Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Teèaj XIII Ljubljani v sredo 14. februarija 1855 List Od kod mozganini červ pri vertoglavnih ovcah » Tako in ikre pri prešičih? (Dalje in konec.) je sklenil prof. Haubn hurčasti červ, ko se je izlegel iz zalege ali jaje kov trakulje gliste, druga doba glistne razrasbe. Naj bo to povedano vsim gospodarjem, ki se z rejo ovác in prešičev peéajo. S temi skušnjami je je sedaj resnica odkrita mozganini cerv 9 od kod ikre \V Sedaj overzena tudi stara misel, da se vertoglavnost svoj govor plodi po rodu med ovcami in ravno tako ikre po vemo, od kod rodu med prešiči (ali, kakor navadno pravijo, da se vsi mehurčasti červi. Zakon nature je spoznan pri prešičih, od Jkod poerbajo). Ce pa je s tim tišti veliki strah zavolj dedljivosti (erbljivosti) teh dveh bolezen odpravljen Tam V 31 UlCilUl tdoll tti vi« ^jaauii liuiut u jl uiu u^uiji vuoii V- J J i^11 u i i/ii MUit6U J. uupi a v Jjtii^ pa tam bo morebiti še kdo dvoinil o tem — al kdor vendar še ne smemo zavolio tega nečimerni biti pri JL i# • • • « « l • « â t m m ^ m * * . ^ v w a « « je natanko skušal, bo zvedil, da je skoz inskoz nično, kar sem povedal. Da so te skušnje važne za vsacega gospodar ja, ki se z živinorejo pečá plemenenji, ker je znano in tudi po tisučernih sku snjah poterjeno, da vsaka bolezen kakor vsaka stvar 9 je očitno kot beli dan" Povedati imam se 9 tedaj tudi vsak cerv ali glista se v bolj ugodnih okoljšinah lože oživi in raste, kakor vnasprotnihmanj da s početjem druzih cer- ugodnih. Tudi žerno ne kalí v vsaki zemlji enako (glist), postavimo z metljaji na jetrih(Leb rado. epile) je ravno taka Tud t Da pa je z ozdravljanjem vertoglavnih J • 1 * • v 1 « 1 • V • I ne sami po seb ne kak drugač pervot etljaji se ne zarede, ovác in ikrastih prešičev sedaj vsa druga, je očitno (pe ge nerationem aequivocam) v živinskih jetrih, ampak se kot zalega od zunaj prikradejo v jetra, — toda njih iz recenega t še dan današnji ne poznamo, ker o tem skušinj nimamo, kakor jih tudi za mehurčaste červe pred malo Jeti še imeli nismo" Majhne obertnije po kmetih. (Dalje). * Mnogo koristnih izdelkov se lahko nareja iz ma Gosp dr lovredne snove, postavimo Kuchenmeister v Čitavi je mnogo Taki izdelki so 9 iz 1 • V • bicj 9 lam itd ovác vertoglavnih napravil, kterim je plodne zadnj konce pasje trakulje (taenia coenurus) jesti dajal. En krat je to skusil s 15 ovcami, in 13 jih je verto 9 glavnih postalo (z mehurčastim červom v možganih) le en star oven in pa en letnjak ne. Drugikrat je dva kermil (futrál) z mehurčastimi ^ ^ M ^ «Il V «1 : rogozine, slamniki, slamnati stoli itd. Kdor izdelovanje takih stvari le nekterikrat vidi, se jih kmali nauči; in če je priprava dobra, stvar pa lepo izdelana, se lahko prodaja. Lip It V • je godno za vožeta (ličine) vertoglavnih ovác (24. màrca sta jih povžila, 24. maja ju je po v drugem 30 plodnih trakulj, ki so tedaj v dveh mescih se za te kot in raztelesil, in ze je v enem nasel redili. Od teh glist je poslal dr. Kuchenmeister plodne so gibke pa terpežne. Potrebujejo jih gospodarj studenčne vožeta. Na Francozkem jih izdelujejo veliko. i izdelki se povsod lahko in dobro prodajajo ; koristilo bi tedaj, da bi kmetje tudi koša rili tam pa tam. Za take delà je pa treba, da se K o s a r s k adnje konce (reife Endglieder) v B v Kodanj prof. Eschrichtu, v Lôw prof. Gurltu prof. Bene bovje obilno ker 9 9 denzu 9 V G Róll-u, in jih prosil prof. Leukartu, na Dunaj proť nasaja