Mubljcma, sobota, 9. aprila 1955
Leto XXI.
Stev. 84
glavni in odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC
UREJA UREDNIŠKI ODBOR •
k*8* tehaja vsak dan razen N Cena io dinarjev
Jjuclskc
PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SE!
L IZDAJA
•LJUDSKA PBAVICAi USTANOVLJENA 1. OKTOBRA 1134 » MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT I4-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK II OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO«
°SMAN KARABEGOVIC OB POVRATKU IZ ITALIJE
Politika gospodarskega sodelovanja
ki je v korist narodom obeh dežel
2ve»n rat?’ 8' apr' (Taniug)- Clan Kai->i.esa ** vršnega sveta Osman Ben? fov*® se je vrnil davi v Itali«večdnevnega obiska v iansi’	je	skupaj	z	itali-
govj	ministrom za zunanjo tr-
Pod'.	Mariom Martinellijem
Ve-J,.1. vrsto sporazumov in kon-k’ “reja jo gospodarske med obema državama.
°b prihodu v Beograd je Ka-sovič dejal novinarjem, da
nima ničesar novega povedati o gospodarskih sporazumih, podpisanih v Rimu, ker je o tem že govoril in so objavili o njih tudi posebno uradno poročilo.
Govoreč o svojih vtisih s poti je dejal, da se je med svojim bivanjem v Italiji razgovarjal s člani italijanske vlade o vrsti vprašanj gospodarskega sodelovanja. »Govorili smo,« je dejal Ka-rabegovič, »tudi o potrebi širšega sporazuma o finančnem in tehničnem sodelovanju, z italijanske strani pa so opozorili še na potrebo po ureditvi ribolova na Jadranu.«
»2elim poudariti,« je ob koncu dejal, »da so vsi razgovori potekali v ugodnem vzdušju. Ob obisku v Genovi, Milanu in Turinu so nas toplo sprejele tako krajevne oblasti, kakor tudi gospodarski krogi. Sporazumi in po-zadeve Aleksander zomost, ki so nam jo posvečali, . ki vodi jugoslovansko dele- I jasno pričajo, da se je uresničila VgjJ,0 na teh pogajanjih, se je | politika gospodarskega sodelova-o J* v. Beograd, da bi poročal1 nja in da urejamo odnose kakor preP??aiar}jih. Jelič optimistično dobri sosedje ter da je ta politika 13 izid pogajanj.	izraz koristi narodov obeh držav.«
konf^Sa^an^a bodo nadaljevali Na beograjski železniški po-Prihodnjega tedna.	i	staji sta ga davi sprejela član
Pogajanja z Italijo
V j?e°0rad> 8. apr. (Tanjug). — Eai= -U 80 23časno prekinili poti n-nja med Kalijo in Jugoslavijo ki se U Premičnin tistih ljudi, 113 Podlagi londonske spo-Košii?6.0 Trstu izseljujejo iz Jusi,^6. v stalijo in obratno, ^ernik Državnega tajništva ,iJ^“r^nje zadeve Aleksander
Mednarodno sodelovanje
Za P°spešeni razvoj industrije v gospodarsko zaostalih
deželah
York,-a apr' <AFp)- Bk°-ključi] 001 .i sve* ®ZN ie za'
Zveznega izvršnega sveta Slobodan Penezič in veleposlanik v Državnem tajništvu za zunanje zadeve Stanislav Kopčok. Pozdravil ga je tudi g. Marcello Serafini, trgovinski ataše italijanskega veleposlaništva v Beogradu. Z Osmanom Karabegovičem je prispel v Beograd tudi glavni tajnik Zvezne zunanjetrgovinske zbornice Ivan Bairbalič.
Poslanika Zore in Fejič pri predsedniku republike
Ljubljana, 8. aprila. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz-Tito je včeraj sprejel novega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Siriji Slavka Zoreta, ki odhaja na svojo novo službeno mesto.
Predsednik republike Josip Broz Tito je včeraj sprejel tudi novega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra na Nizozemskem Salka Fejiča.
Poslovilni obisk Srdjana Priče pri Fauru
V četrtek dopoldne je predsednik Tito nepričakovano obiskal Ljubljano. Bil je v sanatoriju »Emona« in v trgovini Lovske zveze, zatem pa se je mudil več kot pol ure v kavarni »Slon«. Skupaj s tovarišem Titom sta bila predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko in upravnik sanatorija Emona dr. Jože Benigar.
Ko se je razširila vest, da je predsednik Tito prispel v Ljubljano, se je zbrala pred kavarno »Slon« velika množica ljudi, da bi ga pozdravila.
Predsednik se je zanimal za delo kolektiva hotela »Slon« in prek direktorja izročil pozdrave vsemu kolektivu.
Ko je predsednik Tito prišel iz kavarne, so ga zbrani ljudje navdušeno pozdravili. Tovariš Tito jim je veder in nasmejan odzdravljal. Zatem je odšel v vilo pod Rožnikom, kjer je bil gost na kosilu, ki ga je njemu na čast priredil tovariš Miha Marinko.
Prvi del svojega XIX. za-gosJli®- Sprejeli je resolucijo o ■> , larskpm razvoju gospodar* V resoluciji je potrebno
sk0
ie
zaostaiih dežel.
>CSnPou<)arjono, da .	.
da i. “Mednarodno sodelovanje, 1 .Pospešili industrializacijo spetih dežel v skladu s Dim 111 gospodarskim in social-va;„ra2v°jeni. V , ““j
k Viru
nosti v nerazvitih deželah, pri čemer naj upošteva, da je treba pospešiti predvsem sfrializacijo.
Svet je ustanovil odlbor delegatov 10 držav (Avstralije, Ekvadora, Egipta, Francije, ZDA, Velike Britanije, Indije, Nizozemske, Turčije in ZSSR), ki bo redigiral osnutek dodatne kon-Ya;0*'w,vpjem. V njej tudi zahte- vencije o suženjstvu. Sklenili so v 01 “3j generalni tajnik OZN tudi, da se bo drugi del zaseda-preH| vJ.riV mednarodne pomoči nja začel 16. maja v New Yorku, Svetu čimprej program i XX. zasedanje pa 5. julija v 2e------------------------------------ 1	nevi.
Atrijski veleposlanik v Zagrebu
s<dnil9rch’ 8' apr’ (Taujug)- Pred-V(a(j. Sa- ra LR Hrvatske doktor jVsjrI.m,r Bakarič je danes sprejel slav..VskeSa veleposlanika v Jugo-aVs.'F dr. Walterja VVodaka dr pJ8kega konzula
Ba‘kr . .munda
ki
Pariz, 8. aprila. (Tanjug) — Predsednik francoske vlade Edgar Faure je včeraj popoldne sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Parizu Srdjana Pričo, ki se bo v kratkem vrnil v Beograd na novo službeno mesto. Predsednik Faure in veleposlanik , Priča sta se pol ure prijateljsko dela za povečanje delovne storil- razgovarjala.
—pri če- , Veleposlanik Priča je včeraj
a je J  ..........................................
njih
obiskal tudi predsednika zbornice Francoske unije Alberta Saranta.
Pogajanja s Turčijo
Beograd, 8. apr. (Tanjug). — Veleposlanik v Državnem tajništvu za zunanje zadeve dr. Stane Pavlič bo vodil jugoslovansko delegacijo na trgovinskih pogaja-
S TISKOVNE KONFERENCE V DR2AVNEM TAJNIŠTVU 2A 2UNANJE ZADEVE
V načelu koeksistence
in v nasprotju s politiko blokov
je temeljni pomen bližnje velike konference azijskih in afriških dežel v Bandungu
Beograd, 8. aprila. (Tanjug)
»Jugoslavija pripisuje velik pomen azijsko-afriški konferenci v Bandungu, ker se bodo na njej prvikrat v zgodovini zbrali vsi svobodni narodi azijske in afri-njih s Turčijo, ki se bodo začela	ške celine in zavoljo tega, ker bo-'	sestanku	z	novinarji.
11. aprila v Ankari. Jugoslovan-	do na konferenci obravnavali živ- j	Na	vprašanje	nekega novinar
ska delegacija bo pojutrišnjem	ljenjska vprašanja teh dveh kon-
odpotovala v Turčijo.	tinentov, in sicer ne na osnovah
blokovne politike, marvač na te- mov blaga, kakor veljajo po se-melju politike koeksistence in danjem trgovinskem in plačilnem mednarodnega sodelovanja,« je sporazumu. Ob tej priložnosti izjavil danes predstavnik Držav- bodo bržkone razpravljali tudi o nega tajništva za zunanje zadeve odstranjevanju težav, ki so na-Branko Draškovič na običajnem stale v dosedanjih trgovinskih odnosih spričo tega, ker Turčija ni mogla izpolniti svojih obvezno-ja je odgovoril, da Jugoslavija ne sti na osnovi sedanje pogodbe.
arič
Je
m
v Zagrebu Krahla. Predsednik njima na čast priredil
POSLEDNJE PRIPRAVE ZA BANDUNSKO KONFERENCO
VLOGA AZIJE IN AFRIKE
v mednarodnih odnosih in v utrjevanju miru
“silo.
slaj^“p°'dne je avstrijski velepo-Hf>g	°biskal predsednika Izvrš-
laž€v*-Veta	Hrvatske	Jakova
« v--e _
Papeške vojaške oblasti
*«dnik n‘ka- K<>sto Nagya va	|“n'verzitetnega sveta Jako-
predsednika MLO Zagre-“s*ava Holjevca, komandanta general-pred-
Bandung, 20. apr. (AFP). V Bandungu, glavnem mestu goratih krajev Zahodne Jave, zaključujejo priprave za konferenco azijskih in afriških dežel, ki se bo začela prihodnji teden. Na konferenci bodo sodelovali predstavniki 29 držav — več ministrskih predsednikov, številni zunanji ministri in svetovalci. Razpravljali bodo o skupnih mednarodnih problemih.
fto
u hča. Oledal si je tudi tovar-‘Bade Kočar«.
Okrog 400 novinarjev bo spremljalo delo te konference, ki si je zastavila naslednje naloge: 1. prispevati k dobri volji in sodelovanju med afriškimi in azijskimi deželami, obravnavati in razjasniti probleme, ki se ti-
čejo skupnih ali medsebojnih koristi;
2. proučiti socialne, gospodarske in kulturne odnose kakor tudi odnose med državami, ki bodo sodelovale na konferenci;
3. proučiti probleme, ki zlasti
delo odbora za organizacijo oblasti in uprave zvezne skupščine
Dva zakonska osnutka sprej*eta
Odbor za organizacijo oblasti in uprave Zveznega sveta Zvezne skupščine je sprejel včeraj zakonska predloga o dedovanju in o pospešitvi sodnega postopka pred rednimi sodišči, ki bosta na dnevnem redu zasedanja Skupščine konec te9a meseca.
zanimajo azijske in afriške narode, kakor so nacionalna suverenost, rasizem in kolonializem, ter
4. določiti vlogo Azije in Afrike v sodobnem svetu, kakor tudi prispevek njih dežel k utrditvi miru in mednarodnega sodelovanja.
Za konferenco so preuredili dve poslopji: klub Concordia in palačo Doma upokojencev. Za nastanitev delegatov so obnovili tri velike hotele. Nekatere delegacije, med njimi kitajsko, indijsko in sevemovietnamsko, bodo nastanili posebej.
Delegati bodo začeli prihajati v Bandung 16. aprila, konferenca pa se bo začela 18. Bandung šteje milijon prebivalcev.
poslala svojih opazovalcev ha to konferenco.
Na vprašanje, ali je Albanija napravila kake korake za vzpostavitev gospodarskih stikov z našo deželo, je predstavnik Državnega tajništva poudaril, da so bili doseženi nekateri pozitivni rezul tati v ureditvi odnosov med Ju
Sirski parlamentarci v Splitu
Split, 8. apr. (Tanjug). Člani sirske parlamentarne delegacije so prispeli popoldne iz Dubrovnika v Split. V pristanišču so jih sprejeli predsednik MLO Ivo Se-
goslavijo in Albanijo. Te dni pa njanovič in več ljudskih poslan-je albanska vlada predlagala Ju-j cev Sabora Hrvatske. goslaviji sklenitev sporazuma v Na poti do Splita so si ogle-trgovinski menjavi blaga in pro- dali Korčulo in Makarsko. metu. '	| Jutri si bodo sirski poslanci
O bližnjem odhodu jugoslo- ogledali znamenitosti Splita in vanske trgovinske delegacije v nekatere industrijske objekte, Turčijo je Draškovič dejal, da zvečer pa bodo odpotovali v Zase bo pogajala za obnovo sezna-1 greb.
Napovedi o »realnejši« politiki
nove angleške vlade nasproti Sovjetski zvezi
London, 8. apr. (AFP). Politični krogi sodijo, da je preosno-va britanske vlade pomembnejša, kaikor so skraja pričakovali. Medtem ko so imenovanje Mac-mdJlana, Selwyna Llloyda in Re-
V sejni dvorani kluba Concor- gJnaJd« Mauldinga pričakovali,
sodnika med drugim^ da bodo idejo o konferenci najvišjih predstavnikov s Sovjetsko zvezo dokončno opustili in se namesto nje zatekli spet k metodi »klasične« diplomacije. V zunanjem ministrstvu so prepričani, da je
I svoje.
Ko je dišal razloge za sleher- ob s^ranj novinarji na tribuni v ! no izmed teh treh stališč m proti ozadju dvorane. njemu, je odbor za organizacijo oblasti naposled sprejel stališče
Ze
°shut pre-' ie °dbor, potem ko je pravicah nezakonskih otrok. Od-Sv0.-Tek obravnaval, poslal vrsto bor se je poprej postavil na sta-tia .Pripomb na osnutek zako- lišče, da je treba nezakonske n6rn dedovanju Zveznemu izvrš-' otroke in njihove potomce docela “ svetu. Le-ta je nekatere izenačiti glede dedovanja z za-li^Udbe sprejel, nekatere pa ne. konskimi otroki lijih .^konodajni odbor je v zad- svet —	—"*
0Snudneh obravnaval ta zakonski nai
QJih.
Zvezni
z za
izvršni
del®gati sedeli pred pe- pa niso predvidevali, da bo mo-'tudi novi zunanji minister Mac-
mnllain pristaš take metode.
Britanskj diplorpatski krogi ne sodijo kakor v drugih državah, da bo Eden kot ministrski predsednik še nadalje vodil zunanjo politiko. V zunanjem ministrstvu pravijo, da bo Macmil-lanovo stališče nasproti SZ realno oprezno in nemara manj zaupljivo, kakor je bilo Edenovo.
timi ministrskimi predsedniki dr- j rai iord 'Swinton zapustiti polo žav, ki so sklicale konferenco. | žaj ministra za Britansko skup-Gostje in diplomati bodo sedeli I nost. Howe, ki je zdaj dobil ta
resor, je bil osebni prijatelj Ne-, vil la Chamberlaina in ga smatra-Za novinarje in delegate so, j0 7-a > s i vo eminenco« konserva-pripravili posebne telefonske ka- tivne stranke. Poluradni krogi bine, brzojavne zveze^in posebne, izjavi ja jo, da je do sprememb “	prišlo iz dveh razlogov: zaradi
Churchillovega odstopa in zaradi
zakonodajnega odbora, s to raz-
iiko da velja sodna	razsodba o	žt teko v	poslopjih,	v katerih
očetovstvu kot podlaga nezakon-	^ zasedala	konferenca, kakor
skih otrok za dedovanje očetove-! tu<u hotel-h	71-leta«« lorda Swintdna
ga premoženja samo, če so jo iz-1	________ , J,e.	.1,., p_wln,lona,
rekla sodišča FLRJ.	_	J	,	da bi sdl v pokoj Politični krogi
Glede dedovanja	zemlje so'	Beograd,	8. apr.	(Tanjug),	nadalje	sodijo, da bodo parla*
sprejeli stališče, da dediščina ne Državni tajnik za zunanje zadeve mentame volitve še letos, maja j,, v	se	je postavil na stališče,! more biti večja od	zakonitega	Kc>ča Popovič	je danes	dopoldne	ali	junija
obravnaval ta zakonski naj bi nezakonske otroke glede! maksimuma kmetijske posesti. Ce ®PraJe’ odpravnika poslov republike Britanski diplomatski krogi so in zato so včeraj v odbo- matere in njenih sorodnikov iz- posest dediča skupaj z dedovano Mehike g. A.caraza Tornela. Obisk mnenja, da pomeni Edenovo ime-f>ravr organizacijo oblasti raz-	enačili z zakonskimi otroki, glede	zemljo presega dovoljeni maksi- Lil protokolarnega značaja. novam je za ministrskega pred-
Qjih samc o spornih vpraša- očeta in njegovih sorodnikov pa mum, ima dedič pravico, da izmed ------------------------------------------------------------
samo,	če jih je oče priznal	za.	svojih in podedovanih parcel iz-
hj^Prejeli	so	stališče Zveznega	svoje.	Zakonodajni odbor pa	je	bere tiste, ki jih želi obdržati.
... stie&a	—1——-j-«-—	——i———Presežek postane občeljudska
“dbo 6§a sveta in zakonodajnega sprejel kompromisno odločbo: ne-^ ni treba zožiti kroga zakonski otroci so docela izena-
fci.	UmrlecTo Iror* to +/-»	^oni v Tss.lrnrtclrimi y dedOVcinjU
njenih so-glede očetovih
tj6<T'Vdl: razen vnukov, oziroma sorodnikov pa samo takrat, če je v in babic še kakšen daljni oče razen sodnega odloka o oče-
1 tovstvu še na katerikoli način so razpravljali o priznal nezakonske otroke za
'^“v3l razen bot V ^
i^hiec.
“alj časa
imovina, dediču pa izplačajo odškodnino po veljavnih predpisih.
Odbor za organizacijo oblasti bo ’ danes dopoldne nadaljeval delo. Na dnevnem redu je obravnavanje zakonskih osnutkov o narodni obrambi in o Jugoslovanski armadi
PREDSEDSTVO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE IN OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LJUBLJANE SPOROČATA, DA BO DNE 11. APRILA OB 18 PRI GROBNICI NARODNIH HEROJEV V LJUBLJANI V POČASTITEV DRUGE OBLETNICE SMRTI TOVARIŠA BORISA KIDRIČA SKUPNO POLAGANJE VENCEV.
Sevemovietnomski obisk v New Delhiju
New Delhi, 8. apr. (AFP). Danes je prispel z letalom v New Delhi severnovietnamski zunanji minister Fam Van Dong. Ob prihodu je izjavil. da si Indija v svoji Vnanji politiki prezadeva utrditi mir v Aziji in na svetu.
Vremenska napoved
za soboto, 9. aprila:
Topleje, sprva oblačno vreme z rahlimi padavinami predvsem v severni in srednji Sloveniji. Pozneje bodo nastopile delne razjasnitve. Temperatura ponoči med 2 in 7, podnevi pa med 12 in 18 stopinj.
ODBORA ZA GOSPODARSTVO ZVEZNE SKUPŠČINE STA OBRAVNAVALA VEC ZAKONSKIH OSNUTKOV
SPREJETI SO ZAKONSKI OSNUTKI
o davku na dediščino in davku na železniški prevoz
Odbora za gospodarstvo Zveznega zbora in Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine sta obravnavala na četrtkovih sejah in včeraj več zakonskih osnutkov.
Odbor za gospodarstvo Zbora proizvajalcev je obravnaval in sprejel zakonski osnutek o davku na dediščino in volila, osnutek zakona o dopolnitvi zakona o prometu z zemljišči in poslopji ter osnutek zakona o prevozu po železnicah. Odbor je sprejel tudi osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah zveznega družbenega plana.
Oba odbora sta odložila obrav- i skladu občedružbenega imetja. Po n ..vanje zakonskega osnutka o | tem zakonskem osnutku bi lahko dopolnitvi zakona o kmetijskem zasebno zemlj išče, ki ga lastnik
zakona o dopolnitvi zakona o prometu z zemljišči in poslopji, ki je njegov smoter, da poslopji* in zemljišča tistih oseb, ki zahtevajo odpust iz državljanstva, preidejo
pa govore, da je do porasta pri-
žemi j iškem skladu občedružbenega imetja.
obdeluje dve leti zaporedoma, obdelovali posamezniki, oziroma bi
Kakor je znano, je bil zakon- ga uporabljale kmetijske organi-
ski osnutek o prevozu po železnici že na dnevnem redu odbora za gospodarstvo, vendar je bil vrnjen predlagateljem s pripombo, da je preobširen in da bi lahko mnogo določb uredili z uredbami in posebnimi predpisi. V včeraj obravnavani načrt so vnesli več sprememb v duhu prejšnjih pripomb. Osnutek pa ni bil skrajšan glede na specifičnost gradiva, ki ga obdeluje, in mnogo-stransko povezanost železnic z gospodarstvom.
Izmed sprememb in dopolnitev zveznega družbenega plana je pomembna sprememba, ki se nanaša na električne centrale v sklopu posameznih podjetij* Nekatere izmed teh električnih central so vključene v energetski sistem ljudskih republik in morajo biti zaradi tega podvržene tudi instrumentom družbenega plana, določenim za ostale elektrarne v tem sistemu.
Druga sprememba zagotavlja tudi LR Makedoniji posebna sredstva za napredek kmetijstva Odbor za gospodairstvo zveznega sveta je imel daljšo razpravo o zakonskem osnutku, o dopolnitvi zakona o kmetijskem zemljiškem
zacije za dobo enega do treh let. S predlagano dopolnitvijo naj bi zagotovili obdelavo tistega zemljišča, ki ga nekateri zasebni lastniki ne obdelujejo.
Ze v začetku razprave o tem osnutku pa je ljudski poslanec Miloš Minic zahteval podatke o površinah, ki ostajajo tako neobdelane. Dejal je, da bi bilo moč po takšnih podatkih oceniti, ali je objava zakonskih predpisov potrebna. Pripomnil je, da je po njegovem mnenju pri zasebnikih manj neobdelane zemlje kakor v zemljiškem skladu občedružbenega imetja.
Tudi drugi ljudski poslanci so potrdili mnenje Miloša Minida. Ilija Tepavac je poudaril, da v zadnjih dveh letih spričo kmetijskih ukrepov čedalje redkeje zastavljajo vprašanje neobdelanih površin v njegovem volilnem okrožju, pač pa je čedalje pogostejša dirka za zemljo in za zakupnino.
Ljudski poslanec Radivoj Da' vidovič je predlagal, naj bi se določbe tega zakona razširile tudi na kmetijske organizacije.
Odbor za gospodarstvo Zveznega sveta je sprejel tudi osnutek
v družbeno lastnino. Zakon dovo- slednje povečanje: proizvodnja
ljuje lastniku, da sme prodati i električne energije 47%, proiz-  _________________ . .	,
zemljišče in poslopje tretji osebi, v<xjnja premoga in koksa 18%, šlo prav v tistih industrijskih če ljudski odbor ni zainteresiran proizvodnja in predelava nafte j panogah, ki predelujejo domače, na nakupu.	34%, črna metalurgija 77%, bar- | ne pa uvožene surovine. Na to
vasta metalurgija 40%, nekovine j povečanje so vsekakor vplivale 36%, kemična industrija 70%, ugodne vremenske razmere, bolj-ljudskega poslanca dr. Marijana ! kovinska 44%, elektroindustrija i ša preskrba z električno energijo Breclja izjavil na včerajšnji seji 52%, industrija gradbenega ma- j ter večji prenos nedovršene pro-odbora, da se pripravljajo pred- teriala 97%, industrija lesa 38%, j izvodnje iz minulega leta. pisi, ki bodo urejali promet s fi- ' papirja 21%, tekstilna industrija:	Ekonomisti enodušno sodijo,
žičnimi deli poslopij v družbeni j 48%, industrija usnja in obutve da je prvikrat v zadnjih letih bi-lastoinL	I 29% itd.	j	la takoj začetka leta proizvodnja
enakomerna, brez velikih padcev v začetku in velikih vzponov na koncu leta. Zatorej smo lahko s takšnimi rezultati zadovoljni, saj pričajo o stabilizaciji in solidnej-šem poslovanju proizvajalcev, kar lahko samo pozdravimo.
Zlasti je važno, da ta porast v proizvodnji spremlja tudi povečanje blagovnega prometa. Računajo, da je v prvih dveh mesecih t. 1. blagovni promet v trgovini na drobno narasel za 39%, promet v gostinstvu pa za 12%. Hkrati je izvoz blaga nazadoval
TOVARIŠ DJURO SALAJ JE GOVORIL V NOVEM SADU
Povečanje proizvodnje
bo bistveno vplivalo na izboljšanje življenjske ravni
Novi Sad, 8. apr. (Tanjug). Pred- i sveta, »si bodo morale sindikalne sednik Centralnega sveta Zvez« siu- j organizacije prav tako tar najbolj dikatov Djuro Salaj je danes govo- 1	prizadevati.	Predstavniki	sindika-
ril na letni skupščini okrajnega	tov	kot	predstavniki	družbenih	or-
sindikaluega sveta v Novem Sadu.
Opisal je dosedanje delo in vnemo sindikatov pri urejanju različnih gospodarskih in družbenih vprašanj. Poudaril je, da je treba sistem delavskega upravljanja še naprej^ graditi s tem, da se bodo delovnf ljudje še bolj izobrazili in usposobili za upravljanje zamotanega gospodarskega mehanizma. Poudaril je, da je pred sindikalno organizacijo in celotnim gospodarstvom sedaj izvajanje novega plačnega sistema, ki naj bi omogočil večji uspeh v gospodarstvu in povečanje delovne storilnosti.
Ko je govoril o povečanju delovne storilnosti, je med drugimi dejal, da so organizacija dela in tehnološki procesi slabi, slabi pa so zavoljo tega, ker se še nam ni posrječilo, da bi se inženirsko-tehni-čni kader lotil reševanja teh vprašanj. »Mi čutimo, da nam primanjkujejo inženirji, tehniki, da nam primanjkujejo šolani ljudje, ki bi nam pomagali bolje organizirati proizvodnjo. Mirno lahko rečemo, da le-ti svojega znanja in sposobnosti še niso stavil v službo napredka gospodarstva v tolikšni meri, kolikor je to moč storiti.«
Ustanovljene so komisije, po-čenši od zvezne pa vse do mestnih in okrajnih, ki bodo proučevale novi plačni sistem. »V teh komisijah,« je\poudaril predsednik Centralnega
NE
KAJ STATISTIČNIH PODATKOV O PROIZVODNJI
PORAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE ZA 41
hkrati pa tudi naraščanje cen in povečanje življenjskih stroškov
*/(
Zadnji statistični podatki ka- Spričo naglega povečanja in-žejo, da je industrijska proizvod- dustrijske proizvodnje so v za-nja januarja in februarja v pri- četku leta gospodarstveniki premeri z istim razdobjem minulega cej skeptično gledali na ta uspeh, leta narasla za kakih 41%, v pri- , Domnevali so namreč, da je bilo meri s predvidenim letošnjim po- to povečanje ustvarjeno z čez-rastkom pa za 14% (po zveznem memim izkoriščanjem in iz-družbenem planu).	'	črpavanjem surovinskih rezerv,
v primeri z istim razdobjem nulega leta, vtem ko je
mi-uvoz
UV0£diwo nihanju c« da pri proizvajalcih niso zaz movali naraščanja cen, vtem cene v trgovini lahno naras  ________________   +^onirini	na	orou
V posameznih panogah indu- zlasti uvoznih, kar bi utegnilo v , Tako so cene v trgovini na .gja
r-*o_ ' rvri^/vIniiVi moconiK vml ixrofi Tin	ITI	3 T Cel V p I* UTI Grl S lGDiU J ^
strijske proizvodnje imamo na- prihodnjih mesecih vplivati na
zmanjšanje proizvodnje. Podatki
PRVA SEJA ZVEZNE KOMISIJE ZA ATOMSKO ENERGIJO
Ustanovljena bo direkcija za atomske surovine
V inštitutu v Vinči je bila v sredo pod predsedstvom tov. Aleksandra Rankoviča prva seja Zvezne komisije za atomsko energijo. Na seji, ki so se je udeležili vsi člani komisije, so posamezni člani najprej poročali o dosedanjem delu na tem področju.
surovin organizacijsko ne ustreza.
Na koncu so obravnavali tudi vprašanje naše udeležbe na mednarodni znanstveni in tehnični konferenci za mirnodobno uporabo atomske energije, ki bo letos avgusta v Ženevi. Naši strokovnjaki bodo pripravili za konferenci 4 do 5 referatov. V njih bodo obdelana vprašanja v zvezi
Podpredsednik komisije akademik Pavle Savič je poročal o delu na področju znanstvenih raziskav, potem pa je član komisije Miladin Radulovič obvestil komisijo o sadovih dela in nalogah na področju atomskih suro<vin. Predlog o organizaciji je sprožil Slobodan Nakičenovie.
