W^rcnatyafi\
GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA ŽALEC
LETO XXI	ŽALEC, OKTOBER 1967	ŠTEVILKA 10
»Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor: predsednik: Karel Kač; člani: Pia-skan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. — Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 12 N-dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje.
TEŽAVE PRI ODKUPE KMETIJSKIH PRIDELKOV
ZA
JESENSKO SETEV LE ČISTO SORTNO SENE
Zgodnja jesen vabi (Posnel ing. Ky)
pri nasi hranilno kreditni službi
sortni sestav sta zelo dobra. Sedaj trenutno ti proizvajalci najboljšega sadja v državi vršijo pritisk na trgovske organizacije za odkup po cenah celo pod 150 S-din. Trgovina vrši slab odkup v glavnem iz dveh razlogov: 1. špekulira na uvoz sadja (jabolk) iz Italije po ceni, nižji od 100 S-din, 2. nima dovolj skladišč in hladilnic. Problem je tudi pomanjkanje obratnih sredstev. Največji problem pa je, da tudi plantažni proizvajalci sadja nimajo dovolj tali pa sploh nobenih skladišč ali hladilnic.
Kakšni so izgledi pri odkupu kmečkega sadja? Najprej moramo ugotoviti, da je sadja, kakršnega išče tržišče, zelo malo. Malo je sadja izbranih sort, sadje je okuženo s kaparjem, škrlupom, zaradi tega neobstojno in prične hitro gniti. Prav zaradi teh lastnosti in dobre letine v plantažah ter event, špekulacij z uvozom danes skoraj ni najti trgovca, ki bi bil pripravljen kupiti kmečko sadje, če ga pa kupi, zahteva zelo nizke cene. Edini kupci so le poedine sindikalne podružnice, ki kupujejo sadje za svoje čla-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Gospodarska reforma, katere cilji so bili predvsem ustvariti gospodarsko ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, ravnotežje naše zunanje trgovinske bilance, uskladitev cen med poedinimi proizvodi v državi in v mednarodni trgovinski menjavi, je prinesla mnoge probleme in nelogičnosti, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Sproščen devizni sistem omogoča, da se naše gospodarstvo, tj. podjetje s svojimi proizvodi vsak dan srečujejo na tujem in domačem tržišču s tujimi
partnerji. Nedograjen devizni in carinski sistem dopuščata tudi take nelogičnosti, da se npr. uvaža svinjsko in goveje meso, jabolka, krompir in drugo v času, ko je na domačem tržišču večja ponudba. Trgovske gospodarske organizacije namreč pri uvoženem blagu več zaslužijo kot pri domačem, ker so cene nekaterim kmetijskim pridelkom (jabolka, krompir in dr.) v nekaterih tujih deželah nižje kot doma, nekaterim pa je še kvaliteta boljša.
Iz tega vidika moramo oce-
njevati probleme odkupa v letošnjem letu. Pridelek sadja se ocenjuje v vseh deželah Evrope kot zelo dober, torej izvoz skoraj ni mogoč. In ne samo to. Na mednarodnem tržišču se vrši prodaja jabolk po zelo nizkih cenah. V naši državi so letos obrodile vse vrste sadja zelo dobro, na splošno je v vinogradništvu zelo dobra letina in prvič po osvoboditvi so zelo visoki donosi odnosno pridelki v sadnih plantažah (Vinkovci 600
2.000	ha, v Srbiji, Makedoniji pa nnogo več. Tudi kvaliteta in
SBTnltnatya^
USPELA SADJARSKA
V dneh od 7. do 17. septembra je bil odprt pomurski sejem v Gornji Radgoni, ki bo odslej postal tradicionalna prireditev. V okviru te prireditve je bila organizirana v izvedbi Poslovnega združenja »Styria« Celje — Maribor izredno uspela sadjarska razstava. Na tej razstavi so poleg članov PZ »Styria« sodelovale tudi slovenske tovarne umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, predstavila pa se je tudi naša bodoča največja tovarna dušičnih gnojil »INA« iz Kutine. Kot gostje so nastopili na sejmu še Avstrijci z mehanizacijo in Madžari s sadjem.
Razstavni prostor za sadjarsko razstavo je bil v veliki telovadni dvorani s površino 200 m2, na katerem je bilo poleg gnojil in zaščitnih sredstev prikazanih nad 30 sort starega sadnega izbora jabolk in novi sadni izbor sort za plantažno vzgojo. Posebno mesto je bilo dodeljeno nestorju našega sadjarstva, sedaj že osemdesetletnemu žlahtnitelju profesorju
POMURSKEGA SEJMA V GORNJI RADGONI
RAZSTAVA V OKVIRU
Priolu s prikazom njegovih sort, ki jih je uspel dobiti s križanjem. Poleg perspektivnih sort hrušk so bile prikazane tudi štiri intenzivne sorte lešnikov, s proizvodnjo katerih se na plantažah bavi KK Ptuj. Proizvodnja lešnikov je zelo interesantna vendar le na velikih površinah oziroma pri velikih količinah pridelka. Eden takih proizvajalcev je Turčija, kateri pa bi z ozirom na klimatske in ostale pogoje v Jugoslaviji uspešno konkurirali.
Sodobno embalažo za sadje sta prikazali tovarni »Jože Kerenčič« iz Ormoža ter Belišče iz sosednje Hrvatske. Prva je prikazala embalažo iz plastične mase, druga pa zložljivo embalažo iz kartona. Kovinarski servis iz Maribora je predstavil sodobne pripomočke za obiranje sadja, drevesnici Mirosan in »Zasavje« iz Sevnice pa sta razstavili sadilni material, slednja tudi vrtnice in razno okrasno grmičevje.
V centralnem delu dvorane je bilo prikazano delo pospeševalne službe »Styrie«, inštituta za hmeljarstvo v Žalcu in kmetijskega zavoda v Mariboru, pedološke raziskave, fertilizacija tal in zaščita sadnega drevja in sadja pred 'raznimi škodljivci in nazorno prikazala pomen te službe.
Organizacija te razstave je terjala dosti truda in dobre volje tistih, ki so zanjo pripravljali vse potrebno. Z eksponati
skega zavoda Maribor, IH Žalec in strokovnjaki posameznih organizacij — članic. Brez skupnega dela in vloženega truda posameznikov takšne razstave sploh ne bi bilo mogoče organizirati.
Pri otvoritvi, ki so se je udeležili naši gospodarski in politični predstavniki, so bili izrečeni sami superlativi, nekateri predstavniki pa so se po ofi-cielnem ogledu vračali po večkrat in si ob razlagi strokov-
Težave pri odkupu
(Nadaljevanje s 1. strani) ne kolektiva. Komercialna služba kombinata bo skušala najti nekaj kupcev za res najboljša kmečka jabolka, jih skušala prodati za ozimnico na lokalnem tržišču, seveda vse za naše pojme po nizkih cenah, posebno če gledamo na cene v preteklih letih.
Skoraj nobenih izgledov ni pri prodaji industrijskega sadja, pa če bi tudi bilo nekaj možnosti, so prodajne cene tako nizke, da se ga ne izplača voziti na daljše razdalje, predelovalnih podjetij pa nimamo v bližini.
Skoraj enak je položaj s krompirjem. Kljub sušni letini je krompir po celi državi zelo dobro obrodil, tako da se ceni višek krompirja, ki nima kupca na okoli 85.000 vagonov. V zadnjih letih je močno porastla proizvodnja krompirja v Hrvatski in Srbiji. Uvedena je nova sorta urgenta, katere je v naši državi okoli 60 % vse proizvodnje. Slovenskega belega krompirja podjetja na jugu, kjer prevladuje kot izredno komercialna sorta urgenta sploh ne kupijo več. Zaradi tega je prodajno področje, slovenskega krompirja zelo omejeno oz. zre-ducirando samo na Slovenijo. Tudi prodajne cene krompirja so v primerjavi s cenami ostalih krompirjevih dežel pri nas še zelo visoke. Izvoz je zelo otežkočen zaradi previsokih nabavnih cen na domačem tržišču.
Naše podjetje je svoj lastni pridelek razprodalo, prodanega
je že nekaj krompirja iz kooperacijske proizvodnje. Komercialna služba je organizirala prodajo krompirja za ozimnico preko podjetij Merx in Center v Celju, ker je Agropromet pogodbo odpovedal.
Ne glede na stanje v prodaji krompirja, lahko računamo, da bo KK odkupil krompir iz kooperacijske proizvodnje v roku, ki je bil s pogodbami določen.
O odkupu ostalih kmetijskih proizvodov tokrat ne bi govoril. Problemi prodaje živine, svinj, brojlerjev so posebni problemi, ki se rešujejo iz dneva v dan. Pri vsem tem nam manjka jasnejša družbena orientacija oz. perspektiva na srednji rok.
Če zaključimo z ugotovitvijo, da je tudi kmetijsko proizvodnjo in trgovino s kmetijskimi pridelki gospodarska reforma postavila v nov, težji položaj, bo v bodoče nujno:
a)	Proizvodnjo uravnavati izključno po zahtevah in potrebah tržišča;
b)	zniževati proizvodne stroške, da bodo naši pridelki kos tuji konkurenci doma in zunaj meja, kar omogoča prodajo pridelkov po nižjih cenah brez izgube;
c)	velik poudarek moramo dati kvaliteti pridelkov, pravilni manipulaciji, tj. skladiščenju in pripravi blaga za prodajo.
To so le nekatere misli, ki se nam porajajo ob letošnji situaciji., pa nam tudi v bodoče ne obetajo bistvenega izboljšanja, če ne bomo izvršili vseh ukrepov, ki sem jih na kratko navedel.	žvar Ernest
°ogled na del razstavljenega sadja
samimi, katere je bilo treba izbrati in prepeljati na mesto, sistematično zložiti v zabojčke ter tudi komercialno predstaviti, ni bilo malo dela.
Posebna poživitev razstave, istočasno pa tudi poučen material so bile velike slike detajlov in panoram v barvni in črno-beli izdelavi. Iskanje in slikanje teh motivov je bilo izredno zahtevno, če upoštevamo dejstvo, da jasnih in lepih slik ni mogoče napraviti v vsakem vremenu, posebno panoram in plantažnih nasadov.
Zelo požrtvovalno so delali sadjarski strokovnjaki kmetiji
n jakov podrobno ogledali vse eksponate. Izražena so bila tudi mišljenja, da bi takšna razstava lahko reprezentirala naše sadjarstvo povsod.