in skerbljivo glešta, kakor je znano, so poglavitna priprava Navadni izdelki. kakor koši. pleten aJ poskusijo in jih daj zdravim ovcam. Imenovani profesorji so dr. Kûchen verbovnice za izdelke. ___________ť........ jerbasi itd. se izdelujejo iz rumene ali rudeče verbe bolj nježni pa tanki iz bele verbe. Belij kadeř se mezga v njih meistru pisali, da povsod so ovce 14 ali 16 dan po bela verbovnica dobi dviga ; to pa verbe 9 » 9 9 je pravi cas, da se povžitih glistah perve znamnja vertoglavnosti pokazale Ravno tako gotove so skušnje, večkrat ponav ta namen se odrežejo verbove snopke, ki sehranijona pri ljane in poterjene 9 da u v I1J l> ^ f Will 141/ p V11U » - zalege človeške trakulje 9 (taenia solium), če jo je prešic požerl 9 se d v jem, kakor nasproti se v clo vek za za trakulj a, če je meso ikrastega ali psena- hitro so iz vode vejice, ter se zvežejo v tako podnji konci snopkov 15 do 18 paleov globoko v vodo visé. Mesca majnika, ko se mezga popenja, naj se verbovnice izvzamjejo, da se obelijo, kakor kladnem mestu, nar bolje blizo kake tekoče vode da s 9 da kre stega prešiča jedel Gotovo je tedaj in do dobrega spričano prešičje so, tako rekoč, le druga doba razrasbe trakulje imenujemo Verbovnice obelj naj ostanej nekoliko časa na zraku, potem se v snopčiče povežejo, I^A VVJJ vj \j ou ^ tunv « vt dveh sort tistih glist ki jih dôba) doba) Kakor metulj ja jeke leze(p< se izleže gosenčica (drug (tretja doba) spremeni, iz ktere na zadnj jajekov debele vkup, tanke vkup. Preden se porabij gre 24 ur v vodi namakati, da se bolj vgibčij tem se razcepij 9 jih 9 . za bolj tanke pletiva v 3, 4, Po in 9 ki se v p tert doba) J |J 1 v ULI V Jll JI ^ 1 *J Illtl V 11U £JUU1I j u tuljček izferči, ravno tako je (če m * Povedalo se nam je, da ikrastemu (na Horvaškem g u baveni u ali su g ave m u) prešiču v Ljubljani in okoli Ljubljane pravijo všenast (pšenast) prešic, gotovo zatega voljo, ker so mali mehurčasti červi ravno tako všenu (pšenu, Hirsekorn) kakor ribjim ikra m podobni. Vred. dele z ojstrim cepnikom, ter se potegnejo skozi kalup, ktero orodje ves notrajni les odvzame, da le najbelji, najgibičneji in najsvetlejši del ostaja. Hvaliti moramo marljive krajnske košarje,rešetarje, sitarje in spletavce slamnate robe,ki z raznimi izdelki svojih pridnih rok hodijo po širokém svetu, pridobit kakih [> po krajcarjev za revno družinico svojo doma Blizo velikih mest se posebno dobro plačuje, če kmetj z nasadbo in rejo sadnega ali lepega drevj se pećajo. Žlahno, posebno rano sadje je sgloh pri jetno, ter se kupuje in plačuje dobro, Kmali se je ta prigodba po vsem mestu razglasila in ■ • «V«.««. « . - ___ ali lepolistnato drevje ali germovje kupujejo pa tudi lepo cveteče je na zadnje prišla tudi do uses ruske cesarice Katarine precej posije po udovo in se v kratkem prepriča y da radi bogati mestjani, da verte svoje ž njim lišpajo, je res mati terdosercnega, prevzetnega generala. Poklicati ga ojstro posvarí iu zapové, naj spoiouje ali ker ga o posebnih slovesnostih potrebujejo. Ven ga da k bi Clil ttf 1 Cfc p VO U Ulllll OIVI * fOllUOH 11 V/ H V M Ltj VJ V» » v« O --------------O --J v » * «U UM^J v f V ^ U VI dar obširnije o sadjo- in drevjoreji govoriti tukaj ni dolžnost otročjo, ker pred kakor je bil general je namen nas; zavracamo tedaj častite bravce na bukve bil t svojih starisev; velela mu je se, da naj revni sadjoreje in gospodarstva in na mnoge sostavke v tej materi 200 rubljev do nje smerti