ST. 25.
m is. julij
1967 LETO VI
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ ........................mn iiiiiii ll■l■ll■■llllnlll■ i ■ m n min i in'iiMiiiimi ■iiiimiw
Problemi niso
malenkostni
Ce bi človek prebiral farno naš interni časopis, bi letos Kot tudi že prejšnja leta, mirno šel na dopust, prepričan, da je v naši ISKRI vse v najlepšem redu oz. da so problemi malenkostni v primerjavi z našimi nalogami, .saj bomo z določeno dozo »optimizma vse naše težave . premostili-«, kot je bil to slučaj že vsa leta doslej. Toda temu ni tako! Kolektiv kranjske - »Elektromehanske«. ima sicer nekaj notranjih težav, ki mu jih povzročajo neljube in prekomerne zaloge neka-, terih izdelkov, dočim gredo drugi lepo v prodajo, le denarja — iztržka ni; tovarna instrumentov v Otočah, marljiv in mlad kolektiv se zelo trudi in se korak za korakom uspešno prebija na zunanji trg; tovarna aparatov na Savski cesti: v Ljubljani mozga in premišljuje kako bi hitreje in kvalitetneje delala, nagrajuje svoje racionali-Zatorje, šola in izobražuje svoje kadre — in uspešno posluje. Menim, da vedo kaj hočejo. Ne bom našteval vseh tovarn, vsaka od njih ima svoje dobre in slabe strani, svoje pluse in svoje minuse,-ugodnosti' in težave. S tem ni prizaneseno nikomur, nobeni organizaciji niti strokovnim službam — vendar če vse pluse in minuse seštejemo, menim, da ni prevelikih pogojev-1 iza veselo »rajžanje« na »okainCe«!
Zaključili smo pol poslovnega leta s kopico težav in Skoraj nerešljivih problemov. Nekaj jih je take narave, da ne moremo kaj dosti vplivati nanje (devizni režim, carine, krediti), dosti več pa je takih, ki so nastali zaradi nas, naše čciste'nepoSlovnostl, počas-
nega prilagajanja na hitre spremembe na trgu (doma in v svetu), naše ozkosti, in zaradi našega pomanjkljivega znanja tako v upravljanju in vodenju, tehniki prodaje in ne nazadnje v proizvajanju, saj se zgodi, da posamezni kolektivi iz kvalitetnih materialov proizvajajo izdelke, ki niso vedno v čast kolektivu Iskre, ki se je vedno ponašal z visoko kvaliteto svojih izdelkov!
Renome Iskre moramo obdržat^ za vsako ceno, zato bo upravni odbor ZP v najkrajšem času sprejel važen akt, obvezen za vse organizacije ZP, ki obravnava vprašanje' kontrole kvalitete z vso resnostjo. Morda so nekateri naši kolektivi v težavah prav zaradi tega, ker temu problemu niso posvečali’dovolj potrebne pozornosti. Toda tu so še drugi problemi* prekomerne zaloge materialov in pol-" izdelkov, tu je še vprašanje’ »Avtomacije« in likvidacije neporavnanih računov tega' združenja. Vprašanje odgo-Vornosti za tako poslovanje,’ ki se izkaže z visoko poslovno izgubo poslovnega združenja »Avtomacija«, terja odločno rešitev! Ko bodo znane vse številke in bodo odgovorni ljudje za nastalo izgubo predani sodišču, bomo o tem pi« Šali kaj Več.:
Tovarna elementov za elektroniko preživlja določeno krizo, za katero se smatra, da jo lahko uspešno reši ter odstrani notranje težave le*"začasna uprava nad celotno tovarno. O tem je sklepal V’ petek, 30. 6V 1967, 'centralni delavski svet, o čemer bomo govorili na drugem mestu, isto velja za Tovarno elek-(Da tič na 6. strani)
Takole izgloda Iskrin obrat keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku, ki uspešno posluje
Predsednik UO ZP dipl. inž. Jože Bauman
Aktualna vprašanj a
Zapiranje trga za nekatere proizvode »ISKRE« je povzročilo v nekaj tovarnah ZP gospodarsko krizo, ki ogroža obstoj teh tovarn. Prvi znaki zmanjševanja povpraševanja so biU vidni že pred enim letom in še prej, vendar ves ta čas ni bil podvzet noben, učinkovit ukrep, ki bi preprečil zmanjševanje proizvodnje. Sedaj, ko je treba zniževati proizvodnjo in se s tem ves gospodarski plan podre, se razmere v tovarnah zaostrujejo in odkrivajo nezdrave pojave, ki pogosto onemogočajo kakršnokoli učinkovito ukrepanje v tržnih pogojih gospodarjenja.
•' 1 Kot-*stalnh*^tributi ivzrokov za težak položaj in utemeljitev za izredne ukrepe se .pojavljajo; neenotnost in nedisciplina vodilnega kadra, neodgovornost vodilnega in vodstvenega kadra, neizvrše-Vanje sklepov samoupravnih organov im tudi zavračanje ukrepov s strani samoupravnih organov (zmanjševanje proizvodnje in odpuščanje delovne sile, premeščanje in odpuščanje1 vodstvenega in vodilnega kadra).
Ti pojavi pogosto pripeljejo do zaključka, da leži vzrok za takšno neučinkovitost v samem sistemu upravljanja. Da takšen zaključek ni na mestu, bom skušal prikazati v nekaj grobih obrisih.
Naš družbeno - ekonomski sistem bazira na dohodku kot rezultatu gospodarjenja kolektiva in delitvi dohodka kot neodtujljivi pravici, ki si jo pridobi vsak član kolekti-
va4 5 :s*švpjim-*delQia.- -Toda* -ta-prav!,« istočasno tudi obvezuj#, da kolektiv deli svoj dohodek v skladu z načelom bptimalizacije osebne potrošnje. (osebhi dohodki) .sedaj; in v prihodnosti. Dviganje osebne potrošnje v prihodnosti pa nujno zahteva v današnjih pogojih gospodarjenja zmanjševanje osebne potrošnje na račun akumulacije. Iz same pravice do delitve dohodka izhaja torej tuf odgovornost za dobro gospodarjenje na vseh nivojih. Dohodek je tudi edina osnova za odločanje na posameznih
organizacijskih nivojih. Za nadaljnje razglabljanje ja potrebno poznati družbenoekonomsko vsebino dohodka. Po teoriji je:
Dz NV ± nV
kar pomeni, da je dohodek •vsota ali razlika med novo-ustvarjeno vrednostjo in odstopanjem dohodka od no-voustvarjene vrednosti. Z drugimi besedami pomeni dohodek nekega kolektiva tista novoustvarjena vrednost, ki mu jo trg prizna. Ker pa
(Dalje na 3; strani)
Popravek
V 23. številki našega glasila z dne 24. 6. 1967 je bil objavljen »Predlog delovnega programa samoupravnih organov ZP Iskra za mandatno dobo 1967-1968«. Na prvi strani pod 4. točko a) je navedeno:
strani. Udeleženci faz&ovoro? pred
K članku: »Razgovori sc bili koristni« — spomenikom padlih borcev v Žužemberku
4.	Notranja ekonomika
a) Takojšnja obravnava in ukrepanje v organizacijah, ki bodo predvidoma poslovale z negativnimi rezultati v letu 1967:
—	Sprejemniki, Sežana .
—	Elektronika, Horjul
■— Polprevodniki, Trbovlje
—	Elementi, Ljubljana
—	.Avtomatika, Pržan
rok 30. 6. 1967 rok 15. 7. 1967 rok 30. 6. 1967 rok 15. 7. 1967 rok 30. 7. 1967
Po informacijah pri finsuičnem področju pa ni predviden negativni rezultat poslovanja v letu 1967 za tovarno »Polprevodniki« Trbovlje in »Avtomatika« Pržan. Ti dve tovarni sta bili torej pomotoma navedeni med organizacijami, ki naj bi predvidoma poslovale z negativnimi rezultati v letu 1967.
Delovnim kolektivom se opravičujemo za to at paiko.
Uvedba začasne uprave v tovarni »Elementi« in »Elektronika« Horjul - upravičena
DS ZP je na svojem 2. zasedanju dne 30. 6. 1967 odredil v tovarni elementov za elektroniko v Ljubljani in tovarni elektronskih instrumentov, Horjul z 10. 7. 1967 začasno upravo. Sklepa DS v zvezi z uvedbo začasne uprave sta bila naslednja:
DS ZP odredi v skladu z določilom člena 116 Temeljnega zakona o podjetjih v ZP ISKRA KRANJ — organizacija: Tovarna elementov za elektroniko z dnem 10. 7. 1967 začasno upravo.
S tem dnem preneha mandat članom DS in UO organizacije: Tovarna elementov za elektroniko, kakor tudi članom organov upravljanja delov Tovarne elementov za elektroniko (obrati, delovne enote itd.).
Sedanji direktor Tovarne elementov za elektroniko tov. Rudolf Deržič se razreši dolžnosti direktorja te organizacije. DS ZP imenuje odbor za začasno upravo v sestavi:
1.	predsednik — inž. Jože Preželj, roj. 20. 8. 1921, pomočnik generalnega direktorja ZP ISKRA,
2.	član — inž. Mitja Tavčar, roj. 14. 3. 1932, vodja re-giona v PSO,
3.	član — Anton Lovko, roj.
19.	10. 1920, vodja obrata Žarnice.
Predsednik odbora za začasno upravo zastopa organizacijo: Tovarna elementov za elektroniko pod začasno upravo in ima glede zastopanja enaka pooblastila kot direktor organizacije.
Naloga odbora za začasno upravo je, da v času trajanja začasne uprave odpravi razloge, zaradi katerih je za-' časna uprava odrejena.
Začasna uprava traja najmanj 6 mesecev ali največ eno leto, in sicer od 10. julija 1967 do najmanj 10. januarja 1968 ali največ do 10. julija 1968.
Dva meseca, pred iztekom začasne uprave mbra DS ZP razpisati mesto novega direktorja organizacije: Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana in volitve v organe upravljanja organizacije, ki morajo biti opravljene pred iztekom trajanja začasne uprave.
Mandat članov, izvoljenih v organe upravljanja organizacije, začne teči od prvega dne po prenehanju začasne uprave.
