EH GLAS Leto XLV - št. 65 - CENA 38 SIT Kranj, petek, 21. avgusta 1992 45 Blagoslov triglavske kapele Praznik ob kapelici pod Triglavom Kredarica, 19. avgusta - V izrednem vzdušju, ki je bilo ustvarjeno med množico, kakršne na Kredarici še ni bilo, je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar danes blagoslovil nanovo zgrajeno kapelico ob Triglavskem domu. S tem je pod tem simbolom slovenstva nadaljevana tradicija Jakoba Aljaža, ki je kapelico dal izgraditi že leta 1886, pa je bila leta 1952 nasilno porušena. Kljub temu da je bila sredina tedna, za prireditev pa ni bilo veliko obvestil ali reklame, se je na Kredarici zbrala, po nekaterih ocenah 6 do 7 tisoč glava množica, kar je za to točko prav gotovo rekord. Tudi pogled na Mali Triglav je kazal, da imajo skoraj strnjene kolone planincev pri plezanju na našega očaka resne težave pri srečevanju, nekateri hudomušneži pa so se bali, da se bo ta pod tolikšnim bremenom podrl. V dolinici ob Triglaskem domu na Kredarici je bilo danes blagoslovljenje nove triglavske kapelice posvečene Mariji Snežni, ki sicer še ni dokončana, je pa to bila uresničitev dane obljube nadškofu pred petimi leti, da se kapelica na tem mestu ponovno zgradi. Po načrtih arhitekta Jožeta Marinka je bila kapela zgrajena kot samostojni objekt (po slikah .sodeč, se je prvotna Aljaževa kapelica naslanjala na Triglavski dom), vendar še v mnogočem nedokončana (manjkala je kritina, notranjost je le grobo izdelana) le daje slutiti svojo dokočno podobo. Posebna pridobitev so tudi trije zvonovi, ki omogočajo pritrkavanje in te umetnosti smo bili tudi danes deležni. Prireditev, bi lahko rekli, je bila mešanica verskega obreda, samega blagoslovljenja, kulturnih nastopov, množičnega petja in vsaj končka političnih nastopov. Obred je, ob prisotnosti velikega števila duhovnikov, vodil dr. Alozij Šuštar, ki se je ob velikem veselju ob tem dogodku iskreno zahvalil vsem, ki so k izgradnji prispevali materialno in z delom. Posebna zahvala je bila namenjena najzaslužnejšemu za izgradnjo, današnjemu dovškemu župniku Francetu Urbaniji, ki po besedah nadškofa postaja pravi naslednik Jakoba Aljaža. Kapela bo vernim govorila, da je Bog med nami, je dejal ljubljanski nadškof in metropolit, tistim, ki niso verni o naših prednikih, tujcem pa o koreninah slovenskega naroda. V kulturnem sporedu je nastopil zbor Slovenske glasbene matice ter Koledniki iz Kamnika, z priložnostnimi besedami pa so nastopili dr. Busar, kandidat SLS za predsednika Republike Slovenije, Lojze Peterle in Danijel Malenšek. Slednji je za kapelico daroval podobo Marije Snežne, ki jo je naslikal slovenski baročni slikar Fortunat Bergant in bo osrednja oltarna podoba, dr. Busar pa je ob tej priložnosti spregovoril o geološki zgodovini masiva, ki nam je Slovencem tako v ponos. Celotno dogajanje bi verjetno najbolje označili kot manifestacijo Slovenstva, ki jo bodo udeleženci še dolgo pomnili. • Š. Ž. /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMU Cene učbenikov na ledu Slovenska vlada je določila najvišje cene učbenikov in drugih šolskih potrebščin. Vendar pa zamrnitev cen ni naletela na vsesplošno odobravanje, kot bi bilo pričakovati. Celo nasprotno - zamrznitvi odločno oporekajo založniki in knjigarnarji, kupci učbenikov pa prav tako niso veseli. Se posebej ne tisti, ki so knjige za šolo kupovali ^ Prednaročilu v okviru akcije Modri Janez ali kako drugače. Z j*vgustovsko zamrznitvijo cen bo treba za knjige odšteti toliko kot v prednaročilu. Tisti, ki so pohiteli in kupili knjige tik pred Podražitvijo, pa seveda ne pozdravljajo vladnega odloka, ki sto-Pa v veljavo z današnjim dnem in uveljavlja cene na dan 1. julija. Izkazalo se je, da so kratko potegnili tisti starši, ki so imeli Oenar za šolske knjige že med (in pred) počitnicami in so s pravočasnim nakupom, ki se je zdaj izkazal za dražjega, šolanje otrok Podražili. Zamudniki med starši bodo zdaj na boljšem. Ali pa bo-oo na račun vkalkuliranja previsoke inflacije v ceno učbenikov v ^Pomladanskih mesecih take in podobne založniške akcije prihodnje leto se uspešne, bodo povedali kupci. Se posebej tisti, ki "°do hoteli nazaj /a preveč plačane šolske knjige.• L. M. V celoti ali po delih Jesenice, 19. avgust - Jeseniški radio je na pobudo Svobodnih sindikatov jeseniške Železarne pripravil okroglo mizo, za kalem je vrsta uglednih sogovornikov iskala odgovor na vpraša • nje: prodati slovenske železarne po delih ali v celoti Dilema je seveda ostala, slišali pa smo različne poglede, celo dvome, da bo mednarodni razpis sploh uspel. Časa pa ni več veliko, saj naj hi se septembra iztekel moratorij za stečaje, i oktobrom pa bodo morala podjetja povedati, kako bodo odložena plačila starih dolgov. Vse kaže, da bodo Železarne preizkusni kamen za novo vlado, tudi za lastninjenje, ki je obtičalo v parlamentu. Izvedeli pa smo, kakšno je premoženje jeseiiiške Železarne izven tovarniške ograje, Slovenske železarne pa namere-vajo parlamentu predložili izračun, kaj vse s» železarne v preteklih letih naredile za državo in bi dolgove tako lahko zdaj poravnali. Več na 6. strani. • M. Volčjak Bomo končno zaceligasiti'sušo».< 7 Zdaj je že povsem jasno, da bo letošnja suša, ki vsaj glede na napovedi vremeno-slovcev še ne bo pojenjala, prava nacionalna katastrofa. Pogled na skoraj požgana polja in travnike dopolnjujejo iz dneva v dan bolj grozljive številke: koruza je ponekod, predvsem v Pomurju uničena vsaj polovično ali pa že kar povsem. Posledice se kažejo tudi na drugih poljščinah, vidne pa so že tudi na gozdovih. Hudo je na travnikih, saj je bila druga košnja le malenkostna ali pa je sploh ni bilo. Suša, kakršne ni bilo že tam od leta 1833, ko celih šestnajst mesecev ni bilo padavin, kot piše dr. Josip Mal v Zgodovini slovenskega naroda, je naredila za več kot deset miljard tolarjev neposredne škode. Kakšne bodo posledice jeseni, pozimi in prihodnje leto, za zdaj ne more napovedati nihče, zagotovo pa bodo najbolj prizadeti kmetje. Poljščin in krme za živino bo malo, živina bo že ob tako zasičenem trgu mesa ostajala v hlevih, denarja bo malo. Slovenski kmet nikoli ni bil bogat, vendar pa je kmetijska politika že dolgo takšna, da kmetijstvo bolj siromasi kot pa spodbuja. In da je položaj še hujši, je pred vrati novo šolsko leto, ki bo kmečke družine s šoloobveznimi otroki še dodatno prizadela. Tudi Drnovškova vlada je za kmete storila bolj malo, zamuda pri sprejemu ukrepov za ublažitev posledic suše pa je več kot očitna in s stališča katastrofe tudi nerazumljiva. Posušenih pridelkov ni mogoče nadomestiti, vsaj delno pa bi kmetom lahko pomagali z odložitvijo plačila prispevkov in davkov. Še prej pa bi vlada morala enkrat za vselej urediti kontrolo uvoza kmetijskih pridelkov in hrane. Prve korake so vladni možje naredili šele v sredo, ko sta si podpredsednik Rigelnik in minister za kmetijstvo Protner ogledala požgana polja v Pomurju, v nekaj dneh pa naj bi po Prot-nerjevih obljubah vlada sprejela tudi prve ukrepe. Na letošnjo sušo se predhodno ni dalo vplivati, je pa dobra šola za vse, predvsem zato, ker nikjer ni zagotovila, da se takšna ali podobna katastrofa ne bo več ponovila. # M. Gregorič Na Gorenjskem je res suho, vendar vode še ne manjka. Foto: Jure Cigler 29. avgusta, ob 19.30, bo v hotelu LEK v Kranjski Gori 5.letošnja GLASOVA PREJA na temo TRIGLAVSKI NARODNI PARK ekologija, turizem, šport Z dr. Dušanom Plutom, članom predsedstva R Slovenije in predsednikom sveta triglavskega narodnega parka, mag. Janezom Siršetom, ministrom Zfl turizem, in mag. Janezom Kocjančičem, predsednikom olimpijskega komiteja, se bo pogovarjal JoŽc De/man **e želite, da vam rezerviramo sede/ \ restavraciji, ___pokličite po telefonu 211 -860 ali 2 I I 835. DANES SNOVANJA Iz vsebine: Andrej Valit Ugibanja in predstave o Triglavu - razmišljanja arheologa o prvobitni staroslovanski kulturi na območju jugovzhodnih Alp. TRADICIONALNI GORENJSKI SEJEM KRANJ, 14.-23.8. '92 • ŠIROKA POTROŠNJA, AVTOMOBILI • VSE ZA KMETIJSTVO DRUŽINSKI POPUST PRI NAKUPU VSTOPNICE - NAJMANJ TRIJE ČLANI ZELO UGODNA PRODAJA: HLADILNIH SKRINJ LTH: - 380 I - 31 068,00 SIT plus 20 % prometni davek - 530 I - 38 565.00 SIT plus 20 % prometni davek Plačilo na dva čeka. Količina omeiena. ALTA PROPAGANDING d.o.o. Triglavska 4, 64240 Radovljica Tel : 064-74-707 VEČERNI ZABAVNI PROGRAM - PROST VSTOP! Žrebanje 4. septembra 1992 v GLOBUSU NA DRUGI STRANI OBJAVLJAMO KUPON ZA SEJEMSKO NAROČNIŠKO ŽREBANJE -IZREŽITE KUPON SKUPAJ Z NASLOVOM. PRIDITE NA GORENJSKI SEJEM NA RAZSTAVNI PROSTOR GORENJSKEGA GLASA,KJER SPREJEMAMO KUPONE ZA ŽREBANJE S seje radovljiške vlade Okoljevrstvena plat turizma Radovljica, 20. avgusta - Na seji v začetku tega tedna je bilo na dnevnem redu več okoljevarstvenih točk, med katerimi je bila obravnava programskih izhodišč razvoja turizma s tega vidika zagotovo najpomembnejša. S sklepom pa so tudi izbrali varianto napeljave kanalizacije ob Bohinjskem jezeru. Gradivo z zapletenim naslovom Predlog operacionalizacije programskih izhodišč in smernic razvoja turizma v občini Radovljica za okoljevarstveni in ekološki del je bilo v razpravi, kljub nekaterim pripombam za dopolnitve, od vseh razpra-vljalcev pohvaljeno. Obravnava štiri območja: območje Bleda z zaledjem Gorij, območje Bohinja, območje Pokljuke ter visokogorje. Obravnava problematiko pitnih voda, odvoza odpadkov, kanalizacije, pa tudi režime kopanja v jezerih ter nadzor nad skladišči naftnih derivatov, zračnim onesnaževanje in hrup. Celovitost gradiva je dobra osnova za sistematski pristop k sanaciji najbolj perečih problemov okoljevarstvenih posledic turističnih dejavnosti, zato so sklenili, da se na tej podlagi pripravijo operativni plani z vrednotenjem, prioritetami in možnimi viri. Riklijeva vila bo zaščitena tudi z odlokom Izvršni svet občine Radovljica je tokrat sprejel tudi predlog občinski skupščini za sprejem odloka o razglasitvi Riklijeve vile na Bledu za kulturni in zgodovinski spomenik. Znani so spori med lastnikom tega objekta - dolgoletne blejske sramote - in občino oz. Zavodom za spomeniško varstvo ob izdani začasni odločbi o vartsvu tega objekta ter pritožbah na različnih ravneh, s katerimi so to odločbo hoteli izpodbiti. V razpravi se je postopoma izkristalizirala ugotovitev, da tudi na osnovi tega odloka ne bo mogoče zahtevati od lastnika sanacije objekta, pač pa se s tem ponuja priložnost za sodelovanje z javnimi sredstvi za del, ki ga objekt, kot kulturni in zgodovinski spomenik, zasluži. Poudarili so, da mora biti v vili le z odlokom predpisana dejavnost, ugotovili pa so tudi, da Zavod za spomeniško varstvo ne nastopa vedno v skladu z interesi za dejavno varstvo spomenikov. Kot konkretno uresničevanje prej omenjenega dokumenta pa lahko štejemo sklep o izbiri "kopenske" variante napeljave kanalizacije na potezi od Mladinskega doma do Vkanca v Bohinju, ki bo omogočala razširitev priključkov ter hkratno reševanje tudi problematične oskrbe s pitno vodo ter napeljave PTT kablov. Prav je, da se pred omejitvijo kopanja, ki jo gradivo tudi omenja, na največjih onesnaževalcih - kanalizaciji, tudi kaj stori. # S. Ž. Pohod večno mladih na Stol Radovljica, 21. avgusta - Do 25. avgusta seje še moč prijaviti za rekreacijski pohod večno mladih fantov na Stol. Prijave sprejema Rekreacijski klub Večno mladih fantov Radovljica z vplačilom 1.500 SIT na žiro račun kluba 51540-678-93422. Pohod bo organiziran prihodnjo soboto, 29. avgusta, zbirališče pa bo na avtobusni postaji v Radovljici ob 6. uri zjutraj. Smer pohoda je Valvasorjev dom - Stol - Valvasorjev dom, simbol pohoda pa je bakren možnar. Prevoz iz Radovljice do Valvasorjevega doma in nazaj je predviden z osebnimi avtomobili udeležencev. Za varstvo pohoda bo poskrbljeno, po končanem pohodu pa bo v Radovljici kulturna prireditev in veselica z bogatim srečelovom. • V. S. Kupone sprejemamo na Gorenjskem sejmu v Hali A, kjer stoji naš boben za žrebanje in se hitro polni. Če ne utegnete do 23. 8. na Gorenjski sejem vseka kor Vam zelo priporočamo, da si sejem ogledate, saj je izredno pester, zanimiv in bogat s ponudbo! nam izrezan kupon pošljite v kuverti na: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj (ne pozabite na kupon iz petkove številke z dne 14. avgusta, ko smo ga prvič objavili če ga Še niste oddali na sejmu) Brez skrbi; tudi po pošti prejete kupone bomo dali v boben. POGOJ ZA SODELOVANJE V ŽREBANJU JE LE EDEN: PLAČANA NAROČNINA ZA TRETJE TRIME SEČJE 1992. Račun ste prejeli v začetku avgusta; seveda kupon pošljite tudi vsi, ki naročnino plačujete s trajnikom z Vašega tekočega računa in vsi, ki ste v začetku leta plačali celoletno naročnino! Polletni rezultati poslovanja gorenjskega gospodarstva slabi Razcvet zasebnih podjetij Izguba je štirikrat večja kot lani ob polletju, imelo jo je 451 podjetij, v njih je 60 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu. Kranj, avgusta - V podružnici SDK v Kranju so na tiskovni konferenci spregovorili o poslovanju gorenjskega gospodarstva v letošnjem prvem polletju. Rezultati so slabi, blokade žiro računov so visoko narasle, dobro pa poslujejo zasebna podjetja in dosti prispevajo k rezultatom, je podatke strnil direktor Franc Podjed. Čez 15 dni bo SDK predstavila še obremenitve gospodarstva, saj bo bilanca za prvo polletje šele tako popolna. Ob polletju je gorenjsko go- večje kot lani ob polletju oziro- spodarstvo sestavljalo 2.138 podjetij, od tega 1.830 oziroma 80 odstotkov zasebnih; v letošnjem prvem polletju je žiro račune na novo odprlo šest družbenih, 11 mešanih in 477 zasebnih podjetij. Konec polletja je imelo 1.617 oseb odprt začasni račun, zanimivo je, da je kar 687 začasnih računov odprtih že več kot leto dni. Kar 601 podjetje polletnega obračuna ni predložilo, čeprav bi to moralo storiti, med njimi je 580 zasebnih podjetij, velika večina je imela več kot 100 tisoč tolarjev prometa. Na Zahodu je nepredložitev bilance strogo kaznovana, pri nas so kazni smešno nizke, saj je to gospodarski prestopek, za katerega še vedno velja denarna kazen od 450 do 4.500 tolarjev za podjetje in 25 do 250 tolarjev za odgovorno osebo. Izgube hitro naraščajo Izgube so v letošnjem prvem polletju znašale dobrih 5 milijard tolarjev in so bile štirikrat Gorenjska podjetja so imajo v drugih republikah bivše Jugoslavije 533 poslovnih enot, kar 26 odstotkov vseh iz Slovenije, s tržno vrednostjo 7,6 milijarde tolarjev, kar je 13.6-odstotni delež. Podjetja pravijo, da so že izgubila 188 poslovnih enot s tržno vrednostjo 85 milijonov mark. Imajo tudi 167 počitniških enot, kar je 8,6 odstotka vseh, s tržno vrednostjo 1,6 milijarde tolarjev, kar je 12,9-odstotni delež. Izgubila so že 14 počitniških enot v tržni vrednosti 1,2 milijona mark. KUPON poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj Sega tekočega računa in vsi, ki ste v m^m . W 0^,mW* ičali celoletno naročnino! "g ■II/ BflĐI li* 1 ----------jI U 7orUrUol 1 co co C CD o "O 3 CD CO . O CO c6 E C\J CD "O cg ca "K a> co o 2 I I I! i i i pri nakupu 1 vstopnice ne velja za družinske in otroške vstopnice 00 tr a> >o co ca M ca >o o co cz co cz co >o ca o. II II II II II KUPON i v za ugodnejši nakup za naročnike Gorenjskega glasa na našem razstavnem prostoru (velja z žigom Gorenjskega glasa) ma za polovico večje kot lani celo leto. Poleg tega znaša ne-krita izguba iz prejšnjih let 4,1 milijarde tolarjev. Skupaj torej znaša nekrita izguba približno 9 milijard tolarjev, kar je 20 odstotkov več, kot so v letošnjem prvem polletju znašale obračunane čiste plače in predstavlja 8,8 odstotka ustvarjenih prihodkov. Na industrijo odpade 85 odstotkov izgub, sledi gostinstvo, gradbeništvo in tehnično poslovne storitve. Z izgubo je polletje zaključilo 451 podjetij, od tega 109 družbenih, deset mešanih in 332 zasebnih. Zaskrbljujoče je, da v podjetjih z izgubo dela kar 60 odstotkov zaposlenih v gorenjskem gospodarstvu. Po občinah je tekoča izguba največja v Kranju in na Jesenicah, kjer imajo po približno 2 milijardi tolarjev izgube, skupaj z nepokrito pa je največja na Jesenicah, kjer znaša 4 milijarde tolarjev. Izguba zasebnih podjetij ima le 5-odstotni delež, po obsegu je izenačena z akumulacijo, ki so jo ustvarila zasebna podjetja. V družbenih podjetjih je tekoča izguba kar 24-krat večja od akumulacije. Plače naraščale hitreje kot v Sloveniji Plače v gorenjskem gospodarstvu so lani zaostajale, letos naraščajo hitreje kot v Sloveniji; lani je bil gorenjski delež 9,8-odstoten, v letošnjem prvem polletju je bil 10,7-odsto- Zasebna podjetja so ustvarila približno 8 odstotkov prihodkov gospodarstva, 23 odstotkov dobička, 43 odstotkov akumulacije in 4,5 odstotka izgube gorenjskega gospodarstva, pri tem pa imajo le 1.648 oziroma 3 odstotke zaposlenih v gospodarstvu. Deloma je to seveda posledica davčne politike, saj imajo prva tri leta olajšave pri davku. Med zasebnimi podjetji oživlja medsebojno posojanje denarja, opazen pa je izredno nizek delež plač ter ob njih visok delež drugih osebnih prejemkov (pogodbeno delo, potni stroški), s čimer so seveda obremenitve manjše. ten. Povprečna čista plača je mesečno znašala 22.799 tolarjev, realno je padla za 15,3 odstotka. Druge gorenjske značilnosti so še hitrejše naraščanje izvoza, hitrejša rast prejetih odplačanih obresti (razmerje je še vedno dva proti ena v korist plačanih obresti, skromna rast stalnih sredstev kakor tudi zalog in terjatev, kar 12-odstotno nazadovanje števila zaposlenih (v Tržiču celo 33-odstotno) in povečanje obremenitve z dajatvami za javno porabo (lani na 100 tolarjev 102,6 tolarja dajatev, letos v prvem polletju 108,8 tolarja). Bilančnih primerjav s Sloveniji še ni, analiza prometa na žiro računih pa kaže, da je delež prejemkov podobno kot prejšnji dve leti 7,9—odstoten, kar je znatno pod deležem števila zaposlenih, ki je 10,4—odstoten. Zelo nizek, le 5,5-odsto-ten, je delež prejetih kreditov kot tudi sproščenih plasmajev, ki je 6,1-odstoten, medtem ko je delež plačanih obresti pono- vno v porastu in je 9,8-odstoten. Ob 10,7-odstotne deležu izplačanih plač je v porastu tudi delež izločanj za davke in prispevke, ki je 9,8-odstoten. Sorazmerno nizek in zmanjšan je delež odtegnjenih davkov od prometa, ki je 6,2-odstoten, kot tudi 4,6-odstoten delež vrnjenih kreditov in 6,4-odstoten delež plasmajev lastnih sredstev. Gorenjsko gospodarstvo torej zaostaja v finančnih tokovih, ki oblikujejo rezultat in napreduje