CELJE, 23. JULIJA 1981 - ŠTEVILKA 29 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
glasilo občinskih organizacij szdl celje, laško, mozirje, >
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
celjska občina za praznik

Osrednja proslava je bila na Frankolovem
Dvajseti julij. Praznik celj-
ske občine. Bil je praznik v
pravem pomenu besede.
Praznik, ki pa je imel tudi
delovno obeležje, saj je bil
povezan z otvoritvijo prene-
katerih novih objektov. No-
va blagovnica Merxa z resta-
vracijo v Novi vasi, nova
agencija Ljubljanske banke
Splošne banke Celje, prav
tako v Novi vasi, nova telo-
vadnica pri osnovni šoli na
Frankolovem, tri kli lometre
modernizirane ceste od
Frankolovega do Črešnjic
itd.
Za praznik pa tudi številne
druge prireditve, zlasti
športne in kulturne, osred-
nja proslava dneva v spomin
na ustanovitev Celjske parti-
zanske čete, 20. julija 1941.
leta, pa je bila tokrat na
Frankolovem.
Lepo urejen prostor pri
stari graščini v novi obleki je
v soboto, 18. julija, popol-
dne, takoj po otvoritvi mo-
dernizirane ceste na Crešnji-
ce, sprejel veliko število do-
mačinov, borcev, gostov.
Slavnost je začel predsednik
skupščine krajevne skupno-
sti Bogdan Šnabl, ki je med
drugim opozoril na pomen
ne samo letošnjih, marveč
vseh pridobitev na tem go-
spodarsko šibkejšem ob-
močju. Zato tudi zahvala
vsem, ki so kakor koli pri-
spevali zlasti k letošnjim pri-
dobitvam.
Glavni govornik pa je bil
izvršni sekretar OK ZKS Ce-
lje, Franci Pusar, ki je naj-
prej opozoril na pomen le-
tošnjega praznika, ki sovpa-
da s štiridesetletnico vstaje.
V nadaljevanju pa je pouda-
ril, da se občani in delovni
ljudje celjske občine vsako
leto srečujemo, da bi tudi na
teh proslavah pregledali re-
zultate enoletnega dela in
napredka.
»Navkljub resnim teža-
vam, ki spremljajo gospo-
darstvo, smo zadovoljni z re-
zultati. 39.300 zaposlenih je
lani ustvarilo za okrog 51 mi-
lijard celotnega prihodka in
preko 6000 dolarjev naro-
dnega dohodka na prebival-
ca, kar nas uvršča v vrh Slo-
venije in Jugoslavije. Delov-
ni kolektivi so odpirali nove
proizvodne obrate, nove pa
odpiramo tudi te dni. Mnoge
naložbe, ki so v teku pred-
stavljajo začetek velikih na-
porov, ki jih v Celju vlagamo
složno delovni kolektivi,
znanstveni delavci, skupšči-
na, izvršni svet in družbeno-
politične organizacije za pre-
struktuiranje celjskega go-
spodarstva v skladu z znani-
mi merili.
Ob tem bi rad poudaril, da
moramo s politično akcijo,
znanjem in finančnimi sred-
stvi v prihodnje vse bolj in-
vestirati v tako proizvodnjo,
ki bo sposobna svoje izdelke
vključiti v mednarodni trg,
ki bo visoko akumulativna
in bo zaposlovala več zna-
nja.«
Franci Pusar je v nadalje-
vanju govora opozoril tudi
na uspehe na družbenem po-
dročju, še zlasti pri začetkih
usmerjenega izobraževanja,
na prednosti našega sociali-
stičnega samoupravnega,
delegatskega sistema, in ne
nazadnje tudi na naloge
zdajšnjega časa.
Z osrednje proslave so po-
nesli venca k grobovoma
frankolovskih žrtev, izredno
lepo prireditev pa so dopol-
nili združeni pevski zbori,
godba na pihala PD France
Prešeren iz Malih dol, kvar-
tet Frankolovčani ter recita-
cijska skupina domačih mla-
dincev in dijakov oziroma
dijakinj Tehniške srednje
šole.
M. BOZlC
Frankolovo: posnetek z osrednje proslave v počastitev praznika celjske občine
VSI SMO DEDIČI
VELIKE ZAPUŠČINE
Stojimo v slavnostnem po-
zoru ob svečanosti štiridese-
te obletnice vstaje sloven-
skega ljudstva. Ponosni na
dan, ko so borci; cvet sloven-
skega delavskega razreda,
nasledniki kmečkih uporni-
kov in zavedna napredna in-
teligenca, odločili z orožjem
v rokah prevzeti boj za uso-
do slovenskega naroda v
svoje roke, smo danes vsi de-
diči takratne velike setve.
Dediči, to je prava beseda,
kajti v strnjenih vrstah je vse
manj neposrednih udeležen-
cev oboroženega boja in ge-
neracija, rojena v letu vstaje,
je generacija zrelih mož in
žena. Vnuki nekdanjih parti-
zanov so danes na braniku
domovine, čeprav njihovi
dedje, babice še niso betežni
v zapečku. Kdor je zbral mo-
či za vse življenje, je vse živ-
ljenje voiak.
Ob letošnji proslavi vstaje,
ko slavimo štiridesetletnico
največjega zgodovinskega
dogodka; smo se poklonili
tudi spominu največjega mi-
sleca, revolucionarja in dr-
žavnika med Slovenci,
Edvardu Kardelju, ko smo
mu v torek, na praznični dan
v Ljubljani odkrili spome-
nik, ki ni pomnik le njemu,
marveč narodu, iz katerega
je izšel, v katerem je črpal
svoj pogum, svojo odločnost
in iskrivost svojih misli ter
odločitev. Vsaka vas, vsaka
ulica, vsaka rodbina ima ko-
ga, ki ga uvršča med tiste, ki
so udarili temeljni kamen
naši družbeni stvarnosti, ki
so napisali prvo stran naše
novejše, vendar najbolj po-
nosne zgodovine. Vsi ti nam
v svoji oporoki naročajo, da
je treba prevzeto dediščino
krepiti, bogatiti; da bi vselej
in v vsakem trenutku imeli
pred očmi veličino zgodo-
vinskega trenutka, kakršnih
tudi veliki narodi nimajo na
pretek v svoji zgodovini.
Štirideseto obletnico vsta-
je slovenskega naroda praz-
nujemo v času, ki nam je na-
vrgel prenekatero težavo.
Med zapuščino, katere dedi-
či smo, je tudi zgled, kako je
treba težave premagovati,
kako z dovolj močno voljo in
zavestjo ni nobena prepreka
prevelika, a za nami so mno-
go večje, mnogo trdovratnej-
še od teh, ki jih zmagujemo.
In ko nas preveva zavest o
tem, da smo dediči velikih
dogodkov, največje zgodo-
vinske prelomnice, se je tre-
ba varovati samo ene reči, da
bi se pomehkužili in izgubili
iz vida, da ohranitev doseže-
nih vrednot terja enako
srčnost, kot sta jo vstaja in
zmaga.
J.K-
celje
OD BESED K DEJANJEM
Uspel zbor delegatov samoupravnih organov
Ni šlo za ponavljanje ali
oživljanje abecede samou-
pravljanja, marveč za oceno
stanja in zlasti nalog, za na-
daljevanje tistega, kar so
sprožile priprave na tretji
kongres samoupravljalcev
Jugoslavije, za uresničeva-
nje kongresnih zaključkov,
za nadaljevanje bitke za iz-
polnitev sprejetih nalog itd.
V tem vzdušju je potekel
zbor delegatov samouprav-
nih organov v celjski občini,
v sredo, 15. julija.
Uspel je ne le zaradi dejstva,
da se ga je kljub času dopu-
stov udeležilo 236 delegatov,
marveč predvsem zaradi te-
ga, ker je tudi to srečanje
opozorilo, da se delovni lju-
dje v celjski občini zavedajo
nalog in odgovornosti, da
dobro vedo, kaj in kako mo-
rajo delati, če hočejo, da bo
dobljena tudi letošnja bitka
na gospodarskem področju.
Delegati so najprej poslu-
šali poročilo dr. Jožeta Ar-
zenška o delu celjskih dele-
gatov na tretjem kongresu
samoupravljalcev, v nadalje-
vanju pa je predsednik izvrš-
nega sveta celjske občinske
skupščine, Venčeslav Zalezi-
na, razčlenil nekatere naloge
na gospodarskem in družbe-
nem području. Zaskrbljujoč
je podatek, da obseg indu-
strijske proizvodnje pada in
da je bil ob polletju le za
1.8% večji od lanskega v tem
času. To je seveda manj, kot
je zapisano v občinskem na-
črtu. Manj, predvsem zaradi
težav, ki jih imajo premnogi
kolektivi zaradi pomanjka-
nja reprodukcijskih materia-
lov. Razveseljiv je podatek,
da se je ustavilo naraščanje
zaposlovanja, tako tudi v ne-
gospodarstvu.
Naraščanje stroškov je
problem, ki hudo tare kolek-
tive, tu in tam so težave z
likvidnostjo, zaloge se ve-
čajo.
Ob reševanju teh in drugih
nalog stopa v ospredje tudi
zahteva, da mora proizvodni
proces teči nemoteno tudi v
dopustniškem času, da ni
mogoče dovoliti kakršnega
koli zmanjšanja, da so zahte-
ve za povečanje izvoza ak-
tualne vsak trenutek itd.
Tudi razprava, v kateri so
sodelovali delegati iz LIK
Savinja, Ingrada, EMO in
drugi, je potrdila, da v kolek-
tivih ne čakajo, marveč, da
so se odgovorno lotili velikih
nalog. V ta krog je vključen
tudi celjski klub samouprav-
ljalcev.
Sicer so na zboru sklenili,
da morajo v sleherni delovni
sredini sprejeti program dela
za uresničevanje zaključkov
tretjega kongresa samou-
pravljalcev Jugoslavije, prav
tako akcijski program za
uresničevanje tekočih nalog
v proizvodnji in delu sploh.
Ocene dela in gospodarjenja
naj bodo poslej vsak mesec,
da v morebitnem ukrepanju
ne bo zamud.
Naj ne izostane priznanje,
ki so ga izrekli udeleženci
zbora delegatov, da so pri-
prave na tretji kongres sa-
moupravljalcev uspele tudi
zaradi visoke zavesti delov-
nih ljudi, zaradi dobrega de-
la koordinacijskega odbora v
celjski občini za pripravo
kongresa. Torej, priznanje,
komur gre, čeprav je bilo ob
tem tudi nekaj kritičnih pri-
pomb.
M. BOŽIČ
kozjanska »ohcet« in laško pivo
2e nekaj let ob praznovanju »Piva in cvetja« niso imeli ohceti. Tokrat so jo odigrali (ker ni
šlo zares) preizkušeni stari svati iz KS Marijagradec ob pomoči šentjurskih plesalcev, ki so
posodili tudi nevesto.
2. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 29 - 23. julij 1981
celje
USPEHI OBVEZUJEJO
Slavnostna seja občinske skupščine
Številne prireditve in pro-
slave na sam praznični dan
celjske občine, v ponedeljek,
20. julija, v spomin na usta-
novitev Celjske partizanske
čete 1941. leta, je sklenila
slavnostna seja zborov celj-
ske občinske skupščine in
članov vodstev občinskih
družbenopolitičnih organi-
zacij.
Ko je pred polno dvorano
Narodnega doma sejo pričel
predsednik občinske skup-
ščine Jože Marolt, je med
številnimi gosti pozdravil
člana predsedstva SRS To-
neta Boleta, podpredsednika
zveznega izvršnega sveta
Zvoneta Dragana, prvoborce
in člane odborov domicilnih
enot Druge grupe odredov,
Pete prekomorske brigade,
odbora aktivistov Savinjsko-
celjskega okrožja, borce za
severno mejo, predstavnike
pobratenih občin Cuprije,
Doboja, Siska in Titovega
Velesa, predstavnike občin-
ske sindikalne organizacije
iz Rakovice, častne občane,
Šlandrove nagrajence, pripa-
dnike JLA, teritorialne
obrambe in druge.
Slavnostni govornik je bil
predsednik izvršnega sveta
celjske občinske skupščine
Venčeslav Zalezina, ki je v
prvem delu govora opozoril
na pomen Celjske čete, na-
daljevanje pa namenil razvo-
ju celjske občine in seveda
nekaterim nalogam, ki so ak-
tualne predvsem v tem času.
»Tudi Celje se je v povojni
izgradnji naglo razvijalo.
Krepila se je materialna
osnova, za njo pa tudi osebni
in družbeni standard. Po
svoji razvitosti in narodnem
dohodku na prebivalca se
celjska občina uvršča v sam
vrh v Sloveniji ih Jugoslavi-
ji. Ti uspehi so tu, nihče jih
ne more zanikati, vendar nas
še bolj obvezujejo za naše
nadaljnje delo,« je med dru-
gim poudaril Venčeslav Za-
lezina.
Na slavnostni seji so pode-
lili tudi tradicionalne Šlan-
drove nagrade. Dobili so jih:
Delovna organizacija Lju-
bečna, Občinska organizaci-
ja ZZB NOV Celje, Jože
Benčina, Milan Božič in Vla-
do Novak.
S slavnostne seje je poseb-
na delegacija pobratenih
mest ponesla venca k spo-
meniku borbe in zmage ter k
grobnici narodnih herojev,
na seji sami pa so spomin
padlih borcev za svobodo
počastili z enominutnim
molkom.
Slavnostni dogodek je s
svojim nastopom obogatil
tudi Komorni moški zbor.
trgovsko in družbeno središče nove vasi
Z otvoritvojo novega objekta v Novi vasi, v okviru prireditev za praznik celjske občine,
dvajseti julij, v katerem so Merxova blagovnica in restavracija, nova agencija Ljubljanske
banke Splošne banke Celje, frizerski salon, kemična čistilnica in prostori z manjšo dvorano
za delo krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij, je novo stanovanj-
sko naselje, ki ima okoli 6000 prebivalcev, dobilo tudi trgovsko in družbeno središče. In
takšen je bil vrvež v ponedeljek dopoldne po otvoritvi vseh teh prostorov.
MB
NEORGANI-
ZIRANO
ROMANJE JE
NEVARNO ZA
PRENAŠANJE
RAZLIČNIH
BOLEZNI
Zvezni komite za delo,
zdravstvo in socialno var-
stvo je ponovno opozoril na
nevarnost prenašanja kole-
re in drugih karantenskih
in tropskih bolezni, ki se
jim izpostavlja naša država
zaradi neorganiziranega ro-
manja v Saudsko Arabijo (v
Meko in Medino). Lani je
neorganizirano v ta del sve-
ta potovalo okrog 220 Jugo-
slovanov. Naša ambasada v
Ankari je obvestila komite,
da si je v Turčiji nekaj sto
Jugoslovanov na različne
načine priskrbelo vizo za
vstop v Saudovo Arabijo.
Jugoslovani, ki na roma-
nje potujejo v lastni režiji,
najbolj pogosto potujejo z
vlakom ali avtobusom do
Istanbula, od tu pa s tur-
škim prevozom (s tamkajš-
njimi sorodniki) v Saudsko
Arabijo. V Jugoslavijo se
potem vrnejo, kot da so bili
le v Istanbulu. Iz njihovih
potnih listov dostikrat ni
razvidno, da so potovali na
romanje, zato na ta način
ostanejo izven dosega
zdravstvene kontrole. V
zveznem komiteju poudar-
jajo, da bi s takim neorgani-
ziranim odhajanjem verni-
kov lahko postala zdrav-
stvena varnost naše države
resno ogrožena.
Z zakonom o nalezljivih
boleznih in s pravilnikom,
ki ureja zaščito pred kolero,
črnimi kozami in malarijo,
predpisuje ukrepe in pogo-
je, pod katerimi je možno
potovati v države, v katerih
obstaja nevarnost okužbe s
temi boleznimi. Na ta način
je ponovno potrjeno, da se
na ta potovanja lahko odha-
ja le organizirano, z avio-
nom in v spremstvu zdrav-
nika in s predhodnim cep-
ljenjem. Organizirano letno
potuje v Saudsko Arabijo
okrog 1500 naših državlja-
nov iz Bosne in Hercegovi-
ne, Makedonije, Kosova, Sr-
bije in Črne gore.
zaposlovanje
STRUKTURA JE SLABA
Neupoštevanje lastnih zaposlitvenih virov
Predlog družbenega plana
celjske občine za novo sred-
njeročno obdobje navaja tu-
di usmeritve in cilje na po-
dročju zaposlovanja. Ocena
dosedanjega zaposlovanja je
znana - kvalifikacijska
struktura zaposlenih je sla-
ba, gospodarstvo se je pre-
malo naslonilo na lastne za-
poslitvene vire v občini, novi
kadri pa so pravzaprav stre-
gli sedanji, t. j. ekstenzivni
sestavi celjskega gospodar-
stva. Po dogovoru o temeljih
družbenega plana naj bi to
spremenili. Večja racionali-
zacija zaposlovanja naj bi
pripomogla k uspešnejši
uresničitvi stabilizacijskih
ciljev. Nekaj podatkov pa
vzbuja posebno pozornost.
Zaposlenost naj bi v prihod-
njih petih letih rasla z eno in
pol odstotno poprečno letno
stopnjo. To je približno 600
novih delavcev na leto ali ne-
kaj manj kot 3000 do leta
1985. Tako bi bilo ob koncu
srednjeročnega obdobja v
Celju zaposlenih malo čez
42.000 delavcev, od tega 85
odstotkov v gospodarstvu.
Za vzgojnoizobraževalne ci-
lje je še pomembna želja, da
naj bi se v kvalifikacijski se-
stavi zaposlenih povečal de-
lež strokovnih profilov in
zmanjšal delež ozkih. To po-
meni, da bo vse manj možno-
sti za zaposlitev tistih, ki ne
bodo dokončali osemletke
ali pa se bodo zadovoljili le s
to stopnjo izobrazbe.
Predlog družbenega plana
ugotavlja, da bo z zmanjša-
njem dela upokojencev in
oseb, ki izpolnjujejo pogoje
za upokojitev, dovolj možno-
sti za vse želje mladih po za-
poslitvi. Prepričljivejše bi bi-
le primerjave med številom
mladih, ki dokončajo ose-
mletno, srednjo in druge
vrste šol, ter med številom
razpoložljivih mest. Zaposli-
tvena bilanca bi morala po-
kazati, koliko oseb bi lahko
že zdaj zapustilo delovna
mesta, predvsem pa, katera
so ta mesta in kaj pomenijo v
sestavi zaposlenih. Mladi, ki
se odločajo za šolanje, bi mo-
rali imeti jasnejše predstave,
kaj jih čaka.
Kajti zaposlitvena politika
bo, če ne bo družbene akcije,
že letos trčila ob prvo oviro.
Učenci, ki nameravajo nada-
ljevati šolanje v usmerjenem
izobraževanju, že poslušajo
podatke o močno zmanjša-
nem številu kadrovskih in
drugih štipendij. Delovne or-
ganizacije obljubljajo omeji-
tve v predvidenih razpisih za
štipendije. Pravijo, da ni
sredstev in da tudi ni možno-
sti za zaposlitev. Ali to pome-
ni, da se bodo delovne orga-
nizacije odločale pač tako,
kakor jim najbolj godi - šti-
pendij bo manj in torej tudi
manj obveznosti za zaposli-
tev mladih diplomantov. Se-
stava zaposlenih se ne bo
menjala, nova delovna mesta
bodo odpirali le poredkoma.
Zaposlovanje, štipendiranje
in uvedba usmerjenega izo-
braževanja tvorijo neraz-
družljivo celoto vprašanj, na
katere bi morali vsaj v obri-
sih odgovoriti že zdaj.
KARDELJ V
ESPERANTU
Kitajska mesečna ilu-
strirana revija E1 Popolo
Cino, je ena izmed števil-
nih revij v esperantu, ki
jo naročajo tudi člani
društva za mednarodni
jezik v Celju. Približno
dvajset naročnikov je lah-
ko prebralo v zadnji julij-
ski številki te revije tudi
tri obširne članke o Jugo-
slaviji.
Z besedami »To je knji-
ga, ki ne govori niti o
esperantu, niti o ljubezni,
temveč o dragulju me-
dnarodne politike in eko-
nomike življenja«, je av-
tor pričel s predstavitvijo
Kardeljeve knjige Zgodo-
vina neuvrščenosti. V isti
številki lahko preberete
še članek Praznik občut-
ljivega cvetja v Jugoslavi-
ji, kjer pisec na celi strani
predstavi to tradicional-
no prireditev v Hercegno-
vem, in pa prispevek s šti-
rimi fotografijami in ob-
sežnim člankom Kitajski
namiznoteniški igralci na
vrhunskem tekmovanju
v Novem Sadu.
Seveda ni to edini pri-
mer, ko v tej reviji, ki ima
naročnike po celem svetu
zasledimo prispevke o
naši državi.
VVE .
V_S
MILAN
v v
BOZIC
Tokrat izjema, ki potr-
juje pravilo v reku: o bosi
kovačevi kobili. Časopis
enkrat predstavlja svoje-
ga človeka. Ne brez teme-
ljitega vzroka. Pohvale in
nagrade so pri časnikar-
stvu redke, kot dežne
kaplje v puščavi, kaj šele
odličje, kot je »Nagrada
Slavka Šlandra«, katere
dobitnik je letos ob 35-let-
nici našega časnika - Mi-
lan Božič.
V časnikarstvu je pog-
nal korenine takoj po voj-
ni, ko je nekaj časa kot
korektor popravljal napa-
ke in preganjal tiskarske-
ga škrata. Kot novinar
Slovenskega poročevalca
se je vrnil v Celje, kot do-
pisnik tega območja, z
doslej najdaljšim stažem.
Prvi poklicni urednik
celjskega radia, pred tem
pa leta nepoklicni, tudi še
nima para po letih. Dolga
leta so v Celju povezana z
Milanom Božičem kot
športnim delavcem, bolj
delavcem kot funkcionar-
jem, zlasti pa v atletiki,
namiznem tenisu in ho-
keju. Na področju kultu-
re z novinarskim pere-
som že leta spremlja celj-
ski komorni zbor, največ
dirigentov pa je menjal
kot poročevalec celjske
občinske skupščine. Le-
ta ima v Milanu brez dvo-
ma naj zveste j šega in naj-
doslednejšega kronista
med vsemi občinami v re-
giji-
Milana Božiča karakte-
rizira več prirojenih in
privzgojenih potez. Ne re-
ci, če ne boš rekel Ž. Do-
slednost, ki mu nalaga
več dela je, da rad konča
pisanje o pojavu in do-
godku, o katerem je začel.
Zvestoba je nekaj, ki je
primerljiva z igralsko: na-
vežeš se na publiko - a
tudi po značaju ni tak, da
bi zaradi vsake malenko-
sti »menjal firmo«.
V letu, ki se mu izteka v
upokojitev, se po učinku
in neupehanosti kosa z
najbolj živahnimi med
mnogo mlajšimi kolegi.
Je mentor mlajšim, ki ga
je vredno poslušati, toda
tudi posnemati.
Seveda bi o kolegu, ki
mu druguje trideset let,
pisal še in še. Bodi doda-
no; Kakor so pohvale, na-
grade in odličja v časni-
karstvu redka, v primeru
Milana Božiča prejeto
krasi pravega človeka.
JURE KRAŠOVEC
planinsko društvo tabor
NAJVEČ JE MLADIH
Če je volja, ni težav
V soboto, 18. julija je Pla-
ninsko društvo Tabor orga-
niziralo veliko planinsko sre-
čanje, ki se je začelo ob deve-
ti uri s pohodom po tabor-
skih hribih. Zbrali so se pred
šolo in obiskali Lovsko ko-
čo, Cankarjevo tehniko, Ve-
trškovo domačijo in Zajčevo
kočo. Pohod je vodil tovariš
Rado Zakonjšek. Do šestnaj-
ste ure so se vrnili v Tabor,
takrat so se, namreč začele
pred domom Partizan šport-
ne igre, ob devetnajstih pa je
bila planinska veselica, na
kateri je igral ansambel Slo-
venija.
Planinsko društvo Tabor
je ša mlado, saj kot tako ob-
staja šele dve leti, pred tem
so bili le Mladinski odsek
Planinskega društva Vran-
sko-Tabor. Aktivnih članov
je okrog osemdeset, večino-
ma so to osnovnošolci in
srednješolci. Imajo svojo ko-
čo, to je Zajčeva koča. Odpr-
ta je ob sobotah in nedeljah
in takrat je tam prav veselo.
Kočo so zgradili s prostovolj-
nim delom, pomagala pa je
tudi občina in svet za ljud-
sko obrambo in družbeno sa-
mozaščito.
Pohod je le ena izmed ak-
cij, ki jih organizirajo skozi
vse leto. Vsak mesec prirede
dva izleta, pozimi se gredo
smučat, organizirajo pa tudi
orientacijsko tekmovanje.
Letos se pripravljajo na izlet
v Dolomite, to naj bi bilo nji-
hovo prvo potovanje v tuji-
no. Skrbe pa tudi za podmla-
dek, letos so jih nekaj poslali
v tečaj za mladinske planin-
ske vodnike v dolino Bavšči-
ce, ki ga je organizirala Pla-
ninska zveza. Sami pa so po-
zimi organizirali planinsko
šolo.
Ko govore o težavah, naj-
večkrat omenjajo pomanjka-
nje časa in denarja, vendar
hitro dodajo, da če je volja,
ni težav.
BARBARA DE2NAK
št. 29 - 23. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
celjska občina za praznik
DELO RODILO ZLATI JE KLAS...
Nove pridobitve v Celju in na Frankolovem
V	počastitev praznika celj-
ske občine, dvajsetega julija,
v spomin na ustanovitev
Celjske partizanske čete
1941. leta, je bilo več kot
dvajset najrazličnejših prire-
ditev in proslav. Izkazali so
se športniki in rekreativci,
uveljavili tudi drugi. V tem
času je bilo tudi več uspelih
kulturnih prireditev ne samo
v Celju, marveč prav tako na
Frankolovem in tudi četrti
večer jugoslovanske folklore
v Strmcu, lahko uvrščamo v
ta okvir. Prav tako predsta-
vitev naše folklore na Tomši-
čevem trgu v Celju.
V	središču pozornosti le-
tošnjega praznovanja je bilo
Frankolovo.
Tu so se že v petek, 17. juli-
ja, popoldne s podelitvijo
priznanj in plaket zahvalili
zlasti članom sveta skupšči-
ne KS Frankolovo in drugim
za deleže, ki so jih imeli pri
razvoju krajevne skupnosti.
Takoj za tem pa je bila
slavnost, na katero so čakali
nekaj let. Odprli so novo te-
lovadnico pri osnovni šoli,
telovadnico, ki ni samo pro-
stor za šolski pouk telesne
vzgoje, marveč tudi večna-
menski prostor za krajevno
skupnost, prostor, kjer se
bodo krajani zbirali na kul-
turnih in drugih prireditvah.
Tu je slavnost začel član
sveta skupščine krajevne
skupnosti Anton Špeglič,
trak pa je prerezal učenec
Marko Špeglič. Za tem je o
pomenu nove pridobitve go-
voril ravnatelj šole Anton
Drev, prav tako predsednik
izvršilnega odbora občinske
izobraževalne skupnosti
dipl. inž. Jože Geršak.
Nova telovadnica je rezul-
tat drugega samoprispevka v
celjski občini, veljala je okoli
13.5 milijona dinarjev.
Kot prva prireditev v novi
telovadnici je bila razstava o
razvoju krajevne skupnosti.
Uredil jo je Rudi Hrovat, ki
je posredoval veliko fotogra-
fij in drugih dokumentov, ki
govorijo o delu in življenju
ljudi na tem območju.
Za zaključek tega dne so
domačini, ki so veliko telo-
vadnico napolnili do zadnje-
ga kotička, prisostvovali še
premieri televizijskega filma
o frankolovskih žrtvah. Ob
tej priložnosti so se predsta-
vili tudi njegovi ustvarjalci
in igralci.
cesta na črešnjice
Bilo je 25. maja 1952. leta,
ko so odprli makadamsko
cesto na Crešnjice, zdaj, po
skoraj tridesetih letih, je ta
cesta dobila asfalt. Pa tudi
sicer so jo obnovili.
Dolga je tri kilometre in
prinaša nov utrip v gospo-
darsko manj razvito območ-
je, tudi velike možnosti za
turistični razvoj vinorodne-
ga predela.
Po uvodnih besedah Ra-
faela Gregorca je cesto odpr-
la predsednica režijskega od-
bora za to pomembno akcijo,
v kateri so z znatnim denar-
nim deležem in delom sode-
lovali krajani, Jožica Košič.
Gostom, ki so se pripeljali
do Crešnjic so lep sprejem
pripravili tudi domačini ter
šolski otroci.
Pa tudi sicer je treba zapi-
sati, da so prireditve na
Frankolovem lepo dopolnje-
vali šolski otroci s pesmijo,
igrico in recitacijami, moški
pevski zbor PD Anton Be-
zenšek, kvartet Frankolov-
čani in godba na pihala PD
France Prešeren iz Malih
dol.
merxova
blagovnica
Za praznik, v ponedeljek,
20. julija je Nova vas dobila
novo Merxovo blagovnico,
hkrati s tem pa tudi restavra-
cijo ter novo agencijo Ljub-
ljanske banke Splošne ban-
ke Celje. Poleg tega sta tu še
prostora za frizerski salon in
za zbiralnico kemične čistil-
nice. Svoje prostore pa je do-
bila tudi krajevna skupnost.
V celoti gre za več kot 4000
kv. metrov površine, od če-
sar tri četrtine odpade na
blagovnico, ostalo pa na dru-
ge prostore. Skratka lepa in
pomembna pridobitev za
Novo vas, prav tako za Celje.
M. BOZlC
POPRAVEK
V predzadnji številki
smo objavili sestavek pod
naslovom	»CELJE-
PRAZNIK KS SAVI-
NJA«. V njem smo pomo-
toma uvrstili publicista in
znanega celjskega aktivi-
sta Franja Fijavža med
udeležence ustanovnega
sestanka OF v Celju. Fra-
njo Fijavž nas je opozoril,
da je bil od novembra
1941 član Mestnega odbo-
ra OF v Celju, ne pa tudi
med ustanovitelji celjske
organizacije OF.
Uredništvo
Gostje in domačini na otvoritvi nove telovadnice na Frankolovem
Modernizirana cesta na Črešnjice je odprta.
Spomin na podelitev priznanj tistim, ki so se v krajevni
skupnosti Frankolovo najbolj izkazali pri delih za razvoj
kraja in skupnosti.
OBETI POLJSKEGA KONGRESA
V dvanajstih sila dramatičnih mese-
cih se je obraz Poljske družbe dodobra
spremenil. Od začetka julija lanskega
leta, ko so se - povod je bila podražitev
boljših vrst mesa - začele demonstracije
in stavke, je ta dežela doživljala dneve
in ure, ko je včasih kazalo, da jo samo
tanka črta še loči od družbenega kaosa,
krvavih obračunov ter vojaškega pose-
ga od zunaj.
To se ni zgodilo. Pač pa se je iz družbe-
nih konfliktov, ki so jih razreševali s
političnimi sredstvi, s pogajanji in spo-
razumevanjem, porodilo več za Poljsko
in za svet tako imenovanega realnega
socializma novih družbenih pojavov in
institucij. Delavstvo je v stavkah in pro-
testih pometlo s staro sindikalno orga-
nizacijo, odtujeno od njih in zbirokrati-
zirano in postavilo na noge nov sindi-
kat, Solidarnost. Kmetom so naposled
priznali kmečko Solidarnost.
Hkrati je potekal težaven proces obno-
ve poljske združene dela vske partije, pa
tudi vlade in skupščine, Sejma. Stare
strukture, ki so povzročile krizo globo-
kega nezaupanja delavskega razreda in
delovnih ljudi, v imenu katerih so vla-
dale, so se osipale in morale so oditi.
Tako je partija v letu dni odslovila prve-
ga sekretarja, Giereka, dva ministrska
predsednika, veliko večino članov polit-
biroja in večino članov centralnega ko-
miteja.
Potem ko je včasih kazalo, da ne bo
zmogla moči za demokratično razrešitev
lastnih problemov, odpravo izpričanih
napak pa pomanjkljivosti, se je minuli
teden vendarle sestal izredni kongres
partije. Že njegova sestava je bila izraz
vetra sprememb: delegati so bili izvolje-
ni s tajnim glasovanjem in so veliko ve-
liko bolj kot na prejšnjih kongresih bili
resnični predstavniki trimilijonskega
članstva.
Izredni kongres je bil v resnici kon-
gres dobrega začetka obnove partije kot
vodilne družbene sile, vendar vodilne
čedalje manj z ukazovanjem, čedalje
bolj pa z dialogom, posveti, demokratič-
no razpra vo v partiji sami in z drugimi
družbenimi silami.
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
Z drugimi besedami: izredni kongres
je izraz prenove partije, ki si prizadeva
za socialistično prenovo poljske družbe.
Naloga je velikanska, ker so težave orja-
ške. Vsekakor ne nazadnje gospodarske:
dežela še naprej brede v gospodarsko
krizo, narodni dohodek upada, preskrba
prebivalstva z najnujnejšim se ne zbolj-
šuje, zadolžitev na tujem še naprej nara-
šča. Obenem v takem položaju še naprej
tli žerjavica hudih, odprtih družbenih
spopadov, napovedujejo nove stavke. In
ker napovedujejo tudi podražitev več
bistveno pomembnih živil in potreb-
ščin, ki bo prej ali slej nujna, utegne to
zanetiti nove spore, povzročiti nove za-
klete.
Toda z vidika presoje prehojene poti v
minulem letu je sodba vsekakor pozitiv-
na. Vrenje množic in dejavnost njihovih
novih organizacij, postopna prenova
partije, treznost in razsodnost drugih
družbenih dejavnikov (katoliške cerkve,
novih vodstev novih sindikatov) ob naj-
hujših razpotjih - vse to je privedlo do
začetka velike preobrazbe poljske druž-
be. Vzlic tavanju tu in tam, kljub stran-
potem je večinska struja bistveno pre-
novitvena: obračunava z etatizmom in
birokratizmom, zavzema se za samo-
upravljanje, za demokratično odločanje,
za kolikor mogoče najširše razsežnosti
neodvisnosti in suverenosti, kijih dopu-
šča članstvo v enem od vojaško-politič-
nih blokov.
V takšnih okoliščinah, ob takšnem no-
tranjem in mednarodnem razmerju sil
bo morebiti drugo leto začetka poljske
socialistične prenove nemara manj bur-
no kar zadeva vnanje pretrese, bo pa
vsekakor vsaj toliko zgodovinsko odlo-
čilno kot je bilo prvo. Zakaj šlo bo krat-
ko malo za to, da partija v demokratični
povezavi z drugimi družbenimi silami
prepričljivo dokaže, da resnično zmore
toliko moči, da popelje Poljsko po taki
poti. Iz težav in tegob preživelih družbe-
nih okvirov, iz blatnih kolesnic gospo-
darskega zastoja in krize.