Predsednik odbora za začasno upravo mora do 4. avgusta 1967 predložiti upravnemu odboru ZP program sanacije Tovarne elementov za elektroniko Ljubljana. — Istočasno je treba predložiti detajlno poročilo o razlogih za nastalo situacijo (objektivnih in subjektivnih), s predlogi ustreznih ukrepov, zlasti kadrovskih.
— Generalni direktor ZP ISKRA KRANJ je s strokovnimi službami ZP ter organizacijami v sestavu ZP, zlasti PSO, NO in ZZA, soodgovoren za uspešno izvedbo sanacije Tovarne elementov za elektroniko, Ljubljana.
Komisija za primopredajo poslov je imenovana v naslednji sestavi:
. predsednik — Ivo Štem-bergar
člana — dr. Miroslav Trost in Milovan Cebohin.
DS ZP odredi v skladu z določilom člena 116 TZP v ZP ISKRA KRANJ — organizacija: Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul, z dnem
10.	7. 1967 začasno upravo.
S tem preneha mandat članom DS in UO organizacije: Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul. Tovariš Albert Burnik ne opravlja več poslov direktorja (razrešen je bil s sklepom DS tovarne v Horjulu z dnem 31. 1. 1967), ¡razreši pa se tov. Stanislav Pavlin, ki je bil imenovan s sklepom DS Tovarne elektronskih instrumentov Horjul z dnem 18. 5. 1967 za direktorja, ki pa poslov direktorja še ni prevzel.
DS ZP imenuje odbor za začasno upravo v sestavi:
1.	predsednik — Stanislav Pavlin-, roj. 16. 4. 1922,
2.	član — Vojko Rupnik, roj. 1. 1. 1929, šef fin., opera-tive v fin. rač. področju, £
3.	član — inž. Marjah Lavrenčič, roj. 23. 3. 1915, pomočnik direktorja ZZA.
Predsednik odbora za začasno upravo zastopa organizacijo: Tovarna elektronskih instrumentov pod začasno upravo in ima. glede zastopanja enaka pooblastila kot direktor organizacije.
Naloga odbora za začasno upravo je, da v času trajanja začasne uprave odpravi razloge, zaradi katerih je začasna uprava odrejena.
Začasna uprava traja eno leto in sicer od 10. 7. 1967 do 10. 7. 1968. .
Dva meseca pred iztekom začasne uprave mora DSZP razpisati mesto novega direktorja organizacije Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul in volitve v organe upravljanja organizacije, ki morajo biti opravljene pred iztekom trajanja začasne uprave.
Mandat članov, izvoljenih v organe upravljanja organizacije, začne teči od prvega dne po prenehanju začasne uprave.
Predsednik odbora za začasno upravo mora do 4. avgusta 1967 predložiti upravnemu odboru ZP, program sanacije Tovarne elektronskih instrumentov, Horjul.
— Generalni direktor ZP ISKRA KRANJ je s strokovnimi službami ZP ter orga-nlžacijami v sestavu ZP, zlasti PSO, NO in ZZA, soodgovoren za uspešno izvedbo sanacije Tovarne elektronskih instrumentov, Horjul.
Komisija za primopredajne posle je imenovana v sestavi:
predsednik — Franc Somrak
člana — Bogdan Mohor in Tomo Kraljič
Podlaga za uvedbo začasne uprave v teh dveh organizacijah v sestavu ZP so bili predvsem razlogi, ki sta ju utemeljili obe komisiji za ugo_ tavljanje razlogov za uvedbo začasne uprave v teh dveh organizacijah, imenovani na podlagi člena 50 statuta ZP z odločbama generalnega direktorja ZP ISKRA KRANJ tov. Vladimirja Logarja ter jih je osvojil tudi DS ZP, ko je odredil začasno upravo v obeh organizacijah v zgoraj navedenem smislu. Ti razlogi pa se tudi v celoti opirajo na določilo člena 116 Temeljnega zakona o podjetjih, ki določa:
»če organizacij a v sestavu združenega podjetja ne izvršuje proizvodnih oziroma drugih, po načrtu podjetja določenih gospodarskih nalog ali ne poravnava, svojih, s pogodbo, statutom in zakonom določenih obveznosti,, lahko odredi delavski . svet podjetja v..organizaciji- začasno upravo.«
Omenjeni razlogi so bili po ugotovitvah omenjenih dveh komisij podani pri cbeh organizacijah.
Tako je za Tovarno elementov za elektroniko komisija navedla predvsem naslednji razlog za uvedbo začasne uprave v tej organizaciji:
Tovarna je za leto 1967 že drugič rvbalansirala plan proizvodnje, finančni rezultat po drugem rebalansiranju plana :pa daje v vsakem pogledu negativen rezultat oziroma pride do izgube.
Komisija sodi, da so poleg tega podani še tehnološko-organizacijski ih. komercialni momenti kar vse daje osnovo za uvedbo začasne uprave nad celotno organizacijo »Elementi«. Edino ta rešitev omogoča zadosti hitro ukrepanje in poseganje v smeri reševanja nastale problematike.
Ob pretresanju problematike tovarne »Elektronika« — Horjul so bili s strani tako direktorja, kot tudi predsednikov upravnega odbora in delavskega sveta te organizacije iznešeni poglavitni vzroki, ki nujno terjajo uvedbo začasne uprave v tej organizaciji, ker jih sedanji organi upravljanja te organizacije ne morejo uspešno rešiti.
Iz gradiva komisije, ki je Ugotavljala situacijo v Tovarni »Elektronika« Horjul, izhaja da:
—	tovarna ne izpolnjuje prvotno sprejetega plana proizvodnje in je zaradi tega pripravljen rebalans plana;
—	tovarna bo po predvidenem finančnem planu za 1967 zaključila poslovno leto s poslovno izgubo;
—	v tovarni se kopičijo zaloge, ki prekomerno vežejo obratna sredstva in ustvarjajo nelikvidnost tovarne, s
tem pa tudi močno vplivajo na finančni rezultat.
Po mnenju komisije te pomanjkljivosti in nerednosli lahko odpravi samo začasna uprava. — Zato komisija predlaga, da se v tovarni elektronskih instrumentov v Horjulu uvede začasna uprava, ker za to obstojajo razlogi, ki jih navajata 116. čl. Temeljnega zakona o* podjetjih in 72. člen statuta ZP ISKRA.
Navedene razloge obeh komisij je DS ZP smatral za dovolj utemeljene in tehtne, da je v skladu s citiranim členom 116 TZP odredil v obeh organizacijah začasno upravo. S tem. je DS ZP odboroma za začasno upravo, kot poglavitno nalogo odredil, da v času trajanja začasne uprave odpravita razloge, ki so začasno upravo narekovali. Pred odboroma stoji izredno odgovorna naloga, da v času trajanja začasne uprave dejánsko rea-
Tizirata s hitrimi in radikal, nimi posegi sanacijo poslovanja obeh organizacij s tem, da odipravita negativne posledice navedenih ekonomskih, tehnoloških in komercialnih razlogov oz., da odpravita notranje negativne posledice zaostritve gospo, darskega položaja obeh organizacij ter, da izvedeta potrebne ukrepe glede ustrezne boljše kadrovske politike teh organizacij. Za uspešno izvedbo gospodarske sanacije pa nista odgovorna samo oba odbora, ampak so za to soodgovorni tudi generalni direktor ZP ISKRA KRANJ,, tovariš Vladimir Logar ter druge organizacije v sestavu ZP, zlasti PSO, NO in ZZA, kar je DS ZP s svojima sklepoma o uvedbi začasne uprave v obeh organizacijah še posebej poudaril oziroma odredil.
Strokovni sodelavec v pravni službi ZP: Vasilij Polič
Razgovori so bili koristni
Za dan borca je bil v Žužemberku v Iskrinem obratu keramičnih kondenzatorjev organiziran v soboto, 1. julija, razgovor samoupravnih organov, družbeno-političnih organizacij in uprave ZP. Namen: informacije in razgovori O dejavnosti ZP, problematika borcev, položitev venca k obeležju padlih borcev NOB v Žužemberku.
Gostoljubni' sprejem je pokazal, da si kolektiv takih in podobnih srečanj še želi. Pred ogledom posameznih oddelkov je vodja obrata tov. Anton Konda na kratko orisal zgodovino obrata, ki je v kratki dobi razvoja prešel od 50 na 400 zaposlenih. Marljivi in disciplinirani kolektiv v redu izpolnjuje svoje naloge, vendar pa močno pogreša tehniški -strokovni kader, predvsem zdaj, ko so pričeli izdelovati trimerje. Obrat spada k tovarni »Elementi« Ljubljana, ki je pred kratkim prešla po sklepu DS ZP pod začasno upravo. Zaradi tega je padel pod isti sklep ludi obrat keramičnih kondenzatorjev, čeprav isti izkazuje ugodno finančno sliko. Razumljivo je, da kolektiv, predvsem pa samoupravne organe in vodstva ta sklep ni mogel zadovoljiti, ker so dobro in skrbno gospodarili. Ker pa je to obrat že imenovane tovarne in ker solidarnost povezuje kolektive v dobrem in slabem, drugega izhoda zaenkrat ni moč najti. Sicer je pa to stvar iskrenega sodelovanja z odborom začasne uprave.
V govoru je bil pogosto omenjen ZZA oz.' zadevni razvoj in pomoč. Negativna ocena za to področje dela je bila nekajkrat izražena, zato hi bilo prav, da bi se razvijalci resno pomenili in to na licu mesta — v Žužemberku.
Naš časopis, čeprav le glasilo delovnega kolektiva, preveč zaide v javnost, da bi prek njega lahko pisali o takih in podobnih slabostih, ker so za. to primernejša druga pota — direktni, razgovori.
Ogled obrata je bil zanimiv, posebno za tiste, ki jih sestav kondenzatorjev zanima. Delo zahteva absolutno natančnost, sicer je izdelek plen izmetne košare. Od 400 zaposlenih prevladujejo .ženske (320), povprečna starost kolektiva pa je 25 let. Torej vsekakor mlad, a po. mnenju vodstva zelo discipliniran kolektiv.