V razpravi je sodelovala veči- _ na članov komisije. Poudarili so j z možnostjo uporabe atomske zlasti povezanost razvoja atom- energije. Obdelano bo tudi vpra-
ske energije z razvojem našega šanje rezerv goriva in energije, ________________________.	 a
gospodarstva in potrebo, da bi	skrite	v slapovih	v naši državi,	vreme v	aprilu	pa	utegne	korist-
bližnje naloge temeljito proučili	iii perspektivne potrebe po gori-	! u0 vplivati	na nadaljnjo	rast	po-
in zagotovili najhitrejvšo in naj-	vih in	energiji do	leta 1975 in do	sevkov.
2000. Naši strokovnjaki bodo pripravili tudi referate o surovinah in o uporabi radioaktivnih izotopov v biološke in fiziološke namene. Te referate bodo pripravili inštituta »Boris Hidrič« in »Ru
ganizacij delavskega razreda se bodo morali zavzeti za to, da bo v nadaljnji izgradnji plačnega sistema zagotovljen nepretrgan porast življenjske ravni delovnih ljudi Dosedanje delo sindikatov pri izdelavi tarifnih pravilnikov je le začetek te akcije. Glavno delo naj bi se sedaj nadaljevalo. V uveljavljanju tega sistema ima pomembno vlogo vprašanje norm. Fiktivne norme ne morejo izboljšati življenjske ravni delovnih ljudi, zavoljo tega se morajo predstavniki sindikatov v komisijah zavzemati za to, da bodo norme realne.«
Govoreč o odnosu do žensk - delavk je Djuro Salaj dejal, da ga je presenetilo, da jih je v Novem Sadu več sto. Zenske delajo v podjetjih tudi ponoči. Poudaril je, da bodo nujni zakonski predpisi, s katerimi bo prepovedano nočno delo žensk.
Djuro Salaj je omenil tudi vprašanje ufencev v gospodarstvu, pri čemer je poudaril, da so doslej to vprašanje samo ugotavljali, niso pa ukrenili nič učinkovitega. Sindikalne organizacije naj bi posvetile več jo skrb tudi političnemu delu z učenci. Posebno pozornost je treba posvetiti učencem, ki so zaposleni pri zasebnih obrtnikih.
Popravek
V odgovore tov. Edvarda Kardelja uredniku danske revije »Internationale Perspectivers ki smo jih objavili v četrtkovi številki, so se vrinile nekatere napake, ki jih s tem popravljamo.
Stavek, ki se začne v predzadnji vrsti prvega stolpca, bi se moral pravilno glasiti: *Ce v mednarodnem delavskem gibanju pretendir*-mo na to, da bomo v nečem posredniki (lie »potrebni«), tedaj se to nanaša samo na eno načelo.«
V naslednjem odstavku bi se moralo v 14. vrsti glasiti: »...in ko se je šele bil boj za politično in idejno uveljavljanje socializma« (in ne >ko se je šele začel biti boj...«).
V četrtem stolpcu na drugi stra-
bolj racionalno pot k uporabi atomske energije v gospodarstvu.
Dr. Anton Peterlin in dr. Ivan Supek sta sodelovala v razpravi o znanstvenem raziskovalnem dedu in podrobno poročala o uspehih inštitutov »Rudjer Boškovič« v Zagrebu in »Jože Stefan« v Ljubljani.
V nadaljevanju razprave so skleriili pripraviti ka prihodnjo sejo komisije elaborate, ,ki bodo vsestransko zajeli nekatera vprašanja atomske energije. Elaborati se bodo nanašali med drugim na tipe atomskih reaktorjev glede na njihovo uporabo in možnost graditve pri nas ter na surovine zanje; vse to glede na perspektive splošnega gospodarskega razvoja naše države.
Z manjšimi spremembami je bila sprejeta predložena organizacija in način poslovanja komisije. Med drugim bo ustanovljena direkcija za atomske surovine, ki bo v zvezi s to najvažnejšo nalogo svoje delo pospešila in razširila. Organiziran bo sektor, ki bo podpiral in usmerjal delo na področju znanstvenih raziskav in sektor, ki bo skrbel za enakomeren in medsebojen povezan razvoj atomske energije in gospodarstva. Zveznemu izvršnemu svetu bodo predlagali, naj bi izdal več odlokov v zvezi z delovanjem inštitutov in ustanovitvijo novih raziskovalnih organizacijskih enot. Komisija med drugim predlaga, naj bi ustanovili zvezni tehnološki zavod in zvezni geološki zavod, namesto dosedanjega zavoda za geološke, rudarske in tehnološke raziskave, ki v etapi graditve in industrije atomskih
Ozimina je dobro prezimila
Po podatkih Zveznega statističnega zavoda so ozimni posevki v glavnem dobro prezimili, čeprav je bilo vreme marca precej neugodno. Škode spričo vremenskih neprilik februarja in marca je bilo nad 950 milijonov dinarjev. Škoda je nastala v glavnem zaradi mraza v sadovnjakih in to zlasti v Makedoniji. Ugodno
Invalidski teden
Organizacija vojaških vojnih invalidov je sklenila, da bo priredila v okviru obletnice osvo-
djer Boškovič« ter zavodi za su-! boditve Ljubljane Invalidski te-rovtoe.	|den	od	24.	do	30.	aprila.
narasle za približno 1%- T kazuje, da tiči vzrok naraf^0(j. cen v trgovini in ne v pro , nji. Zlasti so narasle cene,gtelt. benega materiala, zatem pa stilnega blaga, goriva, o gospodinjskih potrebščin in je
tijskih pridelkov. Tako nihanji
cen je vplivalo tudi na pov življenjskih stroškov.
Zagrebški pomladanski velesejem odprt
Zagreb, 8. apr. (Tanjug),-^
navzočnosti predsednika	.
LR' Hrvatske Vladimira ča so danes odprli tretji danski velesejem. Ob sw otvoritvi so bili navzoči pooP .. sednik Sabora Karlo Mra®2ora predsednik republiškega »	.
Sabora dr. Zlatan Sremec, Republiškega izvršnega s ^ predstavniki konzularnega .j ter številni jugoslovanski tn gospodarstveniki.	rtr,
Clan Izvršnega sveta LB . vatske Ivica Gretič je ob tej F ložnosti poudaril, da ta veles 10 let po osvoboditvi daje n pregled uspehov, ki so bili . času doseženi v jugoslovans ^ gospodarstvu. Poudaril je . napredek, ki so ga dosegle troindustrija, kovinska pr valna industrija, kemijska in macevtska proizvodnja, °'P ge industrija in še nekatere ge, industrijske in obrtniške P3 ^
Na tretjem pomladanskem
lesejmu sodeluje več kot tis«: ^ dustrijskih in trgovinskih P°u tij, proizvajalnih in obrtnin ^ drug iz vse države. Razstavlja je približno 3500 različnih Prc~ metov.
V okviru letošnjega pom1 skega velesejma sta še dve ^ stavi — razstava obrti FL«■ razstava kvalitetnih jugosl ^ skih vin. Velesejem bo odpri 17. aprila.
POMEMBNI SKLEPI
delavskega sveta železarne na Jesenicah ^
Iz razprave o zaključnem računu in o problemih malomarnega in birokratske?
poslovanja v podjetju
Delavski svet železarne na Jese- kratska osebna povezava raznih vo- in povzročalo veliko mater’
dilnih ljudi in poskusi podrejanja škodo.	nreicl vr’
upravnega odbora, delavskega sve- | Zato je delavski svet sp gjji-ta in političnih funkcionarjev je že sto sklepov, ki dokazujejo postala praksa in sistem dela v to spremembo v vodilnem k ^ Zaključni račun izkazuje 19.791 upravljanju v jeseniški železarni, seniške železarne. Ves sis ^ mamili jonov din bruto dohodka; po Takšno prikrito poslovanje je ustre- | nameščenskega, uslužbenk sj5tein odbitku lastne cene in prometnega zalo birokratskim težnjam in samo- , dra pa bodo prilagodili v ier davka je ostalo 5016 milijonov din volji omenjenih osebnosti, delavsko , kolektivnega dela in od-(K' vili*0
samoupravljanje pa je postajalo odgovornosti, tako^ da	(jelav'
formalistično. Začelo se je z biro-	'	~	v
kratizmom in se je podcenjevalo sposobnosti kolektiva, upravnega
nicah je na svoji seji dne 6. t. m. razpravljal o zaključnem računu in o problemih malomarnega in birokratskega poslovanja v podjetju.
čistega dohodka, od katerega je ko lektiv plačal za zvezni davek 2508 milijonov din, za potrebe republike, OLO in MLO 2025 milijonov din
itd. Tako je bil lanskoletni plan i odbora in delavskega sveta vse z sprememb v
razumel in upošteval vlogo skega samoupravljanja.	s(0
Razen tega so sprejeh	jn
tehničnem kadru
presežen po količini za 5,6%, po vrednosti pa za 5,6%. Temu uspehu je pripomogla večja storilnost delavcev in povečanje kapacitet.
Vendar so na seji razpravljali tudi o vprašanjih, ki so temu prav nasprotna. 2e na eni zadnjih sej je delavski svet železarne imenoval posebno komisijo, ki je podrobno pregledala zaključni račun in poslovanje v podjetju. Komisija je ugotovila vrsto napak in pomanjkljivosti, ki dajejo videz zelo nerednega in birokratskega poslovanja. V poročilu pregleda letnega obraču
direk'
namenom prikrivanja napak in dru- sklenili zamenjati glavneg giih slabosti posameznikom. To je tor ja tov. Ropreta. Za sej hkrati začelo zavirati razvoj delav- . skega sveta je vladalo ven* p skega samoupravljanja v podjetju I manje.
DNEVNA KRONIKA
Nova električna peč v železarni Štore
V železarni v Štorah pri Ce-
na se posebno zaostruje vprašanje j:u je pričela obratovati nova prekoračevanja investicij, osnovnih električna peč. Glede na »razpo-
sredstev in nekaj drugih prekrškov. Za upravni odbor in delavski svet so bila ta vprašanja postavljena ne-
ložljivo električno energijo bo obratovala šest do osem mesecev letno in bo v tem času lahko pro'
nadno in v presenečenje in nikdar jzvedla nad 15.000 ton surovega niso bila prinešena poročila, ki bi železa.
'vsaj v grobem prikazala nevarnosti	,	____
prekoračenja investicijskih sredstev, Morava spet narašča temveč je nasprotno tehnično vod-1 Morava se je v zadnjih dneh stvo vedno zagotavljalo, da so sred- . spet precej dvignila, tako da so stva že predvidena. Posledice tega ogroženi nekateri nasipi ob dol-poslovanja se čutijo že tudi v tem njem toku. V Pozarevcu se je gla-letu in imajo za cca 130 milijonov dina podtalne vode toliko d\ig-nepokritih računov, tako da so že nila, da je voda zalila kleti in za letos prekoračeni vsi fondi. Ne- tako povzročila milijonsko »ko-red v poslovanju karakterizirajo do. Vzporedno z Moravo narašča nakaznice za naročila raznih del, tudi gladina Donave, ki so jih podpisovali razni višji Skandinavski novinarji
V četrtek popoldne je prispela v Jugoslavijo skupina 19 nemških
. ___________ .	novinarjev,	ki so jih na Jesenicah sprejeli predstavniki državnega
i pa je v zadnjem odstavku pred sekretariata za zunanje zadeve, predstavnik Tiskovnega urada,
..oviin vprašanjem popraviti dve na paki: v 14. vrsti tega odstavka, ra-innano od spodaj, se mora glasiti: ki prek svojega samoupravnega or-
in zastopnik Turistične zveze Slovenije. Nemški novinarji so si naslednji dan ogledali Bled, nato pa odpeljali v Bohinj. Od tam so odšli v Ljubljano, kjer so si ogledali Litostroj in druge zani-
„	 ,	„	mivosti. V Ljubljani jih je sprejel predsednik MLO dr. Marjan
-ana — delavskega sveta, komune Qermastla in se z njimi zadržal v krajšem razgovoru. Neka-itd — (iii ne »delavskega sveta in terj £]anf skupine so prisostvovali predstavi Opere »Lucia Lam-komune«); v 9. vrsti jd spodaj pa mermoorska«. V hotelu Slon jim je Društvo novinarjev LRS skupa.! sc mora glasiti »ki organsko ra st o s Turistično zvezo Slovenije priredilo svečano večerjo. Nemški, iz teh o. n ovnih organov« (in - novinarji so včeraj nadaljevali svoje krožno potovanje po Jugo-.*amou»rav~ih organov«).	slaviji	in	odšli	če*	Postojno v Koper in Portorož.
uslužbenci, namesto da bi jih podpisovali za to odgovorni ljudje. To kaže na tipično birokratsko samo-
v Sarajevu
V Sarajevo je prispela skupina
voljo uslužbenskega aparata pod, 15 skandinavskih novinarjev, ki vplivom odgovornih vodilnih ljudi, so gostje Turistične zveze JugO;
Tudi devizna inšpekcija je ugo- . slavije. Novinarji se bodo mudili tovila vrsto nepravilnosti in prekr- v Sarajevu dva dneva in si bodo škov, zaradi česar bo moralo pod-1 ogledali kulturne m zgodovinske jetje plačati 5,100.000 din kazni iz znamenitosti mesta, dela dobička za plače. Za te prekr- j ]\|a gejj MLO Ljubljana SO »'	poročali o predlogu drui-
di posamezni uslužbenci železarne.! r	,	1	P	,	<nec
Osnovni vzrok temu je birokratizem benega plana Za leto 1"” * poslovanju glavnega direktorja Ljubljana. 8. aprila. Danes in vodilnega uslužbenskega kadra, popoldne so ob veliki udeležbi i Močna samovolja, medsebojna biro-1 ljudskih odbornikov na 61. skup-
ni seji obeh zborov MLO ^ t[0i-ne razpravljali o predivu j () benega plana ter proračunu za letošnje leto. Sejo je dr. Marijan Dermastja.
Devizni tečaji
Na rednem podobnem bili dno H. aprila z-iključki po njih tefiajih:	 ,	505.8*'
US dolar 3505.84, 3.506.84. jS# 1068.61*/.; Ute -,	'J-603.04.	85.
1043.22; DM M.000.	102.000.	t™,36.61 s
1.305,09; FIrs 1060,	1060.	45(1.
Šfrs —, 76.000. 76.000, 1.007,78;
464,, 455.43, 848 81; Lit STT^.33: 430 , 795.83; Hfl 80.000, -, HU'?00V^)> o dolar	Avstrija 2520 , 2563.	g64.
748.52; o.	dolar	Norveška	lit*
188“/*; o.	dolar	Grči ju —•	*	VuO.Oj1
295*/.; o.	dolar	Turčija —.	■
113.85®/*; o. dolar Izrael 680,
127.92; o. dolar SSSB -.	JU'
o. dolar Madiaraka —. —• Ji 0. tir o. dolar Polaska —, —, 1185, 29J, lar CSK -, —. 1.121.63, 273.88	.	t<r
Opomba; Številke pomon'
6aJ v Ljubljani, 2. t«6aj v	•/•■
3. arodnji tečaj FLRJ, 4.
Situacija; Na danaanjeni x ^\<A‘ »eetanku «0 prodajala deviM n ja podjetja; Commerce, H r/*11 Špedicija globus, Adrialmport. y$-predelovalna industrija, Loffate^ pU(-no industrijsko podjotje, BI«*1; „t°' nIk, Ljubljana In druga. VeoP (l,n«' m»t j« Ml v nemAkih markah in je riikdh dolarji h, manjša	ol*C
bila v avstrijskih obračunskih
Jih, francoskih frankih in b«10"? b\V forintih. Točaji po katerih •?. cfi posli zaiključenl, niso bili vfLta»1' srodnjiih točajev predhodnega * [taka. Narodna banka je prodaja
lijamske lir« in lire ŠTO. ter sko obračunsko dolarje. I ovp1 njo Je nadalje živahno.
SZ izkorišča ameriško zavrnitev
takojšnjih pogajanj z Japonsko
Moskva, 8. apr. — ZSSR je včeraj sprožila vprašanje	risti, ki bi jih imela od normali-
normalizacije odnosov z Japonsko, in sicer v hipu, ko so v	ziranja odnosov s Sovjetsko zve-
iokiu, kakor pravijo današnji listi, ogorčeni zaradi nena-	zo in LR Kitajsko. Možnosti tr-
vadnega ravnanja Johna Fosterja Dullesa, ki je zavrnil ja-	govinske menjave med tema dve-
Ponskega zunanjega ministra, čeprav je bil obisk že napo- ma deželama in Japonsko so sila Trst, 8. apr. Devinsko-nabrež inski župan Terčon je poslal zvez-vedan.	velike, nova tržišča pa bo omogo-	nemu komisarju Palamari priziv, v katerem terja,	da prekliče	ukrep
d Na zadnjo sovjetsko noto z čejo samo njih in Japonske v	č,ila Japonski, da bi se znebila	prefekture o imenovanju posebnega komisarja na	Nabrežini,	ki	je
ali T vaprUa’ ki navaja Moskvo, glavnem mestu neke tretje drža-	ekonomske odvisnosti od ameri-	Prejšnji mesec podpisal gradbeno dovoljenje za
ianic -10’ *i^er naJ bi bila poga- ve, ki ima vrhu tega odločilni Hov!?r-i'la^PrLS^:a vlada še ni od-na	s^va pa je reagirala
Proti narodnostni preobrazbi
slovenskih krajev ob jadranski obali
Devinsko-nabrežinski priziv proti ravnanju tržaške prefekture in izrednega občinskega komisarja
nfinic*370,jo je dal zunanji Parlamr ,igemicu v japonskem Č6Š da se japonski vleki1 niso strinjali s so-razS“m. Pologom, naj bi bili gem,,y°r. V Moskvi ali Tokiu. Si-iz M^iJ! včeraj opozorjen
Mnc-ir	v^cidj	opozorjen
ne	.da	n.1egove izpovedbe
cei	dejstvom	in da je
sko aif1 Hat.°jama sprejel sovjet-^rnativo. V Moskvi sedaj vlade	odgovor	japonske
o ^°vjetsk°-japonska pogajanja ftaino anj so obtičala na for-naj hib, 'Prašanju kraja, kjer bi sodi£ ...Pogajanja. V Moskvi
Pogaiati š,e najbolj logično, ali j,., se v glavnem mestu ene no	ki	sta neposred-
haia V2 ?ti- New York ne pri-PomrT po^tev- »Dovolite, da pri-•SS51	je v5erai dejal pred-
strstv= ka zunanjega mini-nariM, n? vPrašanja tujih novi-deželp	]e glavno mesto prve
Ta kio, a druge Moskva.« se ^amotana diplomatska igra govore AaJ3V.je- CePrav o tem ne sred n r, ^knto. Pa vendar neporažena “P^pnajo, da se nočejo varjati o odnosih, ki se ti-
vpliv na Japonsko in je proti normaliziranju njenih odnosov s So-
ameri
škega kapitala. »Japonska,« poudarjajo moskovski komentatorji, »je v težkem položaju. V novem
ljenju neveljaven, ker se ni ravnal po postopku, ki velja za take primere. Posebni komisar, ki je prevzel funkcijo župana, bi namreč moral pred podpisom gradbenega dovoljenja sklicati občinsko gradbeno komisijo, ki mora o Znano je, da je tržaška pre- odklonilno, čeprav ne dokončno vsaki novi gradnji izreči svoje
za zidanje novega italijanskega naselja v Sesljanu in s tem opravil svojo nalogo ter spet odšel.
.	t	y	ii./	ijiiaiiu	J c, vid jc u^ctoivci	c	vvuviuiiiiiiU) v.cyiav iic
vjetsko zvezo. ZDA pa odkrito in'proračunu za leto 1955/56 mora fektura 7. marca s posebnim od- stališče utemeljil s tem, da bi pri-grobo opozarjajo Japonsko na to,	Japonska upoštevati različne go-	lokom imenovala izrednega ko-	neslo tolikšno število Italijanov
da so ameriške čete še zmeraj na	spodarske obveznosti in velike	misarja za nabrežinsko-devinsko	hudo socialno breme vsej občini
Japonskem in da se Japonska ne izdatke za ameriške zasedbene občino, ki je takrat podpisal do- ter da bi se na ta način spremenil samo za protidemokratično in more samostojno pogajati z dru- sile.« Sigemicov poskus, da bi se; voljenje za gradnjo 25 štiristano- narodnostni značaj področja, na antisocialno obeležen politični gimi deželami, zlasti kadar gre za	razgovarjal z ZDA in zahteval	vanjskih hiš in hiralnice v Se-	katerem sta zdaj dve tretjini pre-	ukrep tržaške prefekture, temveč
Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko,	zmanjšanje izdatkov, se je izja-	sljanu, kamor naj bi se vselilo	bivalstva slovenski. Upoštevati je	tudi za formalno nezakonito
V Moskvi zato sodijo, da je to	lovil. ZDA bi rade, kakor sodijo	okoli 500 italijanskih priseljen-	treba, da ima nabrežinsko-devin-	ravnanje (ko se ravno v Trstu
formalno vprašanje kraja poga-	moskovski časopisi, videle, da bi	cev. Devinsko-nabrežinski občin-	ska občina okoli 5000 prebival-	tako radi sklicujejo na formalno
janj pravzaprav načelno vpraša-	Japonska povečala izdatke za obo-	ski svet se je tej ultimativno po-	cev in bi priselitev 500 Italijanov	pravo!). Zato nestrpno pričaku-
nje. Tukaj tudi ob vsaki prilož-	rožitev, s čimer bi prišla v še te- ■	stavljeni zahtevi tržaške prefek-	pomenila izenačenje prebivalstva	jejo odgovor vladnega ’	"
nosti opozarjajo Japonsko na ko- žavnejši ekonomski položaj. i ture prej zoperstavil ter je svoje po narodnosti. Omenjenih 25 hiš tir- Palamare, ki bo m
mnenje.
Pri vsej stvari torej ne gre
Dvomi o dobri volji
Francije za vzpostavitev dejanske tuniške avtonomije
Pariz, 8. apr. (Tanjug). Niti na- | miji, o katerih so se, kakor sodijo, vzočnost predsednika francoske v!a- ' sporazumeli, de Faura na sinočnji seji francoske | To velja predvsem za vprašanje
liške delegacije ni pomagala, da bi premagali težave, ki ovirajo sporazum. Vzrok je v nezaupanju tuniških delegatov, ki ga je zbudil poskus nekaterih francoskih delegatov, da bi spremenili nekatere določbe sporazuma o tuniški avtono-
18. aprila na konferenci azijsko-afriških dežel v Bandungu francosko kolonialno politiko »javno ob-
DANES PO SVETU
Zahod o Avstriji
o rabi francoščine v Tuniziji. Prej ! sodili«, so se sporazumeli, da bo imela
prednost pred drugimi tujimi jeziki,!	zvezi z zadnjimi pogajanji
zdaj pa Francozi zahtevajo, naj bi pravi davi »Combat«, da je jasno, stvo, ki se je zavedalo, kakšne
1..................................   :	namene	ima	italijanska koloniza-
cija slovenske zemlje. Zato je bila z zadoščenjem sprejeta vest, da je v tej zvezi intervenirala tudi jugoslovanska vlada.
< Priziv, ki ga je vladnemu ko-
komisarja moral v pri-
pa je šele prvi del novega itali- zivu navedene argumente vseka-janskega naselja, kajti v načrtu upoštevati in temu primerno je gradnja nadaljnjih 50 hiš, tako ravnati, da bi v bližnji bodočnosti ostalo slovensko prebivalstvo v manjšini in bi občino upravljali tujci.
Zaradi odpora domačega občinskega sveta je tržaška prefektura postavila komisarja, ki je organizaciji' »julijskih in dalmatinskih beguncev« izstavil gradbeno dovoljenje. Protidemokratični in v bistvu nezakonit ukrep je ogorčil vse slovensko prebival-
njihov jezik še nadalje ostal edini i da brez izpustitve vodje Keodestura uradni jezik. Nesoglasja so nastala Burgibe ne more priti do sklenitve tudi glede vprašanja predsedstva francosko-tuniških sporazumov. Tu-arbitražnega sodišča, ki bi skrbelo ! dl »France Tireur« kritizira franco-za uveljavljanje francosko-tuniškega ske delegate in »kamuflirane« na-J sporazuma, dalje sodelovanja Fran- sprotnike francosko-tuniških spora' cozov v tuniških občinskih svetih zumov, ki so »strokovnjaki za to,
in gospodarskih ustanovah. Pa tudi . (ja vsak dan najdejo novo sporno
glede policije se še niso sporazumeli.
O južni Tuniziji sploh še ni spO'
vprašanje«.
misarju poslal devinsko-nabrežin-
J ri
racih*10**116 dr^a.ve so se v dekla- čemer so med izmenjavo mnenj med Ugodno i7-° avstrijskem vprašanju Sovjetsko zvezo in Avstrijo mnogo ra26ovorih	°	bližniih	Raabovih	govorili. Avstrija se je postavila na
st*ki, ki h- \ Moskvi, češ da so to jasno stališče: vojaškim in politič-pjpj1 ut®gnili bolj osvetliti mož- nim zvezam se ne bo pridružila, tu-^e- Tak«« sklenitve državne pogod- jih vojaških oporišč na avstrijskem vem D t“° ugodno stališče o Kaabo- ozemlju ne bo dovolila, poroštvo šti-0(1 PisarHVan se n®koliko razlikuje rih držav proti slehernemu ogroža-z vpiii^ ?ela zahodnega tiska, ki nju avstrijske neodvisnosti od zunaj 2auPaniPm Pridržki, pa tudi z ne- mora biti učinkovito in Avstrija naj
P°tovaniA komentiral kanclerjevo ima proste roke glede vključevanja vini,lclu, 1,^v^xc^>lLU(a	UIUM.
v M°skvo.	v mednarodne gospodarske organiza- ,	.	.	. ._____• •	.	___?
'fazčišf^?1!6 države menijo, da bi po cije. Po tako jasno formuliranem ; ko izpustili iz internacije m mu do-v Moskvi U gledišč« lahko sklicali avstrijskem stališču je preostalo sa- (volili povratek v Tunizijo. Tuniška S!kov te Sn^n*k š^irih veleP°sla- mo še, da bi zahodne države in So- delegacija vztraja na tem tudi zato,
vl*de ti• i Pre(lstavnikov avstrijske vjetska zveza do kraja pojasnile svoja °	.x	  .
vjetske katerem bi obravnavali so- gledišča. Zahodne države glede vpra- | ker sodi, aa^ Dl spreco nasprotova-V°ri o £re(UoSe. Deklaracija ne go- šanja poroštev na splošno, Sovjetska i nja dela tuniških političnih krogov
PrtpraUr	poroštev! SlCdC	*"	°Wike	^[njegova	podpora	znatno	olajšala
Uaj |,s fzavnih predstavnikov, ali pa Vzlic tem vprašanjem, ki so ostala sprejem francosko-tuniskin spora-2 ^fŽavn*10 zaklJuCili posle v zvezi odprta tik pred Raabovim potova-! zumov
- O pogodbo	njem v Sovjetsko zvezo, pa pomeni Na franc(>ski slrani poudarjajo,
da bi želeli čimprej dosegi sporazum, ker sodijo, da bi napravil ugo-
ski župan, temelji na dveh točkah. V prverfi delu poudarja, da je bilo imenovanje komisarja pre-»Figaro« poziva, naj bi pospešili nagljeno in zato nezakonito, v razuma, čeprav so Tunizijci privoli- pogajanja, da bi jih zaključili pred drugem delu pa, da je komisar-li, da bi v puščavskih obmejnih konferenco v Bandungu.	>	jev	podpis	na	gradbenem	dovo-	Bivši	kamboški	kralj	pri	Nehruju
krajih še nadalje izvajale kontrolo francoske čete, ki bi imele policijsko oblast. Francozi zdaj zahtevajo tudi pravico, da bi lahko te čete delale preiskave po vsej deželi.