izgovori. reci, ki v „Novícah" se nahajajo. Le nekaj hoćemo omeniti tukaj, namreč ravnanje s cešpljami. Ceš pije ali s live so tako prijeten sad in po General osramoten, da si ni upal očí do cesarice vzdi niti ? je bljubil zvesto spoiniti, kar mu je ukazala trebujejo tako malo skerbí, u» ------ ---------- --- j- y — "•»■ ali bolj merzlih krajinah morajo sušiti se v posebnih Husuma, je povabil na kosilo svoj nekega dné v taboru oficirj m V se sušivnicah. Posušiti se pa morajo naglo, da sad ne druge imenitne osebe. Ko je bila že vsa dražba blizo nektere vkup, ? celo m^M ■■IfH^HHH HH Hi Tudi se ňe sušijo slive povsod po enakem načinu, temoč gnije. Ponoći ne smejo zunaj (na zraku) biti ne podnevi, ako je vreme vlažno ali timavno. posij Bauer po nekega mlinarja in njegovo ženo, kter Mlinar in mlinarica se prestra sta stanovala blizo tabora sita. , ko jim doide to vabilo. Napravita se vendar in gre-po različnosti sadii in po druzih razmerah kraja in sta. General ju prijazno sprejme, in ker vidi, da sta silo podnebja je tudi ravnanje ž njimi različno. Treba je pa, da na vse to dobro pazimo, če hoćemo lepo in boj volj > si prizadeva na vso moč, da ju spravi v dobro ). Pri obedu ju posadí k sebi. Med jedjo poprašuje prijetno robo za tergovino pripraviti. Kar pa suhim general večkrat mlinarja po njegovi žlahti. To je dal.» čespljam naj bolj vrednost j emlj e in da kupčevavci eerce plahemu mlinarčku, ki začne na to pripovedovati še celo ne marajo za-nje, je to: če po dimu dišé, generalu, da je kot naj stařeji sin podedoval mlin po smerti ali prav za prav smerdé, zato so, na priliko, svojega oceta; da ima se dva brata, ki sta tergovca da krajnske in horvaške suhe češplje v ceni zmiraj nižje, eua sestra je omožena; da njega (mlinarja) je blagoslovil kakor turške. Naj bi skusili naši rojaki to napako Bog z obilno družinico stirih otrok itd. „Tedaj vas je bilo rkrln«*4*rifi* T do/U "t trOjC bratOV^ noi rfiiOPi o-Pfiífrňl UřQ 17 rw O ni«Ck v? la m n híl> odpraviti! (Dalje sledí.) mu reče general Za poduk in kratek čas íí Prav za prav smo bili odgovori mlinar » ceterti je bil v vojake Inaka sina. Bon 5 sin priprostih starisev, iz Bornholma na Šved dosegel skem, je stopil v vojaski stan, kjer je čez leta čast generala. V tem mu je oče umerl. Nobeden njegove gostom, in jim reče na glas: „Gospodje! vi ste zmiraj žlahte ni vedel, je li on se živ ali mertev. Po dolgem in vediti želeli mojo rodovino: jez sem ravno v tem mlinu stirje niamo pa nikdar od njega nič slisali, kar nas je zapustil; mislimo tedaj, da je že zdavno mertev". Vsakteri lahko ugane, kako je pri teh besedah generala pri sercu bilo. Oberne se na enkrat proti svojim drugim ^ÉHÉHÉriMHMÉtoHÉMta mm pogostnem poprasevanji je le njegova že priletna mati zvedila rojen 5 in zdaj ste slisali povestnico mojega rodu". Po tem da je njeni sin rusk vojskovod v Kodanji na Dánskem, kjer objame mlinarja kot njegov že zdavno zgubljeni brat in de se je takrat letu 1716 car Peter I. pripravljal z verico svoj Drugi dan je general Bauer gostje napravi danskim kraljem napasti švedsko armado. Matere veselje mlinu in bogato obdaroval vso svojo žlahto, ktere veselje je bilo tedaj neizrečeno, ko je zvedila za sina; napravi se tedaj na pot, da bi ga saj se le enkrat pred svojo smertjo si zamore vsak lahko misliti ne? reče cesarica. > in tudi vi, general! kaj vidila. Pridši v Kodanj je kmalo zaznala, kje da je sina stanovanje. Gré berž k njemu — pa generala ni bilo doma tako