pri izdatkih za osebno in javno porabo, pri tem pa v manjšem obsegu uporablja tuja sredstva, za katera plačuje višje obresti in bolj skromno plasira prosta lastna sredstva. Blokacije računov vse večje Blokad je žiro računov so 11. avgusta znašale 2,7 milijarde tolarjev, kar je največ doslej, saj so v prvem polletju povprečno dnevno znašale 1,2 milijarde tolarjev. Račune je imelo blokiranih 93 podjetij, od tega 60 zasebnih, ki so imela 4 odstotke skupnega zneska blokacij. Med njimi jih je bilo deset že pred moratorijem prijavljenih za stečaj, 60 pa jih že dalj časa izpolnjuje pogoje. Podatki o podjetjih, ki imajo blokirane račune so tajni, niso nam jih povedali, zato lahko le ugibamo. Rekorder je jeseniško družbeno podjetje, ki je imelo 11. avgusta blokiranih 992 milijonov tolarjev, zato je seveda vsakomur jasno, da je tO lahko le Železarna. Sledi veliko kranjsko podjetje, ki ima blokiranih 375 milijonov tolarjev ter večje podjetje iz škofjeloške občine s 153 milijoni dolarjev. Rekorder med zasebnimi podjetji ima blokiranih 44 milijonov tolarjev, težave ima že nekaj časa. • M. Volčjak SLS bo pripravila alternativni gospodarski program Suša, begunci in nemočna vlada Ljubljana, 19. avgusta - Če slovenska vlada ne bo sprejela odločnejših ukrepov za rešitev nakopičenih gospodarskih težav, ustreznih ukrepov v zvezi z. begunci, še posebej pa hitrega reševanja posledic katastrofalne suše, se je bati, da se bo država znašla pred gospodarskim in političnim zlomom, je menil predsednik SLS Marjan Podobnik na včerajšnji tiskovni konferenci. SLS vladi sicer priznava nekatere dosežke, med njimi tudi sprejetje odloka, ki prepoveduje uvoz breskev, vendar pa je skoraj povsem nemočna pri pomembnih gospodarskih in poli tičnih vprašanjih, še posebej glede položaja beguncev. Stranka bo pri razreševanju krize sodelovala tudi konstruktivno, saj bodo na kmečkem taboru 5. in 6. septembra na Brezjah tudi uradno predstavili svoj alternativni gospodarski program. "Ocenjujemo, da se v Sloveniji širi protibegunsko in protitujsko razpoloženje, predvsem zaradi neodločnosti vlade, ki nima dodelanih ukrepov glede statusa beguncev. Vlada naj iz Slovencev ne dela nacionalistov, ker to nismo," je dejal Marjan Podobnik. Stranka bo od vlade terjala takojšen odgovor glede reševanja begunskih problemov, ki so iz dneva v dan bolj pereči in obremenjujoči, ter kljub tragiki jasno začrta mejo, kolikšno število beguncev lahko sprejmemo. SLS je doslej organizirala več kot trideset zbirnih centrov za hrano za begunce. Marjan Podobnik je ob tej priložnosti po/val predsednika predsedstva države Milana Kučana, naj javno pojasni svoja stališča glede gospodarskega položaja in problema beguncev. Predsednik Slovenske kmečke zveze dr. Franc Zagožen je na tiskovni konferenci povedal, da se razmere na poljih zaradi suše iz dneva v dan poslabšujejo, doslej ocenjena neposredna skod.i pa /naša že kar 10 milijard tolarjev. Dolgo ročne posledice bodo še veliko hujše. Vlada doslej ni sprejel^ še nobenih ukrepov, ki bi vsaj delno omilili posledice. Živin3 zaradi napolnjenih hladilni«-ponekod ostaja v hlevih in Zf' radi pomanjkanja krme hujša, položaj na trgu pa še dodam0 otežuje uvoz mesa iz kompen" /arijskih poslov. Da bi kmetom vsaj deloma olajšali posledice te nacionalne katastrofe, bi vlada morala odkupiti vsal petino živine za /akol /a potrebe republiških blagovnih Jr zerv. Slovenska kmečka /v*."'*1 bo tudi zahtevala, da se kmetom za en mesec odloži P^'L prispevkov /a pokojninsko • invalidsko zavarovanje, ter ' naslova katastrskega dohod*?* ki so se v enem letu poveča kar /a faktor 5,13, česar P* kmetje ob slabem letošnjem pridelku zagotovo ne hodu zmogli, po drugi strani P'1 ^ taksno povečanje nelogični M. Gregor ič Obisk mladih rotarijancev Bled - Včeraj je v Slovenijo prispela delegacija dvanajstih mladih članov Rotarv klubov iz devetih evropskih držav, (ire za tradicionalno obliko izmenjave mladih v različnih delih Fvropc, tokrit pa se v to izmenjavo prvikrat vključuje tudi Slovenija Namen takšnih srečanj fe spoznavanje novih držav m medsebojno druži nje mladih iz vse I v rope Rotarv klub je svetovno združenje poslovnežev in strokovnjakov, ki se med drugim ukvarjajo tud iz vodenjem humanitarnih in dobrodelnih akcij, Mladi rotarijanci bodo med drugim obiskali Ljubljano, kjer jih bo sprejel župan Jože Strgar, ogledali na si bodo tudi Bled. Iriglavski narodni park, razen tega pa še Skofjo Loko, Idrijo in Postojno. • L. M. OPRAVIČILO V torkovem (ioreniskem glasu smo v članku »P° sl" tem firbcu posel« predstavili nekaj razstavljalcev m obiskovalcev letošnjega 42-mednarodnega ( lorenjsK«-* ga sejma. Pri naiem pof° voru z g. Francem Pega' mom iz I euarta v Selški dolini sta se vrinili dve tipkar ski napaki, zato se g l>(-'£'1 mu opravičujemo - v tekstu se pravilno glasi »a0St«» - li Pomeni nova usmeritev v kmetijstvu samo drobitev ekoloških problemov? Bomo brez smradu ostali lačni? Poziv z vasi Hotemaže pri Preddvoru, naj si pridemo pogledat nevzdržne razmere, ki jih povzročajo v svinjere-jo preusmerjene kmetije, nas je spodbudil, da nekoliko širše osvetlimo problem, ki se nedvomno pojavlja in grozi, da bomo namesto nekaj velikih ekoloških problemov velikih svinjskih farm, po slovenskih vaseh dobili nekaj sto manjših, vsaj za nos nič manj prijetnih. Nič čudnega torej, da se na bližnjem Visokem vaščani taki gradnji upirajo (o tem smo poročali v našem časopisu že junija). Na probleme, ki jih povzročajo v intenzivno svinjerejo preusmerjene kmetije in na nastale nevzdržne razmere okrog njih, nas je opozoril na primeru vasi Hotemaže pri Preddvoru Milan Krišelj. Predlagal fiam je, naj si ogledamo stanje na domačiji Jakoba Ajdovca neposredno ob hlevu kmeta Janeza Sodnika. Ko smo jih obiskali, jih ni bilo težko najti: vse hiše pod gostilno Pri Jurčku je ovijal oster smrad, ki nas je že v avtomobilu prisilil h kašlja-nju, podobno kot to doživimo, kadar se peljemo mimo z gnojnico pravkar poškropljenega polja. Po mnenju Milana Kriš-Ija, gre v tem primeru, ko so sredi gosto naseljenega naselja skupaj postavili kar tri sorazmerno velike hleve z intenzivno svinjerejo, za širši ekološki problem, ki bi ga po zgledih iz tujine morali znati ustrezneje rešiti. Nedvomno gre za precejšnje strokovne napake tako pri svetovanju in usmerjanju dejavnosti na teh kmetijah, kot tudi pri urejanju prostora, v sklopu katerega se take gradnje dovoli. Ce teorija teh strok dopušča tovrstne posege, pa je potrebno ugotoviti, da jih je praksa s tukajšnjimi neznosnimi razmerami, popolnoma demantirala, je še ugotovil Milan Krišelj. Gospodar z domačije Pri Ajdovcu nam je skupaj z ženo opisoval: razmere mejijo na družinsko tragedijo, saj je zaradi smradu postalo bivanje neznosno. Po večkrat na dan se morajo z domačije oddaljiti proti Kokri, da "zajamejo" svež zrak; oken pa zaradi ventilatorja bližnjega hleva, usmerjenega proti njim, sploh ne upajo odpirati; smrad preprečuje ponoči normalno spanje. Pri vsem tem kaže posebej poudariti, da imajo na skromni, toda skrbno vzdrževani domačiji tudi živino (sedaj eno kravo, do nedavnega so imeli tudi dva prašiča) in so torej ljudje, ki so vajeni smradu, ki ga živina povzroča. Ne gre torej za nikakršno preobčutljivost. Podobne razmere so tudi pri naslednjih sosedih (želijo ostati neimenovani), kjer so poudarili svoje ogorčenje nad dejstvom, da je bila gradnja hleva dovoljena, kljub temu da so vsi sosedi temu na predlokacijski obravnavi nasprotovali. Pokazali so nam lokacijsko dovoljenje, ki je bilo izdano za gradnjo CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE Oddelek za izobraževanje ob delu C. bratov Kupar 2, Jesenice razpisuje naslednje oblike izobraževanja za šolsko leto 1992/93 1 IZOBRAŽEVANJE OB DELU IN IZ DELA • srednji prilagojeni program (S. stopnja) - STROJNI TEHNIK • srednji program (4. stopnja) - OBLIKOVALEC KOVIN (za poklice strugar, frezalec, brusilec, orodjar) - PREOBl IKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN (za poklice konstrukcijski ključavničar, varilec) - STROJNI MEHANIK - TAlIEEC - PREOBI IKOVALEC • 3. stopnja - BOLNIČAR • 2. stopti|.1 - PRIDOBIVANJE, PREDELAVA IN OBDELAVA KOVIN 2 STROJNIK CENTRALNEGA OGREVANJA SEMINARJI ZA VARILCE - ELEKTROOBLOČNO VARJENJE (osnovni in nadaljeval ni) - PLAMENSKO VARJENJE (osnovni in nadaljevalni) - eitkiroobloCno VARJENJE POD ZAŠČITO C()2 PLINA 4- SEMINARJI IN PREIZKUSI IZ VARSTVA PRI DELU S POŽARNO VARNOSTJO 5. VOZNIK VILIČARJEV • UPRAVLJALO ŽERJAVOV 7. SEMINARJI OIJNE HIDRAVLIKE (začetni in nadaljevalni) 8- JEZIKOVNI TEČAJ! v sodelovanju s Centrom za tuje jezika organiziramo naslednja tečaje; - NEMŠKI IN AN(il 1 Skl JEZIK I., 2., 3., 4. m 5. stopnje 9- KaCunalniSM) IZOBRAŽEVANJE Organizirali bomo naslednje tečaja /a delo na osebnih raču-"•'IniU, IBM IV XI AT: pOS, začetni tečaja i x 4 ure " VVORD.srAR. S x 4 ure " I>HAS1 III +-, začetni tečaj, 5 x 4 ure DHASI IV, začetni tečaj, 5x4 ure DBASE) nadaljevalni tečaj, 5x4 ure - AUTOCAD, začetni tečaj, 5x4 ure • l OH iS 1-2-3, začetni tečaj, 5x4 ure " M / I K C, trajanje 5x4 ure Prijave sprejemamo do II. septembra 1992 na naslov: (IN [»■K S RI • l) N 11 (i A I S M I Kil \ I (i A l/< >HR AŽl.VAN.I A "SI N K 1 , < Kldelek za izobraževanje ob delu, C. bratov Ru-P"r 2, Jesenice, tel.: S2-I85. hleva za rejo goveje živine in v eni od točk, ki predpisujejo pogoje izgradnje, je izrecno omenjena ventilacija hleva, ki da ne sme povzročati smradu sosedstvu. Pritožba, ki so jo konec leta 1988 naslovili na tedanji Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj, v kateri so opozorili, da je načrtovana izgradnja velikega svinjaka in ne hleva za govejo živino, so dobili zavrnjeno, saj da sum o teh namenih ni potrjen in da bo, v primeru, da se izdano lokacijsko dovoljenje ne bo upoštevalo, ukrepala pristojna inšpekcija. Tudi razmere pri njih so nevzdržne in ugotavljajo, da jim je dolgoletno delo in vse, kar so vlagali, v takih razmerah popolnoma razvrednoteno. Ko smo povprašali "povzročitelja" Janeza Sodnika o tem, ali se zaveda, v kakšnih razmerah živijo njegovi sosedi, je podvomil o tem, da je le on povzročitelj, saj njegov hlev ni največji med hlevi v neposredni bližini. Zatrdil nam je, da ima lokacijsko dokumentacijo za hlev za prašičerejo in da je v teh primerih v prašičerejo. Velike slovenske farme - skupaj jih je v Sloveniji osem - so doslej pokrivale približno polovico slovenske svinjerejske proizvodnje, druga polovica pa je bila na kmetijah. Skupaj Slovenija zadovoljuje približno 80 odstotkov svojih tovrstnih potreb, preostalo pa je dobivala iz drugih delov nekdanje Jugoslavije. Na Gorenjskem, kjer pokrivamo le petino svojih potreb, je v prašičerejo usmerjenih približno 20 kmetij, pretežno v kranjski in tržiški občini, saj so le v ravnih predelih primerni pogoji. Za preusmerjanje v (o proizvodnjo, ki je s praktično popolno zaporo meje s Hrvaško še bolj aktualna, so na razpolago sredstva za stimulacijo iz republike, do nedavnega pa tudi iz občin. Najučinkovitejši je seveda položaj na trgu, kjer po besedah inž. Pavlina, tako ugodne cene za prašiče še ni bilo. Pri gradnji tovrstnih objektov za prirejo pa v Sloveniji nimamo potrebne zakonske regulative, ki bi prepisovala potrebne pogoje in zlasti odmikov od bivalnih objektov, kot to poznajo v tujini, prav tako še ni reguliran način uporabe gnojevke. Slednje občutljivo vprašanje, po mnenju inž. Pavlina, naših preusmerjenih kmetij ne bo prizadelo, saj so že doslej pazili, da kmetijske površine teh kmetij zadoščajo za porabo gnojevke (torej v tem smislu prireja ni predimenzionirana), gre le za način njene porabe. To pa je glavni problem že omenjenih velikih farm, ki gnojevke, zaradi tehnologije celo razredčene, ne morejo porabiti. Način prehranjevanja prašičev, kar smo posebej vprašali, na ekološke učinke (smrad) nima nobenega vpliva, vplivajo pa seveda količine. Na-jidealnejša rešitev teh problemov bi bila izgradnja tovrstnih hlevov izven naselij - torej Crna gradnja, inšpekcije pa kot običajno Ko smo na Sekretariatu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj preverjali, kako je pravzaprav z dovoljenji za hlev Janeza Sodnika, smo izvedeli, da je lokacijsko dovoljenje (za hlev za govejo živino!) propadlo, vloga za gradbeno dovoljenje pa je bila zavrnjena. Gradnja v letu 1990je bila torej v celoti na črno. Namestnica načelnika Uprave inšpekcijskih služb Andreja Ravnikar pa nam je povedala, da je bila gradnja prijavljena in na osnovi ogledov gradnja do pridobitve ustreznih dovoljenj ustavljena. Po izdani odločbi o tem, 19. junija 1990, inšpekcije niso več ukrepale... vložil enako zahtevo tudi za gradbeno dovoljenje. Povedal je, da je sicer prosil za lokacijo izven vasi, vendar so mu na Domplanu (ing. Strupi) tak predlog zavrnili. Gradil je brez gradbenega dovoljenja (prvotno lokacijo so premaknili za 2 metra), celotna zmogljivost izgrajenega hleva pa je za 150 prašičev po ihanski tehnologiji, (načrt, oprema, skupaj z ventilacijo je od Emone Inženiringa). Zanikal je skaljenost odnosov v vasi, v prepričanju, da bodo morali sovaščani razumeti, da gre za njegov kruh. Smrad je mogoče nekaj večji v teh časih visokih temperatur, ko je prisiljen hleve zračiti z ventilatorji na stenah. Da bi dobili mnenje kmetijske stroke o opisanem in drugih po-dohnih problemih, smo se obrnili na Franca Pavlina dipl. inž. živinoreje s Kmetijskega zavoda I juhljana, Enota Kranj, ki se leto in pol ukvarja prav s področjem pospeševanja živinoreje na Gorenjskem, Potrdil nam je, da je v slovenski kmetijski politiki in stroki prevladala preusmeritev od velikih živinorejskih farm (kjer se goji od 60 do 90 tisoč prašičev) h kmetijam usmerjenim v >ivinorej<» o/, konkretno "osamljenih" kmetij obkroženih s pridelovalno zemljo, kot je to praksa n. pr. v Holandiji - vendar bi tak pristop zahteval izredno velike stroške nove infrastrukture kmetij, ki bi se morale v celoti seliti. Na Gorenjskem pa je celotna kmetijska poselitev v strnjenih vaseh. Dejstvo je, meni inž. Pavlin, da se bo še marsikatera kmetija odločila za preusmeritev v prašičerejo in edina pot verjetno bo prepisati potrebne oddaljenosti teh objektov od bivalnih hiš. Dejstvo pa je tudi, da se je struktura prebivalcev vasi spremenila, več delavskih družin, nevajenih normalnega smradu kmetijske proizvodnje, pa se na to tudi drugače "odziva". Če si bomo želeli zagotoviti tovrstno oskrbo, bo potrebno sprejeti tudi te "stranske učinke." Na naše vprašanje, ali se kontrolira poraba nepovratnih sredstev stimulacij za gradnjo živinorejskih zmogljivosti, nam je inž. Pavlin zagotovil, da je predviden dosleden nadzor in da bi bila vsaka nenamenska poraba sankcionirana z zahtevkom po vrnitvi celotnih sredstev. Po njegovih besedah, na (ioreniskem takih primerov ni. Na Jesenicah gradijo islamsko molilnico Islam za drugačno obnašanje Jesenice, 19. avgusta - V nekaterih slovenskih dnevnikih je bila objavljena novica o tem, da se na Jesenicah gradi prva džamija v Sloveniji, kar je vzbudilo kar nekaj različnih odmevov. Da bi stvari prišli "do dna", smo si gradnjo ogledali in se pogovarjali s predstavniki islamske verske skupnosti. )ieii|skei S. Žargi Kot sta nam povedala Aiz Omeradič podpredsednik islamske verske skupnosti na Jesenicah in član odbora te skupnosti Dževad Šupuk, ni pričakovati, da bi pod Mežakljo zrastel minaret, pač pa so se odločili, da odkupljeni nekdanji hlev na dvorišču Ulice Viktorja Kejžarja 19 a preuredijo v molilnico ali kot temu pravijo mesdid (prostor za poklanjanje Bogu). Delno preureditev teh prostorov so izvedli že pred leti, vendar to ni zadoščalo, zato so se odločili, da objekt temeljiteje preuredijo. Na Jesenicah je po njihovi oceni okoli 400 družin, ki se bodo udeleževale verskih obredov v teh prostorih, pri čemer so poudarili, da bo zagotovo tovrstno versko udejstvovanje zelo pozitivno vplivalo na člane te skupnosti, saj lahko vrednote vere marsikoga odvrnejo od obnašanja, ki njemu, njegovim najbližnjim, pa tudi širši skupnosti ni v korist, celo več, to lahko pomeni odvračanje od deviantnih in ekcesnih pojavov. Kot sta nam zatrdila naša sogovornika, bodo novi pogoji vplivali tudi na politično orientacijo pripadnikov islamske verske skupnosti, ki da jih je, to sedaj spoznavajo, Marojevičeva Stranka za enakopravnost državljanov v mnogočem zavedla in z njimi manipulirala. S tem pa seveda ni rečeno, da se bo v teh prostorih politiziralo. V hiši bodo prostor za molitev, prostor za verski pouk in stanovanje za imama, ki naj bi ga poslej imeli za stalno na Jesenicah. Celotna gradnja poteka s prostovoljnim delom pripadnikov te verske skupnosti, kupili so (že lani) le potrebne materiale v skupni vrednosti približno 2 milijona tolarjev. Z gradnjo so začeli spomladi in bo dokončana do konca letošnjega leta. Na vprašanje, kako so si pridobili potrebna dovoljenja in kakšni so odnosi do občine, sta nam povedala, da je odnos občine Jesenice skrajno korekten in da so se potrudili, da si za ta vlaganja pridobijo vsa potrebna soglasja in dovoljenja. V pritličju je večji prostor (približno 140 kvadratnih metrov), ki bi mu po naše rekli cerkvena ladja, v katerem bodo molitve. V zidu smo opazili zgoraj zašiljeno vdolbino, značilno za orientalsko arhitekturo. Povedala sta nam, da v tem prostoru ne bo nikakršne opreme (razen obešalnikov za zimsko obleko ter polic za obuvala, saj na obredih udeleženci sodelujejo sezuti). Celotna tla bodo prekrita s preprogami, posebna trdi-cija je velika skrb za čistočo. V prostoru je posebej označeno mesto za vodjo verskega obreda - pravijo mu mimbera - kot posebno zanimivost pa omenimo, da se verski obred izvaja v arabščini in nato še v prevodu. Ko smo povprašali, v katerem jeziku bo ta prevod, smo zvedeli, da bo v bosanskem jeziku. Na stenah ne bo nikakršnih podob, pač pa napisi in citati iz Korana v arabščini. Obljubili so nam, da bomo na otvoritev povabljeni. # Š. Ž. Siliranje koruze prizadete zaradi suše Suša je silažno koruzo na Gorenjskem različno prizadela. Na območjih, kjer je bilo nekaj več padavin, zemlja pa bolj ilovnata, na koruzi še ni vidnih posledic suše. Koruza je na teh površinah v fazi mlečne zrelosti. Na izrazito prodnatih tleh pa je silažna koruza zelo prizadeta. Koruza se suši in prisilno dozoreva. Storži so majhni, slabo napolnjeni z zrnjem, ponekod na nekoliko kasneje sajenih njivah, pa jih na več rastlinah sploh ni. V takih razmerah se