Prav tako še ni sporazuma o zahtevi tuniških delegatov, naj bi voditelja Neodestura Habita Burgi-
la .  --------- njem v Sovjetsko zvezo, pa pomeni
VelePosla	varianta — konferenca	deklaracija zahodnih držav podporo
s S0vjetsu' — se ne bl ujemala Kanclerju za moskovske razgovore,
®0vorih	stal'š£em o bodočih raz-	s tem pa tudi povečanje upanja glede . ZUm &ci
jasnil	.	’	ki lih le nedavno po- nadaljnjega napredka v obravnava- ,	’	Vwi	Sj-vprni	Afriki Ra-
r«kel ^alš,al Bulganin. Bulganln je nju avstrijskega vprašanja,	I	den Ttis v VS1J »everni AiriKi. «a
raZ£r‘’ bi lahko bila prva tema za	G.	A.	,	zen tega se Francoza boje, da bi
»Doiwxštlrlh, ki naj bi pripomogli st*«f avSn^u mednarodnih napeto-,
« sko vprašanje. Očitno je, misli, “®vJetski ministrski predsednik ~ .sestanek veleposlanikov. V SnPvon]eg0V0 izjavo je bilo slišati *eii v, da sovjetska vlada bržčas Ji izkrči l,konferenco štirih o Avstri-ttJej npr tudi, da bi proučili na SUj vpr^ektive za razgovore o dru-
^Prašam« »	.	^	^	Peking,	8.	aprila (Nova Kitaj- tajska potrebuje razne kovine in
< Avstnji	vs°ekakor	ni	zgolj	ska). Vodja kitajske trgovinske kovinske izdelke, opremo za hi-
Sele ara»jnJJfrave ~ bo treba torej delegacije Lej Jen Min, ki se se- drocentrale, stroje, ladje, kemi-a sn * * e svojega "tki	o* vpra- daj mudi na Japonskem, je iz- kalije in umetna gnojila, Kitaj-
^^Poroštev proti priključitvi, o javil, da je Kitajska pripravlje-	pa	bj lahko izvažala na Ja-
 -------------------—.. na navezati stalne trgovske sti- ponsko sojo, riž, premog, sol, že-
 ,	ke Z Japonsko. »Kitajska je pri- fezn0 rudo in hrano.
KITAJSKA POBUDA
za trgovinske stike z Japonsko
PISMO IZ DELHIJA
Graditev socializma v Indiji
po poti sprememb v ustavi in s parlamentarnimi sredstva, a po volji
indijskih narodov
/~) 322 gla V 'jev pr« / ^ ] revoluc misiji,
| nalizacijo cestnega prometa pa so morali ustaviti. Zahteve lastnikov glede odškodnine »po tržni vred-
(OD POSEBNEGA DOPISNIKA »BORBE«)
Delhi, marca glasovi proti 9 je Skupščina sprejela Nehru-
predlog, da bodo dokončno formulacijo najbolj - nosti nepremičnin« so se spre-revolucionarnega ukrepa zadnjih let prepustili ko- j menile v neskončne spore, nepo-v kateri je 45 članov, njen predsednik pa j sredno ali posredno v škodo skup-Nehru. Glasovanje v parlamentu kaže, da le malo 1 nosti. »Da bi opravičili te ukre-uglednih predstavnikov ljudstva nasprotuje spremembam ustave. »Socializem,« ugotavlja .Hindustan Standard' v komentarju o stališču parlamenta, »je program malone vseh strank in vodilnih politikov in nasprotovati spreminjeval-nim predlogom bi pomenilo nasprotovati konkretnemu ukrepu za uveljavljenje kongresne resolucije o ureditvi družbe po socialističnem vzorcu.«
Po Nehrujevem spreminjeval-v n predlogu naj bi vskladili dva dela indijske ustave: prvi z »di-rektivnimi načeli« (v katerem je predvidena upostavitev gospodarske demokracije) in drugi z »osnovnimi pravicami« (med katerimi je omenjena tudi pravica do privatne lastnine). Spreminje-valni predlogi naj bi tudi prepre-
i pe,« je rekel predsednik vlade, »so citirali prakso tujih sodišč, in sicer zmeraj tisto, ki je v vsakem primeru posebej ustrezala: če je bila to praksa angleškega sodišča, tedaj naj bo angleška, če pa je bila praksa ameriškega, naj bo ameriška.« Takšna praksa je v glavnem zakrivila, da ima vzlic
o VOjaŠkO poslanstvo pravijena,c je dejal, »izvažati na,	,	,	.	 ,--------------------
— -	Japonsko	razne	surovine	in pro-| Podpredsednik japonskega {m nadaljnje zavlačevanje glede
izvode, ki so Japonski potrebni združenja za pospeševanje zuna-
* .	V	KairU	»,UUC.	.
jasi Iro' 8- aPr- (AFP). Grško vo- in ki jih je že prej uvažala iz nje trgovine Masao Tadjina je osen? ,P6s,anstvo, v katerem je Kitajske, če bo le Japonska mo-! dejal, da je bila trgovina s Kitaj-stv01. bivših časnikov vojske, letal- gla zadovoljiti kitajske potrebe.« j sko doslej skromna, da je pa v 2 ,a ln mornarice, je davi prispelo | Poudaril je, da bodo ti dolgoroč-; interesu trgovinskih stikov med bo<j -°m 'z A,cn v Kairo. Grki se ni trgovinski stiki zelo koristni obema državama, da sedanje
mudilj v Egiptu dva tedna. za obe državi. Dejal je, da Ki- omejitve ukinejo.
izpolnitve zakonitih ukrepov na podlagi pravice do odškodnine za nacionalizirano imetje. »Izkušnje,« je rekel Nehru, »kažejo, da so se sodišča držala črke v ustavi in onemogočala, da bi se uveljavil njen duh. Parlament in samo
Z VSEH STRANI SVETA
parlament mora biti konec kon- w___________________________
cev odgovoren za formuliranje m j razglašeni politiki vlade iz leta uveljavljanje politike. In če do- j 1948 o »upostavitvi sistema, ki bo slej ni bilo tako, je jasno, da je spravil v sklad učinkovito upra-treba ustave spremeniti tako, da j v0 z osebno svobodo in zagotovil končni cilj ne bo več dvomljiv.« j kar največjo proizvodnjo brez Nehru je pojasnil, da sodišča monopolov in koncentracije boga-ne bodo več mogla na podlagi stva«, 1013 ljudi v rokah 3728 di-tolmačenja »osnovnih pravic« do- rektorskih položajev v industrij-ločati odškodnin za nacionalizi- skih podjetjih, v katerih si je pri-rano imetje, ki jih država ne lastilo 800 direiktorskih naslonja-more, pa tudi noče plačati. Nehru čev samo 20 ljudi; 250 direktorjev je pripomnil, da »popolne odškod- ; ali uprav velikih podjetij ima to-nine ni treba pričakovati, ker je liko dobička, kolikor izplačajo za država ne more plačati in ker bi kupone 1,950.000 delničarjem, to tudi ne bilo pravično. To bi pomenilo pustiti bogatim bogastvo, reveži pa bi ostali revni, kar pa ni cilj naše demokracije.«
Vodja parlamentarne skupine Gornjega doma v komisiji za proučevanje spreminjevalnih pred-“oS	logov	Divan Gaman Lala je rekel
* i ti, 3	.	P	o	teh	predlogih, da so »nedvomno
čala veliko nerazumevanje ustav- .T*	,	.
nega duha. Tolmačenje »osnovnih	'?v^™.arni	,u^eP’	kl
I pravic« se je omejilo na zaščito
iu	0ZN
"»EDNARODNA BANKA
SREDNJI VZHOD
?odnit'v.y°r't. ». apr. IKeuter). Pred-< razvojeSnar<K^ne banke za obnovo ^ank	Black je izjavil, da
5r *dnifJv>a	zainteresirana«	na
v2hodu Banka je baje ne-u**ap°vlla regionalni urad za v z“°d s sedežem v Boirutu. ° v .kratkem pripravila tudi ;acije ^^olagane finančne korpo-zn n ^ milijoni dolarjev kapi->	^nanaim.Tiio zasebnih podjetij
-4ili	Načrt bodo pred-
a I>otrdUe vla^aIn, na^ bi GRade za novinarje
.^ork, 8. apr. (Reuter). Av-SsWovih Predlagala OZN, naj bi P°^bnfT x?agrade za novinarsko delo i°8 je ^ N°belovi nagradi. Ta pred-na -7oS*lzme<1	poročila,	ki ga
° Ekonomsko-socialnega lSn>Eravil generalni tajnik OZN te J5!?larskJ0|d. Tredlog pravi, Setl od oviJlarsk.i poklic manj odvi-^arija nS^nega ^lanja ln bolj od
^?5ldobljenega v novinarskem S^endi?«	nai bl prejemali tudi
? Sl ni®- W bi Hm pomagale, da 11 zadevah*" izlcušn^e v rnednarod-
ZDA
BOJ ZA ZAJAMČENE jj LETNE plaCe
apr' (AP>- Danes so se ot°rs« ° nja med družbo »General lri0t>Usiro‘Ii1 slndikatom deiavcev avtoma, ; industrije za poravnavo sporov >vCe ^asta’. zaradi delavskih za-*at j®	plačah	Delavski sindi-
napovedal stavko, kl ima , Si«„J?zervl 25 milijonov dolarjev. *or Ba	zajamčenih letnih plaC, ka-
zahtevajo delavci, je. kakor Je
| koristi lastnikov, uveljavljenje
prelomnici razvoja indijske druž-
izjavil predsednik sindikata avtomo-1 lahko izdelajo. Se hombland (narav- snoCl sprejel člane libanonske, iraške,'	'	'	'	V,	kl	pomeni	začetek	mdustria-
bilske industrije Reuther, »pomemb- ni silikat aluminija, železa, kalcija in iranske in jordanske vojaške delega- agrarne reiorme pa je onemogo	;n	načrtnega gosrxxlarstva
no demokratično sredstvo«. Vztrajal I matrnezija) izpostavijo pritisku ene clje. Te delegacije so pred nekaj čalo. Zaradi nepravilnega pošlo-
bo na tem, da se delavske pravice do tone na kvadratni centimeter in do- dnevi prišle v Turčijo na obisk.	vanja se državna uprava ni mo-	^	^	’
zajamčene letne plače razširijo na	sežejo temperaturo 1205 stopinj.	Izum
vso industrijo ZDA.	pa žele preizkušajo. Pred nekaj	tedni
Podobna pogajanja se	bodo pri-	je družba »General Electric« objavila,	(
hodnji torek začela tudi	z družbo	da so njeni tehniki izdelali	dia-1
»Ford«.
RAZISKAVA O VPLIVIH ATOMSKEGA ZARCENJA
WashInfcton, 8. apr. (AFP). Ameriška akademija znanosti bo objavila študijo o »vplivih atomskega žarč«-nja na žive organizme«. Pri sestavljanju študije bo sodelovala ameriška komisija za atomsko energijo. Predsednik akademije Bro<nk je izjavil, da so znatne razlike v mnenjih o vplivih atomskih žairkov na človeški organizem in da namerava akademija
man te.
ZSSR
POLITIČNA MOBILIZACIJA KMETIJSKIH DELAVCEV
EGIPT
OBSODBA ZARADI INCIDENTOV PRI GAZI
problem raaftistiti. Akademija Šteje lavce, naj delo bolje organizirajo, kar
Gaza, 8. apr. (AP). Egiptsko-izrael-ska mešana komisija za premirje je obsodila Izrael In Egipt zaradi njunih obmejnih spopadov. Komisija Je Moskva, 8. apr. (AFP). »V boju za med drugim ugotovila, da je Egipt izgraditev komunizma	pripada odlo-	odgovoren	za	miniranje izraelskega
čilna vloga naši težki	industriji,« je	patrolnega	avtomobila 31. marca, ko
Izjavil prvi sekretar KP SZ Nikita je bil ranjen neki izraelski vojak. Hruščev na konferenci	kmetijskih de-	Prav tako	je	ugotovila da Je Izrael
lavcev v Moskvi, kl	je bila snoči	kriv napada	izraelske patrulje na
končana. Poudaril je pomen težke egiptsko postojanko dne 30. marca, ko industrije za krepitev državnih je bil ranjen nek egiptskl vojak, obrambnih sil in za blaginjo ljudstva.
Hruščev Je pozval kmetijske de-	CIPER
vanja se državna uprava gla uveljaviti v industriji, nacio-|
L. B.
500 znanstvenih sodelavcev in daje ameriški vladi nasvete o znanstvenih vprašanjih.
PREIZKUS NAJMOČNEJŠEGA ATOMSKEGA OROŽJA
Las Vegas, 8. apr. (AFP). Danes dopoldne so preizkusili doslej najmočnejše ameriško atomsko orožje.
bo prispevalo k povečanju proizvodnje v prihodnjih letih
ATENTAT V PARANCI
Nikosia, 8. apr. (Reuter). V Paranci Ze malone dva
KRT«1STA	MITIMOV	južno od Nlkosla na ciPru 80 neznanci	tedna traja v Lon-
unisivA	;Yir,r\urv	vrgli trt TO£ne granate v neposredno	.
PRI BULGANINU	I bližino poslopja, kl v njem stanuje do«u stavKa eieK-
Moskva, 8. apr. (AFP). Maršal Bul- *r?*ansko v°Jaško osebJe' 2rtev ni ‘rlčarJev ln meha-
ganin je danes sprejel indijskega ve- m o*	CTTinrMTCifi?
leposlanika v Moskvi Menona. Bil Je'	orUliti« 1 »KIL
to eden izmed običajnih obiskov tujih	DEMONSTRACIJE
Eksplozijo so izvedli z vrha 150 m diplomatskih predstavnikov v SZ pri Nikola a anr ffteufert Davi so visokega stolpa, zgrajenega v dolini predsedniku vlade	Bulganinu.	srednješolci začeli' stavkati in so de-
KITAJSKA	monstrirall po mestnih ulicah. Pre-
VOJNO STANJE Z NEMČIJO UKINJENO Peking, 8. apr.	(Nova Kitajska).	nem stanju
Vlada LR Kitajske Je sklenila prekiniti vojno stanje z Nemčijo.	i	POVELJNIK UPORNIKOV
TURČIJA	|	USMRČEN
ARABSKE VOJAŠKE	'	„	London, 8. apr. (Reuter). Kadjo
¥^ir¥ i?	IT?	v a v* k A t? I	Damask je objavil, da je bul usmrčen
DELEGACIJI!.	V ANKARI	polkovnik Ahmed Jahi,	M je	pove-
Carigrad, 8. apr. (AFP). Predsed-	Ijeval uporniški vojski	zoper	kralja
Franchman. Eksploziji so bila Izpostavljena tri teledirigirana letala in različne vrste vojnih vozil Komisija za atomsko energijo bo potem proučila tudi vpliv toplote ln žarčenja na umetno jezero, kl so ga uredili posebej v ta namen.
UMETNI GRANAT
New York, 8 apr. (AFP). Predstavnik družbe »General Eleotric« je izjavi, da so našli postopek za izdelavo granatnih kamnov (posebna vt-
nikov pri dnevnikih in tednikih. Na ulicah ni običajnih prodajalcev domačih listov.
| pevali so nacionalne pesmi in vzkli- Tudi druge angle-i kali gesla: »Proč z zapori«, »Dol z gjjg nste Je dobiti n^a^„Pc>liclJa 3e blla v priprav-, le s težavo in Jih JEMEN	*	I prodajalci odajajo
skoraj skrivaj le svojim stalnim odjemalcem.
sta dracih kamnovl. Granatni kamen nik turške vlade Adnan Menderes Jel Ahmeda.
Tarifne postavke in zaslužki
Čeprav že četrt leta razprav- vsem pri tistih kolektivih, kjer Ijamo o novem plačnem sistemu, so bile doslej tarifne plače bist
je še vedno precej nejasnosti in dvomov v naših delovnih kolektivih. Marsikje še niso prav doumeli, da obračunskega plačnega sklada zdaj ni več. Ne sme nas pri tem motiti, da se lanske obračunske plače z morebitnimi korekturami tudi letos uporabljajo pri izračunanju ravni tarifnih postavk, toda lanske obračunske plače predstavljajo le okvir oziroma izhodišče Za določitev skupnega zneska plač po novih tarifnih pravilnikih in nič več. Z
veno večje od obračunskih plač. Čeprav smo že lani postavljali načelo, naj se tarifne plače drže okvira obračunskih plač, niso bile v tem oziru predpisane omejitve. Zato se pri določanju tarifnih postavk kolektivi niso držali obračunskih plač in so marsikje v tarifne postavke vnaprej vključili tudi del plač iz pričakovanega dobička.
V zadnjem času je bilo marsikje čuti pritožbe, češ da se v nekaterih podjetjih po novih
odobritvijo novih tarifnih pravil- \ predpisih oziroma novih tarifnih nikov namreč dokončno ugasnejo j pravilnikih delavcem znižujejo obračunske plače iri^tudi obračun- j plače. V nekem podjetju so se
ski plačni skladi. Tudi dosedanji pojem plačnega sklada kot okvira, v katerem se lahko obračunajo plače pred ugotovitvijo dobička, moramo docela izločiti. V novem plačnem sistemu obračuna podjetje med stroške vse plače po tarifnem pravilniku skupaj z zneski za preseganje norm ne glede na višino, če so le v skladu s tarifnim pravilnikom. Znesek plač se torej lahko poveča neomejeno, če je to rezultat večje proizvodnje ali večje storilnosti.
V dosedanjem sistemu obračunskega plačnega sklada so podjetja lahko z določanjem nižjih plač eni kategoriji delavcev ali uslužbencev, kaj »prihranila« za zvišanje plač drugim kategorijam, to pa zaradi tega, ker je bil znesek plač, ki se obračuna med stroške, omenjen le s celotnim zneskom obračuskega plačnega sklada. V novem plačnem sistemu take manipulacije niso več mogoče. Tudi v okviru razponov pri posameznih tarifnih postavkah se ne da nič »prihraniti« za morebitno zboljšanje plač delavcev ali uslužbencev na drugih delovnih mestih. Pojem obračunskega plač
52
TEKMOVANJE »DESET LET SVOBODNE GRADITVE«
SKICE IN PODOBE IZ SLAVONIJE
(m)
Nekoliko	utrujen sem bil. Siv	kje industrija prinaša	večji doho-	• posebnem vlaku« je bilo	odlično,
dan je ležal	nad blatno prstjo, na	dek?«	Ugotavljali smo, da so kraji	kot na-
kateri so tu	in tani postajale vode.	j »Samo mesto	Osijek	je	pretežno	lašč za fu-lurizem ... in	ta mah
Najmanjšega	gibanja ni bilo opaziti,	industrijsko. Ze	osiješki	okraj je	smo iztirili. Skotalil sem se	na klop
Visoke, dolge črte na obzorju izrazito kmetijski, ostali prav tako.< in mislil, da je vsega konec, ko sein so ' Je vrste topolov. Tanke, bele I »Kako pa je z gozdovi? Ni jih zaslišal pomirjujoči glas strojevod-črte snega so bili notranji robovi kaj videti.«	i je: »To je sada tek prvi puli« Z
odvodnih kanalov. Glej no, saj to je delo človeških roki
Nizke hiše, v nebo štrleči pa-
hudo pritoževali, češ da se jim tarifne postavke znižujejo, čeprav lani niso dobili nobene dodatne plače, medtem ko so v sosednjem podjetju lahko obdržali dosedanje tarifne postavke in jih celo zvišali, čeprav so lani dobili še dodatno trinajsto plačo. To naj bi bila	očitna krivica.	Analiza
plač pri enem in drugem podjetju pa je takoj pokazala drugačno sliko. Pri prvem podjetju so namreč presegale lanske tarifne plače kar za 21 % obračunski plačni
sklad. V	tem podjetju so	si torej ,.  	.,	...	»
u tarifne	plače vnaprej vračunali	potl pc>stavi1	reirfev vPrašanJa
iz dobička ne le trinajsto, mar več štirinajstvo in polovico petnajste plače, medtem ko so se v drugem	podjetju stare	tarifne
plače točno držale okvira obračunskih plač in so v resnici dobili iz dobička le trinajsto plačo.
Sedanje nižanje tarifnih postavk v prvem podjetju seveda nikakor ne pomeni, da se bo s tem znižal celotni zaslužek kolektiva, če bodo le poslovali v lanskem okviru. Z novim tarifnim pravilnikom bodo le razčiščeni računi, tako da se bo tudi na zunaj ločeno obračunal del zaslužka po
»Eh, to je žalostna	zgodba. Sla-	združenimi močmi smo dvignili va
vonski hrast je šel po	vsem svetu,	gon iz silnega blata in nadaljevali
Ze stara Avstro-Ogrska	ga je začela	vožnjo. Po debeli uri smo dospeli,
nonski vodnjaki, električni drogovi. j ]lz]važati’ v b!vši Jugoslaviji so ve- Konjič je zavriskal kot prava loko-Minil je trenutek večnosti. Zavedel jllke flrme z inozemskim kapitalom motiva.
sem se,	da	se vozim	z	avtobusom	j dobesedno ropale naše gozdove. Ne-	Tu so bili tore j poizkusni svi-
skiizi najbolj žitne	predele	Slavo-	: kaJ J" SJ°. P» v°jni in	z Jankovca	njaki. Nad koriti avtomatski hra-
nije. Nalan neje sem pogledal. Cez Iahko vMMe ogromna pokopališča nilci — veliki lijakasti zaboji z na-razprostranjeno mastno zemljo te- j čejo neštevilni vzporedni pasovi jesenskih razorov. Človek in stroj ! s'i jih naredila. Tam nekje sredi polja stoji čisto, čisto belo dolgo poslopje z rdečo streho. Državno posestvo, ekonomija. Na livadi ob progi v bližini vasi je nogometno igrišče, na njem »uniformirano moštvo« — trop črnih slavonskih prašičev. V kanalu ob vasi bele gosi. Vas pa kot naše mesto — najmanj tri tisoč duš.
Vseeno je to kaj malo ljudi za
takšno bogastvo zemlje Ze do- ,
ma setm si kot glavno nalogo svoje *
nega sklada moramo naposled tarifnem pravilniku in del za-
izločiti tudi iz kalkulacij lastne cene, za katero so odslej odločilne le dejansko obračunane plače, ne pa morda prejšnje obračunske plače.
Precej nejasnosti je v kolektivih tudi še glede razlikovanja med tarifno postavko in zaslužkom. V novem plačnem sistemu je zaslužek rezultat izpolnjevanja
služka iz dobitjka. Prav verjetno pa se bo v vsakem takem •podjetju celotni zaslužek povečal, če se bo le dvignila storilnost oziroma če bodo dosegli znižanje stroškov. O kakšnem znižanju plač torej ne more biti govora v nobenem primeru, najmanj pa v podjetjih, ki jim je bilo ob sestavi tarifnega pravilnika priznano zvišanje rav-
ali prekoračenja norm ter, delitve j ni obračunskih plač do 5 %. V premij in dodatnih plač iz dobič- takem podjetju bodo zaslužki,
ka. Pri tem mora biti tudi ude ležba posameznika pri dobičku odvisna od tega, koliko je dotični s svojim delom prispeval k uspehu. Višina plač iz dobička pa je spet odvisna od večje proizvodnosti, zmanjšanja proizvodnih stroškov, boljše organizacije dela, prihrankov pri materialu itd. Na precejšnjo nerazumevanje glede razlikovanja med tarifno postavko in zaslužkom naletimo pred-
tudi ob nespremenjeni produk tivnosti, se pravi pri poslovanju v lanskem okviru, večji, četudi so nove tarifne postavke za malenkost nižje. Vsakemu kolektivu in vsakemu posamezniku nudi novi način nagrajevanja velike možnosti doseči boljši zaslužek. V perspektivi je torej le povečanje zaslužkov, kar pa je seveda tesno povezano z boljšimi delovnimi uspehi.	S.
mm
ZAKAJ NIMAMO BELEGA KRUHA?
Ali so Slavonija, Baranja, Mačva,
Bačka, Srem in Banat še vedno i mrtvi kapitali iz časov Josipa Ko- j
^i eF C k r v	3 n ot	n	ornrfV'in j Sozdov. Slavonskega hrasta tako tančno določeno nekuhano hrano
HJSSmSSST 8	"*•*	-	j«~.	«*.	m
MED AGRONOMI
vitaminskih dodatkov. Zunaj po staji se živali športno uveljavljajo. Nihče ne čisti za njimi, kot nihče
Dva odgovora slišimo na to vprašanje: povečana potrošnja in zane-	„
marjanje kmetijstva. Oba veljata vonij	^	^	j	ne hrani. Znotraj jed na jed, zunaj
Potrošnja ziv.1 se v celot. ne da J hotel oskubiti za č anari^o slama na slamo- vse do odhoda P«-zmanjšati, se povečala se bo. Žito 0	.	i»kudiu	za	CIanarino*	!	bivalcov Solo nntr>m co «vinink
bi na morali sčasoma celo izvažati Pozdravi, poročila, volitve nove- i,J .'a‘cev- ^le potem se svinjak ou-
Treba T o oi^ ub,ati novo pot ! «a <>dbora- P° vol!tvah *e je pričela Sl1 n Prebeh* Tu JC Kvse, na ,SIavo lrtua je ono torej uorati novo poi raznr	«irr.tnvn<.m	postavljeno: m vec obrokov hrane
Itn.nTmnJSlVU’- T'V '^n odl<>6n?*!- nju kmetovalcev. Radio Osijek na l'° slarem. ne kuhanja ne zelenjave stopamo nanjo. Kmetijstvu so do- j	„„„	niti neprestanega čiščenja, ki je bi-
možnosli za veliko proizvodnjo ® predelavo živil vseh vrst. Zato J prav, da smo se odločneje kmetijstva. Z letošnjimi krediti se je stanje že zboljšalo. Več lanK° izvem pri Žitofondu.
Spet smo se mehčali na povratku z ekspresom. »Ko pri nas kdo umre, ga popeljemo s temle, da ugot°y* mo, če je res čisto mrtev,« je inženir. Se zdaj ga vidim, kako J° v škornjih, kot vsi tam, umerjeno maha po blatni zemlji, poln osrečujoče zavesti, da je za njim ven* delo.
Nekje naprej so Kneževi vina" gradi, Beli Manastir in Knezevo, glavna uprava Belja blizu madzar ske meje. Sama imena s fevdaln prizvokom. Veliko državno sivo v njihovem območju pa %IVI moderni čas, uvaja nove metode ® la, ki jih bodo prej ali slej spreje tudi okoliški kmetovalci.
ŽITNI FOND
Direktorja Cikaja sem spoznal fe na skupščini agronomov. Videl Jf> da hočom veliko vedeti, zato ®i J
obljubil pismeni odgovor.
Nasled-
nje dni nisem bil v Osijeku m
Sele
deljena precejšna finančna sredstva, uvaja se obdavčenje po katastru, razpravlja se o stimulativnih cenah kmetijskih pridelkov. Namesto gornjega bi bil torej bolj primeren
naslov: Kako bomo prišli do be- ; 1®a navzoči takoj na mestu iz-
„	_	„	voh,tl 7Q nAE-imonv.
leca kruha? Tudi tu doli namreč, 1,	” 1 za posamezne panoge. Več
kjer je pšenica doma, jedo delavci I , 0 ?.od ova‘.1 P1'* Gospodarili nameščenci enotni kruh.	S C!l1 ? •	aJa ze sto let.
V odmoru so postregli z »meka-no rakijico« in sendviči, nato je bilo glavno predavanje. Z izredno pazljivostjo so vsi poslušali pomembno in kvalitetno predavanje dr. ing. Vujine Rudolfa o živinorej-
PRI GLASU SLAVONIJE
Poklicni tovariši pri osiješkem dnevniku so mi dali nekaj napotkov. Zvedel sem, da je vzhodna Slavonija, posebno med Osijekom 1 skih proble. ,ih na državnih pose-in Djakovim, polna podtalne vode, stvih. Celo zanje je bilo predavanje saj je bila še pred nedavnim moč- "	’	.
virje. Tu ni problem namakanje, temveč odvajanje vode. V glavnem je ta del Slavonije obdelan, a ne dovolj intenzivno.
»Ali je poljedelstvo povsod glavna proizvodna panoga, ali morda
STANOVANJSKA PROBLEMATIKA V LJUBLJANI
POTREBE ZELO VELIKE-SREDSTVA MAJHNA
V Ljubljani je 15589 gospodinjstev več kakor družinskih stanovanj — Če bi hoteli doseči docela normalno stanje, bi morali v desetih letih zgraditi vsako leto 1465 stanovanj — Do kakšne meje naj se razvija drobna gradnja
(NadaJjevanje ftlaufca, ki i« bil objavljen v torek)
Po podatkih Sveta aa stanovanjsko zadeve MLO Ljubi jan« je bilo ilota 1946 zgrajenih na področju mesta 152 stanovanj, 1947. leta 227, 1948. lota 425, 1949. leta 487, 1950. leta 478, 1951. leta 707, 1952- leta 434, 1953. leta 421, in 1954. leta 199 stanovanj.
V absolutnem smislu »o to vsekakor lepe številke, če pa jih gledamo relaitdvno — glede na naraščanje prebivalstva v Ljubljani — pa vidimo, da je biila stanovanjska izgradnja v teh letih zelo daleč za potrebami. Tako n. pr. je bilo zgrajenih od leta 1919 do 1930 v Ljubljani letno 475 stanovanj, to se pravi 8.6 stanovanj ria vsakih 1000 prebivalcev (Ljubljana je takrat štela okrog 55.000 ljudi), medtem ko je biilo zgrajenih na vsakih 1000 prebivalcev 1946. leta 1.4, 1950. leta 4, 1951. leta 5.8, 1953. leta 3, 1954. lota pa 1,4 stanovanj (leta 1954 je štela Ljubljana 143.250 prebivalcev). Če bi biila vsa stanovanja, kar jih je bilo v gradnji, dokončno dograjena in urejena, bi bil ta pokazatelj za leto 1954 seveda precej višji.