saj so ji na njeno poprasevanje strežaji rekli. „Bom pa jutri zjutraj spet prišla j Kakor s kro pom polit je odlazil prevzetoež. Vrerdel8ki a ni dobila » Recite" fl1 V ■ " odgovori vsa žalostna, da ga se dostavlja, njegovim streznikom Zgodovinske řečí 9 ?? recite svojemu gospodu, da sem njegova mati, in da sem prišla iz Bornbolma nalašč sčm, da ga še enkrat vidim". Stara mati se je nadjala, da s tem je ze svoj cilj nov potopiš tako: Emo na XXXIV. r. milj Rimska cesta iz Emone v Neviodunum. Cesto iz Emone v Neviodunum popisuje Antoni- Prae to- Noviodunum. Peutin ? dosegla! Al sin njeni, zvišan v visoko čast, ni maral več rium Latobicorum XVI., za svojo borno mater, in v napuhu se je je celo sramoval. gerjeva tabla pa stavi: E m o n a XVIII. r. milj, Aceruone Ko mu strežaj pové, kar mu je žena naročila, mu je vés XIV., ad Pro tori u m XVI. Crucio XVI. nejevoljen odgovoril: „Moja mati je že zdavno mertva"; Novioduni; tabla tedaj dve postaji vmes več steje tudi a ta zena bo bojè le kaka nadležna beračica ali pa je nora Vsakdo si lahko misli, s kakošnirn veseljem je stara mati drugo jutro se na pot napravila k svojemu sinu. Al namesto da bi ga bila vidila bila, kakor je sirota želela, je o njegovem času od Višnjeg ore čez bribe do tistega stevilo milj za nekaj množí. Kje toraj je ta cesta šla? Schônleben je perviugi-bal na Radeče, in je mislil samo na tovorno pot, ktera ji dá adjutant deset zlatov (cekinov) ter ji prepové nima generala vdrugo nadlegovati. Kakor bi da terga šla, in močno tisto mero pota potřebovala, kakor je jo bila kaca v v Antoninovem potopisu zaznamovana. Val va zor je v tej serce picila, jo preleti groza, da verže adjutantu dnar pod reci za svojim prednikom pisal, in oba sta pozabila ua pot in s solznimi očmí pravi: „Jez uisim prišla projit od Višnjogore čez Trebno, dasiravno sta v Zatičini noge i ubogajme; le se enkrat sem betla objeti svojega sina. Ce vedila za rimsk kamen, v Trebnem pa za mnogo kamnov, pa on nič več ne spozna svoje matere, ga tudi jez ne spo- stebrov, grobov in denarjev. (Schô nie b en Apparat. Caru. znam vec hišo ošabnega sina. naj mu Bog prisanese!" Jokaje zapustí ant. str. 321, Valvasor B. V. str. 253. B. XI. str. 586.) Za oběma eta pisala spet Linhart in Muhar, pa nobe- den teh kritičnih mož ni n* mapo pogledal, ali bi bila taka sad je središče književnosti serbske v vojvodini. Serbskih pot verjetna. Učeni gosp. Terste njak se je v 79. listu časnikov je v letu 1854 bilo 4; 2 sta izhajala v No ve m lanskih „Novic" trudil, po rimsko postajo v Rad ečah zaterditi, ker starinskih do- bra se je pojavila sopet na novo „Šumadiuka" pod vred- v • • V a m « vr i 1 « 11 il • V • V i ar • -m ^ « « f aM . ^ - %t * * a. . « etimologiški in mitologiski poti sadu, i na Dunaji in 1 v Beli gradu. Konec decern kazov še nihče ni prinesel. Kaj pa bi se dalo tukaj se po- nistvom Lj. Nenadoviča. Kakor se sliši, se namerja svitli vedati? Toliko se mi zdí, da je zemljopisna lega in patrijarh serbski napraviti tiskarnico v Karlovci h. Za starinski zastanek tudi na tehtnico djati. Obemimo pot ne iz Emone v Neviodun, ampak i z Ne veza J. Šoprona, zemunskega tiskarja z beligradskimi knji- garn vsled ktere hoce serbske knjige iz knežije serbske vio du na v Emono. Neviodun je stal v sredi sedanje dobivati, bode v veliko korist za Slavene v Austrii. Kerške ravnine; kdor svet poznává, ne véna y da bi za Savo # „Narodne novine a pišejo iz Zagreba, da je gosp cez Radeće v Ljubljano