pojavlja vprašanje, kdaj tako koruzo si-lirati' Listi na koruzi se sušijo od spodaj navzgor. Za odločitev o začetku siliranja koruze upoštevamo, koliko listov je že posušenih in zrelost storža. Ko so listi koruze pod storžem že popolnoma suhi, deloma pa tudi nad njim, zrnje pa je že prešlo iz mlečne faze v voščeno zrelost, je potrebno koruzo posilirati. V taki koruzi je še dovolj vlage (predvsem v steblu), da bo siliranje potekalo kolikor toliko normalno. Najbolj prizadete koruzne njive so že v tej fazi, zato jih je potrebno takoj posilirati. Kmetovalcem priporočamo, da njive s silažno koruzo pregledajo in ocenijo, koliko je koruza prizadeta. Celo na isti parceli je koruza lahko različno prizadeta, predvsem ob robovih njive je običajno bolj. Večjo pozornost pa moramo nameniti tlačenju silaže in polnjenju silosa. Če polnimo lesen silos, pred polnjenjem preverimo, ali niso doge razsušene in so vmes špranje, skozi katere bi bil mogoč dostop zraka do silaže. V takem primeru silos pred polnjenjem omočimo z vodo. Pri polnjenju silosa moramo zagotoviti, daje suho listje koruze enakomerno porazdeljeno oz. pomešano med silažo. Če se listje nabere na enem delu silosa, ga ne moremo dobro stlačiti in silaža se bo na tem mestu kvarila. Silažno koruzo imajo pridelovalci običajno na več parcelah, te pa so različno prizadele zaradi suše. Če siliranje prekinemo, moramo silos zapreti in obtežiti. Bolj suho koruzo pospravimo v spodnje plasti silosa. Poleg zmanjšanega pridelka pa bo tudi hranilna vrednost take koruzne silaže bistveno slabša, ker bo treba upoštevati pri sestavi krmnih obrokov. Kmetijska svetovalna služba: Erane Pavlin, dipl. inž. PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Prav lepa je Preddvorska fara Preddvor - Jutri, sobota, 22. avgusta, se bo ob 18. uri na igrišču za osnovno šolo v Preddvoru začela velika dobrodelna prireditev, ki jo v organizaciji Turističnega društva Preddvor in ob pobudi, da bi od izkupička zbrali denar za prenovo orgel, pripravljajo člani mešanega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom organistke Marjane Rehberger, ki vodi zbor že petnajst let. V zanimivem programu na prireditvi bodo nastopili Nace Junker, Tamburaši Reteč, Folklorna skupina Sava Kranj, Otroška folklorna skupina Penzion Jagodic iz Vopovelj, čarovnik Grega in domači instrumentalni skupini Hribernik in Mavčič iz Preddvora. Vsi nastopajoči se bodo odpovedali honorarju. Poleg Gorenjskega glasa in ansambla Gašperji so sponzorji prireditve v soboto popoldne v Preddvoru še Šiviljstvo Klako-Čar, Fotokopiranje Karun, Radio Kranj in Zavarovalnica Adriatic. Prireditev bo še ena od akcij, ki je že lani potekala v kraju skupaj s krajani za prenovo zvonika oziroma cerkve v Preddvoru. • A. Ž. Novo vodstvo TD Kranj - Kranj - Na sestanku Upravnega odbora Občinske turistične zveze Kranj, ki je bil 12. junija v Preddvoru, so kritično spregovorili o delovanju Turističnega društva Kranj in sklenili, da je delo društva treba čimprej oživeti. O ponovni oživitvi društva so razpravljali potem tudi 18. junija s predstavniki mestnih krajevnih skupnosti, izvršnega sveta ter občinske in Gorenjske turistične zveze v Kranju. Na podlagi ugotovitev bo zdaj skupen sestanek spet v ponedeljek, 24. avgusta, ob 16. uri v Kranju, na katerem se bodo dogovorili za delo TD Kranj v prihodnje in za delovanje Turistično informacijskega centra. Na sestanku nameravajo predlagati tudi novo vodstvo TD Kranj. • (kj) Praznik na vasi - Trboje - Člani Kulturno-prosvetnega društva Simon Jenko v Trbojah bodo v nedeljo, 23. avgusta, pripravili kulturno družabno prireditev Praznik na vasi. V prvem delu prireditve, ki se bo začela ob 16. uri, bodo mladi člani društva prikazali življenje in delo na vasi nekoč in danes - stare ljudske pesmi, plese, igre otrok... Za marsikoga bodo zanimive stare dogodivščine ob zvokih citer, obiskovalci pa se bodo lahko popeljali po okoliških krajih tudi s staro konjsko vprego. Po programu bo družabno srečanje s srečelovom, igral pa bo ansambel Čuki. Izkupiček od prireditve bodo namenili za delo društva, predvsem pa za pripravo dvorane v Trbojah za novo gledališko sezono. • (až) Večer ob bajerju - Kokrica pri Kranju - Turistično društvo v krajevni skupnosti Kokrica bo jutri, v soboto, 22. avgusta, priredilo tradicionalno prireditev Večer ob bajerju. Prireditev bo pri brunarici TD Kokrica ob Čukovem bajerju na Kokrici, začela pa se bo že ob 16. uri. V programu bodo nastopili moški pevski zbvor s Kokrice in domača folklorna skupina pod vodstvom Malke Tolar. Pripravili bodo tudi razstavo zdravilnih zelišč in prikazali ročno izdelovanje opeke iz ilovice. Iz ilovice pa bodo oblikovali tudi različne predmete, sicer pa ne manjkalo tudi drugih iger na vodi in suhem. Za najlepše urejene hiše in vrtove bodo na prireditvi podelili priznanja. Višek večera pa bo ob mraku, ko bodo po gladini bajerja spustili 2000 lučk v jajčnih lupinah. Za razvedrilo in ples bo skrbel ansambel Trio 3. • (až) Veselica s tekmovanjem harmonikarjev - šenturska gora - Gasilsko društvo na Šenturski gori pri Cerkljah na Gorenjskem bo v nedeljo, 23. avgusta, pripravilo veliko vrtno veselico s tekmovanjem harmonikarjev. Prireditev se bo začela ob 15. uri. Najboljši mladi harmonikar (do 15 let) bo za nagrado dobil 200 DEM, najboljši nad 15 let pa 300 DEM. Podelili bodo tudi priložnostne nagrade. Prijave za tekmovanje harmonikarjev že zbirajo v Gostilni Pavlin, harmonikarji pa se lahko prijavijo tudi najkasneje eno uro pred začetkom prireditve na prireditvenem prostoru. Po tekmovanju bo za veselo razpoloženje skrbel ansambel Bratov Poljanšek. Pripravili bodo tydi tekmovanje v streljanju za muflonko in v kegljanju prav tako za lepo nagrado. Tudi za srečelov bodo poskrbeli. Prireditev na Šenturski gori, kjer so letos v krajevni skupnosti asfaltirali (Cestno podjetje Kranj - za katerega v KS pravijo, da zasluži pohvalo) 700 metrov cest, priključkov in dvorišč, uspešno pa uresničujejo tudi ostali program v KS za letos, organizirajo domači gasilci, da bi z izkupičkom dokončali Gasilski dom in se v društvu opremili. Pokrovitelj veselega nedeljskega srečanja na Šenturski gori je predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros. • (až) Teden dni V Rabcu - Kranj - Turistična agencija Kompas v Kra nju tudi letos ni pozabila na upokojence. Zdaj, ko bo vročina slej ko prej pojenjala, morje pa bo še vedno toplo, bo organizirala tedensko letovanje v naselju Cirandela v Rabcu. Odhod prve skupine v Rabac bo 5., druge pa 12. septembra. Upokojenci in drugi se lahko prijavijo (in dobijo tudi vse druge informacije) v agenciji Kompas v Kranju in v njenih poslovalnicah na Gorenjskem. • (ip) Ohranjanje sejemskega Kranja WM 111'J w %sb m d. o.o. tel. 45-052 PONOVNO VELIKA AKCIJSKA PRODAJA V TRGOVINI VENCELJ PREDDVOR ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 20. URE Iskra do o. 64244 Podnart Oto£« S« INSTRUMENT/ OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO TOVORNEGA AVTA UNIS Caddy D/Kamionet furgon, letnik 1984, registriran do julija 93. Izklicna cena SIT 285.000,00. Javna dražba bo v torek, 25. 8. 1992, ob 12. uri v tovarniških prostorih. Ogled je možen isti dan eno uro pred dražbo. Interesenti morajo plačati polog v višini 10 % od izklicne cene in oddati svoje ponudbe v zaprtih ovojnicah. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek. Dražba bo opravljena po sistemu »ogledano - kupljeno«, zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec mora blago plačati in odpeljati v roku 5 dni po dražbi. Trgovina in poslovnost Avgustovski sejmi naj v prihodnje nadaljujejo tradicijo sejmarstva, Zaščita in Slovenska kakovost pa sta lani in letos že nakazali specializirano usmeritev. Kranj, 20. avgusta - Dogajanja v zadnjem tednu v Kranju in na Gorenjskem letos še posebno potrjujejo, lahko bi rekli "nekakšno navezanost" Kranja na sejmarstvo. Prav nič pretirana ni ugotovitev, predvsem pa ne gre za samohvalno oceno, da je Kranj letos avgusta postal spet, kot v preteklosti, slovensko sejemsko mesto. To tradicijo naj bi potrjeval tudi naprej, čeprav je ob idejah in začetkih različnih sejmov v zadnjem nekajdesetletnem obdobju imel tudi izkušnje, da je potem idejo s sejmom vred odneslo v kakšen drug konec Slovenije. Zdaj se začrtani usmeritvi na področju sejmarstva Kranj ne misli odpovedati. Predsednik Programskega sveta PPC Gorenjski sejem in predsedujoči v izvršnem svetu občinske skupščine Kranj Peter Orehar, je s tem v zvezi odločno nedvoumen: "Splošni, potrošni avgustovski sejem bo prihodnje leto obeležil 500-le-tnico Kranja kot sejemskega mesta in bo v programu ostal naprej. Specializirani sejmi pa so sporedna usmeritev, ki jo je sprejel Programski svet sejma. Sejem Zaščita, ki si je tudi že pridobil tradicijo in se je letos uspešno poslovil od "vojaškega patronata" ostaja naprej s poudarkom humanitarne opredelitve. Slovenski proizvod, za katerim se je lani prvič tako zaprašilo in se je potem še kar nekaj časa dvigoval prah, pa v prihodnje zasluži posebno pozornost. Pripravili smo pravila in program opredelili na tri cilje: Slovenski proizvod, slovenska kva- Peter Orehar liteta, mednarodno priznana kvaliteta. Vključiti se morata trgovina in trgovinska oziroma gospodarska zbornica in predvsem slovensko gospodarstvo, ki naj na ta način tudi identificira državo Slovenijo, kakršno danes svet še premalo pozna." Odločna je tudi opredelitev kranjske sejemske hiše in Programskega sveta, da je v slovenskem prostoru na sejemskem področju treba narediti kakovostni in organizacijski red. Premalo nas je Slovencev, da bi lahko dva Slovenca imela tri sejme. Sicer pa Gorenjski v sedanji državi Sloveniji vidi svoj prostor in sodelovanje še posebej v prostoru Koroške, Julijske Krajine in Gorenjske. Kar zadeva bližajoči se že drugi sejem Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, ki bo v Kranju od 8. do 11. septembra letos, je direktor Poslovno prireditvenega centra Franci Ekar še konkretnejši in jasnejši: "Mislim, da je lanski poskus oziroma začetek tega tradicionalnega specializiranega sejma za naprej v Kranju marsikoga zavedel. Nobene svetovne novosti in znanosti nismo želeli odkrivati in tržiti ali ponujati v svet. Samo to je bil in je cilj, da kar drugi že dolgo časa počno, Slovenija ima idealne turistične možnosti Prijaznosti ni nikoli preveč Kranjska Gora, 20. avgusta -Jože Kotnik iz Kranjske Gore že trideset let dela v gostinstvu: leta 1969 je bil direktor hotela Park na Bledu in bil tedaj po letih najmlajši direktor slovenskih hotelov nasploh, nato pa je odšel »na svoje«. Jože redno sodeluje pri Pokalu Vitranc v Kranjski Gori, kjer je vodja propagande, pomaga pa tudi športnim društvom in gasilcem v kraju. Jože Kotnik takole ocenjuje položaj našega gostinstva in turizma: »Včasih je bil slovenski turizem nedvomno višjem nivoju. Posebej na Bledu, kjer so »stari« gostinci kot Vidic, Marjan Jarc, Lorh, ohra-Jože Kotnik nja|j predvojno tradicijo kvalitetnega turizma. Potem pa je bila storjena velika napaka z masovnim turizmom, ki je posegel na angleško tržišče, individualnih nemških gostov je bilo vse manj. In Najtežji krompir prav ta individualni gost, ki ti je kot prijatelj in ki te rešuje tudi tedaj, ko si v stiski, bi nam biL zdaj najbolj potreben. Napako z množično turistično industrijo so napravili tudi Švicarji, ki se prav zdaj temeljito ukvarjajo s prihodnostjo turizma. Turistična promocija Gorenjske ali vse Slovenije bi morala biti celovita in stalna. Pri cenah nikakor ne bi smeli pretiravati, v turističnih krajih pa je za turista vse pomembno: od dobre trgovske ponudbe do lepih detajlov, ki poživijo kraj. Prihodnost pa je nedvomno v manjših, družinskih penzionih s 50 do 100 posteljami, v katerih se turisti dobro počutijo. Za Kranjsko goro je Pokal Vitranc večjega pomena, kot se na splošno misli. To je ogromna in edina reklama, ki je za povrh vsega še brezplačna! V preteklosti se je v Kranjski gori marsikaj premaknilo, a še vedno so izjemne možnosti za razmah izletniškega, planinskega, vodniškega in drugega rekreativnega turizma. Praprotna Polica - Z letošnjim pridelkom zgodnjega krompirja sorte Jerla so pri Ribnikarje-vih, po domače pri Kvedrovih v Praprotni Polici pri Cerkljah zelo zadovoljni. I /kopali so na primer tudi krompir, ki je tehtal 1,45 kilograma inje, kolikor vemo, za zdaj najtežji letošnji krompir na Gorenjskem. Suša bo najbrž vplivala na pridelek poznejših sort krompirja. S takšnim "naj" krompirjem bodo Kvedrovi najbrž konec oktobra v Cerkljah lahko posegli po enem od prvih mest na tradicionalni prireditvi Izbiramo najtežje kmečke pridelke Slovenije 1992. Na sliki Angela Ribnikar z najtežjim krompirjem. • (kj) Nič nimam proti folklornim in drugim prireditvam, vendar so učinkovite samo v primeru, če turist ne stoji pasivno ob strani, ampak se v dogajanje aktivno vključi. Saj tuji turisti ponavadi sploh ne vedo, kaj se dogaja, če pa bi jih znali pritegniti, hi si sodelovanje v folklorni prireditvi zapomnili za vse življenje. Mislim, da bi morali obnoviti kmetije, kmete finančno podpreti, tako da bi bile prav kmetije dopolnitev turizma. Kranjska gora tudi nujno potrebuje plinifikacijo, saj je nevzdržno, da je pozimi tako zakajena. Tisti, ki se odloči za dopust, na dopustu rad dobro je. Pomembno za turista pa ni toliko to, da ima na jedilnem listu veliko jedi, pomembno je samo in le to, da je tisto, kar se skuha, vedno enako dobro skuha no. Da bo vedno vedel, da ga kuharji nikoli ne bodo razočarali. Sam sem začel pred trinajstimi leti s prvo pizzerijo na drva na Gorenjskem. In kaj vidite danes? Menda ponekod dobite že gorenjsko pizzo, kar je ne- Franci Ekar zdaj tudi mi v lastni državi prevzamemo in predstavimo, uveljavimo, spodbudimo. Komisija, ki bo podeljevala znake oziroma opredeljene ocene, bo verjela dokumentaciji proizvajalca, presojal pa bo priznanje in kakovost trg. Morebitna zloraba bo povzročila javni odvzem priznanja, znaka, ocene. Sicer pa mislim, da o tem sejmu, opredelitvah, oblikah nimamo kaj razmišljati, ker so mednarodna merila jasna. Bolj se kaže čimprej zamisliti in odločiti, da to pomeni tudi izobraževanje, zagotovitev slovenske avtohtonosti na tem področju in nenazadnje tudi poslovno-turistično predstavljanje Slovenije v svetu. Predvsem pa Slovenska kakovost ne sme biti politična, vladna ali ne vem kakšna zadeva. Zato smo tudi ustanovili Združenje slovenska kakovost." • A. Žalar smisel prve vrste! Pizza je samo italijanska in samo od tam izvira in zanjo so primerne samo tiste sestavine, ki sodijo na pizzo. Ni treba čisto nič izumljati! Pa imamo na Slovenskem tako odlično hrano in meso! Pomembno je tudi, da se gostu lepo servira, da se mu hrana opremi z dekoracijami - tudi na tem področju bi morali slediti Evropi. O vinski kulturi se na splošno še premalo ve, čeprav imamo v Sloveniji tako kvalitetna vina, ki pa jih sploh ne znamo ponuditi, kaj šele vnovčiti. Velika napaka je tudi, da se marsikje še vedno streže v neslovenskem jeziku. Marsikateri natakar, ki ne govori slovensko, je lahko zelo delaven, vendar po mojem mnenju ne more k mizi, če ne obvlada slovenskega jezika. Da o sanitarijah seveda sploh ne govorim, saj je daleč največ pritožb predvsem zaradi nesnažnih sanitarij. tO prijaznosti seveda nikoli rit preveč! Skratka: v turizmu bi morah le čimprej slediti evropskim W svetovnim turističnim trendom, jih povzemati in čimmanj sami improvizirati in venomer nekaj izumljati. Slovenija ima idealne možnosti, da zares postane cenjena turistična dežela.« * D. Sedej Gasilci iz Begunj najboljši Povsod, kjer v zadnjem času nastopijo gasilci iz Begunj, osvajajo prva mesta in zlata odličja. Tako je bilo tudi na prvem državnem slovenskem tekmovanju, ki je bilo 21. in 22. junija v Velenju, kjer je tekmovalo 119 ekip in med njimi so bili tudi Madžari, Avstrijci in Nemci. Konkurenca je bila huda, gasilci in gasilke i/ Begunj pa so vseeno odnesli zlato. Marljivim članicam in iti * N ob jak Damir Globočnik Ob rob likovnemu dogajanju na Gorenjskem Vse od petdesetih let dalje so se v likovno življenje Gorenjske vedno intenzivneje začeli vključevati domači likovniki, ki so se izšolali na leta 1945 ustanovljeni Akademiji za likovno umetnost, Šoli za oblikovanje in Višji pedagoški šoli, mnogi pa so se z osnovami likovne umetnosti spoznali na številnih tečajih. Od časa prve razstave leta 1954 v pritličnih prostorih Prešernove hiše v Kranju dalje, na kateri je svoja dela predstavil slikar Ljubo Ravnikarje galerijska dejavnost na Gorenjskem dosegla nesluten razmah. VSEBINA 39 Vsaka občina posebej je želela imeti svoje likovno razstavišče. Osrednjim galerijam - Prešernovi hiši. Mestni hiši, Baročnem dvorcu v Kranju, galeriji na Loškem gradu v Škofji Loki, Šivčevi hiši v Radovljici, Paviljonu NOB v TRžiču, Kosovi graščini in Salonu Dolik na Ja-senicah, razstavišču Veronika v Kamniku idr., ki so bolj ali manj prevzele vodilno funkcijo na določenem območju, so se pridružili še številnejši improvizirani razstavni prostori v knjižnicah, šolskih avlah, dvoranah .podjetij in občinskih stavbah, ki so večinoma zrasli iz ljubiteljskih pobud. Svoji galeriji (Galerijo Lipa v Kranju m Galerijo Ivatia Groharja v Škofji Loki) sta si omislila tudi kranjsko in škofjeloško združenje likovnih umetnikov. S sprostitvijo zakonodaje, ki jo naj-h°lj ponazarja sejem »Ars -Antiquitas - Flora« na Gospo darskem razstavišču v Ljubljani, ki se ga velika večina »državnih« galerij zaradi nezaupljivosti ne udeležuje, pa so se na Gorenjskem pojavile še številne zasebne galerije: Galerija feevisa v Kranju, Galerija Avsenik v Begunjah, Majolka v Kamniku. 