Ker je bil obisk vezan s proslavo dneva borca, so le-ti imeli svoje misli in probleme. Tako je predsednik komisije ZB ZP Miro Mihovec v kratkih besedah povedal, da. je v podjetju ISKRA 1739 članov ZB, od teh 620 aktivnih udeležencev NOV. Poudaril je, naj se komisije po organizacijah predvsem zanimajo za aktivne udeležence, %oz. tiste, ki imajo priznano dvojno štetje. Želeti je tudi, da se čimprej reši stanovanjski problem, in naj se boreem ne ukinjajo delovna mesta, v nasprotnem slučaju pa se naj jim preskrbi drugo, nič manj vredno delo. Informiral l.je navzoče o skrbi za aktivne udeleženee in invalide, ki tj ih je po možnosti treba poslati na letno okrevanje. Tako je (Dalje na 5. strani)
Aktualna vprašanja
' (Nadaljevanje s I. strani) je naš tržni mehanizem še nerazvit, prihaja pogosto do postavljanja tržne cene na osnovi obračuna stroškov, kar povzroča neenake pogoje gospodarjenja in pretirano delitev akumulacije za osebno potrošnjo. Da je nesreča še večja, se je v ISKRI po dosedanji praksi večina ostanka dohodka, ki predstavlja akumulacijo, potn*-šila neekonomsko oz. se je izgubila.
če vzamemo torej dohodek kot materialno osnovo za Vsako upravljanje, je jasno, da to zahteva tudi organizacijsko enotnost na tehnolo-šfco-ekonomski osnovi in ne samo* ekonomski enotnosti, povezave ljudi z enakimi mateiialno-efconomskimi interesi. Ker smo že prej ugotovili, da r,se dohodek ugotavlja na osnovi prodajne proizvodnje (neodvisno1' od tega. ali po plačani, ali po. fakturirani
realizaciji), bom vzel za svoje tolmačenje primer proizvajalca ene vrste izdelkov, pri katerem nastajajo vsi stroški/ izdelka praktično v procesu dela delovne organizacije.* Preden gremo dalje, si poglejmo, katere poslovne funkcije ali oddelki neposredno sodelujejo pri ustvarjanju novoustvarjene vrednosti in kateri posredno:
Neposredno:
razvoj
konstrukcija tehnologija proizvodnja
Posredno:
finance. . računovodstvo planiranje
nabava 's skladišči ..“: prodaja s skladišči uprava kontrola
če pogledamo posamezne oddelke vidimo, da nobenega samostojno ne moremo obravnavati kot dohodkovno enoto. Vsak sicer doprinaša
k.	ustvarjanju dohodka, vendar je praktično neizmerljivo, kolikšen je. njegov delež. Ne da se pa zanikati dejstva, da je vsak delavec" oddelka neposredno zainteresiran za čim višjo osebno potrošnjo. Da bo lahko ta svoj interes materializiral, mora biti določeno, kje in’ v kolikšni meri se bo njegovo osebno prizadevanje in prizadevanje ce-. lega oddelka pokazalo. — Menim, da ni nobenih bistvenih; preprek, da bi tudi delavci v takšnih oddelkih imeli samoupravne pravice in to na osnovi , finančnega; rezultata kot fazlike med planiranimi in obračunanimi stroški. Ti oddelki ali pa več oddelkov, ki so med seboj interesno povezani, i"'lahko
sestavljajo delovno enoto, ki ima izključno pravico odločanja o delitvi. finančnega rezultata kot stimulativnega dela Osebnega dohodka. V idealnem' primeru je delavski svet takšne delovne enote že delavski svet organizacije.
. V primeru, da neka organizacija proizvaja več vrst. izdelkov pa obstaja možnost organizacije delovnih enot po t'ehriološko-ekohomškem principu. Pri tem je važno, da še združijo v delovno enoto tisti oddelki, ki neposredno sodelujejo v procesu ustvarjanja novoustvarjene vrednosti. Tako organizirane delov-, ne enote lahko ugotavljajo svoj dohodek in so zato upravičene tudi do njegove delitve. Seveda je upravljanje takšnih enot zaradi njihovega obsega' neučinkovito-in posredno. Da* bi se čimbolj uveljavilo načelo nspo-" srednega 'upravljanja, je po-
trebno takšne delovne enote razdeliti na manjše enote — (ekonomske enote)* po načelu : ekonomske enotnosti delavcev (oddelki)Samoupravne pravice teh enot bi temeljile na finančnem rezultatu. Na ta način pridemo do kombiniranega sistema, ‘kjer mora najti tudi interes celotne delovne skupnosti tudi svojo materialno osnovo. Ker . je upravljanje edino v okviru ekonomskih, enot (oddelki) neposredno, zahteva upravljanje na, višjih nivojih:, organe, kjer. so - ekonomske enote zastopane .po svojih izvoljenih predstavnikih Vendar hi. tukaj poudaril, da ti člani višjih organov" ne bi smeli,-, delovati kot predstavniki svoje enote,, ampak zastopati interese delovne skupnosti, ki jo ta organ upravlja.
Shematičen prikaz kombiniranega sistema ima naslednjo. obliko:
Ker je delovna enota dohodkovna enota in kot taka. praktično sposobna samostojnega življenja, je treba ugotoviti, zakaj so takšne enote združene v okviru organizacije. Skupen interes obstaja že v ekonomiki sami:
1.	Oddelki, kot so: uprava, nabava, kontrola, prodaja; računovodstvo, finance ipd. predstavljajo gotovo relativno manjši strošek, če so skupni.
2.	Zaradi nihanja povpraševanja na trgu nudi organizacija kot celota posameznim delovnim enotam večjo poslovno varnost.
3.	Enotno nastopanje na trgu (kupci, dobavitelji) in fnožnost izoblikovanja učinkovite komercialne polifike.
■ 4. Bolj strokovno dolgoročno načrtovanje razvoja. ;
Navedeni razlogi združevanja pa zahtevajo tudi ustrez-. ne odnose. med delovnimi enotami ter delovnimi enotami in delavskim svetom organizacije.. Najbolj sporno je . vprašanje delitve ostanka dohodka. Pri tem bi morali ločiti dve kategoriji ostanka dohodka in sicer ostanek dohodka kot rezultat večje produktivnosti in ekonomičnosti in ostanek dohodka kot posledico konjunkture. Zlasti slednjega je treba gospodarno trošiti, ker si z njegovo akumulacijo lahko ustvarimo rezervo za slabe čase ali Pa ga nalagamo v perspektivno proizvodnjo (razvoj novih izdelkov, modernizacija in razširitev proizvodnje).
Nesmiselno se mi zdi nam- o ' skupni organizaciji. — V reč, da* enota' vso akumulaci-_ ostalih vprašanjih je vloga jo porabi zase. Takšne odlo- delavskega sveta organizacije čitve so z zadostno mero ši- poudarjeno koordinativna. rine in dolgoročnosti .možne Odnosi med' delovnimi eno-samo na delavskem svetu ce- tami bazirajo na ekonomiki lotne organizacije. Odločitev — v medsebojnem poslova-o tem, na katerem nivoju se . nju naj veljajo tržne cene. bo odločalo o razširjeni re- Prelivanje dohodka je možno produkciji, bi morala biti s privolitvijo delavskega sve-' ozko povezana z odločitvijo ta delovne enote. Takšna pri-
volitev pa je'objektivno mož- način’ izključili možnost pri-na samo takrat, kadar preliti .evajanja- neutemeljenih pri-dohodek daje enako ali več- hrankov na stroških / neke jo akumulacijo, ¡kakor če bi ekonomske enote. Sveti eko-bil- potrošen znotraj delovne nomskih enot odločajo o de-enote, ki ga je ustvarila (vsaj lityi stimulativnega dela dolgoročno).	'osebnih dohodkov na osnovi
Odnosi med ekonomskimi uspeha ekonomske enote enotami znotraj delovne eno- (prihranek na stroških) in te (oddelki) temeljijo na uspeha delovne enote, planskih cenah, da bi na ta	(Se nadaljuje)
Nova Sorica : Ponovno so nagradili racionalizatorje
Pred kratkim so samoupravni organi tovarne v Novi Gorici potrdili vse predloge komisije za racionalizacijo in izboljšave in tako nagradili več članov kolektiva, ki so s svojimi predlogi doprinesli k zniževanju proizvodnih stroškov ali pa uvedli nekaj novosti ,v tehnološke postopke. .
Nagrajeni so bili:
© Edvard Leban za predlog, da" se spremeni' način obdelave povratne osi zaganjalnikov, z enkratno nagrado v znesku S din 8.000.
® Alojz Čufar za predlog, da'se. svomik v osnovni plošči- -magnetnega, vžigalnika vtiska namesto uvija. in za izdelavo priprave za vlaganje mazalnega traku v osnovno ploščo, s trikratnim skupnim zneskom S din 35.000.
@ Milan Gruntar za pred-
log, da pri vzbujevalni pripravi odpade okvir, z enkratno nagrado S din 155 tisoč 552.
• Marino Makuc za predlog, da se na nekaterih orodjih vgradi avtomatični omeji-lec. z enkratno nagrado S din
5.000.	,
© Stojan Lukežič, za izdelavo naprave za strojno raziglanje jarma magneta napetostnega regulatorja, z na-.grado v trikratnem znesku S din 17.500.
$ Marjan Poljšak, za zamisel, da je izdelal iz nerabnega litoželeznega podstavka s prigrajenim motorjem in konjičkom, stroj za poliranje korektorjev in je bila s tem sproščena vretenska stružnica, z enkratno nagrado S din 30.000.
@ Orodjarji za predlog, da se na 31 orodij vgradi avtomatični lovilec, z nagra-
do v znesku S din 30.000.
Vsem nagrajencem čestitamo za opravljeno delo, obenem želimo, da se tudi osta-
U naši delavci,. mojstri in tehniki zgledujejo po svojih sodelavcih.
K.	V.
Razpis
ISKRA
TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV KRANJ
razpisuje prosto vodilno delovno mesto:
'ŠEF DELOVNE ENOTE KINOAKUSTIKE
POGOJI: Visoka ali višja tehniška šola strojne stroke z najmanj 5-letno prakso ali sr-ednja tehniška šo-. la strojne stroke z 10-letno prakso.
Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo do 15. 8. 1967 na naslov: RAZPISNA KOMISIJA TOVARNE ISKRA, ELEKTROMEHANIKA, KRANJ, Savska loka 4.
Kandidate bomo obvestili o izbiri po razpisu do 26. 8. 1967.