Potrebe pa so — po podatkih Sveta za stanovanjsko zadeve MLO — naslednje;
Prebivalstvo Ljubljane se vsako loto poveča pribliino za 1700. Ce vzamemo 4 prebivalce za eno družino, bi morali za nove prebivalce zgraditi vsako leto 425 stanovanj. Ker pa je življenjska doba mnogih stanovanjskih zgradb v 'Ljubljani že pri kraju, bi bido treba razen omenjenih 425 stanovanj zgraditi vsako leto še okrog 340 stanovanj letno. In če upoštevamo še zaostanek iz prejšnjih let, pridemo do ugotovitve, da bi morali v 10 letih zgraditi vsako leto 1465 stanovanj, če bi hoteli doseči docela normalno stanje. Da je sedaj stanje precej nenormalno, nam pove tudi tale pokazatelj:	na	področju
Ljubljano je vsega skupaj 34.159 sta.
novanj, gospodinjstev pa jo 49.748. Torej je v Ljubljani 15.589 več gospodinjstev kakor družinskih stanovanj. To nam pove, da je v mestu precejšen odstotek takih družin, ki nimajo ločenega stanovanja, ampak stanujejo kot podnajemniki oziroma sostanovalci ob souporabi kuhanje, z zasilno kuhinjo v sobi aili kopalnici, skupaj s sorodniki in podobno.
ALI SE SPLAČA GRADNJA MAJHNIH HIŠI
K omilitvi stanovanjske stistke je po osvoboditvi znatno pripomogla ta-
lim estne in racionalne? Anal iza zazidave kompleksa zemiljd&č na 10 hektarih je pokazala naslednje;
Pri drobni gradnji, t. j. gradnji odprtega sistema s 144 hišicami, od katerih ima vsaka 500 kvadr. metrov zemljišča, upoštevajoč pri tem še potrebna zemdji&ča za ceste, pride 67 prebivalcev na hektar. Stroški za komunalne naprave znašajo v tem primeru 95,500.000 dinarjev ali 6640 dinarjev na 1 kvadir. meter brutto zazidane stanovanjske površine oziroma 27.7*/* zazidane gradbene vrednosti na
[Cigar področju je dobrih 20.000 .	...	,,
sprejemnikov (po 200 do 300 jih doslej problem v taksnih velikih imajo nekatere vasi) bo izboljšal , svinJak‘h, na Belju pa je rešno kot kmečke oddaje in praktične nasve- i j? dvorišču našega kmeta, ki je tule s pomočjo strokovnega kolegija, ! , ,V .sU?kl za Sn°j. Veterinarjeva -	-	-	'■e	j	>	st,.),	Je	]e	preventiva.
Naš vodnik je postavil parolo: za zgradbe malo t— včasih so bili takšni svinjaki z betonskimi jamami zelo dragi, za opremo mnogo — v svinjakih za pitanje imajo kovinske avtomatske hranilce, za hrano vse — koncentrirana hrana naj skrajša čas rasti in pitanja. Parola je precej krvoločna:	Skraj-
šajmo svinjam življenje!
To je industrija, tu je živinorejska romantika dvignjena na višjo stopnjo: s čim manjšim številom ljudi pridelali čim več mesa. Pri tem delu so od 24 delavcev ostali
je 20% od celokupne st-:inova'!Usko iz. j v odpirtem sistemu) s 5	t.	j.
gradnje (v prej navedenih podaji k ih s 40 stamovamji v enem bloku, in 2e o trrudnji so zajete tudi te hibice)- agradiimo IUI takem konijkloksu 15 Posebno se je drobna gradnja raz- blokov oziroma 600 stanovanj, dohiimo mahnila po 1. 1950, ko je začela ve- gostoto 250 prebivalcev ni hektar-ljati uredba o posebnih olajšavah za Stroški z* komunalne naipraive bi v dedavoe in uslužbence, ki si hočejo tem primeru ssna&Ui 57,000.000 dinar-zgraditi enodružinske ali dvodružin- jev, t. j. 1320 din na 1 kvadr. meter ake hišice. Tako so nas>tala naselja brutto zazidane stanovanjske površi-v Stožicah, Dravljah, ob Vodnikovi ne, osir. 8°/« zazidane gradbene vred-ce«ti, v Vlimarjih in Novih Jaršah, noetl na 1 mi stan. povrSine. Torej ki pa so ostala y komunalnem pogie- je potrebnih za eno stanovanje v du neurejena. Manjka jim predvsem bloku z 80 kvadr. metri stanovanjske izgradnja kanalizacije in prometnih površine žiil. Bazen teka so te hiše v glavnem stroškov,
1 kvadr. meter stanovanjske površine, ko imenovana drobna gradnja. De- ! Na hišico s 100 kvadr. metri etano- 1 naj0,,,( kmeta”*urim lavci, usiužbenei in obrtniki so od vanjsko povr&ine pnde 664.000 komu- ■i- .	.	.	*	.	®
leta 1045 zgradiii v Ljubijani 701 hi- !-lpih stroškov.	|	Sff	SEtaS
šic z 932 stanovanji in 60 sobami, kar | Ce pa gradimo Moke (prav tako j5 U[>raVj vsaka po nokaj obratov,
vsak obrat lepo število hektarov zemlje.
Uprava Brestovac ima 4 obrate. Samo enega sem si nekoliko ogledal. Obsega 320 ha, ki jih v celoti obdeluje in oskrbuje vso živino 20 ljudi s pomočjo 20 do 26 najetih delavcev v sezoni. Z novimi stroji se bo še to število zmanjšalo.
Do sedeža uprave sem se pripeljal skozi madžarsko vas Lug. Krasne hiše z dolgimi obokanimi pred-, ...	vežji! Naslednja va«, nekdanje nem-
4,204.000	din	komunalnih	,	ško Grabo „j ,ako , Neko]i.
, .	.	,	u kar je 6.6 krat ceneje od Uo pred menoj sta prišla dva agro-
Se nedokončano in so glede na vse drobne gradnje.	Ce	pa	bi	upoštevali	I	noma jz Osijeka, tudi na oclcd svi-
navedeno na zelo nizki stopnji.	še ostale komunalne stro&ke	-	n. pr.	nJakov> Xako smo z ^ Vujino
Zanimanje za gradnjo	majhnih	za ureditev	trgovske im	uslužnostne	na . prav r„ n„ not _	.
hiš je čedalje večje, kar	je sprimo	mreže — bi	bila	raalika med stroški	■	-
stanovanjske stiske razumljivo. Pri	za drobno in za	blodno	gradnjo še
tem pa ne smemo prerareti	zelo važ-	večja.
odkritje. Jaz sem si samo želel, sli šati kaj podobnega še o poljedelstvu. Evo glavnih misli:
Ker obravnavano področje zara-	.	...........
di neprimernih tal in klime nima ' ,Sa.m° _ ’ r,€’^!,rJ‘ ,C, J Pa -le: 1 sa!n ,<?e~ dovolj krme, temveč le žito, je za velika posestva rentabilna moderno urejena svinjereja, ki tudi najhitreje obrača kapital. Reja goveda je zaradi pomanjkanja krme težavna in malo prinaša. Zato naj se državna posestva omeje le na odgoj pasem. Sploh naj se državna posestva ne ukvarjajo kot mali kmet z vsem mogočim, ker to mnogo zahteva, a malo dajel Ovčarstvo odpada, konji tudi z uvajanjem mehanizacije, perutninarstvo naj se specializira za razplod, saj se kot proizvodnja ni nikjer posebno obneslo 1 Predavatelj je podrobneje govoril o začetkih modeme svinjereje na Belju. Od nekod je moje uho ujelo pripombo, da je mož pol leta noč in dan jed<!l in spal s prašiči.
Bolj in bolj mi je všeč. Pa tudi ostali so V popolni tišini sledili njegovemu razmeroma tihemu glasu in ga na koncu nagradili z navdušenim ploskanjem. To je bilo priznanje znanstveniku in delavcu s široko zamišljenim in požrtvovalno izvršenim delom.
NA BELJU Dotlej sem si ga zamišljal kot
lavec na 1000 (da, tisoč) svinj. Koliki prihranki pri plačah, hrani, stanovanjih, da ne ponavljam tehničnih: jame, kanalizacija itdI
Pozanimal sem se za življenjske razmere delavcev. Plača okrog 7000 dinarjev; hrano, svinjo na leto in drva dobijo od posestva po znižani ceni; vsaka družina ima stanovanje in nekaj zemlje za zelenjavo, krompir. Njihov standard ni ravno nizek. Seveda, delo po potrebi.
»Kaj pa vi mislite« sem vprašal vodjo obrata, starega poljedelca z velikimi izkušnjami, zakaj nam manjka žita?«
»Ko bi bilo vse tako obdelano, kot je državno, bi ga ne. Ampak kmetje slabo gnojijo, nimajo strojev in celo neobdelane površine se dobe. Toda prvo je gnojenje!«
Agronomi so mj povedali še več. Treba je bolje obdelati vso zemljo. Poleg gnojenja je potrebno dobro seme. Strojev še ne bo tako brž dovolj. Posebno v tem oziru ji poljedelstvo odvisno od industrijskega razvoja države. Po svetu postaja hrana bolj in bolj važen in iskan artikel. Za nas je sreča, da imamo
zadnji dan, pol ure pred odhod vlaka, sem ga našel v pisarni. »Nisem vam utegnil napisal1-* »Nič zato. Zadnje dni sem ugotovil to in ono. Kakšni Pa konkretni ukrepi za zboljšanje tošnje žetve na vašem podrocju;
Zmotil sem se, ko sem da ne bom prišel na čisto. kladivom je udaril v sredo Pr blema:	•
»Povečati moramo pridelek P ^ vatnih gospodarstev, teh je p^1 ® , 80 % proti 20 % državnih. Kak S kontrahažo ... Nesimpatično * ni ta beseda? Razumljivo. A dana nja kontrahaža je manj trS°'‘ u kot pomoč lcmelu. Nudimo odlično seme, zato je dolžan “P rahljali določeno količino ume 1
ga gnojiva in ravnati se po
navo-
dilih našega agronoma. Količina ta, ki jo zahtevamo po tej I10”0 ’ je minimalna. Namen nove kon haže je dvigniti interes kmeta
proizvodnjo, z žitom pa naj laga sam. Da ga le pridelal
ni uspehi? S kontrahažo smo
razp®-Trenu1' v na'
iiiiict-
nega vprašanja; ali so tako gradnje v urbanističnem pogledu povsod
III. GOSPODARSKA' RAZSTAVA „BLEB COMMERCE"
t
00 1. V. 00 30. IX. 1955
Važen priročnik za naše čebelarje
Pred kratkim je izšla brošura »Pršičavost«, ki Jo Je napisal dr. Leon Kocjan, specialist za živalske kužne bolezni Veterinarskega znanstvenega zavoda v Ljubljani. Brošura govori v svojem uvodnem delu o boleznih čebel na splošno in o načinu za preprečevanje le-teh, v drugem delu pa obširneje o pršičavosti, ki pravi o njej pisec, da povzroča pri nas več škode kakor kuga in vse vrste gnilob. Brošuro bodo naši čebelarji s pridom uporabljali, saj jih bo podrobno seznanila z znaki bolezni in z načini zatiranja. Brošuro je založila In izdala »Kmečka knjica« v Ljubljani.
»RUMESAN« — SREDSTVO ZA ŠKROPLJENJE VINSKE TRTE
V vinogradništvu uspešno uporabljamo en odstotni Rumesan za zimsko škropljenje vinske trte, najbolje talcoj po trsni rezi, najpozneje do napenjanja brstov. Najuspešnejše je škropljenje ob vlažnem vremenu ali kmalu po dežju. Z »Rumesanom« uničimo na trsih zimske zalege najrazličnejših škodljivcev vinske trte, I kot so: pršice, trsni in grozdni su-
kom. Na ozkem tiru nas je čakal
vagonček z 1 konjsko silo, mlado
_	,	.	.	in poskočno konjsko silo. Vstopili
V«e to nam narekuje, da je treba smQ -m hajd!BiI je to prcizkus „a.
v prihodnje temeljito presodi«, do jih živcev in sklcpov. strojevodja s j kič, trsnF kaparjV,7r‘s„‘e uTaTmati?: kakšne mere tal bilo možno drobno kučmQ se je skIanjal skozi prcdnjc njakih in dr. Trsje Je treba s škro-gradnjo	podpirati. To vprašanje jo	okence	na|e.COvil	in	nonnščal	v-i '	p I	- dobro oprati in poškropiti	od
tem boli	pereče v T.iubliani rntn	ker	.	’, I'a,eKOva*	m	popuščal	va-	vrha	do	tal.	Priporočljivo Je tudi	potem ooij	pereče v Uiumjanl zato,	kor	Jetl m	)M[ vedno	pripravljen zgra-	škropiti	vse	vinogradniško kolje,	ker
še nima urbanističnega načrta, ki bi bi(i 2a zavoro Mirna nas so lezla i f« v, r“Pokah skrivajo razni škod-določnll, kje in T kakšne obsegu bi se po,ja Ogromni slogi slame so Wli ! noš? kolji*”1 ° podall5arao trpez' ta gradnja še lahko nadaljevala.	iz da,javc vi(letj	na	ravnin-
(Sledi nadaljevanjef)
F. S.
kot
egiptovske piramide, redka drevesa kot palme v oazah. Razpoloženje v
šem okolišu povečali porabo nega gnojiva za 500 krat, ne 500%, za 500-kratl Od jeseni “ zdaj je kontrahiranih okoli juter zemlje z 800 vagoni gn0Jl.e’ Pogodbe sklepamo še naprej. ^ vidite, letos glavnol«	,
Kljub vsemu, kar sem videl 2,1 ^ nje dni, si nisem mislil, da 50 tej zemlji skrite še tako t>gr0/n(.j_ možnosti. Moramo jih bolje i^ resi stili. Dobro seme, gnojivo, inte To je dober začetek.	_ j.
Ko bomo v vseh naših žiWr ^ nih krajih vsaj tako daleč, nam bo zmanjkalo belega kruha.
IVAN KRANJEC
Nekaj
drobnih
DOTACIJE KULTURNI®* USTANOVAM NA HRVATS»iv*> ^ V proračunu MLO zj}£re*L%(&' namenili za Hrvatsko liarodil0nno din’ lišče dotacijo v znesku 115.776.0 tako da bo imelo letos skupaj -50,o00 nimi dohodki na razpolago	po'
dinarjev. Za osebne izdatk<L0,ne Pa rabilo 15 milijonov, za materMT5ifefll)! kakih 11 milijonov. Zagreo dramskemu gledališču k°_,,
29.202.000 din, lastni dohodki J lišča pa naj bi znašali 9,840^’
Od 39 milijonov skupnih d0IJ£eDU$ bo odpadlo 27 milijonov P* !ne, ,7 izdatke, 4,8 milij. na niater* milij. pa na funkcionalne. ^ C34.O®® Šče »Komedija« bo dobilo 3»	^
dinarjev, njegovi lastni d°no_ *ret>' naj bi znašali 13 milijonov. ško pionirsko gledališče bo od MLO 9,300.000 din, njegovi 0p dohodki pa so preračunani na. JiaiiŠc® dinarjev. Mestno lutkovno g* bo dobilo 7,200.000 din dota^J- tsKe narodnih plesov in pesmi ** p »Lado« bo dobil 12,500.000 din, dl„, simfonični orkester 21,8'D0.ou Ljudska univerza Zagreba 2 ra ^ Umetniški paviljon pa 411-oou
NOVA AVTOMOBILSKA CBS^
SPLIT - SARAJLVO ^ Gradbeno podjetje »Vladlm tan« je začelo graditi novo * . && bilsko cesto Split—Sarajevo. lajo na prvem, 8,5 km dolgem in 700 m ceste so že dogradili' Afijr so tudj že predor pod Klit»k° vo, dolg 166 m.
NOVI STROJI V TOVAItNI N00' VIC V APATINU tr0. Tovarn* nogavic »Vuklca |,|l^ vlf* v Apatlnu Izdela na l®*®.ejl)ie
100.000 parov nogavic. Zaradi , t Ka povpraševanja na trsu In .. p® njeni stroji že dbrabljenl. 3 C1 zamenjala z novimi, uvoženim* škoslovaške.
SAMOUK KONSTRUIRA .p 0»
Vasica VUuč stoji
Pljeflivlce. V njej	živi ^mC	i
Cvjetlčanin, ki jo	že dolgo r	jeJ
ljal, kako 1)1 uporabil vctor'4/»r vasici namreč piha	močan	»,
pogosto. V pičlem letu je J*® v ; prltedll na hiši prvo vetornico \r Kupil je tudi majhen genera rj»uci zdaj ima v hiši električno lu®* ure' njegovi sosedje sl nameravaj0 diti sodobne lilSne eloktrarne-
CEPLJENE	VRTNICE	^
Okrajna drevesnica v	^r	[
jo vzgojila lani 200 sadik raz*lli|sKi,! sadja, ki jih Je prodala k,n L, (l. podjetjem In kmečkim dclovn*F drugam v Sloveniji, Makedoniji' vodlnl ln Srbl.1l. Sadike te 4,rej«
sn mod iinlhnlffilnil v .Tncnsla’
»Rumesan«	je	strup za ljudi in	................
domače živali,	vendar ni nevaren, če I so incd najboljšimi	v	Jugosla'[,J‘' jr
z njim pravilno in	previdno ravnamo,	letos pa	bo začela	ta	drevesnica.^*
Inc. L. Jerše.	lati tudi	poskuse s	cepi jen jem
»t
Hi
Tj
it
v,
ji
1),
ni
to
je
v
h
h
to
'	-	'	Z	OKRAJNE	KONFERENCE	ORGANIZACIJE ZB V ŠOŠTANJU
enotno STALIŠČE - BOLJŠI USPEHI
okrafn^ ^nev* Je bi!a v Šoštanju kako jih vzgajajo in kakšni so učni | zej NOlJ, o katerem je že dalj časa ^ier sn* , .on^crenca Zveze borcuv, uspehi otrok.	govora. OLO je že lani dal v ta naj
Pravo ^ Satje med živahno raz- i Menili so, da je treba med člani men iz svojca programa sto tisoč wganiyUf’°laV,Ja*’’ -ie bi!° delo še bolj razvijati tovarištvo in iskre- dinarjev, ni pa bilo zaželenega
n0 k aciJc v preteklem letu uspeš- nost. Skrbeti je treba za tiste bor- uspeha.	  —........
orn0^r '[.J3 zlasti še za krajevne ce-partazane. internirance in parti- Omenili smo tudi center izvenar- kolektivov bo letos med drugim po-‘banizacne.	 .	i	   i	;	kii	   i—:. »..j:	„	.blatih	™
Podjetjem bo ostalo več sredstev kot lani
Letošnji družbeni načrt mesta Maribora je predvidel, da bo delovnim kolektivom industrijskih podjetij ostalo več sredstev kot lani. Iz dobička so lani podjetja zbrala v svojih skladih za prosto razpolaganje 420,5 milijonov din, v investicijskih skladih pa 97,5 milijonov din. Samoupravljanje delovnih
Gov T"	zanske	vdove,	ki iščejo pravice, ne madne vzgoje, ki je bil organiziran
ce, nor S° °	padlih	bor-	znajo	je	pa	uveljaviti,	čeprav	jim	kot	prvi	v	Sloveni ji. Ima svoj kabi-
■ 23	r'1	<">	—--*- * —-■ —>----------—:----»-	—' -- *--j:	--	1—jižnico. Člani zveze borcev
tukaj delovali, ker so prav oiji poklicani, da delujejo v obrambnih panogah, kot strelskih družinah, avto-moto društvih in
v-vv ii^/n	i	---- I— —	.i	^	i	j----	- - - i
vi{ j ’ 23 katere je OLO zagoto- ! po zakonu pripada. Dogaja se tudi, net in knjiž tisto i?riia sredstva, zlasti še za da orci-delavci v podjetjih kritizi- naj bi tudi »krniti • S*U<J‘rajo. V- šoštanjskem 654 otrok narilih horrpv
0d t;r w>* otrok padlih borcev, v prejcma štipendijo 291 otrok Ostali nU	dinarjev.
rajo svoja vodstva. Bolje pa bi bilo če bi se z direktorjem-borcem večkrat sestali ter se z njim o vsem pogovorili. Vse to bo pripomoglo ' ljudski tehniki. mes	Prejemajo	podpore. Od	k boljšemu upravljanju v podjetju.	1 V organizaciji Zveze borcev, ki
j® bij seP*em'>ra do januarja 1955	Veliko so organizacije storile v	šteje v okraju 2800 članov, je treba
1,945 000 Z|3 °lTO*ie dodeljenih . spomin padlim borcem in talcem V„,	'	I	NOB. Postavili so osem nagrobnih
z* i. ar Pa s« organizacija Zve- 1 spomenikov ter plošč. Pri tem so
1. . Cev SC VSO nrAmaln lonimn '
58 v*e premalo zanima. «°_varuhi skrbe za te otroke,
predvsem pohvalili mladino, ki je sama opravila nekatera dela pri raznih spomenikih, med njimi naj-
skrbeti tudi za redno odvajanje čla narine ter izboljšati evidenco nad izdajanjem knjižic ter značk. (k)
udarjeno tudi v večjih skladih za lastne potrebe. V družbenem načrtu mesta Maribora je predvideno, da bodo skladi za prosto razpolaganje industrijskih podjetij letos porasli za eno tretjino, na 562 milijonov din, investicijski sklad pa skoraj za enkrat na 180 milijonov din. Pri sestavljanju načrta so upoštevali cene, ki so veljale konec Ian-
BRALCI NAM PIŠEJO;
Kdaj bodo v Vošnjakovem bloku
uredili stanovanja?
Nove stanovanjske hiše, ki so jih . končali tudi med bivanjem v stano-zgradiili v Mariboru v zadnjih nekaj vanjih. Po vselitvi pa se graditelji letih, so sodobno urejene. Lahko bi niso mnogo zmenili za nadaljnja de-celo rekli, da so nekatere preveč la. Takrat je bilo to delno opravič-udobne, vsaj za sedanje razmere, ko ljivo, ker je bilo treba zgraditi mno-nam primanjkuje še marsikaj. Zato go stanovanj. Sedaj, ko gradijo v je pa tembolj čudno, da nekatere Mariboru le sodobno urejena stano-stanoVanjske hiše, ki so jih zgradili vanja, pa so v Vošnjakovem bloku prva leta po vojni, še vedno niso še stanovanja, ki nimajo v kuhinji urejene in opremljene niti z najnuj- lesenih tal, v kopalnicah ni kopalnih nejšim.	naprav, na hodnikih ne razsvetljave
Med takimi hišami je tudi Voš- in nekateri niti prepleskani niso. n jako v stanovanjski blok. Se preden okna in vrata trohnijo, ker mizar-
je bil popolnoma dograjen in znotraj urejen, so se vselili stanovalci, ker
skega leta, da delovni kolektivi ne , Je bil° boU® stanovati v neurejenih bi imeli vzroka letos zviševati cene 1 hišah, kot v ruševinah ali biti brez i svojim izdelkom.	1.	|	stanovanja. Ostala dela bi lahko do-
jpA 1	1	l (t//lllll	muu ii j um iiuj-
Km kanalov po vojni j večie na Gneču, kjer je bila poča-kana^ibor ie imel po vojni 46 km \ stitev padlih borcev-skojevcev. Še 'ekočih 2?tok vode in drugih vedno pa so po rfaših gozdovih ne-
“alo^alo "-f"!	^
^alov n1 ,P0sPeSiI1 gradnjo novih v Novi Štifti ter Rastkah pn Ljuh-raJ trikrat*??, 80 l'h zgradili sko- nem; te je treba poiskati ter jih pri-°a	. tohk°. kot prej ves čas	.....	1	1
mesta, saj merijo že merno označiti
»alizaciio t te™u >ma urejeno ka- Da ne bi bili pozabljeni dogodki l0TeJ bo Sal ena« tretdina mesta. \, NOB, je treba zbirati material in m2t^a ureditev taaliza* po vsem Pisati kronike tam, kjer tega še ni-
j. so storili. Urediti bi 'bilo treba mu-
Plodno delo Zveze borcev v ptujskem okraju
°krai^n! ^veze borcev ptujskega °t>čnBmS0 i_Se Pre<^ dnevi zbrali na Vorili „ 5 m’ kier so se pogo-Pravou dosedanjem delu in pri-Cf za.ni- kongres ZB, ki bo Vili _ aPrila v Ljubljani. Ugoto-zadn; ’ ^ število članstva od pa<iiQ T* Učnega zbora nekoliko ciie L, so krajevne organiza-daii ,^kll uče vale člane, ki niso daj	Plačevali članarine. Se-
2264 x,Je or§anizacija ZB v okraju lain „K?riov- V vseh občinah de-Ver.ienitmSki	ZB	in 98 po-
za otrrj °,V’ ki- skrbijo predvsem ^veza k!! Paolih. Tem otrokom je skrb	rcev posvečala posebno
in Sq n83-!, vsi dobivajo štipendijo na mr*ni bili v raznih kolonijah Vinji_ pU *er v ^omu ob Dra-skrbgi . tako je organizacija Mirin?	za	pokojnine in in-
hv.	SVfViiJl	ni ono.Tr A 7 to
Število nezgod bo možno znižati
predvsem z osebno skrbnostjo, ne Ie z velikimi materialnimi izdatki
spominskih plošč. Tudi pri orga-
Odstotek nezgod v podjetjih v Mariboru in okoliškem okraju je lani nekoliko porasel. Skoraj 20 odstotkov poškodb je bilo na očeh. Največ nezgod je bilo v podjetjih kovinske industrije. Zaščiti delavcev pri delu bo treba posvečati več skrbi.
Zavod za socialno zavarovanje v Mariboru je lani opozarjal, da odstotek obolenj in nezgod narašča, predvsem v nekaterih podjetjih. Z nenehno borbo proti nezgodam in boleznim so naraščanje obolenj omejili, da je povprečje
Število nesreč v podjetjih je lani precej/ poraslo, od 4420 na, 5946. Pri primerjavi teh dveh številk pa je treba upoštevati, da je tudi število zavarovancev lani poraslo za 10 odstotkov. Ugodna je tudi ugotovitev, da je poraslo število manjših nezgod, večjih pa se je celo nekoliko zmanjšalo. Smrtnih nesreč je bito prav toliko
preseglo predlansko le za 0,05 od stotka. K temu uspehu je precej niziranju občinskih praznikov so	prispevalo sodelovanje med Za-
krajevne organizacije mnogo pri-	vodom za socialno zavarovanje,; kot	v	prejšnjem	letu.
pomogle. Premalo pa se je Zveza	zdravstveno službo in nekaterimi;	Podrobnejša	analiza nezgod
borcev zanimala za izvenarmadno večjimi podjetji, kjer so za to na- kaže da bi lahko precej pre. vzgojo, kar so sklenili po občnem lego ustanovili posebne komisije.	.....
zboru popraviti. Pogovorih so se	Podjetja pa so vložila v higiensko
tudi o tem, kako bi organizacija 1 tehnično zaščito tudi velika ma-s čimvečjo dejavnostjo dočakala	terialna sredstva, več kot 150 mi-
lil. kongres.
prečili. Mnogo preveč je bilo poškodb na očeh, saj jih je bilo več kot 1000 ali skoraj 20 odstotkov vseh ponesrečencev. Mnogo po
lijonov dinarjev. Vzlic temu lan-j	je	bj]0	na	rokah,	predvsem
M. R. sko stanje ni bilo zadovoljivo.
tnen svojih članov. V ta na-2Skomla
2B be. ®vetiii
Pri Okrajnem odboru
j, —’Ua za prošnje in pritož-..r^go več pozornosti so po-
gra<jh, abiranju zgodovinskega Da -A °, osivobodilnem gibanju Zbrali ro^iu Ptujskega okraja, tov n^nogo slik in dokumen-°svetr n^pisaii nekaj kronik. r°žene e'ia -ie zS°dovina prve obo-Ve§a	v	okraju	(Lacko-
širief. reda), na gradu pa je raz-tevnostmU2ei -NOV. Izredno de-pri J,)? organizacija pokazala sPomiyT i van-iu spomenikov in ° stv^ ih Plošč. Odkritih je bilo J menikov in veliko število
Trbovljah dva koncerta * P°6astitev 10-letnice osvoboditve
ztx>r »Svobode II« v Pil. v Precej dolgo ni nasto-osvobr-j Počastitev 10-obletnice *irnei«i tve pa so naštudirali ob-Meigj ProSram. Tako so imeli Pril0i enci na nedavnem koncertu nato n °S^ s^šati revolucionarne, {iji^irnetne in še narodne pesmi. Peveev6-r?0sti Požrtvovalnosti
prstih, ki so si jih poškodovali pri čiščenju strojev med obratovanjem in zaradi nepazljivosti pri delu. To opozarja, da bi morali posvečati večjo skrb uporabi zaščitnih sredstev, predvsem tam, kjer jih že imajo.
ni 14 odst, v Predilnici in tkalnici pa le 10 odst. To je bila med drugim posledica slabih delovnih pogojev, saj ima Tovarna volnenih in vigogne izdelkov zastarele in neustrezne prostore.