Ce drži, potlej tole: pot ne bo gladka,
veliko ovir bo na njej tudi v drugem
letu.
V STEKLARNI BORIS KIDRIČ NEKAJ
PROSTIH MEST
Mladi se za nekatere pokli-
ce neradi odločajo. Steklopi-
halec je eden izmed njih. V
prvo leto usmerjenega izo-
braževanja se je na steklar-
sko šolo v Rogaški Slatini
vpisalo dvanajst učencev.
Potrebe so večje. Steklar-
na Boris Kidrič je razpisala
CELJE: ŽEPNINA
- 300 DINARJEV
Znano je, da oskrbovan-
cem. ki živijo v domovih po-
čitka, ostane za žepnino kaj
malo denarja, včasih prav
nič, kajti pokojnine so nizke
in gredo večinoma v celoti za
oskrbnino.
Zato je občinska skupnost
socialnega skrbstva v Celju
pred kratkim sprejela sklep
o povečani žepnini. Prejeli jo
bodo vsi oskrbovanci, ki pre-
jemajo materialno pomoč v
obliki delnega ali celotnega
plačila oskrbnih stroškov v
socialnem zavodu. Za drob-
ne izdatke bodo prejemali
300 dinarjev mesečno. Ta do-
datek bodo prejele tudi ose-
be. ki so v oskrbi v drugi
družini, to pa le v primeru,
če mu je zagotovljena celot-
na oskrba v družini.
Z.S.
štipendije za petnajst steklo-
pihalcev in za štiri tehnike
steklopihalce. Teh kadrov
zadnja leta izredno primanj-
kuje. Vzrok za tako stanje je
v sami naravi dela. Delo pri
visokih temperaturah in ne-
nehna obremenitev dihalnih
organov povzroča razna obo-
lenja. Benificirani delovni
staž pa ne more odtehtati
skrbi za zdravje. Število pri
javljenih učencev pa je zado-
voljivo in v steklarni računa-
jo, da bo do septembra še
več upisanih v to smer.
VVE
KAJAKAŠI
ODLIČNI
Na odprtem prevenstvu
SR Hrvatske v kajak-kanuju,
ki je bilo v nedeljo v Varaždi-
nu, so nastopili tudi celjski
tekmovalci in dosegli nekaj
dobrih rezultatov. Mladi
Konda je tudi tokrat doka-
zal, da spada med najboljše
mlade kanuiste v Sloveniji,
saj je zmagal v kategoriji K 1.
Med člani sta se v razredu C
2 Pengal in Selič uvrstila na
četrto mesto, v turističnem
tekmovanju pa je bil Pod-
goršek tretji v razredu K 1. V
tem razredu pa sta med vete-
rani osvojila Vrhovšek prvo
in Znidar drugo mesto.
4. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 29 - 23. julij 1981
polletje v celjski občini
NI KAJ HVALITI
Preskromna rast proizvodnje in storilnosti
Ocene polletnega gospo-
darjenja v celjski občini ne
vzbujajo zadovoljstva. Ne sa-
mo zaradi preskromne rasti
industrijske proizvodnje,
ampak tudi zaradi pomanj-
kanja reprodukcijskega ma-
teriala ter še nekaterih dru-
gih težav. Načrt rasti proi-
zvodnje, ta bi naj rasla po
stopnji 3,5 do 4 odstotke, ob
polletju ni dosežen in analiti-
ki trdijo, da tudi ob koncu
leta ne bo drugačen. Oskrba
z repromaterialom namreč
ne bo boljša, ampak bo kveč-
jemu slabša, to pa pomeni,
da tudi težav ne bo manj,
ampak kvečjemu več.
Največ težav z repromate-
rialom imajo v kovinsko-pre-
delovalni industriji, tako da
se nekaterim zastojem v
proizvodnji ne bodo mogli
izogniti. Surovine manjkajo
Libeli, Žični, Tovarni EMO,
Klimi in drugim. V Aeru že
nekaj časa stoji proizvodnja
indiga in karbona zaradi po-
manjkanja papirja. V Cin-
karni pa bo prizadet izvoz,
ker nimajo cinka in alumini-
ja, saj imajo namesto predvi-
denih 24.000 ton cinka zago-
tovljenih le 9000 ton. Nekoli-
ko boljše razmere so v lesni
industriji, kjer pa se bojijo,
da bodo v prihodnjih mese-
cih težave z uvozom eksotič-
nega lesa. Da s surovinami ni
lahko, pove tudi primer Met-
ke, kjer potrebujejo 33.000
ton preje. Nizka rast proi-
zvodnje v celjski občini pa
ne nastaja samo zaradi ozkih
grl v oskrbi z repromateria-
lom, marveč tudi zaradi ok-
vare transformatorja v štor-
ski železarni, to je v elektro-
obločni peči.
Tudi s storilnostjo niso za-
dovoljni, četudi je nad reso-
lucijskimi okviri. Kvaliteta
proizvodov ni najboljša, po-
večana je nedisciplina, v na-
grajevanju pa se še kar na-
prej pojavljajo težnje po
uravnilovki. Zaostaja tudi
izvoz. Ne le po dinamiki po
posameznih izvoznikih, am-
pak prav tako po regionalni
usmeritvi. Potemtakem bo
tudi plačilna bilanca oziro-
ma njena uravnoteženost
slabša. Izvozni plani celjske-
ga gospodarstva niso maj-
hni. To pa pomeni, da ni dru-
ge formule kot izvoz za vsa-
ko ceno. V takem primeru pa
bo treba z večjo zavzetostjo
izvajati stabilizacijske nalo-
ge. Stabilizacija je v marsika-
terem kolektivu še preveč na
papirju. Dokazov za to trdi-
tev je več kot dovolj. Misel-
nost, da je obseg dohodka in
osebnih dohodkov bolj odvi-
sen od zunanjih dejavnikov,
kot od prizadevanj znotraj
kolektivov, je še zmeraj zelo
prisotna. Premalo je spre-
memb v politiki nagrajeva-
nja, finančna nedisciplina se
veča, likvidnost je manjša, v
organizaciji dela in v odnosu
do dela pa se stare slabosti
ponavljajo. Polletna bilanca
gospodarjenja v celjski obči-
ni terja, da v vsakem kolekti-
vu potegnejo črto pod dosež-
ki in napakami, ki jih ugo-
tavljajo. Kljub dopustom bo
treba ostreje zarezati v slabo-
sti, zlasti tam, kjer je pred-
vsem jasno, da kdo drug tega
ne bo storil.
v novi prodajalni keramičnih izdelkov v libojah
NE LE MUHA ENODNEVNICA!
Trgovina je tudi razstava poskusnih izdelkov
Keramična industrija Liboje je s
svojimi domiselno oblikovanimi izdel-
ki iz keramike poznana širom Sloveni-
je in celo preko meja. Keramika je
pred nedavnim postala silno cenjeno
in iskano blago, vendar ne moremo
reči, da keramični izdelki predstavlja-
jo prehodno modno muho, saj služijo
praktično uporabnim in dekorativnim
namenom. Povpraševanje po keramič-
nih izdelkih je tako naraslo, da je liboj-
ska keramična industrija lani septem-
bra razširila svojo ponudbo z novo tr-
govino, ki se nahaja v neposredni bliži-
ni tovarne.
Nova trgovina je pravzaprav nekak-
šen prodajno-razstavni prostor, ki to-
rej ni namenjen samo prodaji keramič-
nih izdelkov s katerimi so sicer založe-
ne vse večje prodajalne gospodinjske
opreme, ampak so v njem razstavljeni
ekskluzivni izdelki domačih obliko-
valcev, ki imajo vse možnosti sprošča-
ti svojo ustvarjalno domišljijo. Slednje
izdelke bi lahko imenovali testne. Od
zanimanja kupcev je namreč odvisno
ali se te izdelke izplača serijsko proi-
zvajati. Prodajalna je oskrbljena tudi s
keramičnimi ploščicami, ki imajo na-
slikane zanimive in neobičajne moti-
ve, nekateri so celo risani ročno. Nek-
daj so keramično industrijo bremenile
prevelike zaloge ploščic, ki so imele
manj posrečene motive, pa tudi njiho-
ve cene so bile precej visoke. Vendar
se je prodaja keramičnih ploščic lani
povečala tako, da velikokrat vseh na-
ročil niti ne morejo realizirati. Zaradi
velikega zanimanja za keramiko so
sklenili, da bo trgovina poslovala celo-
dnevno, kar omogoča tudi priročno
skladišče, ki kontinuirano oskrbuje
prodajalno z blagom.
Uspešnost libojske keramične indu-
strije se odraža tudi v njeni sposobno-
sti prilagajanja željam in potrebam
kupcev, ne pa obratno, kot se dogaja
pri proizvodnji nekaterih drugih izdel-
kov, ki preplavljajo tržišče in dobese-
dno posiljujejo potrošnika.
ANDREJA LESNIK
ODREČI SE BO TREBA
Konjiški izvršni svet je
podprl predlog zakona o za-
časni prepovedi razpolaga-
nja z delom družbenih sred-
stev za gradnjo določenih
objektov v tem letu, za obči-
no pa to pomeni, da se bo
treba odpovedati pričetku
gradnje otroškega vrtca, na-
daljevanju izgradnje prizid-
ka k domu teritorialne
obrambe pa so se zaenkrat
zaradi pomanjkanja sredstev
tako odpovedali.
Vprašljiva je še Uniorjeva
investicija za obrat v Vita-
nju, za katerega je potreben
delež sredstev Unior zagoto-
vil, prav tako je že zagotovil
opremo, negotova pa so še
kreditna sredstva. Člani
izvršnega sveta so menili, da
je potrebno to investicijo
podpreti, odpovedati pa se
velja izgradnji doma družbe-
nopolitičnih organizacij v
Draži vasi.
Vse to je povezano tudi s
sredstvi, ki bi jih naj konji-
ška občina zagotovila za po-
speševanje izvoza, saj bi naj
samoupravne interesne
skupnosti družbenih dejav-
nosti in materialne proizvod-
nje v ta namen izločile
predvsem sredstva, name-
njena za investicije.
MBP
CELJE:
BREZPOSEL
NOST
NARAŠČA
Brezposelnost v celjski
občini se je v primerjavi z
letom 1979 v letošnjem le-
tu povečala za 15,6 od-
stotkov. Ob koncu prvega
tromesečja je bilo brezpo-
selnih 302 oseb, od tega
189 žensk ter 159 oseb,
mlajših od 26 let. V istem
tromesečju lanskega leta
pa je bilo brezposelnih
253 oseb, od tega 140
žensk in 124 mladih. Naj-
več brezposelnih je med
delavci s poklicno šolo.
Večina srednješolcev, ki
v lanskem letu ni dobila
ustrezne zaposlitve, nada-
ljuje letos šolanje na višji
ali visoki stopnji.
Pri zaposlovanju brez-
poselnih dajejo prednost
mladim strokovnim ka-
drom, invalidnim ose-
bam, brezposelne tudi
strokovno preusposablja-
jo ter zmanjšujejo zapo-
slitev upokojencev. Pri
vseh novih zaposlitvah v
celoti izpolnjujejo pogoje
iz samoupravnega spora-
zuma o minimalnih stan-
dardih za življenjske in
kulturne razmere delav-
cev.
Brezposelni delavci
pravtako uživajo socialno
varnost ter dobivajo de-
narno nadomestilo, ki pa
v nobenem primeru ni
višje od osebnega dohod-
ka, ki bi ga brezposelni
pridobil, če bi delal.
Z. S.
ODSLEJ VARNI PRED TOČO?
Murskokoboška pokrajina je prvo področje v Sloveniji, ki
je postala zaščitena pred točo. Tu so nedavno namestili 16
kontejnerjev, radarski center in strelne rampe, ki skupaj
predstavljajo sistem obrambe pred točo. O novem tipu kon-
tejnerja, ki so jih začeli izdelovati v EMU Celje, nam je nekaj
več povedal Stanko Stepišnik, vodja TOZD Inženiring v
EMU.
Dejal je, da je nov kontejner K-OPT plod tesnega slodelo-
vanja med Hidrometeorološkim zavodom Slovenije, ki je
naročil izdelavo kontejnerja, tozdom Inženiring, strokov-
nimi službami EMA ter republiškega inšpektorata za po-
žarno varnost. Kontejner je izum in je zato patentno zaščiten
pri zveznem zavodu za patente. Pomemben je zato, ker ga je
laže transportirati kot ostalo in ker odpira nove možnosti za
prodor na tuji trg.
Kako pa pravzaprav poteka obramba pred točo? Kadar se
bliža točin oblak, kmeta o tem opozorijo iz radarskega cen-
tra in mu dajo vse potrebne informacije. Kmet-strelec po-
tem z električnim vžigom sproži rakete proti oblakom in jih
razprši. Delovanje je torej zelo preprosto. Seveda bi bilo
bolje, če tega obrambnega sistema ne bi bilo treba nikoli
uporabljati in da ne bi bilo nikoli več toče. Vendar je narava
včasih kruta in neizprosna. Nov obrambni sistem proti toči
pa bo zaščitil plodove dela neštetih kmetov in jih tako rešil
marsikaterih skrbi.
H. P.
USPEŠNO POLLETJE ZDRA VILIŠČA V
ROGAŠKI
V	Zdravilišču Rogaška
Slatina so se nočitve tujih
gostov povečale za 14 odstot-
kov glede na isto obdobje la-
ni, medtem ko je domačih
gostov, ki pridejo na zdrav-
ljenje preko družbenih sred-
stev nekoliko manj, število
samoplačnikov med domači-
mi gosti pa je enako.
Kljub temu, da je kupna
moč domačih gostov nekoli-
ko manjša kot v lanskem le-
tu, pa računajo, da bodo do-
segli lanske rezultate in torej
uspešno zaključili poslova-
nje v prvem poletju letošnje-
ga leta.
V	zadnjih mesecih se je
izboljšala tudi devizna reali-
zacija, delno zaradi poveča-
nja tujih gostov, delno pa za-
radi tega, ker je vedno manj
tujih gostov, ki prihajajo v
zdravilišče z dinarji. Ukrepi
ekonomske politike in še po-
sebej jugoslovanskega de-
viznega trga, so nekoliko
omejile tudi možnosti poslo-
vanja v Zdravilišču v Roga-
ški Slatini. Zgoda Milan, vo-
dja zdraviliških storitev nam
je v zvezi s tem povedal: »V
turizmu, ki je nizko akomu-
lativna dejavnost, so devize
potrebne predvsem zaradi
dohodkovnega povezovanja.
Splošno je znano, da je na
sedanjem trgu brez deviznih
sredstev težko dobiti nekate-
re proizvode, ki jih nujno po-
trebujemo. Zaradi tega nam
je precej oteženo normalno
oskrbovanje in poslovanje.
Zlasti to občutimo pri pol-
njenju mineralne vode, kjer
za nabavo posameznih ele-
mentov za proizvodnjo, po-
trebujemo devizna sredstva.
Poleg tega gradimo nov ho-
tel s 326 posteljami v vredno-
sti 70 milijard dinarjev, v kar
smo morali vključiti tudi de-
vizna sredstva. Zato je situa-
cija okrog deviznih sredstev
in predpisov, ki urejajo de-
vizno poslovanje, zelo po-
membna za uspeh našega
nadaljnjega poslovanja. Po-
vedati pa moram, da kljub
temu delo na gradbišču po-
teka po načrtih in da so inve-
sticije pokrite. Tako pričaku-
jemo, da bo hotel že nasled-
njo sezono odprt.«
WE
CELJE ZA VEČJI IZVOZ
Izvršni svet celjske občin-
ske skupščine je že sprejel
predlog družbenega dogovo-
ra o zagotavljanju sredstev v
občini za pospeševanje izvo-
za. Gre za izvajanje zakona o
začasni prepovedi razpolaga-
nja z delom družbenih sred-
stev in za odločitev, da naj
bodo tako zbrana sredstva
namenjena za pospeševanje
izvoza.
V	Sloveniji naj bi zbrali
1.635 milijonov dinarjev, v
celjski občini pa blizu 65 mi-
lijonov. Ta denar naj bi zago-
tovili iz sredstev proračuna v
višini 1,3 milijona, preosta-
nek pa ne samo štiri intere-
sne skupnosti družbenih de-
javnosti, marveč tudi neka-
tere skupnosti s področja go-
spodarstva in drugi nosilci
združevanja sredstev.
V	vsakem primeru gre za
pomembno akcijo, katere
uresničitev bo posegala ne
samo v omejevanje sredstev,
s katerimi razpolagajo občin-
ski proračun in nekatere in-
teresne skupnosti, marveč
tudi v skrčenje njihovih pro-
gramov in podobno. Prav za-
to se je izvršni svet odločil za
razširitev kroga tistih, ki naj
prispevajo svoje deleže, da
bi tako obveznost ne breme-
nila samo štiri interesne
skupnosti, temveč več.
V začetnem teku je tudi
uresničitev zakona o začasni
prepovedi razpolaganja z
družbenimi sredstvi za grad-
njo določenih objektov v
tem letu. V tem smislu bo
posebna komisija ocenila
vse nove in napovedane na-
ložbe ter v skladu z zakonom
tudi ustrezno ukrepala. Re-
zultati tega dela bodo znani
ob koncu meseca.
Z enakimi nalogami se se-
veda srečujejo v vseh obči-
nah tudi na celjskem območ-
ju, z nalogami, ki so del pri-
zadevanj za umiritev gospo-
darstva, za pospeševanje
izvoza itd.	M. BOZlC
št. 29 - 23. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 5
cene v socialnih za vodih
POLOVICA ZA ZDRAVJE
Samoupravni sporazum med zdravstvom in skrbstvom
Cene v domovih za ostare-
le in v drugih socialnih zavo-
dih so tako visoke, da jih lju-
dje s povprečnimi pokojni-
nami le težko ali pa sploh ne
morejo plačati. Na pomoč
morajo priskočiti skupnosti
socialnega skrbstva, zanje pa
postaja ta strošek tudi vedno
težje breme.
Po zakonskih določilih bi
morale določene naloge var-
stva varovancev v socialnih
zavodih plačevati tudi druge
samoupravne interesne
skupnosti, na primer skup-
nost za izobraževanje, otro-
ško varstvo, stanovanjska in
zdravstvena skupnost. V re-
publiškem merilu nekatera
dogovarjanja že potekajo, v
posameznih občinah pa so ti
dogovori še vse preveč odvi-
sni od dobre volje in finanč-
nih razmer.
V domovih za ostarele lju-
di predstavljajo zdravstveni
stroški kar 40, če ne celo 50
odstotkov oskrbnega dne.
Seveda pa občinske zdrav-
stvene skupnosti ta delež kaj
različno plačujejo. Ker pri-
haja zadnje čase v domove za
ostarele vse več bolnih in ne-
pokretnih ljudi, ki so zvečine
že prekoračili osemdeseto le-
to in jih v domove najpogo-
steje napotijo kar iz bolnišni-
ce, je zdravstvena skupnost
Slovenije predložila skupno-
sti socialnega skrbstva izho-
dišča za pripravo posebnega
samoupravnega sporazuma.
Po njem naj bi se stroški
oskrbe v socialnih zavodih
med obema skupnostima
kar se da smotrno razdelili.
Sredstva pa se bodo zbirala z
najširšo republiško solidar-
nostjo.
Zdravstvene skupnosti bi
morale prevzeti stroške tera-
pije, zdravil in morebitne fi-
zioterapije. Poleg tega pa se
bosta morali obe skupnosti
dogovoriti tudi o tem, kako
si bosta delili stroške nege
ljudi, ki zaradi starosti ali bo-
lezni ne morejo skrbeti sami
za sebe, in tistih, ki potrebu-
jejo nego zaradi bolezni.
Nekako do konca leta naj
bi republiški skupnosti so-
cialnega skrbstva in zdrav-
stva torej na podlagi izho-
dišč in tako oblikovanih
smeric, sklenili samouprav-
ni sporazum. V njem naj bi
natančno opredelili medse-
bojne pravice ter obveznosti
pa tudi merila za uresničeva-
nje svobodne menjave dela
med socialnimi zavodi in
zdravstvenimi skupnostmi.
Na ta način pa bo končno
uspelo znižati tudi ceno
oskrbnega dne v teh zavo-
dih. ZDENKA STOPAR
V VELENJU BO 30 KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Trenutno je v Velenju 25 krajevnih skupnosti (profesionalnega tajnika ima samo ena
krajevna skupnost in sicer Šoštanj!), že do konca leta pa jih bo po besedah predsednika
Občinske konference SZDL Velenje Toneta Šelige pet več ali skupaj trideset! Tako bodo
sedanjo krajevno skupnost Desni breg v Velenju razdelili na tri krajevne skupnosti, kar naj
bi doprineslo k učinkovitejšem delu na tem področju. Krajevno skupnost Levi breg v
Velenju pa bodo razdelili na dve krajevni skupnosti.
Na posnetku vidimo rastočo novo naselje imenovano Šalek II, ki naj bi tudi predstavljala
novo krajevno skupnost. To naselje se razvija na področju od starega mestnega jedra z
veleblagovnico Namo proti gradu Šalek. Na tem področju bo tudi novo PTT poslopje, ki
predstavlja veliko pridobitev za celotno velenjsko občino.	TV - Foto: MBP
podjetniška »top« lestvica
NAŠI NAJVEČJI
ali tudi naši najboljši?
Med dvesto največjimi de-
lovnimi organizacijami v
Sloveniji je po izkazanem
dohodku po zaključnem ra-
čunu najvišje uvrščena štor-
ska železarna - na štirinaj-
stem mestu. To pomeni, da
je železarna najuspešnejši
celjski delovni kolektiv. Go-
spodarski vestnik, ki že tret-
je leto zapovrstjo objavlja le-
stvico najboljših gospodar-
skih organizacij, razvršča ko-
lektive po dohodku, po šte-
vilu zaposlenih, po uporab-
ljenih sredstvih in celotnem
prihodku. Za osnovo je časo-
pisu služila evidenca Službe
družbenega knjigovodstva.
Čeprav tudi taka lestvica ne
more v celoti objektivno pri-
kazati gospodarjenja in pro-
blematiko poslovanja v de-
lovnih organizacijah, pa ven-
darle kaže na zanimiva ra-
zmerja in tudi na določene
premike v dosežkih posa-
meznih organizacij. Zato so
dosežena mesta med dvesto
največjimi kolektivi v Slove-
niji po svoje več kot zanimiv
in značilen prerez gospodar-
jenja v delovni organizaciji,
pa tudi v občini. Presenetlji-
vo je namreč, da se med
prvih sto organizacij ni uvr-
stil noben kolektiv iz žalske,
to je po gospodarski moči
tretje občine na celjskem ob-
močju. Bistveno drugače je z
uvrstitvijo konjiških organi-
zacij združenega dela, kar
vnovič dokazuje uspešnost
konjiškega gospodarskega
razvoja.
Velenjski rudnik je po tej
lestvici dobrega gospodarje-
nja v preteklem letu najbolj-
ši kolektiv v regiji, saj je na
sedmem mestu, pred Gore-
njem, to je pred tovarno go-
spodinjske opreme, ki je na
desetem mestu in je na le-
stvici zdrknila za štiri mesta.
Med celjskimi organizacija-
mi združenega dela so se
med dvesto največjih uvrsti-
li: Aero na osemnajsto me-
sto, Cinkarna na dvainštiri-
deseto mesto, Ingrad na pet-
inpetdeseto, EMO pa na
enainšestdeseto. Merx je na
štiriinšestdesetem mestu,
Kovinotehna pa na petino-
semdesetem. Če primerjamo
letošnje uvrstitve navedenih
organizacij z rezultati gospo-
darjenja v letu 1979, vidimo,
da so napredovali štorska že-
lezarna, Aero in izjemno, za
več kot trideset mest, celjska
Cinkarna. Vsi drugi, to so In-
grad, Emo, Merx in Kovino-
tehna, ki so se uvrstili do sto-
tega mesta, pa so nazadovali.
Najslabše se je odrezala Ko-
vinotehna, ki je na lestvici
najuspešnejših padla kar za
triindvajset mest. Je tudi
med tistimi organizacijami
združenega dela, ki je nadpo-
prečno zaposlovala. Vseka-
kor bi bilo dobro skrbno
analizirati razmeroma skro-
mne rezultate Kovinotehne
v minulem letu.
Sicer pa velja še omeniti
lestvico najuspešnejših Soz-
dov. Gorenje je na devetem
mestu, Rudarsko-elektro-
energetski objekt na štirinaj-
stem, ITC na devetindvajse-
tem in Dobrina na šestintri-
desetem. Torej se gospodar-
stvo območja tudi z gospo-
darjenji v Sozdih ne more
najbolj pohvaliti. O dveh ko-
lektivih celjskega območja
je še treba nekaj reči - o LIK
Savinji, ki se je z lanskim po-
slovanjem uvrstila na lestvi-
co dvestotih, enako pa velja
za šempeterski SIP. Delovna
organizacija je morala lani
doseči vsaj 290 milijonov do-
hodka, da je zavzela mesta
med najboljšimi v Sloveniji.
GASILSKO
SLAVJE
NA BABNEM
V soboto 17. julija je bila
na Babnem proslava v poča-
stitev šestdesetletnice Gasil-
skega društva Babno. Naj-
prej so gasilci izvedli verižno
vajo, slavnostnemu govoru
in pozdravu predsednika
Občinskega gasilskega druš-
tva Celje pa je sledil kulturni
program v izvedbi mladin-
cev krajevne skupnosti Med-
log. Nato so zaslužnim posa-
meznikom, gasilcem vetera-
nom in gasilskim društvom
podelili priznanja. Štab teri-
torialnih enot pa je za vse-
stransko prizadevnost prejel
priznanje Osvobodilne fron-
te SZDL.
Po prevzemu novega gasil-
skega avtomobila in otvori-
tvi gasilskega doma zgraje-
nega s prostovoljnim delom,
je slavnostni del dopolnila
vrtna veselica.
poklici
ZA MIRNO ROKO
Urarstvo — tudi za dekleta
Ivana Habe
Zvone Sotovšek je urar, v
Celju pa ima edini servis za
fotoaparate. Poleg tega ima v
istih prostorih namen vklju-
čiti še delavnico za ključe.
Mojster je trenutno na dopu-
stu, tako da sedaj vsa nujna
popravila opravljata dve va-
jenki, ki imata z mojstrom
Sotovškom učno pogodbo.
Eno izmed njiju, Ivana Ha-
be je povedala o svojem de-
lu, študiju in še marsičem.
Ivana je naredila prvi let-
nik poklicne kovinarske šo-
le. Učni program je sestav-
ljen iz polletne prakse in
prav tako polletnega pouka.
Poleg tega ima v juliju in av-
gustu obvezno prakso. Pra-
vi, da je takšen učni načrt
precej naporen, saj ji, ker se
vozi na delo in v šolo iz Do-
brne, ostane malo prostega
časa, povrhu vsega pa so še
počitnice kratke.
Delo opravlja v delavnici
in prodajalni. Sprva je lahko
popravljala le budilke, sedaj
pa ji mojster tu in tam že
prepusti popravilo kakšne
zahtevnejše ročne ure. Poto-
žila je, da so vajenke prepu-
ščene same sebi. Predvsem
pogreša strokovne nasvete.
Pravi, da je poklic urarja
lep, le da je plačilo zaenkrat
še borno. Ko se je odločevala
za poklic, najprej sploh ni
vedela, da se lahko tudi de-
kleta izuče te lepe obrti, ki
zahteva pridne in mirne
roke.
S. JARH
F I Z! O TER A PIJ A V ŠENTJURJU
Šentjurčani so lahko s fizioterapijo v njihovem zdravstve-
nem domu povsem zadovoljni. Številne aparature, ustrezen
prostor, urejena telovadnica, vse to omogoča fizioterapevtki
Anici Flander kvalitetno delo, občanom pa zagotavlja enake
storitve, kot v Celju.
Dela je vedno dovolj, saj poškodb, bolečin hrbtenic, ope-
racij in parez, pri katerih se da s fizioterapiji veliko poma-
gati, ne zmanjka. Temu se pridružuje še preventivno delo -
pri triletnih otrocih korektivna gimnastika za ploska sto-
pala, pri šolarjih tudi za prsni koš in hrbtenico. To delo je
tesno povezano s sistematskimi pregledi otrok v tretjem letu
starosti, v tretjem, petem in sedmem razredu osnovne šole.
Čeprav je šentjurska fizioterapija že sedaj dobro oprem-
ljena, si seveda marsičesa še žele. Prav bi jim prišel aparat za
površinsko ogrevanje - termopac. pa so težave z uvozom,
dobrodošel bi bil tudi boljši električni stimulator. V tem
srednjeročnem obdobju pa načrtujejo tudi delo za še eno
fizioterapevtko, tako da bi se lahko ena v celoti posvetila
šolarjem in preventivnemu delu, druga pa bi opravljala
ostalo.
Na sliki: Fizioterapevka Anica Flandor nameni vsakemu
pacientu vso potrebno skrb.
MBP
KOLIKO NAS STANE OTROK?
Povprečni življenjski stroški za otroka od nič do sede-
mnajst let so v februarju znašali 3986 dinarjev in so se od
oktobra lani povečali v povprečju za 34 odstotkov. Pri pred-
šolskem otroku so stroški najvišji v primeru, ko je otrok v
zasebnem družinskem varstvu in najnižji v primeru, ko je
otrok ves čas doma. V povprečju so stroški za otroka, ki je v
VVZ za 16 odstotkov, za otroka, ki je v zasebnem družin-
skem varstvu pa za 52 odstotkov višji od stroškov za otroka,
ki ni v varstvu.
V strukturi materialnih življenjskih stroškov, ki obsegajo
prehrano, obleko in obutev, osebno nego, vzgojo in izobra-
ževanje ter stanovanje in opremo, zavzemajo največji delež
stroški za prehrano. Delež le teh znaša v povprečju pri
otroku do polnoletnosti 51 odstotkov, pri predšolskem
otroku, ki ni v varstvu 45 odstotkov, pri otroku, ki je v
varstvu pa 34 odstotkov.
Od oktobra lani do februarja letos so se od vseh stroškov
najbolj povečali izdatki za hrano, v povprečju za 50 odstot-
kov. In je še vedno porast stroškov za hrano zelo visok.
WE
BOJ PROTI
MALIGANOM V
VELENJSKI
OBČINI
Alkoholizem je pojav,
ki mu je potrebno posve-
titi vso pozornost. O tem
so menili tudi delegati
zbora združenega dela ve-
lenjske občinske skupšči-
ne in skupščine občinske
skupnosti socialnega var-
stva, saj so poleg proble-
matike invalidov v občini
namenili veliko besed tu-
di akcijskemu programu
boja proti alkoholizmu.
Razširjenost alkoholi-
zma v velenjski občini je
velika, točnih podatkov
koliko pa je alkoholikov
pa ni. Zgovorne pa so ne-
katere številke, ki so jih
zabeležili na postaji Ljud-
ske milice v Velenju. La-
ni so tu obravnavali 41
kaznivih dejanj, ki jih
uvrščajo med krvne de-
likte, storjena pa so bila
pod vplivom alkohola.
Alkoholiki so povzročili
16 lahkih telesnih po-
škodb, sedem hudih tele-
snih poškodb, štirikrat so
ogrožali ljudi z nevarnim
orodjem, trikrat poskusili
umor, dvakrat telesno hu-
do poškodovali drugo
osebo, dvakrat sodelovali
v pretepu, zanemarjali
mladoletne osebe ter se
nasilniško obnašali.
Tudi nekatera druga
kazniva dejanja so bila
storjena pod vplivom al-
kohola. 479 kršiteljev je
bilo obravnavanih, ker so
kršili javni red in mir, od
teh jih je bilo 377 pod
vplivom alkohola, med
njimi 122 povratnikov.
Pri prometnih nesrečah
je bila v velenjski občini
vinjenost kot vzrok neT
sreč na četrtem mestu.
Zaradi naraščanja alko-
holizma v velenjski obči-
ni je koordinacijski odbor
za boj proti alkoholizma
pri občinski konferenci
socialistične zveze sesta-
vil program, ki naj bi ga
sistematično uresničeva-
li. V Velenju je nujen di-
spanzer za zdravljenje al-
koholizma, ki mora delo-
vati po načelu socialnote-
rapevtske skupnosti. Da-
lje, alkoholizem odkirvati
že na začetku, alkoholike
pa vključevati v klube ter
jim omogočiti kompletno
rehabilitacijo. Z najstrož-
jimi ukrepi je treba pre-
prečevati popivanje med
delovnim časom in na de-
lovnem mestu.
,_"j.
6. stran - NOVI TEDNIK	35 let Novega tednika	Št. 29 - 23. julij 1981
{ \
GOMILSKO
PONOSNO NA
SVOJ DOM
V novem Domu kraja-
nov na Gomilskem se je
letos zvrstilo že precej
prireditev. Njihov zače-
tek sega nazaj do sloven-
skega kulturnega prazni-
ka 8. februarja, ko so
Dom krajanov odprli.
Otvoritev je spremljal te-
den kulturnih in športnih
prireditev, prepleten z
vzgojno-izobraževalnimi
predavanji o prometni
varnosti, steklini in o
usposabljanju za splošno
ljudsko obrambo.
Sledile so razne priredi-
tve: proslava za dan žena,
prireditev NASA BESE-
DA 81, gostovanje dekli-
ških pevskih zborov iz
Avstrije in Francije, ter
moškega pevskega zbora
iz Pariza. Konec aprila je
bila tu občinska revija
pevskih zborov, ki sta se
je udeležila tudi oba do-
mača pevska zbora. 23.
maja so s kulturnim pro-
gramom in športnimi
igrami počastili svoj kra-
jevni praznik, v juniju pa
so bili gostitelji Kulturno-
prosvetnega društva Ivan
Cankar iz Tabora.
Poleg tega na Gomil-
skem zelo radi pojejo, saj
imajo kar dva pevska
zbora: dekliški zbor, kjer
poje 30 deklet in moški
pevski zbor z 40 pevci.
Oba zbora sta skupaj z
dramsko skupino in z OO
ZSMS osnovna nosilca
kulturne dejavnosti. Za-
nimanje krajanov za vse
prireditve je izredno.
Razgibano kulturno in
športno življenje izraža
veliko dinamičnost prebi-
valcev, ki so z novim Do-
mom krajanov pridobili
prostore, kjer se lahko
stalno zbirajo. Svoje nav-
dušenje so izrazili tudi
mladinci, ki so ob mojem
prihodu ravno čistili
Dom krajanov. To pa je
danes že redek primer,
vreden posnemanja.