silil, razun ako se hoce po Savi Alb. Š tri ga s svojo ženo přetekli petek napravil ali pa po železnici peljati. Zakaj do Radec se za Savo v dvorani narodnega doma koncert, v kterem se je vkljub sicer lahko hodi in vozi ; od Radec pa cez hribe ker gerdega vremena snidila obilna mnozica ljudstva; tudi svitli za Savo ni rnoffoče skozi priti na Letijo ali na Višnjo- ban in gospa banica sta počastila koncert z nazočostjo svojo. goro celó ni za vozove nikakor pripravna pot. Tega pota Kar se je prepevalo in igralo, je tako izverstno spod rok pa do zdaj celó nobene najdene starine ne priporocajo y ne šio y da vsi pričujoći so bili nadušeni do naj večje vneme. vé za nobene ne Schônleben ne Valvazor, ne tudi Linhart; Posebno pa je dopadla kranjska pesem „Do l en s ka" od gosp. Freyer, kteri je Krajnsko zlo přehodil, od tistih straní Potočni ka, ki jo je pel — —:—. « «« tudi nobene sta- «i^bo«;^ ■■■^H MHRPI WKtm nič ne pripoveduje; v ljubljanski muzej še rine niso bile od ondod poslane. Samo to bi utegnil kdo gosp da „srromovito ploskanje v drugo zapeti mogel. A. Štriga, in sicer tako, ni pred jenjalo, da jo je pevec reči , da je rimska cesta od Radec naprej čez Savo stopila, in pri Zagorji za reko dalje šla; pri Zagorji so res poieg železnice nekaj rimskega denarja našli. Vendar od Kerškega polja nihče ni siljen za Savo proti Nekaj slovenskih pesmih Vsake nove slovenske pesmi, da je le poštena in ima Ljubljani potovati. Navadna hoja je po mali cesti cez Mo- kolikaj pesniškega duha, smo serčno veseli; zlasti radostno kronog, ali pa celó po veliki cesti na Novomesto, in po- pozdravljamo vsako pesem in pesmico, ki je preljubi mla- tem čez Trebno, ali nekaj v stran od tega kraja. Gosp. tu 111 VCA x I l/MUU , un uunuj » oiiuu tVgM niHjui VOJ/. dini pri ill 6 I'll it , - £4 u tv uj UU^ li a IIU jc , ua liauii. UCUIlUOb <11 Terstenjak nam ne bo zaměřil in mislil, da s tem potom resnica se v pesniski obleki globokeje vtisne v serce in pom zakaj dognano je, da nauk. čednost ali nez y kakor v prostem govoru se Latovičani od Save potegvajo; jez le mislim, da so tudi v sredi Dolenske svoje sela imeli, ker za Savo, in v hri bih nad Svibnem in Letijo niso nar boljši kraji. Tudi ni ramo eno napako nekterih mladih pesnikov očitno grajati Pa ravno iz tega preljubja za takoverstne pesmi mo bilo nobenega naroda, kteri bi bil Latovičanom svet kratil 5 y namrec prepogosto rabo zmanjšljivih imen (dimi razun Japodov, ki so tostran Sneznika stanovali; za tište nutiva). Nahajajo se take pesmi v pa je še dosti zemlje med Kerko in cerkniškim jezerom naj pogoje pa v 55 „Novícah", v Danici", Solsk. prijatlu", v kterih je skoraj vsako 55 ostajalo. Kod vendar nam najdene starine sled stare rim- ime zmanjšano, da se skor druzega ne čuje, ko: soin ske ceste kazejož 9 * (Konec sledi.) cice serčice, luncica puncica, daničica cvetličiea, čačica y či či ca itd. In to kratko Slovanski popotnik § nikar ni lepo, in tudi mladini ne dostojno, ravno zato ne y % „Neven" v listu 5. popisuje stan serbske knji ker ni naravno (nicht naturlich), ampak presiljeno milo 5 ni , ampak mehkužno. Kakor preveč sterdi želodcu, tako ževnosti v letu 1854, ktero. po krogu delovanja deli na je tako medeno popevanje zdravému čutju studno in zo-dvoje: na vojvodino in kneževino serbsko, od kterih perno (ali kakor Nemci dobro pravijo: „herzlich fad . 