5<<; =   %   " Besede naslova predavanja so del uvoda v Pismo Hebrejcem, ki obsega prve štiri vr- stice in se glasi: “Velikokrat in na veliko na- èinov je Bog nekoè govoril oèetom po prerokih, v teh dneh poslednjega èasa pa nam je sprego- voril po Sinu. Njega je postavil za dedièa vsega in po njem je tudi ustvaril svetove. On je odsvit njegovega velièastva in odtis njegovega obsto- ja, z besedo svoje moèi nosi vse. Potem ko je ure- snièil oèišèenje od grehov, je v nebesih sedel na desno velièastja. Postal je toliko višji od angelov, kolikor odliènejše ime od njihovega je dobil.” Zakaj pisec pisma na zaèetku Jezusa po- stavlja v kozmiène razse`nosti? Odgovor na to vprašanje najdemo le v celoti svetopisem- skega razodetja. Jezus je višek Bo`jega razo- detja in prinaša obljubo zmage milosti nad krivdo, `ivljenja v povelièanem stanju nad smrtjo. Toda niè tega ne bi bilo mogoèe, èe Bog ne bi bil Prvi in Zadnji, Alfa in Ome- ga vsega bivajoèega in torej tudi celotnega našega `ivljenja. Jezus je kljuè do popolne- ga smisla `ivljenja in usode vsakega posamez- nika. Jezus je Maziljenec, Gospod, Sin èlo- vekov, Bo`ji Sin samo in vedno v razmerju do konènega pomena sveta in èloveka. To velja za njegovo naravo in poslanstvo v ne- besih in na zemlji. Vsi spisi Nove zaveze te- meljijo na tem spoznanju in preprièanju, èe- prav veèina teologije ne razvije do kozmiè- nih razse`nosti. Pisci Nove zaveze so stali pred zelo te`ko nalogo, da ljudem helenistiène kul- ture, ki so za predstavo o Bogu in Mesiji raz- vili abstraktne in absolutne kategorije, èlo- veka pa razlagajo iz izkušnje o njem samem, oznanijo kozmiènega Kristusa, ki je do skraj- nosti poni`an na kri`u in tam tudi umre, a obstaja od vekov, utemeljuje obstoj in smisel vsega stvarstva, je eno s samim Stvarnikom in vstane od mrtvih, da bi vsi `iveli po njem. Razlaga o naravi in pomenu Kristusovega odrešilnega dela je odvisna od razlage Boga v celoti. Prolog v Pismo Hebrejcem še bolj kakor prolog v Janezov evangelij izpostavi enotnost in nepretrganost Bo`jega razodetja. Ta celostna perspektiva odpira pogled v vse smeri. Bog se je na razliène naèine razo- deval v preteklosti, “v teh dneh poslednje- ga èasa pa nam je spregovoril po Sinu”; to torej pomeni enkratno in konèno razodet- je. Preroki v preteklosti se niso motili, saj jih je navdihoval Bog. Toda bili so èloveški po- sredniki Bo`jega razodetja, zato noben nji- hov nastop ni dokonèen in popoln. Edins- tveno in dokonèno razodetje po Bo`jem Sinu je vrhunec zgodovine odrešenja, ki jo doloèa skrivnosten in veèkrat skriti Bo`ji naèrt, zato ga v nobenem pogledu ne ka`e dojemati kot izoliran zgodovinski dogodek. Edinstvenost in dokonènost razodetja po Jezusu Kristu- su teologa Pisma Hebrejcem in številne druge prve kristjane tako prevzame, da se te`ko zne- bijo vtisa, da je z dokonèno stopnjo razodetja nastopil tudi konec èasov. Vtis o polnosti vse- bine razodetja tako v nekem smislu zabriše razse`nost èasa. Pismo ne govori s stališèa èa- sovne zaporednosti, temveè pod vtisom do- konènosti in polnosti razodetja, ki je hkra- ti polnost stvarjenja, dokonène manifestacije Bo`je moèi. Bo`ji Sin je “odsvit (apáugasma) njegovega velièastva in odtis njegovega ob- stoja, z besedo svoje moèi nosi vse”. Moè, ki *#)$ 1 (    $   A ( 2B2  # 5<<; =   %   " je lastna Bogu in Bo`jemu Sinu, odseva Bo`jo