HELENA PODBREGAR
v	J
preboldski jamarji
SKRB ZA KADRE
Jamarji iz Prebolda sodijo
prav gotovo med tiste orga-
nizacije in društva, ki se za-
vedajo, da brez pomlajeva-
nja in vzgoje novih kadrov ni
uspešnega razvoja. V jamar-
ski raziskovalni dejavnosti
pa je to še toliko pomemb-
nejše, saj je navdušenost, ki
pripelje mladega šolarja pa
tudi že odraščajočega mla-
dinca med jamarje, mnogo-
krat le kratkotrajna. Ko se
spozna z delom jamarjev, s
težavami, ki jih morajo pre-
magovati in z vsem kar spa-
da zraven, se znajde v dile-
mi: ali ostati ali raje oditi.
V svojem enajstletnem de-
lu so se preboldski jamarji
posluževali najrazličnejših
oblik pridobivanja novih čla-
nov. Članstvo je stalno v po-
rastu. To pa ne gre samo na
račun jamarsko-raziskoval-
nega dela, ampak tudi na ra-
čun številnih drugih aktiv-
nosti, ki jih razvijajo v okvi-
ru kluba. Poleg raznih šport-
nih dejavnosti, orientacije,
kino-foto dejavnosti, so svo-
jo aktivnost usmerili tudi v
organiziranje raznih poho-
dov na katerih se pohodniki
seznanjajo z jamarsko razi-
skovalnim delom in kraškim
področjem. Omeniti tudi ve-
lja, da so ti pohodi v večini
primerov posvečeni obuja-
nju tradicij NOB in ljudske
revolucije. Ob vsem tem pa
posvečajo precejšnjo pozor-
nost vzgoji kadrov. Tako se
udeležujejo raznih izobraže-
valnih oblik, kr so organizi-
rane na ravni Jamarske zve-
ze Slovenije, kot so razni se-
minarji, tečaji, simpoziji, itd.
Za najmlajše člane kluba pa
so organizirani razni priprav-
ljalni tečaji. Najbolj načrtno
delo v tej smeri pa je steklo
prav v šolskem letu 1979/80,
ko so v osnovni šoli Slavko
Slander v Preboldu začeli z
jamarskim krožkom. Z re-
zultati, ki so bili z njim dose-
ženi, so zadovoljni, še bolj
zadovoljni pa so otroci sami,
saj so imeli v času krožka
obilo prijetnega razvedrila,
katerega jim je v največji
meri pripravil njihov mentor
Borut Zabkar. Ob tem pa so
se tudi naučili najrazličnej-
ših jamarskih veščin ter se
podrobneje seznanili z ja-
marsko raziskovalnim de-
lom. Tudi za šolsko leto
1980/81 so sklenili, da s teča-
jem nadaljujejo. Za spozna-
vanje jamarstva imajo mož-
nost zopet novi učenci OS
Prebold, ob tem, da se bo
prejšnja generacija še nada-
lje usposabljala.
D. NARAGLAV
ODGOVARJAMO BRALKI IZ DOBRNE:
Zdravljenje vaše bolezni
(golšavosti) se ne razlikuje
od zdravljenja vseh bolnikov
(ic), ki bolujejo za to bolezni-
jo. Golšavost v našem geo-
grafskem področju zajema
skoraj 15% vsega prebival-
stva in je najpogostejše obo-
lenje žlez z notranjim izloča-
njem. Golša nastane vedno
takrat, kadar pride do nega-
tivne razlike med potrebo po
ščitničnih hormonih in
zmogljivostjo produkcije le-
teh v žlezi ščitnici. V naših
geografskih razmerah so pri-
sotni nekateri dejavniki (re-
lativno pomanjkanje joda,
substance v živilih in vodi, ki
zmanjšujejo izrabo joda, po-
trebnega za tvorbo ščitnič-
nih hormonov, nekateri de-
dni dejavniki, določena zdra-
vila - protibolečinska), ki vsi
zavirajo tvorbo ščitničnih
hormonov. Vse to privede do
razraščanja žleze ščitnice,
kar imenujemo golšavost.
Spočetka je golša le enako-
merno povečana. Začetna
golšavost se večinoma niti
ne opazi, temveč šele tedaj,
ko postane vidna, se bolnik
sam ali pa po nasvetu zdrav-
nika odloči za zdravljenje.
Ko je golša večja in dalj časa
traja, se v njej pojavljajo go-
moljaste tvorbe. V teh gomo-
ljih dokaj rada nastopi krva-
vitev, razna vnetja in razkroj
tkiva. Takšno golšo, ki je ve-
lika in gomoljasto spreme-
njena, je nejtežje ozdraviti.
Poleg navedenega še vpliva-
jo na razvoj golšavosti težko
fizično delo, mraz, živčni
pretresi, puberteta, noseč-
nost in klimakterij. V teh sta-
njih se postavljajo pred žlezo
ščitnico še dodatni zahtevki
po tvorbi hormonov in če je
ščitnica funkcionalno priza-
deta, se zaradi delovanja hor-
mona, ki zbuja njeno rast in
večanje, prične takoj pove-
čevati.
Zdravljenje golše je dolgo-
trajen postopek. Zdravimo
jo lahko na tri načine:
1.	Ce je v ospredju samo
pomanjkanje joda, dajemo
bolniku jodne razstopine.
Ker je pri nas z zakonom
predpisana jodirana sol, se
na ta način preprečuje pri-
manjkovanje joda, ker ga
vsak dobi v zadostni količini
s soljo. Zdravljenje z jodom
je le izjemoma primerno.
2.	Če je v ospredju slaba
proizvodnja ščitničnih hor-
monov v golši, jo zdravimo
tako, da predpisujemo ščit-
nične hormone v kemično
čisti obliki. Količino tega
zdravila določamo z ugotav-
ljanjem dejanske vrednosti
le-teh v bolnikovi krvi. Prav
tako se pri zdravljenju nasla-
njamo tudi na vrednost hor-
mona, ki pospešuje rast ščit-
nice. Takšni pripravki, ki so
sintetično narejeni ščitnični
hormoni, prihajajo z uvo-
zom: Novothyral, Eltroxin in
drugi. V zadnjem obdobju se
dobivajo neredno, kar pov-
zroča nemalo težav pri
zdravljenju golšavosti. Velja
namreč pripomniti, da je
zdravljenje dolgotrajni po-
stopek, ki traja tudi več let in
prekinitev zdravljenja prive-
de do ponovnega razraščanja
golše. Druga oblika prepara-
tov so ekstrakti posušenih
ščitnic govedi (Thyral).
Takšna zdravila se zadnje ča-
se redkeje uporabljajo, ker je
vsebnost ščitničnih hormo-
nov v takšnih tabletah nesta-
novitna. Moramo pa pri
zdravljenju paziti, da se bol-
nik ne izpostavlja ostalim
zgoraj navedenim škodlji-
vim dejavnikom, ki pospešu-
jejo golšavost. Zato je po-
trebno, da nosečnice, ki ima-
jo golšo, vso nosečnost pod
kontrolo zdravnika prejema-
jo eno navedenih zdravil, si-
cer jim preti, da bo z vsako
nosečnostjo golša še bolj na-
rastla. Golša, pri kateri je tki-
vo brez gomoljev, se lahko v
večini primerov povsem od-
pravi. Golše, ki pa imajo go-
moljaste spremembe, pa sa-
mo v dobri polovici uspemo
povsem odpraviti, za drugo
polovico pa lahko pričakuje-
mo le delno pomanjšanje.
3. Na koncu velja omeniti
še operativno zdravljenje. Ta
oblika se uporabi tedaj, ka-
dar je golša zelo velika in
povzroča pritisk na vratne
organe in ne moremo priča-
kovati uspeha z zdravlje-
njem s pomočjo tablet.
Vsak bolnik oz. bolnica, ki
ima golšo, se mora glede te
bolezni občasno javljati na
kontrolne preglede, ne pa
bolezen zanemariti. Na kon-
cu Želim opozoriti tudi na to,
da se v žlezi ščitnici lahko
pojavijo tudi druga obolenja,
pri katerih so v ospredju
vnetne spremembe ali pa
otekline. Zaradi le-teh se
ščitnica spremeni in se na
zunaj pokaže kot navadna
golša. Prav zato je potreno
vsako otekanje žleze ščitnice
temeljito preiskati, da se lah-
ko pravočasno pristopi k
ustreznemu zdravljenju. Na
koncu bi želel poudariti še
tole:
Razvoj golše je dolgoleten
proces in zato tudi zdravlje-
nje zahteva svoj čas. Ce se
prične prepozno, se bosta
morala tako bolnik kot tudi
zdravnik zadovoljiti le z del-
nim uspehom.
PRIM. DR.
FRANC FAZARINC
RK V SKRBI ZA OBČANA
Organizacija Rdečega kri-
ža v KS Savinja v Celju je
stopila na samostojno pot še-
le aprila, dotlej pa je delovala
v okviru enotne organizacije
za vse tri krajevne skupnosti
na Otoku. Za samostojno
krajevno organizacijo so se
odločili zaradi velikega šte-
vila krajanov in članov.
Na čelu odbora krajevne
organizacije RK je Vladka
Hercog, sicer pa v okviru
krajevne organizacije deluje-
jo vodje aktivov po blokih,
ulicah in naseljih. Imajo tudi
aktiv mladih članov.
Čeprav so komaj začeli z
delom, so se že odločno lotili
uresničevanja svojega pro-
grama. Tako so navezali sti-
ke s centrom za socialno var-
stvo. Njihova aktivnost pa je
še posebej vidna v skrbi za
starejše občane. Tako so ob
tednu starejšega občana obi-
skali vse krajane, stare nad
petinšestdeset let, jih razve-
selili s šopkom in darilcem
ter se pozanimali za njihovo
zdravje.
V prihodnje bodo navezali
stike še z vzgojnovarstveno
organizacijo in podmladkom
RK na osnovni šoli Slavka
Slandra.
Predsednica krajevne or-
ganizacije RK v KS Savinja
Vladka Hercog, upokojena
učiteljica, je povedala, da je
glavno delo organizacije v
skrbi za občana. Zavzemajo
se, da bi pomagali vsem so-
cialno ogroženim družinam,
da bi starejšim in onemo-
glim zagotovili patronažno
službo in da bi ljudem tudi
sicer pomagali v raznih teža-
vah.
Veliko pozornost posveča-
jo usposabljanju članov za
naloge civilne zaščite.
SAŠA JARH
črešnjice: otroški pozdrav novi cesti
Ko so v soboto, 18. julija, v okviru prireditev za praznik
celjske občine, odpirali modernizirano cesto iz Verpet
(Frankolovo) do Crešnjic, so prve goste, v prijazni vasici
Crešnjice, pozdravili tudi šolski otroci, ki so se hkrati
zahvalili vsem, ki so kakorkoli prispevali k modernizaciji
ceste, ki vodi izpod Konjiške gore v dolino...
M. BOZIC
v kaplji vasi obnavljajo dom
Letošnje praznovanje krajevnega praznika Prebolda bo
potekalo v Kaplji vasi. V ta namen prizadevni gasilci iz te
vasi obnavljajo svoj dom. Tako so uredili novo fasado,
preuredili bodo dvorano gasilskega doma in druge pro-
store. Vrednost del bo krepko presegla 300 tisočakov.
Nekaj denarja jim je primaknila občinska gasilska zveza,
nekaj preboldska krajevna skupnost, sami pa so zavihali
rokave ter prostovoljno delali. Do konca avgusta, ko bo
krajevni praznik, bo dom tudi temeljito preurejen. Takrat
bodo gasilci iz Kaplje vasi praznovali tudi 60-letnico ob-
stoja društva.
JANEZ VEDENIK
kranjčanki
Tako sta ondan pred bifejem v Novi Štifti sedeli Angela
in Slavka Umovšek in čakali na avtobus, ki ju bo odpeljal
proti Črnivcu. Tja na kranjsko stran od koder sta doma.
Vsak teden ali na štirinajst dni prideta v Novo Štifto
nakupovat. Kamnik na oni strani je bližji, a njima se zdi,
da prav tu, v edini trgovini v Novi Štifti, dobita vse kar
potrebujeta. Veliko res ne rabita: olje, slakdor, sol, kavo,
pač take reči, ki jih doma ne pridelata. Pa je tudi lepo, če
se človek včasih odpravi kam dalj, da ne čepi samo doma.
Malo sveta že mora videti, pa če je to samo svet onkraj
tistega zelenega vrha.
Avtobus za Kamnik je odpeljal, šle sta tudi Angela in
Slavka. Drug teden pa bosta spet prišli, kupili vse kar
potrebujeta za teden dni in si malo ogledali kako teče
življenje na tej strani.
VVE
št. 29 - 23. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
pivo in cvetje v laškem zmakale plohe
LAŠKO ENA SAMA ZABAVA
Bo treba za streznitev »uprizoriti« prekinitev?
Letošnja, osemnajsta pri-
reditev »Pivo in cvetje« v La-
škem je po tradiciji, kljub
ploham, stekla do konca. Za-
četa z razstavami: slikar
Konrad Kranjc, »Laško sko-
zi čas«; lovci in ljubitelji ptic,
je v petek z modno revijo pri-
vabila že kar precej gostov.
Le-ti so se pomnožili v sobo-
to, ko je popoldne na šolsko
igrišče privabil »živi šah«, ki
se je z zmago mednarodnega
mojstra Stojana Puca nad
Celjanom Pertinačem tako
slikovito končal, kot začel.
Poročevalska točnost nala-
ga; reklamirani orientalski
plesi so bili v resnici čisto
spodobni narodni plesi iz
bratske republike Bosne, od
koder so tudi Prijedorčanke
in Prijedorčani tudi bili.
Ognjemet, pravijo, da je bil
skromen. Toda ob teh cenah
in stabilizaciji, bi lahko iz-
strelili v zrak ves občinski
proračun, pa bi še mnogim
ne bilo dovolj. »Vokali« naj-
daljšo noč niso sami razvese-
ljevali obiskovalcev, ki so se
zgrinjali k šestnajstim šan-
kom.
To je bila noč, ki vedno
privabi največ gostov. Ceni-
jo, da jih je bilo letos precej
več kot lani. Vse tri dni naj bi
bilo v Laškem okoli 20.000
ljudi, ki so popili okoli 800
hektolitrov piva.
Nekako ob treh zjutraj se
je vlilo in spralo ulice, kar je
bilo sicer koristno, precej sit-
nosti pa naredilo gostincem,
ki so v negotovosti prevedri-
li v nedeljsko jutro.
In ker so Laščani »tiči«, ki
jih kakšna ploha ne razmoči,
je krenila ob napovedanem
času tudi folklorna povorka,
tokrat v organizaciji kultur-
nega društva »Anton Tanc«
iz soseščine. Ker je tudi spo-
sojeno ozvočenje molčalo, se
ni dalo dovolj na glas pove-
dati, da so bile vrle predice
in terice iz Laziš, da so Vrh-
ljani poslali minijaturni vi-
kend namesto mlatičev na
cepe, ln da so kmečko ohcet
na kozjanski način »zagreši-
li« Marijagračani, društveno
in krajevno pristojni, ter go-
stujoči folkloristi iz Šentjur-
ja. Tudi poletna oživitev po-
mladanskega »zelenega Juri-
ja« je bila »pogruntacija«
društva »Anton Tanc«, ki je
prispevalo še pevce domačih
viž ter kar lepo število tistih,
ki so nategovali mehe. Brez
dvoma pa so največ pozorno-
sti vzbudili mlatiči iz Trob-
nega dela, ki so: mlatili sicer
strojno, toda na roke; ki so
sproti čistili žito in slamo;
delali škop, pridno pretakali
vino, kuhali kosilo in spoto-
ma metali brhko »debiče« v
parno.
Ker so se svati pri pivovar-
ni sami gledali in poslušali
ob prizoru prihoda po neve-
sto, so pozneje gledalci na
trgu ob šranganju toliko bolj
»okupirali« svatovski spre-
vod, da so videli in slišali sa-
mo tisti spredaj - potem pa
se je tako in tako spet ulila
ploha, razgnala nastopajoče
in gledalce v veže, lokale in
pod napušče. Kot bi se dež
držal urnika sporeda! Uro
pred napovedanim nasto-
pom obeh folklornih skupin,
je spet sijalo sonce in napol-
nilo »avditorij«.
Osemnajsta prireditev »Pi-
vo in cvetje« je mimo. Najbrž
z uspehom. Kot gobe po dež-
ju pa so se spet razbohotili
obeti, da je bilo tokrat zares
zadnjič. Proti koncu razred-
čeni, že itak maloštevilen od-
bor in organizatorski tim je
bil izčrpan. Morda bi res ka-
zalo »uprizoriti« prekinitev
tradicije, ker bo potem mor-
da kdo, ki jo bo pogrešal, pri-
pravljen kaj storiti za njeno
ponovno oživitev. Turistično
društvo, pokrovitelj pivovar-
na in nekatere izjeme, so se
zares lahko že utrudili. Vsi,
ki zastonjkarsko sodelujejo
so se morda domislili, kako
drugi ob delu tudi precej za-
služijo, da je pristojbina 2500
dinarjev za šank v vseh treh
dneh (ob 90 dinarjih za porci-
jo čevapčičev) nizka, preniz-
ka pa za pokritje stroškov
prireditve.
In če je bilo letos res zad-
njič, potem smo imeli »li-
kof«, ne da bi večina za to kaj
vedela.	CEK
Foto: BEZGOVŠEK
Terice in predice so prišle iz Laziš (Smiklavi), kjer folklorno-etnografska sekcija druš-
tva vsako leto oživlja kmečke delovne običaje. Lan je bil »kupljen« v Beli Krajini...
Najbolj so se odrezali »mlatiči« iz Trobnega dola, ki so na roke gonili mlatilnico, skratka
pokazali so celo »krušno linijo
melodije morja in sonca
PESMI ZA VSAKDANJO RABO
Zmagal je Franci Pirš iz Rogaške Slatine
Melodije morja in sonca je
festival, ki mu pravzaprav
gre vsa pohvala. Vsako leto
nam da nekaj prijetnih melo-
dij, ki jih radijske postaje v
Sloveniji dolgo vrte, res pa je
tudi, da po glasbeni plati ne
pomeni kdo ve kaj. Organi-
zatorji festivala tudi sami od-
krito priznavajo, da ne gre za
kdo ve kakšne stvaritve, ki
se potem kaj kmalu pozabi-
jo, ampak je njihov edini cilj
popestriti zabavno dogajanje
ob slovenskem morju. Seve-
da smo tudi na letošnjem fe-
stivalu slišali kup popevčic o
morju, soncu, osličkih, valo-
vih, plažah in tako naprej, še
najbolj kritičen pa je bil To-
maž Domicelj s svojo popev-
čico Na morju ni nič več
lepo.
Na festivalu podeljujejo
vsako leto tudi nagrade.
Morda je tudi v tem čar tega
festivala, saj vsakdo na nekaj
računa, čutiti je malo nervo-
ze, ki pa simpatično deluje in
celo pevci vse skupaj jemlje-
jo bolj resno kot pa denimo
na Dnevih slovenske zabav-
ne glasbe, kjer nagrad pravz-
prav ni več.
Feri Smola, predstavnik
Lire je že pred festivalom na-
povedoval, da so možni kan-
didati za nagrade Hazard,
Prizma, Elda Viler in Majda
Sepe ter Tajana Dremelj.
Neutrudni Feri je tokrat uda-
ril povsem mimo. Prvo na-
grado zlato sidro je prejel
Berti Rodošek za svojo
skladbo Titi, tiho, ki jo je pel
debitant Frani Pirš iz Roga-
ške Slatine. Fant je dober pe-
vec in bo o njem prav gotovo
še kaj slišati. Ta pesem je do-
bila tudi nagrado za besedili,
ki ga je napisala Tatjana Ro-
došek - soproga Bertija, ki je
bil tudi dirigent. Ob vsem
tem gre pravzaprav za slučaj-
nost, nekateri pa so menili,
da tudi ne. Kajti Berti Rodo-
šek je na tem festivalu prvi
glasbenik. Drugo nagrado je
zasluženo osvojil Tomaž Do-
micelj, ki je sedaj profesio-
nalni novinar za zabavno
glasbo pri Stopu (tako vsaj je
pripovedoval na festivalu),
tretjo pa Milan Ferlež za
skladbico, ki jo je pela Bran-
ka Kraner. Ne glede na pode-
litev nagrad, pa lahko že se-
daj rečemo, da bo vsaj polo-
vica pesmic s tega festivala
postalo izredno priljublje-
nih.
Bolj zanimivo pa je bilo v
zakulisju. Tomaž Domicelj je
pripovedoval, da je po njego-
vem mnenju najboljša njego-
va skladba. Majda Sepe je
povedala, da na ta festival ra-
da pride, ker je čisto nekaj
drugega kot splitski, kjer so
Slovenci zastopani le zaradi
lepšega in zaradi statistike,
Elda Viler pa je bila izredno
vesela, saj so na festival spre-
jeli skladbico Osliček, ki jo
je sama napisala in je izre-
dno živahna skladbica.
Prejšnja leta je bila kar mal-
ce zamorjena, saj so ji skla-
datelji dajdli same težke in
»nekomercialne« pesmi. Ivo
Mojzer je povedal, da bo
kmalu odpotoval na turnejo
za zdomce v Kandao. Feri
Smola se je razburjal, ker ka-
seta z letošnjimi popevkami
še ni izšla in bo šele v teh
dneh... Največja gneča je bi-
la seveda spet za šankom.
Izkoristili smo tudi prilož-
nost in za kratek razgovor
naprosili direktorja obalno
kraške poslovne turistične
skupnosti Iva Krejačiča. Po-
vedal nam je, da bo skupnost
tudi prihodnje leto sodelova-
la pri organizaciji festivala,
ki pa mora dobiti večje raz-
sežnosti. Obogaten naj bi bil
tudi z nastopi pevcev iz dru-
gih republik, tako da bi pe-
smi s portoroškega festivala
predvajali tudi drugod in ne
le v Sloveniji. Ko pa smo ga
povprašali, kako je s turistič-
no sezono, nam je zatrdil, da
ni res, kar nekateri govore -
češ, da je letos manj gostov
kot lani. Celo mnogo več jih
je. Res pa je, da se bolj stabi-
lizacijsko obnašajo in da bo
zaradi tega menda turistična
bera nekolika slabša kot
lani.
Z nekaterimi pevci smo se
ob koncu domenili za sode-
lovanje v sporedu Radia Ce-
lje in že čez nekaj dni boste
lahko tudi na valovih celj-
skega radia poslušali lahkot-
ne popevčice v mehikansko-
grško-angleškem stilu s slo-
venskim besedilom. So pa
seveda tudi izjeme.
JANEZ VEDENIK
Elda Viler se je tokrat predstavila s pesmico, ki jo je sama napisala. Živahna je. Pesmica
0 osličku seveda in tudi Elda.
Nagrado so napovedovali tudi Tatjani Dremelj, pa je
ostala praznih rok. Pesmico pa bomo radi poslušali.
Feri Smola: »Prihodnje leto
bo imel festival večje raz-
sežnosti.«
8. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 29 - 23. julij 1981
VSI
UČBENIKI ŠE
NISO NA
POLICAH
KNJIGARN
Letošnje leto smo zako-
račili v usmerjeno izobra-
ževanje, ki se je začelo
realizirati že pri vpisu.
Šolska reforma naj bi
omogočila izobraževanje
po kadrovskih potrebah
združenega dela. Za
usmerjeno izobraževanje
so potrebni tudi novi uč-
beniki. Celjske (in verjet-
no tudi ostale) knjigarne
so se znašle v škripcih, saj
ne vedo točno, koliko uč-
benikov bodo letos potre-
bovali, zato so jih naročili
manjše število, da se knji-
ge ne bi zopet prašile v
skladiščih. Veliko učbe-
nikov za usmerjeno izo-
braževanje pa sploh še ni
izšlo, zaradi pomanjkanja
papirja.
Celjske knjigarne so že
prejšna leta na pobudo
Zavoda za šolstvo uvedle
nov način prodaje učbe-
nikov osnovnim šolam, ki
so si ustvarile lastni knjiž-
ni fond, iz katerega
osnovnošolci dobivajo
vse potrebne učbenike. S
tem pa se je prodaja
osnovnošolskih učbeni-
kov v knjigarnah zmanj-
šala za 50%, zredčile so se
tudi dolge kolone kupcev
učbenikov tik pred začet-
kom pouka. Letos pa bo-
do knjigarne sodelovale
tudi s srednjimi šolami ali
točneje s prvimi letniki, v
katerih bo stekel pouk po
novem. Le-tem bodo do-
bavljale nove učbenike,
ki ustrezajo novemu šol-
skemu programu. Višji
letniki bodo letošnje šol-
sko leto kupovali knjige
še po starem načinu - v
knjigarnah ali od starej-
ših vrstnikov.
Začetni koraki v
usmerjeno izobraževanje
so torej negotovi, vsaj kar
se knjigarn tiče. Predvi-
doma naj bi naročene
knjige dospele v knjigar-
ne do 12. septembra.
andreja Lesnik
arheološki šempeter v savinjski dolini vabi
V PRETEKLOST IN JAMO
Neurejene finance otežujejo dokončno ureditev
Ce se hočete »povrniti« v
preteklost in spoznati dro-
bec rimske kulture, se lahko
oglasite v arheološkem Šem-
petru v Savinjski dolini. Slo-
ves šempeterske nekropole z
znamenitimi grobnicami
(Vindonijevo, ki je najstarej-
ša saj datira v drugo polovi-
co 1. stoletja, Priscianovo,
Ennijevo, ki je najlepša in
najbolj bogato okrašena, Se-
kundianovo, ki izvira iz rev-
nejših časov Rimljanov - 3.
stoletja) in drugimi spomeni-
ki in njihovimi deli (marmor-
nih kvadrov, stebrov, blokov
itd.), ki izvirajo iz rimskega
obdobja, sega celo preko na-
ših meja v tujino. Nič manj
znamenita ni jama Pekel, ki
se nahaja severno od Šempe-
tra, kjer je v hribe vrezana
dolina potoka Peklenščice,
ki se končuje pod skalnato
steno iz katere priteka po-
tok. Pod to steno je vhod v
slikovito jamo Pekel, ki so jo
odkrili leta 1860, za turistič-
ne obiske pa so jo uredili leta
1972. Oba relikta preteklosti,
ki ju upravlja Turistično
društvo Šempeter, sta nepre-
cenljivega pomena, kar do-
kazujejo številni obiski do-
mačih in tujih obiskovalcev.
V letošnjem letu si je zname-
nitosti antičnega parka ogle-
dalo 1792 obiskovalcev, kar
je 20% več kot lani, jamo Pe-
kel pa je obiskalo 4372 ljudi
kar je v primerjavi z lanskim
letom 2% obiskovalcev več.
Med obiskovalci je bilo 10%
tujcev - med njimi so v na-
skoku zahodni Nemci in Av-
strijci, letos pa so si šempe-
terske arheološke lepote
ogledali celo Japonci in Ki-
tajci. Zanimanje tujih turi-
stov za šempeterske zname-
nitosti dokazuje, da se lahko
tudi tako majhen kraj kot je
Šempeter mednarodno uve-
ljavi.
Tuji turisti, ki se seznanja-
jo s šempeterskimi poseb-
nostmi iz njihovih turistič-
nih knjig, pa naletijo pri
iskanju Šempetra na težave.
Njegove znamenitosti so pri-
kazane kot da spadajo pod
Celje.
Predsednik Turističnega
društva Šempeter Ivo Kuhar
je potožil, da jih tarejo fi-
nančne težave, zaradi česar
dokončno raziskovanje
skrivnosti jame Pekel in od-
kop izkopanin, ki še vedno
počivajo pod zemljo ne na-
preduje. Stroške vzdrževa-
nja antičnega parka krijejo
delno iz vstopnine obisko-
valcev, ostalo pa doda občin-
ska kulturna skupnost. Ja-
mo Pekel pa vzdržuje šem-
petersko turistično društvo.
Da je tamkajšne turistično
društvo resnično prizadevno
priča tudi to, da sta nekropo-
la in jama Pekel odprti za
obiskovalce od 1. marca do
31. oktobra, kar je 2 meseca
dlje kot je to navada pri osta-
lih turističnih objektih.
andreja lesnik
SREBRO IZ CELJSKIH GODAL
NA NIZOZEMSKEM
Julija se je Celjski godalni
orkester odpravil na svetov-
no glasbeno tekmovanje v
Kerkrade na Nizozemsko,
kjer tekmujejo orkestri ra-
zličnih vrst.
Tekmovali so v kategoriji
A, 2. jakostna skupina godal-
nih orkestrov. Pod vod-
stvom dirigenta Valterja Ra-
teja so kot obvezno skladbo
igrali Handlov Concerto
grosso op. 5. št. 6 (1., 2. in 6
stavek) s solisti Radovanom
Marvinom, Klementino Ple-
terski in Karlom Holzem. Po
lastni izbiri pa so igrali Li-
povškovo 2. suito za godala
(1., 2. in 3. stavek).
Ocenjevala jih je žirija, ki
so jo sestavljali 3 visoko kva-
lificirani glasbeniki (Spanec,
Nemec in Nizozemec). Ti so
s partituro v roki izvajanje
izredno kritično spremljali.
Ocenjevali so zvočnost, into-
nacijo, tehniko in artikulaci-
jo, splošno muzikalnost, har-
monijo in ritem, pristop in
tempo. V hudi konkurenci je
Celjski godalni orkester
osvojil 2. mesto, to je srebrno
odličje.
Kerkrade je glasbeno me-
sto. Mnogim ljudem, ki so si
izbrali glasbo za amatersko
dejavnost, nudi možnost, da
se pomerijo med seboj na
svetovnem nivoju. Ta sreča-
nja so vsaka štiri leta in jih
imenujejo tudi glasbena
olimpijada. Tekmovanja te
vrste so se začela leta 1951 in
letošnje srečanje je bilo de-
veto. Kerkrade sprejme glas-
benike vsega sveta svečano
in gostoljubno. Vse mestece
je bogato okrašeno, na glav-
nem trgu nastopajo posa-
mezne glasbene skupine. Ce-
ljani so imeli uigravanje or-
ganizirano v kavarnici, kjer
so bili prijetno presenečeni
njihovi spremljevalci. Med
vajo so jih domačini »častili«
s pivom zaradi posebne sim-
patije do Jugoslovanov. V
mestno gledališče, kjer je bi-
lo tekmovanje, jih je peljala
njihova spremljevalka - do
garderobe. Tu je na vratih pi-
salo »Celje«.
Po končanem popoldan-
skem tekmovanju je bil spre-
jem pri županu za predstav-
nike posameznih orkestrov.
Celjani so se srečali tukaj tu-
di s predstavniki Rudarske
godbe na pihala iz Velenja.
Zupan je simpatičen mož s
smislom za humor. V svojem
nagovoru je povedal, da ima-
jo v Kerkradu 40.000 prebi-
valcev in kar 2500 učencev
glasbenih šol. Ob tej priliki
je izročil spominska obeležja
z odtisnjeno Beethovnovo
»Odo radosti«, kot simbolom
povezanosti vseh narodov
sveta. Celjani so mu izročili
monografijo mesta Celja,
celjski grb in svojo long play
ploščo.
Sprejema so se udeležili
med drugimi predstavniki iz
Japonske, Francije, Nemčije
in Bolgarije.
Po večernem delu tekmo-
vanja je sledila svečana po-
delitev priznanj, na kateri je
dirigent Valter Ratej s pono-
som sprejel srebrno odličje
in plaketo.
Pot domov je orkester vo-
dila v prijetnem vzdušju in v
zavesti, da so z lastnimi sila-
mi dostojno zastopali mesto
Celje in svojo domovino.
VPB
ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEGA
MUZEJA V CELJU
HRABRA KAMILA JE
PREDSTAVLJENA NA CELJSKEM
STROPU
Na Celjskem stropu sta med drugim predstavljena
tudi dva prizora iz bitke Latincev in Trojancev. Gre za
bojni spopad, katerega je z izbranimi besedami oveko-
večil rimski pesnik Vergil v tretjem desetletju pred
našim štetjem v enajstem spevu svoje epske pesnitve
Eneida. Leta 1591 je znani italijanski slikar Antonio
Tempesta upodobil to bitko na dvojnem grafičnem
listu. Na Celjskem stropu, ki je nastal leta 1623 pa je ta
grafična upodobitev kopirana na dveh slikah s tem-
pera barvami na platno in sicer na severni in južni
stranici stropa. Na obeh slikah gre za upodobitev v
zvezi s Kamilo, ki se je neustrašeno borila proti Trojan-
cem in v tem boju tudi končala svoje življenje... Ka-
mila je v antičnem bajeslovnem svetu znana kot juna-
kinja, katero je oče, kralj v deželi Volskov, med izgnan-
stvom v samotnem kraju hranil s kobiljim mlekom,
vzgajal v ljubezni do orožja, lova in jo zaobljubil bogi-
nji Diani.
Ko se je vnela bitka je šla Kamila Latincem na čelu
Volskov pomagat v borbi proti Trojancem. Vergil je v
Eneidi posebno pozornost namenil junaštvu in predrz-
nosti Kamile, ki je bila oblečena kot Amazonka na
konju, z lokom, sekiro in polmesečnim ščitom, ob njej
pa so bile njene tovarišice. V boju je bila napadalna,
pobijala je nasprotnike in se veselila svojih krvoločnih
dejanj.
Na eni izmed slik na Celjskem stropu vidimo poleg
cele vrste borbenih dogajanj prizor, ko se je Kamila na
poziv Aunovega sina, ki se je prestrašil strašne ženske,
odločila za boj na tleh. Mladenič pa jo je samo prevaral,
kajti ostal je na konju in je skušal v diru zbežati. Ko je
Kamila njegovo ukano spoznala, je stekla pred njego-
vega konja, ga zgrabila za vajeti in zasadila meč v
mladeničevo telo.
Na drugi sliki pa je prikazana Kamilina smrt. Etru-
ščan Aruns je napadalno Kamilo opazoval. V pohlepu
po dragoceni vojaški opremi svečenika Hloreja ni na-
mreč niti pomislila, da tudi njej preti življenjska nevar-
nost... In prav takrat ji je Aruns zadri svoje kopje v
prsi! Kamili se je stemnilo pred očmi in komaj je
utegnila s krvavečo rano dati še zadnja povelja... Nato
je zdrknila s konja na tla in umrla... Po njeni smrti se
je boj še bolj razbesnel in morilca je zadela nevidna, od
Diane poslana puščica. Obležal je mrtev v prahu in
njegovi prijatelji so hiteli v boj preko njegovega trupla.