V gradbeništvu se je lani ponesrečilo povprečno le 14 odst. zaposlenih, kar v primeri z nekaterimi drugimi panogami ni mnogo. Sorazmerno najmanj nezgod med gradbenimi podjetji je bilo pri. »Konstruktorju« — približno 12 odst.
Te ugotovitve opozarjajo, da bo treba še precej' narediti za zaščito delavcev pri delu, čeprav ne bo mogoče izenačiti odstotka nezgod za vse panoge gospodarstva. Varnostnim tehnikom bi marali bolj pomagati sindikati. Samo z materialnimi izdatki ne bo mogoče občutno znižati števila nezgod, če ne bodo vzbudili večje skrbi delavcev za lastno varnost. Tudi vodilni strokovni kader — predvsem mojstri in delovodje — lahko mnogo prispevajo k zmanjšanju števila nezgod, ker imajo vsak dan stike z delavci. V vseh večjih podjetjih, pred-
ska dela še niso dokončana, da o roletah sploh ne govorimo, čeprav so pripravljeni prostori zanje. Podobnih pomanjkljivosti bi lahko našteli še več.
Ko so končno uslišali prošnje stanovalcev, da bi tudi v tem bloku uredili sodobna stanovanja, so naredili proračun stroškov. Toda investitorji so iz njega črtali nekatere stvari, kot štedilnike, rolete, zunanje pleskanje oken in drugo. Ce vsega tega ne bodo naredili sedaij, ne bodo gotovo nikoli, ker bodo hišo smatrali za dokončno urejeno. Sicer pa čemu bi delali postopoma, ko v novih stanovanjih narediijo vse pred vselitvijo. Vemo, da so v nekaterih starih stanovanjih še večje pomanjkljivosti. Toda, če morajo biti nova stanovanja, ki jih gradijo sedaj, sodobna, zakaj ne bi tudi v Vošnjakovem stanovanjskem bloku, ki je bil zgraden po vojni, uredili sodobnih stanovanj, kot so bila predvidena v načrtu?
S. M.
Delovni čas za nekatere ptujske trgovine ne ustreza
Ljudski odbor mestne občine je s 1. aprilom določil nov delovni čas od 7—12 in popoldne od 16—18. Ta čas je za špecerije in ostale trgovine, ki jih obiskujejo potrošniki iz mesta, ustrezen, nikakor pa ne ustreza trgovinam, ki so navezane na potrošnike iz podeželja. Tako ima trgovina z usnjem »Konus« promet samo od 7—12.30, medtem ko popoldne ni nikogar v trgovino in so vsi uslužbenci brez dela. Podobno je pri železninah in drugih prodajalnah, kjer kupujejo predvsem kmetje. Zadndi avtobusi odpeljejo iz Ptuja že ob 15.30 in z njim odidejo zadnji kupci s podeželja. Zato bi bil za omenjene trgovine ugodnejši delovni čas od 7—15 nepre-
v skoraj polnozasedeni
tudi d n' °P°r<-'kati- Opazili smo tokrat 3 So bili zadovoljni, ko so
cVanfh
Vifel° soboto se je predstavi j , Veljskemu občinstvu tu-
Pogled na Polhov Gradec
I
V Polhovem Gradcu vedno boljše možnosti za kulturno-prosvetno delovanje
Kultumo-umetniško društvo, in uprizorili več iger. Prikazali »Polhov Gradec« je bilo tudi le- so »Hlapca Jerneja«, »Slabo vest«, tošnjo zimo delovno.	!	dve enodejanki in veseloigro
T,ahkn pa tudi ugotovimo, da i »Zmešnjava nad zmešnjavo«. Igra-so možnosti za delovanje društva ' li pa niso le doma, temveč so go-vedno boljše. V lepem zadružnem 1 stovali tudi drugod. Pa tudi sami domu sredi Polhovega Gradca je j radi sprejmejo igralske družine iz dokaj velika dvorana, ki lahko drugih krajev.	E.	Z.
sprejme precej ljudi. Pred krat-
kim so jo preuredili, razširili oder in zboljšali naprave za razsvetljavo. Razen glavne dvorane so dokončno uredili še manjšo dvorano, garderobo in druge stranske prostore. Stroški za to so znašali skoraj milijon dinarjev. K temu so prispevali občinski ljud-j .-•'-ijon.emu oDtmsivu iu- ski odbor, Ljudska prosveta Ljub-center Vska godba »Svobode- ljana-okolica ter LIP in KZ Pol-stareis' ° koncertu mladinske in hov Gradec. Vendar bo treba še ie bij 6 godbe lahko rečemo, da nekaj denarja za dokončno ure-vaj6n;tla^ucliran tako, kot smo ga ditev odra.
godbi	trboveljski	delavski	|	Domačini	in	ljudje	iz bližnje
godba .Pored sta dopolnjevala še okolice radi obiskujejo njegove Bredv • oktet in kvartet, ki sta I dramske predstave. Igralci dram-aiala narodne pesmi. R. ' ske skupine so letos naštudirali
bo treba nekatere avtobusne proge res ukiniti?
4^- podjetja Avtobusni pro- pa bodo letos avtobusni promet skr-■»edkr . 'riboni, ki vozijo tudi na | čili za eno šestino prevoženih kilo-r**br a,*evn'l' progah, bodo morali metrov.
Komisija za razpis mest upravnikov pri LO ‘mestne občine Trbovlje razpisuje
mesto upravnika
za gostinsko podjetje »Majolka«, Trbovlje razpisuje
mesto upravnika
za gostinsko podjetje »Turist«, Trbovlje. — Plača po tarifnem pravilniku. Pogoji: Diploma kvalificiranega gostinskega delavca s petletno prakso. — Prošnje je poslati na Ljudski odbor mestne občine Trbovlje, tajništvo, do dne 20. aprila 1955.
OD VSEPOVSOD
vsem v tistih, ki so lani imela
Posetono veliko nesorazmerje visok odstotek nezgod in obolenj,
-p	uri i>reeledu nesreč no	P3 1x5	treba delati tudi mesečne
poka/e pri pregleau nesreč po	analiz	da bi odkrivali vzroke,	j	kinjeno, kar bi	kupci in	osebje go-
ppsamezmh gospodasrskih pano-	j	tovo pozdravili.	m.	r.
ga h, Največ nezgod je bilo v kovinskih podjetjih, kjer se je lani ponesrečil skoraj vsak tretji delavec — med 7948 zaposlenimi je bilo 2537 nezgod, to je skoraj polovica vseh nezgod na področju mariborskega zavoda za socialno zavarovanje. Največ nezgod je bilo v velikih podjetjih in sicer v delavnici železniških voziil »Boris Kidrič«, kjer so' dosegle 35 odst. zaposlenih, prav toliko tudi v »Metalni« in le za 1 odst. manj v Tovarni avtomobilov. Stanje je biilo približno enako v vseh treh največjih kovinskih podjetjih v Mariboru. V primeri z letom 1953 je število nezgod v teh podjetjih poraslo za 232 primerov, čeprav imajo profesionalne varnostne tehnike.
V tekstilni industriji je bilo število nezgod mnogo nižje, le 13 odst., na kar med drugim vplivajo tudi posebnosti dela. Med podjetji tekstilne industrije pa je bila mnogo večja razlika kot v kovinski industriji. V Tovarni volnenih in vigogne izdelkov se je ponesrečilo 18 odst. zaposlenih, v Mariborski tekstilni tovar-
ZALEC
V torek je bilo v 2alcu predavanje o družbenem planu okraja Celje, ki ga je organiziral komunski odbor SZDL Žalec. To je bilo že peto predavanje, ki ga je ta odbor pripravil.	A.
HODOŠ
Pred dnevi je odjeknila med vaščani male obmejne vasi Hodoš žalostna vest, da je umrl tovariš Ludvik Danč, eden najbolj delavnih gasilcev in ustanovitelj njihovega gasilskega društva. Umrl je v stairosti 88 let. 63 let je deloval v gasilskem društvu. Skoraj vsi gasiilci iz vsega področja so prišli na pogreb. Ob grobu je govoril poveljnik domačega gasilskega društva tov. Kečmar, nato sta pa še spregovorila tov. Viljem Zupanek in Svetes iz Salovec. Gasilci so ob odprtem grobu obljubili, da bodo nadaljevali pokojnikovo delo. *
Mladina v Hodošu je precej delavna. Pravkar se pripravljajo, da bodo uprizorili igro. Ker živi v Hodošu madžarska narodnostna skupina, igrajo tudi madžarske igre. F.
GABERJE
lllllllllil
TATOVI NA DELU V noči na 6. april so neznanci ukradli posestniku Antonu Joštu v Gotovi j ah v celjskem okraj u elektromotor znamke »AEG« 10 ks, ki je vreden 100.000 din.
•
Podjetje »Petrol« v Ptuju je opazilo v prvi polovici marca, da mu je zmanjkalo iz skladišča 480 kg petroleja in 290 kg bencina. Preiskovalni organi so nato naredili preiskavi pri delavcu K. A. Pri njem so našli nekaj denarja. K. A. je končno priznal, da je gorivo prodal na Hrvaško.
Sedaj, ko že skoraj vse vasi okoli Gaberja svetijo z elektriko, so se I tudi v tej vasi zganili. Izvolili so elektrifikacijski odbor, ki je začel delovati. Na zboru volivcev so se vaščani že dogovorili, kako bodo delali, da bodo lahko jeseni že svetili z elektriko.
*
Na osnovni šoli v Gaberju doslej podmladek Rdečega križa ni bil dovolj delaven. Sedaj so pa izvolili na vseh oddelkih voditelje podmladka Rdečega križa.	F.
leženci so se pogovorili o vlogi in nalogah vajenske, delavske in šolske mladine v jeseniški komuni. Razen tega so se pogovorili o sodelovanju na mladinskem festivalu na Jesenicah. Mladinski aktivi že tekmujejo za pet prehodnih pokalov. Tekmovanje bo zaključeno na festivalu, ki bo trajal od 19. do 25. maja.
Jeseniška mladina se pripravlja na republiški posvet mladih proizvajalcev, kovinarjev in metalurgov, ki bo 8. maja na Jesenicah. Udeležili se ga bodo delegati iz nad 60 delovnih kolektivov Slovenije.	S.
Na Jesenicah nameravajo v okviru raznih proslav za desetletnico osvoboditve kolikor bo mogbče urediti tudi mesto. Tako bodo uredili Cankarjev trg pred gimnazijo, kjer bodo odkrili spomenik žrtvam NOB. S pospešeno hitrostjo gradijo kolodvor. Obljubljajo, da bo že letos končan. Nasproti kolodvora končujejo poslopje Narodne banke, kasneje pa bodo uredili trg pred postajo. — Pravkar napeljujejo cestno razsvet-
ljavo.
S.
^ajo	Zaradi obrabljenosti
V°*iti	°kvar,	da ne more‘o
avtobuVSak ^an* Ce ne bodo dobili jili,	b°do	morali	promet	ome-
s.ru^beni načrt mesta Mari-Hviojj lcer Predvideva nakup enega Sa‘ To pa je tako malo, da ^roihe?^°^ obdržati Avtobusnega je hjj .a niti v takem obsegu, kot V Ulasi,11j* CePr«v bi ga bilo treba
le /.	^	razširiti.	Rešitev	bi	bila	.	_
števil Gni' k* lahko uvozili večje stajališč niso rentabilne in je treba toC generalno popravljenih av-	razliko	kriti z medkrajevnim pro-
ki-80 v primeri z novimi	metom.	To	kaže, da je	v tej zadevi
Poceni. Ce to ne bo uspelo,	zelo težko	najti dobro	rešitev.
Nekateri Mariborčani se zavzemajo, naj bi promet skrčili — če *ie bo druge rešitve — le na medkrajevnih progah. Pri te*J poudarjajo industrijski značaj mesta in njegove potrebe glede na prevoze delavcev l.a delo, kar brez dvoma drži. Vendar tudi medkrajevni avtomobilski promet ni mogoče ukiniti tam, kjer nimajo vlaka. Razen tega mestne avtobusne proge zaradi gostih po-
o k rajni ljudski odbor Trbovlje, tajništvo za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, razpisuje
mesto farmacevta -upravnika lekarne v Radečah
Pismene ponudbe je poslati do 15. maja 1955 temu tajništvu.
Mesečna prejemki po uredbi, dopolnilna plača pa po pravilniku od 5000—7000 din mesečno.
Na razpolago je tudi stanovanje
OLO Trbovlje, tajništvo za ljudsko zdravstvo in soc. politiko.
Četrtega aprila je biilo vlomljeno v stanovanje posestnice Marije Kokol j v Zg. Zabukovju v novomeškem okraju. Tat je odnesel dve moški obleki, štiri moške hlače, vsega v skupni vrednosti 50.000 din. Po do-
JESENICE
Mladina jeseniške 2elezame je imela v ponedeljek politično zborovanje. V sredo # pa je bil sestanek mestnega mladinskega komiteja. Ude-
storili Cigani Brajdiči, ki so takrat bili v vasi.
OGENJ ZARADI KRATKEGA STIKA
Dne 6. aprila je začelo goreti gospodarsko poslopje Janeza Zajca v Pobrežju v ptujskem okraju. Razen skednja in lope je zgorelo tudi ostrešje hleva. Škode je za približno 320.000 dinarjev. Požar je nastal zaradi kratkega stika.
Z mariborske reševalne postaje
Alojz Verbič, star 52 let, iz Hotinje vasi, zaposlen pri Tovarni poljedelskih strojev v Mariboru, si je zlomil nogo. — Roman Golob, star 34 let, iz Peščenega vrha, zaposlen pri Kmetijskem gospodarstvu Cerk-
...	„	.	..	.	.	..__.	venjak,	si je pri delu poškodoval
sedanjih	ugotovitvah so to	najbrž	n0g0. —	Ivana šišek, stara 68 let, iz
Maribora. Smoletova ul., je padla z dvometrske lestve, ko je čistila šipe I in se poškodovala. — Marija Novak, | roj. leta	1919, iz Maribora, Štrekljeva .
ulica 10,	je iz neznanih vzrokov pila ,
lizol. —	Ivan Kovač, star 36 let, iz j
Maribora, Mlinska ul. 7, strojnik pri »Konstruktor«, je na gradbišču na Partizanski cesti padel in dobil no-tranje poškodbe. — Vinku Kolmaniču, staremu 23 let; iz Maribora, Meljska I cesta, delavcu v Mariborski tekstilni i tovarni,	je pri dvigalu padla utež
na desno nogo in mu zdrobila stopalo.'
Del jeseniške železarne
codobneoo turizma -*• »oMdneoa oosttnstra -
brez sadnih sokov
»C E L EIA • S A D«
Povsod v svetu so sadni sokovi uvedeni kot pijača prve vrste. Gostinstvo brez sadnih sokov kaže na primitivnost in zastarelost — Zato takoj nabavite
Ne odlaša) tel jabolčni sok, borovničev biser ali grozdni sok
TOVARNE
»CELEIA-SAD« - CELJE
6
»LJUDSKA PRAVICA«
SOBOTA, 9. APRILA
C
kulturni obzornik
O reprezentanci naše dramske umetnosti v tujini
Problem uveljavljenja naše dramske umetnosti v tujini /i( preprost. Uspešno in smotrno ureditev tega pr obleč._ preprečuje hude ovira. Gre za vprašanje našega jezika, ki je zelo tuj vsem drugim jezikovnim področjem na svetu, razen slovanskega. Ker pa je bistvo drame v besedi, so povsem naravno naši gledališki nastopi v tujini povezani z nemajhnim rizikom. Ta riziko je moč ublažiti — ne pa tudi odstraniti — samo s kvaliteto igranja in takšno vsebino drame, ki je lahko že po svoji zunanji dinamiki tujcu kolikor mogoče razumljiva, seveda če je že poprej seznanjen z njeno vsebino, kazen tega je vprašanje, kadar je govora o sodelovanju na velikih mednarodnih gledaliških festivalih, ali ne bi bilo najbolj smotrno na tako široko zasnovanih mednarodnih gledaliških manifestacijah sodelovati samo z domačo dramo.
Naša gledališka umetnost je s svojim nastopom na lanskem pariškem dramskem festivalu dobila mnoga in enodušna priznanja. V Parizu so o nas izrekli sodbo, H docela ustreza stvarnosti: da je namreč naša dramska umetnost enakopravna veliki svetovni dramski umetnosti. Predstavili smo se z j igro enega izmed najboljših naših' gledališč in z domačo dramo viso-1 kih kvalitet. Jugoslovansko dramsko gledališče in naša drama sta ■ osvojila z »Dundom Marojem« tako gledališko občinstvo kakor pristoj- ■ ne gledališke in literarne činitelje. Boljšega dela tedaj nismo mogli izbrati in zato smo izbor vsi brez omahovanja odobrili. Naš lanski uspeh v Parizu je moč presoditi tudi po dejstvu, da smo ena izmed štirih dežel, ki so jih s posebnim povabilom zaprosili, naj tudi letos sodelujejo na pariškem festivalu. To je prav gotovo priznanje kvaliteti naše drame in naši igralski ravni, nalaga pa tudi obveznost, da v nadaljnjih letih to priznanje ohranimo. Zato nam tudi ni bil ljub prvotni sklep, da letos iz finančnih razlogov ne bomo sodelovali na pariškem festivalu. Neugodno bi namreč bilo tako v nekem smislu priznati, da nimamo več kaj boljšega pokazati, i.ato nas je vzradostila vest, da so prvotni sklep opustili in da bomo v Parizu, nastopili tudi letos.
Toda že dejstvo, da postajamo stalni udeleženci zelo pomembnega mednarodnega dramskega festivala, nalaga dolžnost, da se nanj temeljito pripravimo. V zvezi s tem je treba načelno razjasniti nekatere stvari.
Predvsem je treba jasno določiti cilj, ki ga želimo s tem sodelovanjem doseči. Ali je treba na festivalu prikazati v glavnem našo igralsko umetnost in kvaliteto našega odra, ali pa je treba hkrati prikazati tujini tudi našo domačo dra-n.atiko? Zdi se mi, da je veliko bolj pravilno, nastopiti kakor lani z najboljšimi in najbolje uprizorjenimi domačimi dramami. Na ta način namreč uveljavljamo i našo igralsko umetnost i vzbujamo upravičeno zanimanje za našo domačo dramo, ki ni manj kvalitetna od sodobne tuje. To pravim na podlagi razgovorov z ljudmi iz krogov organizatorjev pariškega 'ramskega festivala in s predstavniki mednarodnega gledališkega instituta. Prireditveni odbor se je namreč postavil na gledišče, da je treba vsem sodelujočim državam svetovati, naj pridejo na festival s svojimi domačimi dramami.
Že s tega vidika se ne morem strinjati s tem, da so izbrali Shakespearovega *Kralja Leara«. Pri tem seveda ne dvomim, da nas bo Jugoslovansko dramsko gledališče s tem Shakespearovim delom (izvrstno uprizorjenim, ki pa vendarle po mojem mnenju ni najboljša predstava tega gledališča) tudi tokrat v Parizu dostojno zastopalo. Sodim pa, da ni dobro, da našo državo, ki ima celo vrsto gledališč na bolj ali manj isti ravni kakor Jugoslovansko dramsko gledališče, dvakrat zaporedoma v tujini zastopa isti ansambel. Na ta način utegnemo namreč nehote vzbuditi vtis, da je sam6 to gledališče res dobro.
T o ni potrebno, lahko pa je tudi škodljivo.
Mnenja sem, da bi morali nastopiti z domačo dramo. Pripominjam, da imajo zdaj naša gledališča odlično naštudirana dela Krleže ('Gospoda Glembajevi«, »Leda*, Vučjak« in »V logoru*) in Cankar-in (^Hlapci< na dveh odrih). Čeprav ie res, da Krleževa dela, ki so psihološko zapletena, tujec, ki ne po--na našega jezika, teiko razume,
šest predstav Francoskega ljudskega gledališča v Beogradu
Ansambel Francoskega ljudske-a gledališča bo prispel v nedeljo,
0. aprila, v Beograd.
Ansambel bo imel v Beogradu ';est predstav — tri predstave »Cida« in tri predstave Molliero-vega »Don Juana«.
vendar ne smatram tega za odločilno, ker sem prepričan, da prava umetniška igra lahko vpliva na občinstvo in ga naveže na dramo (dokaz za to so Hudožestveniki, židovsko gledališče »Habima«, pa tudi velika evropska gledališča, ki so gostovala v deželah, kjer so njihov jezik bolj ali manj slabo razumeli). Razlog bi bil še manj tehten, če bi prišel v poštev Cankar s »Hlapci*. Spričo bolj ali manj internacionalne protiklerikalne teme in zelo lahko razumljive zunanje dinamike, kakor tudi odlične igre bi'lahko s tem delom napravili vtis na pariško občinstvo, pa najsi gre že za beograjsko ali ljubljansko uprizoritev (vendar bi dal prednost ljubljanski ).
Ker vem prav dobro, da je bilo treba v zvezi z naknadno odločitvijo, da bomo vendarle sodelovali v Parizu, naglo ukrepati, zdaj ne kritiziram pristojnega činitelja, ki je ta sklep sprejel. Sklep bi bil sicer lahko boljši ali, točneje rečeno, smotrnejši, toda tudi s takšno izbiro ne bomo letos v Parizu diskvalificirani. Hotel pa bi svetovati, da bi bilo treba v prihodnjih letih ta problem obravnavati bolj sistematično in pravočasno. Urediti je treba, da bi pod vodstvom Komisije za kulturne stike s tujino spremljali vse pomembnejše uspehe naših najboljših gledališč in da bi pravočasna presodili, da bi tako lahko sprejeli sklep na podlagi zelo zanesljivo in nepristransko ugotovljenih dejstev. MILAN BOGDANOVIČ
Ivan Napotnik: Egipčanka. Po dovršenih akademskih študijah je Napotnik ostal na Dunaju in ustvarjal poleg čiste plastike tudi arhitekturne kiparske kompozicije. Ena izmed teh je prav naša arhaično zasnovana sohica, predstavljajoča Egipčanko, stoječo na želvah. Kip je mišljen kot stav-binska dekorativna plastika in kaže znake tedanje dunajske pozno-secesijske umetnosti pred prvo svetovno vojno. Zanimivo je, da je en odlitek kupil sloveči dunajski arhitekt A. Loos.
Pred premiero Mozartovega „ D 0 N J U A N A“
V soboto, dne 9. t. m. bo ljubljanska Opera po nekajletnem presledku uprizorila- Mozartovega »Don Juana«.
Kmalu zatem, ko ni našel Mozart s »Figarovo svatbo« (premiera maja 1786) trajnejšega uspeha na cesarskem Dunaju, se je odpravil v Prago, kjer je dne 19. januarja 1787 dirigiral na svečani akademiji svoje skladbe in naslednji dan tudi »Figarovo svatbo«. Občinstvo je za to delo pokazalo tako veliko navdušenje, da je Mozart sklenil pogodbo, s katero se je obvezal, da zloži za praško gledališče novo opero. Skladatelj je izbiro snovi prepustil svojemu libretistu Da Ponte-ju, ki se je odločil za špansko pripovedko o zapeljivcu žensk Don Juanu. Opera je bila kmalu dovršena in doživela še isto leto 29. oktobra 1787 svoj krst v praškem stanovskem gledališču z naslovom »Don Juan ossia il Dis-soluto punito«.
Osebnost Don Juana, ki je mikala vse, od Tirsa de Molina pa preko Moliera, vse do novejšega časa mnoge tvorce evropskega slovstva, si je tudi hitro našla glasbenih oblikovalcev. Med njimi je pomembnejši Gazzanigi, čigar opera o Kamnitem kipu je bila leta 1787 z velikim uspehom izvajana v Benetkah. Po tej operi pa je tudi Da Pan te zasnoval svoj libreto. Druga važna glasbena obdelava te snovi pa je Angio-linijev balet z glasbo Ch. Glucka.
NOVE
KNJIGE
Osem ameriških novel
Ne mogli bi trditi, da je moderna ameriška književnost v naših 'prevodih zapostavljena:	prav na-
sprotno, slovenski bralec je z njo 1 relativno dobro seznanjen, zlasti še, če pomislimo na sodobne evropske pisatelje, ki razen Italijanov pri ! nas še niso niti približno zadovolji-| vo predstavljeni. Knjiga osmih ame-I riških novel pomeni potemtakem ' bolj ali manj dopolnilo podobe sodobne ameriške književnosti, kakr-! šno poznamo iz dosedanjih knjiž-j nih prevodov, gledaliških uprizori-| tev in nekaj uspešnih ameriških
filmskih adaptacij literarnih del. Kljub temu pa je to dopolnilo v nekem smislu zelo pomembno: seznanja nas namreč s tipično zvrstjo ameriške moderne književnosti, s tako imenovano »short story«,ki je bila v naši prevodni književnosti v primeri z romani nekoliko zapostavljena, čeprav si kot zvrst s plahimi koraki pričenja utirati pot tudi že v slovensko izvirno prozo.
Avtorji in njihove zgodbe v tem | izboru so doka j različni. Herbert Griin, ki je zgodbe izbral in prevedel ter jim napisal uvod, je poskr-
IZ ZAKLADNICE SLOVENSKE UMETNOSTI
-M
HINKO SMREKAR: HAJDUKOVA OPOROKA
Malo pred izbruhom I. svetovne vojne je Smrekar pripravljal zbirko risb za izdajo srbskih narodnih pesmi. Študij te motivike je očitno dal umetniku pobudo, da je narisal ta prizor, ki nazorno ilustrira zadnje kitice Simon Gregorčičeve pesmi »Hajdukova oporoka«: »Glej — vrh Balkana rob strman, nad njim Hajduk je zakopan« in »... Ni rezan kamen, tesan les: en meč navpik, han-džar počez«. — Tudi ta risba je prepričevalen dokaz Smrekarjevega obsežnega risarskega talenta.
\ >
bel v prvi vrsti za pestrost razgledov v tej knjigi: podoba Amerike z vsemi svojimi protislovji, Amerika, neizmerno razsežna in neizmerno utesnjena, svobodna in suženjska, velika in nizkotna, mogočna in razdrobljena, Amerika s stoterimi obrazi in stoterimi maskami, seveda v kolikor je to izvedljivo v razmeroma skromnem obsegu knjižice, 150 strani. Kljub temu prvenstvenemu namenu, pokazati obraz Amerike, ni zapostavljena druga, nič manj važna naloga take knjige: približati vsaj v velikih obrisih osnovne značilnosti pisateljske generacije, ki drži zrcalo »čednosti in pregreham« te dobe, in tako je poleg že omenjene snovne podobe urednik in prevajalec poudaril tudi oblikovne značilnosti in raznovrstnosti, ki se izražajo v kratkih tekstih te literature.
Izbor avtorjev je dovolj širok za zaokroženo informacijo. Izmed znanih sodobnih avtorjev v zbirko nista uvrščena Hemmingway in Faulkner z opravičilom, »da bi s presilno stvariteljsko napetostjo razgnala okvir take knjige, kakor je bil zamišljen.« Morda pa bi kljub temu bilo mogoče poiskati kak kompromis?
Prevod se lepo bere. Zanimiva so nekatera prizadevanja po uvajanj11 pogovornega jezika v književ-- ) slovenščino, o čemer je bilo in še bo verjetno precej debate. Griin v tem pogledu ni šel v ekstreme, je pa nakazal pot, ki je ne kaže a pri-ori zavračati.
Prijetni, bralcu namenjeni uvod, brez odvečnega »razpravljanja« se zelo uspešno veže v celotno zamisel knjige. Prevajalec ga je posvetil Louisu Adamiču.
Oprema Grege Košaka je okusna, moderna v najboljšem pomenu 'besede in knjigi izredno primerna.
Knjiga je izšla v zbirki mariborske založbe Obzorja »Naša doba v knjigi« in sicer kot drugi zvezek te zbirke. Za uspešno zamisel izdajanja sodobne tuje književnosti je treba dati založbi vse priznanje, uredniki pa se bodo morali potruditi, da bo ta namen tudi dostojno izpolnjen.	—n
Prvo gostovanje Slovenske filharmonije v Italiji I
Simfonični orkester Slovenske j filharmonije bo odpotoval konec maja na turnejo po Italiji. Na povabilo milanske koncertne agencije bo Slovenska filharmonija na svojem prvem gostovanju v Italiji priredila koncerte v mestih Aquilla, Sassari in Bari, pogajajo se pa tudi o gostovanju v Livornu tn Brescii.