svetlobo, popolnost, svetost. Ta moè seve- da presega tudi slavo angelov, saj ti ne morejo delovati brez pobude Bo`je moèi in oblasti. Za obstoj sveta je potreben Vsemogoèni, za odrešenje èloveka, ki jeèi v stiski sedanjega veka, pa uèloveèenje in rodovitno trpljenje Bo`jega Sina. Nobena druga moè ne more spremeniti podobe èloveka tega sveta. S po- polnim razodetjem kozmiène Bo`je moèi v osebi Jezusa Kristusa se razblini predstava o strahu pred neskonèno moèjo, ker ta ne nastopa v vlogi tirana, temveè v vlogi reši- telja, ki se sam preda mogoènim tega sve- ta, ki ob njem do`ivijo svojo zadnjo izgu- bo in se morda rešijo, èe sledijo moèi nje- gove miline, milosti, odpušèanja, sprave, nove stvaritve duše, popolne duhovne spo- jitve z moèjo Bo`je svetosti. Uvod v pismo Hebrejcem zelo posreèeno razgrinja korenine, bivanjske osnove naše za- vesti o najvišji avtoriteti, moèi in svetosti. V skladu z naèelom vzroènosti, analogije vere in naše sposobnosti za ljubezen, zvestobo, soèutje in `rtvovanje lahko govorimo o strukturnih elementih ali kategorijah same biti. Pomen, ki se tièe samih korenin našega bitja, oèitno predstavlja neko èustveno stanje v našem bitju, ki se prebudi, ko se je dotakne moè Bo`jega navdiha in jo obdari s svojo svetostjo. Bo`ja moè nas lahko naglasi za razumevanje para- doksa notranje zveze med manifestacijo Bo`je moèi in pozicije popolne nemoèi v zunanjem svetu, ker ljubezen in druge kreposti niso samo èustveni vzgibi, temveè spadajo v samo struk- turo našega bitja. Moè ljubezni do skrajnih oblik `rtvovanja seveda po definiciji vkljuèuje etiène kvalitete, torej ne more biti nevtralna. Èe obstaja, soustvarja svet; èe se sprevr`e v svo- je nasprotje, ga ruši. Zato je mogoèe, da be- sedo “moè” uporabljamo na vseh podroèjih našega zaznavanja resniènosti: na podroèju fi- zikalnih danosti, v sociologiji, v psihologiji itd. Iz etiènih razlogov to besedo na vseh podroèjih zaznavamo v pozitivnem in v negativnem smi- slu, paè glede na naèin manifestacije moèi. Sa- moumevno se zdi, da je najvišje bitje tudi naj- višje dobro, zato Bo`ja moè sploh ne more biti negativna, rušilna. Rušilna se lahko zdi le ti- stemu, ki je sam rušilen in ima napaèna pri- èakovanja, tistemu, ki bi samo strukturo sveta `elel prilagoditi svojim zgrešenim prièakova- njem. V tem je bistvo sile greha, zakrknjenosti, upornosti. Bo`ji odgovor v tem primeru ne more biti drugo kakor rušenje z namenom, da se ponovno vzpostavi red Bo`jega stvars- tva, ki je rezultat Bo`je moèi in svetosti. Razmerje med Bo`jo moèjo, prizaneslji- vostjo in milostjo kazni je sijajno opisano v Knjigi modrosti (11,21-12,22) s patosom nav- dušenosti: Tvoja silna moè je namreè zmeraj pri tebi. Kdo se bo ustavljal moèi tvoje roke? Kakor drobcena ute` na tehtnici je pred teboj ves svet, kakor kaplja jutranje rose, ki se spusti na zemljo. Vendar si z vsemi usmiljen, ker moreš vse, ljudem pa grehe odpušèaš zato, da bi se spreobrnili. Kajti ljubiš vse, kar je, niè od tega, kar si naredil, ti ni zoprno, saj tega, kar bi sovra`il, ne bi bil ustvaril. In kako bi kaj moglo obstajati, ako ti ne bi hotel, in kako bi se moglo obdr`ati, èesar ti ne bi poklical? Toda ti prizanašaš vsemu, ker je tvoje, Gospodar, ljubitelj `ivljenja. Tvoj neminljivi duh je namreè v vsem. Zato tiste, ki padajo, kaznuješ po malem. Opozarjaš jih, v èem so grešili, in opominjaš, naj se