1 ara v Škofji Loki, ( as,i Hrigita m Kamen v Rado-vljici idr. Še pred razcvetom razstaviščne mreže pa je svoje °rgam/ULi|e uspelo ustanoviti '"liatejskim slikarjem. Jesen: ft| Dolik tako nepretrgano de-l'le že ..hI leta 1946. Poleg slikarjev, grafikov m kiparjev so K x likovno panoramo vključi-ll tudi fotografi, avtorji objek-lov. .instalacij, ambientov. eksperimentalni umetniki, obli-^"valei m arhitekti. * ♦ *» množica razstavišč m ra/stav, ki so na strnjen m raznovrsten način omogočale se-Znanjaii|e s številnimi likovni novostmi in s tem vzdrževa lc vvliko raznolikost likovnega /,slKn|.i na Gorenjskem, je "nietiukom dajala priložnost sprotncga preverjanja svojih QOS£Žko\ S pomočjo danes že *.tarejše ah srednje generacije ''kovnih umetnikov se je na Gorenjskem v povojnih letih Uvcljavila večina tistih likov- Mln- ki jih združujemo pod ^upnim imenom modernizem Rrav tem, nedvomno kvahte "J1"" ustvarjalcem, ki so se tudi w*nes na vrhuncu svojih llsu-irjalnih moči, bi morali Posvečati več pozornosti, med ""'"i tudi fotografom I ako bo *f»**u Marenčiču, članu ikk Janez Puhar i/ Kranja, V kate i« skupaj s Tonetom Mar anoni m drugimi v prvih pogojnih letih uveljavil na po 0r°č|ii krajinske fotografije ur« stl> novih likovnih pristopov, ki s° PJli * marsičem sorodni ti-s,»n, ki so jih dosegli slikani, ^ral'ki m kiparji, v prihodnjem Moderna galerija v Lju- Jam pripravila retrospektiv no nlm''V' Hkratl sc v t,blikl 1,1 Pl<"nske naloge na umetno zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete pripravlja retrospektivna obdelava ustvarjanja kranjskega slikarja Milana Batiste. Tak pregled svojega dela bi si ravno v današnjih časih zaslužil tudi poljanski slikar Ive Šubic in še marsikdo drug. Na monografske zapise in analize so doslej naleteli le opusi treh gorenjskih likovnih umetnikov Lojzeta Dolinarja, Ljuba Ravnikarja in Staneta Cudermana. Slednjemu so v letošnjem letu razstavo in več kot dostojen katalog pripravili v Kulturnem centru Kamnik. Z zgodovinske distance bi bil zanimiv pogled na to, kolikšnega deleža pozornosti javnosti in velikokrat tudi »proračunske pogače« so bili deležni tisti ustvarjalci, ki jih bo stroka prepoznala kot kvalitetne, in kolikšen tisti, ki so si ju znali priboriti, če ne drugače tudi z lastno agresivnostjo, čez nekaj let pa jih ne bo omenjal nihče več. Že v preteklosti je iz slo venske likovne zavesti, ki se je izgrajevala predvsem okrog umetnikov, ki so se navezovali na Ljubljano, izginil že marsikateri avtor, njegovo mesto pa bo morda uspel zasesti tudi kakšen iz perifernejših likovnih centrov. Vrednostni kriterij, med katerimi ni najmanj pomembna prav časovna oddaljenost, bodo tako sčasoma tudi na Gorenjskem uspeli izluščiti pomembnejše avtorje i/ množi ce manj pomembnih Ugodna priložnost za njihovo prepo zuavanje je predstavljalo tudi sodelovanje Gorenjske na »Medregionalni likovni razstavi«, ki jo skupaj pripravljajo vsa slovenska pokrajinska likovna razstavišča in sprva vsako letna, nato pa dveletna akcija »Likovna prizadevanja na Gorenjskem« pri Gorenjskem muze i u *♦♦♦ Odprtost gorenjskih likovnih razstavile' - na začetku sicer predvsem Kranja in Škofje I o ke - je bila v preteklih desetletjih izjemna. Temu primerno je bilo tudi veliko število prirejenih razstav. Na žalost smo se prepozno začeli zavedati, da nima enake teže razstava punjena v prostorih sole, zadružne ga doma ah gostinskega lokala, kot tista, ki je pripravljena v prostorih zato poklicane in usposobljene strokovne institucije V preteklosti poudarjati policentrizem z enim samim velikim kulturnim centrom v Ljubljani in mnOŽiCO pokrajin skih središč (Kranj. Škofja Loka, Jesenice...) ter še številnejšo podninožico. v kateri so se začeli porazgubljati vrednostni kriteriji o tem, kaj sodi le v ob-činske, krajevne in ka| v regionalne okvire, je povzročil, da so se začela deliti (drobiti) tudi sredstva, za katera so se lahko razni odbori, pododbori, zveze, amaterske likovne skupine in združeni.i potegovali povsem enakovredno Ob mnogoštevilnosti prirejenih razstav pa je (občinska) kulturna politika včasih povsem pozabila na same avtorje. Sredstva, ki so bila že tako skopo odmerjena so se še nadalje delila, kar ni bil problem samo gorenjskih, temveč večine slovenskih likovnih razstavišč. Ta največkrat niso mogla uveljaviti predračunskih postavk, ki bi vključevale tudi sredstva za razstavnine in za tisk katalogov, kar je pri organizaciji razstave največji strošek, a se mu je mogoče tudi najlažje izogniti, saj bo hvaležen umetnik pripravil svojo razstavo tako ali tako, se zadovoljil z objavo v časopisju, ki, resnici na ljubo, izredno skrbno spremljajo razstave in druge likovne dogodke. Če je le mogoče, se varčuje pri tisku katalogov še živečih avtorjev, ki jih pravzaprav tudi najbolj potrebujejo. Katalogi ne predstavljajo samo najpomembnejši dokument o neki razstavi, temveč so tudi neke vrste umetnikova »izkaznica«. Z njihovo pomočjo lahko njihova dela prispejo tudi do tiste likovne publike, ki si jih ni mogla ogledati takrat, ko so še visela v galerijskih prostorih, torej razstava z njimi seže daleč preko okvirov samega kraja, v katerem je bila prirejena. Z njimi umetnik lahko naveže nadaljnje stike - tudi s tujino. Ne pozabimo na delež kulture pri uveljavljanju slovenske državnosti, v kateri je določen delež z vrsto likovnih razstav in pro-jektOV (ljubljanski mednarodni grafični bienale, gostovanje razstave Jožeta Plečnika v številnih svetovnih velemestih, skupno razstavo Plečnika in katalonskega arhitekta Antonia Gaudija. ki je bila prirejena v času K Sli) a, trienale Fkolo-gija in umetnost v Mariboru, vrsto osebnih razstav slovenskih likovnih umetnikov itd.) pripadlo tudi likovni umetnosti Sami umetniki se zato, da bi prišli do ustreznega .kataloga, pogosto poskušajo povezati s sponzorji, ki takšne oblike sodelovanja, kljub temu da bi jim le-ta končno lahko prinesla tU di določen reklamni uspeh, seveda niso vajeni. Podjetja se umetnikov spomnijo le takrat, ko z največkrat slabo organizi rano razstavo želijo zadostiti »potrebam zaposlenih po likovnih dobrinah«. Možne so seveda izjeme. V velikem števi lu so se sponzorji odzvali pri eni najzanimivejših razstav lan skega leta, predstavitvi zgodnjih m najnovejših del Jožeta Tisnikarja na Loškem gradu, /ak hučimo z upanjem, da spremljanje vsake razstave z zloženko, ki je obenem tudi vabilo, skladišče strnjenih podatkov o umetnikih in samo skopa informacija o njihovem delu, ne bo postalo pravilo. **** Drug pereč problem predstavljajo razstavnine. Nek.iteri prireditelji razstav jih izplaču- DAMIR GLOBOČNIK: Ob rob likovnemu dogajanju na Gorenjskem EDO TORKAR: Na poti k sebi in k drugemu ANDREJ VALIČ: Ugibanja in predstave o Triglavu FRANC KRIŽNAR: Glasba 10. festivala Radovljica 92 BESEDA UREDNICE Tokratno poletno številko Snovanj uvaja uvodno razmišljanje umetnostnega zgodovinarja Damirja Globočnika o nekaterih problemih na gorenjski likovni sceni. Edo Torkar predstavlja jeseniškega pesnika in igralca Milana Kristana. 0 prvobitni staroslovanski kulturi na območju jugovzhodnih Alp razgrinja razmišljanje arheolog Andrej Valič. Pregled glasbenega dogajanja na pravkar minulem festivalu Radovljica 92 je zabeležil muzikolog Franc Križnar. Lea Mencinger jejo, drugi pa ne, kljub temu da DSLU vsem tistim galerijam, muzejem in razstaviščem, ki so vezana na državni proračun priporoča njihovo izplačevanje (izplačevati so jih dolžna!) in posreduje normative, ki sporočajo, da pripada »za osebno razstavo razstavnina v višini povprečnega osebnega dohodka delavca z visoko izobrazbo v negospodarstvu, za osebno pregledno razstavo za daljše obdobje v negospodarstvu v višini treh osebnih dohodkov, za razstavo grafik, risb in fotografij 40 odstotkov manjši znesek« itd. Za informacijo lahko postrežem zgolj s podatki Gorenjskega muzeja, ki je lansko leto za pripravo 16 likovnih razstav mogel nameniti le nekaj čez 100.000 din, s katerimi ni bilo mogoče izplačati niti ene same razstavnine. Druga razstavišča so to vprašanje rešila drugače; izplačujejo samo delne zneske, ali pa s soglasjem z avtorjem sredstva za razstave uporabijo za tisk spremnega materiala k razstavi: vabil, zloženk, katalogov in plakatov. Ne gre zanikati, da si je kar nekaj izmed več kot 600 članov DSLU uspelo zagotoviti vsa priznanja, finančno varnost, uspeh v tujini, velika večina pa jih ni imela tako srečne roke. Umetnike naj bi praviloma bolj zaposlovali likovni problemi v umetnosti, ne pa njene neumetnostne funkcije, ki od njih zahtevajo najmanj, da so sami zaslužili tak naslov, stopajo v konkurenčni boj za pičla sredstva, se podrejajo zakonom umetnostnega tržišča in slikajo eno »zares« in drugo »za eventuelnega kupca« (prisotna so bila prizadevanja, da bi jih izenačili z obrtniki, in njihove ateljeje z. donosnimi poslovnimi prostori), si poiščejo zaposlitev, ki jim najverjetneje odvzame večino pre-potrebnega časa za ustvarjanje, da se skratka soočajo s trdo stvarnostjo »možnega«. Likovniki se večinoma ravnajo po lastni presoji. Tudi na Gorenjskem, še zlasti zaradi pomanjkanja komunikacij med posa-meznimi likovnimi zdnižeri|i veijetrlO lahko pričakujemo spremembo v oblikah povezovanja umetnikov; ustanovitev izvensistemske skupine avtorjev, ki bi občasno razstavljali skupaj, predvsem pa si skušali zagotoviti boljše pogoje dela, je v danih okoliščinah že nujna. V marsičem ne bi bila zgrešeno zgledovanje po »trajni delovni skupnosti« Equrna, ki kot profilirana galerija veže nase le točno določen in izbran krog avtorjev, skrbi za prodajo njihovih del, gostovanja v tujini itd. Ob vsej tej problematiki ni presenetljivo, da se ustvarjalci, če le morejo, včasih zatekajo pod okrilje zasebnih galerij, ki se lahko obnašajo tudi tržno, to pa pomeni tudi, da se potrudijo, da umetniki včasih v njih uspejo prodati tudi po več likovnih del. S kontinuiranim pregledom vodilnih slovenskih likovnih umetnikov, ki je doslej zajel Franceta Slano, Meska Kiarja, Janeza Boljko, Nikolaja Omerzo in Jožeta Ciu-ho, nadaljuje Galerija Bevisa v Kranju. Galerija Avsenik v Begunjah pa predstavlja tudi ustvarjalce mlajše generacije. Seveda se tudi »proračunske« galerije poskušajo obnašati tržno: lep primer je letošnji »1. Hx-tempore« v Kranju in malce zaspala akcija »Likovno delo trimesečja«, pri katerih je Likovnemu društvu iz Kranja večino sredstev uspelo pridobiti od zasebnikov, kot sponzorja za glavne nagrade na Ex-tem-poru pa kranjsko občino. Bolj žalostna je podoba Galerije Lipa kot prodajne galerije, saj, kadar ni občasnih razstav, v njej visijo več ali manj ena in ista dela, mnoga izmed njih tudi izredno kvalitetna in na voljo po nizkih cenah. Zdi se, da nakup likovnih umetnin za darila, kljub temu da se uvršča med davčne olajšave, še dolgo ne bo postal vsakdanja praksa. Kot posebno obliko sponzoriran m umetnikov je treba omeniti likovne kolonije. Najdaljšo tradicijo na Gorenjskem ima Groharjeva slikarska kolonija, samo v letos so bile prirejene tudi tri druge: kolonija na Pokljuki, v Premanturi ter na Lancovem. Slednja je v svoj sklop vključila tudi literarne in glasbene večere, pogovore z likovnimi kritiki in se iz konvencionalne likovne kolonije spremenila v enega pomembnih kulturnih (ali vsaj likovnih) dogodkov na Ciorenjskem. Galerije v povojnem razvoju muzejske mreže na Gorenjskem zavzemajo posebno mesto. Večina izmed pomembnejših galerij (Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Tržič...) namreč deluje v okviru muzejev, v sklopih Tcaterih jim največkrat lahko pripada najaktivnejša vloga, s katero so muzeji najizraziteje lahko posegli v kulturno življenje določenega kraja, seveda le če so imeli tudi posluh za galerijsko dejavnost. Galeristom, ki jih na Gorenjskem pravzaprav ni, saj večina opravlja ta posel ob svojem rednem delu iz veselja in entuziazma, ob razdaja-nju na vse strani velikokrat ostaja le malo časa za velikopotezno zasnovane projekte. Poleg spremljanja aktualnih umetniških snovanj je naloga galerij - kot muzejev moderne umetnosti - tudi zbiranje likovnih del, dokumentacije o avtorjih in razstavah, pripravljanje tematskih, antoloških, skupinskih in preglednih razstav. Kar v navado bi moralo priti, da se ob vsaki pomembnejši razstavi odkupi kakšno delo za likovno zbirko. Rezultat te prakse odkupov in zbiranja gradiva v preteklosti sta tudi razstava »Gorenjski likovni umetniki -modernejše smeri« v Baročnem dvorcu v Kranju in izbor del in stalne zbirke Muzejev radovljiške občine v Šivčevi hiši v Radovljici. Seveda same galerije v ustvarjalnem umetniškem procesu še zdaleč niso najpomembnejši člen, ta vloga vedno pripada samo avtorjem, so pa tisti vzvod, ki ustvarjalcem marsikdaj lahko pomaga utreti pot do medijev, sponzorjev, gostovanj v drugih galerijah itd. S premišljenim sodelovanjem z najkvalitetnejšimi razstavljala, predstavniki vseh smeri umetniškega ustvarjanja, tako tistimi z akademsko izobrazbo kot tudi z nadpovprečno nadarjenimi samorastniki, ter tudi s sklenjenim obravnavanjem ene same zvrsti umetniške ustvarjalnosti, kakršnega predstavljajo npr. vsakoletne razstave otroške in mladinske ilustracije v Šivčevi hiši v Radovljici ali razstave fotografij v okviru Kabineta slovenske fotografije pri Ciorenjskem muzeju pa si sama galerija lahko utrjuje in izgrajuje svoje ime in pomen v dolo čenem prostoru. Edo Torkar Intervju s pesnikom in igralcem Milanom Kristanom Na poti k sebi in k drugemu Milan Kristan se je rodil pred malo manj kot štirimi desetletji na Jesenicah, kjer povečini še zdaj živi. Po diplomi na primerjalni književnosti in umetnostni zgodovini na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je zaposlil na Srednji gostinski in turistični šoli v Ljubljani, kjer poučuje slovenski jezik in zgodovino umetnosti. Zadnji dve leti ima polovični status svobodnega umetnika. Že kot študent se je pridružil eksperimentalni gledališki skupini Vetrnica, s katero je veliko gostoval doma in po svetu. (Francija, ZDA, Kanada...) Tej skupini, ki se zdaj imenuje Ljudje z reke in ima svoj domicil na neki kmetiji v dolini Dragonje pri Kopru, je še danes zvest, ves čas pa se tudi ukvarja s pisanjem poezije in proze. L. 1985 je izdal pesniško zbirko PESMI, naslednje leto pa še zbirko kratkih liričnih proz IZPISKI. Nikar se ne ustraši, ne bom te spraševal, ali daješ pri svojem umetniškem udejstvovanju prednost gledališču aH poeziji, saj domnevam, da gre pri obojem le za dve izrazni obliki enega in istega prizadevanja... "Pri pisanju je človek vedno sam, v gledališču pa je vse delovanje tesno povezano z večjo ali manjšo skupino sodelavcev. Pri pisanju so osnovno izrazno sredstvo besede, ki jih v ustvarjalnem postopku urediš v neko bolj ali manj smiselno celoto, izraznost pri mojem gledališkem delu pa se z besed širi še na druga področja, od zvokov, gibov, predmetov do odnosov, ki iz tega izvirajo. Pisanje mi tako pomeni neko svojevrstno komunikacijo s samim seboj, šele pozneje z drugimi, medtem ko se mi pri mojem gledališkem delu zdi bistveno to, da mi omogoča na drugačen način biti skupaj z ljudmi. Tale najin pogovor, no, dopisovanje, začenjam nekoliko hendikepiran. Namreč, poznam tvoje pisanje, nisem pa se udeležil še nobenega od tvojih gledaliških eksperimentov. Ne zato, ker ne bi imel priložnosti za to, ali pa, ker bi bil zaprisežen pristaš klasičnega teatra, kar nisem; pač pa zato, ker sem po tem, kaj se je o Vetrnici govorilo in pisalo konec sedemdesetih let, ko je doživljala svoj prvi vzpon in razcvet, dobil vtis, da gre za nekakšno elitno zadevo, ne elitno v meščanskem smislu, pač pa, da so k njej pri-puščeni nekakšni duhovni izbranci (in pa tisti, ki bi to želeli biti), ki se gredo nekakšne kolektivne seanse. Pa tudi strah me je bilo, da hi bil iz udobne pozicije gledalca in opazovalca pahnjen v nekaj, kar ne maram, v nekakšno sodelovanje, v prisiljeno spontanost, v duševni striptiz pred ljudmi, ki jih ne poznam. Predsodki kroničnega introvertiranca ali v zasebnost in v udobje zaljubljenega malomeščana? SKUPINA Vetrnica, ki sem se ji pridružil leta 1974, je doživljala zanimiv razvoj - ves čas pa je njeno delo nihalo med gledališkim uprizarjanjem in eksperimentiranjem, ki je bilo večkrat na robu pri nas znanih ali sprejemljivih gledaliških iskanj. Mislim, da se v tem skriva tudi vzrok za nerazumevanje, ki ga je bilo včasih moč čutiti pri tistih, ki so se z našim delom srečali. Prve predstave -Večeri Vetrnice, predstavi "O" in Kopanje so bili gledališki dogodki, v katere pa so včasih posegli tudi obiskovalci. Večkrat se je namreč zgodilo, da so naši gostje izrazili željo, da bi se nam med večerom priključili. Zato smo prvemu - gledališkemu delu naših večerov začeli dodajati še drugega - para-gledališkega, v katerem so bolj ali manj spontano nastajale improvizacije med nami. Nikoli nismo zašli v smer psihodrame, niti ni bil naš namen poskus ra zgaljania posameznikov, tem- več je bilo naše osnovno vodilo želja, da bi v človeku poiskali oziroma zbudili tisto, kar imenujemo "otroška odprtost". Otroci pri igri zelo hitro dosežejo stik, tudi zelo hitro znajo izraziti različne občutke od sprejemanja, privlačnosti do odklanjanja in agresivnosti. Odrasli pa smo pri tem precej bolj zadržani, saj nas silno bremeni naša racionalnost. Vse moramo premisliti, plezamo čez visoke plotove, preiskujemo stranske ulice, šele potem se, če se, napotimo proti sočloveku. Pri teh naših poskusih sproščene komunikacije so se nam večkrat pridružili ljudje različnih starosti, nekateri popolnoma neobremenjeno, drugi pa pod težo svojih teoretičnih ali idejnih razmišljanj pa tudi različnih predsodkov. Mogoče je pri vsem tem najpomembnejše to, da k ljudem pristopiš preprosto, brez strahu, kakor da bi se priključil igri. Res pa je tudi to, da za naše poskuse nismo vedno našli prave oblike, da nismo bili zmeraj in do vseh dovolj pozorni, pa tudi primernega prostora nismo imeli. Iz teh nerodnosti je počasi nastajal "imidž" skupine, o katerem govoriš. Mislim, da smo imeli še dve drugi pomanjkljivosti: bili smo mladi, zato pa tudi neizkušeni in tudi svojih poskusov nismo znali dovolj prepričljivo teoretično predstaviti. Ko se je skupina preselila na deželo, so se odprle popolnoma drugačne možnosti, saj smo se iz mestnega laboratorija preselili v naravno okolje ob reki Dragonji. Po nekajletnem premoru, v katerem sem se v glavnem ukvarjal s študijem, sem se spet vrnil k skupini, ki je že imela novo ime: Ljudje z reke. "Hočemo onkraj običajnega zaznavanja človeka v in ob nas, narave okoli nas. Hočemo doseči čim globljo ozaveščenost, kje smo, od kod smo, kaj je to - živeti, kaj spi v globinah. Želimo vzpostaviti, pa čeprav le za kratek čas in za peščico ljudi, stanje resnične odprtosti, stanje biti tukaj, zdaj, stanje neustrašne krhkosti, stanje otroka v nas." Tako Vlado Sav utemeljuje poslanstvo vaše skupine v katalogu "Ljudje z reke - prvinskost bivanja." K tem besedam res ni kaj pripomniti, razen tega da zvenijo preveč programsko in deklarativno. Se ti ne zdi, da lahko doseže! stanje "resnične odprtosti" tudi kar tako, nena-dejano, denimo na družinskem izletu, ali če greš s punco v gozd, ali ob flaši piva v bifeju