Vsa dogajanja, ki so prikazana na obeh slikah Celj-
skega stropa so predstavljena izredno nazorno. V sli-
karskem načinu v smislu tedanjega časa je odlično
posredovana dramatičnost, dinamika bojevanja, boga-
stvo orožja in oblačil, kakršna je izražena v Vergilovem
pesniškem sporočilu.	MILENA MOSKON
še o »kapucinskem totem«
NOVO GRADIVO 0 ČASNIKU
Izšla bo knjiga dokumentov iz prvih dni okupacije
Muzej revolucije v Celju bo ob štirideset-
letni« ustanovitve OF in vstaje slovenskega
naroda izdal faksimilirani ponatis obeh ile-
galnih rokopisnih oz. tipkanih listov, ki so
ju spomladi leta 1941 izdajali zavedni Slo-
venci, zaprti v celjskem kapucinskem sa-
mostanu in v celjskem Starem piskru, pre-
den so jih nemški okupatorji izgnali v Srbi-
jo. To sta KAPUCINSKI TOTI in TOTI
STARI PISKER. Po originalih, ohranjenih
v celjskem Muzeju revolucije, je izdajo pri-
pravil Janez Sumrada, kustos v Muzeju re-
volucije ob sodelovanju Vlada Novaka, ku-
stosa posebnih zbirk v Knjižnici E. Kardelja
v Celju. Izdaja teh zanimivih in pomembnih
dokumentov iz prvih dni okupacije in začet-
ka narodnoosvobodilnega boja Slovencev
bo opremljena z znanstvenim komentarjem
in bo prav gotovo vzbudila zanimanje stro-
kovnjakov, zgodovinarjev, ki proučujejo
NOB, pa tudi širšega kroga ljubiteljev no-
vejše zgodovine ter drugih bralcev. Knjigo
tiskajo v tiskarni AERO, TOZD Grafika v
Celju. Po programu naj bi izšla na celjski
občinski praznik 20. julija oz. za praznik
vstaje slovenskega ljudstva 22. julija.
V knjigi bodo poleg točnega posnetka
vseh petih številk lista Kapucinski Toti in
obeh ohranjenih številk lista Toti Stari pi-
sker faksimilirani tudi originalni rokopisi
avtorjev, ki jih je ohranil urednik Kapucin-
skega Totega Fran j o Vilhar iz Laškega in jih
že pred leti izročil celjskemu Muzeju revolu-
cije.
Zaradi razmer, v katerih sta ilegalna lista
zapornikov nastajala in izhajala, je razumlji-
vo, da se je le malokateremu izmed tedanjih
zapornikov posrečilo skriti pred nemškimi
policijskimi in vojaškimi oblastmi posa-
mezne številke teh listov in da so te danda-
nes izredno redke. Od lista Toti Stari pisker
sta ohranjeni le dve številki iz zapuščine
Draga Rozmana, študenta iz Smartnega ob
Paki, čeprav nekateri še živi uredniki trdijo,
da so izdali štiri številke. Primerka prvih
dveh številk, ohranjena v MRC, sta torej za
zdaj edina in bosta verjetno tudi ostala uni-
kata, saj je zelo malo verjetno, da je skozi
hude čase dočakal naše dni še kakšen pri-
merek. Popolnoma izključeno seveda ni, da
bi iznajdljivosti in upornosti naših ljudi, ki
je vzpodbudila in vsemu navkljub uresniči-
la izdajanje ilegalnih listov, vendarle uspelo
pretihotapiti mimo okupatorske soldateske
še kakšen primerek tega dragocenega doku-
menta.
K tej z rahlim upanjem obarvani misli oz.
želji nas nagibajo okoliščine z listom Kapu-
cinski Toti. Tega se je namreč ohranilo več
primerkov, tako da bo poleg najpopolnejše-
ga, vseh 5 številk obsegajočega kompleta v
Muzeju revolucije poslej tudi Knjižnica
E. Kardelja v Celju v posebnih zbirkah od-
delka za raziskovalno delo hranila originale
prvih štirih številk Kapucinskega Totega
(št. 3 in 4 iz zapuščine pok. šolskega upravi-
telja Metoda Požarja sta bili najdeni prav te
dni, št. 1 in 2 pa sta duplikata iz zbirke MRC;
poprej si je knjižnica oskrbela fotografske
kopije vseh originalov Kapucinskega Tote-
ga in Totega Starega piskra, ki jih hrani
MRC). Tako sta se dogovorila oba sodelujo-
ča zavoda.
Med pripravljanjem te faksimilirane izda-
je je tov. Juro Toplak, upokojeni šolski
upravitelj iz Vojnika, eden od izdajateljev in
urednikov Totega starega piskra, izročil
MRC lepo ohranjen dvojni primerek 2. štev.
lista Kapucinski Toti, ki sta ga dva zaporni-
ka ob premestitvi iz kapucinskega samosta-
na v sodne zapore Starega piskra prinesla s
seboj in s tem vzpodbudila tudi zapornike v
Starem piskru, da so še oni začeli izdajati
svoj list, čeprav so bile razmere v Starem
piskru za kaj takega mnogo manj ugodne
kot one v kapucinskem samostanu. Morda
pa še kdo od tedanjih zapornikov ali pa od
njihovih svojcev oz. dedičev hrani kot spo-
min na tiste težke dni kakšen posamezen
primerek Totega Starega piskra ali pa Ka-
pucinskega Totega.
Prejšnji teden, torej tik pred izidom knji-
ge pa se je našel še en dragocen dokument
iz težkih prvih dni nemške okupacije v Ce-
lju. V zapuščini pok. Metoda Požarja, upo-
kojenega šolskega upravitelja v Šempetru v
Savinjski dolini, enega od tistih slovenskih
izobražencev, ki so jih Nemci leta 1941 zapr-
li v kapucinski samostan in jih nato izgnali
v Srbijo, se je ohranil list z narisano skico
Alberta Sirka (Trije zaporniki pometajo
dvorišče kapucinskega samostana) in z 39
podpisi tedanjih zapornikov. Med njimi so
poleg Alberta Sirka in Metoda Požarja pod-
pisani tudi prof. Janko Orožen in Gvido
Sernec iz Celja, učitelja Franc Žagar iz Šent-
jurja in Stanko Mikuš iz Prebolda, rentier
Lothar Ružička in hotelir Rožanc z Dobrne
in še drugi.
Slikar Alberi Sirk je verjetno naprosil so-
trpine, naj se mu podpišejo za spomin pod
njegovo risbo. V izgnanstvu v Srbiji (v Zaje-
čaru) pa se je toliko zbližal z učiteljem Po-
žarjem, da mu je v znamenje prijateljstva
poklonil ta spominski dokument, ki se je po
tej poti ohranil do danes. V imenu Požarje-
vih dedičev ga je tov. Dane Debič, ravnatelj
Knjižnice E.Kardelja, izročil obenem s pri-
merkoma 3. in 4. številke Kapucinskega To-
tega v hrambo za to poklicanima zavodoma,
ki sta se sporazumela, da bo original hran:i
MRC, v knjižnici pa bodo hranili kopij
Dragoceni dokument je prišel v javni znan
stveni razvid še o pravem času, tako da je
bilo mogoče verno reprodukcijo uvrstiti tu-
di še v pripravljajočo se faksimilirano iz-
dajo.
O obeh ilegalnih rokopisnih listih celjskih
zapornikov iz leta 1941 je pisal že tov. Stane
Terčak, tedanji kustos MRC, ki ju je prvi
odkril za javnost v podlistku v Večeru (maja
in junija 1972) in v 2. izdaji svoje knjige
Celjski Stari pisker (Ljubljana 1976). Na
kratko je pisal o obeh listih tudi Franc Roš v
svoji knjigi Slovenski izgnanci v Srbiji
1941-1945 (Maribor 1967), pač na podlagi
podatkov, ki jih je kot zunanji sodelavec
MRC dobil od svojega prijatelja Staneta
Terčaka. Med pripravljanjem faksimilirane
izdaje je letos spomladi pisal o obeh listih
tudi njen urednik Janez Sumrada (v TV 15
in v sobotni prilogi Dela). V novi kritični
izdaji, opremljeni z znanstvenim komentar-
jem, bodo dognanja Staneta Terčaka zbrana
in povzeta ter seveda dopolnjena z novimi
odkritji in dognanji iz zadnjih let (po letu
1976), zlasti med pripravljanjem te spomin-
ske faksimilirane izdaje. Skrbno delo razi-
skovalcev in zrela zavest hraniteljev prina-
šata vedno nova presenetljiva odkritja.
VLN
št. 29 - 23. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 9
kopališča na celjskem
OD BAZENA DO BAZENA
Obiskovalcev vedno več
Nadaljujemo naš sprehod
po odprtih kopališčih na
celjskem območju. Čeprav
nam vreme kdaj pa kdaj pre-
križa načrte za sončenje in
kopanje, bo do konca poletja
še dovolj časa tudi za tiste, ki
se želijo osvežiti in si prido-
biti nekaj zagorele barve kar
v domačem kraju.
slovenske konjice
- dobro vzdrževan
Ta bazen je le za dva centi-
metra krajši do olimpijskega
bazena, torej dokaj velik, da
se kopalec lahko tudi rekrei-
ra. Obisk je tako kot drugod
odvisen od vremena, število
gostov se v povprečju suče
okoli 200 na dan. Vstopnina
je 20 dinarjev za odrasle in 10
za otroke, za najmlajše pa le
5 dinarjev. Bazen je tako kot
vsa leta do sedaj dobro vzdr-
ževan, voda v njem pa je
ogrevana. Za varnost kopal-
cev in za red na bazenu skr-
bita dva kopališka mojstra.
Okolica je velika in urejena
za rekreacijo. Te dni poteka
tečaj za neplavalce, ki vklju-
čuje 45 neplavalcev. Povej-
mo še to, da se otroci lahko
brez skrbi do mile volje na-
makajo v dveh manjših baze-
nih.
termalni bazen v
rogaški slatini
Bazen je velik 33 krat 15
metrov, otroški pa meri 15
krat 15 metrov. Voda je ter-
malna, čista, vsak dan jo klo-
rirajo. Njeno kakovost in hi-
gijensko neoporečnost kon-
trolira Zdravstveni center v
Celju. Bazen je dobro vzdr-
ževan. Ob bazenu so kabine,
na novo pa so odprli bife,
kjer gostom postrežejo z
osvežilnimi brezalkoholnimi
pijačami. Za vstop na to ko-
pališče imajo delavci vso se-
zono popust, zato je obisk
velik.
celjska bazena -
velik obisk
Celjani imamo sedaj dva
bazena. Kopališče ob Ljub-
ljanski cesti je še vedno pre-
majhno, saj pokriti bazen na
Golovcu nima pravih lastno-
sti poletnega bazena. Pa tudi
sicer je le-ta v poskusnem
obratovanju, tako da v pri-
hodnje v poletnih mesecih
ne bo odprt.
Kopališče ima tri dobro
vzdrževane bazene, voda je
filtrirana štirikrat na dan, do-
daja pa se še tretjina sveže
vode. Garderobe so pod re-
dno inšpekcijsko kontrolo,
za red in varnost kopalcev
skrbijo štirje reševalci in dva
kopališka mojstra.
Plavalne šole so organizi-
rane od 6. julija dalje. Tečaji
za neplavalce, odrasle in
otroke potekajo vsak dan, ra-
zen sobot nedelj in prazni-
kov. Prav tako so organizira-
na razna tekmovanja v pla-
vanju. Vstopnina za odrasle
je 30 dinarjev in za otroke od
4. do 14. leta 20 dinarjev. Za
sezonsko karto pa moramo
odšteti 600 dinarjev.
Plavalni klub je otrokom s
poškodovano hrbtenico, ta-
ko imenovanim hrbteničar-
jem, omogočil rekreativno
plavanje s polovično sezon-
sko karto.
Pokriti bazen je prav tako
dobro vzdrževan. Imajo dva
kopališka mojstra, le obisk
je zaenkrat še slab, kajti nav-
sezadnje je kljub majhni te-
rasi bazen zimski.
zreče - zelo čista
voda
V	Zrečah imajo pololim-
pijski bazen z ogrevano vo-
do, igrišči za košarko in od-
bojko ter okrepčevalnico.
Delujejo filtrirne naprave,
redno dežurstvo, prav tako
pa so tudi garderobe pod re-
dnim inšpekcijskim nadzor-
stvom.
Vstopnina za odrasle je 15
dinarjev in za otroke 10 di-
narjev. Zaradi slabega vre-
mena plavalni tečaji še ne
potekajo, v prihodnje pa jih
bo vodil kopališki mojster iz
Celja. Povedali so nam, da
zaradi dobre vzdrževanosti
in čiste vode na kopališče ra-
di zahajajo številni Celjani.
letno kopališče
velenje
V	neposredni bližini mest-
nega jedra, na blagi vzpetini,
je velenjsko letno kopališče.
Odprto je vsak dan od deve-
tih dopoldan do šestih zve-
čer, tako da je možnosti za
ohladitev dovolj. No, voda ni
ravno hladna - od 25 do 36
stopinj Celzija namerijo.
Presenečenja ob srečanju z
vodo so torej kar izključena,
če pa bi le prišlo do njih, je tu
tudi varnostna služba.
Cene so še kar sprejemlji-
ve. Odrasli morajo odšteti 30
dinarjev, otroci do 14 leta pa
20. Mogoče pa je kupiti tudi
mesečno vstopno karto, ki za
odrasle velja 360 dinarjev, za
otroke do 14 let pa 200 dinar-
jev. To je pa že kar ugodno.
Tudi za tiste, ki jih pot slu-
čajno privede mimo kopali-
šča in si zažele osvežitve, pa
s seboj nimajo opreme, je po-
skrbljeno. Sposoditi si je
mogoče kopalke in brisače,
za oboje pa je treba odšteti
po 8 dinarjev.
Letno kopališče v Velenju
INTEGRAL NI IME ZA
PROMETNO PODJETJE
Medtem ko marsikje opažamo, da se je slovenska
jezikovna vest zdramila in da narašča število tistih, ki
»jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo«,
smo doživeli tudi kričeč primer jezikovne samovolje in
nepremišljenosti, ki je samo še hujši, ker se je skril pod
plašč samoupravljanja.
Po združitvi delovnih organizacij SAP in Viator je
bilo za novi sozd potrebno tudi novo ime. Lepa prilož-
nost, da bi se vzelo kaj slovenskega, saj dosedanji
imeni pač ne zvenita slovensko; še slabše je z imeni
tozdov te organizacije: Golfturist (le zakaj?), Turizem
Alpe Adria ter Turizem in Rent-a-car! Razpisali so
natečaj za novo ime, dobili menda dosti predlogov,
izbrali pa mimo vsakršne logike povsem neprimerno
ime Integral, menda v spomin »integraciji« teh dveh
podjetij.
Ko je ime prišlo v javnost, je brž izzvalo negativne
odmeve. Izbiro je ostro zavrnil nekdo v Dnevniku,
proti so bili udeleženci majhne javne ankete, zelo hud
je bil in je še Pavliha, in A. Rupnik je v Delu dne 11.6.
»samoupravljalce« sozda SAP-Viator med drugim
opozoril na 7. odst. 417. člena zakona o združenem
delu, ki pravi, da firma delovne organizacije ne sme
vsebovati izrazov, neznanih v jezikih narodov in naro-
dnosti Jugoslavije. Lahko rečemo, da je izraz znan
tedaj, ko pozna njegov pomen povprečen državljan ali
velik del državljanov, to pa gotovo ne velja za inte-
gral,« izraz iz višje matematike. Izbira se torej ne
ujema z zakonom. Povrhu pa beseda integral niti
najmanj ne označuje imena organizacije, ki skrbi za
prevoze vseh vrst, torej je ta izraz še drugič neprime-
ren.
Tako je bilo brez pametne presoje in brez občutka
za naš jezik sprejeto ime, ki ga bo treba prej ali slej
spet spremeniti.
stabilizacija?
VEČ BOLEZNIN
Mnoge vezane na koledar
Najnovejši podatki Zveze
skupnosti zdravstvenega
zavarovanja Jugoslavije
kažejo, da se število bolez-
nin pri nas v času od leta
1975 do 1979 ni zaustavilo,
kaj šele zmanjšalo. Bolni-
ške so še vedno v porastu,
tako da je leta 1975 bilo za-
radi njih izgubljenih v na-
rodnem dohodku 16.967 mi-
lijonov dinarjev, ali 3,37%
ustvarjenega narodnega do-
hodka.
Leta 1979 je bilo zaradi bo-
leznin izgubljenih 48.541 mi-
lijonov dinarjev, kar je že
znašalo 6,61% narodnega do-
hodka. Ta izračun se nanaša
na boleznine do 30 dni. In še
en podatek: 1975. leta, ko je
bilo v Jugoslaviji nekaj pre-
ko 5 milijonov in 359 tisoč
aktivnih zavarovancev, je bi-
lo registriranih preko 6 mili-
jonov 878 tisoč izgubljenih
dni zaradi bolezni. Leta 1979
je bilo zaradi bolniške izgub-
ljenih več kot 9 milijonov in
390 tisoč dni.
Zaradi dejstva, da gredo
bolniške do 30 dni na račun
delovne organizacije, nosijo
le-te velik »zalogaj«, kar
predstavlja eno od posebno
neprijetnih spoznanj. Na pri-
mer: na račun delovne orga-
nizacije je bilo leta 1979 iz-
gubljenih 47 milijonov dni,
ali 50,1%, na račun zdrav-
stvenih skladov pa preko 46
milijonov dni ali 49,9%. Po
vsem tem sodeč organizacije
združenega dela še niso do-
volj naredile za zmanjšanje,
zlasti neopravičenih bolez-
nin. Takšne bolniške pa se
dajo vendarle dobro ločiti že
po tem, ker so vezane na ko-
ledar, oziroma na sezono. To-
vrstni »dopusti« so v veliki
meri izraz nesolidarnosti de-
lavcev, ki bitko za stabiliza-
cijo prelagajo na ramena
drugim. Po drugi strani pa je
tudi res. da zdravstveni de-
lavci doslej niso kdo ve kaj
naredili za zmanjšanje neo-
pravičenih boleznin. Na-
sprotno, bilo jih je celo zelo
lahko dobiti. V veliki večini
dajejo paciente v stalež mlaj-
ši zdravniki, ki še niso spo-
sobni oceniti delovne spo-
sobnosti delavca in se tega v
času svojega študija, na ža-
lost. tudi niso mogli naučiti.
K. J.
ORGANIZACIJA OF V CELJU
IN OKOLICI
Za razvoj organizacije
OF je bilo zelo pomemb-
no delo celic KPS v Novi
vasi in v Gaberju. Celico
KPS v Novi vasi so se-
stavljali Jože Valenčič,
Hermina Seničar, Jože
Penič, Viktor Pirec in
Otokar Kosovel. Obstoja-
la je do prve polovice juli-
ja, ko je bila izdana Her-
mina Seničar, ki mora
oditi v Celjsko četo. Po
razbitju celice v Novi vasi
je po zvezah Seničarjeve
njeno delo nadaljevala
Ivanka Rojnik.
Celica KPS v Gaberju
je bila ustanovljena maja
Piše:	14
JOŽE VURCER
ali junija 1941 in so jo se-
stavljali sami novi člani:
tapetnik Leopold Doler,
mizar Dominik Štibl, kro-
jač Martin Grm, avtome-
hanik Erik Grm, šofer Jo-
ško Grm in verjetno še
trije obrtniki oziroma po-
močniki. V mizarski de-
lavnici Dominika Štibla
na Mariborski cesti v Ga-
berju so se podobno kot-v
delavnici tapetnika Leo-
polda Dolerja sestajali
mnogi aktivisti in ilegal-
ci. Pri njem so nekaj časa
verjetno na rotacijskem
stroju razmnoževali leta-
ke; pri obeh pa je bilo
zbirno skladišče tehnič-
nega materiala.
Predvojni član KPS, tr-
govec Alojz Božič na Ma-
riborski cesti, je iz svoje-
ga osrednjega skladišča
za potrebe osvobodilnega
gibanja oskrboval ilegal-
ce, prevzemal in izdajal
papir za ilegalne tehnike,
ter ilegalno pošto; tiskale
so se matrice ter razmno-
ževali ilegalni tisk.
V delavnici in na stano-
vanju krznarja Ivana Ko-
žuha-Ključara je bila jav-
ka za ilegalce ter zbirno in
prehodno skladišče raz-
novrstnega materiala.
Zbiranje živeža za ile-
galce in za partizanske
enote je potekalo preko
stoterih rok. Večina je so-
delovala občasno, večje
količine pa so dobili pre-
ko redkih slovenskih tr-
govcev, ki niso bili izse-
ljeni in katerim ni bilo za-
plenjeno imetje. Bilo pa
je težko priti do večjih ko-
ličin živeža, ker so Nemci
natančno popisali zaloge
trgovcev in brez ustrez-
nih živilskih nakaznic ni
bilo mogoče ničesar dobi-
ti. Trgovec, pek ali gostil-
ničar je lahko dvignil iz
skladišča le toliko moke,
maščob, mesa, sladkorja,
cigaret s kakršno količino
prodanega blaga se je lah-
ko izkazal, in kolikor
odrezkov živilskih nakaz-
nic je prinesel na prehra-
njevalni urad. Na prehra-
njevalnem uradu, kjer je
bil zaposlen Franjo Fi-
javž, so po dogovoru z
vodstvom OF prejemali
trgovci Alojz Božič,
Franc Vedenik z Ostrož-
nega ter Štefka Antloga iz
Arclina večje količine ži-
veža kot jim je pripadalo.
Sanitetni material so
aktivisti najčešče dobiva-
li v vseh treh celjskih le-
karnah, prek nekaterih
zvez celo zastonj. Največ
so ga dobivali pri lekar-
narju Ivu Tončiču v le-
karni »Pri orlu«. Prav ta-
ko so se slovenski zdrav-
niki kolikor niso bili izse-
ljeni ali pa se umaknili v
Ljubljansko provinco od-
zvali pozivu, da pomagajo
OF in prvim partizanom.
Pri nastajanju in razvo-
ju OF je bila izredno po-
membna ilegalna tehnika
- tiskarne. Od tehnik OK
KPS Celje sta v okupaciji
nadaljevali delo tehniki v
Škofji vasi in Šentjurju.
V Tehniko nad ključav-
ničarsko delavnico v to-
varni volnenih odej v
Škofji vasi je do avgusta
1941 tiskala ilegalni tisk,
nato pa bila predstavljena
v Lipovec pri Ljubečni k
Ivanu Joštu. Delovala je
do oktobra ko je bil Jošt
aretiran. Tiskala je propa-
gandni material in »Ra-
dijske vesti«.
Tehnika pri Milanu
Boršiču v Šentjurju je de-
lovala do srede julija
1941. Matrice je tipkala
Helena Ferdič najprej pri
Novakovih v Vrbnem pri
Šentjurju, od julija pri
Božiču na Mariborski ce-
sti, nato pa je do aretacije
oktobra 1941 imela stroj
doma v Kovinarski ulici v
Gaberju. Pri Ferdičevih
je bila tudi pomembna
javka.
Na šapirografu so raz-
množevali letake tudi pri
Kočarjevih na Slomško-
vem trgu in na rotacij-
skem stroju pri mizarju
Dominiku Štiblu.
Zaradi ureditve in enot-
nega vodenja celotne ile-
galne tehnike v celjskem
okrožju je verjetno na
prošnjo PK KPS prispel
konec julija ali v začetku
avgusta iz Ljubljane
predvojni mariborski ko-
munist Jože Fluke-Egon,
imenovan tudi Igor. Kot
ilegalec je med drugim v
sodelovanju z Milico Ga-
brovec-Lenko in Marico
Frece v hiši Avgusta Ja-
griča na Cesti na grad
osnoval novo ilegalno ci-
klostilno tehniko za celj-
sko okrožje, ki je delovala
do konca oktobra 1941.
Za prevoz ciklostilnega
stroja menda od Rodeto-
vih, je poskrbel Metod
Hočevar.
Tovarna volnenih odej Škofja vas. Tehnika je
bila nad ključavničarsko delavnico
10. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 29 - 23. julij 1981
SPREMENITI VLOGO SODIŠČ ZDRUZENEGA DELA
Zakon o sodiščih združe-
nega dela bodo spremenili in
s tem tudi položaj in vlogo
sodišč združenega dela.
Ustavno sodišče Jugoslavije
je namreč odločilo, da mora
zvezna skupščina temeljito
analizirati in v določenem
času tudi spremeniti zakon.
Kot kaže so zmagale zahteve,
kj, so jih ob letnih analizah
dela sodišč pogostoma izre-
kali tudi na celjskem območ-
ju - namreč da ta najmlajša
sodišča sicer opravljajo izre-
dno pomembno vlogo, da pa
se v resnici niti po vlogi niti
po dejanskem razsojanju ne
razlikujejo od rednih sodišč.
Nekateri celo trdijo, da smo
namesto sodišč združenega
dela kakršna je zahtevala
ustava, dobili specializirana
sodišča za delovna razmerja.
Ne gre samo zato, da se sodi-
šča združenega dela pretež-
no ukvarjajo predvsem z za-
ščito delavčevih pravic ozi-
roma s problemi iz delovnih
razmerij. Vprašanje je, ali je
ustava namenila sodiščem
združenega dela tako ozko
vlogo, da rešujejo spore gle-
de osebnih dohodkov, stano-
vanjske problematike, raz-
poreditve na nova delovna
mesta in podobno. Res se tu-
di iz teh pritožb da razbrati
širši pogled na neprevilnosti
v samoupravnih odnosih, na
privatizacije, na skupinsko-
lastninsko* mislenost, samo-
voljo in zlorabe. Vendar ti sa-
moupravni spori ne bi smeli
v celoti zaposliti delovanja
sodišč združenega dela.
Ustava je želela, naj bi ta so-
dišča reševala dejansko pra-
ve spore iz družbeno-eko-
nomskih odnosov, statusne
spore samoupravnega orga-
niziranja, spore iz združeva-
nja dela in sredstev ter po-
dobno.
Prav ti spori pa so v izre-
dni manjšini samoupravnih
pravd na sodiščih združene-
ga dela. Vsebinska funkcija
tovrstnega samoupravnega
sodstva je torej obvisela v
zraku, četudi bi bilo krivično
reči, da sodišča združenega
dela niso hotela opravljati
teh nalog. Problem je pač v
tem, da je življenje v samou-
pravni praksi bolj zapleteno
prav pri reševanju osebnih
sporov, ker nekatere spre-
membe v družbenoekonom-
skih odnosih počasi oživlja-
jo. Toda to je pomenilo, da so
sodišča združenega dela
prevzemala naloge, ki bi jih
lahko reševala tudi redna so-
dišča. Bistvena zahteva v na-
stajanju -samoupravnega
sodstva se je nanašala prav
na to, da naj sodišča združe-
nega dela postanejo orodje v
rokah združenih delavcev za
reševanje različnih samou-
pravnih sporov. Zdaj se do-
gaja prav nasprotno - mno-
gokrat prihaja do konfliktov
med organizacijami združe-
nega dela, sodišči in delavci.
Spet nek organ zunaj združe-
nega dela rešuje, kar se do-
gaja znotraj delovnih kolek-
tivov. Pri tem pa vse analize
kažejo, kako se počasi uve-
ljavljajo organi samouprav-
nega nadzora, premalo pa za
zaščito delavčevih pravic
storijo tudi drugi organi in še
posebej sindikati.
★ ★★★
Prenagljene odločitve se-
veda ne bodo koristne. Kaže
pa, da se začenja razprava o
delovanju celotnega samou-
pravnega sodstva. Res je
vprašanje, ali smo kaj dose-
gli, celo novonastali samou-
pravni sodni organi le spre-
menijo ime, delajo pa tako
kot klasično državno sod-
stvo. Širša analiza mora po-
vedati, kaj je bilo dobro, kaj
pa bo res treba menjati.
SODELOVANJE
MED
ZAVAROVALNICO
TRIGLAV IN
RIBIČI
Ribiška družina Celje do-
bro sodeluje z delovnimi or-
ganizacijami na celjskem ob-
močju. Za njihovo boljše in
varnejše delo je prispevala
del sredstev zavarovalnica
Triglav - Območna skupnost
Celje, s katerimi so si celjski
ribiči nabavili veterne jopi-
če, ki jih bodo varovali pred
vremenskimi neugodnostmi
pri odlovnih in vlaganju rib.
Na sliki: Odlovna ekipa
RD Celje pri svojem delu na
Blagovni.
F.B.
POČITNICAM OB ROB
Počitnice, letovanja, morje, hribi, izleti... Toliko
možnosti, toliko idej in predvsem dobre volje. Tako si
nekako predstavljamo ta poletni čas, ko je sonce pre-
podilo oblake in razgnalo migrene, slabo razpoloženje
in čemerni obraz. Vsi si obetamo veliko, največ pa naši
najmlajši. Ko pa pride čas, da svoje načrte za poletje
tudi uresničimo, se pred nami postavijo prepreke, -od
prenapolnjenosti hotelov in kampov do finančnih sta-
bilizacijskih. Marsikdaj si torej ne moremo privoščiti,
kar bi radi, pa tudi otrokom z najboljšo voljo nemo-
remo nuditi tisto, kar v tem času potrebujejo. Poslali
smo jih na letovanje, če smo imeli možnost, k sorodni-
kom ali k znancem ravno toliko, da spremenijo okolje.
Posvečamo jim več svojega prostega časa, jih vza-
memo na dopust, preživimo konec tedna na izletu ali
kje v prijetnem okolju. V glavnem pa so otroci prepu-
ščeni sami sebi. Zlasti šolarji na nižji stopnji težko
najdejo sebi primerne zaposlitve.
Že leta ugotavljamo, da nismo storili nič ali pa zelo
malo, da naši otroci in mladinci bolje preživijo počitni-
ški čas v domačem okolju. Tu pa tam razmišljajo in
tudi organizirajo razne izlete, letos so tudi poskusi, da
bi otroke pod strokovnim vodstvom zvabili na igrišča
in jim tu zagotovili nekaj prijetnih ur ob igri na ustvar-
jalnem delu. Šole same pa veliko premalo storijo. Na
šolah so igrišča, so laboratoriji, delavnice, telovadnice
in nazadnje pedagoški kadri. Vse to se zapre, učitelji
gredo na dopuste, sami pa bi se težko organizirali in
žrtvovali nekaj svojih dni za mentorstvo na tej ali oni
šoli s področja, ki jih najbolj zanima.
Vsem nam je jasno, da je šolsko leto naporen čas za
učitelja in da si tako učitelji kot učenci želijo oddiha
drug pred drugim, pa vendar... Če bi se odklenila le
ena šolska vrata za mesec dni, pa ne vsa, le morda
delavnica ali telovadnica, morda celo laboratorij za
geografijo ali kaj podobnega. Tu bi pod vodstvom
svojih učiteljev - mentorjev šolarji, ki bi bili zainteresi-
rani, lahko zanimivo preživljali svoj čas v tistih dejav-
nostih, ki jih zanimajo, na nekoliko bolj sproščen in
predvsem ustvarjalen način. Učitelji pa bi se odtrgali
od svojih ustaljenih pedagoških prijemov in bi skupaj
z otroci ustvarjali novo vzdušje in raziskovali še nez-
nane zanimive stvari na tem ali onem področju. Oboji
bi se sprostili, bolje spoznali med sabo, vspostavili
nove vezi.
Pa bi morda en učitelj uporabil za to le teden dni
svojih počitnic, ostane mu torej še dovolj časa za pri-
prave in tudi za dopust.
Seveda je to le en primer, o katerem bi veljalo razmi-
sliti, saj to vsaka šola lahko zase organizira.
So pa tu še krajevne skupnosti, kjer bi lahko krajani,
ki so tudi starši, ponudili svojo pomoč in poiskali
možnosti v kraju za organizirano in vodeno preživlja-
nje počitniškega časa otrok.
Nadalje so tu tudi društva, ki bi lahko popestrila
vsakdan na ulicah in igriščih.
Skratka možnosti je veliko, samo organizirati se je
potrebno in z malo več dobre volje bi šlo.	VVE
filter za čiščenje zraka
uporablja se za odpraševanje
v vseh vrstah industrije
»Koliko časa je trajalo, da so ljudje spoznali resnico?«
»Veste, težko je govoriti o tem. Rekel bi, da ljudje sploh
niso spoznali resnice. Hočem reči, da se to ni zgodilo čez
noč, da ni bilo nikakršne dramatične spremembe. Ni se
zgodilo, da bi, recimo, nekdo zjutraj vstal in rekel: no, sedaj
pa je vsega konec, vse moje sanje so pokopane, nikoli več
ne bom videl domovine. Ne, tako ni bilo. Bilo je drugače,
počasi, skoraj mukoma smo spoznavali, da se naše sanje ne
bodo nikoli uresničile.«
»Kdaj se je to zgodilo vam in zakaj?«
»Tudi zase bi težko rekel kdaj. Ce sem zelo iskren, sem še
pred desetimi leti po malem verjel, da se bodo stvari zasu-
kale drugače. Morda je potem trajalo še nekaj let, pet
recimo ali kaj takega, da sem se dokončno prepričal.«
»Zakaj?«
»Povedal vam bom. Razlog je preprost: zato, ker se ni
uresničilo nič od tistega, kar so nam nenehno pripovedo-
vali. Govorili so nam, da bo Jugoslavija propadla, da jo
bodo razklali notranji nemiri in da jo bodo zasedli tujci in
da bomo potem mi dobili svojo priložnost. Zgodilo pa se ni
nič, celo nasprotno. Dobro vam je šlo in rekel bi, da vam
gre čedalje bolje. Vidite, pred tednom dni sem govoril z
nekom, ki je bil na obisku v stari domovini. Toliko stvari
mi je povedal, da mu še verjeti nisem mogel vsega. Ampak
če je samo polovica res, je tudi veliko. Če vam rečem samo
eno: ta človek mi je rekel, da pri vas pojeste več mesa, kot
ga pojemo tukaj... pa najbrž veste, da slavijo Argentinci
kot največji jedci mesa na svetu.«
Skorajda nasmehnil sem se, kajti zdelo se mi je, da
količina mesa, ki ga nekdo poje ali ne poje, nikakor ne
more biti odločilno merilo za sodbo o tem človeku ah
državi, iz katere prihaja. Ampak za mojega sogovornika je
imel tudi ta skromni, vsaj zame, skromni, podatek posebno
vrednost. Najbrž je res, da včasih naše predstave o nečem
padajo ali se dvigujejo tudi na podrobnostih. Velikost
zrezka je lahko tudi podrobnost. Zveni najbrž sila čudno,
ampak verjetno ima svojo težo. Ljudje, s katerimi sem se
pogovarjal v Buenos Airesu in drugod, me praviloma niso
spraševali o »visoki politiki«, marveč o čisto vsakdanjih
rečeh, kino sporedu na primer in mladi o prvih desetih
ploščah s top lestvice. Zanje, za vse politične emigrante, s
katerimi sem govoril, je bila podoba domovine sestavljena
iz takih drobnih reči. In zato se kasneje nisem več čudil, da
je velikost zrezka, ki ga dobite v kmečki gostilni na mizo,
lahko tako pomemben del zgodbe o Jugoslaviji in Slove-
niji.
PROGRAMI ZARADI PROGRAMA
Kljub velikim težavam, ki so jih imeli slovenski politični
emigranti po prihodu v Argentino, tam okrog leta 1948, pa
so se vendarle kmalu začeli prebijati proti vrhu. Nekateri
manj spretno in brez pomoči, drugi bolj spretno in s po-
močjo.