1.V» -r m — - . ____. - - U ena ima sredisce v Nove m-sadu y • v druga pa v Beli Ne pravimo, da bi se zma nj šljive imena, kterih gradu. Kakor glavna podpora književnosti serbske stojí je slovenšina jako zmožná , in ki ne pomenjajo vselej z ma n j 3) matica serbska" (v Novem m siovesnosti" Beligradu). sadu), „ „Matica serbska", družtvo serbske osnovana ze leta 1823 v Peštu, poslednji cas pa prenesena v Novi- sad, izdaja „srbski ljetopis", od kterega vsako leto po štiri in ki nikoli ni prida. sanja, ampak naj večkrat le Ij u b eznj i v ost in nježnost dotične stvari, ne smele rabiti, ampak mi le „omne nimium" v tej reči grajamo, ki se bolj in bolj vlezuje y knjige izhajajo; zraven tega razpisuje tudi daríia za dobre y in koristne knjige v serbskem jeziku pisane; v letu 1854 je razpisala dařilo za naj boljo povestnico naroda serbskejra. lepa pesem božji dar! „Družtvo serbske slovesnosti" (slovstva) osnovano leta 1846 izdaja „Glasnik serbske slovesnosti", izslo šest knji Naj se tedaj mladi pesniki očitane napake bolj varu in gotovo bo veča zasluga in hvala njih pesmam Pevoljub. od kterega je dosedaj Poslednji čas se pečá s spisanjem veli-kega serbskega rečnika (slovnika) na podlagi Stulli-a. Ra- o* Odgovor na uprašanje zavolj Kopačnice V 7. listu „Novic" omenjena Kopačnica je meni zun tega to družtvo izdaja še vsako leto kakošno koristno dobro znana. Od farovža v stari Oslici kake tričetert ure knjigo, spisano ali prestavljeno od enega izmed svojih druž- hoda se pride po strašni grapi do omenjenih, še zdaj tako benikov. — Kar se sicer slovstva v vojvodini serbski imenovanih toplic pri Kop a čni ci. Zraven teh topl.c je tiče, je izslo leta 1854 26 serbskih knjig, od kterih je kerčma, lepa kmečka hiša. Te toplice so blizo hatavljskega izdala „matica" tiskanih v Novem-sadu 15 munu, 2 v Budimu 2, drogi spisatelji pa 24; bilo je teh knjig potoka, ki je pokrajna struga Poljanšice in berž ko ne so "" na Dunaji 6, 3 v Ze- stulenci zmesani. V nar huji zimi leta 1852 sem bil tam. Kadilo se je iz vode, da je bilo kaj, in ko sem toploto i Iz tega se ocitno vidi, da Novi *) Rimsk kamen, pred nektcrimi Kerko v M najden. bi potnika kmali cez vlekel; zakaj napisan T. EPPIO. T. F QVIR. LATIN. II. VIRO. IVR. DIC. MVNIC. LATOB. PROC ARIS. TRAIAE , Mitth. d. hist. V ADO M. PR AER. P. D. D. (gl vode, od ktere sem že pred več s'išal, z roko poskusal, sem se res začudil, zakaj bila je tako topla, kakor Lju-bljanica poleti. Še je bila naprava za kopel viditi z dilami obita in od ene straní z vejami zakrita. Malo časa pred f. Ivrain str. 1. in kamnoris priložen), se je še gosp. Furmacher, tačasni fajmoster v Oslici, z vec i «<« ^ I ! I ^ m ^ i /v T __— - - • - « + m « t • i « § i v • se ocitno Municipium ali PraetoriumLatobicorum bere (ta kamen zdaj ljubljanskem muzeji). Vendar M nice so preblizo starega Nevioduna, in treba se je drugam oberniti moz kteremu je bil tišti spominik postavlj sicer v latoviškem mestu doma, pa umerl je zunaj doma w J bil Pis. drugimi gospodi tam kopal, in kosilo so imeli v hisi na Kopačnici. Prostora zdaj tam ni veliko, pa bi se za prav lahko veliko napravilo. Od Trate kake pol ure hoda se pride po cesti^ ktera v Idrijo pelje, do hataljskega mosta, in od tod nadesno poročnik pri pruski vladi, se je spet vernil v Berlin. pride po grapi do toplic, vendar pa se pot precej po grapi V Terstu je bilo te dní na rajtingo francozke vlade vleče, skozi ktero so tačas Tominci iz Cerkne (Kirchheim) 20.000 starov jećmena kupljenih. — Novice iz Krim a tovorili v Loko. Zdaj pa, kakor se slisi, bo ravno tam