Tudi če preslišimo superlative v tej ali v drugi obliki, je ta manifestacija v celoti uspela, posebno še zato, ker je na dvodnevnih posvetovanjih za sadjarje in sadjarske strokovnjake dne 9. in 11. septembra bilo sprejetih precej koristnih predlogov in sklepov, ki se tičejo našega bodočega dela v sadjarstvu.
Ing. Goričan Anatolij
Tovorna Holder je razstavila priročne traktorje
®-!n}metyaP\
3
V Murski Soboti so podelili nagrade traktoristom
Kljub slabemu •vremenu je 8., 9. in 10. septembra uspela kmetijska revija v Murski Soboti. Uspešno je bilo zaključeno tudi
11.	republiško tekmovanje traktoristov. Tekmovanje je bilo organizirano na lepih poljih KIK »Pomurka«. Tekmovanja se je udeležilo 27 najboljših traktoristov iz devetih okolišev Slovenije. Udeležili so se ga tudi naši trije najboljši traktoristi.
Tekmovali so v treh disciplinah, in to v teoriji agrotehnike, spretnostni vožnji in kakovostnem oranju. Naši udeleženci so dosegli naslednje uspehe:
Tekmovalec	Teorija	Spretnostna vožnja	Oranje	Skupni plasman
šmajs Ernest	2.— 3» mesto	21. mesto	1. mesto	3. mesto
Ločičnik Ivan	4.— 7. mesto	11.—12. mesto	5. mesto	5. mesto
Ceroväek Stanko	13.—14. mesto	13. mesto	23. mesto	20. mesto
Za dosežene uspehe so posamezniki prejeli diplome in denarne nanrade. Z rezultati naših tekmovalcev ie skupina KK Žalec doseela v skupnem plasmanu tretie mesto in smo zato prejeli spominsko in nagradno diplomo in plaketo. Tov. Ločičnik je prejel dve finančni nagradi za prvo mesto v oranju in za tretje mesto v skunnem plasmanu. Poleg tena ie dobil pokal najbolišesa orača. Tov. šmajs Ernest je prejel diplomo in denarno nagrado za peto mesto v skupnem plasmanu.
Letošnje republiško prvenstvo je z uspehi tekmovanja in doseženimi rezultati dovolj jasno pokazalo, da znanje in spretnost naših traktoristov ne moreta počivati na lavorikah prejšnjih tekmovanj, saj smo bili vsa pretekla leta na vodečih mestih. UsDehi tega tekmovanja so dovolj zgovorni, da se bomo prihodnjih tekmovanj za dosego boljših mest udeleževali le že s prej streniranimi tekmovalci.
Za najboljšega traktorista na republiškem tekmovanju so proglasili Franca Figlja, zastopnika KZ Brežice, ki je na zveznem tekmovanju dosegel le 9. mesto, drugo mesto je zasedel Stefan Biikvič iz KIK »Pomurka«, ki je na zveznem prvenstvu dosegel
I.	mesto, tretje Ivan Ločičnik s KK Žalec. Ekipno so zmagali*na
II.	republiškem tekmovanju traktoristi iz Brežic, drugo mesto so zasedli člani ekipe KIK »Pomurka«, tretje ekipa KK Žalec.
Zupanek Janko
PLEMENSKI SEJEM
Vabimo vas na jesenski plemenski sejem sivorjave živine, ki bo v nedeljo, dne 15. oktobra 1967 ob 11. uri v Rečici ob Savinji.
Na sejmu bo okrog 60 čisto-pasemskih živali vseh kategorij:
1.	plemenske teličke do 200
kg.
2.	nebrejc plemenske telice,
3.	breje plemenske telice in
4.	plemenske krave.
Sejem je organiziran za sivo-rjavo področje KK Žalec, KZ Mozirje in KZ Šoštanj.
Živinorejce Spodnjesavinjske, Gornjesavinjske in šaleške doline vabi na skupni plemenski sejem pripravljalni odbor.
Vime dobre molznice

iVove obresti na hranilne vloge in posojila
Delavski svet podjetja je na zadnji seji sprejel predlog sprememb nekaterih določil pravilnika o hranilno-kreditni službi, ki je organizirana na vseh obratih Kmetijskega kombinata Žalec.
S spremembo določil pravilnika je določeno, da se od
1.	10. 1967 dalje za vse hranilne vloge poveča obrestna mera od sedanjih 5 na 6 %. Poleg tega se poveča obrestna mera na vezane hranilne vloge. Vezana vloga do 12 mesecev se obrestuje po 6,5 %, do 24 mesecev 7 % in nad 24 mesecev 8 %.
Skladno z dvigom obrestne mere na hranilne vloge se razumljivo delno poveča tudi enotna obrestna mera na posojila od sedanjih 7,5 na 8 %, dočim zamudne obresti na nepravočasno odplačano posojilo oziroma obroke posojila, kar se utrdi s pogodbo, ostanejo še naprej nespremenjene, in sicer poleg rednih 8 % in dodatnih 7 % — to je skupaj 15%.
Zaradi vsestransko zajamčene likvidnosti hranilnih vlog in večje discipline namenskega koriščenja posojil, zlasti za obnovo hmeljarstva, strojev in naprav, sušilnic, skratka proizvodnih kapacitet, je sklenjeno, da lahko v obratih liranilno-kreditni odbori odobravajo posojila do višine 60 % od povprečnega stanja kmečkih in ostalih hranilnih vlog prejšnjega leta. Doslej je bila ta višina 70 %, vendar ker se skoraj v nobenem obratu ne doseže, menimo, da v danih pogojih zadostuje.
Solidno poslovanje hranilno-kreditnih odsekov in njihovih odborov, dalje zajamčenost in tajnost vlog, povečana obrestna mera in zlasti priročnost hranilno-kreditnih blagajn na sedežu vseh obratov daje ugodnosti, katerih se bodo vlagatelji v bodoče še v večji meri posluževali. Ugoden odmev je pri vlagateljih povzročilo tudi nagradno žrebanje vezanih hranilnih vlog, katerega rok poteče v oktobru, se pa bo verjetno nadaljevalo v naslednjem obdobju. O tem bomo vlagatelje pravočasno obvestili.
Vse vlagatelje iz vrst kmetov, ostalih občanov in delavcev vabimo, da s svojimi prihranki sodelujejo z našo hranilno-kreditno službo.	K. K.
(-5
V Hmezadu se je začel odkup zelenega zlata


Delo hranilno-kreditne službe
Upravni odbor kombinata je na zadnji seji temeljito razpravljal o poslovanju hranilno kreditne službe v podjetju. Poseben napredek v l. 1967 ugotavljamo v tem, da so se močno zvišale hranilne vloge pri delavcih podjetja in pri ostalih vlagateljih. Kolektiv podjetja je pokazal veliko zavest, ko je ob času, ko so banke zmanjševale obratna sredstva gospodarstvu, vložil v hranilni odsek del svojih osebnih dohodkov, da bi tako omogočil normalnejše poslovanje. Hranilne vloge kmetijskih proizvajalcev so se pri obračunu hmelja v l. 1966 močno zvišale in dosegle najvišji nivo, odkar obstoja hranilno kreditna služba pri podjetju. Tako stanje pa se je v l. 1967 poslabšalo in so vloge padle v letnih mesecih na nivo prejšnjih let. V letu 1967 je namreč podjetje prodalo kooperantom 82 trak-
torjev, nabavilo preko 150 kosilnic, razno drugo malo kmečko mehanizacijo od molznih naprav, obračalnikov za seno, krmilnih naprav za brojlerje itd. Razumljivo, da so kooperanti segli po svojih hranilnih vlogah, nekateri pa najeli celo kredite. Na seji UO je bilo tudi nekaj graje na račun hranilno-kredit-nih odborov po obratih, ki so odobravali kredite nenamensko, ki niso dovolj podvzeli, da se obveze pravočasno poravnajo in podobno. Vendar so to le izjeme oz. primeri, na katere je treba opozarjati. UO podjetja je zlasti opozoril, da je treba še nadalje obvarovali tajnost hranilnih vlog. Nihče ni upravičen dajati kakršnihkoli informacij o stanju vlog poedinih vlagateljev. Hranilno-kreditno službo po obratih je treba še bolj usposobiti za brezhibno poslovno tehniko poslovanja.
Koruza je oličkana, zvezana in se že suši o kozolcu
Živinozdravniška dežurna služba za mesec
1. 10. Vet. Lesjak Milan. Prebold, tel. 72-201.
8. 10. Vet. Florjane Julij, Braslovče, tel. 72-027.
15. 10. Vet. Ocvirk Franc, Vransko, tel. 7.
22. 10. Vet. Lesjak Milan, Prebold, tel. 72-201.
29. 10. Vet. Florjane Julij, Braslovče, tel. 72-027.
Dežurstvo se prične v sobota ob 12. uri in traja do ponedeljka do 7. ure.
Upravni odbor je ugotovil, da sedanje obresti na hranilne vloge niso več primerne. Nekatere banke in hranilnice so v tem času zvišale obrestno mero na vloge z Željo, da dobijo čim več vlog.' Zato je tudi naša organizacija zvišala stopnjo obresti na hranilne vloge.
Sprejet je bil sklep, da se s
1.	10. 1967 zvišajo obresti na hranilne vloge, in sicer za: avi-sta vloge od 5 na 6 %; vezane vloge 12 mesecev 7 % in vezane vloge na 24 mesecev 8%.
Članom kolektiva, ki so svoje OD po obračunu za l. 1966 vložili v hranilno kreditni odsek, se avista vloge obrestujejo po
6,5	%, seveda če jih niso vezali za daljši čas.
To je stimulans, da bi vlagatelji vezali čim več hranilnih vlog.
Z istim dnem tj. 1. 10. 1967 so se zvišale tudi obresti za posojila, odobrena iz hranilnih vlog, od sedanjih 7 na 8 %.
Ob tej priliki bi še hotel opozoriti vlagatelje, da bo konec okotbra nagradno žrebanje vseh vlagateljev, ki imajo vezane vloge najmanj za eno leto v višini 1.000 N-din. Vloge, ki bodo prišle v poštev, morajo biti vložene najkasneje do 15. oktobra 1967. Nagrade so zelo lepe, tj. od traktorjev do kosilnic. Zato pozivamo vlagatelje, da vložijo čimveč novih vlog in da obstoječe vloge tudi vežejo.