Dandanašnji, trideset let kasneje, so številni med njimi
dodobra uveljavljeni, nekateri s precejšnjim premoženjem,
slovenska politična emigracija
17
velika večina pa z gmotno osnovo, ki jim dovoljuje za
argentinske razmere dobro življenje.
Zanimivost mojih argentinskih pogovorov je bila, da je
bilo mogoče zvedeti neverjetno veliko reči o neverjetno
velikem številu ljudi: srenja slovenske politične emigracije
je namreč ob vsem drugem tudi izredno obveščena o doga-
janjih svoje srede. Ali gre za to, da je pač skupina ljudi, ki
živijo na tujem, bolj navezana nase in medsebojno pove-
zana, ali je to posledica dejstva, da že trideset let delujejo
skupaj na razmeroma ozkem prostoru, ali kaj tretjega -
tega ne vem. Vem pa, da skoraj vsi vedo vse o vseh in da
tega niti ne skrivajo kdove kako.
To mi je omogočilo, da sem sorazmerno lahko uokviril
tudi čisto materialno plat življenja slovenske politične emi-
gracije, in če bi to koga zanimalo, bi najbrž kje med popisa-
nimi stranmi reporterske beležnice našel tudi podatke o
tem, koliko ima ta ali oni denarja, koliko je »vreden« in
take reči.
Nemara težja plat tega raziskovanja je bilo prebiranje
emigrantskega tiska in ločevanje stališč v njem. Za nepou-
čene je to na trenutke prava džungla z mnogimi le rahlo
vidnimi stezicami, ki jih je težko slediti - še posebej zato,
ker ne peljejo nikamor. A bilo je treba opraviti tudi to, saj
naposled na papirju zapisane besede najdlje ostanejo in jih
je sorazmerno najlaže tudi razumeti.
Vprašanje, na katero je kazalo odgovoriti, je pravzaprav
preprosto. Kakšni so konkretni cilji slovenske politične
emigracije? Žal, pa odgovor ne more biti enako preprost i
razumljiv, kajti izkazalo se je, da vidijo te cilje posameznt
skupine in stranke zelo različno.
Tukaj bi se morda kazalo opravičiti, ker bom najbrž koga
zmedel z nazivi različnih organizacij slovenske, politične
emigracije, ki povedo malo ali nič. Toda najbrž drugače ne
gre, če naj bi predstavil njihovo dejavnost. Zdi pa se mi
pomembno reči, da gre za skupine in skupinice zvepečih
imen, ki v bistvu ne predstavljajo ničesar. Tako imajc
nekatere »politične organizacije« le po peščico članov,
morda dvajset ali kaj takega, ki se »bojujejo« za svoje
smotre in cilje, sestavljajo svoje programe in tako naprej. A
vse skupaj je v zraku, delo in rezultat prizadevanj nekateri1
posameznikov, ki bi prav tako lahko zbirali znamke ali ka.
drugega in imeli zaradi tega društvo ali skupino ali ka.
podobnega. In če kdo, ki tega ne ve, gleda to od strani, st
mu bo prvi trenutek zazdelo, da kar vre od politične sile ir
dejavnosti, ko pa v resnici skoraj ničesar ni. In tudi meni n
nerodno priznati, da sem bil v začetku malce zmeden ot
vseh teh imen - večinoma donečih - skupin, organizacij
listov in dokumentov. Trajalo je nekaj časa, preden sen
ugotovil, da za temi imeni ni nič otipljivega ali vsaj ničesai
kar bi bilo v skladu z na videz strah zbujajočimi nazivi.
Denimo:
Izjava in poziv narodnega odbora za Slovenijo (objav
ljena 19. decembra 1974 v listu »Svobodna Slovenija«, kij
glasilo podaljšane roke »slovenske vlade v izgnanstvu<
namreč organizacije »Zedinjena Slovenija«) je bila deleža
precej trdih besed na straneh emigrantskega časnik
»Smer v slovensko državo«. (Ta časnik izdaja skupina »Sle
vensko državno gibanje«.)
V tej izjavi, ki sem jo prebiral v ne tako zelo udobner
stanovanju enega izmed emigrantov v predmestju Bueno
Airesu, je na primer zapisano tole:
št. 29 - 23. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 11
VASA STRAN
PRIZNANJE IN
ZAHVALA
Odločili smo se, da se pre-
ko Okrešlja povzpenemo na
Kamniško sedlo. To nam je
brez težav in s pomočjo do-
bro varovane poti uspelo.. Na
vrhu pa nas je sprejel oster
veter, da so udje skoraj otr-
deli. Vendar je mraz kmalu
pregnal okusen in vroč čaj,
še bolj pa prijetna oskrbnica
s svojima sodelavkama.
Zares je namen tega pisa-
nja samo v tem, da javno
pohvalimo in se zahvalimo
požrtovovalni, družabni, go-
stoljubni in sposobni oskrb-
niški ekipi v tej prijetni koči.
Zelo smo veseli, da je zrasla
tako lepa koča, še bolj pa
smo veseli, da je tako dobro
vzdrževana in čista, kar je
redko za planinske posto-
janke.
Vsem tem prijetnim sode-
lavkam in gostiteljicam že-
lim še naprej veliko dobre
volje, uspeha pri delu in čim
manj problemov z nami, pla-
ninci.
Kmalu na svidenje!
STANE NOVAK,
Celje, Trubarjeva 53 b
UREDNIŠTVO: Kako pri-
jetno je prebirati takšne vr-
stice!
TU IN TAM PO
CELJU
Ce stopiš iz celjske kolo-
dvorske veže v mesto, dobiš
najlepši vtis. Na desni strani
veliko in dolgo poslopje
Celjske mestne hranilnice,
na levi dom Jugoslovanske
ljudske armade, kino Union,
nekoliko naprej obnovljeni
hotel Evropa z mizicami zu-
naj in cvetličnimi nasadi.
Ko pa se, recimo, vsedeš
na stol in k mizi pred hote-
lom Evropo, se naenkrat od-
pre druga podoba. Nad pro-
dajalno »Zlatarne« je proče-
lje hiše močno razjedeno. Na
poslopju Kocenova 2 je
sprednja stena v razpadajo-
čem stanju. O tem smo tudi
na tem mestu večkrat pisali.
Pa nič! Zdaj sega mokrota na
tej hiši že do prvega nad-
stropja. Zleb je povsem zar-
javel. Škoda vsak dan večja.
In vendar ni nikogar, ki bi
primermo ukrepal, popravil!
Le zakaj? V tem primeru gre
za malomarnost, zanikrnost!
No, pa še skok po Parti-
zanski cesti k Meškovemu
studencu. Tu še vedno ni
smetnjaka, zato je po tleh
polno odpadkov. Ce smo,
oziroma če so zasebni celjski
obrtniki obnovili studenec,
bi lahko dodali in poskrbeli
še za koš za smeti. Kako bi
bilo, če bi se zanj zavzela Ob-
činska komunalna skup-
nost?!
Dr. ERVIN MEJAK
UREDNIŠTVO: Imeli smo
prav, zapažanja dr. Mejaka
o celjskih črnih točkah do-
bivajo na tej strani že kar
svojo domovinsko pravico.
Mnoge kritike so že zalegle,
na nekatere pa ni nobenega
odmeva. Tak je tudi primer
Kocenove 2.
NEPOZABNI
DVANAJSTI
JULIJ
Končno je prišel dvanajsti
julij, dan, ko so se težji inva-
lidi Društva invalidov Laško
odpravili na daljši izlet.
Že zgodaj v jutro se je pred
gostiščem Hum v Laškem
zbrala večja skupina invali-
dov na opornicah in invalid-
skih vozičkih. Z dvema avto-
busoma so odšli na pot proti
Brežicam in sosednji repu-
bliki Hrvaški, med potjo pa
so pobrali še nas ostale člane
v Rimskih Toplicah, Zida-
nem mostu in Radečah.
Pričel se je nepozabni dan.
Pomemben za nas težje inva-
lide, ki smo svojo turobno
vsakdanjost zamenjali za
delček tistega, kar ima lahko
pokreten človek. Marsikdaj
že ena sama stopnica pome-
ni veliko oviro v našem živ-
ljenju, s pomočjo dobre or-
ganizacije in spretnih sprem-
ljevalcev so bile te ovire pre-
magane.
Potovali smo proti Zagre-
bu. Mimogrede smo videli
atomsko centralo v Krškem.
V Brežicah je bila prva po-
stojanka. Po lepem in prisrč-
nem sprejemu, ki so ga pri-
pravili člani tamkajšnjega
društva invalidov, smo spoz-
nali nove tovariše in sklenili
nova prijateljstva. Tudi okre-
pčali smo se in nadaljevali
pot proti Zagrebu, da si ogle-
damo živalski vrt.
Tu smo doživeli veliko ra-
zumevanja. Uprava nam je
celo omogočila brezplačen
ogled. Videli smo veliko le-
pega, res enkratnega.
Zopet so bile premagane
stopnice in oddaljenost od
doma. Pot nas je vodila proti
Stubičkim Toplicam. Po ko-
silu smo spet potovali. V Ku-
mrovcu smo si ogledali rojst-
no hišo predsednika Tita in
se za spomin fotografirali
pred njegovim spomenikom.
In potem pot proti domu,
preko Podčetrtka, Šmarja.
Bili smo bogatejši za nove
izkušnje in spoznanja, da se
lahko tudi mi težki invalidi
vključujemo s pomočjo osta-
lih v normalno okolje. To so
dejstva in ne samo besede v
našem mednarodnem letu
invalidov. Zato bo ostal dva-
najsti julij za nas, težje inva-
lide društva invalidov La-
ško, nepozaben dan.
Vsi smo hvaležni vsem, ki
so nam omogočili vse, kar
smo lepega doživeli!
JULIJANA BELINC,
Pot na Brod 8 a,
Radeče
UREDNIŠTVO: Z vami
delimo veselje in spoznanje,
da lahko že majhna pozor-
nost napravi človeku lep
dan.
SMETI V KOŠ!
V poletnih mesecih je vse
več izletnikov, ki obiskujejo
bližnje izletniške točke Šent-
jurja. Znana postojanka je
tudi Resevna, kamor priha-
jajo posamezniki in organizi-
rane skupine iz šol in delov-
nih organizacij. Toda, ko
izletniki odidejo, ostanejo za
njimi kupi najrazličnejših
odpadkov, ki še malo ne so-
dijo v gozdove in kraj, kjer
so se med NOB odvijale tež-
ke bitke. Največkrat te od-
padke za malomarnimi izlet-
niki pobirajo planinci in do-
mačini, ki jim še malo ni
vseeno, kakšna je Resevna
in njena okolica.
Seveda pa bi kazalo na pri-
mernih mestih postaviti ko-
še za odpadke in tu in tam
dodati še kakšno tablo z na-'
pisom in apelom o varstvu
narave.
D. SLAKAN
UREDNIŠTVO: Smeti res
sodijo samo v koš. Sicer pa
se nam zdi, da je tudi od
vodje izletov odvisno, kaj
in če sploh kaj izletniki pu-
ščajo za seboj.
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV
Na območju KS Gotovlje živi približno tisoč dvesto kraja-
nov, med njimi jih je okoli šestdesed nad sedemdeset let
starih. Ne vsi, veliko pa jih je prišlo na tradicionalno sreča-
nje. Člani šolskega kulturnega društva so prispevali za do-
bre pol ure kulturnega programa, nato pa se je srečanje ob
skromni zakuski nadaljevalo v lani zgrajeni dvoranici. Spo-
minov ni zmanjkalo. Trobišev Jaka je dvignil svoj ubrani
tenor in zadonelo je nekaj narodnih. Srečanje je organiziral
upravni odbor RK, finančne stroške pa je pokrila skupščina
KS. Starejši krajani so povedali tudi to, da je precej takih, ki
zaradi invalidnosti ali bolezni ne morejo od doma in zaželeni
bi bili obiski le teh, tako bi v sebi ohranili toplo čustvo, da
mlajši rod ni pozabil nanje, saj so tudi oni prispevali v
svojem življenju veliko dragocenih ur za komunalni, kul-
turni, družbeni in društveni razvoj kraja.
Poudarimo še to, da so nekateri krajani navkljub letom
zelo aktivni, srečamo jih na raznih sestankih, slišimo njih
glas, ko steče beseda o načrtih za naslednja leta. Predsednik
skupščine KS Stane Vasle je vsakemu stisnil roko in zaželel
zdravja ter ponovnega snidenja v prihodnjem letu.
DRAGO KUMER
UREDNIŠTVO: Tudi mi želimo - na svidenje prihodnje
leto. In to vsi, ki ste se že letos dobro počutili na srečanju.
9187 pokojnin v
celju
V Celju prejema pokoj-
nino 9187 občanov in si-
cer starostno, invalidsko
ali družinsko. 1143 upo-
kojencev prejema var-
stveni dodatek, kar po-
meni, da 12 odstotkov
vseh upokojencev ne do-
sega mejnega zneska naj-
nižjih pokojninskih pre-
jemkov - 4311 dinarjev.
Poprečna pokojnina pa
znaša 6.159,64 dinarjev.
Z.S.
muzej revolucije
Muzej revolucije je odprt vsak
dan razen ponedeljka od 9. do 12.
ure in ob sredah tudi popoldne
od 14. do 17. ure. Obiskovalci si
lahko ogledajo stalno muzejsko
zbirko.
pokrajinsku muzej
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan razen ponedeljka od 9.
do 12. ure in ob sredah tudi po-
poldne od 14. do 16. ure. Obisko-
valci si lahko ogledajo stalno ar-
heološko razstavo, rimski lapida-
rij in stalno razstavo, ki prikazuje
kulturno zgodovinsko zbirko.
galerija
turističnega
društva
V	Galeriji turističnega društva
je v poletnih mesecih odprta pro-
dajna razstava turističnih spo-
minkov, ki je bila pripravljena v
okviru turističnega tedna v Ce-
lju.
likovni salon
V	Likovnem salonu je bila v
ponedeljek, 20. julija otvoritev
razstave z naslovom Poljske ris-
be, ki jo je omogočila Obalna ga-
lerija iz Pirana in bo odprta do 1.
avgusta.
knjižnica edvarda
kardelja
V	prostorih knjižnice Edvarda
Kardelja je odprta razstava upo-
dobitev iz monografije Stare celj-
ske upodobitve. Ogled razstave
je možen v času, ko knjižnica po-
sluje za bralce, razstav pa bo od-
prta celo poletje.
zdravilišče
rogaška slatina
V	soboto, 25. julija bo v Roga-
ški Slatini osrednja prireditev,
imenovana Rogaški ples, med
gosti pa bo Mito Trefalt.
opatijska cerkev v
celju
Jutri, v petek, 24. julija ob 12.
uri bo orgelski koncert Angele
Tomanič v Opatijski cerkvi v Ce-
lju.
zdravilišče dobrna
V	avli hotela Dobrna je odprta
prodajna razstava likovnih del
Mirana Guzelja, člana ruškega li-
kovnega krožka. Razstava je bd-
prta samo še danes in jutri.
kino vojnik
V kinodvoraru v Vojniku bodo
v soboto, 25. julija ob 19.30 uri in
v nedeljo, 26. julija ob 17. in 19.30
uri predvajali ameriški film z na-
slovom Koma na meji smrti.
zopet orgelski
koncert
V okviru celjskih poletnih
prireditev bo jutri, v petek
zvečer ob 20. uri v farni cerk-
vi orgelski koncert ljubljan-
ske umetnice Angele Toma-
nič.
Koncertantka redno prire-
ja koncerte po Sloveniji ter
drugod. Bila je deležna ugo-
dnih kritik v Avstriji in Itali-
ji, nazadnje pa je navduševa-
la občinstvo na večteden-
skem gostovanu v Sovjetski
zvezi. Na sporedu celjskega
koncerta bo imela skladbe
Kriegerja, Vanhala, Buxte-
hudeja in Bacha.
Vstopnice bodo v predpro-
daji eno uro pred koncertom
pri vhodu v farno cerkev.
-ed
zdravstveni dom
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure,
glavni zdravnik od 15. do 6. ure
naslednjega dne. Ob sobotah je
dežurni zdravnik od 15. do 12.
ure naslednjega dne, ob nedeljah
od 12. ure do naslednjega dne do
6. ure zjutraj, ob praznikih pa je
dežurstvo od 7. do naslednjega
do 6. ure zjutraj.
veterinarska
postaja
Neprekinjeno dežurstvo.
lekarne celje
Do sobote, 25. julija do 12. ure
je dežurna Nova lekarna na Tom-
šičevem trgu, nato prične z de-
žurstvom lekarna Center v Sta-
netovi ulici.
trgovine
V tednu od 20. do 25. julija de-
žura samopostrežba RIO v Pre-
šernovi ulici vsak dan do 20, ure.
Trgovine pa ne bodo odprte v
sredo, 22. julija na Dan vstaje. V
tednu od 27. julija do 1. avgusta
pa je dežurna samopostrežba SO-
ČA v Stanetovi ulici.
v ks marijagradec
ustanovil!
športno društvo
Krajevna skupnost Marija-
gradec v občini Laško se ne
ponaša le z novim, lepo ure-
jenim športnorekreacijskim
objektom, ampak je tudi ena
redkih krajevnih skupnosti
v občini, ki ima društvo za
šport in rekreacijo.
Pred nedavnim je bil v Ma-
rijagradcu ustanovni občni
zbor društva, ki se bo odslej
imenovalo društvo za šport
in rekreacijo »Partizan« Ma-
rijagradec. Odslej bodo na
igriščih v okviru društva va-
dili mali nogomet, tenis, na-
mizni tenis, odbojko, šport-
no streljanje, poskusili pa
bodo tudi z lokostrelstvom.
Seveda bo tudi za občasne
rekreativce dovolj časa in
prostora. In ker se športno
igrišče zaenkrat še koplje v
soncu (kadar sije), so se v
krajevni skupnosti Marija-
gradec odločili okrog zasadi-
ti 88 dreves. Zaradi sence in
spomina.
M. A.
MLADO IN STARO PRI PARTIJI »ŽIVEGA ŠAHA« - Med
spremljajočimi prireditvami »Piva in cvetja«, ki jih ni bilo malo, je
Laščane in izletnike še zlasti privabila partija »živega šaha«, ki sta ga
namreč na igrišču osnovne šole odigrala Stojan Pucin Janez Pertinac.
(Foto: Svetozar Busič)
IZ KONJIŠKE KRAJEVNI SKUPNOSTI VEŠEN%
not m no
■ V/^^V ■ Sfl^^B M S V]
.. .... ,.
^H H	ag^ jJSjf	JSSi! ^^m I I
m Hflfli	*
VC mmU&Jnm
»Na Tepanjskem vrhu je vrag lakoto\
Da je vrag lakoto čez Brdo
peljal in da mu je z voza po
malem padala, so včasih lju-
dje pravili. Dolgo je že tega
in danes ta izreka ne drži več
kot pribit. Malo pa še, malo.
Lakote ni, obilja pa tudi ne,
zato ni čudno, da mladi z
Brda odhajajo s kmetij, se
zaposlujejo drugje in jih ni
več nazaj. Pred desetimi leti
je na valovitem gričevju na
obrobju Dravinjske doline
živelo še več kot 300 ljudi,
zdaj jih je le še 255. Boljšega
življenja so odšli iskati v
glavnem z Brda, znatno
manj z Vešenika, ki je Slo-
venskim Konjicam še bližji,
celo tako blizu, da krajevna
skupnost Slovenske Konjice
s svojimi ulicami počasi, pa
gotovo, prodira vanj in si ga
prilašča. Drugi sosedje niso
tako prodorni: niti Bezina in
Tepanje iz konjiške občine,
niti Oplotnica iz Bistriške.
Kar dobro sodelujejo z njimi
- z Bezino imajo skupno
konferenco delegacij za sa-
moupravne interesne skup-
nosti, s Pobrežem iz oplotni-
ške krajevne skupnosti pa
cesto.
delavska avtobusa
do brda po asfaltu
Premajhne so tukajšnje
kmetije, da bi dajale dosti
kruha za vse. Tako od treh
do osmih hektarjev jih je naj-
več, pri številnih doseljencih
pa zemlje tako ne moremo
več meriti v hektarjih. Doho-
dek je torej treba iskati drug-
je - v Slovenskih Konjicah,
Zrečah... Kar 107 krajanov
je zaposlenih, največ v Ko-
nusu, Lipu, Uniorju in Ko-
stroju. Tudi zaradi tega ni
vseeno, kakšne so ceste, ki
vodijo do tovarn, ceste, po
katerih vozita kar dva delav-
ska avtobusa - za v Unior in
za v Konus, pa še redno avto-
busno zvezo imajo. Iz Tepa-
nja preko Pobreža na Brdo,
Vešenik in v Slovenske Ko-
njice. Kar veliko je to in ni
čudno, če so sedeži na avto-
busih pogosto prazni. To pa
stane. No, do jeseni se bodo
menda drugače dogovorili in
si bodo delovne organizacije
v enem avtobusu razdelile
število sedežev.
Glavno prometno žilo so v
krajevni skupnosti do Brda
uredili že predlani. 1650 me-
trov so jo asfaltirali, toliko,
kolikor je od magistralne ce-
ste Maribor-Celje do Brda.
Krajani so se takrat kar izka-
zali tako s prispevki kot
prostovoljnim delom. Z a
faltiranjem te ceste misli
seveda nadaljevati. Na o
močju njihove krajevi
skupnosti jo je še za 560 m
trov, približno toliko pa jo
v oplotniški. Skupno bo<
to že rešili, saj so si zapisi
tudi v srednjeročni nač
Malo nerodno je le, ker
sedanja sredstva krajevne,
samoprispevka že porabi
Sicer se pa ta drugo leto tal
izteče. Na avtobusno posta
pa ne bo treba tako dol,
čakati. Streho nad glavo t
do imeli čakajoči na Brdu
pred jesenskim deževjem.
Da ne boste mislili, da je
edina asfaltirana cesta v ki
jevni skupnosti. Imajo jo t
di pri edini delovni enoti
kraju, pri Dinosu!
priključeni so na
konjiški vodovod
Stare vodnjake so že 19'
leta zamenjali z dobro pit
vodo iz vodovoda. Prikljui
so se na konjiški vodovf
Na Brdu so to uredili že
leta prej kot na Vešenil*
Rezervoar so zgradili skuj
s Tepanjčani. Napeljava \
dovoda je bila veliko delo
krajanom so priskočili
pomoč tudi mladi iz cele c
čine. Občinska mladins
konferenca je namreč za
kope od Škalc do Vešeni
organizirala mladinsko <
lovno akcijo. Vso drob
omrežje so skopali kraja
pa je šlo. Tako imajo dane:
vseh sedemdesetih gosf
dinjstvih zdravo pitno voc
razen v nekaj starih zida
cah, pravzaprav viničarija
Božo Kolarič, tajnik kra-
jevne skupnosti: »Z delom
delegacije za skupščine sa-
moupravnih interesnih
skupnosti, ki se združuje v
konferenco skupno s delega-
cijo krajevne skupnosti Be-
zina, ne moremo biti zado-
voljni. Da bi bilo v bodoče
bolje, smo letos namenili vso
skrb evidentiranju kandida-
tov za delegate.«
Ciril Škoporc, član odbcu
za civilno zaščito: »Marsik,
smo v naši krajevni skupri
sti že uredili, mislim pa, (
bi bilo dobro, čo bi uredi
tudi nogometno igrišče, i
tem smo se na sestankih i
večkrat dogovarjali, zda ju
je čas, da to tudi naredin:
Bo že šlo, saj kadar je treb
ljudje pomagajo.«	>
Na Vešeniku, ki je menda dobil imena po vešalih, s katerimi so razpolagali konjiški
grofje, rastejo nove stanovanjske hiše, ki se jim pridružujejo tudi vikendi.
Pogled, kakršnih je na Brdu največ: streha med sadnim drevjem, kozolci in vinogradi.
Ano Petre smo srečali, ko je
nabirala hrano za svinje.
»Kar dosti se nabere,«
pravi.
»BABE ZASTONJ DELAJO, DEDCI
ZA GNAR«
Tako pravi Milka Nanutova z Brda, sestra Jožeta, ki kme-
tuje, Franca, ki dela v Kongradu in Micke, ki tudi dela na
zemlji, tako kot večina žensk iz kraja. Gospodinjstvo je
njihova domena, pa vzreja prašičkov, goveda in kokoši. To
tudi po malem prodajajo, tako kot jajčka pa kak liter vina.
Veliko ga tako ni. Jabolk pa je veliko, le prodati jih ni
mogoče. Milka to dobro pozna. »Boljše je hoditi v službo,«
pravi. »Tako kot moški. Kaj jim je pa hudega. Avtobus imajo
pred nosom. Od takrat, ko prvi odidejo na delo, do takrat, ko
se zadnji vračajo s popoldanske izmene, mi, ki ostajamo
doma, delamo. Pa za dva šihta ne zaslužimo toliko kot oni za
enega. Ni čudno, da je tu čedalje manj ljudi. Pa ni tako slabo.
Le ceste bi še naj do konca uredili, pa bi bili še kar zado-
voljni.«
Karel Založnik in učenca kovinarske šole iz Zreč Silvo Požon in Aleksander Fijavž, ki si
bosta v Dinosu med počitnicami prislužila malo okrepitve denarnice, urejajo okolje.
wo
^^ HA K Ms flB H| Jflf flf Mp BtL flA JH! flS
flOf Ifli mu rm mM JI mu JI 11
hiEl Ji!
asa I, čez Brdo jo je peljal\ na Strteniku pa zvrnil.«
taro električno
virežje bodo
omenjali
' razvojem so tudi na Ve-
aiku in Brdu porabili vse
i električne energije. 1969.
it so napeljali trofazni tok,
Mednje leto pa skupno s
Sanjskim vrhom zgradili
ftsformacijsko postajo,
je danes napetost kar
zamenjati pa bo treba
£fo električno omrežje, ki
iie da je dotrajano, tudi za
številne porabnike ni
3 narejeno. To tudi bodo
{Mili.
•2
telefonski
priključki so
predragi
Niti enega samega samca-
tega telefonskega priključka
nimajo v celi krajevni skup-
nosti. Sedaj, ko bodo tele-
fonsko centralo v Sloven-
skih Konjicah razširili, bi jim
po razdelitvi pripadalo 15 te-
lefonskih priključkov, ven-
dar večina tistih, ki so si še
pred letom telefon vroče že-
leli, obupuje nad prav nemo-
goče visokimi stroški. Že ta-
ko je treba veliko odšteti za
samo priključitev, temu pa
se še pridružujejo veliki stro-
ški za izgradnjo omrežja.
Krajevna skupnost nima
ravno polne blagajne, izraču-
nali pa so, da bi bolj oddalje-
ni naročniki morali odšteti
reci in piši nič manj kot 6-7
milijonov. Milijonarji pa v
teh krajih seveda ne žive, ta-
ko da bodo vse o telefonih še
temeljito premislili. Pravijo
pa, da si verjetno prej kot v
treh letih ne bodo upali niti
poskusiti!
dinos tesno
povezan s
krajevno
skupnostjo
Eno samo delovno enoto
premorejo v krajevni skup-
nosti. DINOSOVO delovno
enoto Slovenske Konjice.
1975. leta so se priselili s Pre-
vrata in že takrat se je pričelo
tesno sodelovanje s krajani.
Ne le v besedah, temveč v
sredstvih in drugih oblikah
pomoči. Pomagali so pri as-
faltiranju ceste, pri urejanju
okolja, na razpolago so dali
prostor za sestanke, podprli
bodo nogometno društvo, ta-
ko kot podpirajo društvo s
Prevrata.
Ravno pripravljenost in
želja po sodelovanju s kraja-
ni je ena izmed skupnih od-
lik štirinajstih zaposlenih de-
lavcev, delavcev, ki se odli-
kujejo tudi s svojim dobrim
delom. Niso kar tako ena iz-
dem najboljših delovnih
enot ljubljanske delovne or-
ganizacije, ne hvalijo jih za-
man v konjiški občini. Z od-
lično organizacijo dela so na
primer v prvem polletju le-
tošnjega leta zbrali že okoli
300 ton papirja, da o železu
in drugih surovinah sploh ne
govorimo. Pokrivajo pa celo
konjiško področje, pa še
Oplotnico in Poljčane.
Ob rednih dejavnosti (na
njihove storitve ni treba ča-
kati!) s katero zagotavljajo
tudi urejeno okolje, pa se je
njihova sindikalna organiza-
cija odločila tudi za delo ob
nekaterih prostih sobotah,
ko sami zbirajo papir, pa tu-
di druge surovine pri obča-
nih. Da ne zgubljamo besed
o sodelovanju z Rdečim kri-
žem in delovnimi organizaci-
jami v občini!
revolucionarnega
razvoja nihče ne
pričakuje
Je že tako: če v kraju ni
industrije, če leži ob samem
robu mesta, kjer lahko zado-
voljujejo vse potrebe, če ni
zemlje za intenzivno kmetij-
sko obdelavo (večino naj-
boljše zemlje je zasadila ko-
njiška Kmetijska zadruga z
vinsko trto), potem tudi
kakšnih velikih sprememb
ni mogoče pričakovati. V
kraju samem jih tudi ne pre-
dvidevajo, prav tako ne v ob-
čini. Tako so vsaj napisali v
družbeni plan. Urbanistični
načrt predvideva del Vešeni-
ka kot spalno naselje, to pa
je tudi vse.
Malo je stvari, ki bi krajane
povezovale. Najdejo se le ob
skupnih delovnih akcijah in
tudi to se verjetno ne bo
spremenilo. Razen sociali-
stične zveze, organov krajev-
ne samouprave in odbora za
splošno ljudsko obrambo tu-
di nimajo ne organizacij, ne
društev. Na ustanovitev
osnovne organizacije se pri-
pravljajo le mladi, ki jih je
okoli dvajset. Pa gre nekam
počasi. Komunistov je malo,
vključeni so v delovnih orga-
nizacijah, borci so vključeni
v konjiško združenje. Tako
na Vešeniku in Brdu žive lju-
dje drug ob drugem, pa ven-
dar nekako vsak zase. Tudi
to se verjetno ne bo spreme-
nilo, kljub nekaterim posa-
meznikom, ki skušajo življe-
nju v dveh krajih vdahniti
pravo življenje krajevne
skupnosti.
m
Tako kot so krajani povedali
in kot sva življenje na Veše-
niku in Brdu občutila sva za-
pisala
MILENA
BREČKO-POKLIC
in
TONE VRABL
LJUDJE SO PREVEČ VSAK
ZASE
Alojz Kuk z Vešenika je že dopolnil 75 let,
pa užene marsikakega mladca. Vsaj s svo-
jim delom. Tisti dopoldan, ko smo ga obi-
skali, je nacepil že za celo skladovnico drv,
obiskali pa smo ga, ker so nam povedali, da
je med najbolj marljivimi delegati v kraju.
Za občinsko skupščino, za zbor krajevnih
skupnosti.
»Ko sem prenehal z delom na banki, sem
mislil, da si bom malo oddahnil, pa je toliko
dela. Ko so me predlagali za delegata in sem
to sprejel, sem s tem sprejel tudi vse odgo-
vornosti. Tistih, ki jih še na sestanek delega-
cije ni, ne razumem. Da v štirih letih niti
enkrat ni mogel priti, ne, tega naj meni ni-
kar ne pravijo. Ljudje so preveč vsak zase.
Da bi zastonj delali, tega ne poznajo. Ko
sem bil sam mlad, nisem nikoli vprašal, če
bom za delo kaj dobil.« Tako pravi Alojz
Kuk in prav ima. Kot ima prav, ko se zavze-
ma za nogometno igrišče: »Otroci so otroci.
Če ne bo igrišča, bodo pa še naprej po trav-
nikih letali. To bi jim pa res morali urediti.«
Jožica Kolarič, tajnica
gjevne organizacije SZDL:
Jemalo je pri nas ljudi, ki
bili pripravljeni prevzeti
Igovornosti, še manj pa ti-
Ih, ki bi prevzete odgovor-
iti tudi dobro izpolnjevali,
ela pa je v krajevni skup-
isti, čeprav ni velika, pre-
j. Skupaj bi ga lažje opra-
li.*
Franc Javornik, skladišč-
nik, prej pa 23 let poslovodja
delovne enote Dinosa: Naše
sodelovanje s krajevno
skupnostjo, kjer imamo pro-
store je bilo vedno dobro.
Želimo si, da bi se z njo po-
vezali še bolj in pripravljeni
smo za to tudi kaj storiti. Se-
veda, to pričakujemo tudi od
krajanov. Pri urejanju okolja
bi.nas že lahko posnemali.«
KJER SE MED VINOGRADI
PUJSKI; PAVI IN RAČKE
SPREHAJAJO...
Samo dober skok iz porajajoče betonske džungle v
srcu sodobnih Slovenskih Konjic je podoba narave
takšna, kot si jo lahko zamislimo samo še v pravljicah.
Zelenje, gozdovi, ogromno vinogradov in brajd pa sa-
dovnjaki, polja in sredi vsega tega črn, asfaltiran cestni
trak ter še nekaj makadama, ki sili v gozdove in nizko
hribovje.
Povsod diši, da bi vonjal ure in ure! V rahlo sončno
meglico, ki napeto bdi nad vso dobroto, se zarine samo
kakšen pasji lajež ali zateglo kravje mukanje pa morda
še nebogljeno ptičje čebetanje... Ljudje v tistem
koncu, v Vešeniku in na Brdu, ne govorijo radi, pač pa
radi delajo. Njihove roke niso podobne rokam admini-
stratorjev in tudi obrazi so drugačni. Roke so zgarane,
obrazi rjavi od sonca, ki tam menda bolj zdravo peče,
kot v dolini. Tisti ljudje so razpeti med delom za stroji
v tovarni in delom doma na polju. Dvojno delo! Težko,
vendar častno delo, Ko jih pobaraš o težavah, so znova
tiho. Ne tarnajo, ampak samo, da bi bila letina dobra,
da ne bi kaj »stolklo« pa da bi bili zdravi in da ne bi
mladi tako radi odhajali v dolino ter se vračali samo v
jeseni...
Tudi v Vešenik-Brdo sili novo, sodobno življenje!
Lesene hiše pa vodnjaki sredi travnikov in sadnega
drevja so vse bolj še samo prijeten spomin na vaško
polpreteklo idilo... Tudi gnojišča v tistem kraju ne
smrdijo, ampak imajo svoj čar... In svoj čar imajo
pujski, ki se svobodno pasejo pod obetajočo brajdo ali
vinogradom pa račke in pavi, ki skupaj s kurami poče-
njajo nekaj podobnega... Nekaj prijetnega je v tem! To
drobno, nezahtevno življenje, ki skupaj z ljudmi po-
skuša naprej! Kljub vsemu je biti prijetno v kraju, kjer
je preprosto in iskreno življenje ter vino, ki prežene še
tako slabo voljo smrdečo po mestnem vrvežu, betonu
in benzinu. Vračanje v Vešenik-Brdo pomeni tudi vra-
čanje v pravo, prijetno, iskreno življenje...