odvrnejo od hudobije in verujejo vate, Gospod. *** Vesoljstvu vladaš pravièno, ker si pravièen, in da bi obsodil koga, ki ne zaslu`i kazni,      5<<; =   %   " imaš za nezdru`ljivo s svojo moèjo. Poèelo praviènosti je namreè tvoja moè in to, da vsemu gospoduješ, stori, da vsemu prizanašaš. Svojo moè namreè razkazuje tisti, v katerega nesporno oblast ljudje ne verjamejo. Tak celo tistim, ki se ga bojijo, oèita predrznost. Ti pa si gospodar moèi, zato sodiš milo in nas vodiš z veliko prizanesljivostjo. Zakaj kadar koli hoèeš, ti je mogoèe. S takim ravnanjem si svoje ljudstvo pouèil, da mora pravièni biti prijatelj ljudi. Svojim otrokom vlivaš veliko upanje, ker daješ po grehu èas za kesanje. Èe si torej sovra`nike svojih otrok, take, ki so zaslu`ili smrt, tako prizanesljivo in razumevajoèe kaznoval, da si jim dal celo èas in prilo`nost, da se odvrnejo od zla, kako si šele natanèno sodil svoje sinove, katerih oèetom si prisegel in se zavezal, da boš izpolnil velièastne obljube. Naše sovra`nike torej zato tepeš zmerno, ker vzgajaš nas, da bi mislili na tvojo dobroto, kadar sodimo, in da bi prièakovali tvoje usmiljenje, kadar smo sojeni. Samo na bivanjski, ontološki osnovi je mogoèe razrešiti konflikt, ki ga èlovek lah- ko vidi v razmerju med Bo`jo moèjo, pra- viènostjo in ljubeznijo. Anzelm Canterbury- ski je npr. ta konflikt dojemal kot nekaj, kar na nivoju razuma ni razrešljivo, zato naivno Bogu pripisuje iznajdljivost, da nekako razreši konflikt med zahtevo praviènosti in oblju- bo usmiljenja. Na ontološki ravni druge mo`- nosti sprave ni, kakor da ljubezen, usmiljenje sovpada s postavko praviènosti, in obrnjeno, da je lahko resnièna. Moè in zahteva praviè- nosti morata doseèi popolno bivanjsko edi- nost z ljubeznijo, da bi se lahko izognila ne- praviènosti, ki ruši same temelje bivajoèega. Te skrivnostne vzajemnosti seveda ni mogoèe reševati na formalni, abstraktni, juridièni, to- rej zgolj intelektualni ravni. Ljubezen ne more delovati, èe bi jo razumeli le kot neke vrste dodatek, ali celo nasprotje moèi. Moè, pra- viènost in ljubezen lahko delujejo le ob upo- števanju, ob spoju univerzalnega zakona in konkretne situacije v vsakem konkretnem `iv- ljenjskem izzivu. @e v ljudski govorici pra- vimo, da to stori ljubezen; toda ta nima druge mo`nosti, kakor da se zgodi ob zlitju vseh po- stavk na bivanjski, ontološki ravni, torej v vsa- ki individualni situaciji. Potrebna je torej po- polna notranja skladnost, kakršno lahko domnevamo, slutimo, èutimo in skrivnostno okusimo v razmerju do Bo`jega Sina, ki je Bog, pa zaradi uèloveèenja, `rtvovanja ni pre- nehal biti Bog. Zato mi za resnièno bivanje nimamo druge mo`nosti, kakor da posnema- mo njega ob stalnem vkljuèevanju v vesoljno simfonijo Bo`je moèi, praviènosti in ljubezni. Bo`ja moè je identièna z zakonom vsega bi- vajoèega, torej edino resnièno okolje za naše bitje in `itje. Znano je, da je Hegel na zaèetku svoje filozofske poti preizkusil svoj razum in svojo intuicijo na pojmu ljubezni. Pri tem je ne- hote do`ivel usoden brodolom, saj je svo- jo intuicijo o ljubezni spustil na raven dia- lektike, ki ljubezen doloèa kot proces loèe- vanja in zdru`evanja. V tem procesu se sproš- èa moè volje po zdru`evanju, ki vodi v bolj ali manj kritièno stanje nevroze. Na anali- tièni, eksperimentalni ravni ni izhoda iz tega polo`aja, a je mo`en na bivanjski