čez. cesto? Prav gotovo. In čim večkrat dosežeš takšno stanje, tem bolje je. Važno je le, kako to dosežeš Ce je piva preveč, te pozneje boli glava ali pa se marši česa le megleno spominjaš. Stanje "resnične odprtosti" je enkraten dogodek, ko zagledaš človekovo resnično bistvo in to se ti res lahko pripeti kjerkoli. Pri našem delu pa takšno stanje iščemo zavestno s pomočjo naše gledališke tehnike. Mogoče besede iz kataloga res zvenijo nekoliko privzdignjeno, tako da nepoučenega bralca zaskrbi, da bi bil pri obisku katere od naših prireditev deležen posebne terapevtske dejavnosti. No, ne gre za nič tako posebnega. Smisel našega iskanja je vračanje v tiste predele človekovega doživljanja sveta, ki jih je sodobna civilizacija odrinila vstran. Sodobni človek je namreč v precejšnji meri izgubil ali pa pozabil na svoje sposobnosti intuitivnega sprejemanja sveta in ljudi okoli sebe. S tem pa so se mu zaprla vrata v tiste prostore bivanja, ki jih poznajo redke človeške skupnosti, ki še živijo kolikor toliko naravno življenje - povezano z vsemi bitji - z ljudmi, živalmi, rastlinami in stvarmi. Naloga človeka prihodnosti je, da te sposobnosti ponovno začne odkrivati in razvijati, saj si le v tej smeri predstavljam življenje in sožitje na našem izčr-panem planetu. Kako to stanje doseči in čemu v gledališču? Glavno izhodišče našega dela je tehnika dvojne pozornosti. Dvojna pozornost pomeni to, da poskušaš slediti dogajanju, vzgibom v svoji notranjosti, obenem pa slediš dogajanju okoli sebe in v ljudeh ob sebi. Pravzaprav gre za iskali |c skladnosti med notranjim in zunanjim in trenutke, ko človek doseže takšno skladnost, skušamo vključiti v naše večere. Od pripravljenosti in občutljivosti gledalca - obiskovalca (našega večera) pa je odvisno, kako bo ta ni/ dogodkov sprejel. Razpet si med Jesenicami, kjer imaš stalno bivališče, med Ljubljano, kamor se voziš v službo, in med primorsko Dragonjo, kjer preživiš večino svojih prostih dni. Kolikor te poznam, bi rekel, da se še najbolje počutiš v Dragonji? Vsi trije kraji - prostori imajo svojo "dušo in vsak od njih mi nudi neka) posebnega. Na Jesenicah živim pet let, drugače sem doma s Koroške Bele. Bivanje v samem središču Jesenic mi je omogočilo, da sem doživel temeljit preobrat v odnosu do okolja. Jesenice so mesto, v katerem lahko hitro začutiš vse nepravilnosti prehitrega in včasih nepremišljenega ui banega razvoja in posledice le-tega. V jeziku Marka Pogačni k.i lahko zapišem, da so leseni ce, poleg še precejšnjega števila naših mest, primer obolel, -m mesta. Na poti skozi dolino bi lahko natančno navedel te obolele točke mesta. Mesto kot živ organizem, kot del narave bi morali nemudoma začeti zdraviti. Prepričan sem, da se lak Ine Obolela točke v naravi hitro širijo in vplivajo na počutje in obnašanje ljudi, ki tam živijo. Vesel sem, da nekateri to že spoznavajo in v skladu s tem tudi ukrepajo. V načrtu preureditve dela mesta - stare Save z okolico Železarskega muzeja sem opazil tudi omembo reke Save. Reke so pri nas bolj korita za odpadke. Tu pa omenjajo pomen še kolikor toliko čiste vode, ki priteče do mesta. Vključitev reke v življenje mesta in ljudi bi imela velik zdravilni učinek. Na lanski predstavitvi jeseniškega zbornika Jeklo in ljudje sem pomislil, da se že v samem naslovu - besedni zvezi skriva oznaka preteklega razvoja Jesenic. Upam, da se bo ta besedna zveza v prihodnje spremenila v Ljudje, jeklo in... Ljubljana je, posebej v svojem središču, lepo in skladno mesto. V njej me posebej zanima njeno kulturno življenje, ki je razgibano in omogoča različna doživetja in srečanja. Zelo me zanima, kako se bo mesto razvijalo v prihodnje, saj se bo moralo prilagoditi dejstvu, da je glavno mesto mlade države. Za prestolnico si predstavljam, da je tO odprt, svetovljanski prostor, kar pa 1 juhijani z.aen krat še ne uspeva v celoti. Istra s svojim podeželjem je za marsikoga veliko doživetje. Svet polzapuščenih vasi, prvin skosti nekaterih prebivalcev, nedotaknjena narava, njena tišina in žar starodavnosti delujejo zelo spodbudno. Po drugi strani pa prav ta svet človeka prisili, da razmišlja o preživetju, o tem, kako zamesiti kruh iz gole zemlje. Tu pa se "magičnost" Istre hitro koma, sa| si soočen s silno zahtevnostjo na rave, včasih pa tudi z njeno krutostjo. Potovanja skozi te tako i.izh ene svetove me prepričuje|o o nujnosti spoznanja, da je človek le del narave, ki mu |C ena kovreden partnei (' e ne najde pravilne oblike komunikacije, če piekoiači meje, se narava človeku slejkoprej postavi po robu. Pred tatom si mi v pogovoru omenil, da hi se rad lotil razlikovalne naloge o - če sem te prav razumel - jezikovnem onesnaževanju jeseniške ohtine hn/ tc /f spodbudilo k tej nalogi in kaj bi rad z njo dosegel? Razmišljanje o tovrstni raziska vi je povezano z mojim delom na šoli in ni ozko vezano le na naš kraj. Res pa je, da sem do te ideje prišel med sprehodi in izleti v bližnjo okolico Jesenic. Ena od oblik -onesnaževanja okolja je tudi jezikovno onesnaževanje, ki je, prav tako kot ostale oblike razširjeno po vsem svetu. Slovenija je prostor, v katerem se prepletajo močni vplivi sosednjih kultur in jezikov. Najbrž bomo morali v prihodnje poznati vsaj dva sosednja jezika, obenem pa bomo morali še večjo pozornost posvetiti lastnemu, saj je to osnova za ohranitev narodne identitete. Opažam pa, da pri nas v tem času hitrih sprememb in želje po hitrem zaslužku na to večkrat pozabljamo. Povsod v razvitem svetu izredno cenijo in posvečajo veliko pozornosti lastni kulturni dedilčini. Za vse, ki delajo v gostinstvu in turizmu, bi to moralo biti popolnoma jasno. Zal opažam veliko gostinskih lokalov, ki skušajo posnemati neke tuje vzore v opremi, vrsti hrane, ki jo ponujajo in nenaz.ul nje v samih imenih, ki jih ti lokali imajo. Ta imena pomagajo oblikovati zunanjo podobo nekega kraja in zahteven gost je na to zelo pozoren. Ne vem, kaj si tak obiskovalec misli v Kranjski Gori, kjer kar mrgoli množica cafejev, grillov, ta-vern, kjer ponujajo eis, cafe, svveets, kjer so zimmer frei na pisani pred prostimi sobami ali pa so napisi le v enem od velikih svetovnih jezikov, slovenščina pa se je sramežljivo skn la. Zelo pomembno se mi zdi tudi, kako so oblikovani jedilni listi in pa vsa druga sporočila, namenjena gostom. Razmišljal sem, da bi o jeziko vni komunikaciji v gostinstvu pripravil nekaj predavani, ki bi jih lahko imel na šolah, kjer mlade ljudi izobražujejo za de lo na tem področju, pa tudi za tiste, ki že delajo, pa so na (a pomemben del svojega zanimivega poklica pozabili. Kar malo mi zakuha v glavi in rdeče vidim pred očmi, ko berem v (iorenjskem fJ0fN o načrtih jeseniških vetrno:., da bi uvozili na Jesenne avstrijsko gospodarsko šolo nemškim učnim jezikom. Kaj pa misliš o tem ti kot Šolnik? Načrtov o tej šoli ne poznam dobro. Mnenja sem, da mora tudi v srednji šoli potekati izobraževanje v maternem jeziku. Bolj pa me zanima, ah se sno valci taksne sole zavedajo dalj nosežnih posledic - ali ne bi bili diplomanti avstrijske sole v preveliki prednosti pred slo- venskimi - glede možnosti za-posliteve pa tudi plačila? Soočenje različnih oblik izobraževanja poznajo tudi drugod po svetu,«a pod pogoje, da sta soočeni strani enakovredna partnerja s podobno mero samozavesti. Pri tvojem vprašanju pa sem pomislil tudi na naslednje: na začetku tega stoletja so se mnogi borili proti dvojezičnim napisom v slovenščini in nemščini, zdaj, po skoraj sto letih, pa se spet pojavljajo (na Jesenicah sem opazil dva primera) - vendar še nisem slišal, da b| kdo protestiral. Po drugi strani pa v časopisih lahko preberemo o veliki nestrpnosti do ljudi, ki na cesti govorijo v srbskem ali hrvaškem jeziku. Kakšna bi bila reakcija, če bi ti Iju-dje zahtevali izobraževanj.*-' svojih otrok v maternem jeZJ* ku? Smo se res sposobni soočiti z vsemi izzivi demokratičnih družb? Ali pa nas bolj zanimajo hitri ekonomski učinki, ki pa slej ko prej pokažejo tudi svojo drugo, nevarnejšo stran? Vrniva se k tvojemu pisanju-Medtem ko je naredila tvoja pr*a knjiga PESMI name precej meglen in nedoločen vtis, pa sem pri branju IZPISKOV užival <^"' raj) tako kot leta pred tem pri Pr' vi Kondorjevi izdaji Franza Ky ke in leta zatem pri gledanju A"* rosaovega filma Sanje. Hral se,rt in užival in se le kdaj pa kdaj oz*\ čez rame v strahu, da se mi ne 1)1 pritihotapila za hrbet Juni 'f Freud z njuno predpotopno psi- hoanalitično mašinerijo. vam, da si I/PISK i'pisal navsezgodaj zjutraj, še preden si se sto zbudil? Izpiski so interpretacija nioi'n sani le sem si redno zap's0" val. Nastajale pa so v času m"; lih študentskih let, ko se j1' zjutrai se m nikamor inudm'-/godbe so dolgo ležale v Prt.' dalu, tako da sem do nj« ustvaril potrebno distanco 1 leti 19X5 pa sem jih jezikov^ popravil, dm dodal naslove 11 ti združil v več ciklusov, j'* katerih ima vsak svoj uvoo naslov V Šepetu zemlje gOv°' run o svojem odnosu do sU predmetov, rastlin in livah\% Srečanjih so opisani moji ,u nosi do ljudi, Prednevihtno nje pa je napov ed itanje * " rj m in v svetu, ki me »bdaia sedaj, po nekaj letih, opaž»"J da je to, kar sem slutil i'1 *°rj, svojem simbolnem jeziku P povedovale sanic, v°s stvarnost, ki jo živimo. NORania NA SEJEMSKEM RAZSTAVNEM PROSTORU GORENJSKEGA GLASA NAGRADE, PRESENEČENJA IN ŠE KAJ Vse dni Gorenjskega sejma je na našem razstavnem prostoru v hali A velika gneča, saj naročniki pridno prinašajo kupone za bogato nagradno žrebanje in izkoriščajo ugodnosti, ki jih z našim kuponom ponujajo gostje na naši stojnici. Najbolj veseli pa so najmlajši, za katere smo tudi letos pripravili pisane kapice, ki so hkrati tudi srečke. Tudi letos smo za žrebanje pripravili lepe nagrade, najbolj vabljiva pa je oprema za domačo sobo. Sledijo še elektronska klaviatura, zamrzovalna skrinja, parkovna kosilnica, balkonska ograja, vrtna gugal-nica in vrednostni bon in še številne druge nagrade. Zato ne premišljujte dvakrat in se čimprej naročite na Gorenjski glas, kajti lahko vas doleti kaj takega, kot je lansko leto Marjana Drinovca iz Strahinja, ki je na sejemskem žrebanju zadel spalnico. Ko smo ga včeraj obiskali na domu, nam je priznal, da spalnica še ni postavljena in da jo bo po vsej verjetnosti podaril hčerki, ki se bo v kratkem poročila. Pri Drinovčevih še nikoli niso bili izžrebani za kakšno nagrado, vendar pa so že razmišljali, da bi odpovedali Gorenjski glas. Odkar so dobili spalnico seveda o tem ne razmišljajo več. Marjan Drinovec je bil povsem po naključju kar celih petnajst let povezan s pohištvom, saj ga je poleg ostalega blaga razvažal, ko je bil voznik pri Mercatorju. Zdaj se ukvarja pretežno s kmetova njem in tudi ob našem obisku smo ga skoraj 'sneli' z njive. Doma imajo kar 5000 kokoši in zato jim ne zmanjkuje dela. Deset popularnih Gorenjcev v oddaji Radia Kranj S0NJIN0 DOBRO JUTRO OB KAVI Kranj, avgusta - Ena najpriljubljenejših oddaj na Radiu Kranj je prav gotovo "Dobro jutro ob kavi". Vsi, ki ob sobotnih ju-trih oddajo poslušate, ste se nanjo že navadili in jo pohvalili, da pa je Gorenjcem oddaja všeč, potrjujejo tudi kuponi, ki jih objavljamo v Gorenjskem glasu, pošiljate pa jih na Radio Kranj. Marjan Drinovec je bil nadvse vesel lanske nagrade in našega letošnjega obiska. Ko bodo spalnico montirali bomo seveda ta zgodovinski dogodek ovekovečili. Gorenjski sejem je odprt še do nedelje, tam pa bo seveda tudi Gorenjski glas, kjer vas z veseljem pričakujemo. In nikar ne pozabite kuponov, ki prinašajo nagrade. • M. G., slika J. Cigler ČEZ ZIMO MORAJO IMETI MALO TOPLOTE Suša pod Malenskim vrhom, 16. avgusta - Tako skrita je hiši ca Krekovega Jožeta v Suši 10, v grapi, tik ob Karlovšč.ci, da tod okrog gotovo ne strašijo tuji turisti s fotoaparati. Pa je »koda, kajti imeli bi enkraten posnetek. Ne le zaradi kov trov" bršlink ki se usipajo z oken. temveč tudi zaradi lesenega kipa matere z otrokoma, ki je delo suškega umetnika Metoda Frlica in se lepo poda v zelenje vrta in pisano cvetje na oknih. "Bolj drobne so letos brš 'jinke, kot smo jih sicer vaje m." pripoveduje gospodinja Marta Tratnik, "opažam pa, da so rdeče močnejše, kot one nežnih barv, roza in modre. Vse so zrasle iz potaknjencev v elektrarno jih dava z našo Martino, kjer je vso zimo rtlal °e toplo, pa svetlobe imajo dovolj. Jaz jih večina zjutraj zalivam, Martina pa nima ča sa, ker gre zjutraj v službo, in Pridejo rože največkrat zvečer na vrsto Vodo ima postavijo no v plastenkah na balkonu, da je topla, da rož ne "šokira" Je pa res, da imajo naše rože oianj sonca, kot kje višje Za radi hriba sonce prej zaide in f&#k\&ffi*' °d Karlovščice sem tudi pride dene rastlinji v|aga, ki v tej vročini dobro D. Dolenc NOVO V KINU JEKLENI KONJIČKI ameriški akcijski film; igrajo; John Stamos, John Stockvvell, Sandy McPeak, Tery Polo Grady VVestfall dobro ve, kako se bo najbolje zabaval, ko na svojem 'nočnem motoriu drvi po cestah Kentuckyja Z vetrom v laseh, s široko odprtimi očmi ne zamudi nobene zanimivosti, pa na| gre za dir ko. avanturo, kaskaderske scene ali lepo dekle Grady VVestfall, J^lad, lep in privlačen, se pojavi vedno tam, kjer je najzanimivejše V zadnji oddaji "Dobro jutro ob kavi" je voditeljica Sonja Zaplo-tnik povabila pred mikrofon Bojana Križaja. Foto:G.Šinik Blizu 600 kuponov z imeni priljubljenih Gorenjk in Gorenjcev so od aprila do sredine avgusta prejeli na kranjskem radiu in minulo soboto so po izboru bralcev Gorenjskega glasa in Radia Kranj povabili v studio že desetega "popularnega" Gorenjca. To je bil Bojan Križaj in z voditeljico oddaje Sonjo Za-plotnik sta se dobre pol ure pomenkovala o življenju športnika, o Bojanovem delu, družini. Bojan je po oddaji izžrebal dopisnice s kupončki, na katerih so bralci Gorenjskega glasa glasovali zanj, Sonjo pa smo povprašali, kako je nastala oddaja "Dobro jutro ob kavi". "Ko sem z jeseniškega radia prišla v službo na Radio Kranj (zaradi selitve in dveh majhnih otrok je bila zelo naporna vsakodnevna vožnja na Jesenice), sem premišljevala o novi oddaji Ravno takrat je bila kot slovenska pesem tedna na našem radiu izbrana Šifrerjeva "Ko zvonovi zapojo". Po televiziji je bil popularen tudi njegov reklamni spot z Barcaffejem in nastala je ideja o novi oddaji. Z direktorjem Gorenjskega glasa sem se dogovorila o sodelovanju, o objavljanju kupone kov, na katerih naši poslušalci in bralci Gorenjskega glasa glasujejo za Gorenjce, ki bi jih radi slišali v oddaji "Dobro jutro ob kavi" V studiu sem doslej imela že deset gostov: prvi je bil Andrej Šifrer, 11. aprila, nato pa vsakih štirinajst dni eden... Vito-mir Gros, Helena Blagne, Franci Petek, Bernarda Oman, Barbara Mulej, Jelko Kacin, Miran Šubic, Janez Dolinar in sedaj še Bojan Križaj. Vselej pa med tistimi, ki pošljejo kupone za oddajo izžrebamo tudi nagrade, saj sodelujemo tudi z Drogo iz Portoroža, ki prispeva kilogram Barcaffeja." V Gorenjskem glasu še vedno objavljamo kupončke, v katerih lahko predlagate goste v Sonjini sobotni oddaji (na sporedu je vsakih štirinajst dni, navadno od 9.20 do 10. ure). Trenutno na lestvici popularnih Gorenjcev, ki ste jih še predlagali za "Dobro jutro ob kavi" vodijo: Tomo Česen, Slavko Avse-nik, Danica Dolenc in Viktor Zakelj. # V. Stanovnik RAB AC 1 teden (upokojenci) DEM 95 5 'n 12. 9., avtobus KOMPAS Kranj, tel.: 211-022 KOMPAS Škofja Loka. tel.: 620-960 V R M Prejšnjo soboto je bila 10 jubilejna oddaja DOBRO JUTRO OB KAVI v torek smo v Gorenjskem glasu napisali imena nagrajencev, ki so sooblikovali lestvico popularnih na Gorenjskem v minulih petih mesecih. Pri naštevanju nagrad smo natipkali dve ničli preveč Radio Kranj in Gorenjski glas sta za deseto oddajo namenila deset nagrad Bombažne majice so nagraienke in nagrajenci ?e prejeli v pisarni kranjskega Radia. Na kuponih, izrezanih iz časopisa, pa glasujte naprej: že naslednio soboto bo spet jutranji klepet med 9 20 in 9 50 na Radiu Kranj z Gorenjko oziroma Gorenjcem, ki bo dobil( a) največ Vaših glasovi Za klepet »Dobro jutro ob kavi« predlagam: <<"»> mm DROGA Kupon na dopisnici i Vaiim naalovom pošljite na RADIO KRANJ. 