Zvar Ernest
Sadne sadike
Kmetijski kombinat Žalec drevesnica »Mirosan« ima za sezono 1967/68 v svoji drevesnici dovolj izbora sadnih sadik:
Dvoletne srednjedebelne jablane so naslednjih sort: zlati delišes, zlata parmena, jonatan, krivopecelj, carjevič, bobovec, james grieve, šampanjska reneta, cox oranžna reneta. Višina debla je ca. 120 cm s 3 — 5 ogrodnimi vejami in vrhom. Jonatan in krivopecelj sta cepljena na deblo-tvorec (carjevič, bobovec).
Dvoletne pritlične jablane na EM IV. so naslednjih sort: jonatan, zlati delišes, zlata parmena, rdeči astrahan, beličnik, james grieve. Višina debla je ca. 70 cm s 3 — 5 dobro razvitimi ogrodnimi vejami in vrhom.
Enoletne jablane sort zlata parmena, zlati delišes in jonatan.	(
Dvoletne hruške, srednje debelne: vinska moštnica, viljamovka, kleržo itd. Višina debla je ca. 120 cm s 3 — 5 dobro razvitimi ogrodnimi vejami in vrhom.
Enoletne hruške sort: zelena magdalenka, klapovka, viljamovka, boskovka, kleržo, conference, pastorijevka, vinska moštnica.
Enoletne breskve, marelice, češnje, višnje, češplje.
CENE SO NASLEDNJE:
do	100 kom. N-din	nad 100 kom. Ndin
Dvoletne srednjedebelne jablane	in	
hruške	12,00	10,00
Dvoletne pritlične jablane	10,00	8,50
Enoletne jablane in hruške Enoletne breskve, marelice,	6,50	5,50
češnje, višnje	9,50	7,50
Dvoletne breskve, marelice,		
češnje, višnje	16,00	12,00
Posebej priporočamo nabavo dvoletnih sadik in enoletnih hruškovih sadik, ki so zelo dobro razvite.
Vsem kooperantom priporočamo nabavo preko pristojnih obratov Kmetijskega kombinata Žalec, ker bo tako delo v drevesnici lažje. O pričetku izkopa bomo pravočasno obvestili vse obrate; predvidoma bomo pričeli s prodajo drevesc po 25. oktobru.
Ker je povpraševanje veliko, posebno za nekatere sorte, priporočamo, da naročite sadike pravočasno pri odseku za kooperacijo ali pa pri sadni drevesnici Mirosan.

5
KRIŽEM
PO DELOVNIH ENOTAH
Rekordni pridelek krompirja sorte Igor
Letos smo bili vsi mišljenja, da bodo pridelki krompirja nekoliko manjši, predvsem zaradi majhnih količin padavin v dobi vegetacije. Prvi izkopi pa so pokazali, da to mišljenje ne bo držalo. Pri kooperantu Brdnik Ignacu iz Stopnika pa je bilo letos še posebej »krompirjevo« leto, saj gospodar sam zatrjuje, da tolikšnega pridelka še ni imel, čeprav že vsa povojna leta prideluje krompir za prodajo.
Na letošnji visok hektarski donos je vplivala predvsem zgodnja saditev — 24. 3. 1967. Zemlja na tej parceli je debela plast borove puhlice, lega je južna in prisojna.
in z mineralnimi gnojili — 500 kg/ha nitramonkala, 500 kg/ha superfosfata in 500 kg/ha kalijevega sulfata. Vse to in pa skrbna obdelava je dalo rekorden pridelek. Na površini 8,60 ara je bilo 3150 kg jedilnega krompirja in 350 kg drobnega svinjskega.
Letos niso bili ugodni pogoji za razvoj krompirjevih bolezni, zato je bila ta površina samo dvakrat škropljena.
Posebnost so bili izredno debeli gomolji, najtežji je tehtal celo 83 dkg.
V veliki večini so letos lepi pridelki, saj pri nekaj kooperantih beležimo pridelek 300 mc/ha, pa tudi 350 mc/ha ni redkost. To je dokaz, da je sorta Igor izredno rodovitna in da pridelek 400 mc/ha ni nemogoč.
Kampuš Lojze
NA KRATKO S POLZELE
Štirje »velikani« so stopili na tehtnico in bilo jim je kar malo nerodno, ko je pokazala 2.75 kg, kot da bi slutili, da bo imel gospodar problem s prodajo
Na pridelek pa je brez dvoma vplivala dobra založenost tal s hlevskim gnojem — 400 mc/ha
Sredi obiranja hmelja so prispeli na obrat Polzela trije kombinirani obračalniki — z grabljalniki italijanske znamke Olivi. Kooperanti, ki so jih, kolikor so pač imeli časa med obiranjem, z radovednostjo opazovali in predlagali, da se, preden bi jih kupili, prikaže, kako delujejo. Zadnjo avgustovsko nedeljo je kakšnih 30 kooperantov na šeneškem travniku videlo, da delujejo novi stroji odlično, tako na konjski in traktorski pogon kot tudi, če ga vleče kosilnica BCS. Le v večji strmini ga konj in kosilnica BCS s težavo vlečeta.
Že naslednje jutro so prihiteli kooperanti in stroji so bili že dopoldne prodani. Že letos
Kliub daljšemu sušnemu obdobju je krompir na splošno dobro
obrodil
moramo misliti na interesente, ki so ostali tokrat praznih rok, da bo do prihodnje košnje sena dovolj teh strojev, kajti glede na vsestransko uporabnost niso dragi.
V letošnjem letu tudi ni popustilo zanimanje za nabavo kosilnic. Alpine, BCS, Bertoliniji in precej drugih kosilnic najdejo še vedno dovolj kupcev. Edina pot danes ni več preko obrata, tudi 'naravnost iz inozemstva ali preko grosistov je dobava možna. Kot je po eni strani prav, da se nabava čimbolj sprosti, ima to tudi slabe posledice zaradi prevelikega števila različnih tipov, za katere bo, ko se bodo začeli kvariti, le težko organizirati servisno službo in dobaviti rezervne dele za kosilnice, ki jih takrat morda ne bodo več delali.
Marsikateri kupec pred nakupom na glas računa: »Kosilnica stane 850 tisoč din, če bi bil denar naložen na odpovedni rok, bi zneslo to na leto 60 tisoč din obresti. Na kmetiji, ki ima do 3 ha površin, ki jih kosijo, pa za ta denar lahko vse pokosijo dvakrat in ostane cela glavnica v hranilnici, pa še nekaj obresti povrhu.« Kljub temu običajno prevladajo prednosti: kosilnica je vedno pri roki, nobenega ni treba prositi itd.
Na obratu Polzela je bilo letošnje leto prodanih 13 kosilnic, 4 ali 5 so jih kupili kooperanti še drugod. Tako je na celotnem območju obrata Polzela že ■okrog 75 kosilnic, samo v Andražu in Dobriču jih je 43.
Glinšek ing. Slavko
MED - hrana in zdravilo
Med je bil že od nekdaj med ljudstvom v čislih. Uporabljali so ga ne le kot slaščico, marveč tudi kot zdravilo za razne bolezni.
Sladkor, ki ga vsebuje med, se bistveno razlikuje od tehničnega sladkorja, ki ga uporabljamo v gospodinjstvu. Med je močno nasičena raztopina — 70 do 80 % invertnega sladkorja, ki prehaja naravnost v kri in ga organizmu ni potrebno prebavljati in predelovati v glikogen kot navadni sladkor.
INVERT NI SLADKOR JE GONILNA SILA ŽIVLJENJA. Najdemo ga v mišicah, v krvi in v jetrih. Pri delu se porabi najprej sladkor v mišici, nato se porabi sladkor iz krvi in naposled ga pošljejo v kri še jetra. Ako pade količina sladkorja v krvi pod normalo, se počuti človek utrujenega in izčrpanega Športniki hvalijo med kot poseben dober vir moči, ki jim uspešno pomaga pri njihovih naporih.
Visoko kalorično vrednost medu potrjuje primerjava s kalorično vrednostjo drugih živil. 100 g svežega sadja ali zelenjave da 20—50 kal., 100 g mleka 60 kal., 100 g mesa 100 kal., 100 g jajc 150 kal., 100 g kruha 250 kal., 100 g MEDU PA OKROG 300 kal. — Bolj po domače povedano: 1 kg medu da toliko enrgije kot 3 kg svežega govejega mesa ali kot 50 jajc ali kot 5 l mleka, kot 3 kg sladkovodnih rib, kot dober kg šunke ali kot 6 kg pomaranč ali 3 kg banan.
Med vsebuje tudi:
a)	vitamine skupine B;
b)	fermente. To so snovi, ki povzročajo v telesu ugodne kemične učinke, sami pa se ne spreminjajo in ne uporabljajo.
c)	hormone, ki so izločki žlez čebel. Hormoni vplivajo že v majhnih količinah na pravilno delovanje organov.
č) inhibine. Ti delujejo smrtno na bakterije in so podobni antibiotikom.
Newyorski zdravnik dr. Schvveisheimer, specialist za starostne bolezni je ugotovil nenavadno mladostno počutje in svežost pri starejših ljudeh, ki jih ni nadlegovala nobena starostna bolezen in ki so redno vsak dan uživali med. Med krepi srčne mišice.
John Anderson, univ. prof. Aberdern, Škotska, trdi: »Nič na svetu ne prekaša med kot sredstvo za dosego visoke sta-
(Nadaljevanje na 10. strani)
6

Nova tehnologija pitanja goveje živine
DOBRO SEME -DOBRA ŽETEV
Smo v času setve ozimnih žit. Da bo pridelek čim obilnejši, je poleg pravilne priprave zemlje in gnojenja, najvažnejša izbira dobrega semena. S povprečnimi pridelki žit v privatnem sektorju še ne moremo biti do sedaj zadovoljni.
Da je temu tako, lahko iščemo krivdo v veliki meri pri semenu. V preteklem letu je bilo na našem področju nabavljenega le za 30% površin priznanega semena, medtem ko je bilo 70 % kmečkih površin posejanih z ne dovolj prečiščenim niti razkuženim semenom. Za to seme tudi ni bila ugotovljena kaljivost. V letošnjem letu ni situacija mnogo boljša. Iz prednaročil za semensko pšenico ugotavljamo, da nameravajo kooperanti posejati s priznanim semenom le okrog 45 % površin, predvidenih za žito. Kmetijski kombinat Žalec je preskrbel za svoje kmete kooperante dovoljne količine semenskih žit po zelo dostopnih cenah.
Prodajne cene semenskih žit so za mehke sorte (San-pastore, Leonardo, Libelula) 1,35 N-din in za trde sorte (Bezostaja) 1,48 N-din.