Sovjetski operni pevec bo gostoval pri nas
Aleksander Pirogov, prvak moskovskega Velikega gledališča in narodni umetnik ZSSR, bo go- j stoval sredi tega meseca v naši državi.
V Beogradu bo (Pirogov nastopil v dveh opirah Modesta Mu-sogskega.
Aleksander Pirogov bo gosto
tuji Časniki o naših umetnikih
Razstava lesorezov v Berlinu
val tudi v Zagrebu in Ljubljani.
V Berlinu jo odprta razstava Modri ar. združenja lesorezcev »XYLON«. Razstavo jo prirodil okrajna urad >Tiergarten von Berlin«, oddelek ljudsko izobrazbo, umetnostni urad.
To razstavo smo lai^ko zimo videli v Ljubljanski galeriji, kamor js prišla neposredno iz Ziiricha, kjer je bila odprta v jesemi 19.53 ob ustanovitvi moduar. organizacije *XYLON-V Ljubljani je bido razstavljnih od skoraj 850 lesorezov, kolikor jih jo poslala ziiriška centrala, 371 listov in je bilo zastopanih 14 držav oziroma ozemelj V Berlinu 12 držav razstavlja 174 listov, torej manj kot polovica razstavljenih v Ljubljani. Kot samostojni skupini sta izpadli ozemlji Saar in Trst.
Od jugoslovanskih del jih jo razstavljenih osem, medtem ko jih je bilo v Ljubljani 21. Po dva lesoreza imata Tone Kralj in Maksim Hode j, po enega pa Riko Debenjak. Marjan Dotoni, Božidar Jakac in Sergej Glumač. V katalogu je izmed jugoslovanskih del reproduciran Jakčev list »Koncert«.
O razstavi so dnevniki precej ob- I
širno poročali. Taiko je med drugim berlinski dnevnik »Der Tagesspiegel« pisal: »Daleč od take rafinirano občutljivosti in bogatega nlansdramja linij seveda, deloma groba, oblikovno primitivna, folklorno pobarvana so dela Mehikancev in Jugoslovanov. In zdaj pa zdaj so polna strastno gorečnosti ki se v »Koncertu« Božidarja Jakca iz Ljubljane dvigne do močne duhovnosti, ki spominja na Chagalla«. Zanimivo pa je stališče poročevalko (Claudia Hoff), ki ga izraža v sklepnem odstavku: »Ostaja odprto tole vprašanje: koliko je ta razstava zares pregled o lesorezu današnjosti in o njegovi pomembnosti nr. dveh celinah in kako daleč gre to na račun žirije, da je videti tod, kakor da se je lesorez popolnoma zaklel pred me t-nosti, medtem ko so pri moderni in francoski grafiki, ki smo ju nedavno videli, nepredmetna oblikovanja daleč prevladovala«.
V okrilju navedenega razstavišča v Berlinu, ki ga vodi Friedrich Lam-bart, bo še ta mesec odprta razstava Slovenskih sodobnih grafik.
L. A.
PREDEN ODGOVORITE, PROSIMO, PREČITAJTE VSO ANKETOI
PODJETJE
»MEDEX«
LJUBLJANA
razpisuje
IAGRAunu ANKETO
o čebelarstvu in željah ter navadah potrošnikov glede medu in medice
Priimek in ime  ....................      poklic	________-—
kraj, ulica ___________________________    okraj	....———
V kolikor so odgovori v anketi nakazani, prosimo, ustre**10 podčrtajte!
SPLOŠNO O ČEBELARSTVU
1. Koliko čebelnih panjev	je	po	vašem	mnenju	v	Sloveniji?
(10.000 do 30.000, 50.000	do	60.000,	60.000 do	100.000, ve«
kot 100.000)
2. Koliko povprečno ocenjujete letno proizvodnjo m®du v Sloveniji pri povprečni letini? (manj kot 100.000*9'
100.000 do 200.000 kg, 200.000 do 500.000 kg, več *01
500.000 kg)
3. Ali veste kako se imenuje naša čebela, ki je najb°ji znana po svetu? Da, ne. V kolikor veste, prosimo napi*
šite ime .........................................
3. Kakšno korist ima kmetijstvo od čebelarstva? ...... —
MED
5. Ali redno uživate med? Da, ne. če ne, zakaj ne?  ——
6. Koliko medu užijete letno v kg? (na eno osebo) .....——"
7. V katerem letnem času pojeste največ medu? (spomlad' poleti, jeseni, pozimi).
8. V kakšne namene kupujete med? (jeste samega, v mlek«' v čaju, v pecivu).
9. Če ga jemljete kot zdravilo, kako ga jeste? ........——■"
10. če imate družino:
a) kdo v družini (gospodinjstvu) užije največ rrved^
. .   *
b) ali kupujete med specialno samo za otroke? Da, h0,
11. Kakšen med vam najbolj ugaja?
a) Po vrsti: aJcacijev, cvetlični, gozdni, žajbeijev, roin*3-rinov, lipov, ajdov, šetrajev, kostanjev?
b Po barvi: svetel, temen?
c Po stanju: tekoč, trd (kristaliziran)?
12. Ali se vam zdi cena medu (280 do 290 din) v primerjavi s ceno sladkorja primerna, previsoka, prenizka?
13. V kolikor uporabljate med kot zdravilo, proti kakšnim boleznim ga uporabljate? ..................................
14. Ali veste, da sta med m vosek važni surovini v kozme' tiki? Da, ne. če veste, nam prosimo povejte, zakaj 9a
uporablja? .................................................
15. Ali kdaj uporabljate med za lepotno masko, ki va^ osveži kožo? Da, ne.
16. Kje najraje kupujete med? Pri pridelovalcu čebelarju, v specialni trgovini z medom, v špecerijah?
17. Ali bi kupovali specialne izdelke iz medu? (med z i"1'®' timi lešniki ali orehi kot pašteto, med z mlekom v Pf j kot prašek, med v tubah za turiste itd ? Kateri
naštetih izdelkov bi vam bili najbolj pri srcu? Podčrtaji* jih!	r
18. Ali imate morda še kašne predloge, kako bi med lahk°
pripravili?
MEDICA
19. Ali ste že kdaj pili medico? Da, ne.
20. Kakšen okus je imela medica, ki sto jo pili? (slad«1*' vinski)	1 K
21. Ali vam je ta okus ugajal? Da, ne.
22. Če vam ni ugajal, kakšen okus bi vam prijal? ...............■"""
23. Ali veste, da je medica najcenejša alkoholna pija^ Da. ne.
*
Izpolnjene anketne liste pošljite na upravo Ljudske Pra vice, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2, ali pa jih oddajte v P° druinicah Ljudske pravice v Mariboru, Celju, Ptuju, Zagoriu' Trbovljah, Hrastniku, Novem mestu, na Jesenicav in v Kranja do 20. aprila t. I.
*
Podjetje bo izžrebanim nagrajencem razdelilo naslednji11 ?5 nagrad: 1. nagrada: litograflrana kanta cvetličnega 15 kg; 2 nagrada: 4000 dinarjev v gotovini; 3.—10. nagra^a' kolekcija petih različnih vrst medu; 11.—20. nagrada: karitica medu 2 kg; 21.—25. nagrada kantica medu 1 kg.
*
Postanite stalen odjemalec medu in medice pri podje1)^ MEDEX«f ki ima svojo poslovalnico na Miklošičevi cesti 2 v Ljubljani, ki vas oskrbi s kvalitetnim, garantirano naravni medom.
ŠPORT IN TELESNA VZ«OJA
PRED DRŽAVNIM PRVENSTVOM V KROSU V OSIJEKU
Revija tekačev na srednje in dolge proge
Štritof je favorit na najdaljši progi. Na 4000 m se bodo pomerili najboljši atleti —
srednjeprogaši
v Osijeku na tek-
movMtl,1 80 bod'°
kr<»u ŽP	J	ttproalavijo	.
MLi naj JjS- t ?° ifvol>l>d'1'tvi >!,|>Ine-daln-B J-TV1, .tekači na srednjo in
toeSrii«h ^ m? 86 1)0,10 v	ka-
za "“><>v prvaka prvenstvo bo velika in do tekmn??Prireditev. Olamd bo-8000 i“ 4«» m, sta-mLadnmci na 4000 m, mlajši na
Atletsko tekmovanje v Preboldu
'>ol(^°if6(	Poslavljal sneg v Pre-
IJra v i I ji -r,*.11	Ja mladina žo na-
bost. OrSV® .^“rak« v atletsko aktiv-stvo’ v “™ll*1.ra!la je atletsko prvenca .»“krmili prostorih. Tekmova-RrtiiU ll<, ^ŽI'lo 20 tokmovaileev. 6kok	2®	m= fric 3,2 se>k.;
na,	Ko6ev»r	130 cm; dalji-
^*8ar^^Q ^ cm’ meit medicinke:
Kros v Podpeči
ie bil° v Podpri • an.J® <lrust©v »Partizan« Pod-
Poči	-itti la&aiu« ruu-
etm TiHoi ??erja v teku 6ez drn in
^tevaio daJ<jeb K' aadovol-j,i™-- -če
- Ubtvo dokaj zgoden
^rultvna^?°i’ *^e ^il ^ Podeželsko nulo^; J. z^°den termin. Proga l^ka 'Ln člane ^ bila dokaj bri; ^ strma, zato so rezultati do-
ni:	J.
mladinci
Sve*62".^*: .Pionirji - 500
^<l*šar
500 1:30,0.
m; F
»Tu
Pristavec 1:25,4, P. P.
orodna TELOVADBA mir prvakov« v Italiji
vi j« nogometno tekmo Jugosla-
rillu. bo t^Tv1?3’ H ^ ^ maja v Tu" v orod-m 4?i r?Slu *Tuarnir prvakov« te^ ;J®*°vadbi. Jugoslavijo bosta i- . wKmovitn4ii »oofAno.lo Th«{a
2500 m, ženske na 1500 m in mladim- isočd uspeli na državnem prvennstvu.
ke na 1000 m.
Posebna zanimiva borba bo pri član j h iin mladincih. Štritof je v najboljši formii, Cetiniič je v Skopi ju zadovoljili, skrbi nas pa slaba forma Ceraja in Pavloviča ter majhno število nadarjenih tekačev in sploh tekačev, ki tekmujejo na dodg-ih progah. V Osijeku se bo skupina izvrstnih tekačev na 1500 m kot so Mugoša, Krstič, Ottenheimer, Hadišič, Vipotnik, Cular in drugi pomerila v teku na 4000 m. Med temi mladimi im hitrimi tekači moramo iskati naslednika Mihaliča in Ceraja. Lansikii mladinski prvak Je-remič bo tokrat tekmoval med člani.
Štritof je imel glavno besedo na »Balkanskem krosu« v Skoplju v konkurenci najboljših Grkov, Turkov in Jugoslovanov. S takšnim slovesom jo seveda zanesljiv favorit tudi na prvenstvu Jugoslavije v teku na 8000 m. Pran jo Mihalič žail ne bo mogel zaradi bolezni nastopiti v Os jeku. Tako bo Štritofov hud nasprotnik le Ceti-nič.
Povsem drugačen je položaj na krajši progi 4000 m za člane. Sezona se .je začela v znamenju dvoboja Mu-goša-Ottenheimer. Na prvenstvu Beograda je bil Mugoša le za nekaj metrov boljši. V Krailjevu je Ottenhei-mer premagal svojega klubskega tovariša Krstiča, v Zagrebu pa je Mugoša v teku na 1000 m premagal skupino naših najboljših tekačev na srednje proge in nemškega olimpijca Lammersa. Po našem mnenju vzdrži Mugoša več, Ottenheimer pa je hitrejši. To bo vseka,kor v dimka borim, v kateri bodo nedvomno uspešno sodelovali tudi ostati i naši. najboljši tekači na srednje in dolge proge.
Malone na slehernem dosedanjem prvenstvu so bili zmagovalci med miladinci s podeželja. V tekmovanju posameznikov on v moštvenem tekmovanju so odikridi nadarjene tekače moštev, ki so dominirala nad kolektivi iz velikih mest. Iz Osijeka poro-
tem tfttrr, v	«“»wavi/u	i	čajo,	da	se tamkaj re6no priipravlja
in CaikWl0Vanju ^^topala J ur je- skupina mladincev AK Metalac, ki bo
I skiukuLa prod svojim občinstvom do-
Republiška polfinalna Šahovska turnirja V Ljubljani Kržišnik, v Maribora pa trije v vodstvu
?aliL“£ialje?a-nJu republiških polfi-llani so ^S',)eT v Mariboru in Ljub-V	4oa°žoni tile rezultati:
5 ®ribaj	i11- kolo: Kržišnik it
Horvat — o» Preinfalk — Brglez 1:0, M remi,	remi, Ivačič — Sitar , 0::
r°mii?. _arčli; — Gabrovšek 1:0, N. '
(vnijf8™'15 Prek., šiška — Be-Nedi«?dfeen?; JV- kolo; Sribar -ženo	.	Le«	ni'k — šiška odlo-
®itar ^-“rovtiek - N. Tomšič 0:1, tači« remi u ^	re'mi- Sušnik	—
n i5® ~ Horvat remi,
K Partije.	re’54	v	Prekinjo-
iTača4 Kržičnik — Sušnik remi,
Sribar l^o Leš<uik 0:1, Kržišnik —
prstni' -r-vf „	i _ • •	..Iv	Belgiji.	Pred
^edižij o.S?	Kržičnik	odigrala deset partij,
i, PreinfaiV	1	b.1 k(io prej zmagalbo rezultat po
Longer — Kukovec prek. IV. kolo: Todorovič — Kukovec 1:0, Kočevar — L/onger remi, Draksler — Krulc remi, Cuderman — Šmigovec prek., Mavrič — Miš ura 0:1, Ketiš — Tomšič 1, Čisar — Roblek 0:1.
Po IV. kolu vodijo: J. Tomšič, Mišura, Krulc 3, Roblek, Kočevar 2 itd.
Črepinšek ali Ciric?
Jutri 6e začne v Banji Luki dvoboj med Grapi nš kom in letošm jim formalnim državnim mladinskim pr-_	.	i	vakom	Čiričem za vstop na turnir za
Kržišnik — svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo Belgiji. Predvideno je, da bosta v kolikor ne
V takšnih pogojih so seveda možna presenečenja in dobri uspehi doslej neznanih tekačev manjših klubov.
Prvenstvo v Osijeku bo uvod v letošnjo bogato in pestro atletsko sezono. Prva tekmovanja bodo 17. in 24. aprila, že 31. apriila pa bodo v Beogradu prve mednarodno tekme na 1500 in 3000 m.
DVIGANJE UTEŽI
Nocoj SC »01ympionixe« : ŽTflK »LJUBLJANA«
Nocoj ob 20. uri bomo imeli priložnost videti naše najboljše dvigalce uteži, ki bodo tokrat nastopili proti dunajskemu moštvu SC »01ympionike« Robert Fein. Moštvo Ljubljane bo nastopilo v najboljši postavi: Dolenc, Rozman, Colarič, Mecilošek, Lazar, Petač, Jamšek. Borba bo po vsej verjetnosti zelo zanimiva, obeta pa se tudi kakšen nov državni rekord,
V NEDELJO SE NADALJUJE II. ZVEZNA LIGA
Kdo bo prišel v 1. ligo?
Po petmesečnem premoru se bo- starju in Šabcu ter v Ljubljani z do v nedeljo nadaljevale tekme za Napredkom in Budučnostjo.
točke v II. zvezni nogometni ligi. Pet mesecev je dolgo obdobje. Kako so ga moštva II. zvezne lige izkoristila, pa bodo pokazale že prve tekme.
V jesenskem delu prvenstva je bilo najboljše moštvo II. lige mostarski Velež. Izmed devetih tekem
Na'zanimivo prireditev vabi-	?	^ofll	.d-	v	prid
mo čim večje število gledalcev.
Mladinska reprezentanca Slovenije, ki bo jutri imela dvoboj z mladinci Vojvodine v Bečeju (od leve proti desni): Aplenc, Capuder, Vrtačnik, Lakota, Stražišar, Cerar, Trugar, Robič
le tekmo z Napredkom v Kraševcu je igral neodločeno.
Najhujša borba bo za drugo mesto. Na seznamu kandidatov so: Bu-dučnost, Napredak in Odred in morda tudi »Mačva«. Po kvaliteti, številu točk in razvrstitvi tekem pa imata Napredak in »Mačva« zelo malo upanja da se bosta uvrstila med najboljše.
BUDUCNOST ALI ODRED?
Najresnejša kandidata za drugo mesto sta Budučnost in Odred. Bu-dučnost ima vsekakor prednost, saj si je priborila dve točki več od Odreda, zato pa mora odigrati eno tekmo več na tujem igrišču, kakor ljubljanski nogometaši.
Najtežavnejše tekme na svojem igrišču bo imela Budučnost z Vele-žem in »Mačvo«, kot gost pa z Odredom in Napredkom. Odred bo imel najbolj naporne tekme v Mo-
V II. ligi igrajo oster in borben nogomet. Moštva se niso ne glede na razvrstitev na lestvici, sprijaznila z usodo, to pa je vsekakor dobro in je zato zanimanje za tekme še večje. Če vse to upoštevamo, bi bilo dobro, da bi Zbor sodnikov določil za te, predvsem pa za odločilne tekme, kar najbolj izkušene in odločne
sodnike. LESTVICA			n.	LIGE		
Velež	9	8	1	0	29:4	17
Budučnost	9	6	0	3	24:13	12
Napredak	9	4	2	3	14:8	10
Odred	9	5	0	4	15:13	10
»Zenica«	!)	3	3	3	19:19	9
Metalac	9	3	2	4	12:10	n
»Mačva«	9	3	2	4	13:21	8
' Lovčen	9	3	1	5	15:16	7
Rabotnički	9	3	0	6	7:22	6
»Bokelj«	9	1	1	7	6:27	3
VESTI IN D O G O D KI
-VATERPOLO Mornar zmaguje
Bruselj, 8. aprila. (AFF). Splitski Mornar je premagal vaterpolo reprezentanco Bruslja z rezultatom 14:2 (62).
Mornar je igral zelo hitro. Njegovi igTalci so plavali boljše, zanesljiveje branili in pogosteje napadali.
Gole so dosegli: Radonjič 6, Framj-kovič 4, Grkinič 3 in Štaikuila 1. Oba gola za domače moštvo je dosegel Lokitme.
^, .j NOGO:'IET	'	teljška nogometna tekma B reprezen-
Otvontvena tekma 11. zvez- tance Dunaja — reprezentanca Mane lige jutri v Ljubljani rlbora- 0bc moštTl sta se ,,a sreCan3e
Ljubljanski derby na igrišču Krima
Jutri ob 10. url dopoldne bo na stadionu Krima na Rakovniku prvenstvena nogometna tekma — ljubljanski derby — Krim : Grafičar.
Cena vstopnic za vojake in dijake 30 din, za ostale 50 din.
Mednarodna tekma v Mariboru
Jutri ob 16.30 uri bo na stadionu Ljudskem vrtu v Mariboru prija-
2* (5^^
2	2	(1).	Leva®:	ŠSSik	|	&2T	P«
neodločen, bosta od_
m V	i	igrala	še največ štiri partije. Oba
^°dorovnA	III.	kolo*.	Čisar	—	mlada	šahista sta se
C^uorov-i* 'j, .•	koio:
retnj. J16 odložen«, Roblek .
lomšič — Mavrič 1:0, Mi-
nlra -
raksl,
■ igrala
 1 za ta pk
Ketiš dvoboj temeljito pripravljala, tako da
ta pomembni
p»r V A^ennajn	šmigovec	—
1;0, Krulc — Kočevar remi,
lahko pričakujemo ostro borbo. Čre-^ pinškov sekundant bo mednarodni mojster Stojan Puc.
Jutri bo na stadionu Odreda prvenstvena nogometna tekma II- zvezne lige med moštvom Lovčen iz Cetinja In domačim Odredom. Začetek glavne tekme bo ob 15.45. V predtekmi ob 13.45 url se bosta pomerili v prvenstveni tekmi moštvi Papirnl-čarja iz Vevč in B moštvo Odreda.
Vstopnina: sedeži 100 din, stojišča 70 in 50 din. Predprodaja vstopnic v društveni pisarni, Kidričeva 9 (bivši Gajev bram), na upravi Poleta v pasaži nebotičnika) v soboto popoldne in nedeljo dopoldne pa še pred veleblagovnico Na-ma pri Pošti). Sedeži so oštevilčeni. Vhod s prostimi vstopnicami izključno samo z Vodovodne ceste.
dobro pripravili, zato vabimo Mariborčane. da sl ogledajo tekmo.
JADRANSKI VELESLALOM
Mednarodna udeležba
Reka, 8. aprila. Jadransikega veleslaloma, ki bo jutri in pojutrišnjem na Snežniku nad Reko, se bodo udeležili smučarji iz Hrvatske, Srbije, Slovenije, Avstrije, verjetno pa tudi smučarji iz Svlce.
TENIS
Spet poraz Drobnega
Monte Carlo, 8. akrila. (AP). četrtfinalu teniškega tekmovanja
bitli doseženi tille recultati:	Pat.ty-
Remy 6:3, 6:4, 4:6, 6:1; Larson-De Kermaded 6:2, 6:1, 3:6, 8:6; ]^ulloy-Niedsen 3:6» 6:3, 6:3, 6:0.
Četrti polfinalist mednarodnega
Dvoštevileni rezultat Odreda
V prijateljski nogometna tekmi jo ligaško moštvo Odreda premagalo vodeče moštvo zahodne slovensko nogometne lige Krim 17. Ljubljano z visokim rezultatom 10:0 (3:0). To jo bila zadnja priiprava Odrodovih nogometa, šov pred nedeljsko tekmo.
Druga zmaga Jugoslavije
Pisa, 8. apr. (Tanjug). Na mladinskem turnirju FIFE je v drugi tekmi reprezentanca Jugoslavije premagala Luksemburg z rezultatom 7:0 (5:0).
Dve zmagi Kladivarja
Mladina Kladivarja je v sredo v lepi igri v Colju prema>gala mladinsko moštvo Rudarja iz Trbovdlj s 5:1.
V četrtek je liga moštvo Kladivarja premagalo Kovinarja iz Štor z rezultatom 11:2.	J. K.
BOKS
Visok poraz Fincev
Leningrad, 8. aprila. (TASS). Na
teniškega tekmovanja za »Butlerjev i turneji po Sovjetski zvezi je boksar-pokal« je Skonetczski. V četrtfinalu ska reprezentanca FinJ'e izgubila prvi je dobil prva dva niza s 6:3, 6:1, v dvoboj v Leningradu proti reprezen-tretjem nizu pa se je Drobny pri tanci SZ z rezultatom 20:0. stanju 1:0 vdal.
»Butlerjev pokal« v Morate Oairlu eo I nje dvoboja 1:1.
PLAVANJE
»Nilski maraton«
Kairo, 8. aprila. (AFP). Zmagovalec plavalnega tekmovanja »NMsld maraton« je Egipčan Hamat Moustafa, ki je 57 km dolgo progo preplaval v 16 urah tn 13 minutah.
Na tem tekmovanju so sodelovale tudi tri plavalke. Najboljža Je bila Nemka Helga Wedss, ki je nekaj krajšo progo preplavala v 13 urah in 45 minutah.
ŠAHOVSKI DVOBOJ SMISLOV — GELLER
Trenutno stanje 1:1
Moskva, 8. apriila (TASSI). Včeraj I jo bila odigrana druga partija šahov-l skoga dvoboja med velemojstrom I Smislovom in Gellerjem. Po predlogu V i Smislova se je partija v 23. potezi za I končala remi, tako da je sedaj sta-
PREDUZECE za izradu
GALOVIH LANACA
»Filip Kljajič«
KRAGUJEVAC
potrebuje
STROJNEGA
IN2ENIRJA
s prakso — za tehničnega
voditelja podjetja
Plača po sporazumu.
Stanovanje zagotovljeno. Ponudbe s podatki je treba poslati do 1. maja 1955 na gornji naslov.
8421
Naročite se še danes na našo novo ljudsko knjižno zbirko
KNJIŽNA POLICA
Za mal denar dobite že letos šest kvalitetnih leposlovnih del, vsako z več kot 250 strani obsega. Celotna naročnina za vseh šest knjig znaša v kartoftirani, mehki vezavi samo 1200 dinar jev. Za knjige vezane v platno pa 1800 dinarjev. Naročnino lahko plačate v zaporednih mesečnih obrokih Po 200 dinarjev.
Naročilnico pošljite na naslov:
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE — LJUBLJANA Mestni trg 26
V letošnjem letu prejmejo naročniki naslednje knjige:
1.	Ignazio	Silone: PRGIŠČE	ROBIDNIC
2.	Branko	Čopič: OGNJENO	LETO I. knjiga
J	3.	Branko	Čopič: OGNJENO	LETO II. knjiga
I	4.	Lev Tolstoj: KOZAKI —	HAD2I MURAT
1	5. Giuseppe Marotta: ZLATO NEAPLJA
6. Nagrajeni izvirni roman
Prvi dve knjigi prejmejo naročniki takoj, ko nakažejo prvi obrok, ostale pa bodo izhajale v presledkih po dva meseca. Posamezne knjige bodo v knjigamiški prodaji mnogo dražje.
NAROČILNICA
Podpisani naročam zbirko KNJI2NA POLICA 6 knjig
Naročnino v znesku din____________bom
plačal v celoti takoj, v zaporednih mesečnih
obrokih po din ...    počenši	z	mesecem
naročila.
Moj naslov:
poklic______________
pri ______________
Kraj_________
uslužbenec
Lastnoročni podpis Opomba: Nezaželeno črtajte!
1209
VICKI BAuM
KOMAN ■:
rartk je še pomahal za Cangom, preden je obrnil avto, toda c se je preveč	ukvarjal s	črno aktovko, da	bi to opazil.
{jo	k* sklonjen naprej je izginil v poslopje, ki je	napravilo na
do vtis, da je zapuščeno in provizorično. Frank si ni bil ,01^ 03 lasnem, ali ima rad doktorja Canga ali ne. Vrl, toda Sočasen, je pomislil večlcrat. Zakonca Cang sta bila edina Ki-s katerima je	bil večkrat	skupaj, predvsem	zato, ker sta
bij	.^"an8 'n njegov	zdravstveni	urad dobra odjemalca. Cang je
sila navdušen za ilustrirane zdravstvene brošure in poučne sli-&QVn° lepake, ki so bili zelo koristni za ljudstvo, ki ni imelo niti <jeJma ne o higieni, ne o branju. B. S., glavni poslovodja, je mla-tli?U Uslužbencu že prvi dan svetoval, naj brez oholosti pridobi 1 kitajske odjemalce. Delitev na belo in rumeno raso je bila S6 • la star°modna, in samo nekaj zakrknjenih angleških tvrdk tega še držalo, v veliko škodo svojih izdelkov.
^elika naročila, ki jih je izvabil Frank s svojim poznanstvom Prijateljskim sodelovanjem od doktorja Canga, so bila eden
glavnih razlogov, da je napredoval in da so mu zvišali plačo. Doktor Cang je bil s svojimi lepaki delno odgovoren za to, da je prišel Frank Taylor naposled tako daleč, da se je lahko poročil z Ruth Andersonovo. Pravzaprav je vrl fant — tale Kitajec! je menil Frank, ko je zadevo dobro premislil. Ustavil je avto in izstopil, ko je spet prispel do mostu,, da bi si ogledal obrise pagode, stoječe za razpadajočimi hišami in strehami; in že je sklenilo nekaj radovednih Kitajcev obroč okoli njega in ga gledalo z izrazom, ki se mu ni mogel privaditi: zaspano, odprtih ust in na neopredeljiv način nesramno. Tudi smrdeli so neznosno, tako da je Taylor hitro spet vstopil, si obrisal roke in se odpeljal naprej.
Tu, kakor pred vsakim templjem, so stale lope z girlandami papirnatega denarja za bogove, javne kuhinje, v katerih se je dvigala iz velikanskih loncev zoprna topla para, bile so lope s pisarji pisem in vedeževalkami ter mnogo razcapanih in rahitičnih otrok.