ravni, èe omejeno, ustvarjeno bitje postane “odsvit njegovega velièastva in odtis njegovega ob- stoja, ki z besedo svoje moèi nosi vse”. To je mo`no ob sreèanju na najgloblji bivanj- ski ravni, popolni usklajenosti med bo`jim in èloveškim, ki je ustvarjeno po Bo`ji po- dobi. Ljubezen, soèutje, usmiljenje, `rtvo- vanje so naèini bivanja v dejanskem stanju `ivljenja in predstavljajo moè, ki giblje `iv-  # 5<<; =   %   " ljenje. Èe je za ljubezen znaèilna moè zdru- `evanja loèenega, se zgodi zato, ker je njen model prvobitna edinost, ki je vir vseh edi- nosti. Loèitev ali loèevanje je naša neizbe`na izkušnja. Oèitno je, da je najbolj usodna lo- èitev od nas samih, od našega lastnega bistva bivanja, ker se loèujemo od vira našega bi- vanja; posledica pa je hkratna loèitev od dru- gih, vse veèja odtujenost, strah in nevroza. Ljubezen do Boga, do izvora našega bivanja, in do katerega koli drugega èloveškega bitja, je mo`na, ko dose`emo stanje harmoniène individualnosti, ko smo sami v sebi popolno središèe moèi, praviènosti in ljubezni. Ta- krat se zgodi neverjetno za racionalno do- jemanje: individualna oseba je hkrati popol- noma loèena oseba od drugih oseb in nosilka najmoènejše ljubezni. Ko se je Bo`ji Sin loèil od Oèeta, da je postal èlovek, se je dejavno pokazala moè ljubezni v obmoèju troedinega Boga in v obmoèju vesoljnega èloveštva, ki tièi v stanju odtujenosti, ki v svoji biti nosi hrepenenje po zdru`itvi z izvorom `ivljenja, iz katerega izhaja. V tem skrivnostnem do- gajanju moèi ljubezni v razmerju med av- tonomnimi osebami se ka`e edinstvena ve- lièina razodetja, s tem pa tudi superiornost kršèanstva nad vsemi drugimi religijami. V tej luèi se ka`e pravi problem Nietzsc- hejeve teze o `ivljenju kot volji do moèi. Vo- lja do moèi pravzaprav ne pomeni niti vo- lje niti moèi, paè pa oznaèuje dinamiko last- nega dojemanja `ivljenja, ki ka`e dinamiko preseganja samega sebe in preseganje notranje ter zunanje rezistence. Pritrjevanje lastnemu bitju manifestira moè volje po preseganju vse- ga, kar nasprotuje bitju, torej neskonèno hre- penenje po Bitju, ki utemeljuje vsa bitja v raz- merju. Èloveška oseba je toliko bolj popolna, kolikor bolj ji uspe doseèi ravnovesje v raz- merju z drugimi nosilci moèi, z drugimi ose- bami. Moè bivanja je popolna, ko je popolna osredotoèenost na lastno bitje, zavedanje o samem sebi, ker to vkljuèuje pravo razmerje do drugih. Personalistièna osnova do`ivljanja `ivljenja omogoèa razumevanje skrivnosti od- pušèanja, ki izra`a moè Bo`je milosti, ki pre- maga odtujenost in ustvarja novo edinost z izvorom edinosti. Bo`ji Sin se `rtvuje, da us- tvari spravo med odtujenimi ljudmi, ker moèi za takšno dejanje nima nihèe drug kakor Bog. Pavel je med vsemi najbolj poudaril, da je Kristus z daritvijo na kri`u dosegel to, kar je na videz nepravièno in nelogièno: opra- vièenje kriviènega èloveka. Bog stori takšno nelogiènost, ker je to dejanje edino zares pra- vo, pravièno. Èe je ustvaril svet za bivanje v svetosti, harmoniji, ne more pristati na sta- nje odtujenosti, ne-bivanje. Toda iz stanja odtujenosti, krivde, se èlovek ne more rešiti sam. Moè odpušèanja, opravièenja, posve- èenja, je torej najvelièastnejše znamenje Bo`je moèi, praviènosti in ljubezni. 1. Predavanje na sreèanju èlanov Slovenskega bibliènega gibanja v Ljubljani, Zavod sv. Stanislava, 11. november 2006.