segajo do 1. t. m. Ceravno se do tega dneva ni stan jred cesta iz Tomina na Trato peljana (ravno memo Ko- Sevastopoljem nič premenil, se je vendar zdaj zvedilo* p a c n i c e. Od te vode sem tudi V ze Ljubljani pripovedoval in on me je V ze jez svojemu bratu v da od 15. do 29. januarija so Rusi po maleni 6krat takrat nagovarjal te iz terdnjave planili nad Francoze in Angleže in se ž njimi toplice razglasiti; toda měnil sem, da je to ze ljublj. gosp. naravoslovcem znano kdo od tega kaj več in bolj natanko zvediti, naj se v staro zbili 9 potem pa se spet vernili nazaj; mertvih na obéhstra in tako je vse zaostalo. Ako hoče néh nikoli ni veliko bilo, ali 23. januarija je vendar napad tako silen bil, da je nek 3000 Francozov obležalo. Koliko toliko pa je Oslico oberne do gosp. fajmostra g. Hueber-ja, kterim je resnice na ti povesti, se za gotovo ne je gotovo mar za to posebnost njih kraja »i» ve; Novičar iz austrijanskih krajev Iz okolije belih Kranjcov A. Lauter. gotovo, da po ti bitvi so se z vojskovodjem nezadovol ni Zuavi v francozkem taboru tako spuntali, da se jih je 400^ uklenjenih v Carigrad poslalo, od kodar jih je angležka ladja v Toulon na Francozko peljala. Kar se spomlad bliža spet bolj dobre Ceravno sledečih ver- io armadi ne manjka obleke in živeža vec ? s tic gospod pisatelj ni namenil obćinstvu, ampak le vred- V0,Je prenasa nadloge sila tezavne vojske. Ko je hud mraz ništvu, se nam vendar na vsako stran za očiten razglas nastopil in so vode zamerznile, je rusovska armada v tall. svo- boru pred Eapatorijo in Perckopu toliko pomanjkanje pitne važne zde jemu prijatlu r> Recite vredniku Novic • V naj b vse skerb pise gosp se prime pisave vode terpela, da je več vojakov pomerlo in več konj po o glagolih, kakor jo je gosp. Navrat v 55 Novicah" cepalo. Nobeden ne verjame, da bi se pred mescom suš- nasvetoval, ker v slovenskem jeziku nepokvarjeni beli Kranjci com vojska začela. gov ori jo ravno tako, kakor je gosp Navrati! v svojem Pa mu J® spet odleglo. Carević Mihael je hudo zbolel, Ukaz rusovskega cara, ki je te neprecenljivem sostavku pisah Ni tedaj izmišlj kar nam dm' dosel vojskovodjem, da naj se pomaknejo z vso, priporoca, ampak živo lega je prevec terdil, ker raba nedoveršivnih glagolov, ni vselej dostoj kakor Kopitar a v * F uci je med ljudstvom. Le nekaj ma- Proti austrijanski meji blizo Krakove postavljeno armado nazaj, se opira po verjetnih zagotovilih na dogovor pruske vlade z rufovsko, da naj ta nikar ne napade austrijanske armade, ampak le v brambo se postavi. Pruska vlada IHMMHÍBriaMMMHMlHBli^HHBi ki ki je prav primerna v govorih , v kterih se kaj p r i p o v e d a j h, ampak le tadaj , ako djanje, je zares terp Na priliko tebi zapovedujem", ,?jez tebe rotim", Jez tebi dajem se zamore le tedaj rabiti, ako se mu („tebi" Ci jez itd. duje > da se mu zapoved itd V prip želi s francozko vlado skleniti posebno pogodbo je soglasna z zavezo, ktero ste 2. dec. sklenile francozka in angležka vlada z austrijansko; austrijanska vlada nima » bo ta oblika nikdar obveljala rotim te", «na ! to tebi dam" h pa ne nek nič zoper to. Perzija zmiraj bolj stopa na stran » v za » 55 ampak „zapovem ti Beli Krajnec natanko tako rusovsko; to beli Turkom zlo glavo in zato ste angležka © in francozka vlada posla/e zadnje pismo perzijarskemu šahu govori, kaKor je gosp Navrati! učil; le o tem, kar sem (caru): naj pove i s kom derží. Vojskine francozke ravno rekel, ga je presliša! in je potem enmalo