Čeprav je živel Frank Taylor v Sangaju že tretje leto in čeprav se je večkrat peljal na letališče, si še nikoli ni utegnil ojledati bližnje pagode Lunghua. Danes pa ga je prisilil k temu poslovni razlog; izstopil je in se radovedno ozrl okrog. Tu zunaj sploh ni bilo Sangaja, pač pa mnogo nesnage in Kitajske. Taylor je stisnil stojalo pod pazduho, si obesil jermen fotokamere okrog vratu, vtaknil nekaj filmov v žep svojega suknjiča in se jel prerivati skozi človeški zid, ki je bil hipoma zrasel okrog njega
Suhljat fant v dolgi študentovski halji se mu je v lomljeni angleščini ponudil, da bo pazil na avto, ki ga je Taylor pustil pred tempeljskimi vrati. »Tshih!« je zakričal Taylor na paglavce, ki so se gnetli okrog njega, in »seram!« je zaklical eden izmed
njih nazaj v najčistejšem ameriškem žargonu. Taylor je zadržal smeh in mračnega obraza nadaljeval svojo pot. V tempeljskem preddvoru sta vodila dva vojaka na izprehod dva belca, ko da sta na dvorišču vojašnice. Tudi tu so stale prodajne lope in kašljajoča, pljujoča množica se je prerivala sem ter tja.
Wang Wen, asistent, ki mu je bil Taylor naročil, naj pride k pagodi, menda še ni bil prišel, in Frank je sam pri sebi preklinjal kitajsko netočnost in malomarnost. Šel je skozi prvi tempelj, ki je bil precej prazen in zelo umazan in v katerem je tlelo le nekaj kadilnih paličic pred boginjo milosti. Videl je, da ga opazujejo nekateri v molitev zatopljeni Kitajci z odvmjenim, toda očitno porogljivim smehljajem, in bilo mu je jasno, da pogled na prepotenega tujca slabe volje, ki sam cijazi kamero, stojalo in filme, škoduje ugledu bele rase. Starec nizke postave, ki je znal brati misli, kakor toliko orientalcev, je bil v naslednjem trenutku nared in se mu v angleščini, zveneči ko kitajščina, ponudil proti plačilu za nosača. Taylor, izkušeni šangajec, je nekoliko barantal in zbil ceno za uslužnost na polovico, namreč na deset centov. Potem je zadovoljno nadaljeval svojo pot, v spoštljivi razdalji pa je Kitajec cijazil za njim njegov tovor. Medtem se mu je pridružila skupina radovedne mladeži. Frank je prehodil vsa tempeljska dvorišča in dvorane, ki so bila vsa umazana in zoprna, in od kadila ga je glava še bolj bolela. Kašljal je in rad bi bil pljunil na tla kakor neobteženi Kitajci, toda prirojeno spoštovanje svetišča, pa naj bo kakršnokoli, ga je odvrnilo od tega. Naposled je našel kotiček, od koder je bilo lepo videti pagodo z nebesom
v	ozadju; bil je vrtičku podoben zakotek, po katerem sta hodila dva svečenika v haljah z dolgimi rokavi sem ter tja.
10
»LJUDSKA PRAVICA«
SOBOTA, 9. APRILAjE5
DNEVNE NOVICE
RADIO LJUBLJANA
Izlet v Mauthausen. Od 5. maja Zveza borcev in Putnik Slovenija i zvečer do 8. maja zjutraj. Prijave organizirata skupinski obisk tabori- j sprejemajo vse poslovalnice Putnika šča Mauthausen. Posebni vlak. Za- Dnevni spored za soboto. 9. aprila v Sloveniji in vsi Okrajni odbori htevajte progiame. Informacije da-(	Poročila- 5.05, G.00,	7.00, 12.30, 15.00,
Zveze borcev LRS. Cena 5300 din. jejo vs: Okrajni odbori ZB in vse 17 qq 19 00 in 22.00
Posebni vlak. Prijave do 18. aprila. Opozarjamo udeležence, da je Sekretariat za gospodarstvo LRS za to priložnost izdal odločbo, s katero so vsi oni, ki potujejo v Mauthausen, oproščeni taks, ki so sicer potrebne za nabavo dokumentov za potno dovoljenje. Kratek program izleta: Dne 5. maja zvečer odbod iz Ljubljane s prihodom v Mauthausen 6. maja zjutraj — ogled taborišča in pokopališča, združen s svečano komemoracijo — popoldne odhod na Dunaj, kjer bo prenočišče. Dne 7. maja
poslovalnice Putnika v Sloveniji.
Čestitke
Sonji Plaskan iskreno čestitajo za uspešno opravljeni izpit in jo toplo pozdravljajo Ada, Miki in Ruža.
Dolgo pogrešana dobra sol
5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vrnes ob — 6.30 Pregled tiska — 6.35 Pred mikrofonom so štirje faintje in Veseli godci — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti —	7.40—8.00	Zabavna glasba,
vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Pisan drobiž za pionirje — 11-45 Pesmi za naše malo — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 »Slovensko in na-za rodne pesmi poje moški zbor DPD »Svoboda Tabor« Angel Besednjak
jtjer uu pienoL.ste. unč i.	koneli zoDet dobi Zahtevaite v »ovoboda Tabor« Angel Deseonja*
£££*	parPtumeriJahPsamo odlično JEli ko- P„ v. Albina Uorvata (Prano-. isjto
mesta in njegovih znamenitosti — (dvorca Schonbrunn) — zvečer odhod z Dunaja preko Maribora v Ljubljano — prihod zjutraj ob ca. 6 dne 8. maja.
P2lno sol. Osvežuje in krepi živce.
PREDAVANJA
- -	w.~tv	ribo ra) — 12.45 Zabavna glasba, vmes
reklame — 13.00 Želeli ste — poslušajte! —	13.30	Glasbeni mozaik —
14.00 Pester glasbeni spored operne Ljubljanska podružnica Društva in solistične glasbe — 14.30 Iz urad-pravnikov LRS obvešča vse člane, nih listov — 14.40 Solisti in mali da bo v ponedeljek, 11. aprila ob 20 ansambli izvajajo zabavno glasbo — v prostorih Kluba kulturnih delav- 15.15 pVo operni uverturi — 15.30 Te-cev v Wolfovi ulici št. 1 članski se- čaj ©speran-tskega jezika — 26. iekci stanek. Na dnevnem redu je preda- ja — 15.40 SLovenska narodna glasba vanje »O sodobnih socioloških pro- (Prenos v Zagreb) — 16.00 Utrinki blemih«. Predavatelj je Vladimir \z literature: Pesmi Branka Hofmana Bonač.	— 16.20 Zaigrajmo in zapojmo (za-
KS~\ M p p D Tl	bavna glasba) — 17.15 Glasbene ugan-
^	^ O 1 J	>	ke — 17.15—18.00 UKV program: Film-
Slovenska filharmonija in Društvo s ke melodijo — 18.00 Jezikovni pogo-skladateljev priredita v ponedeljek, vori (ponoviitev) — 18.15 Veselo slo-n. aprila koncert slovenskih simfo- venske pesmi — 18.30 Okno v svet: izkoristit* titrndno nriliko* izlet ničnih skladb. Dirigent Bogo Lesko- Pretresljivi sliki iz arabskih vasi — na Koroško V mesecu malu in 1u- vic* solista Ivan Turšič iz Beograda 18.50 Igra tamburaški orkeste-r Jjab-Sfiu b^mo Drtredm^eč izletov na' ln Miro Brajnik. Na sporedu Lavrin, jamskih Svobod p. v. Matka Sija-Koroško izleti bodo dvodnevni Izlet- Grob neznanega vojaka; Škerjanc, j koviča — 19.00 Radijski dnevnik — niki £todooSSal?Celovec Koncert za fagot z godalnim orke- 19.30 Zabavna glasba vmes reklame iri Brii^(k>^w sveto^vojvodski ^trom in harfo; Švara, Valse inter- ! *n objave -	20.00 Zabavni sobotni
Dre^ol O^jsko ^ero S’ Vrbsko je- rompus; Pahor, Scherzo; Ciglič, Tri večer - 22.15-23.00 Oddaja za naše prestol, osojsko_ jezero m vnwoje j	^	vigoki	glag	Jn	QTkester;	1	1Zseljence - na valu 327,1 m.
Arnič, Ples čarovnic. — Vstopnice od 22.15—23.00 UKV program: Nočni 150 din navzdol. Abonenti vseh abon- | koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tu-majev imajo 30 din popusta pri vstop- ji no — na vailu 327,1 m (Prenos iz nici.	*	ZagrebaD.
NE POHABITE!
10. aprila bo Žrebanje srečk plana i jugoslovanske LOTERIJE!
Izid žrebanja nagradne ankete Tovarne perila »Toper« - Celje
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
iiiiitiiifiiiiiimiiimimiiMiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimmii
»SLOG A«
NE POZABITE!
Srečke plana I Jugoslovanske loterije bodo prodajali samo do vključno 9. aprila!
zero, prenočevali bomo v hotelu Korotan v Sekiri. Prijavite se pri Put-1 niku in zahtevajte programe potovanja.	’
Zaradi velikega zanimanja je razstava slik slovenskega impresionista Matije Jame podaljšana do vključno nedelje, 10. aprila. Razstava je dnevno odprta od 9—19 v Mali galeriiji, Titova 1. Naprodaj so tudi dela Matije Jame.
Rezervni oficirji, ki želijo sodelovati na vojnih vajah, objavljenih v drugi številki »Rezervni oficir«, naj se Javijo pri dežurnem oficirju vojašnice »Franc Rozman« na Taboru v ponedeljek ob 7 zjutraj. Vabljeni.
Filatelistični klub Ljubljana ima v nedeljo, 10. aprila 1955 v klubskih prostorih tovarne Union z začetkom j ob 10 izredni občni zbor z dnevnim redom: Dopolnilne volitve v odbor.
Vsi člani kluba vabljeni!	SLOV.	NARODNO	GLEDALIŠČE
Klub damskih frizerjev, Ljubija-	DRAMA
na, prireja pod pokroviteljstvom sobota, 9. aprila ob 20:	Ustinov:
kozmetičnega oddelka »Narta«, tvor- »Trobi, kakor hočeš«. Izven in za nice kozmetičnih izdelkov Ilirija, j podeželje. (Caletti — J. Souček.) Ljubljana-Vič, ob 10-letnici osvobo-: Nedelja, 10. aprila ob 20: Bruckner: ditve Ljubljane in 20-letnici obstoja i »Elizabeta Angleška«. Izven in za kluba prvenstveno tekmovanje iz podeželje, frizerske stroke za LR Slovenijo z.
revijskim friziTanjem inozemskih go- j	OPERA
stov: Dunaj, Graz, Celovec, Trst, To- sobota, 9. aprila ob 19.30: Mozart: v.™	O*.™ T>^r~wtoxr Ho 17 umrila ,Don Juan«# Premiera.
GLEDALIŠČA
VESTI IZ MARIBORA
Dežurna lekarna v soboto, dne 9. Dprila 1955:	lekarna	»Studenci«,
Gorkega ulica 18.
Dežurna lekarna v nedeljo, dne 19 aprila 1955: 'ekarna »Center«, Gosposka ulica 12
KINO
PARTIZAN: Francoski film: »Državni sovražnik št. 1«.
UDARNIK:	Angleški fitai:	»Ulični
vogal«. •
POBREŽJE: Indijski film: »Dva Jutra
zemlje«.
STUDENCI: Ameriški film: »Človek divjega zapada«.
1. nagrado je dobil Treiber Karl, Murska Sobota, Partizanska 44; 2. do 4. nagrada: Berčič Rudi,
Ljubljana, Poljska pot 38, Vesel Jože, Ljubljana, Komenskega 6,
Doborovoljni Franc, Trbovlje,
Žabjek 9; 5. nagrada: Bilc Maks,
Pivka 98; 6. do 11. nagrada: Ivan Volker, Hrastnik, Log, Turk Slavko, šofer, Dol. Prekopa 31, Štam- 1 berger Janko, Središče ob Dravi, j Musec Herman, Celje, Prešerno-1 va 8, Marijan Sile, Lenart v Slovenskih goricah, Haber Hinko, v . M _
Maribor, Linhartova 10; 12. do K I N 0 14. nagrada: Krbič Stane, Ložnica,
Celje, Klobčič Miro, Trbovlje,	Italijanski	film
Bevško 13, Čamernik Rudolf, Lu- !
poglav 13, Istra; 15. nagrada: |
Heine Marjan, Zg. Hrušica 22, i
16. do 20. nagrada: Skvarč Janez, Tednik: Filmske novosti št. 14. —
Ajdovščina, Kotarska 4, Zupanc Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. — V
Tnže lVTes-oiniee 11 rvošta Oriže Klavni vloSi Silvana Mangano in Jože, Megojnice 11, posta t*nze, Amedeo Nazari. Prodaja vstopnic
Petrovčič Anton, Ljubljana, Roz- od 9.30—11 in od 14 dalje.
na dolina cesta X/36, Zupanc
Tone, Slov. Gradec, Oplotnik Ja- iiiiuiiiiiuniniiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiniiiiuiiiiiiiMini kob, Trbovlje, Neža 5; 21. do J 25. nagrada: Zupan Mirko, Žirovnica 85, Ogorevc Ivan, Celje, Teharska 26, Šona.ia Milan, Ormož 106, Polde Rozina, Čemše-nik 26, Trbovlje, Verdnik Oto,
Šoštanj.
  iiimiiiiiiHiuiimiiiiiHiiiniiiiiiiiiii11111111111111111"11
KINO »k o M u N A“
Slovenski film
»Tri zgodbe«
srsss
Stane Sever, Julka sta ?d g.^11 Sotlar. Prodaja vstopnic oo in od 14 dalje.
llllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllll,,ll,,l,,ll,ll,l,,lIB**
»Bandit Mussolino«
rino, Pariz. Prireditev bo 17. aprila v vseh prostorih »Tabora« v Ljubljani.
Putnik, Slovenija. — Izkoristite priliko in se nam pridružite na dvodnevni avtobusni izlet po Koroškem. Cena 4600 din. Ogled Celovca in Beljaka, Vrbskega in Osojskega jezera. Prijave sprejemajo vse poslovalnice Putmka v Sloveniji.
Nedelja, 10. aprila ob 20.30: Verdi: »Rigoletto«. Gostovanje R. Francla. Izven in za podeželje.
Ponedeljek, U. aprila: Zaprto.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
NE POZABITE
pravočasno kupiti srečke Jugoslovanske loterije po planu I, ker na dan žrebanja srečk v prodaji ne bo!
VESTI IZ KOPRA
GLEDALIŠČE SLOV. PRIMORJA Sobota, 9. aprila — Konfino: »V soboto se poročim«. Gostovanje v Komnu.
Nedelja, 10. aprila — Konfino: »V soboto se porodim«. Gostovanje v Divači.
VESTI IZ KRANJA
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 10. aprila ob 16: Wuchner:
»Pastirček Peter in kralj Briljanti«. Izven in za podeželje.
Ponedeljek, 11. aprila ob 16: Claude j An dre Puget: »Dnevi naše sreče«.
Gostovanje v 2eleznikih.
VESTI Z JESENIC
Sobota, 9. aprila ob 19.30: Petrovič:
»Ploha«.
Nedelja, 10. aprila ob 19.30: Petrovič:
»Ploha«.	.
Pri obeh predstavah zveze z vlaki KINO »UNION«: Amer. film: »zenske
lllllllll1llllllllllllltl1lHll^1lm^llnllllUl!IHl*l,III,lf,,l,,,,,,
KINO »»TRIGLAV*
Švedski film
»Zaradi moje ljubezni«
V glavni vlogi Maj-Britt - ot) Folke Sundquist. pre<Js^„i^ od v 18 in 20. Prodaja vstopnic ^ dalje. Samo še danes .	^
iimiiiMMiiminiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiffliiiiiiiiiiiiiiiimii
KINO »SISKA«
Italijanski film
»Pot upanja«
Brez tednika.
Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na programu do ponedeljka.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiimtiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimi!
ZAHVALA
Vsem, ki ste mojemu ljubljenemu možu in sinu
ALFONZU OBLAKU
direktorju Mestnega gledališča Jesenice
izkazali zadnjo čast in ga v tolikšnem številu spremili do preranega groba — najiskrenejša zahvala.
Posebno zahvalo smo dolžni številnim darovalcem vencev, za izkazano sožalje in sočutje, za pomoč predsednika LOMO Jesenice tovariša Maksa Dolinarja in tajnika tovariša Metoda Baldermana, vsem množičnim organizacijam, pevskim zborom in jeseniški ter javorniški godbi, kolektivu Mestnega gledališča, odbornikom LOMO, tov. Tomu Brejcu in direktorju Prešernovega gledališča iz Kranja ter ostalim govornikom za poslovilne besede, jeseniškim pionirjem in vsem ostalim.
Se prav posebno pa se zahvaljujemo za skrbno zdravniško nego tov. dr. Hribarjevi, tov. dr. Pompetu in bolniškemu osebju otološke klinike i v Ljubljani.	!
Žalujoča žena z otroki in mama.'
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Sobota, 9. aprila ob 20: C. Odets:	i
»Srečni fant«. (Loma — Slavka' Sobota, 9. aprila ob 19.30: Branko j Glavinova.) Izven.	'	Hofman: »Življenje zmaguje«. —
Nedelja, 10. aprila ob 20: Mira Mi- Krstna predstava. Izven in za pre-helič: »Zlati oktober«. Izven.	1	mierski abonma.
Sprememba repertoarja Je nujna Nedelja, 10. aprila ob 15: Foerster: \ zaradi bolezni v ansamblu.
»Gorenjski slavček*. Znižane cene. Izven;	V	’	:	I
ob 19.30: Hofman: »Življenje zmaguje«. Izven.
Umetnostna galerija — Maribor.
Razstava štajerske umetniške fotografije. Razstavlja blizu 30 štajerskih fotoamaterjev, kandidatov in mojstrov fotografije 100 umetniških fotografij. Klubi	Ljudske tehnike	in
ob 20: Dobričantn:’"»'skupno	stano-	fotoamaterski	krožki, prirejajte sku-
vanje«,	komedija.	Izven. Večerna	pinske obiske	razstave.
Prodaja	vstopnic v	Mestnem	domu.	VESTI	IZ TRBOVELJ
Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom	I
Sobota, 9. aprila ob 20: Dobrlčanin: ( »Skupno stanovanje«, komedija. — Izven. Veljajo vstopnice od srede, 6. aprila.	'
Nedelja, 10. aprila ob 16:	Budak:
»Klobčič«, ljudska veseloigra. Popoldanska predstava
Ravnateljstvo in profesorski zbor Srednje vzgojiteljske šole sporočata žalostno vest, da je nenadoma umrl član našega zbora
profesor glasbe
UBALD JUSTIN
Pogreb pokojnika bo danes, v soboto, dne 9. aprila ob 16.30 iz Jožefove mrliške veže na Žalah na pokopališče.
Požrtvovalnega tovariša bomo ohranili v trajhem
spominu.
Ljubljana, 8. apr.
1955.
Ravnateljstvo in profesorski zbor Srednje vzgojiteljske šole
Vstopnice se lahko rezervirajo po telefonu št. 32-860.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete	(
Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 9. aprila ob 17: Kuret: »Obuti maček«;
ob 20: Kuret: »Obuti maček«. Za odrasle.
Nedelja, 10. aprila ob 11:	Taufer-
Novy: »Mojca in živali«.
ROČNE LUTKE
Ponedeljek, 11. aprila ob 11: Gostovanje v Postojni; ob 14.30: Gostovanje v Postojni; ob 17: Gostovanje v Pivki.
Prodaja vstopnic za marionetne predstave od 11—12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. Vstopnice se lahko rezervirajo od 8—10 tudi tel. 32-020.
Zdravniško dežurno službo od sobote od 14. ure do ponedeljka do 7. ure opravlja dr. Vladimir Komo-rovsky.
" DPD »Svoboda« I Hrastnik in sindikalna podružnica rudarjev sporočata svojemu članstvu žalostno vest, da je umrl njihov dolgoletni član ter član pevskega zboTa tovariš
FRANC KOSEM
Zvestega ta agilnega člana bomo ohranili v lepem spominu.
Pogreb nepozabnega Hana bo danes, v soboto, dne 9. aprila 1955 ob 16 na pokopališče Dol.
DPD »Svoboda« I in Sindikalna podružnica rudarjev, Hrastnik
BOLNIŠNICA ZA KOSTNO TUBERKULOZO
v Šempetru pri gorici
razpisuj e mesto
FARMACEVTSKEGA
POMOČNIKA
Hrana in stanovanje v zavodu. — Plača po uredbi, dopolnilna po pravilniku zavoda. Nastop službe s 1. majem 1955.
ugodne.
DROBNI OGLASI
10 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV, ! 6 železostrugarjev ln 3 nekvalificirane delavce sprejme takoj »In-dos«, Ljubljana, Moste, Ob železnici.	1302
OSKRBNIKA, ki ima smisel za mu- j zej in tehnične zadeve In primeren odnos do obiskovalcev, išče Goz-1 darski lesni lovski muzej v Bistri pri Vrhniki. Služba stalna, lahko tudi honorarna. Stanovanje v gradu. Ponudbe z osebnimi podatki, izobrazbo in dosedanjim delom v ogl. odd. pod »Oskrbnik«. 1298 ČEBELARJI! Cist čebelarski vosek, med, izbrane matice, roje, kompletne čebelje družine, prejšnjo literaturo in vse čebelarske potrebščine ponudite z označbo cene Beograjski čebelarski zadrugi, Beograd, Gosp. Jovanova 56/1.	8418
iSCEMO DEDIČA z imenom Mile, sina izseljenca Nasta Milevič Sto-janka, umrlega v Argentini 1954. Imenovani Mile ali kdorkoli, ki bi o njem nekaj vedel, naj se takoj javi Konzulamom odelenju Držav-nog sekretarijata za inostrane po-slove, Beograd, Kneza Miloša 26, soba št. 70. — Drž. sekretariat za zunanje zadeve.	I.	15
VILO, lepo, komfortno, enostanovanj-ska, enonadstropno, s 500 m* sadnega vrta, v Mariboru, zamenjam za enakovredno vilo v Ljubljani. Eventualno tudi kupim slično vilo v Ljubljani do 3,000.000 din. Ponudbe v upravo »Ljudske pravice« pod »Komfortno«.
OTROŠKI VOZIČEK, globok in športni, poceni prodam. Naslov v upr. »Ljudske pravice«.	5362
STANOVANJE, lepo, komfortno, dvo in polsobno, z uporabo dela vrta, v centru Maribora, blizu parka, zamenjam za ustrezno v Ljubljani. Vrtovec, Ljubljana, Nazorjeva 2 ali Maribor, Cankarjeva 27. DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, s kabinetom, v Vižmarjih, zamenjam kjerkoli v Ljubljani za prav tako ali večje. Ponudbe v upravo lista pod »Krasen vrt«. PRAZNO SOBO s posebnim vhodom kjerkoli išče ves dan odsotna solidna in mirna državna uslužbenka. Ponudbe v upravo »LP« pod »Lepa nagrada«.	3826
prihajajo«. Tednik: Filmske novosti št. 14. Predstave ob 15, 17.15 in 19.30. — V glavni vlogi Robert Taylor in Denise Darcel.
Ob 22 premiera ameriškega fillma: »Julij Cezar«. V glavni vlogi James Mason in Marlon Brando.
Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje.
JUGOSLOVANSKA KINOTEKA predvaja danes, 9. aprila ob 10 v kinu »Komuna« in ob 15 v kinu »Soča« filmsko pravljico »Zlati ključek«. Prodaja vstopnic za dopoldansko predstavo uro pred predstavo, za popoldansko pa v redni prodaji. Cena vstopnicam: mladina 20 din, odrasli 40 din.
KINO »SOCA«: Ameriški barvni film: »Rdeče nebo nad Montano«. Tednik. Predstavi ob 17 in 19. Ob 15 kinoteka.
Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 16 dalje.
KINO »LITOSTROJ«: Ameriški film: »Človek divjega zapada«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave Danes zadnjikrat!
JESENICE: »RADIO«: Ameriški barvni film: »Vrnitev na Broadway«. Predstavi ob 18 in 20 »PLAVŽ«:	Ameriški film:	»Zopet
sva tu«. Predstavi ob 18 in 20.
CELJE:	»UNION«:	Ameriški film:
»Zaseda«. Predstavi ob 18 in 20. »DOM«:	Francoski barvni film:
»Veselje v Parizu«. Predstavi ob 18.15 in 20.30.
KRANJ:	»STOR2IC«:	Amer. barvni
film: »Julij Cezar«. Predstavi ob
18 ta 20. — Ob 16 predvaja «^;i na jugosl. kinoteka doki«1 j?, film: »Zakaj se bonmo« ita fi8>. del. — Ob 22 ameriški barvrn »Rdeči gusar«.
«:	Ameriški	barvn1*^!.
»Rdeči gusar«. Predstavi ob
»SVOBODA«: Ameriški
''■iiiillliiilil
KMETIJSKA -» PROIZVAJALNA ZADRULr
»Brače Djuriča«
V DVOROVIH PRI BIJELJ11*1
razpisuje N A T E C A J za
UPRAVNIKA PROIZVODNJE
V poštev pridejo osebe:	agronom	z	na	J	maju	^	t
letno prakso; kmetijski te ^ večletno prakso. — Pogoj glodal jenost od mesta 5 km. re-vanje na razpolago. Ces*Jača P? publiškega značaja.	naj
sporazumu. — Irvter??f,P	84^
aslri^l
oglase do 15. maja 1955.
,\\\a^\\v,\v^\vflcavw^vj^\v\vav\\v^\\\\\\v\vwa\\\\VNa\\\\\\\vp»a\VOTWp
SVET ZA PROSVETO IN KULTURO ML0 MARIBOR
RAZPISUJE
Naznanjamo, da je v sredo, dne 6. aprila preminil naš dolgoletni delavec
IGNAC ŠTRAJHAR
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu KOLEKTIV CEMENTARNE TRBOVLJE
mesto bibliotekarja v mariborski
v.	■■■	|	■	I	■■V	■	■
Studijski knjižnici
Pogoji: dovršena fakulteta z diplomo, po možnosti bibliotekarski izpit.
4 mesta predavateljev predvojaške vzgoje
Pogoji: dovršena srednja šola in šola zA rezervne oficirje.
Prošnje s prilogami, iz katerih je razvidna šolska izobrazba in dosedanje službovanje, je treba vložiti na gornji naslov do 30. aprila t. 1.
M 212
A\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^
VOJNA POŠTA 4578 — BEOGRAD
BO NA JAVNI USTMENI LICITACIjI
j	PRODALA
ELEKTROTEHNIČNI MATERIAL
;	I N S I C E R :
merilne instrumente - instalacijski material ^ transformatorje - kable in pribor - svetilke' razne varovalke - izolirano žico - izolatorje «n | drug material raznega porekla in tipov
PREDRAČUNSKA VSOTA ZNAŠA 50,000.000 DIN
2 Seznam tega materiala in pogoji so na vpogled pri tej Voji
3 pošti, Nemanjina ulica 15, soba št. 161 ob delavnikih, raz
^ sobote, od 8. do 10. ure.	^
Material, sezname in pogoje je moč videti vsak delavn £	od 8. do 13. ure pri Vojni pošti 4077 — Trebinje.
^ Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse gospodars^ tj organizacije in druge zainteresirane ustanove iz naše drža Ves material bo prodan enemu kupcu, delne prodal £	ne bo.
t. Prodani material bo treba plačati z virmanom v roku osnru tj dni po predložitvi računa.	.
Udeleženci na licitaciji morajo na dan le-te pokaza pooblastilo ustanove ali organizacije, ki jo zastopajo-J Sleherni udeleženec na licitaciji mora prinesti in izr0 1 tj uro pred začetkom licitacije komisiji:
tj 1. garantno pismo banke, pri kateri ima žiro račun z
preklicnim rokom veljave 60 dni od dneva licitaclJJ glaseč se	na	znesek	2%	predračunske	vrednosti (name
tj	kavcije);
'j 2. pismeno izjavo, da so mu pogoji o prodaji materiala tj	material,	ki	je	predmet	prodaje,	znani	in	da	privoli
pogoje licitacije.
'tj LICITACIJA BO NA VOJNI POŠTI 4077 — TREBlNJ® DNE 5. MAJA 1955 OB 10. URI.	^9
L-ist izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica
« Liubliana. Kopitarjeva ulica 6/III, telefon št 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 in kulturna rub^ telefon 39-181   Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500 din Tekoč
—^	_	a. .	,	V___________    1_1	n.ta.la4	an	a« n .IVnjinin
telefon št 21-887. Nazorjeva ulica	Poštni	P=	7	go=T	-	Rokooisi	se	ne	vračajo
Ijali tudi mostne konstrukcije. Mnogi delavci so vztrajali pri delu dnevno tudi po t5 ur.
Decembra 1945. leta so ie postavili novosadski most. Takoj nato so začeli montirati pančevske mostove, halo in kurilnico pri železarni Jesenice in nešteto drugih.
V kratkem času so popravili 47 mostov.