Kmetom kooperantom je dana tudi možnost zamenjave merkantilnih žit za semenska v razmerju 1,40 kg merkantil-ne pšenice za 1 kg semenske in to mehke sorte, medtem ko je to razmerje 1,50 : 1 kg za trde sorte. V zamenjavo se vzamejo taka žita — pšenica, ki odgovarja določilom, ki jih določajo predpisi o manipulaciji z žiti. Torej merkantilna žita, ki gredo v zamenjavo ne smejo imeti več kot 2 % tujih primesi, s hi težo 76 in 13 % vlago, brez tujega vonja in podobno.
Kmetje kooperanti odločite se za nabavo semenskih žit, katerih malenkostni stroški vam bodo mnogokrat poplačani v večjem hektarskem pridelku.
Komercialni oddelek ^
Pitališče Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje v Varpolju prehaja na novo tehnologijo pitanja, ki po dosedanjih začetnih rezultatih obeta zadovoljivo rešitev v proizvodnji govejega mesa.
S tem v zvezi dajemo nekaj informativnih podatkov:
Detaljnejše podatke bo mogoče dobiti po preteku še nekaj mesecev, ko bo čisto ločeno in natančno po predvideni tehnologiji obdelana struktura stroškov.
Obrat sestavljajo 4 objekti po 94 — 96 živali ter 1 objekt za 200 živali.
V	objektu za 200 živali prihajajo teleta v teži 80 — 120 kg, kjer ostanejo neprivezana v boksih po 18 v grupi štiri mesece, to je do teže 180 — 200 kg.
Jasli odnosno krmilno korito je za vsako grupo razdeljeno v tri predale, kjer so ločeno voda, koncentrat in seno po volji.
Ko dosežejo živali težo okoli 200 kg, jih prestavijo v drugi objekt, kjer pa niso več proste, ampak privezane. Napajajo se iz avtomatičnih napajalnikov, krmo pa dobivajo v jasli tako, da imajo v glavnem koritu seno in mleto (šrotano) koruzo, v manjši žlebek, ki se nahaja v nasproti ležeči višji steni jasli, pa dobijo superkoncentrat, ki vsebuje do 20 % ure. V teh štirih hlevih, kjer je živina privezana, ostane do konca pitanja, odnosno do prodaje.
Obrok je sestavljen iz: 0,53 kg superkoncentrata po 1,80 N-din 1,50 kg prav dobrega sena po 0,35 N-din
5,03	kg šrotane koruze po 0,83 N-din.
V	jasli se nasuje enkrat dnevno vsa količina tako, da je živali na razpolago po volji ves dan.
Živino oskrbujejo štirje delavci, za zdravstveni nadzor pa skrbi en veterinarski tehnik, ki je stalno pri živini.
Delavec zasluži od 80 — 100 tisoč S-din, računajoč 16 din neto osebni dohodek, odnosno 29 din bruto osebni dohodek na 1 kg prirastka.
Čiščenje gnoja še ni mehanizirano, vendar bi bila ta investicija rentabilna, ker bi v tem primeru lahko živino oskrbova-lale dva delavca.
V	zadnjem času so na obratu spremenili prvotno organizacijo dela tako, da dva delavca oskrbujeta vsak dan po en hlev s privezano živino in polovico hleva z boksi, tretji pa dva hleva s privezano živino, ki sta najbližja gnojišču zaradi odvoza gnoja. Četrti delavec je v re-
zervi za zamenjavo. Vsi delajo po osem ur neprekinjeno.
Kontrolna tehtanja za ugotavljanje prirastka so pokazala sledeče rezultate:
Prvo tehtanje živali (94 kom) je bilo 31. maja. Živali so začeli pitati 1. januarja s povprečno težo 220 kg. Do konca aprila so bile še na »starem« obroku, to je 10 kg silaže, 4 kg sena in 3 kg PIBE II iz Vrbja. V maju so krmljene z že v začetku navedenim obrokom (superkoncentrat z ureo, seno, koruzni Šrot). Povprečni prirastek pri tako kombiniranem krmljenju je znašal 0,96 kg kljub temu, da so živali pri prehodu na nov obrok dobile zelo hudo drisko.
Drugo tehtanje 30. junija je pokazalo povprečen prirastek 1,59 kg, tretje 31. julija pa 1,50 kg prirastka v povprečju pri 94 živalih.
Značilen je tudi prirastek pri novo nakupljenih teletih (nabavljajo jih v glavnem na Hr-vatskem v teži ca. 200 kg po ceni 8,20 + 0,10 za prevoz), ki so v 37 dneh po transportu prirasli le na teži 0,82 kg, pri čemer je upoštevan tudi transportni kalo. Iz prakse vemo, da v obdobju po transportu navadno beležimo prej upadanje kot pa prirastek.
Kar se tiče uporabe dopolnilnega koncentrata TL-S/U (superkoncentrat z ureo) je važno poudariti predvsem to, da ga živalim lahko dajemo brez rizika pri teži okrog 180 kg strogo ločeno od mlete koruze, če so živali privezane, v prosti reji pa vsako polagamo v svoje korito. Ko TL-S prvič pokladamo, ga damo že pred site živali.
Ker superkoncentrat vsebuje ureo v visokem odstotku, lahko pri nestrokovni uporabi pride do zastrupitve z ureo.
Zato prvi dan damo največ V4 kg na žival, potem pa vsak dan več, tako da deseti dan dobijo živali tega koncentrata že po želji (odnosno vso limitirano količino v obroku).
živali do teže 180 kg teže ali pa sploh ne prenašajo tega superkoncentrata in se s tem načinom krmljenja izpostavljajo riziku.
Na obratu so imeli tri primere, ko se je lažjim živalim (okoli 140 kg) ustavila prebava. Dve so morali zaklati, eno pa so rešili z dajanjem prežveka.
Na splošno imajo v povprečju pod 1 % izgub, kar je zasluga dobre izbire pri nakupu (kondicijsko in konstitucijsko močna teleta) ter stalnega zdravstvenega nadzora.
Letos bo šlo skozi pitališče okoli 700 kom pitancev. Do sedaj so jih prodali nekaj nad
400 po ceni okoli 720 S-din. Najvažnejše pri tehnologiji pitanja odnosno priraščanja na težo je to, da žival intenzivno prirašča tudi še takrat, ko je že »zrela«.
Lani je vsa pitana živina dala 35 milijonov izgube, nova tehnologija pa obeta, »da se bo prišlo skozi«, če ne celo kaj
več, v kolikor bi se izboljšali pogoji, odnosno organizacija dela.
Vsekakor bo treba rezultate še slediti, več podatkov in točna struktura stroškov pa bodo dali zelo realen odgovor.
Ing. G. A.
lì&fknotyoS\
7
{
St rokovni pogovori in nasveti
OZIMNA PŠENICA
IZBIRA SORTE
Sortiment je danes že tako izpopolnjen, da lahko izberemo za določen okoliš in za določen tip tal sorto, ki daje najvišje pridelke. Pri nas so vodilne sorte Etoile de Choisy, Bezostaja in San Pastore. Navedene sorte so dale po vsej Sloveniji visoke in kvali-tene pridelke, kar priča o njihovi izredni plastičnosti. Pridelki navedenih sort so za savinjski okoliš naslednji:
Etoile de Choisy	43,81	mc	(4.	letno	povprečje)
Leonardo	46,33	mc	(3.	letno	povprečje)
San Pastore	45,22	mc	(3.	letno	povprečje)
Te tri sorte zahtevajo boljšo zemljo:	San	Pastore in Leonardo
sta rani sorti, sorta Etoile de Choisy dozoreva nekoliko kasneje, kar je zlasti ugodno na večjih površinah, ker s pravilno odbiro sorte omilimo konico ob žetvi in se izognemo riziku, da ne bo pšenica pravočasno spravljena.
Pojavljajo se vedno nove sorte, ki zaradi svojih boljših lastnosti izpodrivajo stare, zato Sortiment ni stalen. Vedno bolj se uveljavlja ruska sorta Bezostaja. V letu 1961/62 je to sorto na več Krajih preizkusil Jugoslavenski savetodavni centar za poljoprivredu in dobil v primerjavi z drugimi sortami naslednje rezultate.
Sorta
Pridelek q/ha
Absol
teža
Hektol. Kvaliteta teža moke
Kvali-
tetno
števno
Bezostaja I	42,76—52,78
ban Kastore	32,2U—44,70
Etiole de Chiosy 40,98—51,40 Leonardo
38,19	80,06	Ai—At	88,4
33,91	79,36	Ca	25,1
3/,25	77,25	Ba—C	42,45
14,00	78,46	Ba	50,35
Predhodnica
Ni vseeno, katera kultura je bila predhodnica, kajti njen vpliv se odraža še naslednje leto. Vsaka kultura ima drugačne potrebe po hranilih in je zato neumestno, da sejemo zapovrstjo rastline, Ki opimo izčrpavajo isto hranilo. Oziramo se pri tem tudi na kolobar. V nečvrstem kolobarju, to je na površinah, ki jih pripravljamo za proizvodnjo hmelja, je prav, da sledi pšenica Krompirju ali silažni koruzi, ali koruzi za zrnje, ali krmnim okopavinam, v čvrstem kolobarju pa sledi koruzi. Detelje in deteijno travne mešanice niso primerna predhodnica, ker je za njimi njiva preveč zaplevljena in obstoja nevarnost močnega napada strun. V čvrstem kolobarju sledi pšenica vedno koruzi, ta pa deteljam in deteijno travnim mešanicam.
Priprava zemlje
naj bo pravočasna. V ta namen je treba poskrbeti, da predhodnico čimprej spravimo. Oranje mora biti opravljeno najmanj 14 dni pred setvijo, da se zemlja dobro uleže. V dobro uležani zemlji ima seme dobre pogoje za vzkalitev in rast, dobro vraščene rastline so proti mrazu bolj odporne.
Globina oranja naj bo 20—30 cm. Prilagajamo jo vrsti zemlje in talnim prilikam. Na težjih slabo propustnih zemljah orjemo globlje, na zračnih, lahkih zemljah pa nekoliko plitveje. Ponekod je še razširjeno mnenje, da je za pšenico dovolj plitka in površna obdelava tal, ker sodi med trave, vendar je to zgrešeno. S temeljito obdelavo zboljšamo zračni in vodni režim v tleh. S tem je zagotovljeno živahno delovanje mikroorganizmov pa tudi fizikalni in kemični procesi potekajo tako, da sta razpad hlevskega gnoja in sproščanje hranilnih komponent v tleh normalna, kar omogoča normalno rast in razvoj rastlin.