Pri Kukovih na Vešeniku imajo pravi mali živalski
vrt. V lepo urejeni okolici se sprehaja pav, pa zlati
fazani, račke...
Pri Nanutovih na Brdu imajo lepo zalite pujske, ki se
najraje sprehajajo med zelenečo vinsko trto. Imajo
pač dober okus!
Sožitje na kmečkem dvorišču na Brdu. Pujsku ni
prav nič nerodno, da se mora prerivati s kokošmi za
zrna koruze.
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 29 - 23. julij 1981
z načeli se ne da živeti
HLEV TERJA POŠTENO IGRO
Kmet Franc Cencelj o kmetijski politiki
Če se peljete iz Celja proti
Laškemu, se v Tremerjih
močno zoži cesta. Tam, kjer
je najožja, je ob desno stran
ceste v breg potisnjena do-
mačija Franca Cencelja,
enaintridesetletnega kmeta,
ki vsako leto spita za trg 40
do 45 čez petsto kilogramov
težkih pitancev. Sami lahko
izračunamo, koliko ton mesa
je to. Franc je eden izmed
številnih kooperantov celj-
ske kmetijske zadruge in re-
sen tržni proizvajalec. Zato
pa ima tudi svoje poglede na
kmetijstvo in kmetijsko poli-
tiko in mu še zdaleč ni vsee-
no. kako bo s to pomembno
gospodarsko panogo tudi ju-
tri.
Ni mu vseeno zaradi tega,
ker sodi v tisto generacijo, ki
je po letu 1966 videla določe-
ne možnosti za spodobno
življenje kmetijskega proiz-
vajalca. Do danes se sicer
odnos do poklica kmeta v
širšem družbenem smislu ni
kaj bistveno spremenilo, pa
še to se je (kolikor se pač je)
zaradi svetovne stiske za
hrano in smo pač vsi skupaj
primorani drugače gledati
na polja in v hleve, kjer do-
muje kmet s svojo logiko, iz-
kušnjami in tradicionalnim
nezaupanjem v spremembe,
kajti vse prevečkrat je sam
plačeval ceno za tuje grehe.
Na kmetiji sta najprej go-
spodarila oče Ivan in mati
Ivanka, ki je povila tri otro-
ke. Franc je ostal doma in po
končani šentjurski kmetijski
šoli prijel za delo doma.
Vmes je bil nekaj mesecev
na začasnem delu v tujini, pa
se je kaj kmalu vrnil domov.
Po očetovi smrti (kmetijo
mu je izročil že prej), zdaj
gospodari na sodobnem po-
sestvu, kjer mu je še vedno v
močno oporo mama, žena
Damjana hodi v službo,
hčerka Andreja pa je še pre-
majhna, da bi lahko kaj bi-
stveno vplivala na gospodar-
jenje pri hiši.
Kmetija ima nekaj čez 9
hektarjev obdelovalne zem-
lje, od tega je 3,5 hektarja
njiv, kjer raste koruza za živi-
no, 2 hektarja sta namenjena
pašnikom, ostalo pa so trav-
niki, vendar razcepljeni na
več površin. Imajo tudi 30
hektarjev gozda, ki pa je na
zelo hribovitem terenu, po-
nekod je svet zelo skalnat,
tako da jim gozd ne pred-
stavlja vira resnega dohod-
ka. Vsa skrb je torej usmerje-
na v sodobno urejen hlev, ki
so ga uredili po prihodu
Franca iz JLA. Vsako leto
priveže v hlevu 40 do 45 glav
govejih pitancev, ki tehtajo
nekaj čez 200 kg, ko pa zapu-
stijo hlev, tehtajo preko
500 kg, nekateri celo 600. Da
je treba v tem času krepko
delati, najbrž ni treba obešati
na velik zvon. Tako bo v av-
gustu hlev izpraznil, šel za
nekaj časa z družino kampi-
rat na morje, po zasluženem
dopustu pa spet na delo, spet
k novi pošiljki živine.
Ko Franc Cencelj govori o
kmetijski politiki, sicer priz-
nava, da se je že marsikaj
spremenilo na bolje, vendar
meni, da smo kot družba pri
mnogih odločitvah premalo
dosledni in premalo natanč-
ni. Na primer pri davku od
proizvodnje: v javnost pride
določen predlog, ni pa kon-
kretnih in podrobnih navo-
dil ali predlogov, kako pred-
log spraviti v življenje, v
vsakdanji praksi, ki zaradi
neurejenih razmer na trgu,
odkupnih in proizvodnih
cen, krmil in drugih elemen-
tov proizvodnje, kaže še
mnogo pasti in vzbuja pri
kmečkih proizvajalcih še
mnogo nezaupanja. Pohvali
sicer dobro sodelovanje s
celjsko kmetijsko zadrugo,
vendar meni, da bi morala
biti strokovna služba moč-
nejša in ne bi smeli kmeta,
ko zgradi hlev in ga napolni z
živino, potem pustiti same-
ga. Več diplomiranih agro-
nomov bi moralo biti na tere-
nu, v nenehnem stiku s kme-
ti, pa bi bili učinki opaznejši.
Pravi tudi, da sicer družba
vlaga v kmetijstvo, vendar
so ta sredstva premalo
usmerjena, kontrolirana in
zato ni pravih učinkov. Doda
tudi, da bi morali kmetijci ob
zaključku letine pripraviti
novinarsko konferenco in
seznaniti preko sredstev jav-
nega obveščanja širšo jav-
nost o tem, kako so prišli do
rezultatov in kaj ti pomenijo.
V sobi ima na polici celo
goro Delegatskih poročeval-
cev. Ko ga pobaram, kako je
s samoupravnimi odnosi v
kmetijstvu, se v zadregi na-
smehne: bolj slabo. Delega-
cija kmetijske zadruge slabo
deluje v zboru združenega
dela. Kmetje bi imeli marsik-
daj kaj za reči, njihov glas se
preslabo čuje. A bodo že sa-
mi morali najprej urediti ta-
ko, da se bodo redneje pojav-
ljali na skupščinah in tam
uveljavljali neposredno vo-
ljo in pravice. Ni zadovoljen
z odkupnimi cenami, ker
pravi, da se preporedko in v
prevelikem vrednostnem ra-
zmaku povečujejo. Zato ni
vseeno, ali proda živino kak-
šen teden prej ali pozneje,
saj ga to lahko stane nekaj-
milijonske izgube ali pa je
deležen dobrega plačila. Ni
prav, da je to stvar naključja.
Tudi Franc meni, da bi mo-
rala biti davčna politika sti-
mulator dobre kmetijske
proizvodnje, ne pa zaviralna
cokla.
Še mnogo tega smo nadro-
bili v pogovoru. Skupni ime-
novalec bi bil v ugotovitvi ali
vtisu, da bo treba na področ-
ju razvoja kmetijske politike
narediti še mnogo, da bodo
sredstva in vloženo delo v
kmetijstvo dala učinkovitej-
še rezultate. To pred-
vsem zaradi tega, ker je še
mnogo neobdelane zemlje,
ta je preveč razdrobljena, pa
tudi tam, kjer je že obdelana,
bi lahko bila še bolje. Kmet
pa bi moral biti bolje in
predvsem trajnejše stimuli-
ran za svoje delo. Predvsem
zaradi občutka, da je enako-
vreden soustvarjalec v široki
gospodarski proizvodni veri-
gi, ne pa po trenutnih potre-
bah družbi in njenim intere-
som koristen dodatek.
DRAGO MEDVED
NARODOPISNE
ZANIMIVOSTI
KOZJANSKEGA
Naš znani narodopisec Niko Kuret je v orisu »Sveta
med Savinjo, Savo in Sotlo« zbral in napisal niz zani-
mivosti Kozjanskega, ki bodo prav gotovo zanimale
širši krog bravcev na tem področju.
V naslednjih vrsticah bom po Kuretu povzel najzani-
mivejše narodopisne zanimivosti, ki izumirajo in pre-
hajajo v pozabo - najprej nekaj o načinu prehrane:
Prehrana je bila na Kozjanskem skromna. Včasih je
pela kaša, še danes obrajtajo belo župo s krompirjem v
oblicah in vsak dan so na mizi koruzni »žganki«. Sko-
raj v vsaki »lojpi« - veži so stale žrmlje. Včasih so težko
čakali ječmena, da so skuhali žgankov iz ječmenove
moke, ker je koruze že zmanjkalo. Mimo teh so seveda
bili v čislih tudi ajdovi in beli žganki. Danes kruh v
glavnem kupujejo, včasih pa so pekli kar presen kruh
brez kvasa »prešnjače«. Mleko in krompir sta bila
važno dopolnilo vsakdanje prehrane. Meso je prihajalo
na mizo le ob težjem delu, takrat so spekli tudi bel
kruh, ocvirkovo in navadno potico. O božiču spečejo
»božičjek« ali »močen kruh« iz pšenične moke. Vrhu
hlebca prilepijo še križ iz testa. Ta kruh leži vse tri
svete večere na mizi, o treh kraljih ga pa razrežejo in
razdelijo. Velik praznik na Kozjanskem so tudi koline,
pravijo jim »fiirež«. Takrat si privoščijo mesa po mili
volji. Posebnost je kisla župa. V družbi sosedov se
domači gostijo pozno v noč in pojedo dostikrat tudi do
pol prešiča, Pri »lastninarjih« ali kočarjih, kjer prire-
dijo 1 le majhno prase, pospravijo kar vsega. Fureži so
januarja ali februarja.
Stara noša je izginila na Kozjanskem že v prejšnjem
stoletju. Poročilo iz konca 18. stoletja pravi, da je bila
dosti podobna kranjski noši. Tedaj so doma izdelovali
še domače platno, ponekod tudi raševino. Moški so
nosili sivo barvane platnene hlače, suknje pa iz rjavega
sukna. Noge so jim tičale v škornjih, ki so jih nosile
tudi ženske. Te so nosile na glavi avbo, preko katere so
polagale pečo. Zanimiva so poročila o svatovski noši
izza sto let. Kolomanu Mulcu se je leta 1856 že tožilo po
»modrih plajščih in dolanjšicah«, kakor je imenoval
platneno obleko. Vendar je bil plašč, burnus, pri svat-
bah še dolgo v rabi. Moški svatje so bili ogrnjeni z
njim, čeprav je bila poroka o kresu. Dragotin Ripšl je
leta 1858 o laškem okolišu napisal: »Še le nekaj let je
minilo, odkar so ženske nehale pri svatovščinah nositi
kranjske avbe. Nevesta in družica sta imeli avbo s
pankelci in pušelci lepo okinčano, na vrhu pa je bil bel
venček, znamenje devištva. Zakonske žene in tudi ne-
vesta, če ni bila več devica, so nosile čez avbo brez
pušeljcov belo, lepo obšito ruto, pečo.«
Okoli Rogatca so nosili po Zurmanovem poročilu iz
leta 1859. moški pri svatbah črne kamižole, črne irha-
ste hlače (irhače), rdeč lajbelc in črne škornje, ženske
pa bele kiklje, črn predpasnik, okoli vratu pa rdeč
robec. Nevesta je tedaj tam nosila še avbo z vencem.
ERNEST RECNIK
pisana perutnina
KORISTNO LEPOTIČJ
V Za dobra vi nenavadna pernata druščine
Zadobrova 34. Gospodar-
sko poslopje, ki stoji za maj-
hnim sadovnjakom se na vi-
dez po ničemer ne razlikuje
od sosednjih hiš. Le tu in
tam prepara tišino brlizg
neznane živali.
Družina Jeklovih. Franc
Jekl se ljubiteljsko ukvarja z
vzrejo malih pernatih živali.
Z ženo Zinko oba hodita v
službo, vendar imata kljub
temu za živali vedno dovolj
časa, saj, kakor pravita, skrb
zanje zahteva »celega člove-
ka«, predvsem pa veliko me-
ro ljubezni in potrpežljivosti.
Še posebej je treba skrbeti za
mladiče, ki se zaradi preveli-
kega števila kaj radi pobijejo
med seboj in s tem nastane
velika škoda.
Mama Fani je povedala, da
je bil Franci že od malih nog
velik prijatelj živali. Začel je
z grlico, sedaj pa ima pravo
farmo raznovrstne perjadi.
Najbolj ponosni so na redke
vrste fazanov, modra pava in
pisano mandarinko. Dia-
mantni, kraljevi, srebrni, zla-
ti in češki fazani so prava pa-
ša za oči. Imenitna poslastica
pa je pogled na modrega pa-
va, ki s svojim razkošnim
perjem kraljuje med perja-
djo. Izvalil se jim je Ze tudi
bel pav, ki je velika redkost.
Kadar pav razpre rep kot
pahljačo, pravijo, da vozi ko-
čijo. Tako se šopiri pred sa-
mičko. Lepa je tudi manda-
rinka, kateri se perje v jeseni
čudovito pisano obarva.
Ob dvorišču, kjer se pozi-
bavajo navadne, labodje in
puhaste goske, pa imajo svoj
kotiček zajci pasme franco-
skega srebrca. Zinka je poh-
valila njihovo izredno oku-
sno meso in lepo krzno.
Veselo pernato druščino
dopolnjujejo še navadni in
golobi pismonoše. Ljubljen-
ka družine, predvsem pa ma-
lega Domna in Sebastiana, je
prisrčna psička Laika. Seve-
da imajo tudi pujska.
Potožili so, da Društvo za
varstvo živali nima posluha
za rejce malih živali. Največji
problem je hrana, ki je pri
nas ni moč dobiti, tako da so
jo prisiljeni kupovati v tuji-
ni, kar pa ni poceni. S proš-
njo, da bi jim organizirali
preskrbo hrane in omogočili
kakšno manjšo razstavo, so
zaman trkali na vrata druš-
tva. Tako so Jeklovi prepu-
ščeni sami sebi in lastni iz-
najdljivosti.
Tudi Celjani nimajo zani-
manja za ogled, saj so jih do-
slej le redki obiskali, od
osnovnih šol pa samo dva ra-
zreda hudinjske šole. Sosedi
imajo veliko razumevanja za
ljubiteljsko dejavnost Jeklo-
vih, še y posebno veselje pa
so živali otrokom.
Namesto da osnovnošol-
ske učiteljice otroke leto za
letom vodijo na Stari grad,
Celjsko kočo ali Petriček, bi
jim lahko z malo več domi-
selnosti pripravile kakšno
popestritev. Ne samo da bi
bil ogled živalskega vrta v
malem poučen, temveč tudi
pravo doživetje za mestne
otroke.
Jeklova družina je na svoji
farmi srečna in zadovoljna,
kar zgovorno pripovedujejo
njihovi nasmejani in vedri
obrazi.
SAŠA JARH
(V TRNOVLJAH^
OPEŠALI?
Pred dnevi so se v Tr-
novljah sestali predstav-
niki sveta osnovne orga-
nizacije Zveze komuni-
stov, krajevnih družbeno-
političnih organizacij in
krajevne skupnosti ter
ocenili nekatere aktualne
naloge tega časa.
Ugotovili so, da udelež-
ba na sejah sveta skupšči-
ne krajevne skupnosti v
zadnjem času upada in da
so mnogi člani izostali tu-
di na slavnostni seji za
krajevni praznik. Zato tu-
di niso ta dan prejeli priz-
nanj, ki so jim bila name-
njena. Tudi v krajevni
konferenci SZDL ugotav-
ljajo, da delo šepa, delo-
ma tudi zaradi dopustov.
Krajani tega območja
nestrpno pričakujejo no-
ve telefonske priključke,
te dni pa so dobili okoli
kilometer nove asfaltne
obloge na cesti čez Lju-
bečno.
V VIKTOR DOERIŠEK
Domen in modri pav, ki »vozi kočijo«.
Foto: S.JARH
št. 29 - 23. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
strmec
ČETRTIČ FOLKLORA
Izdali so tudi ličen vodnik po kraju
Turistično društvo Strmec
;e tudi letos v počastitev
praznika celjske občine pri-
pravilo večer jugoslovanske
folklore. To je bila že četrta
predstavitev jugoslovanskih
folklornih ansamblov v tem
kraju, že četrta prireditev, ki
je v tej vsebini dobila tu svoj
domicil.
Odločitev o tradicionalno-
sti folklornih prireditev v
Strmcu ni bila naključna. Že
prvi poskus 1977. leta je po-
trdil, da je bila zamisel do-
bra, da so zlasti domačini
sprejeli plese in pesmi jugo-
slovanskih narodov za svoje.
Zato je povsem razumljivo,
da se je tudi število gledal-
cev večalo iz leta v leto. Sa-
mo lanski tretji večer jugo-
slovanske foklore, na kate-
rem so navdušili še zlasti
plesalci iz pobratenega Tito-
vega Velesa, je navdušil oko-
li 450 gledalcev. To pa je za
Strmec veliko, zelo veliko!
Zdaj imajo večeri jugoslo-
vanske folklore v programu
prireditev, ki jih pripravlja
turistično društvo v Strmcu,
svoje stalno mesto. In ne sa-
mo to, društvo v organizaciji
teh večerov tudi ni več
osamljeno. V finančnem po-
gledu namreč. Če je prej fi-
nančno breme ležalo predv-
sem na razmenih domače
krajevne skupnosti, zdaj to
ni več tako. Tudi v tem je
priznanje za delo in za pravš-
njo izbiro vsebine tradicio-
nalne turistične prireditve.
In ko že teče beseda o delu
mladega, toda delavnega tu-
rističnega društva v Strmcu
pri Vojniku, naj ne izostane
še novica, da so te dni izdali
ličen prospekt svojega kraja.
V bistvu gre za turistični vo-
dniik, saj na štirih straneh
publikacije predvsem pred-
stavljajo svoj kraj. Tako po-
sredujejo o njem splošne po-
datke pa tudi zgodovinske,
kulturne in naravne zanimi-
vosti. Za turista ali izletnika,
ki tega območja ne pozna do-
volj, bodo pomembni nasve-
ti za izlete v bližnjo in daljno
okolico, prav tako za rekrea-
cijo kot zabavo.
Seveda opozarjajo še na
možnosti za letovanje ter na
•prometne zveze z drugimi
kraji. Skratka, vodnik, oziro-
ma prospekt, ki je prav tako
kot tradicionalna folklorna
prireditev zrcalo dela druš-
tva, ki ga je več let vodil
Oton Samec mlajši in ki mu
zdaj stoji na čelu Mira Šeško.
M. BOŽIČ
mozirje
VENDARLE KORAK NAPREJ
Z delom pričela skupna recepcijska služba
Čeprav so še daleč, da bi se
povezali tudi drugače in sto-
pili na skupno pot, je ven-
darle začetek dela skupne re-
cepcijske službe v Mozirju,
turističnega biroja, znanilec
nečega novega. Prav gotovo
tudi spoznanja, da vsak po
svoje, še posebej na informa-
cijskem in propagandnem
področju, v predstavitvi po-
nudbe in še v čem ne morejo
biti razdrobljeni.
Prizadevanja za ustanovi-
tev skupne recepcijske služ-
be v Mozirju za vse dejavni-
ke turističnega življenja v
dolini, so stara nekaj let. Po-
stala so že simbol nepoveza-
nosti, razdrobljenosti. Zdaj
so jim napravili konec. Pred
tednom dni, ali natančneje, v
sredo, 15. julija, je začela z
delom skupna recepcijska
služba, skupen turistični bi-
ro, ki bo usmerjal goste v vse
hotelske in gostinske objek-
te in prav tako na vse kmeti-
je, ki se v mozirski občini
ukvarjajo s turizmom.
V Gornji Savinjski dolini
pričakujejo, da se bo delo tu-
rističnega biroja pokazalo
prav kmalu, da se bo enotna
ponudba zelo hitro poznala v
bolj organiziranem in stal-
nem dotoku turistov v doli-
no, da se bo turistična Gor-
nja Savinjska dolina tudi
navzven predstavila kot
enotna. In ne samo navzven,
takšna mora biti tudi znotraj.
Za prvega vodjo turistič-
nega biroja v Mozirju je bil
imenovan mlad turistični de-
lavec, Robert Klemenak, si-
cer pa lahko dobite vse infor-
macije tudi po telefonu na
številko (063) 830-022.
MB
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
PRIREDITVE V JULIJU IN A VGUSTU
Začelo se je s celjskim turističnim tednom in nadaljevalo
minule dni s pivom in cvetjem v Laškem ter s čebelarskim
praznikom v Gornjem gradu.
Na vidiku so nove in tradicionalne turistične prireditve.
Že v soboto, 25. t. m. bo v Rogaški Slatini veliki ples, na
Vranskem pa se bodo pričele kmečke igre, ki se bodo nada-
ljevale in končale v nedeljo, 26. julija. In potem smo že pri
flosarskem balu na Ljubnem ob Savinji. Vsako leto je prvo
soboto in nedeljo v avgustu. Tokrat torej 1. in 2. avgusta.
Hmeljarski praznik v Braslovčah bo teden dni pozneje, v
sredini avgusta pa še v Lučah prav tako tradicionalni turi-
stični praznik.
V avgustu pa bosta še dve turistični prireditvi, 22. v Vele-
nju kmečki praznik in 29. v Mozirju jutro koscev in grabljic.
MB
ROGAŠKA SLATINA: ŠE NIČ NOVEGA
Še vedno buri duhove, in
kot kaže, še zdaj ni odgovora
na vprašanje, kakšna usoda
čaka vandelban v Rogaški
Slatini, oziroma nekdaj pri-
ljubljeno pokrito sprehajali-
šče, ki pa je zdaj osamljeno
in zapuščeno, tudi v takš-
nem stanju, da ne sodi v sre-
dišče zdraviliškega kraja in v
soseščino razkošnega hotela
Donat.
Zdaj vprašanje odpirajo
domačini sami, člani zdravi-
liškega kolektiva, ki so v
svojem glasilu objavili ne-
podpisan članek pod naslo-
vom »Častitljivi vandelban
buri duhove.«
V njem opisujejo njegov na-
stanek, vrednost in pomen,
priznavajo, da je problem
postal še zlasti pereč tedaj,
ko so odstranili majhne trgo-
vinice, ki so bile v bistvu se-
stavni del tega sprehajališča.
In zlasti tedaj se je pojavilo
vprašanje - kaj zdaj.
Pozneje so se zlasti doma-
čini vprašali, ali je to res spo-
menik prve kategorije?
Zdaj je v razpadajočem
stanju. Toda, zaradi tega ne
kaže karati domačinov, češ,
da se ne zanimajo zanj. In
vendar bo treba reči o njem
končno besedo. V zdravili-
šču čakajo nanjo že nekaj let,
sicer pa od tedaj, ko so od-
stranili trgovinice in ko so
spoznali, da takšen vandel-
ban, kot je ne more stati še
naprej.
Kot so zapisali, spisi še ve-
dno romajo iz predala v pre-
dal, povečujejo stroške, buri-
jo nove razprave... Kakšne
bodo posledice?
Odgovor na vprašanje bi
morali dobiti. Vsi in ne samo
krajani ter člani kolektiva ro-
gaškega zdravilišča!
M. BOŽIČ
LE DVA HOTELA STALNO
ZASEDENA
Po zadnjih podatkih informacijske službe Turistične
zveze Slovenije sta na celjskem območju stalno zasedena le
dva hotela, in to Donat v Rogaški Slatini ter Atomske to-
plice v Podčetrtku. Povsod drugod imajo dovolj prostora,
kar pa ne pomeni, da bi pozabili na rezervacije, ki jih pripo-
ročajo še posebej za zdravilišči Laško in Dobrno ter tudi za
hotel Turška mačka v Celju.
Zdaj so na celjskem območju odprte tudi vse planinske
postojanke, da o plavalnih bazenih ne pišemo posebej.
kdo skrbi za čevlje v celju?
ENAJST DELAVNIC JE
Pravzaprav so v glavnem popravljalnice
L, V Celju imamo enajst čev-
ljarjev, eden pa je tudi v Voj-
aku. Skoraj polovica celj-
■	^kih čevljarjev ima svoje de-
lavnice v Zidanškovi ulici,
■tam jih je kar pet. Pri čevljar-
stvu - Ortopediji izdelujejo
ortopedske čevlje za bolni-
ke Po receptih. Tu imajo, kot
tudi pri drugih čevljarstvih,
Veliko dela, so pa edini, ki se
pritožujejo nad zasluž-
V Sloveniji obstajajo
namreč le tri takšne čevljar-
delavnice in ta je edina v
^kah privatnika, ostali dve
ta družbeni. Sem hodijo po
^evlie bolniki iz vse Slove-
; ni]e.
: j. Zidanškovi je še čev-
! Jarstvo Cestnik, tu vam bo-
Poleg čevljev popravili
rokavice ali zašili torbo,
■	a čevljarska in torbarska
čeo*vila pa opravljata tudi
^arstvo Bevc in Krajnc.
jv "Rokodelnici mojstra
te„ete<< na Miklošičevi poleg
ga' da popravljajo čevlje,
izdelujejo ključe in opravlja-
jo brusaška dela. Tu so bili
edini, ki so povedali, da ne
sprejemajo v popravilo vseh
čevljev, ki jim jih stranke
prinesejo, saj so nekateri ta-
ko dotrajani, da res niso več
za rabo. To skušajo stranki
tudi dopovedati.
Pri čevljarstvu Teodorovič
na Aškerčevi pravijo, da vza-
mejo v popravilo vse čevlje,
ki jim jih stranke prinesejo,
včasih pa tudi kakšno torbo.
Cene so za nekatere stranke
visoke, za druge pa ne. Neka-
teri radi plačajo tudi več, ko
vidijo, da je delo dobro
opravljeno. Dobro bi tudi bi-
lo, ko bi imeli vsi čevljarji
enotne cene, tako bi se laže
opazila razlika v kvaliteti
dela.
Na Mariborski cesti sta
dva čevljarja. Pri čevljarstvu
Ocvirk pravijo, da popravlja-
jo prav vse čevlje, ki jim jih
stranke prinesejo, saj scTbolj
od rok, tako da jih stranke
težje najdejo. Popravljajo pa
tudi potovalke in šolske tor-
bice. Nasproti tovarne Emo
je čevljarstvo Kladnik. Tu
čevlje popravljajo, delajo pa
tudi nove. So edini v Celju,
ki izdelujejo cokle, te so po
kvaliteti in ceni konkurenč-
ne tistim v trgovinah.
Na Zidanškovi je še čev-
ljarstvo Perko, tu ravno ob-
navljajo delavnico, na Trgu
svobode pa je čevljarstvo
Berglez.
Čevljarji pravijo, da je dela
zanje dovolj, le zaslužek je
majhen. Dela s popravili je
toliko, da ne ostane veliko
časa za izdelavo novih čev-
ljev, tako da se s tem večina
ne ukvarja več. Problemi so
tudi s cenami, saj te ne gredo
v korak s cenami materiala.
Kljub vsemu temu pa bodo
radi sprejeli v popravilo tudi
vaše čevlje, če je z njimi kaj
narobe.
BARBARA DEŽNAK
AGENCIJA V NOVI VASI
Prvi obiskovalci v novi agenciji LB Splošne banke Celje v Novi vasi
Že dosedanja letošnja bera je velika.
Ljubljanska banka Splošna banka Celje je
že prejšnji mesec odprla nove prostore za
svojo agencijo na Polzeli. Do tedaj se je
stiskala v majhni sobici. Zdaj so njeni pro-
stori veliki, svetli.
V okviru prireditev za praznik celjske ob-
čine je pričela z delom povsem nova agen-
cija v Novi vasi. Njena lokacija je poleg
nove Merxove blagovnice, poleg nove re-
stavracije, sicer pa tam, kjer se bo vsak dan
zbiralo največ delovnih ljudi in občanov.
Tako je Ljubljanska banka Splošna banka
Celje tudi v tem primeru potrdila svojo skrb
in velika prizadevanja, da svoje storitve in
usluge čim bolj približa ljudem. Agencija v
Novi vasi bo za prebivalce tega območja
pomenila veliko, na vsak način pa tudi
skrajšanje poti v središče mesta.
Tema dvema pridobitvama se bo letoš-
njo jesen pridružila šetretja - nova agenci-
ja v Slovenskih Konjicah. Tudi ta enota bo
v trgovskem središču, v novem stanovanj-
skem bloku, torej med ljudmi.
Agencija Ljubljanske banke Splošne
banke Celje v Novi vasi bo zaenkrat poslo-
vala za stranke vsak delavnik, razen sobo-
te, med 13. in 18. uro, ob sobotah pa od 7.
do 11. ure. Takšen, lahko bi tudi rekli skraj-
šan delovni čas, bo v času dopustov in
počitnic, od prvega septembra dalje pa
bodo njena vrata odprta tudi v dopoldan-
skih, oziroma jutranjih urah.
Ne pozabimo, odslej agencija Ljubljan-
ske banke Splošne banke Celje tudi v Novi
vasi v Celju!
16. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 29 - 23. julij 1981
BLAGOVNICA JE ODPRTA
KAR ŽELITE,TO DOBITE
v novi Merxovi blagovnici v Novi vasi
Prvi govornik na slavnostni otvoritvi nove blagovnice je bil predsednik celjske občin-
ske skupščine Jože Marolt
Prvi gosti pri točilni mizi v novi restavraciji
Prvi naval na živilskem delu blagovnice
Blagovnico Potrošnik v
Novi vasi, največji razvijajo-
či se stanovanjski četrti v Ce-
lju, so v ponedeljek svečano
odprli.
To je največja blagovnica v
delovni organizaciji Potroš-
nik. Zasnovana je na najso-
dobnejši tehnologiji. Občan
lahko v blagovnici kupi vse
najnujnejše izdelke, ki jih
vsakodnevno potrebuje.
Velika samopostrežna pro-
dajalna, s 650 m2 prodajne
površin in tekstilno tehnični
oddelek s preko 800 m2 čiste
površin sta opremljena z naj-
različnejšimi vrstami blaga
širokega izbora, večino blaga
so izdelali priznani domači
proizvajalci.
Ne le založenost, tudi no-
tranja opremljenost blagov-
nice kaže na veliko skrb za
potrošnika. Vsak izmed nas
raje kupuje tam, kjer poleg
pestre in kakovostne izbire,
zagotavljajo tudi dobro po-
čutje.
Velika restavracija z bife-
jem služi kupcem za trenut-
ke oddiha in za osvežitev po
nakupih, za prijeten in udo-
ben pomenek s prijatelji in
poslovnimi partnerji.
Sodobni ritem življenja
narekuje ekonomično razpo-
reditev časa, ki smo ga na-
menili nakupu.
Zato se napotite v Merxo-
vo blagovnico Potrošnik,
največjo blagovnico daleč
naokrog. Tu boste na enem
mestu dobili vse, kar potre-
bujete, od prehrambenih do
tehničnih in tekstilnih izdel-
kov.
široka izbira in
kvalitetna
ponudba
sta jamstvo, da boste zado-
voljni z vsem kar boste kupi-
li na policah blagovnice v
Novi vasi.
živilski oddelek
Samopostrežni del blagov-
nice je zaločen s številnimi
živilskimi proizvodi. Izbira
je velika. Dobili boste vse
vrste mesa, ki ga je možno
nabaviti na jugoslovanskem
tržišču.
Izbirali boste lahko tudi
med najrazličnejšimi vrsta-
mi kruha, domačega peciva
in drugih pekarniških izdel-
kov.
Velik je izbor sveže zele-
njave, sezonskega in južnega
sadja ter povrtnin.
Na delikatesnem oddelku
je široka izbira sirov vseh
vrst in specialnih mesnih iz-
delkov. Kupite lahko tudi
raznovrstne solate, ki jih vsa-
kodnevno pripravljajo v last-
ni kuhinji.
Na razpolago vam je tudi
ožji izbor kozmetike, čistil-
nih in pralnih sredstev ter
praškov.
oddelek
industrijskega in
tehničnega blaga
V nadstropju blagovnice
lahko kupite akustične apa-
rate domačih proizvajalcev,
gramofonske plošče in kase-
te vseh glasbenih zvrsti. Ši-
rok je tudi izbor tehničnega
blaga in rezervnih delov.
V	oddelku bele tehnike je
možno kupiti najrazličnejše
gospodinjske stroje in te-
hnične pripomočke.
Klasično in sodobno obli-
kovano posodo iz stekla, ke-
ramike, kristala in porcelana
dobite na policah v tem od-
delku.
Velika izbira svetil in lu-
strov za različne namene.
V	hobi oddelku dobite vse
potrebno orodje in pribor za
svoje konjičke in razna do-
mača popravila.
Vse za šport in rekreacijo,
od koles do ribiških palic,
dobite na športnem oddelku.
V	oddelku papirnice lahko
zadovoljite tudi potrebe svo-
jih šolarjev.
Dobra in koristna igrača za
otroke vseh starosti in ra-
zvojnih stopenj, je našla svo-
je mesto na policah te bla-
govnice.
Tu je še velik izbor kozme-
tike in drugih sredstev za te-
lesno nego domačih in tujih
proizvajalcev.
tekstilni oddelek
Blagovnica nudi zelo širok
izbor tekstilnih izdelkov. Tu
dobite vse vrste meterskega
blaga, moško in žensko kon-
fekcijo in perilo. Police vam
poleg tega ponujajo še po-
steljnino, zavese, brisače in
podobne nepogrešljive izdel-
ke za sodobno gospo-
dinjstvo.
., .-im
Skrbno je založen otroj;
oddelek, kjer boste na en*
mestu dobili vse za novot
jenčka in otroke stare c
šestnajst let starosti.
prvi kupci so
navdušeni
OLGA CAŠ: Možnost v
za bojši nakup. Velik prih;
nek na času. Blagovnica
dobro založena in upamjl
bo vedno tako.
JOŽEFA BREMEC: To
velika pridobitev za ta kr;
Ni nam potrebno več v m
sto po nakupih in s tem p
hranimo veliko časa. Prod
jalci so zelo prijazni, trgoi
na je dobro založena.
ALBINA KRAMAT: Se:
na dopustu. Blagovnica
velika in zelo lepa. Upam, t
bom lahko veliko kupovala
HERZOG JAKOB: B:
govnica je zelo lepa in dob:
založena. Sicer pa smo jo i
tem koncu že močno pot
bovali.
AMADEO DOLENJC:
trgovini je velika izbira. Z
me je zelo blizu, takoreko<
copatih lahko grem naku?o
vat. Nenadni obisk me j
more več presenetiti.
ALBERT KOROŠEC: B
govnica je imenitna. 1
enem mestu lahko kupir
vse. Za vse krajane je to z<
velika pridobitev.
O pomenu nove pridobitve za krajevno skupnost, Cel)
kolektiv je govoril direktor delovne organizacije Pot
nik, Stane Mele.