Bil j e lep praznik
Kot smo poročali v prejšnji številki so borci »Elektroni ehanike« organizirali slav-, je za dan borca ob vznožju Smarjetne gore oz. nad Šempetrom v Stražišču. Praznik so slavili dan pred 4. julijem. Reči moramo, da so imeli srečno roko, kajti na sam praznik je deževalo, ta dan pa je bilo vreme kot naročeno.
Udeleženci! teh je bilo prek 600, so imeli prostora na pretek. Okolica sama je kar vabila k oddihu. Prostor je bil dobro pripravljen, zastave so vihrale, prek zvočnika pa je odmevala borbena pesem.
nizal dokaj lepih misli, govoril o liku borca, o agresiji, ki jo vsi ohsojamo in o mladini, o kateri je rekel: »K našim prizadevanjem moramo pritegniti vse ljudstvo, predvsem pa mladino, ki je naš naslednik, zato naj bo naša stalna naloga, da vzgajamo mladi rod v naprednem duhu. Mladina gleda v nas borcih vzor naprednega mišljenja, delavnosti in tovarištva, zato moramo biti istih
misli, kot v času revolucije. Prav je, da se tudi danes odkrito pogovorimo o -vseh težavah, ki nas tarejo, kajti pred nami so odgovorne naloge, tako na gospodarskem, kot na političnem področju.«
Govor je zaključil s čestitko k prazniku in zaželel uspešno delo tudi v bodoče, za ta dan pa čimveč osebnega zadovoljstva.
Takoj za tem je tov. Okorn prebral naslednjo pozdravno brzojavko tov. Titu:
Pred polaganjem venca na grob padlega borca Trojarja
Dragi tovariš Tito!
Borci, zaposleni v tovarni Elektromehanska »ISKRA« Kranj, zbrani na proslavi dneva borca, Ti pošiljamo iskrene pozdrave. Želimo, da bi nas še dolgo vodil tako kot doslej, da bi lahko še'nadalje mirno gradili našo socialistično deželo. Trdno smo prepričani, da si v teh kritičnih dneh storil vse za ohranitev svetovnega miru.
Tako kot med vojno, Ti tudi danes trdno stojimo ob strani in dosledno podpiramo vsako akcijo za ohranitev miru in mirno rešitev vseh sporov.
Preds. komisije ZB Gvido Dornik med govorom
Ob pol 10. uri so stražiški pevci pod vodstvom dirigenta tovariša Eda Ošabnika pričeli s programom. Izredno discipliniran in glasovno izenačen zbor je navdušil številne udeležence. Njihova udarna pesem, polna navdušenja je odmevala v čudovitem naravnem okolju in se spajala s srci vseh, ki eo prišli na slavje dneva borca. Vmes sta z izredno dikcijo recitirala Vlado Guna, član »Elektromehanike« in mlada Jelka Hvasti, dijakinja iz Kranja. Slednja ima izreden talent in prav škoda bi bilo, da bi šel tak talent neopazno skozi življenje.
Predsednik komisije ZB tov. Gvido Dornik je v govoru na-
Za konec programa je pev-skT zbor zapel še nekaj udarnih pesmi.
Otvoritveni program je bil e tem končan. Nedaleč, v prijetni senci pa je kuharski štab pripravljal »notranji« program. Izredno marljivi člani kolektiva in člani ZB so to. Vsako leto vidimo v tem »štabu« iste obraze, isti nasmeh, dobro voljo in predanost. Kdor je že enkrat poskušal ali vsaj skušal razumeti to delo in vztrajnost, lahko s ponosom čestita tej skupini. Ko je prav prijetno zadišalo po kranjskih klobasah in svežem kruhu, je bilo
zato mu je treba dati vse priznanje. Ozvočenje je, kot vsako leto, uspešno vodil tudi letos tov. Oto. Pičulin; svoj kotiček je imel lepo zavarovan z vrvico, pod mogočno krošnjo stare jablane.
Dober dan so imeli tudi strelci. Tovariša Malovrh in Dozar, ki sta ljubeznivo in požrtvovalno stregla številnim strelcem, Saj jih statistika izkazuje prek 400, sta od jutra do poznega popoldneva komaj imela čas za kosilo. Čeprav so točili v »vinski kleti« pod staro lipo izredno kapljico, je zanimivo, da se strelcem to ni poznalo; vse kaže, da so bile roke bolj mirne. Ce povem, 'da je bilo doseženih 49 in 48 točk od 50 možnih, 47, 46 točk pa je bilo doseženih kar na ducate, potem je »kapljica« zaslužila rezultat — odlično.
Tudi v vlečenju vrvi so se poskusili debeli in suhi. Joj, koliko »Špeha«, je dejala neka mamica, ko so debeli odvrgli srajce. Res, bilo je kaj videti. Pravzaprav suhih niti ni bilo. Komentator je de-dejal, da je to zaradi tega, ker pojejo preveč kruha. Silna moč obeh tekmecev je bila skoraj tragična. Vrv se je pretrgala, zagrizeni tekmovalci pa so zleteli drug
Kjerkoli so pikniki ali slavja ne moremo mimo kuhinjskih dobrot. Vrsto ’borčevskih proslav »Elektromehanike« Kranj vidimo pri delu v kuhinji iste obraze oz. ljudi, • ki zavestno in brez plačila delajo ko se drugi veselijo. Škoda, da se jim niso pridružili tudi tisti, ki so točili dobro kapljico. — Vsem iskrena hvala za trud in dobro voljo
prek drugega k objemu matere zemlje, seveda v veliko veselje številnih gledalcev. Poskusili so se tudi tekači, vendar pa je v tej disciplini »pravna služba« povsem odpovedala.
Prav. bi bilo, da bi za drugo leto organizirali več športnih prireditev, tako resnih kot šaljivih, za otroke in za odrasle. Tudi ža ženske bi se lahko kaj izmislili. Šport namreč druži, pa tudi zabava.
Oddaljen grom s škofjelo-loške strani je nakazoval nevihto, vendar rekreacijskega prostora'ni dosegel. Večer je legal na zemljo, ko so se
udeleženci slavja razigrane volje poslovili in odšli domov z mislijo, da so tod preživeli lep dan.
-Ko tehtam pičla finančna sredstva in prireditev, tedaj je moč reči, da so bila ie-la z veliko požrtvovalnostjo dobro izkoriščena. Med -te- ljudi vsekakor sodijo vsi,, ki so t korkoli pomagali pri tej akciji, predvsem pa tovariš Dermota, ki je kot predsed-; nik pripravljalnega odbora ža proslavo dneva borca prevzel in uspešno' izpeljal poverjeno mu nalogo.
Ado
Za uspešno ozvočenje je skrbel Oto Pičulin
po zvočnikih moč slišati tole: »Iz kuhinje emo dobili sporočilo, da vabijo vse tiste, ki imajo normalno prebavo, na dober prigrizek. To sporočilo smatrajte za poslovno tajnost, zato naj vsak sam opravi to delo.«
Večkrat je prek dneva hu-Vlogo napovedovalca je to- moristična žilica na »novo od-krat dobro opravil tov. Ivan; kritega« napovedovalca Ivana Okorn	Okorna, vzbujala dobro voljo,
Na proslavi so sodelovali pevci iz Stražišča
Borci, zaposleni v tovarni »Aparati« so slavili svoj praznik na Travni gori nad Ribnico. Vež bomo o tem poročali v naslednji, številki
Razgovori so bili koristni
(Nadaljevanje z 2. strani) DS ZP za letos odobril 40 borcem (iz vsake organizacije 3 ali 4) oddih na Dugem •toku in sicer od 15. do* 22. avgusta. V nadaljevanju je nakazal kot problem, da so ta dobro organizirano delo komisije ZB prepičla finančna sredstva, ki jih dobijo Sindikati, Glede informacij je poudaril potrebo po objektivnem-poročanju v glasilu Iskra,
-v. časopisu naj-se Odpre tudi -rubrika »Pravice aktivnih borcev«, kjer naj pravna-služba poroča o vsem, kar, je v zvezi z zakonskimi določili glede pravic aktivnih borcev, da ne bo vedno toliko povpraševanja.
V nadaljnji diskusiji so se zastopniki ZB in sindikata dotikali posameznih problemov, predvsem pa je izstopilo mnenje tistih, ki so govorili, da
Anica Golež
Skoraj nemogoče se nam zdi, draga Anica, da te je kruta usoda iztrgala iz naše srede.
Usodnega dne smo onemeli pri radijskih sprejemnikih, ko smo zvedeli o tragični prometni nesreči, ki je terjala pet smrtnih žrtev; med njimi si bila tudi Ti, draga Anica, in tvoja hčerka Alenka. V tšredo zjutraj, je [tvoj sedež-v. pisarni ostal osamljen, med nami vsemi, ki smo te poznali, pa je nastala boleča praznina.
. Ko si se pred dobrim [ .tednom ha željo. hčerkice Alenke podala uživat toplino in svežino morja, niši niti malo pomislila, da te ne bo več med kas. Tudi mi ši nisrho predstavljali, da ne bomo več
slišali tvojih vedno; šal j i-vih besed, s katerimi si ožarjala okolico. Knjiga tvojega življenja ih preljube hčerkice Alenke, ki si jo neizmerno ljubila, se je dne 4. julija zaprla za vedno. Komaj 33 let stara, sredi velikih nad in lepe družinske sreče, te je usoda ločila od moža, male hčerkice Dorice in dobrih staršev, ki. jih je tvoja izguba neizmerno prizadela.
V srcih nas. vseh, posebno pa tvojih sodelavcev, bo vedno pričujoča tvoja vedrina, topla beseda ih nasmejan obraz.
Sodelavci finančne službe
tovarne »Elektro-mehanika« Kranj
Tragično preminuli Anica in Alenka Golež
ponekod nekateri že dvigajo glave, posebno tisti, ki si želijo »staro« življenje in prav zato šikanirajo borce oz. člane ZB. Prav zato bi bili zadevni razgovori večkrat koristni.
V drugi točki dnevnega reda je v imenu generalnega direktorja pozdravil udeležence tov. inži Vladimir Klavs, čestital je borcem k njihovem prazniku z željo, da bi se le-ti še naprej čvrsto stali v vrstah, ki vodijo k utrditvi miru in' krepitvi naših sil.
