, se mu je napravil na vratu tvor, ki ga je bil Karel odstranil s spretno operacijo. Markijev upravitelj je prišel par dni za tem v Tostes in je prinesel zdravniku honorar za zdravljenje. Zvečer je povedal, da Je videl v zdravnikovem vrtu krasne Črešnje. Ker so bila črešnjeva drevesa v Vaubyessardu zelo slabe vrste, si je gospod marki izprosil od Bovarya par grebenic. Smatral Je za svojo dolžnost, da se je osebno zahvalil, in je pri tem o-pazil Emo, ki se mu je zdela srčkana in ki je imela fine manire. Zato so bili na gradu mnenja, da ne prekoračijo mej uljudnosti, Če povabijo enkrat tudi gospoda in gospo Bovary. Neke srede popoldne sta sedla na svoj voziček in sta se odpeljala v Vaubyes-sard. Zadej Je bil pritrjen velik kovčeg, a spredaj pri vozniku se je zibala škatlja s klobukom. Razun tega Je držal Karel med koleni ie drugo Skatljo. Dospela sta na grad proti večeru, ko so ravno prižigali v parku svetilke, da bi svetile došlim vozovom. (Dalje.) Prijavil se je, da je okraden. pa je bil sam aretiran. Včeraj zjutraj je trgovec z vinom Jurij Apollonio, ki ima svojo zalogo vina in v njej pisarno v ulici Gatteri štev. 16, prijavil na policijskem koinisarijatu v ulici dei Bachi, da so ponoči tatovi vlomili v rečeno zalogo in tam prevrtali predal pisalne mize ter vzeli iz njega 3400 kron. Policijski funkcijonarji so šli takoj na lice mesta in pregledali vso stvar; pregledali so pa tudi ApoUoniove trgovske knjige, a splošni rezultat teh pregledovanj je bil, da so prišli do prepričanja, da ni Apollonia nihče okradel, temveč, da je sam simuliral tatvino. Apollonio je namreč zavarovan za 2000 kron proti tatvini z vlomom. Seveda je bil Apollonio aretiran in spravljen pod ključ. Nepoboljšljiv tat Je 44 letni bivši pomorščak Karel Freyberger, Id je doma iz Gradiške in stanuje, dasi je izgnan iz Trsta, tu v ulici del Malcanton štv. 16. Ta človek je vsako leto najmanj po tri- ali štirikrat v zaporih. To p ■ vselej radi tatvine; sicer pa nikdar ne ukrade veliko, ampak vselej kaj malega; toll o, da ga zapro le za nekoliko tednov, ali pa za par mesecev. Predsinoč-njim je bil Kare! zopet aretiran; to pot je ukradel izvoščeku Josipu Fabrisu (št. 645), stanujočemu v u ici Gatteri št 24, konjsko dežno plahto. Obenem je pa Karel na sumu, da je ukradel enako plahto tudi izvoščeku Št. 245. Po navadi je Karel sicer jak • pohlevne naravi: ko ga pnmejo se pusti mimo kakor jagnje odvesti kamor hočejo. To pot se je pa Karel bogve, kaj mu je bilo — spozabil tako daleč, da je na polic jskem komisarijatu v ulici della Muda vec hia začel razgrajati: opsoval je redarstvenega nad zorniki in redarjem je celo grozil. Sicer so ga pa knuilu ukrotili in ga odvedli v zapore. Umrli so: Prjavl;eni dne 15. t. m. na mestnem f zikatu : Gallna Marija 55 let, ul. G. Caprin štv. 17; Sklemba Anton, 26 let, ul. del Ponzanino št. 9; Gindra Anton, 85 let, škorklja št. 516; Ferluga Karel, 7 let, Rojan št. 817 ; Fortunato Fortunat, 40 let, ul. Cecilia de Rittmayer štv. 18; Marin Bru-non, 9 mesecev, ul. della Madonna del Mar«-št. 3. — Prijavljeni dne 16. t. m. na mestnem fizikatu : Lukežlč Egidij, 3 mesece Skedenj št. 463; Finsky Aldo, 8 mesecev, ul. Petronio št. 8; Sancin Herminija, 74 let, ul. dell'Acquedotto št. 60; Budin Gvidon, dan, ul. del F rneto Št. 12; Bel emo Veglia, 3 dni, ul. della Pescheria št. 12; Luzzatto Ka-rolina, 83 let, ul. Sv. Jurja št 7. I ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA ! (Bosakova uzor na čeAka g stilna v Trstu) se nahaja ulici delle Posto štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi Slovensko Slettellfte o Trsta. V nedelj«, dne 22. t. m. se uprizori na našem odru, kot otvoritvena predstava se-sozne 1914-15. narodna igra s petjem „LEGUONARJI", spisal Fran Govekar. Igra je našemu občinstvu dobro znana in ztlo priljubljena, a za sedanji vojni čas najaktualnejša. Sodelovali bodo v igri naši domači diletantje; le ulogo Ježa bo i^ral gospod Danilo, član ljubljanskega deželnega gledališča, ki je vedno zadov ljil v svojih ulogah občinstvo, po-s bno pa v narodu h igrah. Pričetek predstave in vstopnino spor člmo pravočasno. Darovi — Za „Božičnico" nabrala g. Biček 51 K 70 v (IV. izkaz). Darovali so : Dr. Man-dič 3 K, <- al 2 K, Gabrijelčič 2 K, A. Kali-ster 5 K, N. N. 40 v, N. N. 2 K, Muha 1 K, Cotič 1 K, Mateičič 8 K, Grebene 1 K, F. Ivaniševič 2 K, G. Stepančč 5 K, Dvo-kic 1 K, Mrhkota 1 K, Paleževina 1 K, N. N. 20 v, N. N. 40 v, Baje 20 v N. N. R. P. 1 N, P. 40 v, Ulčakar 2 K, N. N. 1 K, Železnik 66 v, Mrak 2 K, Abram 40 v, J. S. 50 v, Siavikova 5 K, M. Klinar 1 K 50 v, Dr. Cerman 2 K, Fran išek W. 20 v, A. Wasehte 1 K, Kundič 1 K, Nečitljivo 1 K, Gergeč Gjuro 1 K, Nečitljivo 20 v, Tomažič 1 K, Dora Mnrtelanc 3 K, Ivanka Gradišar 2 K, Marica Bartol 3 K, Jus.a GaŠperčič 4 K, Hinko S hmidt 5 K, Jnžica Dovgau 2 K, Forcesin Marica 3 K, Petemel Emilija 2 K, Jožica Železnik 1 K. — Za Terezijo Hočevar, soprogo Črnovojnika v Spod. Hrušici, katera se s petimi nepreskrbljenimi otroci nahaja v veliki stiski, je daroval g. Jakob Mankoč K 10.— in sta dodala J. J. in A. E. po eno krono. Svoto 12 K je odposlala naša uprava imenovanki. Pravkar Izila SVETOVNA VOJSKA m m p BVfskih in Mm naroča v STOKOVI KNJIGARNI v Trstu, ulica MoUn piccolo štv. 19 10 "/o čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). :: MALI OdLASI :: □□ da ■8 ručuaajo po 4 stot. to—mdo-Hutao ti-ku« m raču- najo cakrat toč. - - Najm&njft* : pristojbirin mi