64000 Kranj, v vsaki odda|i bodo izmed prispelih dopisnic eno nagradili s kilogramom Barcaffeja Bled, 19. avgusta - Na terasi hotela Golf na Bledu smo v petek, 14. avgusta, izžrebali nagrajence velike nagradne križanke hotela Golf Bled, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu. Prvo nagrado (vikend paket v zdravilišču Rogaška Slatina za dve osebi) je prejel Marjan Bizajnika iz Begunj 161, drugo nagrado (vikend paket v hotelu Golf na Bledu za dve osebi) je prejela Nataša Bolka Vopovlje 2, Cerklje in tretjo nagrado (vožnja s fijakarjem okoli Blejskega jezera za štiri osebe) je ptejela Frančiška Kersnik, Sp. Rute 37, Gozd Martuljek. Vsem izžrebancem iskreno čestitamo, hotel Golf pa jim bo po pošti poslal pismo, s katerim bodo lahko uveljavili nagrade. Petkov večer na terasi hotela Golf je bil resnično prijeten, gostje so povsem napolnili teraso, nastopil je oktet LIP Bled. Pripravili smo tudi nagradno žrebanje za zbrane goste, razdelili smo jim Glasove kapice s kupončki in izžrebali več prijetnih nagrad. Fo-to: G. Šinik Bo danes deževalo? Vremenoslovci nam sicer za ta konec tedna še vedno obetajo vroče in suho vreme, vendar če bi še vedno veljala stoletna pratika, bi moralo danes, 21. avgusta, prav zaradi lunine mene deževati Morda bo, tudi zato, ker barometer pada, to pa je tudi zanesljiv znak za poslabšanje vremena. Lunine spremembe Danes, 21. avgusta, bo po Pavlihovi pratiki nastopil zadnji krajec ob 11.01, po stoletni pratiki pa ob 12 04. Naj bo pravi katerikoli čas, za oba drži, da bi moralo liti kot iz škafa. Stoletna pratika namreč razlaga, da menjava lune v zadnji krajec čim bliže poldnevu poleti zagotovo prikliče veliko dežja, če se menja bliže polnoči, pa da lepo vreme Držimo pesti, da bo vendarle izkušnja pratike obveljala Pravijo, da od stotih sedemdeset primerov ugane oziroma prav napove. • (dd) Prvak Slovenske ljudske stranke in zet člana predsedstva Slovenije Ivana Omana, Marjan Podobnik, je postal drugič oče. Za hčerko Anjo mu je žena poklonila še sina Nejca. Kaj so dečku rojenice položile v zibelko? Ali bo - ko bo velik, seveda, prvak pri ljudski stranki ali krščanskih demokratih ali vsaj-direktor kmetijske zadruge, se še ne ve. Ve pa se, da bo lep fant, pa naj bo po mamici ali očku. OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM! Pred vami je začetek novega šolskega leta. Kot vsako leto Vam tudi letos ponujamo nekaj novosti v zvezi z nakupom vozovnic za prevoz v šolo. Če vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, Vas obveščamo, da Vam v šolskem letu 1992/93 nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic: - blok desetih vozovnic (kuponske) - ugoden komercialni popust, - mesečna vozovnica ugoden komercialni popust - regres, - polletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, - celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres. Mesečne vozovnice lahko kupite na dva čeka, ki pa morata biti vnovč-Ijiva v istem mesecu. Prvi znesek mora biti najmanj polovica celotnega zneska, drugi znesek pa mora biti vnovčljiv najkasneje do 16. v mesecu. Datum vnovčljivosti drugega čeka obvezno napiše kupec vozovnice. Polletne vozovnice lahko kupite z enim ali dvema čekoma. Letne vozovnice lahko kupite z enim, dvema ali tremi čeki. Pri takojšnjem plačilu so ugodnosti največje, vendar tudi ponudba na dva ali tri čeke zagotavlja izdaten prihranek kupcu. Vse zgoraj navedene vozovnice veljajo neomejeno vse dneve v mesecu, oziroma letu. V upanju, da naša ponudba prevozov zadovoljuje Vaše potrebe, Vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - V Tržiču na avtobusni postaji, Predilniška 1, 64290 Tržič. - V Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, 61000 Ljubljana, - v Ljubljani Turistična poslovalnica Integral (nad Kora barom) PREDPRODAJA VSEH VOZOVNIC SE ZAČNE 24.8.1992. Želimo Vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! Kolektiv INTEGRAL TRŽIČ IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 21. avgusta 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.50 Video strani 10.00 Program za otroke 10.00 Smrkci, ameriška risana seri- 10.25 10.45 12.00 12.05 12.55 17.50 16.05 17.55 18.00 18.10 18.10 19.05 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.35 21.40 21.35 22.00 22.25 22.28 22.30 22.30 23.15 0.40 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije, ponovitev Hollywood se jih spominja, ponovitev Poročila TV dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Kaj?, italijansko-francosko- nemški film Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Skrivnostni otok, ponovitev angleške nadaljevanke EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, šport, Forum EPP P. P. Read: Poročen moški, angleška nadaljevanka EPP Sova Roseanne, ameriška nanizanka TV dnevnik 3, Vreme, Šport Napovednik EP, Video strani Sova Polnočni klici, ameriška nanizanka Spust v pekel, francoski film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.45 Sova, ponovitev - Dragi John, ameriška nanizanka; Polnočni klici, ameriška nanizanka 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Klasični dosežki v oblikovanju, načrt londonske podzemne železnice, angleška dokumentarna serija 20.35 Tomo Česen predstavlja: Solo plezanje 20.25 Večerni gost: Dr. Ivan Rapoc 21.30 Zemljepisne posebnosti: Zlato, ameriška poljudnoznanstvena oddaja 22.25 Komorni orkester Sv Cecilije iz Rima 23.20 Video strani l, PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Živeti kot ves svet, dokumentarna oddaja za mlade 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.10 Murp-hy Brown, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 12.30 Jutro-fon 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Poročen moški, zadnji del 14.40 The big blue, oddaja za Unprofor 15.05 Nonni in Manni, nemško-avstrojsko-špan-ska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Poletni šolski program 17.10 Calebove hčere, kanadska nadalje vanka 18.00 Poročila 18.05 Alpe Donava - Jadran 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 "16 v 16" 21.00 Spekter 21.45 Ekran brez okvirja 22.50 Dnevnik 23.15 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Poročila v angleščini 0.10 Horo skop 0.15 Poročila 0.25 Srčne bole čine, ameriški barvni film 2.05 Po ročila 2.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.30 Pregled sporeda 17.35 Video strani 16.45 1001 zajčja zgodba, po novitev animiranega filma 18.00 Rokomet: Mednarodni turnir prvakinj, prenos 19.30 Dnevnik 20.05 Igra, niz in zmaga, angleška barvna nadaljevanka 21.05 Hiša naprodaj, humoristična nanizanka 21.35 Vox 22.10 Plavanje: Hrvaško prvenstvo v plavanju, posnetek iz Splita 23.00 Nedotakljivi, ameriška nanizanka (ČB) 23.50 Gardijada 4.00 Video strani KANALA 9 45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Alamo, ponovitev ame riškega filma 12.06 A Shop 12.20 Video strani 18.45 A Shop 19.00 Napoved sporeda, Vreme 19.02 Ri sanke 19.05 Kult ura, ponovitev 19.45 A Shop 20.00 Risanke 20.15 Dnevni informativni program 20.30 Vreme 20.32 Tokio pop, ameriški barvni film 22.06 Bovški politlon, reportaža 22.36 Vreme 22.37 Poro čila v angleščini 23.00 Dnevno in formativni program 23.15 MCM 1.00 Video strani SLOVENIJA 1 20.30 Poročen moški, angleška načialje vanka Johna izvolijo za člana parlamenta. Ambiciozna Paula se že vživlja v svojo novo vlogo - postala bo prava žena politika. Za začetek Johna preseneti z novim avtomobilom, potem poišče novo hišo, v kateri bodo živeli, in določi datum poroke. Otroka nista niti najmanj navdušena... Po enem mesecu policija še vedno tava v temi. Johna pa boli predvsem Clari-na nezvestoba. Kaj si je mislila o njem, preden je umrla? Odgovor je še bolj grozljiv, kot ga je pričakoval: v očeh svoje žene je bil dolgočasen, predvidljiv, pohlepen, socialističen snob... TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Heidi in Erni, ponovitev 9.30 Srečanje z naravo 10.00 Mi 10.30 Bombnik, ponovitev 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Kung Fu 14.25 Niki, ameriško-kanadski film 16.00 Jaz in ti 16.25 Safari 16.50 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala: Ni kriv? 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.15 Derrick 21.20 Pogledi s strani 21.30 Splash - morska deklica na trnku -ameriška ljubezenska komedija 23.15 Šport 23.45 Orodje mogočni-kov, politična srhljivka 1.40 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.40 1000 mojstrovin 15.50 Leksikon umetnikov 15.55 Za zaprtimi vrati, nemška kriminalka 17.20 Venezuela, 1 del 18.00 Heidi in Erni 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni pro gram 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Diagnoza, Živčna obolenja 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Cas v sliki 22.30 Mojstrovine 22.40 Avstrijci na documenti 22.55 The Birth of a Nation, ameriški nemi film 1.50 Poročila/Ex libris 1.35 1000 mojstrovin Polet na planet Uran Odšla sem na Uran. Tam je bilo polno podgan. Podgane so ravno zabavo imele. od veselja so norele. Z avtomobilčki so se vozile in lopo z vrtnim orodjem polomile. Uganite, kdo je medtem pristal na podganji trati! Vesoljci s planeta Mačji brati. Špela Por, 5. b r. OŠ Gorje 1. RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa 14.15 Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.35 Misel za dan 14.40 Zrcal ce, zrcalce 15.00 Dogodki da nes jutri 15.30 Prenos dnevno informativne oddaje Radia Sloveni Radio Ziri spet z vami ja 16 00 napoved programa 17.00 V družbi s športrfiki 1900 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 Glasba, EPP 13.00 Danes do trinajstih, EPP 14.00 Kulturna dediščina, Obve stila 14.30 - Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 - Obve stila 16.30 Novice, EPP 17.00 Lestvica popularnih 40 do 22 ure RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 Hov ne znam domov 8.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj da nes (regionalna poročila) 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.56 Pet za pet 12.15 Osmrtnice, zahvale 12.20 Črna kronika 12.56 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14,00 - Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 18.00 Gorenjska danes jutri 18.20 - Novinarski blok 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenie KINO 21. avgusta CENTER amer psih thrill V ZADNJEM TRENUTKU ob 18 in 20 uri STORŽIĆ amer trda erot RAZUZDANE IGRE ob 18 in 20 uri ŽELE ZAR amer znan fant grozlj FREDYJEVA SMRT ob 18 m 20 uri KO MENDA amer znan fant pust film FREEJACK ob 20 uri ĆEŠNJICA amer kom LAŽ IMA KRATKE NOGE ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer trill POŠAST IZ RAČUNALNIKA ob 20 uri RADOVLJICA amer kom VIKEND Z BERNIJEM ob 20 uri Besedni vozli "Jurček, daj mi milo!" "Kar sama si ga vzemi!" "Le počakaj, falot. Ti bom že vrnila milo za drago!" "Za drago? Milo prodajajo vendar poceni!" "Ti bučko! Vrniti milo za drago pomeni, da se nekomu maščuješ!" "Kaj pa je s teboj? Bučke so zrele šele poleti!" "Bučko nisem mislila kot zelenjavo! Mislila sem, da..." "Ja, ja, ja! Saj sem te razumel! Oprosti! Svet se je danes zame gotovo postavil na glavo!" "Hej, kaj pa blebetaš! Svet vendar..." "Nehaj, prosim! Dovolj te imam!" "Kako me imaš dovolj! Jaz vendar nisem razdeljena na kose!" "Tiho, pametnjakovička! Zdaj te imam pa že čez glavo! Morava končati ta pogovor!" "Hej! Kako pa me imaš lahko čez glavo, saj..." "Oprosti, kosilo imamo. Jedli bomo matevža. Na svidenje!" "Ljubi bog! Zdaj imamo že ljudožerce v vasi!" Katja Šenk, 4. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Strah Strah je nekakšen bavbav, ki so nam ga starši že od malih nog vbijali v glave, da bi se lepše obnašali in da bi jih ubogali. Ta strah je bil včasih skrit v otroških sobah v najtemnejšem kotu za najtemnejšimi vrati in je strašil samo tiste nagajivce, ki kmalu ne zaspijo ali pa tiste, ki so storili kako grozno nemarno reč in so sedaj v globoki godlji. Take ljudi muči mora in potem sami pridejo z resnico na dan. Strah se zadnje čase pooseblja v orožje in težka vozila, ki v trenutku uničijo dom in vzamejo vse najljubše. Tako človek ostane sam na tem svetu in s strahom gleda v vrh prihodnosti, ki se mu zdi nedosegljiva. A vendar mu lahko uspe, ko premaga strah in s prijateljstvom stopi na to pot do vrha. Ljudje se v resnici boje sami sebe, saj večinoma sami uničujemo vse, kar nam je najljubše in kar nam prinaša srečo. Ljudje so pošasti, ki si sami uničujejo dom in se tega zavedajo, zato jih je strah. Ljudje smo sami sebi največji strah. Če se ne bomo streznili, bo ta strah počasi rasel in rasel in... Bernard Alič, 8. b r. OŠ Bistrica Zgoraj je videti kot hribček z vrati, v katera streseš kavo. Ko začneš vrteti ročaj, se kava me-Ue. Mlinček je star več kot sto let, zato slabo melje. Ima zgodovinsko vrednost, zaradi izdelave oblike in starosti. Ati ga je zaščitil s posebnim lakom, da ne rjavi. Spominja me na stare čase, ki jih vidimo samo še v filmih na televiziji. Mlinček se je zato dolgo ohranil, ker se je včasih kava malokrat mlela. Rok Klemenčič, 5. c r. OŠ Žiri Star kavni mlinček Doma imamo ročni mlinček za mletje kave. Dobili smo ga pri stari mami in ga imamo za okras. Je črne barve. Narejen je iz železa in deloma iz lesa. Ročaj je lesen. Na spodnjem delu mlinčka je predalček. Vanj se izloča zmleta kava. Zgodba na črko D Deževni dan Damjan dopoveduje drugim, da dežuje. "Da, dopoldne drobno dežuje!" dopolni Domen. Deževni dan dolgočasno deluje. Dečki dvigajo dežnike do dreves. Deževnikom dež dobro dene. Dora deli dobre datelje Danici. Danica drži dieto, Domnu da devet dateljev. Dijaki drvijo do dvigala druge dvorane. Deželani delajo dolge dimnike, da dobijo denar. Denar dajo doma družini. Deset drvarjev dviguje debela debla do dvigala. Dolgokljuni detel dolbe drevo. Delavec Darko dekorira dragoceno delavnico. Danijel doda: "Dovolite, da dam drage diamante dražestni deklici." Zala Krelj, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja I.oka \UAjmxj Mala anketa Počitniške dni že odštevajo Hotavlje, Javorje, Trata, Kranj, avgusta - Srečni tisti otroci, ki to vroče počitniško poletje lahko preživljajo ob bazenih, rekah, jezerih, morju. Tudi njim je vroče in ni lepšega kot čofotanje po vodi. Vsem vodni užitek ni dan, si pa znajo tudi narediti lepe in zanimive dni. Če ni vode, so tu hribi, je gozd. Le prekratke bodo počitnice. Kot vedno. Potem ko se bo enkrat ulil dež in se bo ohladilo, bo mimogrede šola. Saj je komaj še dobrih štirinajst dni do konca počitnic. In kako so jih nekateri preživeli? Dušan Justin, 13, s Hotavelj: "S starši smo bili teden dni v stričevi počitniški hišici v Peroju. Zaradi vročine smo šli prej domov. Doma se hodim kopat na Soro, na jez nad Lipanom. Sicer pa veliko berem. Zanima me vedeževanje in proučujem vse mogoče načine, na kamne, karte, kavino usedlino, prav tako zanimiva je numerologija, bioritem. V knjigah, kot sta "Pogled v prihodnost", "Numerologija" in podobne najdem vse to." Gašper Peternelj, 9, Javorje: "Štiri dni sem bil na počitnicah v sosednji vasi, v Dolenčicah pri Matečk', pri sorodnikih. Dve sestrični imam tam. Igrali smo se vse mogoče. Sicer pa tudi doma v Javor- jah ni dolgčas, vsa druščina je tu. Na morju nisem bil, bili pa smo v Gardalan-du; najbolj všeč mi je bila vožnja s čolnom po vodi." Jasna Dabič, 13, Orehek pri Kranju: "Kar lepe počitnice sem imela. Dvajset dni sem preživela v Njivicah na Krku, obiskali smo Gardaland in Aqualand, obeta pa se mi še enodnevni izlet v Miinchen z Meggi Tours iz Škofje Loke. Moram pomagati mami: pospravljam stanovanje, pomivam tla v trgovini in še kaj. Pa tudi psičko Kajo je treba kopati, krtačiti, voditi ven." Uroš Grilc, 7, Trata pri Velesovem: "To so bile moje zadnje dolge počitnice, septembra grem v prvi razred v cerkljansko šolo. Lepo sem jih preživel. Tri dni smo bili na Krvavcu v Bojanovi koči, dva dni pa na morju v Simonovem zalivu. Lepo je bilo na morju, toda še lepše je bilo v gorah. Doma se igramo. V gmajni smo naredili barako in se tam igramo skupaj s Petrom in Tomažem, kadar pa ta dva nimata časa, posebno Tomaž mora veliko pomagati doma, greva tja gor s sestro Ano." • I). Dolenc UNITED COLORS OF BENETTON. od 24.8. TUDI V KRANJU OTVORITEV BO OB 12. URI V VELEBLAGOVNICI GLOBUS PREDSTAVITEV KOLEKCIJE JESEN - ZIMA IZ PROGRAMA BENETTON BO NA MODNI REVIJI OB 17. URI V GLOBUSU AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja bo v ponedeljek 24. 8.1992 ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA S? 311-035 UNITED COLORS OF BENETTON. VABI V TOVARNIŠKO TRGOVINO V TRŽIČU (ob tovarni - vhod "trajbah") MASIVNO IN TAPECIRANO POHIŠTVO, LADIJSKI PODI, STENSKE OBLOGE... 40 % POPUST pri plačilu Zlitovih izdelkov v gotovini KREDITI - DOSTAVA Odprto: 9.-17. sobota od 9.-12. ure ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Slive so dozorele Kako sem vesela, kadar se spomnite in mi napišete kaj koristnega, tudi če vas posebej ne pozovem. Saj vabilo k sodelovanju velja vedno. Te dni me je s predlogi, kako koristno porabiti slive in jih celo shraniti za kasneje, zasula odlična gospodinja s Kokrice, Pu-stoslemškova Slavica. Vselej, kadar se oglasi, vem, da je z njenim zdravjem malo bolje, zato sem še posebej vesela. Če bo le prostor (če se ne bo na to stran vrinilo preveč oglasov), bomo objavili vse recepte; od prvega do zadnjega so odlični. Slavica, prisrčna hvala in dobro počutje Ti želimo Glasovci. - D.D. Rižev narastek s slivami Pripravimo vse sestavine kot za običajni rižev narastek. Preden ga spečemo, ga poravnamo v pekač le polovico, nato posujemo z drobno narezanimi slivami, jih potresemo s sladkorjem in cimetom, nanj denemo drugo polovico riževe mase in spečemo. Narastek je zelo okusen in sočen ter ga ni potrebno prelivati s sokom. Češpljevi cmoki - preprosto, a dobro testo Gosto skuhamo 1 jogurtov lonček pšeničnega zdroba in ga ohladimo. Pridamo 1/2 kg bele moke, 1 do 2 rumenjaka, solimo in zgnetemo v testo, ki mora biti bolj mehko. Če je potrebno, dodamo malo mleka. Naredimo klobaso, jo zrežemo in v kolesca zavijemo slive. Kuhamo v kropu 20 minut. Odcejene zabelimo s pre-praženimi drobtinami. Potuha" - koruzni narastek za dietno prehrano V 1/2 1 mleka zamešamo 1 liter koruzne moke in 1/2 pecilnega praška. Posebej vmešamo 10 dag margarine, 15 dag sladkorja (ali ustrezno količino natrena), 2 celi jajci, rahlo zmešamo s koruzno maso, malo posolimo, denemo v namazan pekač in pečemo 3/4 ure pri 180 stopinjah C. Pečen narastek potresemo s 50 dag osladkane skute, polijemo z lončkom goste smetane (pri nas doma smo dodali topljeno smetano). Pekač postavimo še za 15 minut v pečico. "Potuho" jemo toplo ali mrzlo. Namesto skute lahko naložimo slive, le da potem ne dodamo smetane. In še slive za ozimnico Pijane slive" v rdečem vinu L5 kg lepih trdih sliv, 1/2 kg sladkorja, 1/4 1 vinskega kisa, 1/4 1 rdečega vina, 2 nageljnovi žbici, cimetova paličica. Slive dobro obrišemo s prtičem in vsako nekajkrat prebodemo z zobotrebcem. V lonec nalijemo kis, vino, dodamo sladkor, cimetovo paličico in nageljnove žbice ter zavremo. Mešamo, da se sladkor sto-Pi- V tej mešanici po nekaj minut kuhamo slive. Vsakič jih damo v lonec le toliko, da jih tekočina pokrije. Odcejene slive tesno zložimo v čiste in malo ogrete kozarce za vlaganje. Tekočino še malo pokuhamo, da se zgosti, jo ohladimo, potem pa z njo prelijemo slive v kozarcu. Pokrijemo in damo na hladno. Po treh dneh tekočino odlijemo, jo ponovno prevremo, poberemo peno, ohladimo in ponovno zlijemo na slive. Sedaj kozarce zapremo s pokrovčki ali celofanom in shranimo. Tako pripravljene slive so imenitna priloga k divjačini, pečenemu mesu vseh vrst, topli ali hladni pečenki. Kako smo pri nas doma shranili slive za kasneje Slive potrgamo v suhem vremenu s peclji vred, dokler se pec-lji še čvrsto drže. Za dan ali dva se razprostrejo v suhem prostoru, da se povsem razhlade. Nato se zlože v plasteh v glinasto posodo - lahko v steklen kozarec (ki ga zatemnimo z alu folijo). Vsako plast posujemo s precej pšenične moke. Češplje se ne smejo dotikati in morajo biti zdrave, cele. Polno posodo dobro zapremo, da zrak ne more do vsebine in jo damo v hladen in suh prostor. Pred uporabo jih vzamemo ven le toliko, kolikor jih rabimo, jih oplaknemo in dobro odcedimo. Za trenutek jih lahko damo visoko nad soparo in na njih se bo naredila celo siva meglica, kot da smo jih pravkar natrgali. Mislite že zdaj na poceni, a lepa darila ob novem letu. Idejo vam daje Cvetka Potočnik s Hotavelj. Za semanji dan pod lipo na Gorenjih Hotavljah je pripravila celo vrsto ličnih belih platnenih vrečk, ki jim je na rob prisila čipke, vrvico pa skvačkala iz bele ali barvne prejice. V manjše vrečke je naložila dišavnice, kot so maja-ron, zelena, bazilika, žajbelj in podobno, v večje pa suho sadje, mešane čaje proti prehladu in podobno. Zgledujte se! - Fo-to: D. D. Iz stoletne pratike Sončarica ali sončni pik Ob hudi vročini se včasih kar mahoma zgrudijo vojaki, delavci na polju, potniki itd. Vzrok je najbrže zgoščena kri ali pa tudi po krvi prenapolnjeni možgani. Bolnika obhajajo najprej slabosti, potem pa mu odrečejo vse moči. Bolnika prenesi v hlad ali vsaj v senco, položi ga z vzvišenim gornjim životom na tla, umivaj mu glavo in prsa z mrzlo vodo, drgni ga z mokrim prtom in polagaj mu na prsa in glavo mrzle obkladke. Ko se zave, mu daj piti hladne vode, položi ga v mrzlo kopel in pazi nanj, da zopet ne omedli. Če omedli, ponavljaj oživljanje. Pripravimo se na zimo Fižolova solata 2 kg paprike, 2 kg stročjega fižola, 1/2 kg šalotke, 1/2 kg korenja, 1/2 1 kisa za vlaganje, 2 1 vode, 2 žlici soli, 1 do 2 del olja, cel poper, 2 žlici sladkorja. Fižol in korenje kuhaj vsako posebej v slani vodi 10 minut. Vse ostalo (papriko in šalotko) nareži in pre-vri v kisu, dodaj tudi vse dodatke - olje, poper, sladkor, sol in vodo. Vse skupaj prevri v kisu, 5 minut, le toliko, da spremeni barvo. Potem dodaš še korenje in fižol. Skupno maso zdaj vreš še 5 minut. Vroče napolni v vroče kozarce in zapri s polivinilom ali s kovinskimi pokrovčki. Iz teh količin dobite 7 do 8 kozarcev zimske solate. KRANJ Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p. o. VABI K SODELOVANJU DELAVKE za dela in naloge "šivanje zg. delov obutve" v obratu Breznica Pogoj je dokončana osnovna šola in smisel za šivanje. Kandidatke naj pošljejo pisne vloge na naslov: Planika Kranj - Obrat Breznica, 64274 Žirovnica, Breznica 1 ali se v obratu osebno oglasijo. Bučke v kompotu 3 kg bučk očistimo in zrežemo na kocke, namočimo za 12 ur v 3 litre vode. Nato vodo odcedimo, nalijemo novo vodo, dodamo 60 dag sladkorja, 2 vanilin sladkorja. Vse skupaj vremo 15 minut, dodamo 3 del ruma in 2 noževi konici vinske kisline. Vroče polnimo v vroče kozarce in zapremo. (Pravijo, da so takole pripravljene bučke v kompotu dobre kot ananas.) Sejem uspešnih poslovnih vezi in nakupov MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM 22. - 30. avgust '92 na POMURSKEM SEJMU v Gornji Radgoni - 1200 razstavljalcev iz 18 držav 23. 