št. 29 - 23. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 17
NAJVEČJI PROIZVAJALCI RAZGLEDNIC
Malo je delovnih organiza-
cij pri nas, ki se lahko pohva-
lijo, da so se iz majhne obrt-
ne delavnice razvile v enega
največjih proizvajalcev v
Sloveniji. To je uspelo delov-
ni organizaciji Fotolik Celje,
Čeprav samo na področju
proizvodnje razglednic. Fo-
tolik Celje pokriva namreč z
naklado 14 milijonov razgle-
dnic kar 3/« slovenskih po-
treb po tem turističnem spo-
minku.
pri tem pa velja omeniti,
da je proizvodnja razglednic
šele na drugem mestu pri de-
javnostih Fotolika Celje. Nji-
hova osnovna dejavnost so
zadnja leta namreč tiskarske
usluge, saj prinesejo 40 odst.
dohodka, 30 odst. prinese
proizvodnja razglednic, 23
odst. prodajalna in 7 odst. fo-
tografske usluge.
V Fotoliku Celje so lahko
zadovoljni tudi s poslova-
njem v prvih šestih mesecih
letošnjega leta, saj so realizi-
rali 25 milijonov dinarjev,
kar je za okoli 50 odst. več
kot v istem obdobju lani.
Čeprav je tiskarska dejav-
nost zadnja leta primarna v
Fotoliku Celje, ki se je še po-
sebej razširila z otvoritvijo
nove tiskarne, v tej delovni
organizaciji ne nameravajo
postati veliko tiskarsko po-
djetje z veliko serijsko proi-
zvodnjo. Želijo zapolniti
vrzel med temi podjetji ozi-
roma nuditi usluge tistim na-
ročnikom, ki rabijo manjše
serije, vendar hitro in kvali-
tetno izdelane. Ravno tu pa
je prednost Fotolika, saj je
znano, da manjše delovne or-
ganizacije lažje in hitreje
preidejo z enega naročila na
drugega.
Zato so se v tej delovni or-
ganizaciji specializirali za ti-
skanje tako imenovanega
merkantil ali pisarniškega ti-
ska, to je dopisni papir, razni
formularji, obrazci in podob-
no. Razen tega pa tiskajo tu-
di prospekte, brošure, bilte-
ne in druge priložnostne pu-
blikacije.
V proizvodnji razglednic
se Fotolik ni uveljavil samo
v Sloveniji temveč po vsej
Jugoslaviji in še posebej v
Hrvaškem Primorju, Dalma-
ciji in Zagorju. Pri Fotoliku
Celje pa so še posebej pono-
sni, da so ekskluzivni proi-
zvajalec razglednic z motivi
groba predsednika Tita za
Muzej 25. maj.
V Fotoliku so dalj časa po-
skušali poživiti tudi usluž-
nostno dejavnost na področ-
ju izdelav barvnih fotografij.
Ker niso uspeli opremiti last-
nega laboratorija, so se pove-
zali z ljubljanskim podjetjem
Tivoli in to sodelovanje se
odvija na zadovoljstvo obeh
partnerjev in kar je najvaž-
nejše na zadovoljstvo ama-
terskih fotografov, ki so re-
dni gostje v njihovi proda-
jalni.
Fotografiranje je bila vča-
sih osnovna dejavnost Foto-
lika Celje, danes pa prinaša
komaj 7 odstotkov prihodka.
Zato se v tej delovni organi-
zaciji trudijo, da bi povečali
tudi te usluge, saj so odje-
malci zadovoljni z njihovimi
uslugami. To pa bo mogoče,
ko bodo dogradili nov studio
za komercialno fotografijo, v
katerem bodo naročnikom
nudili kakovostne usluge
najzahtevnejših fotografi-
ranj. V Fotoliku pričakujejo
več prihodka od fotografije
tudi ob zaključku leta, ko bo
treba zamenjati osebne iz-
kaznice. Atelje Fotolika slovi
namreč po kvalitetni in ne
predragi portretni fotogra-
fiji.
V FOTOLIKU CELJE so ponosni, da so ekskluzivni proizvajalec razglednic z motivi
groba tovariša Tita za Muzej 25. maj.
Nova tiskarna je omogočila, da je Fotolik Celje močno posodobil in povečal svoje
tiskarske zmogljivosti in usluge, tako da lahko sedaj v offsett in knjigotisk tehniki ter
lastni knjigoveznici nudijo kakovostne in hitre storitve.
ali ste že obiskali prodajalno dom?
-	okrasni predmeti in dodatki za opremo stanovanj,
-	artikli iz kristalnega stekla, porcelana, keramike
-	vse vrste tapet in pribora
skratka, vse za prijeten in urejen dom v prodajalni
»dom«.
68
Četrtkov otok spada v skupino otokov princa Waleškega
in ni ne lepši in ne slabši od drugih otokov te skupine, je
gričevnat, porasel z gozdom, in ne posebno rodoviten. Ima
Pa nekaj, česar drugi otoki nimajo: leži natanko v sredini
rned severno konico Avstralije in med jezikom na najjuž-
nejšem delu Nove Gvineje, povezuje Sundsko morje, ki mu
Prinaša zaklade Indijski ocean, in mogočni Tihi ocean,
katerega valovi se skoraj nepretrgano valijo od Arice in
Mollenda v Južni Ameriki prav do sem in dvigajo z mor-
skega dna zaklade, ki pa so spet čisto drugačne vrste.
Morebiti je prav zato pri Bisernih otokih toliko ležišč
0strigt velikih bisernih školjk pa koral in najrazličnejših
J^fsf rib. Z ribolovom se tu ukvarjajo le malo, a ležišča
s*oljk privabljajo ljudi s severa in juga in včasih kroži tu po
fpnu tudi do tri tisoč ladij. Vas z avstralskimi trgovinami,
?J leži ob zalivu, je še znosna, toda če greš okoli otoka,
*adar je glavna lovna sezona, se ne moreš ubraniti smradu
gnijočih ostrigah. Veliko ostrig odprejo, takoj potem, ko
, Privlečejo z morja, ogromno večino pa puste kar na
upjh na tleh, da tam na tropskem soncu zgnijejo. V takih
^oljkah veliko lažje najdejo bisere. Vsak lastnik ladje sam
duzoruje svoje črno moštvo; v gori školjk včasih ne najde
s~,eneSa količkaj vrednega bisera. Lov na bisere bi se ne
P'ačal, ko ne bi mogli dobro prodati tudi bisernih školjk.
■ njih namreč izdelujejo žlice, nožičke, skodelice, zaponke
Ravnike - na otoku so ti izdelki pomembna domača
je- ■ Veliko školjk izvozijo v Evropo in v Azijo, kjer izdelu-
0 Kitajci iz njih prav ljubke predmete.
skozi oueensland
Avstralijo so pravzaprav odkrili šele pred nedavnim. Ne-
kateri pomorščaki so jo videli sicer že v 16. stoletju in jo
imenovali Nova Holandska, toda šele leta 1770 jo je za
britansko krono osvojil kapitan Cook. Leta 1789 so pripe-
ljali iz Anglije na novi kontinent s sedmimi ladjami prve
zločince in jih izkrcali v bližini današnjega Sydneya, kjer so
bedno životarili. Črni domačini so jih napadali in ubijali,
zločinci pa so postali gozdni roparji in ogrožali življenje
belcev in črncev. Danes so tu cvetoča naselja, a v njih ne
žive tako odlični Angleži kot v Indiji ali na Novi Zelandiji.
Pogosto so se preselili v Avstralijo drugorojenci iz plemi-
ških družin, ki niso imeli nasledstvenih pravic, da bi si tu
uredili farme in obogateli. Uspeh pa ni odvisen od pridno-
sti, marveč v prvi vrsti od vremena, kajti če več let zapo-
vrstjo ne dežuje, najlepše črede žalostno poginejo. Živali so
že po običajni suši tako žejne, da se iz poželenja po vodi do
smrti napijejo ali pa - to velja posebno za ovce - tako
pritisnejo k reki, da v njej utonejo.
Za Avstralijo je značilno nizko grmičevje, imenovano
»serub«. To grmičje tako na redko pokriva pobočja, da je
videti, kot bi bili grmiči vanje samo podtaknjeni. Med
njimi vidiš nenavadno visoka rdeča mravljišča, ki si njih
piramidaste oblike sprva ne znaš razložiti. Ko se oziraš po
bližnji obali, se ti oči ustavijo na kamniti barieri, ki je dolga
dva tisoč kilometrov in teče vzdolž vse severne avstralske
obale. Debeli zid, ki mu ni enakega na svetu, se dviga z
morskega dna do gladine in varuje obalo pred mogočnimi
valovi Tihega oceana. In ta ogromni zid je delo drobcenih
koral.
Čisto na severu Avstralije leži Port Darwin, toda najpo-
membnejši pristanišči na vzhodni obali sta Cairns in za
njim Tovvnsville. Mesteci, ki sta zgrajeni v angleškem
slogu, imata zelo lepo lego, sta pa čudovito dolgočasni.
Majhno mestece za koralno bariero z razgledom na ne-
skončno širjavo največjega oceana na svetu je skoraj brez
zaledja! Čenče, megla, ki se pogosto zgosti v rahel dež,
vročina, samota. Brrr!
Avstralija je skoraj tropska dežela. Tu uspevajo koko-
sove palme, sladkorni trs, banane. Na queenslandu žele
zaščititi in podpreti belega farmarja, zato je prepovedan
vsak uvoz iz na novo pridobljenih otokov in iz nekoč
rajhovske Dežele cesarja Wilhelma na Novi Gvineji. Ti
otoki so Avstralcem danes bolj v breme kot v korist. Velik
del Queenslanda pokrivajo kaktusi, zato je zemljo tu zelo
težko obdelovati. Evropejci ne prenašajo vročega podnebja
in le s težavo delajo na poljih, drugobarvnih delavcev pa ne
smejo uvažati.
Avstralija se zavzema za tako imenovano »belo politiko«,
ki jo le težko razumemo in ki ji Azijci čisto razumljivo
močno nasprotujejo. V Avstraliji je prepovedano priselje-
vanje barvastih ljudi, pa naj bodo črne, rumene ali rjave
barve. Japonec ali Kitajec, ki se ustavi na tem kontinentu
za leto dni, mora položiti sto funtov kavcije. Če po enem
letu ne zapusti dežele, kavcija zapade v korist države. Av-
stralci se drže gesla »Avstralija je samo za belce!«
Če se pelješ štirideset milj po morskem toku navzgor,
prideš v Brisbane. To mesto bi lahko stalo kjerkoli v An-
gliji. Hiše, trgovine, ulice, cestna železnica - vse je tako kot
v Angliji, le da imajo tu toplo subtropsko sonce, ki vse
pozlati, in nenavadne gorske stožce, ki se blešče kot steklo
in ki so vulkanskega izvora.
V Brisbanu sem na prigovarjanje sopotnika obiskala
neki misic-hall, kjer je bila mešana prireditev. Medtem ko
sem poslušala, so se spravili nadme bisbanski moskiti, ki
so pravi levi in ki so me tako ostrahovito opikali, da sem
dobila grde izpuščaje. Ker nisem vedela, odkod ti izpu-
ščajo, sem sprva mislila, da se me je lotila huda kožna
bolezen. Na srečo je izpuščaj izginil, še preden so nas pred
izrcanjem pregledali. Dve Američanki, ki sta se bili dali
cepiti v nogo, sta prišli na pregled v kopalni obleki. Pri
pregledu smo spet morali zvirati noge, pokazati jezik in na
široko odpreti oči, skratka, običajno mučenje, le da je bilo
še hujše kot sicer in je tudi trajalo dlje. Zatem so spraševali
po denarju, nazadnje pa so mi vzeli potni list s pripombo,
da mi ga bodo vrnili, ko bom spet odpotovala iz Avstralije.
To je imelo svojo dobro plat: tako potnega lista vsaj izgu-
biti nisem mogla. Ko smo v znamenitem sydneyskem pri-
stanišču stopili na kopno, so nam zastavili vprašanje, ki
mora nanj vsak, ki se tu izkrca, odgovoriti tako, da so
Sydneyčani zadovoljni.
»Kaj pravite o našem pristanišču?«
Pristanišče ima veliko tihih zalivov, mesto pa lepo oko-
lico in zato sem lahko vpraševalcu odgovorila tako, da je bil
zadovoljen.
Na kopno sem torej stopila v glavnem mestu Novega
južnega Walesa.
od bojev utrujena
Kakor povsod sem tudi tu obiskovala muzeje, preživljala
večere v zelo dobrih javnih knjižnicah, si poiskala ljudi, ki
so mi mogli to in ono pojasniti, in hodila k predavanjem
Prijateljev narave, kajti Avstralija glede živalskega in rast-
linskega sveta skorajda nima para na svetu. Od časa do
časa smo se peljali v uro oddaljeni ogromni narodni park in
se tam porazgubili med grmičevjem. Nabirali smo različne
rastline, lešnike, polže in hrošče, zvečer pa smo se spet
vrnili domov, malo utrujeni sicer, a s precejšnjim plenom.
18. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 29 - 23. julij 1981
ZA 200.000 DINARJEV
ŠKODE
V Vinski gori, pri odcepu
ceste proti gostilni Juvan, je
zavijal v levo voznik osebne-
fa avtomobila ANTON
KRLIN, 37, iz Črnave in s
tem zaprl pot voznici EMI
MEH, 39, iz Podkraja, ki je
pripeljala iz nasprotne, ve-
lenjske smeri. Pri trčenju sta
se oba voznika težje poško-
dovala, poškodovan pa je tu-
di sopotnik v Škrlinovem
vozilu. Škode na obeh avto-
mobilih je za 200.000 dinar-
jev.
NEPREVIDEN PEŠEC
Skozi Vrhovo je vozil z
osebnim avtomobilom
SLAVKO MARJANOVIC,
41, iz Celja. Nenadoma je z
njegove desne strani stopil
tik pred njim na cestišči pe-
šec VILI KURNIK, doma iz
Podkraja pri Radečah, kate-
rega je voznik Marjanovič
kljub zaviranju in zavijanju v
levo zadel in zbil po cestišču,
pri čemer se je pešec težje
poškodoval.
S CESTE JE ZAPELJAL
Iz smeri Šempetra je pri-
peljal v Polzelo voznik oseb-
nega avtomobila BOJAN
ZAGORICNIK, 21, iz Šem-
petra. V blagi levi ovinek je
zapeljal prehitro, zato ga je
zaneslo v levo s ceste, kjer je
s sprednjim delom trčil v be-
tonski podstavek. Voznik
Zagoričnik in sopotnica DA-
RINKA HRIBERNIK, 20, iz
Šempetra, sta se oba težje
poškodovala, na vozilu pa je
škode za 30.000 dinarjev.
ALKOHOL iN
HITROST?
V Zrečah na lokalni cesti
se je zgodila prometna nesre-
ča najverjetneje zaradi vinje-
nosti in prehitre vožnje. Pro-
ti Loški gori je vozil z oseb-
nim avtomobilom SREČKO
LAZETA, 21, iz Križevca in v
ostrem levem ovinku zape-
ljal s ceste ter trčil v drevo.
Voznik in sopotnik sta po-
škodovana, oba imata težje
poškodbe.
VIO Žalec,
TOZD osnovna šola Petrovče
razpisuje
prosta dela in naloge za nedoločen čas:
- učitelja fizike-tehnične vzgoje, PRU
Rok prijave je 15 dni.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po prete-
ku razpisnega roka.
Nastop službe 1. septembra.
rakovec
ŽIVLJENJE NI PRAZNIK
Rozalijinih in Rudolfovih 50 let
Zlata poroka je vsekakor
pomemben jubilej dveh lju-
di. Junija letos sta jo proslav-
ljala tudi Rozalija in Rudolf
Lamot iz Rakovca, majhne-
ga hribovskega zaselka na
Pohorju. Tako pomemben
dan kot je zlata poroka pa je
samo en dan v skupnem živ-
ljenju dveh ljudi, je dan za
spomine, lepe in manj lepe.
Lamotova sta ob pogledu na
svoje odrasle otroke in vnu-
ke kar sijala od sreče. Kljub
letom, ki so se nabrala na
njunih plečih, Rozaliji je 72,
Rudolfu pa 76, sta oba še ze-
lo vitalna.
»Zdrava in krepka nisem
zato, ker bi mi bilo v življe-
nju postlano z rožicami,« je
pripovedovala zgovorna Ro-
zalija. Ko sem se poročila ni-
sem imela niti žlic ne loncev.
Otroci so prihajali leto za le-
tom. Rodila sem dvanajst
otrok, ki pa jih v tistih letih
ni bilo lahko nahraniti. Po-
stelje nismo poznali, spali
smo na slamnatih pogradih.
Kruh smo pekli samo za veli-
ke praznike. Kruh na mizi je
bil za nas resnično velik
praznik, ker smo iz dneva v
dan jedli žgance, koruzno ju-
ho ipd. Otroke sem oblačila
v preproste srajce. Poleti so
kar bosi tekali naokrog, pozi-
mi pa v coklah in volnenih
nogavicah, ki sem jih naplet-
la. No, z leti je vse to minilo.
Otroci so odrasli, živi jih še
osem. Srečna sem, da so ta-
ko delovni in pošteni.«
Tudi možu Rudolfu ni bilo
lahko v začetku štiridesetih
let. Stalno delo je bilo težko
dobiti. Gozdovi in zemlja v
Rakovcu so bili last grofa
Thurna.
»Tudi jaz sem bil eden od
tistih, ki so služili kruh pri
grofu Thurhu«, se spominja
Rudolf. Zaslužil sem približ-
no 600 dinarjev. To je bilo
komaj za osnovno hrano šte-
vilne družine. Vojna nam je
vzela še tisto kar smo imeli.
No, po osvoboditvi nam je
šlo vedno boljše. Dobil sem
stalno zaposlitev, otroci so
odraščali in si začeli sami
služiti kruh. Sedaj sem upo-
kojen, že od leta 60.«
Rozalija pa je še pripove-
dovala: »Dokler niso zgradili
ceste iz Vitanja, smo vse kar
smo kupili v trgovini znosili
na hrbtih. Seveda danes tega
nihče ne bi storil. Človek, ki
nima drugega izhoda pa mo-
ra in še težko ni bilo. Nikoli
mi ni bilo naporno hoditi peš
v Vitanje, ne težko delati.
Svoje zemlje nismo imeli, za-
to smo sejali na »fratah«
(gozdnih posekah). Zemljo
sem sama obdelovala. Naj-
mlajše otroke sem nosila s
seboj kar v koših. Da, najino
življenje ni bilo praznik.«
Trpljenje, ki ju je pestilo
dolga leta njunega življenja
pa ni uničilo njune sreče.
»Lepšega življenja, kot ga
imava sedaj, pripovedujeta,
si ne znava predstavljati.
Vsega je dovolj. Tudi delava
še rada. Zato sva zdrava in
krepka«, hiti dodajati Rozali-
ja, prav »prav mladostno se
počutim.«
Po obisku Lamotovih smo
imeli občutek, da se besede
modrijana, ki je rekel: »V lju-
bezni se človek zave svoje re-
sničnosti, samega sebe. Lju-
bezen je vse«, resnične. Clo-
vekU, ki ima nekoga, ki ga
razume in spoštuje, je živ-
ljenska pot svetlejša.
M.M.
STISKA
V	VRTCU
Organizirana predšolska
vzgoja v šentjurski občini
traja od 1966. leta. Tedaj je
pričel z delom prvi oddelek.
V	petnajstih letih obstoja se
je vrtec razširil že na 22 od-
delkov, ki vključujejo 475
otrok. V vrtcu pa dela 48 de-
lavk.
Kljub temu, da se je usta-
nova hitro in močno razširi-
la, ima komisija za sprejem
otrok v vrtec v Šentjurju ve-
like težave, saj mora iz leta v
leto otroke odklanjati. Za no-
vo vzgojno leto so morali od-
kloniti kar 51 otrok in to v
glavnem iz krajevnih skup-
nosti Šentjur center in oko-
lica.
Občinska skupnost otro-
škega varstva skupaj z druž-
benopolitičnimi organizaci-
jami išče izhod iz te zagate
tako, da bi v stanovanjskem
bloku najela ustrezno stano-
vanje za eno leto in tako vsaj
delno omilila težave do iz-
gradnje novega vrtca v nase-
lju Pešnica. Prav zdaj zbirajo
potrebno gradbeno doku-
mentacijo za montažni vrtec,
ki ga bodo začeli graditi sep-
tembra letos. Gradili ga bo-
do v dveh fazah. V prvi bodo
zgradili prostore za sedem
oddelkov, v drugi pa še za
štiri. Od skupnih enajstih
bodo štirje oddelki za jasli.
Zanimivo je, da je v vseh
petih dislociranih oddelkih
vrtca v Dramljah, Ponikvi,
Planini, Slivnici in Loki še
dovolj prostora, kljub temu,
da je tudi v teh krajih veliko
predšolskih otrok. Vzrokov,
da starši ne vpisujejo otrok v
vrtec, je več. Tu gre za odda-
ljenost do teh ustanov, za ne-
zaposlenost mater in ne na-
zadnje za ceno oskrbnine.
Šentjur ima v tem svojstven
položaj, ker je naselje strnje-
no in je večina mater tudi v
delovnem razmerju.
ERNEST RECNIK
Socialistična republika Slovenija
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA
NOTRANJE ZADEVE
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE CELJE
Objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljene pisarniške opreme in avtodvigal
Licitacija za 2 kom. avtodvigal bo 30. 7.1981 v prosto
rih Avtoservisa UNZ Celje, Ljubljanska 12, za rabljem
pisarniško opremo pa 31. 7. 1981 v prostorih postaji
milice Šmarje pri Jelšah št. 184, obakrat s pričetkon
ob 8. uri za družbenopolitične organizacije in društv
in ob 9. uri za zasebnike.
Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne i
fizične osebe, ki predhodno položijo varščino v višir
10% izklicne cene. Kupnino se mora plačati takoj.
GOSTINSKO PODJETJE CELJE
TOZD »OJSTRICA« Celje
objavlja
prosta dela in naloge v PE Turist-Frankolovo
1.	strežba jedil in pijač - 1 delavec
2.	čiščenje poslovnih prostorov - 1
delavka
Pogoji
pod 1: končana gostinska šola za poklic natakar
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s pc
skusnim delom pod 1-2 meseca, pod 2-1 mesec.
Kandidati naj predložijo pisne vloge na naslov: G<
stinsko podjetje CELJE - Splošno kadrovski sekto
Ljubljanska cesta 5, Celje v roku 15 dni od objave
št. 29 - 23. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 19
0v veter v smučarskem društvu izletnik
!VUTS KOT POMOČ DELU
v0ne Mirt je novi predsednik S D Izletnik Celje
Čeprav smo sredi poletja
i pri Smučarskem društvu
letnik v Celju ne mirujejo,
ako so pred dnevi izvolili
)vo vodstvo in v tej man-
itni dobi bo društvo vodil
>t predsednik ZVONE
IRT, sicer zaposlen v celj-
tem Topru. Z novim vod,-
vom in novo organizira-
[»stjo pa se v društvu obe-
ijo tudi druge spremembe,
i naj bi v prvi vrsti pogoji-
i nadaljni hitrejši kvalitet-
i in rekreacijski razvoj
nučanja v celjski občini.
ZVONE MIRT: »Do avgu-
a bodo posamezne komisi-
, ki delujejo v društvu, pri-
ravile akcijske programe za
letošnjo zimo ter seveda tudi
že za naprej. Programi mora-
jo biti dobro sestavljeni, kaj-
ti učinkovitega dela brez
ustreznih programov ni.«
Novosti?
ZVONE MIRT: »Vse kaže,
da se bodo uspešno končali
pogovori s člani Zveze vadi-
teljev, učiteljev in trenerjev
smučanja v Celju, da bodo
postali naši člani. Doslej so
delovali izven našega druš-
tva. Z njihovo prisotnostjo
bomo veliko pridobili, saj
gre za ljudi, ki lahko poma-
gajo s strokovnim delom pri
razvoju kvalitetnega pa tudi
rekreacijskega smučanja.
Imamo tudi dve komisiji za
alpsko smučanje in smučar-
ske teke. V obeh komisijah
bodo delo ločili na dve sme-
ri: za kvalitetno smučanje in
rekreacijsko.«
Kje ostajajo smučarski
skakalci, ki so tudi v Celju?
ZVONE MIRT: »Razmiš-
ljali smo tudi o njihovi vklju-
čitvi, vendar bodo zaenkrat
še vedno ostali kot dejavniki
v krajevni skupnostti oz.
tamkaj prisotnem športnem
društvu.«
Bo že letošnja zima pome-
nila premik na bolje?
ZVONE MIRT: »Poskušali
bomo vse, da se bodo rezul-
tati našega skupnega dela
čimprej poznali.«
Za dobro delo je potreben
profesionalen trener...
ZVONE MIRT: »Tudi te-
mu problemu smo posvetili
vso potrebno pozornost. Hi-
trejšega kvalitetnega na-
predka si v današnjem času
pač ne moremo zamišljati
brez profesionalnega trener-
ja. Delamo na tem, da ga do-
bimo.«
Zaposleni ste v Topru,
kjer v vaši proizvodnji v
zadnjem času namenjate
vedno večjo pozornost
športni opremi...
ZVONE MIRT: »To je toč-
no, saj izdelujemo športno
opremo za smučanje, planin-
stvo, vvinsurfing, kolesarje-
nje, moto šport in oblačila za
prosti čas.«
Vašo športno opremo no-
sijo številni vrhunski šport-
niki, zlasti smučarji. Kaj
pripravljate za njih novega
za letošnjo sezono?
ZVONE MIRT: »Naši mo-
dni kreatorji so izdelali skice
novih oblačil, ki bodo tokrat
za naše vrhunske smučarje z
raznimi dodatki v lepi modri
barvi.«
Leta 1984 bo v Sarajevu
zimska olimpiada. Boste so-
delovali?
ZVONE MIRT: »Seveda
bomo, vendar na poseben
način. Tržišče je treba stalno
osvajati z novimi, dobrimi iz-
delki. Za nas je tržišče v Sa-
rajevu in sploh BIH zanimi-
vo ne samo zaradi olimpiade,
ampak tudi sicer, za daljši
čas, bi temu rekel. Storili bo-
mo vse, da se bomo dobro
predstavili.«
TONE VRABL
:eljski plavalci za praznik celja
[ANIMIVE BORBE MLADIH
'nova vaterpolo tekma
Tudi letos so plavalci Nep-
na priredili v Celju tradi-
Dnalno odprto prvenstvo v
avanju, na katerem je so-
ilovalo preko 200 plavalk
plavalcev iz Krškega, Tr-
»velj, Maribora, Ptuja,
ubljane, Raven, Velenja in
Videli smo kopico za-
livih borb v številnih pa-
:>gah. Med mladimi plaval-
i celotne Slovenije so tudi
avalci in plavalke Neptuna
?Segli vidna mesta. Zlasti
°žman, Nosan, Planinšek,
črmentinova, Škerl in Jur-
etova so dosegli svoje bolj-
! ^zultate.
Nekateri boljši rezultati :
100 m kravi: Dolenc
,L> 1:00,6, 2. Rožman 1:01,4,
°san (oba Neptun) 1:01,4;
J/n prsno: Fajfar (OL)
Rožman 1:18,2;. 11.
fadan 1:40,3; 100 m hrbtno:
f]n°vič (Velenje) 1:13,7;. 3.
u/iderl (Ve) 1:25,1; 100 m
TO: Vejnovič (Ve) 1:07,0;.
.Lesjak (NC) 1:52,7. Pio-
100 m kravl:Majcen
lftn1:07>°< 4" Skerl (NC>
i"-«:- 23. Mlinarič (NC)
d1'5: 100 m prsno: Olivo
1:29,5, 5. Skerl 1:34,1,
L^šovič (oba NC) 1:52,7;
hrbtno: Zebec (OL)
',9V 5- Skerl 1:26,0;. 25.
eSov* (oba NC) 1:48,6;
Ci
»n 7olce 100 m kravl: Je-
:0fi n K) 1:05,1. Szabo (Ve)
15. Possnig (NC)
rod pi°nirke 100 m kravi:
(Br) 1:10,3, 8. Jurše
:18 4 7'7, 9- °man (Ve)
Ptun m prsno: Bezjak
':38d * 1-29,4, 7. Vrhovšek
:39J 8. Lavrič (obe NC)
j ' 50 m prsno: Fermen-
tin (NC) 45,8 izenačen držav-
ni rekord za mlajše pionirke
C., 3. Mateja Cvirn 56,0, 5.
Drezgič 57,3; 100 m hrbtno:
Silvester (Lj) 1:23,2, 8. Oman
(Ve) 1:33,2, 5. Jurše (NC)
1:30,4, 11. Tkavc (Nc) 1:37,8;
100 m delfin: 1. Avčin (OL)
1:26,1, 6. Jurše (NC) 1:38,8,
10. Lavrič 1:42, 1. Po uspe-
lem tekmovanju nam je
predsednik PK Neptum To-
ne Rožman a povedal:
»Izredno zadovoljni smo,
ker so se odzvali našemu va-
bilu tako množično plavalci
osmih slovenskih klubov.
Plavalno odprto prvenstvo
je doseglo take razsežnosti,
da je to vsekakor osrednja
športna prireditev ob prazni-
ku občine Celje. Našemu
celjskemu plavalnemu klu-
bu pa se letos odpirajo nove
možnosti za kakovostni
dvig. S pokritim bazenom
pri Golovcu smo dobili vse
pogoje za redno vadbo tudi
pozimi in naših 80 plavalcev
in plavalk bo imelo vse po-
goje za napredek. Mimo tega
pa bomo skrbeli tudi za
množičnost ter privabili čim-
več mladih v naše vrste in
ponovno oživeli igre na vodi,
med drugim tudi vaterpolo.
Seveda bomo priredili tudi
plavalne šole za mlade in sta-
rejše občane. Iz te množice
pa bomo poskusili doseči tu-
di vrhunske športnike.«
In ob koncu še to. Celjski
vaterpolisti so ponovno na-
stopili in se pomerili proti
ekipi Celulozarja iz Krškega.
V zanimivem srečanju so
zmagali gostje z rezultatom
14:6(3:1,5:2,2:1,4:2). Strelca
za Neptun sta bila Cigoj 5 in
Selčan 1.
J. KUZMA
VLADO BOJOVIČ ZNOVA »DOMA
Srečali smo ga v Celju, Vlada Bojoviča, najboljšega kril-
nega igralca v naši državni reprezentanci, ki je zadnji dve
sezoni igral v Ljubljani in skupaj s svojim bratom Mihom v
veliki meri pripomogel, da so Ljubljančani osvojili naslov
državnega prvaka.
Tokrat nam je Vlado Bojovič povedal, da se vrača v Aero
Celje. Pri Kolinski Slovanu je dobil izpisnico in slovenski
prvoligaš se je tokrat zelo korektno poslovil od obeh bratov
Bojovič, ki sta skupaj zapustila Ljubljano. Zal Miha Bojovič
še deset mesecev ne bo igral za Aero Celje. V Zvezni repu-
bliki Nemčiji je dobil zelo ugodno ponudbo in bo tako za
deset mesecev nastopal v tej deželi. Nasprotno pa bo Vlado
Bojovič lahko nastopil za Aero Celje že na prvih tekmah
novega prvenstva. Mimo Vlado Bojoviča je celjsko ekipo
okrepil tudi mladi Djurin iz Partizana v Slovenjgradcu.
J. KUZMA
STARTALI BOMO V
SLOVENSKIH KONJICAH
V športnem uredništvu Novega te-
dnika in Radia Celje smo že dalj časa
načrtovali akcijo, kako bi bralcem in
poslušalcem obširneje in natančneje
predstavili vsa prizadevanja po posa-
meznih občinah celjskega območja s
področja telesne kulture, športa in re-
kreacije. Res je, da smo večkrat že ob-
širno pisali o teh prizadevanjih in ak-
cijah zlasti v celjski in žalski občini,
medtem ko iz drugih občin konkretnej-
šega pregleda nismo imeli.
Zdaj smo se dogovorili s predsedni-
kom Občinskega sindikalnega sveta v
Slovenskih Konjicah Jožetom Koširjem
in bomo tako z novo serijo startali v
konjiški občini. Čeprav v konjiški obči-
ni nimajo nekega posebnega vrhunske-
ga športa pa to še ne pomeni, da športu,
telesni kulturi in rekreaciji ne posvečajo
vse potrebne pozornosti. Nasprotno!
Tudi v konjiški občini so na tem področ-
ju v zadnjih letih veliko naredili. Za
uvod naj omenimo samo nekaj podat-
kov: v Konjicah imajo sodoben večna-
menski športno rekreacijski center.
Športni objekti s telovadnicami so po
vseh večjih in tudi manjših krajih v ko-
njiški občini. Mnogo novega je v Zre-
čah. Zlasti pa se obetajo lepi časi Rogli,
kjer bodo s časom dobili poleg smučar-
jev domovinsko pravico tudi atleti. Pi-
sali smo že, da naj bi na Rogli postal
atletski center za priprave atletov dolgo-
progašev (takšni centri so v Evropi sa-
mo trije, štirje, v Jugoslaviji pa še nobe-
nega!), kar bosta uredila AD Kladivar iz
Celja in Kovaška industrija Unior Zre-
če. Prvo atletsko stezo že urejujejo!
Med športniki naj v konjiški občini
omenimo zlasti košarkarje pa strelce,
karateiste, šolski šport, sindikalni
šport...
Špotne objekte in športnike v občini
Slovenske Konjice bomo obiskali da-
nes, v četrtek, 23. julija. Do konca leta
bomo na podoben način predstavili še
želje, dosežke in hotenja na področju
športa, telesne kulture, rekreacije in šol-
skega športa tudi v ostalih občinah celj-
skega območja laški, šmarski, šentjur-
ski, mozirski, velenjski, žalski in celjski
občini. Tako bomo dobili pregled, ki
smo ga dolgo pogrešali. Bo pa tudi pri-
pomoček k usklajevanju teh stvari na
celjskem območju.
Upamo, da bomo uspeli! Pričakuje-
mo povsod takšno pomoč in razumeva-
nje, kot v Slovenskih Konjicah, kjer
bomo danes startali z novo serijo pod
delovnim naslovom »Telesna kultura
v občinah celjskega območja«!
TONE VRABL
PRVI NASTOP NA
NOVEM KEGLJIŠČU
Tudi letos so v Celju prire-
dili tradicionalno kegljaško
tekmovanje v borbenih
igrah pobratenih mest. Mi-
mo teh ekip pa so bili povab-
ljeni v Celje še kegljači No-
vega mesta, ki so presenetlji-
vo osvojili prvo mesto in po-
rušili 1121 kegljev. Nastop
sedmih ekip na deset stez-
nem kegljišču Golovca je bil
izredno pester in lep. Istoča-
sno je lahko nastopilo kar 70
kegljačev, kar je prednost ta-
ko velikega kegljišča. Celja-
ni so nastopili v nepopolni
postavi in so tako tudi izgu-
bili prehodni pokal, katerega
je za leto dni osvojila ekipa
pobratenega mesta Sisak, ki
je bila sicer druga s 1073,
keglji, medtem ko so bili Ce-
ljani šele tretji s 1058, keglji.