NAGEL RAZVOJ PO VOJNI
• Aletalna* je po vojni hitro rasla. Naša družba je dala delovnemu kolektivu nove stroje in naprave, ki jih je ta znal koristno uporabljati. Zato ni ostal dolgo samo pri gradnji mostov. Pozneje, ko to se pojavile druge potrebe, je znal proizvodnjo preusmeriti.
^Sproščenost, ki smo jo zadihali po osvoboditvi, nas je podžigala k delu, da smo ustvarjali stvari, ki so se nam včasih zdele nemogoče, »pripovedujejo delavci.
»Nemogočega nismo poznali več. Čeprav smo i m e-li velike težave, ker se nismo mogli izogniti začetniškim slabostim, nismo zgubili samozavesti. Kar nam ne uspe danes, nam mora jutri/ Sedanja proizvodnja potrjuje, da se nismo motili.«
Samozavest je podžigala delav-t. k učenju. Ob starih delavcih pa so se vzgajali mladi ljudje, ki »o prvič prišli v tovarno. Delovni kolektiv je rastel kot skladna celota. Zato so lahko že leta 1947 enostavne konstrukcije tehnično izpopolnjevali in začeli izdelovati jeklene konstrukcije za hale, železarne, rezervoarje in konstrukcije za žerjavne mostove.
Gradni. hidroelektrarn je zahtevala velikih naprav, ki jih ni bilo mogoče uvoziti. In spet je bil delovni kolektiv ^Metalne« tisti, ki je sprejel to težko delo. Leta 1950 je že izdelal prve zapornice za hidroelektrarno Moste. Doslej pa je izdelal zaporne naprave že za okoli 30 elektrarn v naši državi. V zadnjem času sodeluje tudi pri gradnji elektrarne v Pakistanu, ki jo gradijo tri jugoslovanska podjetja.
V tistem času so začeli izdelovati tudi druge stroje. Proizvodnjo so preusmerili, da bi se čimbolj osamosvojili v izdelavi raznih preciznih delov za svoje naprave. Z dobavitelji so imeli namreč slabe izkušnje, ker se niso vedno držali dogovorjenih rokov in tudi kvaliteta izdelkov ni bila vedno zadovoljiva. Tega pa niso mogli brez izpopolnjevanja svojih obratov.
Nove objekte so začeli graditi že leta 1947. V nekaj letih so razširili staro konstrukcijsko delavniT co, zgradili so novo montažno ha-
lo	in oddelek za pripravo materiala. V zadnjih letih, ko podjetje upravlja delovni kolektiv, pa so zgradili še novo mehanično delavnico, razširili so zunanje montažne prostore in skladišče ter zgradili stranske prostore pri novi kotlarni.
V	novo mehanično delavnico to poleg starih strojev postavili
tudi nove, ki so jih kupili v inozemstvu. To so specialni stroji za rezkanje in vrtanje, kakršnih naša podjetja še ne izdelujejo, Nove stružnice pa so naročili pri naših strojegradbenih podjetjih.
35-LETNICA PODJETJA S tem še niso izčrpali načrtov za razširitev podjetja. Marsikaj bo treba še narediti. Posebno delavni so letos, ko se pripravljajo na proslavo 35. obletnice ustanovitve svojega podjetja. Do proslave hočejo urediti centralno kotlarno; zgradba že stoji, montirati je treba le še naprave. Tudi sedanjo zasilno peskamo želijo čimprej zamenjati z novo. V načrtu imajo tlačno napravo za preizkušanje vzdržljivosti visokotlačnih cevi in žarilno peč za cevovode. Tudi ad-justažno halo, kjer pripravljajo material za nadaljnjo obdelavo, želijo podaljšati, ker sedanja posta-ia pretesna.
Obsežna dela pri razširitvi podjetja se bogato obrestujejo. Vsak dinar vloženih investicij vrača 3 do 4 dinarje. Čeprav investicije v zadnjih letih niso bile posebno velike, je proizvodnja rasla z velikimi koraki. Leta 1950 je proizvodnja znašala 4000 ton, naslednje leto že 6000 ton, lani pa 12.000 ton. V 4 letih so dosegli trikratni porast, čeprav to ne gre na račun bolj grobih ali težjih proizvodov.
Zadnja leta izdelujejo hidro-
mehansko opremo za elektrarne, različne žerjave kot: industrijske, gradbene In pristaniške na ročni ali električni pogon, transporterje, prekladalne mostove, okretnice in prenosnlce za lokomotive in vagone, osebne in tovorne žičnice. Mnogo izkušenj imajo v visokih gradnjah, kot to industrijske hale, železniški in avtobusni peroni, hangarji in strešne konstrukcije. Izdelujejo lahko tudi vrtalne stolpe za iskanje nafte, da o manjših in —sprostejših stolpih in stebrih, kot so električni daljnovodi in žičnice, ne govorimo. Razen tega izdelujejo Se mnogo drugih naprav.
Delovni kolektiv »Metalne« ima
lik delež pri gradnji hidro in termoelektrarn. Ker je začel izdelovati naprave, jih do takrat ni
delalo nobeno podjetje v Jugosla-
viji, je moral začeti tako rekoč Od začetka: študirati delovni postopek, izbirati ustrezni material, pripravljati tehnično dokumentacijo in drugo. Da bi te naloge lahko rešil čim hitreje, sc je povezal z inozemskimi podjetji. Pri njih je naročal nekatere komplicirane dele, k njim pa je tudi pošiljal svoje strokovnjake na prakso. Tako je kolektiv ‘Metalne* hitro obvladal vsa montažna dela. Z izpopolnjevanjem svojih obratov pa je začel izdelovati tudi razne precizne dele. Odvisnost od tujih, podjetij izginja.
V	podjetju potrebujejo vedno več strokovnih delavcev. Nekatere vzgajajo sami, druge pa pričakujejo iz šol. Takim ljudem, ki pridejo od drugod, je treba preskrbeti stanovanje. Doslej so zgradi-
li	naselje z 200 družinskimi stanovanji in 150 samskimi sobami. Pa jih je Se vedno premalo; zato predvidevajo, da bo za uspešno obratovanje podjetja treba zgraditi še več stanovanjskih hiš.
Delovni kolektiv je dosegel take uspehe zato, ker je delavsko upravljanje našlo pravo vsebino dela. Delavci so se usposobili upravljati svoje podjetje, pri Če-m ima svoje zasluge tudi sindikalna organizacija, ki je skrbela za vzgojo. Sedaj sc delavski svet in upravni odbor ne bojita niti najtežjih nalog. Njuno pravilno in
uspešno delo se odraža tudi v politiki cen. Lani so znižali cene svojim izdelkom in uslugam za povprečno 10 'Jo In povečali storilnost za 3 %. Proizvodni načrt so lani prekoračili za 4°fo, čeprav so imeli velike težave pri nabavi materiala, posebno uvoženega. Cene jim je uspelo znižati z izboljšanjem tehnološkega procesa in povečanjem storilnosti ter z znižanjem režijskih stroškov.
delovni kolektiv pa je znan tudi po tem, da je po osvobodit-
vi	ustanovil prvi v Mariboru sindikalno organizacijo. Čeprav to mnogi sposobni sindikalni delavci odšli iz podjetja na važne položaje drugam, to Se vedno opazni sadovi njihovega dela. Vzgojili so ljudi, ki so jim lahko poverili vodstvo sindikalne organizacije in delovnega kolektiva.
7-tonski mostni ierjav za Cinkarno v Celju
»METALNE«
tovarne konstrukcij in strojnih naprav
MARIBOR
Stotonski žerjav za hidroelektrarno v Medvodah
Med mariborskimi industrijski-jn* Podjetji ima zelo važno vlogo ouarna konstrukcij in strojnih aPrau 'Metalna*, ki je eno med 'edmimi velikani z nad 1000 za-P°>leniini,
Obisk, jalcem Maribora »A/e-ne more ostati prikrita, olj vidna je visoka in po svo-z 01 obsegu ogromna stavba, ki je na poseben način: iz že-ozd 'R Ste^a' Zato je trdna, da . prenose težkih tovorov, P' tudi svetla. Na dvori-s P°djetja so ogromne transportne naprave in odprti mon-C-Zn' Pr°stori za velike konstruk-Ittt ^ Avstrijskim tirom je pod-riž ^°Vezano z ideznico, ki pre-a velike naprave o razne kra-lc države.
,*^e*alna* ima svoje oddelke v zgradbah. Zaprti tovarniški ( °S,0r' merijo 24.000 m*. Razen taž imQ 0<*Prte skladiščne, mon-nf 'n odpremne prostore, ki
»sT'° °koli 17'000 m*' Skorai u e ,0 ic zraslo po zadnji vojni,
tez*00' ^U30sla°iiSicer je blizu 1;1,nS^.e®a kolodvora obstajalo in-Oljsko podjetje že v predvoj->6’	Imenovalo se je
!e^h ^na s^avbna družba*. Čeprav »A/ tiSl° P°dietje predhodnik je med njima takšna u . ' a kof med pritlikavcem in dan 'm°m'	samo, da ima se-
Zgnie P°djetje ogromne obrate in ^Posluje petkrat več delavcev, tu-pr°izvodnja se je od nekdanji'i r ‘Prostih konstrukcij razvila do apliciranih izdelkov.
Ge
re °a’ zanima, povprašajte tta-ehvcc in upokojence, kakšna dr, az*'^a med nekdanjim in se-0n'"» Podjetjem.
f,- . p°kojenec Rudolf Jevšnikar, Poj*	ue^	kot 30 let v tem
Ust ,U‘ Se *e dobro spominja bet n°V'tve ’Splošne stavbne druž-/[g ’ ^° ie bila elektrarna na Fali °na> se švicarskemu podjetju splačal) tamkajšnjih naprav
odpeljati domov. Gradbene naprave so prepeljali v Maribor in ustanovili novo podjetje, ki je bilo povezano s konzorcijem v Švici. Jevšnikar je delal že na Fali, 1921. leta — eno leto po ustanovitvi tSplošne stavbne družbe* — pa je prišel v Maribor. V novem podjetju je delal pri montiranju strojev in drugih naprav. Dobro sc še spominja, kako naporno je bilo delo pred vojno. Podjetje ni
zalo tudi pri nameščanju višjih in vodilnih uslužbencev, med katerimi je bila večina inozemcev.
»Splošna stavbna družba* se v predvojni Jugoslaviji ni razvijala. Začela je s 300 delavci in s toliko tudi končala v začetku okupacije, ko so jo prevzeli nemški kapitalisti. Tudi med okupacijo podjetja niso povečali, čeprav so proizvajali vojaški material. Med okupacijo pa je imelo Se to nesrečo,
Najstarejši člani kolektiva »Metalne«
imelo skoraj nobenih transportnih naprav, zato so morali skoraj vsa bremena prenašati delavci na svojih ramenih.
Pri izkoriščanju naših delavcev so si 'našli z roko v roki: švicarska družba, ki je vložila v novo podjetje svoje naprave, in jugoslovanske banke, ki so vložile obratni kapital. Poznejša trenja zaradi negotovega dobička so pokazala, da so delničarji iskali le dobiček in pri tem niso niti malo mislili na delovnega človeka. Ker je švicarska družba vložila največji delež, je imel glavno besedo švicarski konzorcij. To se je ka-
da je nanj padlo okoli 100 letal* skih bomb, ki so skoraj popolnoma razrušile in uničile večino naprav in strojev.
Takšno dediščino so prevzeli delavci po končani vojni. Nekdanji delavci >Splošne stavbne družbe* so se zbirali na njenih razvalinah in poizkušali popraviti, kar se je dalo. In ne samo tol Naša domovina je rabila mnogo mostov, ker so bežeči fašistični vojaki porušili za seboj vse, kar so le mogli. Tega to se delavci dobro zavedali, zato so vzporedno s čiščenjem ruševin, popravljanjem razbitih strojev in naprav priprav-
,
SOBOTA, 9. APRILA
LJUDSKA PRAVICA
KOBALTOVA BOMBA
nevahna
Radioaktivnost kobalta 60 pade na polovico šele čez 5 let in 4 mesece
Ze v srednjem veku so rudarji često zadeli na lepo blestečo rudo, ko so iskali srebro. Bila je težka, izredno blesteča in obetala je zlasti bogato izkoriščanje. Ko pa so jo vrgli v plavž, ni pomagala nobena spretnost plavžarjev. Kamen je ostal kamen, iz njega niso mogli dobiti nobene kovine. Praznoverni ljudje so v starih časih mislili, da zli duh ali kobold krade sre- 1 bro. Kobold je namreč prvotni nemški izraz za hudomušnega hišnega duha. Leta 1562 so Nemci prvikrat uporabili izraz ko- j bold za škrata, ki naj bi tudi I kradel srebro in prinašal ljudem slabo vreme, slabe kovine in druge nevšečnosti.
Šele leta 1742 se je nemškemu kemiku Brandtu posrečilo prido- j biti iz na videz ničvredne rude dotlej neznano kovino. Imenoval jo je z latinskim izrazom co-baltum in v kemiji je dobila označbo Co. Tako nastalo ime so prevzeli sčasoma vsi jeziki.
NEŠKODLJIVA SNOV
Kobalt sam po sebi sploh ni nevaren. Ta kemična prvina je približno devetkrat težja od vode in topiti se začne pri temperaturi 1475°. Podobna je železu m niklju in zato jo kemiki prištevajo v skupino železnih rud. Največja ležišča kobalta so v Kanadi, Indiji in Maroku, zlasti pa v Belgijskem Kongu. Kobalt na- j hajamo v več rudah. Na splošno j ga v naravi nahajamo petnajst- j krat redkeje od niklja. Navadno sta v zemlji skupaj. Vendar pa { odpadeta na kobalt dve tisočinki j zemeljske skorje. V zemlji ga to-rej nahajamo enako pogosto, ka- s kor svinec in bor. V vsakem kilogramu prsti je povprečno nekaj miligramov kobalta, kar je zelo važno, kajti ta kemična prvina igra v življenju človeka in živali pomembno vlogo. Kobalt je namreč sestavni del jeter in vitamina B 12. S kobaltovimi preparati zdravijo slabokrvne ljudi. V železnih meteorjih je približno 1 */o kobalta, iz česar strokovnjaki sklepajo, da utegne biti v središču Zemlje več kobalta.
Kobalt je trda blesteča kovina. Lahko ga je magnetizirati in kovati, če mu dodamo nekaj mangana. V čisti obliki ga je težko dobiti in zato ga tako dolgo sploh niso pridobivali. V spoji-. nah pa je bil znan že v starem veku. Feničani in Egipčani so ga uporabljali za modro barvanje stekla, enako tudi stari Grki in Rimljani. Ze takrat pa je bil v nekaterih ozirih skrivnostna I kovina. Potem ko so zatonile j takratne kulture, ljudje tudi niso znali več izdelovati bleščeče modrega stekla. Šele v 16. stoletju je Christoph Schiiler znova odkril postopek. In kmalu je šla krasna modra kobaltna steklena posoda iz čeških in saških glažut po vsem svetu. Največ takšnega stekla so uporabili za slikana cerkvena okna.
Leta 1937 so pridobili na vsem svetu 3500 ton kobalta. Zdaj stane kilogram kobalta v našem denarju približno 3000 din. Teh-
nika uporablja kobalt v najrazličnejše namene. Skupaj s kromom in volframom izdelujejo iz -njega plemenito jeklo, primerno 1 zlasti za magnete. Dragotinarji poznajo kobaltovo zlitino z imenom sončni bron. Iz kobaltovega jekla izdelujejo kirurške inštrumente, ker je to jeklo zelo odporno in ker se ga rja ne prime. Kobalt uporabljajo tudi v precizni mehaniki. Drugo veliko področje njegove uporabe so barve, zlasti keramične. Pa tudi slikarji poznajo kobaltove barve, modro, rumeno in zeleno. Te barve imajo velike prednosti pred drugimi. Cerkvena okna, kirurški instrumenti in slikarske barve, to torej kaže, da je kobalt Jjo-vsem nedolžna kemična prvina. Iz njega ni moč izdelovati ne podmornic, ne letal. In vendar slišimo zadnje čase to ime v čisto drugačni zvezi.	I
ZDRAVILNI IN MORILN1 KOBALT
Ce obsevamo naravni kobalt, sestavljen iz atomov z atomsko težo 59, z nevtroni, nastane kobalt z atomsko težo 60. Kobalt 60 pa je radioaktiven. Njegovo žarčenje je mnogo močnejše, kakor žarčenje radija. En gram kobalta 60 ustreza po žarčenju 320 gramom radija. En gram radija ( pa stane v našem denarju nad 4 milijone, vtem ko dobimo enako količino žarkov s kobaltom 60 že za kakih 20.000 dinarjev.
Za nevtrone imamo dva vira: atomski reaktor in atomsko bombo. Ce položimo v reaktor navadni kobalt, se spremeni v njem pod vplivom nevtronov v radioaktivni težki izotop. Če pa izdelamo atomsko bombo z oklepom iz običajnega kobalta, nastane po eksploziji, ko se sproste
nevtroni, tudi kobalt 60, ki se v strašni vročini eksplozije razprši po zraku. Kobalt 60 neha izžarevati zelo počasi. Šele čez pet let in štiri mesece pade njegova j radioaktivnost na polovico, čez naslednjih pet let na četrtino itd. j Zato bi bila kobaltova bomba za vse človeštvo silno nevarna. Večina pri atomski eksploziji na- , stalih radioaktivnih snovi izža-1 reva namreč samo nekaj sekund, minut, ali največ nekaj ur. Ko- I balt je torej v tem oziru izjema, j Poznamo pa tudi miroljubni | »kobaltov top«, medicinski apa- j rat, v katerem je radioaktivni j kobalt. Uporabljajo ga za obsevanje in zdravljenje raznih bolezni, med drugim tudi raka. Obsevanje z njim je mnogo cenejše kakor z radijem. Ta kobalt pridobivajo v atomskem reaktorju. Izžarevajoči kobaltov izotop z atomsko težo 60 pa uporabljajo v razne koristne namene tudi v tehniki. Kovina kobalt je torej človeštvu koristna ali škodljiva, kakor jo pač hoče uporabljati.
prim^eij.
V boju proti raku uporabljajo tudi televizijo. V tem to dosegli takole: Sliko rakaste celice so prikazali na pia kosti 180 X 180 cm. To je dejansko 15.000-krat povečana si gj kaste celice. Sliko so projicirali na platno v barvah in jo pri posvetovanju zdravnikov, ki so ob tej priložnosti ^ ^ televizijo kot pomožno tehnično sredstvo. Sliko so dobili ^ so na televizijsko kamero pritrdili mikroskop, s »aie opazovali preparat
Tehnični napredek skandinavskih dežel
Tale kmet iz francoskih Alp, ki ga vidite na sliki, je ubil velikega orla, ki je meril čez krila tri metre. Orel je bil pravi tiran: ugonobil je v vasi veliko perutnine, preden ga je zadela smrtonosna krogla.
Redni potniški promet čez Severni tečaj in novo mesto v bližini
Stockholm
Železniški vagoni iz jeklenih cevi
Železniška uprava v Pannsylva-niji je naročila pri neki ameriški tvrdki svojevrsten vlak, katerega vagoni bodo narejeni iz velikih jeklenih cevi. Potniki se bodo vozili s tem vlakom za 25°/o ceneje, kakor v, običajnem, razen tega pa bodo prihranili precej časa. Vlak bo imel 7 osebnih vagonov in strojni vagon za pogon električnega motorja za razsvetljavo. Voziti bo začel prihodnje leto. Imel bo prostora za 574 potnikov.
Uvoz kave v Avstrijo
Avstrija je lani uvozila 4829 ton surove kave, predlanskim pa 4423. Lani je potrošnja kave v Avstriji skoraj že dosegla predvojno raven, čeprav je 1 ' povpraševanje po hladnih pijačah mnogo večje, kakor
pred vojno. Potrošnja raznih kavnih dodatkov pa je bila skoraj za tretjino manjša, kakor pred vojno. Tudi v Avstriji ljudje, ki naporno delajo, pijejo čedalje več črne kave.
Nova odprava na Himalajo
Tirolska alpinista Ernst Senn
iz Innsbrucka in ing. Erwim Scbneider iz Bad Halla se pripravljajta na odpravo na področje Moutnit Everesta. Razen dveh Američanov pojde z njima tudi švicarska univerzitetni profesor in z odprav na Himalajo znani alpinist Dyrenfunth. Ta odprava bo naskočila četrto najvišjo goro sveta, 8545 m visoki Lotse in posnela kulturni film. Hkrati bo iskala skrivnostnega »snežnega moža«, o katerem so pripovedovale že mnoge odprave na Himalajo.
Skandinavske dežele se s čedalje večjo žilavostjo bore za prostor, ker žive njihovi narodi precej na tesnem. Velika področja so že iztrgali morju tako, da so zgradili velikanske nasipe, da zadržujejo morsko vodo. Pa tudi v tehničnem oziru l te dežele hitro napredujejo. Boj teh narodov za obstoj je mnogo težavnejši m napornejši, kakor v deželah, kjer narava sama nudi človeku marsikaj, za kar mu ni treba naporno delati.
REDNI POLETI CEZ SEVERNI TEČAJ Konec lanskega leta je svetovni tisk obširno pisal o tehničnih podrobnostih in družbenih dogodkih v zvezi s poletom prvega potniškega letala čez področje Severnega tečaja. Ta uspeh so dosegle Švedska, Danska in Norveška s skupnimi napori. Za njihovo družbo za zračni promet SAS se ne skrivajo osebne koristi in pohlep po dobičku, marveč gre za važno tehnično pridobitev, katere pomen sega čez mejo teh treh držav. Nova zračna proga se je povezala z velikim omrežjem civilnega zračnega prometa, obsegajočim ves svet od Tokia čez Južno in Prednjo Azijo tja do Evrope, Srednje Afrike in Srednje Amerike in čez južnoameriške Ande do južnega Pacifika. Družba SAS posluje že zdaj brez državne podpore.
delat drugam, marveč da ima svoje središče s trgovinami in delavnicami, svoje prometne naprave, svojo industrijo in banke. Potrošniška zadruga je odprla v novem mestu največjo prodajalno Evrope. Velika mlekarska zadruga skrbi, da imajo prebivalci Vallingbyja zmeraj dovolj mleka, ki ga hlade v avtomatičnih hladilnicah. V nebotičniku imajo prostore vse klinike in zdravniške ordinacije, v drugem nebotičniku pa so vsi poslovni prostori socialnega zavarovanja.
Okrog Vallingbyja so zrasla nova predmestja s širnimi livadami. Predmestji Blackenberg in Rocksta sta že dograjeni in imata po 10.000 prebivalcev. Grade pa še tri predmestja, ki bodo v glavnem letos dograjena. Novo mesto in vsa njegova predmestja grade po enotnem načrtu, ki upošteva predvsem potrebe prebivalcev. Vallingby ima že nad 30.000 prebivalcev. Gradbeni stroški so znašali pol milijarde švedskih kron. Zanimivo je, da privatni kapital pri tem sploh ni sodeloval.
razpfr
Večino denarja so dale n® yr lago zadruge. Svenska Bos a liko gradbeno podjetje, ’z,.q jii-holma je investiralo kakih lijonov švedskih kron.
Pastirjeva »republik*
Pastir Michel Muliere j® p. trdil na svoji zemlji v l'u^ic0 i
odsi«;
iijanski vasi Tricarico tabW* napisom, da bo smatral ^ svojo zemljiško posest za vej nomno republiko in da DrZ^i' imeti opravkov z italijanSK ^ vo, zlasti ne z davčnim “
Če hoče italijanska držav ^ kaj od njega, naj se obrn	:
po diplomatski poti. Država C2 pastirju ni poslala odpo= . sta marveč samo dva žandarja>
možu pojasnila, da mora ska država vztrajati na svoj j, vici in ščititi njegove m«9 1^ vztraja on pri avtonomiji- i ^ meni, da bo moral pastir v »republiki« umreti _ od . Muliere zdaj razmišlja, storil
ROJSTVO NOVEGA MESTA
Konec lanskega leta je nastalo vzhodno od Stockholma novo mesto Vallingby. Graditi so ga začeli leta 1952. Gre pravzaprav za predmestje Stockholma, ki pa se razlikuje od drugih predmestij v tem, da njegovi prebivalci ne hodijo
PISE VOJKO NOVAK RISE FRANCE SLANA
Ha cLo&ko vjož\o
USODNO ODKRITJE	|
Albert Einstein se je nedavno I udeležil v Kaliforniji banketa, med katerim ga je soseda za mizo vpra-| Sala, katero kemično odkritje je po njegovem mnenju najbolj vpli. 'o na naSo dobo. Einstein je brez pomisleka odgovoril: »Barvilo za ženske lase*.
LENOBA
Kanadski sekač in njegov sin sedita v gozdu pri ognjišču v koči. j
Dolgo molčita, potem pa pravi oče: j »Moj položaj gotovo — »Fant, pojdi no pogledat, če zunaj no u(i0ben. Vsakdo P» V1 1 dežuje*. Ne da bi dvignil pogled, sem direktor.« sin odgovori: »Ah, oče, rajši po-kličem psa, ki teka zunaj, pa bova takoj videla, če je moker.*
POLJUB
Dva fanta hodita po mestu. Na vseh vogalih prodajajo dekleta cvetje za Rdeči križ. Na trgu stoji brhka bolničarka in stresa nabiralnik. Prvi fant vzame iz žepa nekaj drobiža, stopi k njej in jo vpraša smeje: »Kaj vam moram dati, če mi dovolite en sam poljub9* Bolničarka se tudi nasmehne, se obrne k njemu in mu pošepne nekaj na uho.
»No9* vpraša drugi fant prvega »Najbrž se ga	i	vč«1'
, .	L	,, o	’	manjvrednosti,	ker	je	viae>	g
»ka, U po ,e rekla?*	,	syojega	prijatelja	v	aVtomo"
Prvi fant se pogladi z roko po
čelu in zašepeče: »Kloroform*.
NA VLAK SU MU JE MUDILO
145. Ivan ga ni mogel pregovoriti, da bi odiel iz mesta. »Tu ostanem,« mu je rekel, ko ga je drugi dan obiskal. Tihica ga je priila obvestit, da je Blaž pri njih. »Ko bomo pripeljali municijo iz mesta,« je rekel, »potem bom odiel, kamor boi že hotel.« Ivan se je uklonil njegovi volji. »Pa ostani,« je rekel. »Toda ostanei na lastno odgovornost, ker vei, da te bodo sedaj povsod lovili.« »Ne bodo me dobili,« je odvrnil Blaž. »Če me niso ulovili včeraj, potem me ne bodo nikoli.« »Najbrž Imai prav,« Je odvrnil Ivan In se nasmehnil, ko je pomislil na Oberreignerja, ki je moral oditi z dolg'm nosom
144. Popoldne tega dne sta s Francijem odila v jamo. Martin prejinji dan ni priiel. Jožetu in ladu sta nesla hrano. Ko sta priila do tja, je kmalu za njima prispel tudi Martin. »Včeraj nisem mogel,« je rekel. »Ne-krj pripravljajo, ker sem padel v zasedo. Zvečer gremo v četo. Ti, Ivan, pa na vsak način pripelji municijo iz mesta, ker vse kaže, da bo kmalu vroče. Po obvestilih mislijo tudi s tanki napasti osvobojeni del ozemlja.« »Čez itiri dni bo municija že v vaiih rokah,« je rekel Ivan, čeprav ni vedel, kako bodo to naredili. »Čakali vas bomo,« je rekel Martin. »Torej čez itiri dni.«
147. Potem so se ie domenili, kje jih bodo počakali partizani. Prijatelji so se morali
[tosloviti. Močno so si stisnili roke. Vsem e bilo hudo in najraje bi potočili nekaj solz, toda sedaj so bili že možje. Skrivali so bolečino, zadrževali so solze, da se izjokajo potem, ko bodo sami. V večerni somrak se je razlegalo pasje lajanje in kmalu nato je pridrvel Piki, ves umazan In ie krvav. Planil je k Jožetu. Dolgo sta so pozdravljala za snidenje In slovo. »Tl ga Imej,« je rekel Jože Ivanu. Potem so odill Martin, Jože In lado. Ivan pa Je držal Pl-kija, ki je hotel iti z Jožetom in pri tem žalostno cvilil.
Burski general Botha se je odzval Kitchenerjevemu vabilu in prispel v angleški štab, da bi se pogajal o pogojih za sklenitev miru. Iznenada pa je sredi pogovora pogledal na uro, hitro vstal in se opravičil, češ da se mu mudi.
»čemu tolikšna naglica9 Saj ne pojdete na Vlaki* se je pošalil Litchener.
»Prav na vlak se mi mudi*, je odgovoril general in odšel.	I
Drugi dan pa so v angleškem štabu zvedeli, da so Buri pod poveljstvom generala Botha napadli in zaplenili angleški vlak poln streliva.
»Gospod komisar, utopih ura kaže šest.«
»Zjutraj ali zvečer?«