8. - ob 15.uri " Velike konjske dirke " 30. 8. - ob 10.uri Velika parada kmečkih del in običajev OBIŠČITE SEJEM ki bo ob jubileju še večji in bogatejši. POLETJE V KRANJU '92 ADI SMOLAR petek 21.8, ob 20.00 "pod Marelo" pokrovitel| prireditev Goren|skiGlas oblikovanje programov AgencijaPAN AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 24. 8. 1992 praktična vožnja na vozilih OPEL C0RSA in GOLF Posebnaugodno st: prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Reteč. Bitenj, Podlubnika, Zabnice INFORMACIJE: telefon: 631-729 SOBOTA, 22. avgusta 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.35 Video strani 8.45 Izbor 8.45 Radovedni Taček: Želva 9.00 Lonček, kuhaj: Ocvrti sir 9.05 Modro poletje, ponovitev španske nadaljevanke 9.55 Zgodbe iz školjke 10.45 Za prihodnost Narodne galerije 10.55 Rakovnik: Srečanje treh dežel, prenos 12.00 Poročila 12.35 TV Dnevnik BiH, ponovitev 13.25 Video strani 14.45 Video strani 14.55 Napovednik 15.00 Večerni gost, ponovitev 15.55 EP, Video strani 16.00 Mornar Sindbad, ameriški film 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 W. Creatorex. Letalska družba, angleška nadaljevanka 19.00 EP, Video strani 19.05 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip 20.26 EPP 20.30 Zlata Evropa 21.30 EPP 21.35 Sova 21.35 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 22.00 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.25 Napovednik 22.28 EP, Video strani 22.30 Sova 22.30 Polnočni klici, ameriška nanizanka 23.15 Zakon molka, ameriški film 0.55 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.05 Video strani 16.10 Sova, ponovitev - Roseanne, ameriška nanizanka; Polnočni klici, ameriška nanizanka 17.30 Po poteh do sebe, izobraževalna oddaja 17.50 Že veste: Sladoledi 18.00 Modro poletje, španska nadaljevanka 18.30 Alpski večer '92, 5. oddaja 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Klasika 20.25 Rojstvo Beatlov, ameriški film 22.00 Plemena ali Evropa: Pogovor z Alainom Finkielkrautom 23.00 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 TV koledar 8.10 Horoskop 8.15 Santa Barbara 9.00 Poročila 9.05 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 11.05 Strupen cvet, baletna predstava za otroke 12.00 Poročila 12.05 Klicali ste, Milord?, ponovitev 13.00 Igra, niz in zmaga, ponovitev angleške barvne nadaljevanke 13.55 Pregled sporeda 14.10 Izbor iz sporeda za tujino 14.35 I Pagliaci, 1/3 del opere 15.00 Risanka 15.10 Moj bližnji, dokumentarna oddaja 14.40 Boris Go-dunov, opera 16.00 Poročila 18.05 TV razstava: Josip Kopriva 18.20 Santa Barbara 19.00 V začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Dominique, angleški film 22.00 Usode: Poletje 1945 - ev-forija smrti 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.45 Video strani 17.55 Rokomet: Mednarodni turnir prvakinj, prenos iz Varaždina 19.30 Dnevnik 20.05 Zemlja orla, dokumentarna serija 21.05 Zgodbe z naslovne strani 21.35 Dear John, ameriška humoristična nanizanka 22.05 Sovražnikov sovražnik, švedska nadaljevanka 23.00 Hrvaško prvenstvo v plavanju, posnetek iz Splita 0.00 Hit depo 2.30 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Tokio pop, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.05 A Shop 12.20 Video strani 19.00 Na poved sporeda in vreme 19.02 Ri ^anke 19.10 Rolanje s hobotnico '2000 Risanka 20.15 Dnevno infor mativni program 20.32 Intervju 21.00 976 zlo, ameriški barvni film 22 30 Vreme 22.32 Poročila v an gleščni: Deutsche VVelle 22.55 Dnevno informativni program 23.10 Videogrom TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Heidi in Ernie, ponovitev 9.30 Diagnoza, Duševne SLOVENIJA 1 23.15 Zakon molka, ameriški barvni film Chuck Norris v glavni vlogi po licijskega narednika tokrat pre ganja tihotapce mamil. Ker mojster borilnih veščin, pravi co dobesedno jemlje v svojo roke in "dela red" v betonski džungli velemesta najrajši sam. Med kolegi ni priljubljen še manj med predstojniki, saj jim s svojimi metodami dela stalno povzroča težave. V ospredju pa je ostareli policist že slabih živcev, ki v rutinskih posegih vse prerad strelja. Tako je njegova žrtev tudi nedolžn mladoletnik, ki mu policaj v mrtve roke potisne pištolo, da bi tako opravičil umor kot samoobrambno dejanje. bolezni niso tabu 10.15 Zablode Krištofa Kolumba 11.00 Dr. Cripp na krovu, nemški film 12.15 Def in sirena, risanka 12.30 Hello Avstrija, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Žandarji iz Saint Tropeza, francosko-itali-janski film 15.05 Pasta all'ltalijana 15.25 Verski prazniki 15.30 Jaz in ti 15.35 Kum, kum, risanka 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli 17.30 Cirkissimo, cirkus iz Kanade 17.55 Ribje zgodbe 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Dr. Trapper John 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Najboljše iz oddaj Rudija Carrella 21.50 Zlata dekleta 22.15 Množični umor v San Franciscu, ameriški film 1973; VValther Matthau 0.00 Čas v sliki 0.05 Razbitine ladje Mary Dear, ameriški film; Garv Cooper, Charl-ton Heston 1.45 Poročila 1.55 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 13.00 1000 mojstrovin 13.10 Leksikon umetnikov 13.15 Glasbeni festival v Istanbulu, 1. del 15.15 Počitnice v Hollywoodu, ameriški glasbeni film; Gene Kelly, Frank Sinatra 17.30 Zgodbe in pesmi 18.00 Heidi in Ernie 18.30 Alpe - Donava - Jadran 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Kriki iz notranjosti, 1/2 del ameriškega TV filma; Shelley Long, Tom Conti 21.45 Čas v sliki 21.55 Šport 22.00 Pogledi s strani 22.55 X - lar-ge 23.40 Manhattan cable 0.05 Temptations, koncert 1.00 Poroči-la/Ex Libris 1.10 1000 mojstrovin 1. RADIO ZRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno 14.35 - Misel za dan -14.40 - Minute za družino - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spel Z vami - napoved programa -16.15 - Nagrajenec oddaje Od srca do lonca 16.30 - EPP - 17.00 -Športni utrinki -17.10 - Razvedrilno popoldne na valovih RA Žiri, vmes ob - 18.00 - Novice - obvestila -mali oglasi - somrtnice - 19.00 -Odpoved programa - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP 18.00 - Čestitke, EPP 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika -12.55 Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 18.00 - Gorenjska danes jutri 18.50 Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje - KINO 22. avgusta CENTER amer kom LAŽ IMA KRATKE NOGE ob 17 uri amer psih thrill V ZADNJEM TRENUTKU ob 19 in 21 uri STORŽIC amer trda erot RAZUZDANE IGRE ob 18 in 20 uri /Fl F/AH amer znan fant grozlj FREDYJEVA SMRT ob 17., 19 in 21. uri DUPLICA prem amer znan fant pust filma DUPLICA ob 19 in 21 uri ŠKOFJA LOKA amer trill POŠAST IZ RAČUNALNIKA ob 20 uri RADOVLJICA amer kom VIKEND Z BERNIJEM ob 18 in 20 uri NEDELJA, 23. avgusta 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.30 Video strani 9.35 Program za otroke, ponovitev 9.35 Živ, žav, ponovitev 10.35 Plamenica, ponovitev angle-ško-slovensko-češke nadaljevanke (1/6) 11.00 Kitarski ansambel glasbene šole Franca Šturma 11.35 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije 12.00 Poročila 12.05 Radgonski sejem, prenos 13.05 Alpski večer '92, ponovitev zadnje oddaje •13.35 TV dnevnik BiH 15.40 Video strani 15.55 Klic trobente, ameriški film 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 EP, Video strani 19.05 Risanka 19.15 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna 20.26 EPP 20.30 Zdravo 21.30 EPP 22.45 Napovednik 22.48 EP, Video strani 22.50 Sova 22.50 Ameriške video smešnice, ameriški varietejski program 23.15 Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.30 Video strani 14.40 Napovednik 14.45 Sova, ponovitev - Murphv Brovvn, ameriška nanizanka, Polnočni klici, ameriška nanizanka 16.00 športna nedelja; Grand Prix v atletiki, posnetek iz Zuericha 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Slovenija za Bo sno, posnetek koncerta, 4. del 20.30 Ruska hiša, angleška dokumentarna serija 21.20 B. Sinkel: Očetje in sinovi, koprodukcijska nadaljevanka 22.25 Malfkoncert: Oto Vrhovnik, saksofon 22.45 Športni pregled 23.15 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.50 Pregled sporeda 7.55 Horo skop, ponovitev 7.50 TV koledar 8.00 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Smogovci 9.30 Cobijeva četa, španska risana nanizanka 10.00 Po ročila 10.05 VVaitapu, slovenska se rija za otroke 10.35 Andersenove pravljice 10.55 Risanka 11.05 Astro nomija, poljudnoznanstveni film 11.30 Spored narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Hišni ljubljenčki, ameriška zabavna oddaja 14.00 Poročila 14.05 Mikser M 15.00 Daktari, ameriška nanizanka 15.56 Risanka 16.00 Poročila 16.20 Nova hrvaška policija, dokumentarna od daja 16.50 Kavboji, ameriški barvni film 18.50 Ovidij, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 TV vinjeta Okna in dimniki 20.10 Ljubezen za Lidijo, angleška nada Ijevanka 21.00 Live aid for Croatia 21.45 Vojni dnevniki, dokumentar na oddaja 22.20 TV dnevnik 23.15 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Poročila v angleščini 0.10 Horoskop 0.15 Poročila 0.25 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 17.20 Video strani 17.30 Hrvaško prvenstvo v plavanju, prenos iz Splita 19.00 Gillette šport 19.15 Ri sanka 19.30 Dnevnik 20.06 Murphy Brovvn, ameriška humoristična se rija 20.35 Galaktična Odiseja, japon ska dokumentarna serija 21.30 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 22.25 Morilec Randy VVebster, ameriški barvni film; Hal Holbrock 0.00 Jazz 0.30 Video strani KANALA 9.00 Napoved sporeda/Marianne, risana serija 9.30 Tropska vročica, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 Avstralski faktor, ponovitev ameriškega filma 12.00 Video grom 13.00 Video strani 19.00 Napoved sporeda, Vreme 19.02 Risanka 19.10 Izbor iz sporeda: Dance ses sion 20.00 Risanke 20.10 Temna stolpnica, ameriški barvni film 21.45 Intervju, ponovitev 22.10 Operna arija 21 38 Hiša ob hudiče vem jezeru 22.50 Transilvanija 6 5000, ameriški barvni film 0.20 Vreme 0.22 MCM 1.00 Video strani Slovenija 1 16.20 Klic trobente, ameriški barvni film Zgodba je postavljena v leto 1883, v oddaljeno arizonsko utrdbo. Spominja na Fordovo mojstrovino Na apaški meji, predvsem v prikazu življenja in dela v utrdbi, kamor hoče novi oficir vpeljati red in disciplino, hkrati pa se mora spoprijeti tudi z nekaterimi posamezniki, za katere je "najboljši Indijanec -mrtev Indijanec". Ne gre pa le za odnose na nižji ravni tudi na državniški so posamezniki, ki bi prelomili dano besedo in izigrali legitimne pravice staroselcev. V takih pogojih je vloga vojske še posebej kočljiva in le močne osebnosti v njej lahko z močjo argumentov preprečijo popolno katastrofo. TV AVSTRIJA 9.00 Jutranji program 9.05 Pozor, kultura, ponovitev 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 Ničesar že ni bilo 11.44 Znanost 12.05 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Heidi in Erni, ponovitev 13.35 In to v ponedeljek zjutraj, nemški film 16.05 Pustolovščina v rastlinskem svetu 15.30 Kum Kum 15.50 Novi eksperiment, lutkovna igrica 16.10 Sedem želja 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X large 18.30 Dr. Trapper John 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Open in Ehrlich 21.05 Dvignite zastor v Salzburgu 21.55 Vizije 22.00 Polet no gledališče: Vzorni soprog, komedija 23.50 La saga de la chan-son: Leo Ferre 0.45 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Heidi 9.30 Vesoljska ladja Enterprise 10.15 Pan Optikum 10.30 Gideon in Samson, italijanski film 12.30 Pogledi s strani 13.00 Do ber dan Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Umetnost in kič, družinski zakladi pod drobnogledom 15.00 Športno popoldne 16.30 Zad nji križarji 17.15 Klub za seniorje 18.00 Heidi in Erni 18.30 Slika Av strije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Co lumbo: Luciferjeva učenca, ameri ški TV film 21.50 čas v sliki 22.00 Zakon v Los Angelesu 22.55 Na av tocesti je cel hudič, ameriški akcijski film, Burt Reynolds, Roger Mo ore 0.25 čas v sliki 0.20 Gospod Moto in skrivnostni otok, ameriški film 1.35 Poročila/1000 mojstrovin RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam 9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet - 11.00 - Radijski sejem, EPP 12.00 - Prvi del čestitk, EPP 13.00 Razgovor, EPP 14.00 - Drugi del čestitk, EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 - Tretji del čestitk, EPP 17.00 Razgovor, EPP 18.30 Resna glasba 19.00 Odpoved RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 10.00 Poročila Radia Slo venije 10.06 Na vrtiljaku z Roma no (otroška oddaja) 11.00 Po do mače na Kranjskem radiu 12.00 -Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kme tijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praz/iovalci 16.00 - Izbor pe srni tedni 17.20 Športna oddaja 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje jutri - 1. RADIO ŽIRI 9.00 Napoved programa radijski koledar EPP 10.00 športni utrinki 10.20 Od tu in tam 11.00 Novice in dogodki osmrtnice -obvestila mali oglasi 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke in pozdravi naših poslušalcev 13.30 - Nedeljsko popoldne Radia Žiri vmes I vreme prometna varnost glas bena lestvica 15.30 Odpoved programa KINO 23. avgusta CENTER amer psih thrill V ZADNJEM TRENUTKU ob 17 in 19 uri, prem amer akcij filma JEKLENI KONJIČKI ob 21 uri STORŽIĆ amer trda erot RAZUZDANE IGRE ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer znan fant grozlj FREDYJEVA SMRT ob 17, 19 in 21 uri DUPLICA amer kom LAŽ IMA KRATKE NOGE ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer trill POŠAST IZ RAČUNALNIKA ob 18 in 20 uri ŽELEZNIKI amer dra ma MOJ IDAHO ob 19 uri RADOVLJICA amer kom VIKEND Z BER NIJEM ob 20 uri Mlade deklice v begunskem centru na Hrušici.. - Foto: D. Sedej Begunec Halčo Omerović iz Tuzle: »Upam v Evropo in dragega Boga! a Begunci so naša, slovenska stvarnost. Begunci niso neki nebodiga-treba prišleki, s katerimi se moramo zdaj ubadati. Begunci so žrtve, žrtve neke vojne, ki bi se lahko dogodila tudi nam. Begunci nimajo nič: le upanje, da se bodo vrnili. Begunski center na Hrušici. S ključavnico zaklenjena vrata, vstop in obiski do nadaljnjega strogo prepovedani. Rečeno je, da so odkrili pet primerov zlatenice. Ko postopam pred visoko ograjeno žico in zaklenjenimi vrati, se ograji približa moški srednjih let. Ogovorim ga in prosim za pogovor: Omerović se piše, prihaja pa iz vasi Kale-sje blizu Tuzle, vasi, ki je že zdavnaj ni več. Priskrbim si dovolilnico in naslednji dan dolgo sediva na klopi pred hruščanskimi barakami. Pristopajo ženske, otroci, moški. Vsi po vrsti me gledajo nezaupljivo. Če si doživel pekel, pač ne zaupaš nikoli nikomur več. Halčo Omerovič pripoveduje: »Doma sem iz Kalesja, prve muslimanske vasi proti Zvorni-ku. Sosednje vasi so bile etnično večinoma prav lepo porazdeljene: zdaj muslimanska, zdaj dve srbski... Kot zidar sem se pred tremi leti vrnil iz Iraka, zgradil dostojno hišo in jo lepo opremil. Nič mi ni manjkalo: res je, da sem v bližnji firmi plačal 15 tisoč mark, da so me sploh sprejeli na delo, ampak tako je pač bilo. Doma smo kmetovali, delali in se v miru družili z vsemi srbskimi sosedi: si medsebojno pomagali, šahirali in zvečer kaj skupaj popili. A prišel je april, ko so se v srbskih vaseh začeli množično oboroževati. Muslimani nismo imeli nobenega orožja: sem in tja kakšna lovska puška in to je bilo tudi vse! 20. aprila je nenadoma prišlo 28 tankov na Osmake, ki je srbska vas, šest tankov pa v našo vas. Prestrašeni smo spraševali sosede Srbe: pa kaj vam bodo za božjo "Tameden" Janez: "Ko medico delam, samo žvižgam" Hotavjje, 16. avgusta - Janez Starman je več kot pol stoletja pojem čebelarstva in medarstva v Poljanski dolini. Po sto in več panjev čebel je imel, jih vozil na pašo daleč naokrog, doma pa pripravljal medico, dvajset let skupaj tudi /a vse hotaveljske turistične prireditve. Medica mora biti i/ dobrega sadjevca narejena in vsaj leto dni stara, da je res dobra, poudarja, da spusti grampo... Nak, ta Janez Starman ni ti- kiju. Močan čebelar je bil, po voljo tanki? Najprej so strpno odgovarjali, da to ni nič in naj nas čisto nič ne skrbi, nato pa so iz dneva v dan postajali bolj nedostopni in bolj osorni. V začetku smo - zdaj vem, da zaradi lepšega videza - postavljali zvečer skupne straže, ki so jih sestavljali Srbi in Muslimani. Z dotedanjim prijateljem, Srbom, sva ponoči še stražila skupaj, zjutraj pa so se nenadoma vsi umaknili. Izginili... Ko so izselili vse svoje družine v Srbijo, so z vso močjo napadli. 