Iz nadaljevanja je moč izluščiti: tole: t »Pred hami oz. ISKRO stoji ogromno problemov; Tarejo nas „slabo opremljene tovarne, kajti večina jih je nastala v skromnih razmerah, iz malih delavnic in požrtvovalnosti ljudi. Reforma nas sicer ni preše- : netila, pač pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni možno razvijati naše'rasti tako, kakor , bi bilo prav in potrebno. Tehnologija • v svetu ima -izredne pospeške;, mi se moramo vključiti v mednarodno delitev dela. Organizirati moramo tako podjetje, ki bo kos dogajanju v svetu. Predvsem moramo postaviti .ljudi pred odgovornost! Za sodelovanje s svetovnimi organizacijami in večjih uspehih tudi doma, bi bila -najbolj primerna branžna organizacija. Tu bo tč-eha pohiteti, kaj-
pred nami je najbolj ostro obdobje reforme..
Na razna vprašanja glede solidarnega pokrivanja .izgub je odgovarjal ..sekretar ZP, ki . -je povedal, da je predlog, da . se ta zakonska določila spre- -menijo — v uradnem pos'top-:ku. Kar se tiče ¿“boljšem ih objektivnem poročanju v časopisu »Iskra« pa je glavni urednik povedal, da se z mnenjem strinja, vendar je' predvsem važno, da š članki ni • kršena poslovni; 'tajnost -oz., da' ne kvarimo učinkovitosti poslovanja.7 ,
Po kosilu , je piredsednik ko-,n?isi'je ZB obrata . Žužemberk ~ tov. Jože -Prašek povabil navzoče• na ogled spomenika • padlih; borcev, kamor so ude- : leženei položili venec. Obeležje je edinstveno; stoji na. hribčku, s svojo izredno vi-
Plavanje — življenjska nujnost
Grozljive novice prvih dni počitnic o prvih žrtvah kopalnih dni — mladih utopljencih, nas pretresajo dan za dnem. Vode in vroči dnevi so že dobili svoj davek, ki so ga z življenjem plačali mnogi mladi ljudje, učenci ljudskih šol, dijaki in delavci — vsi v glavnem NEPLAVALCI. ,
Ne bom govoril o zmotnem mišljenju nekaterih staršev, da otrokom ni potrebno znati plavati, kajti taki starši so zelo. redki, če pa so, so neizobraženi in verjetno tudi nekoliko duševno zaostali, resneje pa bi bilo treba spregovoriti s starši iz naših industrijskih središč, -kjer imamo bazene, in plavalnih šol na pretek, in pa z vodstvi naših šol, ki še vedno niso uvidele, da spada plavanje v osnovno življenjsko .po.tre-bno veščino, ki jo mora obvladati vsak državljan, posebno pa naša mladina, ; ker se lu~l! najlažje tega nauči, |
Mnoge naše družine vsako leto odhajajo na počitnice, na morje ali kam drugam — redko proč od vode in nevarnosti za vsakega neplavalca. Neredko se pripete nesreče na šolskih ekskurzijah, ko utone mlad človek samo zaradi naše malomarnosti,. ker ga nismo’■ naučili plavati ali pa mu zato nismo dali prilike.
V	Kranju je potrebo, po znanju plavanja in sistematskem utrjevanju te veščine spoznala, v prvi vrsti osnovna šola »dr. Franceta Prešerna« od osnovnih šol, do-čim ostale osnovne šole' kolebajo, zaradi, stroškov uporabe bazena in zaradi »Odgovornosti« -učiteljev telesne vzgoje (kaj če se kateremu učencu kaj primeri?)! Zdi se mi, da marsikje -pozabljajo, da se vsak slab red iz kateregakoli- predmeta da popraviti, utopljencu pa pomanjkljivega znanja iz plavanja ne popravi in tudi življenje ne vrne nihče! V Kranju in Ljubljani, v Radovljici in Trbovljah in v Novi Gorici delujejo plavalni klubi, ki. vsako leto prek poletja' organi, žira j o’ plavalne šole.:za otroke. Dolžnost staršev in tudi njihova ODGOVORNOSTjJe tudi v tem, da svoje otroke, pošljejo v take šole, da se naučijo plavati — in to dokler še ni prepozno!
V	Kranju; je-Taka .šola. pričela :z delom; 5.. julija na letnem kopališču, 'posamfezne prijave pa zbira na - kopali-1 šču tov. Aveust Oman.in daje iudi podrobnejše informaci-
,je. Plavalno šolo za odrasle pa bo organiziral Zavod za izgradnjo, in vzdrževanje športnih objektov Kranj, ki tudi upravlja^ s športnimi objekti * iri to. v jeseni (V zimskem bazenu).
I.	S.
Pisma bralcev
ISKRENA HVALA,
TOVARIŠI
Dovolite, dragi sodelavci iz tovarne »Aparati« Ljubljana« da se vam na tale način skromno, a od srca zahvalim za tako lepo, presenečenje ob slovesu. Veste, beseda gre včasih- človeku težko iz ust« posebno še v takih trenutkih.
Odhajam v zasluženi pokoj« v mislih pa bom pogosto z vami, z vašimi problemi. Včasih se človeku tudi v. velikem kolektivu zazdi, da je tako sam — ali ne? ... Prepričali ste me, da ni tako.' Iskreno se vam zahvaljujem za vso pozornost, priznam« da sem bil resnično ginjen« zato ob uri slovesa nisem našel pravih besed. Prepoln sfem bil vtisov, zato se vam sedaj lepo Zahvaljujem za vse sodelovanje in zlasti za prisrčno slovo. Se enkrat, dragi tovariši, iskrena hvala!
Ob tej priliki vam želim še mnogo, mnogo delovnih uspehov in predvsem osebnega zadovoljstva!
Maks Sešek Vevče 27 Ljubljana-Polje
PISMO BRALCEV
POZDRAV Z REKE
Tov. urednik!
Sem na odslužen ju vojaškega roka in kot Član-ZP »ISKRAH želim, da mi pošiljate glasilo »Iskra« na spodnji naslov. Prisrčno pozdravljam vse sodelavce v obratii ^Stikala«. Za uslugo moja iskrena hvala. :
Tone Brank „ V. P. 7640/8
Rijeka
Urejeno! Lep pozdrav in dobro počutje pri vojakih.
Uredništvo
5ino pa je spomenik viden daleč naokoli. Na ploščah je vklesanih 1300 padlih za svobodo. O poteku bojev je zbranim govoril domačin, U- prvoborec tov. Franc Lavrič. Zanimivo pripovedovanje je: dalo sliko zavednih prebivalcev, Žužemberka, ki se je v času NOB večkrat znašel sredi borb, bil-nekajkrat osvobojen in spet izgubljen in je mnogo trpel zaradi sovražnikovega bombardiranja;'
Bližnji, gozdiček je bil kraj
izredne gostoljubnosti domačinov; Udeleženci so si: čestitali za dan borca ... Ogenj je plapolal, spomini pa so segali tja v dneve naših hotenj, Svobodnih misli in življenja. Pesem partizanska je vriskala skozi prešerne barve šumečega-gozda in se spajala s svobodnimi ljudmi.
. Hvala, vam, tovariši iz Zu-4 žemberka. Bili ste nam učite-telji velike, in bratske gostot ljubnostj ter zdravih in blagih misli... Srečno!
Borci NOB in njihove pravice
Naše glasilo bo odslej v tej rubriki objavljalo kratke Izvlečke vseh pomembnejših predpisov, ki so že v veljavi, kakor tudi predpisov, ki bodo izšli ln zadevajo pravice udeležencev NOB.
Pričeli bi kar z dodatkom za borce. (Zvezni zakon — Ur. 1. SFRJ, št. 52/64, republiški zakon — Ur. 1. SRS, št. 10/65 in dopolnitev — Ur. 1. SRS, št. 24/67).
Pravico do tega dodatka imajo 'udeleženci NOB:
—	ki so stopili v NOB pred 9. 9. 1943 in* imajo ta čas do 15. 5. 1945 dvojno vštet' ^^pokojninsko dobo,-
—	udeleženci španske revolucionarne armade s priznanim dvojnim štetjem,
—	ki so v delovnem razmerju poln delovni čas, s čimer so izenačeni tudi delovni, vojni in mirovni vojaški invalidi, če delajo toliko časa, kolikor po izvidu in mnenju invalidske komisije ustreza njihovi delovni zmožnosti ter žene, ki imajo po predpisih pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi dojenja ali nege svojega otroka,
—	ki imajo najmanj 15 let pokojninske dobe, od tega pa najmanj 10 let zavarovalne dobe po predpisih o socialnem zavarovanju, pri Čemer se v to 10-letno zavarovalno dobo vštevajo z dejanskim trajanjem tudi obdobja posebne dobe, katera se po predpisih o pokojnifiskem zavarovanju dvojno vštevajo vanjo,
—	čigar osebni dohodek ne dosega republiške osnove, katero za vsako leto posebej določi Izvršni svet SR Slovenije.
Trenutno veljavna republiška osnova znaša 780,00 N din, razlika med borčevim osbbnim dohodkom in omenjeno osnovo pa se obračuna:
—	borcu od leta 1941 in udeležencu
španske republikanske armade	100 °/o
—	borcu od leta 1942	90 %
—	borcu od 1. 1.—8 9. 1943	60 %
O pravici do dodatka odloča za socialno varstvo pristojni upravni organ občinske skupščine, na pismeno zahtevo stranke in pošlje, odločbo, ki jo izda v tej zadevi upravičenčevemu izplačevalcu osebnega dohodka v izvršitev tako, da se ta dodatek mesečno odmerja in izplačuje skupaj z osebnim dohodkom.
A. M.
Sindikalni informator
Sindikalni odbor ZP ISKRA je na svoji seji v prvi točki dnevnega reda razpravljal o pomoči arabskim narodom. Soglasno je bila sprejeta izjava, naslovljena na samoupravne organe organizacij ZP ISKRA, ki obsoja napad Izraela na arabske države. Izjava je bila v celoti objavljena v glasilu. Se enkrat se je pokazalo enotno stališče, ko je potrebno priskočiti na pomoč naprednim silam.
V nadaljevanju so bile obravnavane III. poletne športne- igre, o čemer smo že pi-sah. '
ODDIH IN REKREACIJA
Razprava je sprožila niz vprašanj kako zainteresirati oz. omogočiti "M večjemp številu delavcev, da bodo koristili dopust v počitniških domovih, tu gre predvsem za tiste naše organizacije in obrate iz podeželja. Zavedati se moramo, da je oddih za
vse naše delavce še kako potreben, če hočemo, da si bodo pridobili novih moči za izpolnjevanje nalog, ki jih čakajo na delovnih mestih.