zašel. Če bi to malenkost opustil, je vse in angležke ladje so zapustile svoje luke, in se podale na drug z iva resnica. u černo morje zasest rusovske luke. Kraljica angležka je 8. g o r i s k i gotovo 1% Ljubljane. Novoizvoljeni svitli knez in veliki skof , Andrej Goli m ay er bojo, kakor smo za dan t. m. v Windsoru svoje nove ministre v prisego vzela. rici zvedili, spomladi nastopiii svojo visoko službo v Go kamor jih že željno pricakujejo. slom: Admiral Napier, ki se je lani s prevec ošabnim izhodno morje podal, o»p 55 fantje! brusite nože" na pa s tistimi fanti le Kronstadt unidan pri nekem kosilu ogledaval ne pa ga napade!, je mestnega župana v Londonu od Novičar iz raznih krajev Z lastnoročnim pismom Njih veličanstva od 7 t. m je dosedanji deželni po v Benedkah vitez Togg kritoserčno povedal, da je prezgodaj dal „nože brusiti", Zdaj delajo Angleži na vso moč nove priprave za vojsko na izhodnem morji. — Od svatbě kneza černogorskega smo dalje slišali, da zbrano ljudstvo se je gostilo pod milim ne- burg za ministra kupčijstva , obertnijetva in javnih stavb bom> ker je vreme prav spomladansko bilo ; 400 veder vina. zvoljen. Baron Gehring: kte je bil dosihmal mesto 30 volov in 100 pečenih koštrunov so povzili zidane volje minister, je izvoljen za deržavnega svetovavca. Govori da nova kupčijska in obertnijska postava, ki je bila za razglas že pripravljena kler novi minister ne prevzame službe. — Osnova nove med petjem i godbo na goslih in plesu. VTčerajni 55 Bor i u > se bode tako dolgo zaderžala, do senbericht" je prinesel govorico, da je rusovski car izdal nov razglas (manifest), v kterem narod svoj k orožju kliče. ■ h} ; bčinsk 1 jske postave je za koncno posveto-C. k. ministerstvo bogočastja in nauka vsih vanje pripravljena. je vnovič poterdilo pravilo, da se imajo fare všolati v tište ljudske šole, ki so v farnem okol Tudi je ravno to ministerstvo določilo, da red častne Stan kursa na Dunaji 12. februarija 1855. * % V ----------------, V.« v.- stopnje učiteljev na glavnih šolah se ne ravna po tem Obligacije deržavnega dolga učitelj učí v višjem razredu tište nem času pri tišti šoli. pak le po ali b- 5 '0 82'/, fl. vu V V 4 n 64 » 3 » 50 » r> 41 » Esterhaz. srećke po 40 fl. VVindisgrac. „ „ 20 20 10 83 fl Waldstein. r> rt v r> r> » v 3/4 n 28 lU » U « 5 fl. 56 glasilo vodila, šolah za r Ravno to ministerstvo je raz-^H^Ppo kterih se imajo pri vsih nižjih realnih del jske in, če je mogoče, tudi večerne šole Grof Esterhazy, austrijanski Oblig. 5% od leta 1851 B94 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 73 ... 220 ... 121 Zajem od leta 1834 k o d e 1 r> » v 1839 r> r> r> r> osnovati z loterijo od leta 1854 106 % narodni od leta 1854 Keglevićeve „ „ Cesarski cekini. . Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 54 Suverendor .......17 fl. 20 . . 10 fl. 43 , . . .10 fl. 40 . . 12 fl. 26 Ruski imperial . . Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor Nadavk (agio) srebra: Hvala lepa za prijazno nazvestje! Častitega gosp. fajmostra Hueberja se prosimo, naj bi nam vediti dali: koliko stopi nj toplote ima Kopačnica in ali nima voda kakosnega poseb-nega okusa in duha, po kterem se že brez kemijske pre-iskave spoznati dá, ali imajo toplice tudi kakošne rudninske 85 3 4 V na 100 fl. 27% fl. na Đunaju v Gradcu Loterijne srećke 7. februarija 1855 drobce v sebi. Vred. Prihodnje srečkanje bo na Dunaj 77. 79. 53. 30. 7. 53. 4. 75. 84. 29. Gradcu 17. februarija 1855