Druga vrsta Celja je bila četr-
ta 1010 in Doboj peti 929 keg-
ljev.
Nastopili sta tudi ženski
ekipi Celja in Siska. Celjan-
ke so bile boljše in so poruši-
le 950 kegljev, Sisak pa 840
kegljev. Vse ekipe so prejele
pokale. Ob koncu je predse-
dnik KK Sloga Doboj Puba
Stajnbreher povedal: »Ta
stalna srečanja med športni-
ki-kegljači pobratenih mest
Doboja, Celja, Siska in Cu-
prije so vedno praznik za nas
vse. Zlasti tokrat smo bili
presenečeni nad sprejemom
ter novim športnim objek-
tom v vašem mestu. Rezultat
tekmovanja sploh ni po-
memben. Pomembeno je, da
se ludje štirih republik sre-
čajo med seboj. Mi bomo va-
še kegljače povabili, da se
udeležijo našega praznika, ki
bo 23. avgusta, ko praznuje-
mo Dan vstaje naše pokraji-
ne in bomo ob tej priložnosti
pripravili turnir, na katerem
bodo sodelovali poleg Celja-
nov in nas še kegljači Prije-
dorja ter Tesliča.«
J. KUZMA
TRINAJST ŠAHOVSKIH
EKIP
Pod pokroviteljstvom
ZTKO Celje je bil v celjskem
šahovskem klubu turnir v
hitropoteznem šahu, na ka-
terem je sodelovalo 13 ekip.
Po zanimivih borbah so ob
koncu slavili mladi igralci
Maribora, ki so osvojili prvo
mesto 40,5 točkami. Celjani
so bili drugi 38 točk, medtem
ko je Žalec osvojil tretje me-
sto z 29, točkami.
Sledijo: Rudar (Trbovlje)
28,5, Strojna Maribora 28,
Šempeter 27, 5, Rogaška Sla-
tina 23 in pol, Partizan Polj-
čane, Velenje in Slov. Konji-
ce 18 in pol točke.
Za celjsko ekipo so igrali
Bervar, Stucl, Ojstrež in Mi-
kac. Najboljši rezultat je do-
segel Milan Ojstrež.
STRELCI CELJA ZA PRAZNIK
V počastitev občinskega praznika je
bilo na strelišču v Celju tekmovanje z
malokalibersko puško serijske izdelave
v trostavu od 600 možnih krogov. Tek-
movanja se je udeležilo sedem mestnih
reprezentanc, žal pa niso sodelovale eki-
pe pobratenih mest Cuprije, Doboja in
Siska. Celjski strelci so izkoristili pre-
dnost domačega terena in uspeli zmaga-
ti. Barve Celja so zastopali: Alenka Ja-
ger 481, Mladen Petrovič 483, Tone Ja-
ger 493 in Jože Jeram 503 kroge. Nadalj-
ni vrstni red ekip: Kamnik, Postojna,
Kranj, Zabok ZRVS - Celje in Maribor.
Najboljši posamezniki: Marjan Repič
507 - Kamnik, Jože Jeram 503 - Celje,
Matjaž Šuligoj 502 - Postojna, Jure Fre-
lih 496 - Kranj, Tone Jager 493 krogov -
Celje itd. Tekmovanje je omogočila
ZTKO Celje!
Celjska ekipa je nastopila tudi na tek-
movanju v Kamniku v počastitev tam-
kajšnega občinskega praznika. Tekmo-
vali so z malokalibersko puško v trosta-
vu od 300 možnih krogov. V celjski eki-
pi so nastopili: Alenka Jager, Jože Je-
ram, Ingrid Vreček in Tone Jager. Celja-
ni so se med šestimi ekipami Slovenije
morali zadovoljiti z drugim mestom, za
Kamničani. Med posamezniki je zmagal
domačin Marjan Repič z 260 krogi pred
Celjanom Tonetom Jagrom, ki je nastre-
ljal 257 krogov in ostalimi.
T.J.
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 19
MIHAEL BOTVINIK je bil med tistimi šahovskimi »kralji«, ki si je DVAKRAT
povrnil izgubljeno šahovsko krono. Leta 1963 je naslov najboljšega dokončno
izgubil.
VPRAŠANJE:
Kako se je imenoval velemojster (ustrezen odgovor obkroži!), ki je Botvinika
dokončno izrinil iz šahovskega prestola?
MIHAIL TALJ TIGRAN PETROSNJAN B0BY FISHER
Sodelujte! Pa ne samo zaradi Talja, Petrosjana, Fisherja ali Pešca (ta to igro
pripravlja!!!), ampak zaredi vedno lepih nagrad, ki jih tokrat poklanja naš
zvesti prijatelj KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE z delavci in tovarišem
direktorjem Franjom Tilingerjem.
Odgovore pošljite, do 10. avgusta na uredništvo NT-RC!
20. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 29 - 23. julij 1981
OBČUTLJIVA DEJAVNOST
Hiter razvoj komunalne-
ga gospodarstva v zadnjih
letih je tudi na tem področ-
ju narekoval novo samou-
pravno povezanost te go-
spodarske veje v Celju. Ta-
ko je danes organizacija
združenega dela KOMUNA-
LA Celje sestavljena iz na-
slednjih temeljnih organi-
zacij:
TOZD CESTE - KANALI-
ZACIJA, TOZD JAVNE NA-
PRAVE, TOZD PLINARNA,
TOZD POKOPALIŠKA
SLUŽBA, TOZD VODOVOD
in TOZD DELOVNA SKUP-
NOST SKUPNIH SLUŽB.
Nova organiziranost komu-
nalnega gospodarstva v Ce-
lju je že pokazala, da lahko
samo na ta način uresniču-
jejo široko zastavljeno de-
javnost. Širjenje mesta, po-
večanje števila prebival-
cev, nove stanovanjske so-
seske, povečanje prometa
itd. namreč močno vplivajo
na obseg komunalnih stori-
tev. Zato so na Komunali
Celje že pričeli z dogovori
med uporabniki in izvajalci
komunalnih storitev, ki bo-
do izpostavili dolgoročnej-
šo načrtovano politiko po-
rabe in pogojev za razvoj
komunalnih dejavnosti.
V Komunali Celje je tre-
nutno zaposlenih okoli 600
delavcev, ki so v letu 1980
realizirali 402,156.258 din,
kar je za 18 odstotkov več
kot so planirali. Po posamez-
ni TOZD so vse temeljne or-
ganizacije, razen TOZD VO-
DOVOD, presegle planirano
realizacijo, TOZD PLINAR-
NA celo za 60 odstotkov.
Če pogledamo nekaj po-
datkov o komunalni oskrbi v
občini Celje vidimo, da je
kar 91 odstotkov prebivalcev
oskrbljenih s pitno vodo iz
vodovoda. Od tega se 79 od-
stotkov prebivalcev oskrbu-
je z vodo iz centralnega vo-
dovoda, ostalih 12 odstotkov
pa se oskrbuje z vodo iz lo-
kalnih vodovodov. Če ta od-
stotek primerjamo z republi-
škim povprečjem, ki je 60
odstoten, vidimo, da je v Ce-
lju veliko večji.
Na omrežje za odvod odpa-
dnih in atmosferskih vod je
v celjski občini priključenih
okoli 54 odstotkov vseh pre-
bivalcev, kar je tudi precej
več kot republiško povpreč-
je (30 odstotkov). Tudi odvoz
in odlaganje odpadkov je v
celjski občini dobro organi-
zirano, saj je pri tem zajetih
87 vseh površin. Čeprav je to
samo nekaj pokazateljev o
komunalni oskrbi celjske
občine, pa ti kažejo, da se je
marsikaj že premaknilo na
bolje. Ker pa komunalna
opremljenost zaostaja za ra-
zvojem urbanizacije je pov-
sem jasno, da popolne ko-
munalne oskrbe vsemu pre-
bivalstvu ne bo mogoče tako
kmalu zagotoviti.
Zato pa se pri Komunali
Celje trudijo, da bi oskrba in-
dividualne rabe čimmanj od-
stopala od predvidenih
usmeritev, čeprav je to zara-
di pomanjkanja sredstev za
financiranje komunalnih ob-
jektov in naprav izredno tež-
ko, saj zaradi tega ni bilo mo-
goče nikoli v celoti uresničiti
letnih in srednjeročnih pla-
nov. Temu je vzrok tudi kre-
ditna nesposobnost komu-
nalnega gospodarstva in pa
tudi nepripravljenost bank
za kreditiranje tovrsnih inve-
sticij pod pogoji, ki bi ustre-
zali pomenu in značilnosti
komunalnih dejavnosti.
Za investicijska vlaganja v
komunalne objekte in napra-
ve je namreč značilna potre-
ba po velikih začetnih vlaga-
njih v gradnjo objektov in
naprav, ki morajo imeti več-
je zmogljivosti kot so trenut-
ne potrebe.
V Komunali Celje bodo
kljub temu poskušali v bo-
doče uresničiti naslednje
prioritetne naloge:
-	zagotoviti ustrezno koli-
čino in kvaliteto vode, ki je
pogojena z izgradnjo vodar-
ne, ureditvijo kanalizacije v
naselju Leveč in zavarovanje
vodnih virov
-	sanirati staro in izgraditi
novo plinovodno omrežje ter
izgraditi rezervoarsko-proi-
zvodne zmogljivosti za sub-
stitut zemeljskega plina
-	nadaljevati z gradnjo
glavnega zbiralnika za odpa-
dne vode ter pričeti z grad-
njo centralne čistilne na-
prave.
Seveda je treba omeniti še
vrsto drugih nalog, ki jih mo-
rajo izboljšati in to na po-
dročju zbiranja in odvoza od-
padkov, čiščenju ulic in
trgov, vzdrževanju cest in pri
izboljšanju pokopališke de-
javnosti. Pri vsem tem pa je
treba tudi povedati, da orga-
nizacija združenega dela KO-
MUNALA Celje opravlja sto-
ritve in dejavnosti, ki jih ne-
posredno vsak dan občutijo
vsi občani in je zato njihovo
delo še toliko bolj izpostav-
ljeno in občutljivo.
TRGOVSKO PODJETJE NAMA
LJUBLJANA, Tomšičeva 2
TOZD VELEBLAGOVNICA ŽALEC
objavlja za PRODAJNI CENTER LEVEČ
naslednja dela in naloge:
1.	VODJA PRODAJNEGA CENTRA NAMA
LEVEČ
2.	POSLOVODJA
živilske skupine
3.	ODDELKOVODJA
tekstilne, tehnične in športno-galanterijske skupin
4.	POMOČNIK POSLOVODJA
živilske skupine
5.	ŠEF KUHINJE
6.	STROJNIK ZA HLADILNO TEHNIKO -
HIŠNIK
7.	NAMESTNIK ODDELKOVODJA
tekstilne, tehnične in športno-galanterijske skupim
8.	ŠEF STREŽBE
9.	OBRAČUNSKI REFERENT
za blagajniško poslovanje
10.	OBRAČUNSKI REFERENT
za analitično evidenco
11.	NAMESTNIK EKSPEDITORJA
12.	KUHARJI in IZDELOVALCI SLAŠČIC
13.	MESARJI
sekači
14.	BLAGAJNIKI
v živilski skupini
15.	NATAKARJI
16.	PRODAJALCI
živilske, tehnične, tekstilne in športno-galanterijskj
skupine
17.	NATAKARSKI POMOČNIKI
18.	KUHARSKI POMOČNIKI
19.	SKLADIŠČNI DELAVCI
20.	SNAŽILKE
POGOJI: pod točko
1.	- višja ali srednja šola ekonomske, komercialn
ali organizacijske smeri, 3 oz. 5 let na podobni
delih v trgovski delovni organizaciji, izpit iz varstv
pri delu;
2.-4.	poslovodska šola ali druga ustrezna šola ekc
nomske smeri, 5 oz. 3 leta delovnih izkušenj r
samostojnih oz. podobnih delih in nalogah vživils
stroki.	/
3.	- poslovodska šola ali druga ustrezna srednj
šola ekonomske smeri, najmanj 3 leta na samosto
nejših delih in nalogah;
5.	- šola za gostinske poslovodje - kuharska sme
5 let na samostojnih delih v kuhinji;
6.	- poklicna šola elektro, strojne ali ključavniča
ske stroke ter usposobljenost za delo s hladilnir
napravami, 3 leta delovnih izkušenj na področj
hladilne tehnike, izpit iz varstva pri delu, izpit J
kurjača;
7.	- poslovodska šola ali druga ustrezna sredn
šola ekonomske smeri, 3 leta pri odgovornejših &
lih;
8.	- šola za gostinske poslovodje, 5 let delovn
izkušenj v strežbi;
9.-10.	srednja šola ekonomske ali komercialr
smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih deli
znanje strojepisja;
11.	- poslovodska šola, 3 leta delovnih izkušenj f
odgovornejših delih in nalogah, izpit iz varstva f
delu;
12.	- gostinska šola za kuharje, do 5 let delovn
izkušenj;
13.	- poklicna šola za mesarje;
14 - šola za prodajalce, 1 leto delovnih izkušenj
živilski stroki;
15. - gostinska šola za natakarje, do 5 let delovn
izkušenj;
16 - šola za prodajalce, za delo v živilski stro
higienski minimum;
17.-18. nedokončana gostinska šola ali konča'
osemletka in z delom pridobljena delovna zrno
nost, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobn
delih;
19.-20. dokončana oz. nedokončana osnovna šol
Izpit iz higienskega minimuma pod točko 2, 4, 5,
12, 13, 14, 15, 17, 18
Poskusno delo 2 meseca pod točko 1, 2, 3, 4, 5, 6,
8, 9, 10, 11
Poskusno delo 1 mesec pod točko 12, 13. 14,15,1
17, 18, 19, 20
Delo v dveh izmenah.
Pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazil
izobrazbi in praksi sprejema TOZD VELEBLAG0
NIČA »NAMA« ŽALEC, Titov trg 2, 15 dni po objav
2. MEHANIKA - 1 delavec
POGOJI: v
poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati:
-	pod 1.: srednja tehnična ali delovodska šola rudar-
ske ali gradbene smeri s strokovnim izpitom in 2 leti
delovnih izkušenj
-	pod 2.: KV strojni mehanik in 2 leti delovnih izku-
šenj
Za vsa navedena dela in delovne naloge se sklepa
delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom, s poskusnim delom 2 mesecev.
Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru po pote-
ku razpisnega roka.
Prijave z dokazili o izobrazbi in praksi pošljite na
naslov:
»Montana« Rudarsko in industrijsko podjetje Žalec
n.sol.o. Žalec, Cesta na Lavo 1 - splošno kadrovski
sektor.
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave.
št. 29 - 23. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 21
Delovna organizacija ETOL-IFF Celje
je v Jugoslaviji znana kot proizvajalec
arom za različne namene v prehrambeni
industriji. Da ne bi ostali samo na tem
nivoju so že leta 1972 podpisali z ameri-
ško-holandsko firmo IFF pogodbo o
skupni naložbi.
Z deležem tujega partnerja so zgradili
moderen obrat za sadno predelavo, kjer
lahko letno predelajo 5000 ton različnega
sadja kot jagode, maline, ribez, robida,
borovnica, slive, jabolka itd.
Glavni proizvodi so: bistri koncentrati
sadnih sokov s prirodno aromo, ki se
»lovi« posebej in se v rektifikacijski kolo-
ni primerno okrepi. Ti koncentrati so na-
menjeni pretežno izvozu, saj jih izvažajo
danes okoli 200 ton na konvertibilno po-
dročje. Zaradi tega, ker se je sadje v zad-
njem času zelo podražilo, so pričeli ra-
zmišljati o takšni proizvodnji, ki bi zago-
tavljala več deviz in pa boljši finančni
rezultat. Zato so se po večletnih poizkusih
in kalkulacijah odločili, za upraševanje
sadja in arom doma. To je v bistvu do-
gradnja obstoječega obrata za sadno kon-
centracijo, saj pri upraševanju uporablja-
jo sokove oziroma koncentrate, ki jih z
višjo stopnjo predelave uspešno plasirajo
na domačem trgu, kakor tudi v izvozu.
MCCCOOCCOCCCOCOaW5tftfOGO&&OCC«
Naprava za sušenje sadja in arom dela
na principu razpršilnega sušenja, kjer se
pasirana sadna kaša s pomočjo hitro vrte-
če turbine razprši v meglo, v sušilnem
stolpu, kamor dovajamo vroč zrak. V ne-
kaj sekundah se kapljice sadne mase po-
sušijo in padejo na dno ogrevanega stol-
pa, od koder jih z zračnim tokom odstra-
nijo. Da je to možno, morajo imeti v celot-
nem sušilnem sistemu rahel podtlak. Ce
želijo dobiti dober proizvod, ki ima čim
bolj ohranjene lastnosti sadja (barva,
okus, vonj), morajo natančno določiti
temperaturo zraka, število obratov razpr-
šilne turbine, suho snov izhodne mase itd.
Z razpršilnim sušilcem je možno poleg
sadja oziroma sadnih sokov in arom, suši-
ti še druge proizvode, kot npr. ekstrakte
raznih zelišč, barvne suspenzije, mleko
itd.
Na omenjeni napravi je možno letno
pridobiti do 150 ton prašnatih proizvo-
dov, od katerih bodo polovico izvozili.
V ETOLU želijo povdariti, da je bila
omenjena naprava zgrajena v sodelovanju
z dansko firmo NIRO-ATOMIZER ter za-
grebško delovno organizacijo JEDIN-
STVO, katere delež v dobavi opreme je
znašal 50 odstotkov.
KUHINJA HANA VAS ČAKA
Kuhinja HANA je iz masivnega hrasta za tiste, ki cenijo pristnost in
kakovost. Velik izbor elementov nudi sestavo kuhinje po okusu, po-
trebi in prostoru. Okrasni elementi kuhinjo obogatijo in estetsko pove-
žejo z jedilnim ali bivalnim prostorom.
Vse vidne stranice in okrasni elementi so izdelani iz masivnega,
odlično impregniranega hrasta, kar omogoča enostavno čiščenje.
Spodnje omarice dobavljajo s skupno krovno ploščo do dolžine 260
centimetrov, v katero vgrajujejo sodobna korita in kuhalne plošče.
Vgrajeni elektro plinski aparati so izdelki GORENJE.
/EČ POSLUHA ZA DEJAVNOSTKI
fARČUJE DEVIZE
TOZD Surovina Celje bo
Ros slavila 30-letnico obsto-
| v okviru delovne organiza-
r'je Surovina Maribor. V
eljski TOZD združuje tre-
ut.no delo 51 delavcev. Lani
0	skupaj ustvarili devetde-
let milijonov dinarjev celot-
na prihodka, v prvem pol-
letošnjega leta pa že 60
^''ijonov dinarjev, računajo
da bo celotni prihodek
jr koncu letošnjega leta zna-
, 120 milijonov dinarjev.
,fc> ^ številke dovolj zgovor-
Pričajo, kakšne količine
|!~r°vin je treba zbrati oziro-
,jua Predelati in da si delavci
1	rovine za svoje delo zaslu-
Jo vse priznanje. Lani na
u'm,er so v celjski TOZD
orali 17 731 ton sekundar-
nih surovin in od tega 2796
ton papirja.
Ob vsem tem pa pravijo v
Surovini, da pravega poslu-
ha za njihovo dejavnost dol-
go ni bilo in še sedaj je razu-
mevanje za tovrstno dejav-
nost vse preveč na papirju.
Pri nas smo se prepozno spo-
mnili, da je treba industriji
vračati odpadne surovine.
Stanje se sedaj res popravlja,-
še vseeno pa ni takšno, da bi
lahko bili zadovoljni. V go-
spodarskem položaju, v ka-
kršnem smo, pa bi morala to-
vrstna dejavnost zavzemati
drugačno mesto v naši druž-
bi. V Celju na primer, nika-
kor ne morejo najti primer-
nih prostorov za dejavnost
Surovine. V Žalcu, kjer je
delovna enota (poleg tega je
še v Brestanici), so imeli za
Surovino posluh in v indu-
strijski coni je že nekaj let
sodobni prostor z delovno
halo. Tam so seveda boljši
pogoji dela in tudi prostor-
ske stiske ni. Sicer pa upajo,
da bodo tudi v Celju uspeli
rešiti problem ustreznih pro-
storov.
Delavci, ki prav gotovo ni-
majo lahkega dela, pravijo,
da včasih tudi ljudje zviška
gledajo na dejavnost Surovi-
ne. Kako bi se sicer lahko
zgodilo, da v odpadnih mate-
rialih najdejo vse mogoče in
nemogoče stvari. Najbolj pa
se razjeze, kadar se v odpad-
kih znajde na desetine kilo-
gramov kruha.
Res pa je, da je delo danda-
nes vendarle lažje kot je bilo
nekoč. Na voljo imajo 12 ka-
mionov, 66 kontejnerjev za
papir, 210 kontejnerjev za že-
lezo in 7 stiskalnic za papir.
Fizičnega dela ni več toliko
kot včasih. V tem srednje-
ročnem obdobju nameravajo
odpreti novi delovni enoti v
Laškem in Šmarju, skušali
pa bodo rešiti tudi problem
prostorov v Brestanici.
Vsem tistim delavcem, ki
že dolgo vztrajajo v Surovini,
ki so bili pravzaprav pionirji
pri razvoju tega kolektiva, pa
tudi tistim, ki se sedaj trudi-
jo za vedno boljše rezultate,
pa grejo za njihovo prizadev-
nost vse čestitke.
Pogled na prostore Suro; ine v Žalcu. Tu so imeli posluh
za tovrstno dejavnost, kiprihranja precej deviz. Bo kmalu
tudi v Celju tako?
22. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 29 - 23. julij 1981
št. 29 - 23. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 23
OBISKALI SMO
KARLA RAVNAKA
V ARCLINU
Nehote smo se ustavili ob
cesti Vojnik-Celje v naselju
Arclin številka 21! Na veli-
ki, še neometani hiši, je bila
ob rob proti cesti prileplje-
na tabla z napisom SPLOŠ-
NO MIZARSTVO, Karel
Ravnak, Arclin 21!
Ko smo stopili v delavni-
co, je bilo v njej kljub sprot-
nemu delu vse pospravljeno
kot v spalnici. »Tako mora
biti,« je ob pozdravu povedal
Karel Ravnak, sicer doma iz
Socke pri Strmecu, ki se je
mizarske obrti izučil v ta-
kratnem Splošnem mizar-
skem podjetju v Vojniku. Po
odhodu iz vojske je dve leti
delal v takratnem Zavodu za
rehabilitacijo invalidov v
Ipavčevi ulici v Celju. Potem
ga je pot zanesla v Švico,
kjer je bil dve leti na speciali-
zaciji. Vrnil se je in leta 1970
začel s samostojno obrtjo!
»Pri meni izdelujemo
okna, vrata, skratka vse, kar
človek potrebuje za gradnjo
hiše in tega ne dobi v redni
prodaji. Izdelujem tudi po-
hištvo in to največ garderob-
ne omare, spalnice, otroške
sobe, skratka vse, kar si
stranka želi.«
Kakšen je »proces«?
»Stranka pride in mi pove,
kaj želi. Potem si vse skupaj
ogledam, premerim, sam
izrišem skice, ponudim
stranki in se dogovorimo.
Ter seveda izdelamo. Na
splošno zadovoljstvo tistih,
ki so naročili. Pa tudi sam
sem zadovoljen, če je zado-
voljna stranka.«
Kakšen les uporabljate...
»Stavbno pohištvo izdelu-
jem iz lesa smreke, bora ali
macesna, pri stavbnem po-
hištvu pa sta v ospredju ma-
sivna hrastovina ali opleme-
nitene iverice.«
Vas tarejo kakšni pro-
blemi?
»Problemov je sicer vedno
dovolj, vendar jih odpravlja-
mo z delom! Obupanja in sla-
be volje pri nas ne poznamo.
Treba je pač delati, in de-
lamo!«
Velikokrat ste že razstav-
ljali?
»Skoraj vedno sem sodelo-
val na celjskih sejmih obrti
in »pobral« toliko diplom, da
jih vseh še na steno v
sprejemni ali delovni »načr-
tovalni« pisarni ne morem
obesiti, ker ni prostora. Te
diplome so mi priznanja za
delo, ki ga vestno oprav-
ljam.«
Ko smo odhajali od Karla
Ravnaka v Arclinu 21 pri
Vojniku, smo vedeli samo
eno: z delom, razmišljanjem
in dobro voljo je veliko na-
redil, zato ljudje, ki kaj po-
trebujejo iz »mizarske stro-
ke«, njega radi obiščejo.
PO 40 LETIH ZELENI JURIJ V LAŠKEM
Etnograf Niko Kuret je v svojih knjigah »Praznično leto Slovencev« zapisal, da s
razen v Beli krajini praznovanje zelenega Jurija ohranilo najdlje v Laškem in okolici
Laškem so ga vodili do začetka druge svetovne vojne. Ta lep pomladanski običaj bi
vredno oživiti, to pa so tokrat nekoliko »kesno« storili folkloristi iz Laškega ob »Piv
cvetju«.	(Foto: Bezga
v velenjskem rudniku
rudarji
UKROTILI
POŽAR
V torek zjutraj smo znova
poklicali Rudnik lignita Ve-
lenje, da bi dobili najnovej-
še poročilo o tem, kako je s
požarom v jami Preloge, ki
je izbruhnil že 3. julija. Ing.
Avgust Terglav je posredo-
val naslednje informacije o
tem hudem primeru, ki je
prizadel celoletno pro-
izvodnjo in povzročil tudi
veliko materialno škodo:
»Požar smo končno zaprli
ali zazidali. Bilo je težko,
vendar smo uspeli. Vse opre-
me žal nismo rešili in jo je v
jami ostalo še za kakšni dve
stari milijardi. Nismo smeli
več odlašati, pač pa vse sku-
paj zapreti. Z delom in izpa-
dom proizvodnje (v vseh
dneh, kar je bil požar, okoli
15 tisoč ton premoga!) je ško-
da seveda še občutno večja.«
Pri tem je treba poudariti,
da so rudarji in rudarski re-
ševalci (teh je v reševalni ak-
ciji sodelovalo okoli J00)
opravili 1200 reševalnih ur!
Reševanje je bilo težko in sa-
mo pod aparati, kar je delo
še oteževalo. V jami je bilo
preko tri desetinke koncen-
tracije C02, kar predstavlja
ob enem ali dveh vdihih
smrtno dozo. Med reševa-
njem ni prišlo do težjih po-
škodb rudarjev, razen nekaj
manjših opeklin. Rudarji so
znova pokazali visoko mo-
ralno in delovno zavest pri
zatiranju požara in reševanju
dragocene opreme, ki jim
vsaj nekoliko lajša njihovo
sicer težko delo.
Kako naprej?
AVGUST TERGLAV: »V
nekaj dneh bomo dokončno
zaprli mesto s sedanjim po-
žarom in začeli pripravljati
novo izkopno čelo na koti
plus 30. Novo čelo bomo pre-
dvidoma odprli čez najmanj
deset dni in v njem namestili
rešeno opremo iz zdaj zapr-
tega čela ter še nekaj opreme
iz obstoječe rezerve.«
Kaj pomeni zadnji požar za
rudnik?
A VG UST TERGLA V: » To
je bila ena najtežjih reševal-
nih akcij v našem rudniku.
Globoko pod zemljo sredi
velike koncentracije strupe-
nih plinov in ognja, to je tež-
ko opisati! Pa izpad pro-
izvodnje in veliko uničene
dragocene opreme! Z veliko
voljo rudarjev smo uspeli
požar po osemnajstih dneh
dela ukrotiti tako, da smo ga
enostavno zazidali in naj bi
zdaj ugasnil sam. V tem čelu
ne bomo več delali.«
V zadnjem času slovenske
rudnike pestijo različne te-
žave - od poplav do požarov
in izpuščanja strupenih pli-
nov. Velenjski rudarji so
izbojevali že veliko težkih
bitk, tokrat so dobili še eno,
doslej verjetno najtežjo. V
tem in njihovih letošnjih
delovnih uspehih je vsa ob-
čudovanja vredna moč slo-
venskega knapa!
TONE VRABL
LINDEK (Lindeck),
grad Landek
Na kopastem hribu na južnem po-
bočju Stenice, nad naseljem Franko-
lovo pri Celju. Občina Celje.
Lindeška gospoščina je ležala na
ozemlju, ki je 1042 z dediščino grofi-
ce Heme Breže-Selške prešlo v po-
sest krškega samostana in nato 1071
v posest novo ustanovljene krške
škofije. Spričo tega preseneča rela-
tivno pozna omemba gradu, ki se
šele 1264 omenja kot Lindecke in
nato 1333 kot castrum Lindekk,
pozneje pa 1335 Lindek, 1434 Lyn-
dekg in 1441 haus Lindegk. Ime je
povzeto po lipi, nem. die Linde, ki jo
srečamo stilizirano tudi v lindeškem
grbu. Lindeški vitezi nastopajo od
1258 dalje in jih srečujemo na gradu
vse do srede 16. stoletja. Tako se
1293 omenja Albert Lindeški, ki se
je 20. februarja 1293 odpovedal vsem
pravicam do nekaterih posesti, ki jih
je bil podaril Zički kartuziji, v listini
pa nastopa kot priča tudi Merchlin
Lindeški, ki ga ponovno srečamo
1296. V naslednjih letih se omenjajo
vitezi: 1307 in 1317 Wulfling, 1329
Ortlein in Wulfling, 1363 brata He-
nrik in Ortolf, ki sta tedaj dobila v
zajem grad Gornja Radgona, 1367
Marchel, 1378 Friedl itn. Kapela, po-
svečena sv. Nikolaju, se na gradu
omenja za časa Eberharda iz Hauen-
steina, župnika v Novi cerkvi, da-
našnjem Strmcu (1376-1402?), ki je v
njej zanemarjal branje maš, za kate-
re je obstajal beneficij. 1404 je dobil
grad od krškega škofa v zajem Fri-
derik Lindeški, ki je moral obljubiti,
da ga bo prodal samo njemu. 1412 je
v njegovi posesti Friderikov sin
Hans in 1467 njegov sin Ludvik. Go-
spoščina je za časa Ludvika štela o.
60 posestev, približno sto let pozne-
je, 1542, ko je bila v posesti dedičev
Jorga Lindeškega, samo še 36 in
1580 samo še 22. Posest se je torej v
16. stol. naglo drobila. 1580 že ni bila
več v rokah Lindeških, ampak jo je
posedoval Hans Seidl, ki so mu sle-
dili njegovi dediči. Lindeški gospo-
dje se poslednjič omenjajo na začet-
ku 17. stol., na gradu pa si sledijo
lastniki: 1613-1621 Katarina Strass-
berger, hči Hansa Seidla, nato njen
sin Adam Seifried, ki je moral go-
spoščino prodati deželi in jo je od
nje prejel nazaj v zastavo. Pozneje je
bil nekaj časa v posesti Lindeka Jo-
hann Strassberger, ki je prodal pose-
stvece - Giitl svojemu stričniku Kri-
štofu pl. Fiihrenbergu. 1720 je po-
sest prešla v neplemiške roke. Ta-
krat je Jožefa Katarina Elizabeta roj.
baronica Teuffenbach prodala svoj
gradič Lindek Janezu Jerebu, kapla-
nu pri sv. Petru pri Mariboru. Jereb
je posedoval grad do 1730, sledila sta
mu Marija Ana in Johann pl. Conti,
ki sta posest 1771 dobila v zajem,
nato 1792-1875 Ferdinand Verstov-
šek. 1876 so bile razvaline že v kmeč-
kih rokah.
Grad je bil 1678, ko ga je na svo-
jem zemljevidu skiciral Vischer,
praktično še cel, le stolp je bil že
brez strehe. Obljuden je bil baje še
sredi 18. stoletja, nakar so ga opustili
in je zlagoma pričel propadati. Zad-
nji je v njem do 1758 prebival Franc
Wolf. Gospodarsko je bila gospošči-
na tedaj že popolnoma na tleh. Lju;
ski pesnik Jurij Vodovnik je o grad
pel:
V landeški grajščini Landekar stanuje,
pa štibre nobeden mu ne odrajtuje.
Landeška grajščina na skali stoji,
pa paver podložni se je ne boji.
Landeška grajščina je s kufram b'la kri t
zdaj rnanšafti nima, je z deski obita,
raztrgana čisto, podrena na pol,
'ma župan landeški iz kamna tam stol
Tu v gradu so grofi in knezi stan'vali,
so žvenkali, peli srebrni bokali:
zdaj sove neznansko se tamkaj dero,
za tiste gospode vegilje bero.
Na severnem zidu kastelnega
dra je vzidana spominska plošča, p;
svečena hudim bojem XIV. divizi;
dne 16. februarja 1944 z nemškir
silami.
Lindeku se približamo po kolov
zu, ki drži iz Stranic pri Frankoi
vem proti razloženi istoimenski va
in vasi Lipa. Na sedlu, pod greb
nom Kozjeka, se od kolovoza odce:
steza, ki nas vzdolž grebena grajsk:
ga griča pripelje do globokef
obrambnega jarka, nad katerim s
strmo vzdigujejo razvaline. Še nek
korakov in že smo v tesnem pret
gradju, ki ga zamejujejo ostanki gc
skega obodnega zidovja. Na levi.1
še čutijo sledovi temeljev neke d
dolgovate, verjetno gospodarsk
stavbe, z notranje strani prislonjer
k vzhodnemu delu obzidja (podobr
je situacija na Rifniku), na desni f
je ob poti, ki drži v grad, mogočr
zidovje notranjega obzidnega okl
pa, ki se je v obliki nepravilne!
peterokotnika prislonil k sever]
stranici grajskega jedra. Znotraj t
ga obzidja je zdaj plato, zidovje pa'
ponekod sega komaj še do višii
parapeta. V jugovzhodnem delu pl
toja je stolpič, na vogalu oprt z opo
nikom. Skozenj pridemo v grajsS
jedro, ki ga oblikuje nepravilen p
terokotnik ali bolje četverokotniii
zalomljeno južno stranico. Na sevf
ni strani, kjer je zid najdebelejši,
prvotno stal palas, vendar so noti
nje stene povsem razvaljene. Pozn
je so verjetno zazidali tudi nekdar
dvorišče, saj so tu pod rušo delno:
ohranjene stare obokane kleti. 2
dovje je na vzhodni, severni in zah
dni strani še dokaj visoko, zidano
lomljenca, zloženega v pravil'
vrste in na vogalih okrepljenega
klesanci. Severna stena je brez p1
drtin, v zahodni steni so sekund*
ne, v vzhodni steni pa se v viši
nadstropja kaže zazidana okensi
niša z- obokenskimi klopmi. Viši;
še ohranjenega zidovja kaže, da
palas poleg pritličja obsegal še d
nadstropji.
Pogled na razvaline gradu Lindek
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Za'*
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. ured'
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakc
Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko. Damjana Starmejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umr
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. RokopisOv'
vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro raču
50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.