Pogovor je tekel tudi o regresiranju za letni oddih po organizacijah v podjetju in izven podjetja. Mnogo se govori, da imajo druge delovne organizacije cenejše domove — toda regres tam ne dobe delavci na roko, temveč ga dobijo prek počitniškega doma, če gredo tja na letni oddihi'
Bilo je podano več zadevnih misli, bolj podrobno pa bo o^tem razpravljam).na eni od naslednjih žpfefl : Predsednik je člane odbora seznanil z novim, bodočim, organizacijskim konceptom ZP — Iskre — brannžo organizacijo, ki se pripravlja za razpravo.
Na koncu se je razvil razgovor o glasilu »Iskra« ih do-
pisovanju v glasilo; s strani organizacij. Na zadnjem sestanku sekretarjev je bilo namreč dogovorjeno, da najj v vsaki organizaciji organizi-; rajo dopisno mrežo, da bi ta-* ko bolje seznanjaš, delovno kolektive s situacijo ISKRH in kolektivov med sebojj Predsednki sindikalnih po-; družnic oz. organizacij so predlog podprli in obljubili vso podporo, da bodo v svo-; jih organizacijah pomagali urediti dopisno mrežo, za na-; še glasilo. Upajmo, da bo na splošno željo vseh naših ko--lektivov ta zahteva tudi oživela in da bo naše glasilo redno objavljalo članke iz vseh naših, organizacij.
Janez
Problemi...
(Nadaljevanje s- 1. strani) tronskih instrurhentov Horjul.' O teh dveh tovarnah, njunih organizacijskih .¡in poslovnih težavah bomo pisali v nasled6-njih številkah našega glasila/ pisali pa bomo tudi o »Mi-I \ kronu«, ki zaradi izredno šla-' be tržne situacije na področ-| ju prodaje gospodinjskih apa-¡1 ratov, preživlja izredno krizo.’
! J Tovarna je dograjena, lahko se vsak dan osamosvoji, nje-? ( na sedanja proizvodnja pa * j skoraj he najde kupca, ker \ je Jugoslavija poplavljena s 11-: sorodnimi in podobnimi izdel-, ki iz .Vzhoda in Zahoda po i skoraj smešno nizkih (dum-.( ping) cenah, ki so nižje od proizvodne cene. Prav zaradi ;|S> vseh teh, in še drugih problemi . mov, ki tarejo skoraj vse naše kolektive, človek ne gre J več brezskrhno,. kaj šele z veli seljem na dopust. In pri vsem tem še niti z besedico nismo omenili zamotan svetovni položaj.
I. S.
Obvestilo mladim avtostoparjem
TK ŽIVI »Elektromehanika« Kranj obvešča mlade »štoparje«, da uredništvo »Mladine« tudi letos, že drago leto zapored, organizira avtostop z izkaznicami. Tak avtostop ima več prednosti, med drugimi je lastnik izkaznice med vožnjo z avtomobilom zavarovan. Za izkaznico plača naročnik »Mladine« 300 S din, tisti pa, ki ni naročnik »Mladine« 1.000 S din, kdor pa izkaznico že ima in jo želi podaljšati in ni več naročnik, pa plača 900 S din.
Prijavite se lahko pri ¿tov; Nadi Torkar, »Etek-tromehanika«, tel. 348 do 18. julija.

O kibernetiki
Kibernetika hi ostala le znanstvena veda, katere delo bi potekalo le v laboratoriju, niti ni ostala v okviru teoretskih razmišljanj. Nikakor ni znanstvena osnova za ustvarjanje novih filozofskih mišljenj niti se ni zaprla v krog povsem praktičnega dela. Kibernetika se je razmahnila na vsej fronti, na kateri se uravnavajo odnosi med ljudmi, vključila pa se je tudi v ekonomiko obstoječega družbenega sistema in tehnike.
Nobert Wiener je definiral na drugih področjih. To je kibernetiko kot znanost, ki bilo do neke mere tudi rase ukvarja z uravnavanjem in zumljivo. Napredek znanosti prenosom vesti v strojih in je tesno združen s special-v živih bitjih. Rezultati ki- nbstjo, tako kot je razvoj in-bernetike v tehniki in indu- dustrije povezan z delitvijo strijski proizvodnji odsevajo dela. Znanstvena spoznanja v glavnem v avtomatizaciji, so se tako razširila, da se Avtomatizacija v proizvodnji znanstveniki ne specializirajo zamenjuje človeško delovno samo v eni veji nasploh, am-silo in jo nadomešča z meha- Pak samo na posameznih ničnimi, ¡pnevmatskimi, hi- področjih te vede. To niso fi-dravličnimi in elektronskimi ždd ali matematiki, temveč napravami.	strokovnjaki za optiko ali
Navedeni podatki so bili mehaniko specialisti za alge-do nedavnega last posamez- ■ 0 ¡H Vsak izmed njih je nih ved. Strokovnjaki z ene- tako poglobljen v stalno spe-ga področja niso imeli pred- cialiacijo, da ne ve, kaj se stave o tem, kaj se dogaja dogaja na drugih področjih,
ker ima vsaka znanstvena veja svoje posebne naloge in posebne metode razmišljanja.
Vede, kot so fizika, kemija in biologija, so po svoji vsebini in predmetu raziskovanj zelo sorodne. Poznamo številne procese, v katerih se fizikalni in kemični, kemični in biološki pojavi tesno prepletajo. Precej bolj oddaljeni so psihologija in matematika, matematika in jezikoslovje, fiziologija in logika. A tudi tu je veliko skupnega. ^Znanstveniki so se postopoma prepričevali o tem, da mora biti izhodišče za nadaljnji napredek znanosti ugotavljanje zveze med vsemi področji raziskav, in to celo med najrazličnejšimi.
Malo pred drugo svetovno vojno se je v -ZDA združila skupina znanstvenikov, zastopnikov raznih strok. V njej so bili fiziki in matematiki, psihologi, fiziologi in zdravniki. Člani tega krožka so se namenili obdelati splošna vprašanja znanosti in razvijati mejna področja med raznimi strokami, da bi mo-
gli na tej osnovi križati in združevati znanstvene interese vseh članov skupine. Pri delu krožka je sodeloval znani matematik Nobert Wiener.
~i Vojna je za nekaj časa prekinila njihovo delo, a ga ni popolnoma ustavila. V določeni meri je celo pripomogla k nastanku tiste splošne znanosti, ki so jo hoteli ustvariti člani združenja. Kot rečeno je Nobert Wiener, eden izmed ustanoviteljev nove znanosti, definiral kibernetiko kot »teorijo krmiljenja in sporočanja v živih organizmih in strojih«. Gre za to, da raziskujemo v kibernetiki informacije s stališča krmiljenja, krmiljenje pa pojmujemo kot informacije. Zato je veda o informaciji hkrati tudi veda o krmiljenju.
Razen tega lahko opazimo pri živih organizmih take posebnosti krmiljenja, kot jih pri strojih ni. Te posebnosti ne sodijo v predmet kibernetike. Kibernetiko zanima samo tistj moment krmiljenja, ki je značilen za stroje in žive organizme. S tem v
zvezi je nastal kompleks problemov, ki zadevajo splošne zakonitosti mehanizmov in človeka. Njihovi» rešitev je zahtevala vključitev elektronike, matematike, matematič. ne logike, fiziologije, psihoz logije pa tudi jezikoslovja.' Novemu področju raziskovanj, ki je vsebovalo podatke najrazličnejših ved, vendar ga niso mogli vključiti-v eno izmed že znanih strok, so dali ime »kibernetika«. Beseda izvira iz starogrškega kyber-netes, kar pomeni krmar. Š terminom kibernetika so že starogrški filozofi imenovali umetnost »krmarjenja« ladje in tudi v prenesenem smislu umetnost krmarjenja — vodenja« človeške družbe. V istem pomenu je uporabil ta termin francoski fizik Amipč-re, ki je imenoval kibernetiko umetnost vodenja države.
Kibernetika je veda o zakonitosti krmiljenja, ki je skupno raznim sistemom, če fizika, biologija in fiziologija raziskujejo z različnih plati bolj ali manj istovrstne — materialno sorodne predmete in pojave, tedaj razlskit-
ZDRUŽENO PODJETJE
SKLEPI 3. SEJE
UO ZP (26. 6. 1961)
0 UO ZP sprejema na zna-5je poročilo odbora za začasno upravo Tovarne elektromotorjev Železniki in se strinja s podvzetimi sanacijskimi ukrepi tega odbora.
•	UO ZP sprejema na znanje pomočilo o poteku postopka za ustanovitev organizacije ZP ISKRA Tovarne uporov Šentjernej in zadolžuje Strokovne službe ZP, • da pripravijo obširnejšo obrazložitev.
•	UO ZP se pridružuje priporočilu generalnega direktorja ZP ISKRA KRANJ tov. Vladimirja Logarja z dne 20. 6. 1967, naslovljenemu vsem predsednikom delavskih svetov organizacij, glede pomoči arabskim narodom in prav tako priporoča,
i da se organi upravljanja or-. ganizacij in enot strokovnih služb povežejo s pristojnimi teritorialnimi štabi za organi-!■ ziranje pomoči in da sprejmejo ustrezne sklepe za dodelitev čimvečje pomoči arabskim narodom, katerim je izraelska agresija prizadejala veliko škodo.
SKLEPI
2. ZASEDANJA DS
(30. 6. 1967)
0 Delavski svet združenega podjetja naknadno potrjuje mandate še 3 članom DS ZP, naslednjim tovarišem: inž. Francu Levovniku, Jožetu Cvaru in Ernestu Koke-lju.
® DS ZP potrjuje odgovor pomočnika generalnega direktorja inž. Prezlja in direktorja programsko-tehnič-nega področja inž. Klavsa na člansko vprašanje tov. inž. Ivana Filipiča, glede stanja in načrta razvoja planarne tehnike v ZP ISKRA.