Za setev je najprimernejša popolnoma ravna površina. Dobro zorana njiva mora biti ravna, brez plazine in brez zbitosti.
Pšenica zahteva tla, ki imajo razmeroma visoko kapaciteto za vodo, torej bomo za njo izbrali srednje težke zemlje, ki vsebujejo precej gline.
Po oranju zemljo dobro prebranamo in po potrebi povaljamo, če oranja zaradi neprimernega vremena nismo mogli pravočasno opraviti.
Gnojenje
Količina hranil, s katerimi pšenico pognojimo, je odvisna od prirodne rodovitnosti zemlje in od intenzivnosti posamezne sorte. Povprečno izčrpa ozimna pšenica naslednje količine hranil na ha (po Bogusslavskem in Jacobu ter prof. ing. Sadarju in prof. dr. Kerinu):
Pridelek q zrnje slama		N	P-05	kg KžO	CaO	MgO
24	48	65	30	60	18	9
32	64	85	40	80	24	13
25	—	64	34	54	—	—
40	90	100	—	—	—	—
70	—	220	80	130	—		
Gnojilni učinek posameznih elementov je takle:
I kg dušika odgovarja 16 — 20 kg zrnja in 32 — 40 kg slame;
1 kg fosforne kisline odgovarja 6,2 kg zrnja;
1 kg KaO odgovarja 2,8 kg zrnja.
Najugodnejše razmerje hranilnih elementov v dostopni obliki za pšenico je 1:1,5 — 2:0,5.
Trosimo 600 kg superfosfata, 200 kg kalijeve soli in 450 kg nitramonkala, če so tla primerno založena. Če tla s fosforom in kalijem niso primerno založena, pri gnojenju to upoštevamo. Običajno gnojimo z nitrofoskalom, ki je mešan v različnih razmerjih. V nadaljnjem je podana primerjava potreb po nitro-foskalu pri različnih razmerjih hranilnih komponent:
Razmerje Za zadostitev potreb po posameznem elementu
mešanja	85 kg P 80 kg K
10:10:10	850	800
4:9:12	944	666
4:14:11	636	727
6:9:12	944 *	666
4:24:20	354	400
Začela se bo jesenska setev
8

Torej porebujemo 850 kg nitrofoskala 10:10:10, 950 kg nuro-foskala 4:9:12, 750 kg nitrofoskala 4:14:11, 950 kg nitrofoskala 6:9:12 in 400 kg nitrofoskala 4:24:20, kajti upoštevati moramo zakon o minimumu, ki pravi, da je pridelek odvisen od tistega elementa, ki ga je v tleh najmanj. Navedene količine nitrofoskala trošimo v jeseni pred oranjem in ga zaorjemo v zemljo. S tem pa potrebam po dušiku ni zadoščeno in je treba med vegetacijo še dognojevati. Ker se dušik iz tal hitro izgublja, je pri trošenju z nitrofoskalom 10:10:10 neekonomično izkoriščen. V tem primeru dognojevanje pozimi in pomladi ni potrebno, potrebno je v aprilu in v času kolenčenja. Prav tako je neekonomično trošenje nitrofoskala 6:9:12. Pri gnojenju z nitrofoskalom 4:9:12 smo potrebam po dušiku za vzkalitev in začetno rast zadostili, v februarju in v aprilu pa je potrebno dognojiti, prav tako dognojimo dvakrat pri gnojenju z nitrofoskalom 4:14:11. Pri uporabi nitrofoskala 4:24:20 moramo dognojiti že novembra ali decembra, nato pa še februarja in aprila. Na tleh, siromašnih na fosforju in kaliju, je bolje dognojiti s čistimi fosfornimi in kalijevimi gnojili.
Setev
S setvijo pričnemo v začetku oktobra. Najprimernejša globina setve je 3—5 cm, na težji zemlji 3, na lažji 5 cm. Vrste naj bodo druga od druge oddaljene 5 cm. Predvidoma naj bo setev zaključena do 15. oktobra. Ker lahko pričakujemo primerno visok pridelek le pri optimalnem sklopu rastlin (seveda ob zagotovljenih ostalih pogojih), upoštevamo pri setvi lastnosti sorte in tal. Pri zelo intenzivnih sortah, ki so proti poleganju odporne (Funone, Leonardo, Etoile de Choisy, Generoso, San Pastore) je optimalno število klasov na kvadratni meter ob žetvi 550 — 650 klasov, za manj intenzivne sorte (Helkorn, San Marino, Elia) je optimalen sklop 450 — 500klasov na kvadratni meter ob žetvi. Posejemo približno toliko kaljivih zrn na kvadratni meter, kolikor je željen sklop. V kolikor vsa zrna ne vzkalijo, se izguba nadomesti z obraščanjem.
Pred setvijo moramo vedeti, kolikšna je čistost semena, kolikšen je odstotek kaljivosti in kolikšna je absolutna teža zrnja.
Čistočo določimo tako, da pri majhnem povprečnem vzorcu oddvojimo primesi (zemljo, pesek, smeti ipd.) in poškodovano ter gluho zrnje. Nato stehtamo čisto zrnje in izbirek posebej in izračunamo odstotek čistosti. Cisto izbrano seme položimo na vlažno podlago in pustimo, da vzkali. Tako določimo odstotek kaljivosti. Iz obeh dobljenih podatkov izračunamo uporabno vrednost semena (UV):
čistoča X kaliivost
UV = ---------^-----------
100
Ce hočemo določiti količino semena, ki ga potrebujemo na ha, moramo poznati še absolutno težo, to je težo 1000 zrn. Iz navedenih podatkov izračunamo potrebe po semenu po obrazcu:
absolutna teža X željeno št. klasov/m2 X 100
šeme kg/ha =--------------—------——;——--------------------ah
čistoča X kaljivost
absolutna teža X željeno št. klasov na m2 UV
Seme, ki ga kupimo v semenarni, mora imeti navedene podatke vpisane na etiketi na vreči.
Povprečno računamo z 230 kg semena na ha ob normalni kaljivosti in čistoči. V kolikor se setev zaradi slabega vremena zakasni, sejemo prvih pet dni po prekoračenem roku 5 — 7 kg semena več, za vsaka nadaljnja zamujena dva dneva pa dodamo še po en kg.
Sejalnico moramo primerno naravnati. V ta namen se poslužujemo formule:
količina semena v kg:
R X ž X n X q ro.ooo
Pri tem pomeni:
R — premer kolesa sejalnice š — delovna širina sejalnice n — število obratov kolesa sejalnice v minuti q — izračunana količina semena v kg/ha.
VR
Ocenjevanje plemenskih bikov za umetno osemenjevanje živinorejsko veterinarskega zavoda Celje po metodi progenotestiranja
Ocenjevanje plemenskih bikov, ki služijo za umetno osemenjevanje, glede na njihovo prenašanje lastnosti na potomstvo je za napredek živinoreje največjega pomena. Moramo računati, da pri umetnem osemenjevanju dobimo letno preko tisoč potomcev enega bika. Tako se izredno naglo širijo pozitivne genetske lastnosti za boljšo proizvodnjo mleka in mesa. Prav tako bi se lahko izredno naglo razširile negativne lastnosti, če ne bi strogo pazili na kvaliteto zaroda. Poleg tega, da daje bik pri umetnem osemenjevanju mnogo večje število potomstva kot pri prirodnem pripustu, je tudi doba izkoriščanja bika mnogo daljša.
Po temeljnem zakonu o pospeševanju živinoreje je obvezno, da je vsak bik, ki služi za umetno osemenjevanje, proge-notestiran ali v postopku progenotestiranja. Progenotestira-nje je metoda ocenjevanja bikov po kvaliteti njihovega potomstva.
Predpisano je, da se vrši pro-genotestiranje za vsakega bika v štirih fazah in sicer:
1.	biološki test
2.	fenotipski test
3.	test na rastnost in kvaliteto mesa
4.	mlečni test.
Za osemenjevalni center se kupi bik od matere z nadpovprečno mlečno proizvodnjo in od progenotestiranega očeta. Nato se opravi prvih 500 osemenitev v tistih rejah, ki imajo molzno kontrolo. Mladi bik gre po 500 osemenitvah iz centra v prirodni pripust ali poseben hlev, kjer čaka na rezultate prvih ocen potomstva, tj. na ocene telet do 14 dni starosti. Te prve informacije o kvaliteti telet se imenujejo biološki test.
Za biološki test oceni strokovnjak zavoda najmanj 100 telet. Opazuje morebitno pojavo dednih napak pri teletih in pa nenormalne telitve, porodne teže telet in drugo. Če opazi pri več kot 5 % telet napake, se tak bik izloči iz nadaljnje plemenske uporabe. V kolikor pa se pri biološkem testu ne pokaže prenašanje dednih napak na potomstvo, se bik vzame v center za umetno osemenjevanje in se tukaj omejeno uporablja za osemenjevanje.
Druga faza je fenotipski test. Pri tej fazi ocenjuje posebna medzavodska komisija telice in bikce, stare približno eno leto. Ocenjuje tip živali in telesne oblike ter izenačenost zunanjega izgleda vseh potomcev.
Istočasno z drugo fazo teče tudi tretja faza progenotestira- j
nja, tj. test na rastnost in kvaliteto mesa. Za test na rastnost se da v skupno pitališče po 12 bikcev od vsakega bika v testnem postopku, kjer se vse grupe enako krmijo. Bikci se dajo v testno postajo težki od 80 do 120 kg. Živinorejsko-veterinar-
ski zavod Celje je organiziral pri KK Žalec — obrat Polzela progenotestno postajo za testiranje svojih bikov na rastnost. Ob koncu leta 1966 je bilo zbranih v pitališču obrata Polzela osem skupin bikcev za progeno-testiranje njihovih očetov. Tako
Jesensko tihožitje d plantažah Mirozana

(Nadaljevanje z 8. strani) ski zavod Celje je organiziral primerjamo med seboj osem bikov sivorjave pasme osemenjevalnega centra Celje glede na lastnosti izkoriščanja krme in sposobnosti hitre rasti ter kvalitete mesa v enakih pogojih. Bikci so bili nabavljeni iz kontroliranih rej pri KZ Slovenj Gradec, KG Radlje, KK Žalec, KK Šentjur, KZ Šoštanj, KZ Slovenske Konjice, KZ Mozirje, KZ Zagorje in KZ Sevnica. Kmetijske organizacije so pokazale veliko razumevanja pri zbiranju testnega materiala za testno postajo. V zadnjem času že zbirajo potomce po devetem in desetem biku sivorjave pasme osemenjevalnega centra Celje. Rezultati progenega testa na rastnost bodo znani za prvih osem bikov konec leta. Pri tej fazi testa dobimo zaporedno razvrstitev bikov centra z ozirom na to, kateri bik bolje prenaša lastnosti rastnosti oziroma boljšega izkoriščanja krme na svoje potomstvo. Vse bike, ki slabo prenašajo lastnosti izločijo iz centra, ker se vse skupine primerjajo s kontrolno skupino bikcev, potomcev raznih bikov.
Za bike svetlolisaste pasme je bilo v prejšnjem letu premalo potomcev za testiranje zaradi majhnega števila osemenitev krav te pasme, ki so pod molzno kontrolo na področju ŽVZ Celje. Pozitivni test na rastnost ima že bik Turk, nabavljen v Murski Soboti, kjer je bil testiran na rastnost po svojih potomcih. Za ostale bike svetlolisaste pasme bodo zbrani potomci za progenotestiranje na rastnost prihodnje leto.
V progenotestni postaji Polzela se bo vršila primerjava glede na rastnost tudi med posameznimi pasmami. V istih pogojih pitajo sivorjave bikce, bikce črnobele pasme in v kratkem še bikce svetlolisaste pasme. Tako bodo točno izmerjene morebitne razlike v lastnostih pitanja med temi tremi pasmami.
Mlečni test je najbolj dolgotrajna faza progenotestiranja, ker je potrebno najmanj 20 pr-vesnic, hčera po posameznem biku. Pri tem testu ugotavljamo količino proizvedenega mleka v prvi laktaciji in količino mlečne masti v tem mleku. Nadalje merimo tudi hitrost iztoka mleka iz vimena in razvitost posameznih četrti ter njihovo enakomernost. Pri prvesnicah ocenjujemo tudi tip, telesne oblike in še posebej važno je ocenjevanje oblike vimena. Da dobimo točno obliko o prvesnicah, hčerah posameznega bika, jih tudi izmerijo. Mlečni test pa nam ne da točne slike o kvaliteti bika, če so rejske prilike slabe in če je slaba priprava telic na prvo laktacijo. Šele, če je prvesnica pred telitvijo in po telitvi pravilno krmljena, v pol-
9
ni meri pokaže svoje podedovane proizvodne sposobnosti. Zato se vrši v celi Sloveniji akcija za pravilno pripravo prvesnic na proizvodnjo.
Do pomladi 1968, ko bo letni pregled centra za umetno osemenjevanje, bodo imeli vse štiri faze progenotesta trije biki, tri laze pa devet bikov. Ostali mlajši biki pa so v postopku biološkega testa.
Vsi podatki progenega testa bikov so zelo dragoceni za hitrejši selekcijski napredek. S plani pripustov določijo najboljše kombinacije, ki dajejo nove generacije popravljenih genetskih lastnosti za dvojno produkcijo. Dve pozitivni lastnosti: za proizvodnjo mleka in mesa se z načrtnim parjenjem hitro popravita in utrdita v enem generacijskem intervalu in se z načrtnim delom še bolj izpopolnita pri naslednjih generacijah.
Upoštevati moramo dejstvo, da pride do popolnega izraza plan pripustov šele z uporabo globoko zmrznjenega semena, ko ima osemenjevalec na zalogi seme vseh v planu določenih bikov. Pri tekočem semenu pa se velikokrat zgodi, da ni semena določenega bika, ker ima tekoče seme omejeno trajnost. V kolikor bi uspelo v letu 1968 preiti na osemenjevanje z globoko zmrznjenim semenom, bodo lahko v polni meri (100%) uporabljeni rezultati progenega testa z načrtnim parjenjem. Pri tekočem semenu pa je realizacija plana pripusta 50—60 % že precejšen uspeh. Večjega procenta realizacije plana pripusta ob uporabi tekočega semena ne moremo pričakovati. Vendar je tudi to uspeh, ker dobimo na ta način večje število kvalitetnega plemenskega materiala za remont črede in zboljševanje genetskih proizvodnih lastnosti čistopasemske živine. Posebno važne so kombinacije najboljših krav z biki, ki imajo pozitivne vse faze progenega testa, za vzrejo novih plemenjakov za potrebe centrov in še posebej plemenjakov za prirodni pripust.
Horvat ing. Tone
Živ. vet. zavod Celje
DefUsufte
v naš list
Kako si pomagamo pri pitanju govedi ob letošnjem pomanjkanju krme
V povprečju v zasebnem sektorju na področju Kmetijskega kombinata Žalec vzredimo za tržišče letno okoli 1600 ton mesa vseh kategorij govedi, kar znaša, preračunano v GVŽ (glave velike živine) — GVŽ je 500 kg — 3200 glav. Od tega je preko 2200 glav ali dobri dve tretjini spitanih mladih govedi, kar je ugodno z ozirom na sedanje zahteve tržišča. Tržišče zahteva vedno bolj kakovostno meso, proizvajalec — rejec pa je ob sedanjem pomanjkanju krme pred vprašanjem, kako to dvoje vskladiti. Zaradi letošnjega manjšega pridelka krme je letos ponudba nedopitanih govedi znatno večja kot v letih, ko je krme dovolj. Zato se često primeri, da nedopitano živino odkupovalci odklanjajo, ker ie trg v prevelikih količinah ne more sprejeti. Rešitev tega vprašanja je v večji in pravilni uporabi močnih krmil.
Rejcem — pitalcem mlade govedi predlagamo za pitanje naslednje dnevne krmne obroke.
Obroki veljajo za prirastek 1 kg na dan za kategorijo 280 kg do konca pitanja. Pri pitancih z večjo težo, ki so sposobni dati več kot 1 kg prirastka na dan, moramo dodati še 0,5 do 1 kg močne krme. Točno je treba upoštevati vrsto močne krme (npr. PIT, koruzni Šrot), kajti le tako bo vzpostavljeno pravilno razmerje prebavljivih beljakovin (PB) in škroba (ŠV), ki zagotavlja popolen izkoristek in primeren prirastek. Med navedenimi šestimi obroki boste lahko našli primernega za vaše pogoje. Verjetno bo naičešče prišel v poštev 4. in 5. krmni obrok. Obroki naj bodo čim bolj konstantni za daljši čas pitanja.
r
KRMNI OBROKI ZA INTENZIVNO PITANJE MLADE GOVEDI
	Vdkg PB ŠV		Suha	snov		Cena S-din
1. 3 kg tr. sena	12	90	255	à	28	= 84
7 kg tr. sil.	7	70	175	à	14	= 98
3,30 kg PIT.	49,5	214	280	à	100	= 330
	68,5	374	700			512
2. 3 kg 'tr. sena	12	90	255	à	28	= 84
7 kg kor. sil.	7	84	140	à	10	= 70
3,30 kg PIT.	49,5	214	280	à	100	= 330
	68,5	388	675			484
3. 3 kg sena	12	90	255	à	28	= 84
1 kg kor. Šrot.	7	80	85	à	97	= 97
3,50 kg PIT.	53	215	300	à	100	= 350
	72	385	640			531
4. 4 kg sena	16	120	340	à	28	= 112
4 kg PIT.	60	260	340	à	100	= 400
	76	O co CO	680			512
5. 6 kg detelje	48	150	510	à	32	= 192
3 kg kor. Šrot	21	240	255	à	97	= 291
	69	390	765			483
6. 2 kg sena	8	60	170	à	28	= 56
3 kg detelje	24	75	255	à	32	= 96
3 kg kor. Šrot	21	240	255	à	97	= 291
1 kg PIT	15	65	85	à	100	= 100
	68	480	765			543
Obroki so računani po Kriigerjevem obrazcu, ki pravi:
1 % telesne teže + 500 — 800 gr. Izračun velja za ŠV, PB računano iz razmerja PB:ŠV = 1:6 za višjo kategorijo pitancev. V računanih obrokih povsod delno manjka suha snov, katero pa lahko žival deloma nadomesti z drugo grobo voluminozno krmo ali steljo. V krmnih obrokih ni izračuna za mineralne snovi Ca in P, ter njunega razmerja. Pri kmečki reji upoštevamo, da se mora dodajati mineralna snov v obliki rudninke in podobno.
Pri pitanju pa je treba upoštevati že večkrat nakazano pravilo: »Kilogram prirastka na dan in več in ustrezno kvaliteto mesnih partij zagotavljajo le živali, ki niso zaostale v rasti, ki hitro rastejo, imajo obsežen, širok in mišičast trup, polna stegna ter široka hrbet in prsi.« Kdor je znal in se potrudil živali za pitanje dobro odbrati, lahko tudi v sedanjem težkem položaju najde ekonomski račun.
Grabnar Ludvik Kuder ing. Ivan
®-HmcC.Va/\
10-------------
KOKOŠJA
IZ OBČINSKE LISTNICE
Ugodnejši pogoji za skrajšanje vojaškega roka
Po skoraj enoletnem relativnem zatišju se je kokošja kuga v žalski občini ponovno pojavila. Dejstvo, da se je bolezen pojavila v več krajih skoraj istočasno, govori o skupnem izvoru okužbe. Kokošja kuga je bolezen, ki jo povzroča virus in je izredno nevarna za vso perutnino.
Kokoši se Okužijo najpogosteje, ko pridejo v dotik z bolnimi kokošmi, nadalje so pogosti vzrok okužbe okužena hrana in voda, posebno nevarni so razni odpadki bolnih in zaklanih živali. Bolezen prenašajo tudi ptice, ljudje jo prenašajo, če so prišli v dotiko z bolnimi kokošmi. Gas, ki je potreben od okužbe do prvih znakov bolezni, je relativno kratek. Traja 6 do 14 dni. Kokoši postanejo žalostne, dobe vročino, prenehajo jesti, greben postane temnordeč, težko dihajo, često hropejo. Iz kljuna se jim prične cediti
Prevzem hmelja je v Hmezada n polnem (eku. Res, da je vsled suše hmelja nekoliko manj, škaf pa je težji in ludi čez kvaliteto ni kaj reči
TABOR — V noči s 2>. na 26. september je pogorela hmeljska sušilnica polna prevzetega hmelja kooperantov in lastne proizvodnje. Škode je nad 50 milijonov S-din
OGLASA
Prodam 10 let staro kobilo. Randl Jožefina, Dolenja vas 9, Prebold.