0 DS ZP sprejema predlog gospodarskega plana' ZP ISKRA za leto 1967 v predloženi obliki s tem, da je treba brezpogojno realizirati:
a)	planske proporce delitve dohodka,
b)	planirane faktorje obračanja,
c)	ostanek dohodka mora zadoščati za pokrivanje vseh obvez organizacij v sestavu ZP.
Finančno - računovodsko področje mora predlaganemu gospodarskemu planu dodati še stroškovnik družbeno-po-litičnih organizacij ZP v višini 77.750.— N din, ki ni bil zajet v planu strokovnih služb ZP.
Za izvajanje in stalno kontrolo tega sklepa so zadolžene organizacije in strokovne službe ZP.
0 DS ZP odredi v skladu z določilom člena 116 Temeljnega zakona o podjetjih v ZP ISKRA KRANJ — organizacija: Tovarna elementov za elektroniko z dnem 10. 7. 1967 začasno 'upravo. (Glej članek:	»Uvedba začasne
uprave v tovarnah »Elemen-ti« in »Elektronika« Horjul — upravičena.«)
@ DS ZP sprejema na znanje informacijo o poteku postopka za izločitev obrata »Upori« Šentjernej iz orga-. nizacije Tovarna elementov za elektroniko, Ljubljana in ustanovit, samostojne organizacije združenega podjetja ISKRA — Tovarne'uporov, Šentjernej.
0 DS ZP Odredi v skladu z določilom člena 116 TZP v ZP ISKRA KRANJ — organizacija: Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul, z dnem 10. 7. 1967 začasno upravo (Glej članek: »Uvedba začasne uprave v tovarnah »Elementi« in »Elektronika« Horjul — upravičena«).
0 DS ZP se strinja s sklepom 24. seje UO ZP z dne 12.
4.	1967, da postane Počitniška skupnost posebna storitvena eiiota v okviru združenega podjetja, katere ustanovitelj je združeno podjetje, in da se med Počitniško skupnostjo in združenim podjetjem sklene pogodba, kot ‘ jo predlaga org. kadr. področje.
DS ZP se strinja s predloženim osnutkom statusa in pogodbe Počitniške skupnosti ter osnutkom pogodbe o medsebojnih razmerjih med PS in ZP s spremembo, ki jo predlaga komisija za oddih in rekreacijo, v zadnjem odstavku VIII. člena osnutka pogodbe o medsebojnih razmerjih med PS in ZP, ki naj se glasi:
»Vsakoletno kalkulacijo cen za koristnike iz točke II. a) sprejme svet PS, cene penzionov (storitev) pa dokončno potrdi ustanovitelj.
V	kolikor pa ustanovitelj določi nižje cene od predloženih eten, je dolžan pokriti razliko. Gene za koristnike iz točke II. b) potrdi svet PS na predlog uprave PS.«
V	smislu sklenjene pogodbe med ZP ISKRA in PS ISKRA sp uprava PS finansira enako kot strokovne službe ZP (člen 116 Statuta ZP).
Pravna služba ZP ISKRA naj uredi vse potrebno glede registracije PS kot posebne storitvene enote.
ELEKTROMEHANIKA
SKLEPI
6.	SEJE UO
<28. junija 1967)
0 Upravni odbor predlaga delavskemu svetu tovarne v obravnavo in sklepanje predlog za spremembo gospodarskega plana tovarne za letošnje leto.
Sprememba je potrebna zaradi spremenjenih prodajnih možnosti.
Tem spremembam ustrezno se spremeni dinamični plan
proizvodnje in normativi osebnih dohodkov.
0 Upravni odbor predlaga delavskemu svetu tovarne, da odobri znižanje prodajnih cen za avtomobila Fiat 1300, ker ju po prvotno odobrenih cenah ni bilo moč prodati.
Cena avtomobila z inv. št.
14347	naj se zniža od 1,500.000 na 600.000 S din;
cena avtomobila z inv. št.
14348	naj se zniža od 1.700.000 na 1,000.000 S din.
0 Upravni odbor je obravnaval sistemizacije delovnih mest in analitične ocene naslednjih delovnih enot: produkcije delov, obrata ATN, obrata stikal, vzdrževanja in obrata orodjarne. Upravni odbor je v tej zvezi zavzel naslednja stališča:
— za produkcijo delov je sistemizacija potrjena v celoti,
— pri sistemizaciji obrata ATN se popravi analitična ocena delovnega mesta »vodja kalkulacij« iz 29. na 30. plačni razred; za delovno mesto »mojster I« v delavnici za struženje predlog šefa obrata ni bil sprejet ter upravni
odbor pooblašča komisijo za osebne dohodke, da v sporazumu z vodstvom produkcije in obrata ATN ta primer dokončno reši.
0 Upravni odbor je na 7; seji potrdil sistemizacijo in analitično oceno delovnih mest za delovno enoto vzdrževanje.
Pri tem je upošteval nekaj tehtnih predlogov za spremembo prvotnega predloga; ki jih je posredoval.delavski svet ekonomske enote in za katere je bila sporazumna tudi komisija za osebne dohodke in' strokovne službe.
—	za obrat stikal je sistemizacija v celoti potrjena,
—	za orodjarno se spremeni le analitična ocena delovnih mest: »vodje GPP« iz 28. v
29.	plačni razred ter »vodje kalkulacij« iz 29. v 30. plačni razred.
Vse.. sistemizacije veljajo od 1. julija 1967 dalje.
0 Upravni odbor je potrdil predlog komisije za osebne dohodke, da se v stimulacijo za vodstveni kader vključijo tudi vsi urejevalci.
»ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ OBRAT ŠTEVCEV
Objavlja prosto delovno mesto
vodja proizvodnje delov
Pogoji: Strojni inženir z najmanj 3-letno ustrezno prakso ali strojni tehnik z najmanj 8-letno ustrezno prakso.
Ponudbe sprejema kadrovska služba tovarne »ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Savska loka 4 do 1. 8. 1967.
je kibernetika različne objekte, z določene, iste -strani. Ti predmeti lahko spadajo v ¡področje fizike, matematike, elektronike, fiziologije in sociologije,. vendar pa kibernetika ni niti fizika, niti matematika, elektronika, fiziologija ali sociologija, ni del nobene izmed, teh konkretnih ved, čeprav uporablja njihova spoznanja. Ti podatki se ne nanašajo na razlike med posameznimi vedami, temveč na to, kaj jih združuje. Takšno združevanje (uresničuje kibernetika tako, da izbira iz raznih objektov tiste momente, ki so; jim skupni, da tako ugotavlja , izomorfizme (istohčnost). Uporaba kibernetike v avtomatizaciji ni samo pospešila in pocenila proizvodnje, temveč je omogočila tudi realizacijo takšnih dosežkov, ki jih ni bilo mogoče doseči e ¡klasičnimi tehniškimi metodami.
Uporaba elektronskih računskih strojev je omogočila projektiranje in izdelavo vrhunskih dosežkov. Brez njih ne bi bilo mogoče izračunati
pot, po kateri se gibljejo sateliti, medkontinemtalne rakete in vesoljske ladje- Proračuni, ki jih elektronski računski stroj posredujte, človeku, _v mnogočem skrajšajo ali prihranijo velika eksperimentalna dela in druga raziskovanja. Da bi izkoristili, praktične dosežke kibernetike, je v okviru te tehnike nastalo novo področje, imenovano bionika. Ta veja kibernetike proučuje sisteme za upravljanje in analizo dela občutljivih organov živih bitij, da hi izkoriščali te fiziološke funkcije „pri reševanju tehnoloških procesov. To pomeni, da bi se bionika rada približala funkcijam živih bitij in jih uporabljala za različne sisteme.
Drugo področje v uporabi dosežkov kibernetike je področje ekonomije, in to z uporabo elektronskih računskih strojev. S temi sredstvi so krajšali- obdelavo ekonomskih podatkov. Uporaba teorije informacij na področju jezikoslovja je dala jezikoslovju matematično osnovo.
Proučili so etatistično strukturo jezika in tudi številne lastnosti jezika s stališča statistike. ,
Ta metoda je vnesla v jezikoslovje točnost znanstvenega mišljenja in tako približala jezikoslovje splošnim zakonom narave. Tako je na primer prišel v jezikoslovje princip entropije, s proučevanjem tega so odkrili mnoge zakonitosti, ki so značilne za jezik.
Statistične analize jezika danes že praktično uporab-Ijajo pri reševanju velikih problemov, ki jih je človeštvo želelo rešiti že pred mnogimi desetletji. To je problem, kako izdelati stroj, ki bi lahko avtomatsko prevajal časopise ali knjige iz enega jezika v drugega. Pri reševanju problemov strojnega prevajanja je nujno potrebno ozko sodelovanje jezikoslovca in tehnika. Jezikoslovci morajo najprej izdelati vsa statistična dela zaradi priprave ustreznega »slovarja«, ki ga nato posredujejo stroju za prevajanje. Osnov-
ni princip prevajanja z elektronskimi stroji je v tem, da mora računalnik v svojem obsežnem pomnilniku — memoriji — poiskati besedo, ki jo želi prevesti in da tako besedo dekodira v jezik, v katerega želimo tekst prevesti. Da bi se ta proces čimbolj uspešno razvijal, je treba hkrati in uspešno rešiti tehnične in jezikovne probleme. Kot je videti, je na tej poti -dosegla tehnika večje uspehe odJ jezikoslovja. Pri analizi različnih jezikov, ki so jih že statistično analizirali, se je pokazala zelo zapletena numerična struktura. Zato terja se-sestavljanje optimalnega slovarja in pravila za prevajanje od jezikoslovca dolgotrajno delo ob istočasni uporabi točnih metod in spoznanj. Da bi rekonstruiral smisel besede jezika A s semantičnim pomenom, slovnično obliko in sintaktično strukturo jezika B, mora stroj spoznati in označiti v svoji kodi vsa-
kega teh elementov z eno številko.
Veliko vlogo je odigrala kibernetika v medicini. V proučevanju funkcij, ki kažejo sorodnost med živimi bitji in stroji, je kibernetika usme-rila svojo osnovno aktivnost na področje povratne vezave in na obdelavo informacij. Živi organizmi kažejo izredno veliko primerov avtomatske regulacije posameznih evojjh funkcij, katerih dela si sploh ne bi mogli misliti; če bi to potekalo pod. vplivam zavestne kontrole. Raziskovanja v tej smeri so rodila tako praktična kot teo. retska dognanja, ki jih v veliki meri izrabljajo za'fiziologijo, patofiziologijo in klinično medicino. Tako lahko v proučevanju in tolmačenju življenjskih funkcij organizma vnesejo matematične metode in teorijo avtomatske regulacije.