Ugodno je na prodaj srednje veliko posestvo ob glavni cesti blizu Šempetra v Savinjski dolini. Informacije v uredništvu Hmeljarja.
umazana sluzasta tekočina, kokoši dobijo drisko, ko hodijo, se opotekajo, pogosti so krči in zavijanje glave. Takšno težko stanje traja 2 do 3 dni, po tem času živali po navadi poginejo. Smrtnost je izredno visoka, saj pogine 95 % od obolelih kokoši, Visoka smrtnost, izredno hiter način širjenja bolezni (v nekaj dneh obolijo vse kokoši v nekem strnjenem naselju) govori, da je ta kužna bolezen izredno nevarna.
Zdravil ni, tudi razni domači pripravki ne pomagajo. Edino zares učinkovito sredstvo v borbi proti tej bolezni je zaščitno cepljenje še zdravih kokoši. Zaščita cepljenih živali je skoraj stoodstotna, živali postanejo odporne že 5 do 6 dni po cepljenju. Odpornost traja skoraj eno leto. Jesensko cepljenje bo v času, ko tudi nesnost kokoši upada, zato razni prigovori o zmanjšani nesnosti niso upravičeni. Razna izmikanja ob priliki cepljenja in prikrivanje kokoši se pozneje prav gotovo maščujejo.
Vet. Ocvirk Franc
(Nadaljevanje s 5. strani) rosti, zato dnevno uživaj med, ako hočeš dolgo živeti«.
Dr. Balzli pravi, da imajo v Franciji več sto let stare zapiske o zdravilnosti medu pri starčkih. Univ. prof. dr. M. Avčin, predstojnik otroške klinike v Ljubljani je zapisal: »Sestava pravega, nepotvorjenega medu je zlasti na sladkor taka, da ga otroci dobro prenašajo in odlično izkoriščajo tako kadar so zdravi, kakor v bolezni. Otroci lahko dobivajo med v vseh starostih, dajemo ga lahko že dojenčku«. Med uporabljamo
LJUDSKE NAPOVEDI
Kakor je Urška začela, bo vsa zima izpela.
Gal — deževen ali suh, je prihodnjega poletja ogleduh.
PREGOVORI
Ako ne vidiš dna, ne brodi po vodi.
Na lesniki nikdar jabolko ne zraste.
UGANKA Klopotač in ropotač, tečeta pa vsak drugač, zadnjik prednjika dohaja, nič za njim ne zaostaja.
(zoa ut fuo^j)
V zvezi z izidom novega odloka o premoženjskih pogojih za priznanje svojstva edinega hranilca družine, (Uradni list SFRJ, št. 34/1967, z dne 9. 7. 1967) so nastali ugodnejši pogoji za hranilce, ki služijo vojaški rok.
Po novem zgoraj citiranem odloku se obveznik-nabomik, oz. vojak, ki izpolnjuje druge pogoje, predpisane v 64. členu zakona o narodni obrambi tj.
—	da v družini, katere član je, ni nobenega za delo sposobnega člana;
—	da se družina preživlja izključno iz njegovega zaslužka in
—	da davčna osnova, oziroma dohodek, ne presega vsote, ki jo določi ZIS;
šteje za edinega hranilca, če letna osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek) njegove družine ne presega 400 N-din (po sta-
tudi pri pripravi medenega peciva, medene limonade in drugo.
Med shranjujemo v čistih, dobro zaprtih posodah na suhem, temnem in hladnem prostoru.
Pristen med se tekom časa strdi — kristalizira. Ako ždimo zopet tekočega, ga počasi segrevamo v mlačni vodi. Kozarec medu postavimo v večjo posodo z mlačno vodo, ne nad 45" C in med pozneje nekajkrat premešamo.
Pristen med naj torej postane del vsakdanje prehrane!
CELJE — Na povratku iz Slovenj Gradca, kjer je bila proslava 25-letnice ustanovitve SNOUB »Ljube Šercerja«, je v nedeljo, 17. 9. pozno popoldne strmoglavilo v hmeljsko žičnico za Drešinjo vasjo športno leta-
lo.	Smrtno se je ponesrečil Jože Cimerman, pilot in dve deklici pa so bili huje in laže poškodovani.
rem odloku 200 N-din) na družinskega člana, ali če kakšen drug redni mesečni dohodek ne presega 200 N-din (po starem odloku 120 N-din) na družinskega člana.
Med druge redne dohodke se ne šteje invalidnina, dodatek za postrežbo in tujo pomoč ter ortopedski dodatek, ki se izplačuje na osnovi predpisov o vojaških vojnih invalidih, prejemki iz naslova odlikovanja »Partizanskega spominskega znaka 1941«, otroški dodatek, štipendija za redno šolanje in socialna pomoč.
Če ima družina obveznika-na-bornika oz. vojaka hkrati dohodek od kmetijske dejavnosti in kakšen drug redni mesečni dohodek, ki na posameznega člana ne presega zneska, navedenega v drugem odstavku, se katastrski dohodek deli z 12 in dobljeni znesek prišteje drugim rednim mesečnim dohodkom, če tako dobljeni seštevek obeh dohodkov ne presega 200 N-din mesečno na družinskega člana, so izpolnjeni premoženjski pogoji za priznanje svojstva edinega hranilca družine.
Stranke, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, vložijo prošnjo za skraišanje vojaškega roka pri oddelku za narodno obrambo potem, ko je obveznik-nabomik prejel poziv za službo v JLA.
Za dokaz, da so izpolnjeni pogoji za skrajšanje vojaškega roka, mora stranka priložiti prošnji:
—	potrdilo o premoženjskem stanju;
—	potrdilo o skupnem gospodinjstvu;
—	prepis rojstnih listov za člane skupnega gospodinjstva;
—	potrdilo o višini rednega mesečnega dohodka.
Za pridobitno delo nesposobne se štejejo družinski člani:
—	ki niso dopolnili 18. leta starosti;
—	starejši od 18 let, a so na rednem šolanju na srednji šoli do 23. leta starosti, na fakulteti ali drugi višji oz. visoki šoli do 27. oz. 28. leta starosti;
—	moški člani, starejši od 60 let in ženske, starejše od 55 let, pa tudi mlajši, če jih vojaška zdravniška komisija (kamor jih pošlje na brezplačni pregled oddelek za narodno obrambo) spozna za pridobitno nesposobne.
Oddelek za narodno obrambo Skup. obč. Žalec
Od 2. do 5. septembra je bila v Medlogu vrtnarska razstava, ki je pritegnila k sodelovanju tudi gobarje, sadjarje, čebelarje in rejce malih živali. Kako zaželjena je ta skrbno pripravljena razstava bila, priča veliko število obiskovalcev, ki so si bili soglasni, da naj bodo take in podobne razstave o Savinjski dolini češće
^TrhrvotyoA
11
PÌS9MA UREDNIŠTVU
Iz življenja starejšega hmeljarja ali kako hmeljarim danes
Sestri in meni — še komaj govorečemu dečku — je oče naredil male koške, v katere sva morala potem pridno obirati hmelj. Se mala otroka so naju učili ceniti in ljubiti hmelj-sko »rožco«. Oče so večkrat rekli: »Pred hmeljem klobuk dol!«
Vse čase vse do danes nam je glavni vir dohodkov ravno hmelj.
V prejšnjem stoletju, 1880. leta je moj stari oče sadil hmelj. Pred sajenjem so baje celo njivo ročno »preštihali« do 50 cm globoko. Našli so več velikih kosti in male podkve — morda še od turških vpadov. Hmelja pa niso znali in mogli posušiti, še manj pa prodati, zato so ga kmalu izkopali.
Moj oče iz Ponikve pri Žalcu je pri nas že leta 1902 nasadil in stalno držal hmelj. Ne morem pozabiti, kako sva med prvo svetovno vojno, ko je bil oče pri vojakih, s teto težko postavljala hmeljevke. Hodil sem še v šolo. Hmeljevko sem prijel na eni, teta pa na drugi strani, da sva jo po sreči zagnala v luknjo. Iz svojih mladih, pa tudi poznejših let se dobro spominjam, kako se je oče mučil zlasti s sušenjem hmelja. Na gospodarskem poslopju — hlevu je dal narediti stisnjene pode, s trstiko dva metra dolge in en meter široke »lese«, kot smo jim pravili, da je potem po podih in lesah sušil hmelj in če je bilo lepo vreme, se je hmelj v treh dneh posušil. Tako posušen hmelj seve ni bil tako lepe zelene barve kakor na sušilnicah, bil je razmršen in rumenkast. V primeru slabega vremena so v stanovanjski hiši napravili nekake odre, do stro-, pa namestili lese in na njih sušili hmelj, medtem ko je v kotu noč in dan gorela železna peč. Neko noč smo skoraj pogoreli. Oče je v peč preveč naložil ter v kamri malo zadremal. Mama so se zbudili, ko so slišali pokanje v hiši. Hitro so poklicali očeta, ki so goreče lese komaj pogasili. Vrata in okna smo morali pozneje vsa na novo prepleskati.
Hmelj smo zmeraj prodali po zelo različnih cenah. Če smo ga vsi preveč posadili, da ga je bilo na svetovnem tržišču preveč, je bil poceni, v nasprotnem primeru pa je bil zelo drag. Držalo je pravilo: »Kdor je držal deset let skupaj hmelj, izkupiček vsakoletnih prodaj se-
štel, delil z deset, je povprečno dosegel prav dobro ceno.«
NeKaj let po prvi svetovni vojni so bili za hmeljarje zlati časi. Hmelja je bilo še malo, cene pa zato visoke. Pobral se je še ves divji hmelj za vodo in lahko prodal po 100 din. V letih 1927 in 1928 je rja — peronospora naša hmeljišča prvič napadla. Pozni »Virtemberški« hmelj, mnogo bolj poln kakor »Golding«, je čisto odpovedal. Na njivi, kjer je bil pomešan z, »Goldingom«, smo morali vsega izkopati, »Golding« pa smo začeli redno škropiti, kolikor visoko smo dosegli. Spodaj je bil hmelj zelene barve, v vrhovih, posebno visokih hmeljevk, pa je bil močno napaden — rjav. Gnojili smo izključno z domačim hlevskim gnojem, večkrat pa smo ga tudi zalivali z gnojnico. V tem času sem začel gnojiti z apnenim dušikom, kar se pa ni obneslo. Izginila je žlahtna kobulica, namesto njih so se pa zelo razširile tako imenovane »kravce« (velike kobule z obraščenim listjem). Zato sem zemljo iz hmeljišča poslal tovarni dušika v analizo. Ugotovili so preveč dušika, premalo kalija in zlasti pomanjkanje fosforja, zato sem pozneje začel dognojevati z vsemi tremi umetnimi gnojili, seveda v manjših obrokih kakor danes.
V desetletni gospodarski krizi (ko kmet skoraj ničesar prodati ni mogel) od leta 1927 do 1937 je bila povrhu 'še zapora denarja, tako da so nekateri prodajali hranilne knjige tudi po polovični ceni, samo da so dobili denar. Kmetje so nehote zlezli v dolgove. Marsikatero posestvo je bilo prodano, vendar je končno po štiriletnem zavlačevanju takratna vlada leta 1936 izdala končnoveljavno uredbo o 50 % likvidaciji kmečkih dolgov. Te čase je bila tudi cena hmelja nizka. Najceneje sem ga prodal kg po 11 din, nepričakovano pa se je cena leta 1933 visoko dvignila, seveda kdor je imel srečo. Čim smo leta 1933 posušili hmelj, sem se na kolesu z vzorcem hmelja odpeljal v Žalec. Povsod je bilo veselo razpoloženje, najbolj glasni po gostilnah so se zaklinjali: »Izpod 100 din ga ne damo!« Od tistega dne je cena hmelju stalno rasla. Za moj vzorec so se kupci zelo zanimali. Vsi po vrsti bi ga bili plačali po 85 din, le tovariš Va-bič mi je ponudil 87 din. Ker sem držal ceno 90 din, kupčije nisva sklenila. Odšel sem. Ko sem se pozneje odločil, da bom hmelj le prodal Vabiču, me je njegov nakupovale že iskal po celem Žalcu in rekel, da naj grem k Vabiču, da bo kupil moj hmelj in ga plačal po 90 din. Pogodbo sva sklenila in dosegel sem še 300 din nagrade. Ko sem čez šest dni vozil hmelj, sem zvedel, da ga le neradi kupujejo, za I. a pa da je cena 45 din. Lasje so se mi ježili v skrbi, če mi hmelj »zvrže«. Bilo pa je vse v redu. Za 700 kg hmelja sem dobil 60.000 din. Leta 1933 sem prodal hmelj po 90 din, leta 1934 po 25 din, leta
1935 po 24 din, leta 1936 po 24 din, leta 1937 po 20 din, leta 1938 po 23 din, leta 1939 po 40 din. Povprečno sem dosegel ceno 35 din za kg. Ta cena je bila za tiste čase prav lepa.
Leta 1938 smo na 3600 sadežih pridelali komaj 140 kg hmelja, ker so nam ga uši skoraj čisto uničile, pa čeprav smo petkrat škropili s tobačnim ekstraktom, drugih škropiv pa takrat še ni bilo.
Da bi nakupovalci hmeljarje manj izkoriščali, je na pobudo hmeljarjev takratno srezko načelstvo v Celju pod vodstvom hmeljarskega nadzornika ing. Dolinarja nekaj let pred okupacijo redno organiziralo razstavo suhega hmelja v Žalcu, uspešno posredovalo boljšo prodajo, česar se nekateri hmeljarji še hvaležno spominjajo.
Med okupacijo smo v šaleški dolini morali ves hmelj izruvati, dovoljen je bil le v spodnji Savinjski dolini v zelo skrčenih nasadih. Po osvoboditvi smo začeli hmeljske nasade hitro obnavljati, v kooperaciji s kmetijskimi zadrugami pa kar zanesljivo hmeljarimo. Resnica pa je, da od hmelja ne bo noben hmeljar obogatel; če ga bo z ljubeznijo vzgajal, pa tudi obubožal ne bo. Vsekakor je na splošno upravičeno želeti boljših cen, saj ga prodajamo povprečno dva dolarja za kg. Nujno je, da si bodo hmeljarji laže nabavljali sodobne kmetijske stroje, mnogokatere kmetijske stavbe že tudi kričijo po adaptacijah, pa tudi mladina bo raje ostajala doma, če bo v bodočnost gledala z vedrim očesom.
Medved Jože Preloge 24
»Likofi obiranja hmelja je tudi letos bil pri Medved Jožu na Prelogah ob obilni malici in -/.vokih
harmonike zelo vesel
12

1427 KM PO BOLGARIJI
0 1.782 KM PO JUGOSLAVIJI SKORAJ NE GOVORIMO
Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Žalec je ,zbiralo sredstva za strokovno ekskurzijo po Bolgariji. Sredstva so kar »deževala« in če ne bi bilo razumevanja odločujočih, bi naša zamisel padla v vodo. Vsak izmed 42 udeležencev je še dobršen del sredstev prispeval sam, tajnica je denar pokasirala, predsednik se je dogovoril s Kompasom in po mrzličnih pripravah in od pričakovanja skoraj neprespani noči so v rano jutro, 16. septembra zabrnele budilke. Od Vranskega do Laškega se je polnil lep Kompasov Mercedes in vodič Miro Zupančič nas je nasmejan razbremenjeval potovalk.
Sivo jutro se je umaknilo nič dobrega obetajočemu dnevu šele na avtocesti od Čateža proti Zagrebu. Na dobrih 100 km od Zagreba proti Beogradu smo videli 7 večjih avtomobilskih nesreč. Cesta je bila mokra, pričelo je deževati. Skozi neskončna polja koruze in skozi slavonske i. hrastove gozdove nas je spremljal dež, ki je počasi prenehal pri Sremski Mitroviči. Oblaki so se trgali in proti Beogradu se je kazalo sinje nebo. Pri nadvozu pa 146 km pred Beogradom sta Tone in Milan ponosno povedala, da sta tu z mladinskimi delovnimi brigadami gradila cesto in celo postala udarnika.
Že 50 km pred Beogradom smo opazili Avalo in televizijski stolp na njej. Še pogled na letališče Surčin, na Novi JBeograd in že smo čez Savo zapeljali na avtobusno postajo, kjer je šofer Medo moral zamenjati pušo na levi strani zadnjega zračnega vzmetenja.
Popravljanje avtobusa nam je dalo toliko prostega časa, da smo si lahko na stadionu Kara-burma ogledali nogometno tekmo med OFK Beogradom in Mariborom. V večernem soncu smo bili priča častnemu porazu vijoličastih. Nekateri smo prekoračili napovedano uro odhoda in doletela nas je kazen: plačati smo morali steklenico vina. Še sreča, da smo imeli vino in laško pivo s sabo. V večernem mraku smo hiteli skozi mesto in mimo Avale po lepi avtocesti proti Aleksincu, kjer smo ob 23. uri večerjali »viner šnicle« in pili ružico v avtokampu, se stuširali in legli k zasluženemu počitku.
Naslednjega dne smo že okrog 8. ure zapustili kamp. Skozi Niš ne moremo drugače, kot da si ogledamo Čele kulo — snomcnik na grozni 31. ;maj 1809, ko so Turki pri Čegarju premagali srbsko vojsko pod vodstvom Stevana Sindeliča.
Sičevačka soteska
Pogled na središče Sofije — CU M, CK Bolgarije in hotel Balkan
daljših predorov. Približno 9 km pred Pirotom okrog vasi Ponor je toča stolkla pra vse. Ljudje so žalostni pobirali preostalo zelenje. Skoraj popolnoma ravna cesta nas je pripeljala v Dimitrovgrad. Zadnjič na-tankamo in že opoldne smo v Galatini na meji. Z našimi cariniki in milico ni bilo težav. Le formalen žig v potni list in nekaj vedrih vzpodbudnih besed in že smo na bolgarski strani. Bolgarskim carinikom se ni nikamor mudilo.
Med pregledom naših potnih listov smo'si ogledali obe carinarnici in prehod. Vse je urejeno perspektivno. Nas je- predvsem zanimal bolgarski blok, ki je imel zgoraj velik napis Bolgarija in državni grb, ki je take oblike kot naš: z obeh strani žitno klasje, z levom na zobatem kolesu v sredini in s peterokrako zvezdo na vrhu. Klasje spodaj povezuje sinji trak z letnico 9. IX. 1944. Na drogu je plapolala belo-zeleno-rdeča zastava, gledano od zgoraj.
Ob prestopu na bolgarska tla smo premaknili ure za eno uro
naprej, ker imajo vzhodnoevropski čas. Skozi ozko sotesko smo se povzpeli na nekako visoko ravan, kjer smo okrog Slivnice videli po obširnih preoranih poljih naftne stolpe. Tod gradijo moderno štiristezno cesto, ki bo povezovala našo mejo s Sofijo. Pred edino potovalno agencijo Bolgarija Balkanturist v Sofiji nas je čakal vodič Stojan Ilijev, ki nas je popeljal na kratek sprehod skozi mesto. Ogledali smo si CUM — Centralni univerzalni magacin, ki je v stilu naše Name, cerkev sv. Nedelje, mogočno stavbo CK. Mavzolej Georgija Dimitrova smo si ogledali tudi od znotraj. Postavili so ga v šestih dneh, telo Dimitrova pa so balzamirali najboljši egiptovski, ruski in bolgarski zdravniki eno leto. Lep pogled se je nudil v večernem soncu na cesarski dvor, etnografski muzej, galerijo likovne umetnosti, cerkev sv. Sofije in Aleksandra Nevskega ter na nekaj od 333 parkov, kolikor jih ima Sofija.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Mavzolej Georgija Dimitrova s svežimi venci in s častno stražo
Ko je Sinđelić videl, da bo premagan, je s pištolo pognal skladišče smodnika in peščico preživelih v zrak. Nišer paša je za vsako odrezano glavo plačal 25
Pred Čele-kulo v Nišu
grošev. Glave je velel odreti, jih napolniti s predivom in poslati kot znak zmage sultanu. Iz glav je bil pozidan na vzhodni strani Niša štirioglat in sedaj 3 metre visok stolp. Vsaka stran stolpa je imela 14 vrst s 17 glavami. 952 lobanj je bilo vzidanih z licem navzen. S časom so svojci znosili precej glav, upajoč, da so od njihovih očetov in sinov. Danes je v vdolbinah še 64 lobanj. Stolp je obdan z lepo kapelo in je nema priča težke preteklosti srbskega naroda.
Skozi slikovito Sičevačko sotesko si je Niševa utrla strmo pot. Tod vodi železnica in moderna cesta skozi 13 krajših in