Posebno področje kibernetike predstavlja izdelava modela, s katerim je mogoče imitirati procese živih bitij, prenesene v analogne elek-
Tekmovanje strelcev v Semiču
Kdo ne pozna Angelce Jelenčeve? Od prvih dni je bila v telefoniji, pred tem pa dve leti v montaži instrumentov tako, da jo upravičeno štejemo med veterane ISKRE (»Elektro-mehanika« Kranj)	1
V vsem tem času je bila skladiščnik. Vestno je opravljala svoje delo in prenekaterim posredovala tudi praktične izkušnje. Ce je bilo treba, je znala biti energična.
Pri odhodu v zasluženi pokoj ji nekdanji sodelavci želimo, da bi ga dolgo let uživala v zdravju, zadovoljstvu in vedrem razpoloženju.
Nepozaben dan
Člani ZB iz » Avtomatike « Pržan so praznovali nad Rašico
Člani ŽB Iskra - Pržan so va borca v Žužemberku sta se stavniki PD Rašica povzpeli zbrali za svojo proslavo par- tod ustavila tudi gen. dirak- na razgledni stolp, ki je na rižanski kraj Rašico. Prire- tor Vladimir Logar in inž. ¡mestu ustanovitve rašiške dili so nagradno streljanje in Vladimir Klavs. Pogovor je čete in nosi ime Vrh heroja najboljšim strelcem podelili bil poln spominov iz NOB ter Staneta Kosca. Iz tega Vrha, knjižne ¡nagrade, prek zvoč- hude obsodbe agresije. Ob tej - blizu katerega je PD Rašica nika pa so oddajali borbene priliki so se v večerni' uri postavilo svojo novo pianin-in narodne pesmi.	skupno s predstavniki oziro-
Na povratku s proslave dne- ma člani ZB Przana in pred-
Semič, 30. 6. 1967 — V počastitev dneva borca in praznovanja partizanskega srečanja I. Belokranjskega odreda v Semiču je sindikalna podružnica organizacije »Iskra« Semič organizirala . strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško. Dvoboj ZB Črnomelj : ZB Iskra Semič se je končal z zmago Črnomlja. Pripomniti velja, da so strelci Semiča prvikrat streljali s takim orožjem.
Rezultati: Vojko Kvas, Črnomelj 43 krogov; Franc
OBVESTILO
Taborjenje za mlade planince v Vratih
Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije organizira tabor za mlade planince v Vratih v dneh od 25. julija do 3. avgusta ter od 15. do 24. avgusta. Cena taborjenja za 10 dni znaša 5.000 S din. Starostna meja udeležencev je od 12 do 25 let. Stroške prevoza do Mojstrane oz. Vrat nosijo udeleženci sami.
Prijave zbira pisarna planinskega društva Kranj vsak dan razen ponedeljka in sobote od 14. do 16. ure in sicer za obe izmeni. Vse informacije dobi te v omenjeni pisarni v Kranju, Koroška 21., tel. 21-303.
sko postojanko, je krasen razgled. Podnevi skoraj na vse., vrhove Slovenije, ponoči pa se svetlika Ljubljana — Kamnik — Škofja Loka — Kranj ter Brnik.
Minil je lep dan, ki se ga bodo prisotni prav radi spominjali in ,še prišli na partizanski vrh nad Rašico.
K. R.
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje mame MARIJE AGNIČ se iskreno zahvaljujem vsem Sodelavcem • na traku števca E 5 za izraze sožalja in denarno pomoč.
Marija Agnič
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem v tovarni »Iskra«, posebno sodelavcem »Servisa«, kino oddelka, splošne montaže in kino konstrukcije, ki so nam ob smrti naše dobre mame in stare mame
IVANE KEPIC izrazili sožalje, ji poklonili cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za vso pomoč vsem, ki ste jo nudili v težkih dneh ob izgubi naše mame. Nada in Jože, Marija in Pavle, Jožica in Tone in Tanja
Apno
prvovrstno žgano po industrijski ceni dobavlja fakoj na dom in sprejema naročila za vsako količino K2K Kranj — kooperacija.
Skladišče, Cesta JLA, (pri Kernu), telefon 22-143.
Moljk, Semič 33; Tomaž Kočevar, Semič 29 krogov.
Ekipe so nastopile v naslednjih sestavah:
ZB- Črnomelj:
Kvas, Pavlin N., Tabfkarlč,-Pavlin L., Vukorepa.
ZB Semič:
Moljk, Kočevar L., Žbogar, Kočevar T., Sever.
Obe ekipi sta se že dogovorili za povratno srečanje v Črnomlju.
Po končanem tekmovanju so si tekmovalci izmenjali spominska darila, nakar se je pričelo slavje v počastitev praznika. Pozno v večer je odmevala partizanska pesem,' M. K.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše ljube hčerke in sestre
IRENE OŠABNIK se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu in Sindikalni podružnici Pro-dajno-servisne organizacije v Ljubljani za izraze sožalja, podarjeno cvetje, vso pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Mati, oče in brata
ISKRA — glasilo delovne» ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni uredniki Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk- Kranj
tromehanične naprave. Teorija modela postavlja in rešuje vprašanja, katerim se fizikalna rešitev lahko vemo prikaže kot neki biološki pojav in katerega matematično enačbo lahko izrazi biološki proces z modelom. Poleg čisto znanstvenega interesa za izdelavo | analognih modelov obstaja tudi praktična uporaba za izkoriščanje teh v vsakdanjem življenju. Modeli, ki delujejo na principu avtomatskih računskih1 strojev, opravljajo precej komplicirane logične in računske operacije ter avtomatizacijo industrijskih procesov, prevajajo iz enega jezika v drugega itd.
Obstajajo pa tudi modeli, ki opravljajo posamezne funkcije .človeškega organizma in jih uporabljajo kot začasno rešitev pri velikih ki-, rurških operacijah. Tako Uporabljajo v splošni medicini in v medicinski praksi umetno srce, pljuča in ledvice. Za medicinsko proučeva-
nje In pedagoško delo so iz- obdela na osnovi določenih ideje o konstruiranju elek- stopnjo razvoja materije — delani modeli, ki lahko po- zakonitosti, tako vpelje ki- tronskih možganov. Z drugi- zavesti. Ker stroj nima za-nazorijo reflekse, odgovarja- bemetiko v medicino in olaj- mi besedami povedano: da bi vesti, ni mogoče reči, da ml- ; jo določeni aktivnosti na zu- ša ter pospeši do pravega re- umetni delovali kot naravni, sli v smislu človeškega miš- \ nanje dražljaje in celo pona- zultata. Prav tako dobimo je potrebno, da bi njihovi ele- Ijenja. Stroj pa lahko uspeš- | zorujejo umetni refleks. Tako hitro in natančno diagnozo menti celice delovale enako no reproducira posamezne | so na osnovi teh rezultatov ter hkrati podatke za izbiro kot elementi naravnih mož- funkcije človekove zavesti ih f-izdelali protezo, ki predstav- najuspešnejše terapije. Upo- ganov. To pa bo mogoče ea- mišljenja. V tej smeri ima 'f lja visok vzpon ne samo v raba elektronskih računskih mo, če bodo vše fizikalne, kibernetika neomejene per- { znanstvenem pogledu, ampak strojev zmanjšuje v diagno- kemične in druge lastnosti spektive razvoja, tudi v humanosti in etiki, ki stiki število napak, ker lah- umetnih in naravnih mozga-je s celotno in splošno aktiv- ko stroji v izredno kratkem nov enake.
nostjo kibernetike	tesno po-	času primerjajo veliko Štev.-	Da	bi . skonstruirali stroj,	zdaj rešujejo naloge, ki jim
vezana.	lo podatkov z vsemi mogoči-	^	deloval prav tako kot	človek sam ni kois. V tem po*-	!
Medicinska kibernetika se mi kombinacijami simpto- možgani, bi ga morali sesta- menu so »pametnejši« od čir I opira na izrabo sodobnih do- mov' kombinacije je prej viti iz snovi, ki imajo te last- veka. Z nadaljnjim razvojem i sežkov elektronike	Elektro-	mogoče vstaviti v pomnilnik	nosti,	ne pa. iz elektronk ali	bodo še pametnejši. Človek	!
niko uporabljajo za	znanstve-	“ memorijo računalnika.	polvodniških	elementov,	bo naučil stroje reševati ved-	[
no raziskovalno delo, v zad- Podobno kot slišimo o pro- temveč .z visoko organizira- no nove in nove probleme, njem času pa jo že uporab- jektiranju mostov in hidro- telja/kovinških sistemov, hitreje in boljše kot to zmore Tjajo za diagnostiko in tera-	elektrarn, govorijo zdaj o	- sestavljajo	naravne moz-	sam Kibernetikom ni treba
pijo. Izkoriščanje elektronike	projektih možganov. Seveda	gane --	izgubljati časa in moči za
v okviru medicinske kibeme-	je res, da za zdaj take pro-	Lahko torej	sklepamo, da	ustvaritev utopičnega cilja —
tike ne vsebuje uporabe elek-	jekte presojamo samo teore-	elektronski stroj ne more po-	elektronskega človeka. Njiho*	I
tronskih naprav, ki rabijo za	tično glede na tehnične teža-	polhoma nadomestiti člove-	va naloga je konstruiranje
registracijo kliničnih sim-	ve njihove realizacije, toda	ških možganov. Kibernetičnih	vedno bolj mogočnih člove*	j-
tomov, Z elektronskimi na-	avtorji takšnih projektov	naprav ni mogoče niti danes	Lovih pomočnikov na naj-
pravami dobi medicina samo podrobno utemeljujejo mož- niti v bodoče, istovetiti z mož-, različnejših področjih njege-niz važnih podatkov o orga-	nost, da bomo lahko v pri-	gani, zato kibernetična na-	ve dejavnosti — v tehniki,	[
nlzmu, naloga (kibernetskih	hodnosti premostili te teža-	prava ne more imeti lastno-	matematiki, logiki, medicini	j
strojev pa je, da te podatke	ve, kt dokazujejo realnost	sti, ki je značilna za najvišjo	in meteorologiji.