8. maja je zgorelo osem vasi. Četniki so najprej planili v neko delavnico in odtod nezna-nokam odpeljali vse delavce. Iz na novo opremljene džamije so pobrali vse, kar se je pobrati dalo, moškega, ki so ga ujeli v džamiji, pa zaklali. Sploh nismo mogli ponj in sploh ga nismo mogli pokopati. Ko so začeli požigati hiše, smo bežali v gozd. Najprej vržejo bombo na streho hiše in nato iz nje na tovornjake naložijo vse, kar je vrednega. Tudi vsa živina gre na tovornjake. Če koga ujamejo, bog ne daj, da ima orožje: bolje Je, da se pri priči sam ustreli. Ce ujamejo ženske, gredo mlade in lepe na eno stran, starejše na drugo. Na lastne oči sem videl, kako je nekdo umiral: najprej so mu odsekali nekaj prstov na eni roki, nato nekaj na drugi. In gledali so ga in čakali, da mu odteče vsa kri. V gozdovih smo bili petnajst dni: izkopali smo si nekakšne jame in se ponoči pokrivali s polivinilom. Ko so odkrili, kje približno smo, so po gozdu na vsakih deset metrov padale granate. Bežali in bežali smo proti Tuzli. V tem obstreljevanju in begu sem videl, kako je na neki planoti padel moj brat. To je najhujše, kar sem doživel in kar še vedno preživljam..« Saj to je, Omerović, človeškemu umu nedoumljivo, da se prijazni sosed čez noč prelevi v tvojega lastnega krvnika! »Tako pač je! Vprašajte samo mladeniče, ki stojijo okoli sta sitnoba iz slovenske skupščine, Janez Starman s Hota-velj je simpatičen prijazen možakar, ki je vse življenje posvetil čebelam. Kdor pa se ubada s temi pridnimi dobrimi drobnimi živalcami, ne more biti ne slab ne zloben človek. Toliko lepega sem že slišala o njem, srečala pa sva se prvič v nedeljo, na hotaveljski semanji dan, v senci znamenja na Gorenjih Hotavljah. Rad je spregovoril o sebi, čeprav mu ni bilo vseeno, da so letos Hotaveljci drugemu zaupali izdelavo medice za to vaško družabno srečanje. Naj bo, enkrat človek mora spreči, njemu je konec koncev vendar že 83 let. Naj še mladi kaj dajo od sebe. V revščini je rastel, starša sta mu kmalu umrla, oče pri treh, mama pri enajstih letih. Ni bilo obleke ne /a v cerkev ne za v fantovsko družbo, bos je hodil v šolo. Čustven fant je bil in samo za živali je živel. Ob njih se je najlepše počutil. Slišal je praviti, da na Vrhniki nekdo goji čebele. Čudno ga je gledal vrhniški župan, ko se je pojavil pred njim sedemnajstletni l.i nez. Se en ubožnik več v kraju ' m- jc potihem spraševal. Ko mu ie povedal, da se želi le naučiti čebetariti, sc mu je oddahnilo in poslal £A jc k čebelarju Mar 350 panjev čebel je imel. Veliko se je naučil pri njem, veliko pa tudi kasneje pri prof. Sene-gačniku i/. Ljubljane, ki je v njegovem kraju imel počitniško hišico. .Število panjev je raslo, vozil jih je na pašo v Logatec, pod Krim, na Ravbar komando, v Iško vas, v Dolge travnike in celo v Mursko Soboto. Pred vojno in po njej. V Pomurju je bila odlična pasa na ajdi. Letos jih prvič ni nikamor peljal. Pri Vresjaku v Suši jih ima. Dragi so prevozi, za prevažanje moraš imeti potrdila od zdravnika. Štirideset panjev jih še ima. Letos ni bilo obilo bere, moral jim bo dodajati sladkor, da bodo preživele zimo. Strošek je, a kaj hočeš, modruje, eni zmečejo za cigarete, za kavice, za pijačo, on pa da /a čebele /.t tisto, k.u imaš od srca rad, daS zlahka. Njega čebele "gor drže". "Ja, medico pa moraš znati narediti. Recept ni nobena skrivnost. Pol kile medu, liter dobrega sadjevca moraš imeti, da ima med 20 in 21 gradov. Med mora biti tekoč, če ni, M moraš toliko segreti, da il Žganje vlijes \ čisto posodo, vliješ vanj med in nič vode. V Kranju na sejmu sem pil pri dveh šlantili medno, pa je bila vsaka drugačna. Ne hvalim se rad, ampak moja je bila veliko boljša. Medica mora biti vsaj leto dni stara, uležana, da se na dnu nabere grampa Starejša je, boljša jc. Včasih so me spra- naju: njih je preganjal in hotel ujeti njihov lastni učitelj iz osnovne šole! Tega se spomnijo petkrat na dan in petkrat na dan tega ne morejo in ne morejo doumeti.« Ali Muslimani res prej niste ničesar zaslutili, da se kaj takega lahko zgodi? »Bili so znaki.. Mene je kar nenadoma redno opolnoči po telefonu začel klicati neki sodelavec in venomer nekaj, kar tako, brez vsake zveze, spraševal. A da se pripravlja nekaj takega?!?« Kdaj ste zvedeli za koncentracijska taborišča? »Tedaj kot vi, tedaj kot ves svet. Tiste, ki so ujeli, so nekam odgnali in nihče ni vedel, kam. Zdaj, ko dobimo kakšen stik s sorodniki, zvemo, da jih po koncentracijskih taboriščih vedno zjutraj vse hudo prete-pejo, preden jim dajo prvi obrok hrane.« Kaj bi rekli na očitek, da bi se vsaj mladi fantje iz begunskih centrov po Sloveniji lahko vrnili in branili... »...branili koga in kaj, predvsem pa s čim? Vasi so požga-ne, nimamo nič. Vi si sploh ne morete predstavljati, kako je to, če si brez orožja in na milost in nemilost prepuščen do zob oboroženim četnikom! Dobro: če nam dajo vse orožje. Takoj bi odšli, saj tudi upamo, da se bomo čimprej vrnili.« Nimam nobene pravice, da vam odvzamem slednje, kar imate: upanje. Pa vendar.. Kaj potem, če se sploh ne boste mogli več vrniti? Vse okoli mene nenadoma vidno stisne pri srcu. Nič ne pomaga, če se popravljam. Tu? Še vso zimo? Tu ali nemara po svetu za vse življenje? »Veste,« hlastno pohiti neka ženska, »veste, moja sestra se je z dvema otrokoma že vrnila. Ko raj/na jc. In tudi ini homo odšli.« Halčo Omerović pa mirno reče: »Mislim, da se bom vrnil. Vse popravil in obnovil. Vsak dan upam. Upam v hvropo. Upam v svet. Upam v dragega Boga!« • I). Sedej sevali, kako ostajam trezen pri takem delu, pa sem jim povedal, da ko medico delam, s.iino /\i/gam," se poredno posmeje I.me/ Vsak llotavcljc ve, da to m res, saj tudi ne more biti res« Medico je treba pokušati in ui-di Jane/ je ni samo gledal. Le po pameti je treba vse delati v življenju in vse se mora Pr;,v uležati. Tudi naša vladi v I ju-bljani se bo morala. Sicer pa tako pravijo, da se bo sele i' peta ustalila. Do takrat te bo pi i/ločala grampa. Ni vazn<>. katere barve bo vlada, naj bo bela, rdeča ali črna, le da bo dobra, da bo za človeka, rta misija te dni "tameden" Juh/ Je pa res, da |c s čebelami veliko lažje, kot z ljudmi. • ',-Dolenc VROČE KOT PRI PLAVŽU Jesenic«. 19. avgusta Jeseniški radio je sogovornikom za okroglo mizo o prodaji slovenskih železarn pripravil vroče presenečenje. Prostore imajo namreč na podstre šju in tam je nepopisno vroče, termometer je še tik pred sedmo uro zvečer kazal skoraj 36 stopinj Celzija Studio je seveda zaprt in v njem ni niti sapice, zato so se verjet no počutili tako kot železarji ob plavžih. Dobrodelni kulturno zabuvna prireditev "PRAV LEPA J K PREDDVORSKA FARA..." v soboto, 22. avgusta, ob 18. uri rut igrišču ob OŠ Matij«' Vuljavca v Preddvoru Posebnu dragocenost farne cerkve v Preddvoru (poleg oltarnih slik IVtni V\ -Iti) u cerkvene orgle /. izkupičkom prireditve želijo l'ic,iii\(,M ,,ni zaključiti obnovo orgel. REPORTAŽA 13. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Tratarjev ata: "Za danes imam jaz dež prerokovan" Trata pri Velesovem, 18. avgusta - "Danes zjutraj je bila na Trati maša za dež in ko je bilo konec, je župnik vpil za menoj: "Ata Tratarjev, kdaj bo dež?" Pa sem mu zaklical nazaj: "Za v petek imam jaz prerokovanega!" Luna tako kaže: v petek, 21. avgusta, ob 12.04 stopi Luna v zadnji krajec. Čim bliže se to zgodi dvanajsti uri, tem bolj zagotovo je dež. Velik dež. Da bo skoraj zagotovo to tudi tokrat držalo, potrjuje tudi barometer, ki pada. Včeraj je kazal 19, danes že 18..." Nič čudnega, da se vsi v tem koncu Gorenjske, kar se vremena tiče, obračajo prav na Jožeta Grilca, Tratarjevega ata. Od leta 1947 vsak dan zapisuje, kakšno je bilo vreme, koliko stopinj je bilo zjutraj, koliko zvečer, posebej ima vpisane nevihtne dni, sneg ob nenavadnem času, potrese, povodnji in suše. Od začetka 20. stoletja pa Je vse okrog vremena zapisoval nJegov pokojni oče, tudi Jože Grilc. Vendar če pregleda vse njegove zapiske, Jože danes ne najde v tem stoletju tako hude suše, kot je letošnja. "Bilo je že tako sušno, da je za dan, dva presahnil potok Lebrant, ki teče mimo cerkve na Trati, toda da bi presahnil za tri tedne, pa nihče ne pomni. Iz očetovih zapiskov vidim, daje bilo hudo sušno 1911. leta in je bila 8. julija procesija k Sv. Jakobu za dež. Procesije za dež so bile tudi v Možjanco k Sv- Miklavžu, v Kokro. Leta l926 je bila taka suša, da so bi- VeHla srpan - mlatnik Kocjanova ajda in Ožbovlova repa nista nikoli lepi Če Lovrenc je jasen, bo grozdek strden, in vincar bo glasen, prijetna jesen. Če ima Lovrenc grozd mehak, bo vina sodeč kaj sladak. Jasna Velika maša sladko vino prinaša. Sonce srpana grozdje meči. Kar avgust ne skuha, tega september ne speče. le procesije za dež na Možjanco. 7. junija 1935, ko so peljali skozi Velesovo Marijo z Brezij na kongres v Ljubljano, je bilo pa 33 stopinj toplote. Mi smo za Marijo mlaje postavljali, pa je rekel moj stric Franc Grilc, Napotnikov s Trate, da naj prenehamo, da bomo pod večer nadaljevali, da ne bo koga prizadelo. Tisti dan je na njivi v Polici kmetico Pavovščico, prizadelo." Sušna leta so bila tudi po vojni, navadno pa so jih spremljale hude nevihte s točo. "5. julija 1960 je na Krvavcu padlo 30 cm snega," ima Jože Grilc zapisano v svojih vzorno urejenih zapiskih. 4. avgusta 1979 je šla tako debela toča, da take in toliko toče ljudje ne pomnijo. Samo trije smo bili takrat v vasi zavarovani pred točo, zdaj so vsi. 29. junija 1982 je bilo tudi veliko toče in škode, prav tako 1. julija 1983. Huda suša je bila po Sloveniji in Hrvaškem tudi julija in avgusta 1988. Ves jesenski pridelek je bil zaradi nje hudo prizadet. 21. in 22. avgusta je potem padlo veliko dežja na Gorenj- skem, 2. septembra pa je bila tako huda nevihta, da je po vaseh pod Krvavcem drevje podiralo, odkrivalo hiše in potrgalo elektriko in telefone pa voda je nagajala po poslopjih. 17. avgusta 1990 je huda toča z nevihto prizadela cerkljansko faro, še huje pa šenturško faro. Nekaj dni pozneje so bile hude poplave od Celja, Šentjurja, Laškega. Tudi na Jezerskem je bilo tiste dni podobno, da so ljudje imenovali, da je sodni dan..." h stoletne pratike Slabega vremena je pričakovati: Če barometer pada. , . , , yse vetrov, sučejo proti jugozahodu od juga ali jugovzhoda. \fje zrak. vlage napit. Če .ve kamni, lapor, zidovi pote. Q« umne odnenujejo, m selesnina napne. Q« \al postaja vla \na, moka kepasta itd. če v zaeeljenih udih začne trgati (.' rosa naenkrat izgine, dasi je brez vetra. vjf Silno soparno in sonce peče. Če rosa zjutraj izostane, kljub temu da m ne oblačno ne vetrno C« se vidijo oddaljeni kraji nenavadno jasni; če se vidi pri sicer >''udi tvttlobi mnogo reč tvezd. v* /" 'jutraj svriLi. obilna zarja. Ce ima luna meglen dvor Stoletna pratika je knjižica, ki je največkrat v rokah Jožeta Grilca, Tratarjevega ata. 83 let je izpolnil pred tremi tedni. Prepričan je, da tokrat dež in pratika ne bosta zatajila. Vse govori za dež. Res pa je, da se je v podnebju moralo nekaj premakniti. Ni več takšnih zim, kot smo jih bili vajeni in poletja so bolj vroča. Dež bo zagotovo kmalu, je prepričan Tratarjev ata, le bati se je, da ne bo prišel s prehudo nevihto, da bi toča uničila še tisto, kar je suša pustila. # D. Dolenc Kar poglejte me, spred pa zad, jaz sem Aljaž Gartner, Lavrihov s Sr. Brda, en zauber fant, k ma čist nov gvant... pa pušle tud! Foto: D Dolenc Koncertu nasproti. MICHAEL JACKSON - Dangerous tour 1992 Dunaj, 26. avgusta 1991; Praterstadion In zgodilo se bo Prišel bo Sloveniji najbližje fant tisočerih obrazov, skrivnostnega in spektakularno osamljenega življenja Ko je Michael izdal zadnji album (angerous Nevaren), se je samo šepetalo, ali bo-ostalo le pri tem,a li pa bo mogoče predstavil sebe in glasbo tudi v živo Odločil se je za slednje Zbral je skupino odličnih glasbenikov, mojstre efektov in scene in pripravil nepozabno pravljično srečanje Pesmi se pretakajo ena v drugo ni mirovanja ne za ene ali druge. Hiti se vrstijo Plesne akrobacije in posebni efekti tudi Po podatkih so bili doslej vsi koncerti razprodani Triler za zamudnike, ki iščejo še proste vstopnice Fant Jackson prihaja na Dunaj Kaj naj še do dam? Le to, "VVho is it"? Bohinj je na balkanu °hl , ^"r"m ' vročih poletnih dneh privablja množice ljudi, željnih n,v" ' "' oprostitve. V nedeljo. 16 avgusta, smo s prav takim na dru'™ ^'m'' 1 dvtokamp Zlatorog v Ukancu. Bili smo precej vesela *CttU2 in ustavili tntO se tudi pri sanku v kampu Imeli smo se lese 'nJ1as "' prtvei motilo, da je natakar "uvožen". Privoščili smo si pr/'V" SIT). Zabavali smo se sto na uro. vendar smo bili vse lav I1')1"1*' Isa/ti čakala nas je še cesta proti Kranju. Natakar Ve "f s'abo presodil in se je pri računu "zmotil" za 1.000 SIT Takoj fia\"n' /( zaz<> na 2.600 Sli /a napako se nam ni niti opravičil, še več. 10, °.v Ironičen nasmeh /<■ govoril, da mu /e vseeno, češ bom pa pri ker uH n''ZI k°ntU o.el denarnico Za to mu nismo dali priložnosti, *V(,jf,n'".VSt'm K'^'om lako/ glasno povedali, naj dvakrat prcvcri/o s'"<> J'7'."'"' S natakarjem \c nismo imeli več namena ubadali in Potrn'ii" ' I'" knjigo pripomb m pritožb Reeeptorki sta bili 'hi m* *' '" s,a dobro prenašali naše očitke vendar sta dajali vtis. 'a n °iraU.t vec~krat poslušati take in podobne pripombe Obe tOSluŽi P»hval0 za Potrpl,en,e s TRGOVINA j DOM žabnica Žabnica 68 GRADITELJI! IZKORISTITE UGODEN NAKUP GRADBENEGA MATERIALA 3 -10 % POPUSTA od 14. - 31. 8. 1992 Informacije: 44-539 ali 311-545 ZADETEK V PETEK Prvo serijo kviza ZADETEK V PETEK smo zaključili 7 avgusta; pa ne povsem Vsem, ki so sodelovali; vsem pokroviteljem in predvsem vsem ljubiteljem kviza smo 28 avgusta namenili gala zaključno prireditev v dvorani v Žireh Nastopili bodo GAŠPERJI s Kondijem Pi žornom, prireditev bosta vodila Nataša Bešter in Jože Drabik, s po kroviteljem prireditve ALPINO ŽIRI bomo v dvorani skrili gosta Za ključni ZADETEK V PETEK bo tudi tekmovalen Objavljamo prijavni co - tudi 28 avgusta bomo tekmovalkam in tekmovalcem zastavili vprašanja iz serije A, B in C (izločilne serije) ter ponudili možnost za »VSE ALI NIČ« Pravilni odgovor tisoč tolarjev Prijavljam se za kviz ZADETEK V PETEK, 28 avgusta, v Žireh: Sprašujemo se. kdo sprejemu v službo take neodgovorne "•'«'. povrhu se "uvožene", kot je bilo v našem primeru, med- """"" • K. /.. MaCtk (ime In priimek, naslov in telefonska številka) PRIJAVNICO POŠLJITE NA RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI alpina ZlRI PONEDELJEK, 24. avgusta 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.05 Video strani 9.15 Program za otroke 9.15 L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik 9.50 Ciciban, dober dan: Ringara- ja v živalskem vrtu 10.00 P. P. Read: Poročen moški, ponovitev angleške nadaljevanke 11.05 Forum, ponovitev 11.25 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 16.35 Video strani 16.45 Napovednik 17.20 Dober dan, Koroška 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke 18.10 Radovedni Taček: Gnezdo 18.20 Lonček, kuhaj: Piškoti 18.40 EP, Video strani 18.45 Ljubitelji narave, angleška poljudnoznanstvena serija 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.00 EPP 20.05 Mednarodna obzorja: Portugalska 20.45 EPP 20.50 Boris Dahovski: Manka leti z letalom, drama makedonske TV 21.50 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 22.40 Napovednik 22.43 EP, Video strani 22.46 Sova 22.45 Stara vohunska mačka, angleška nanizanka 23.10 Polnočni klici, ameriška nanizanka 23.55 Hemingway, evropsko-ame-riška nadaljevanka, zadnji del 0.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.00 Video strani 17.10 Sova, ponovitev - Ameriške video smešni-ce, ameriški varietejski program, Polnočni klici, ameriška nanizanka 18.25 Športni pregled 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Klasični dosežki v oblikovanju; Kokakolina steklenica, angleška dokumentarna serija 20.30 Tomo Česen pred stavlja: O ljudeh v plezalnem športu 20.45 Ciklus filmov znanih režiserjev: Henri Georges Clouzot: Krokar, francoski film (ČB) 22.00 Zemljepisne posebnosti: Živi zakladi Japonske, ameriška poljudnoznanstvena oddaja 23.20 Video strani PROGRAM TV HRVAŠKA 8.10 Pregled sporeda 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nada Ijevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška/ Poročila 9.30 Srečni ljudje, serija za otroke 9.45 Igračkanje, lutkovna se rija 10.00 Poročila 10.10 Dobro ju tro. Hrvaška 12.00 Točno opoldne poročila 12.10 Dragi John, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.56 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 14.45 The big blue 15.05 Pozabljena zgodba, angleška nadaljevanka 15.35 Skrivnosti mesteca U, španska otroška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.10 Ca lebove hčere, kanadska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.05 Naša zdravnica, dokumentarna oddaja 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška v svetu 20.35 7/7 20.55 Dnevnik sobarice, francosko/italijanski film 22.35 TV dnevnik 23.06 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.56 Poročila v angleščini 0.00 Horoskop 0.06 Po ročila 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.15 Prvenstvo Hrvaške v motociklizmu, reportaža iz Slavonske Požege 17.46 Dominique, ponovitev angleškega barvnega filma 19.30 Dnevnik 20.06 Pričevanja o Indiji, dokumentarna serija 20.50 Levji brlog, nemška nadaljevanka 21.46 Brez žensk menda ne gre, angleška humoristična nanizanka 22.15 Profesionalci in zaporniki, ameriška nadaljevanka 23.06 Električni kav boj 0.25 Video strani KANALA Slovenija 2 20.35 Henri Clouzot, francoski črno-bel film Zgodba Krokarja se odvija v provincialnem mestecu, kjer vsak doživljaj razkrije značajske pomanjkljivosti malih bur-žujev in kompromitira njihov ugled. V tem mestecu se nenadoma pojavi anonimno pismo, ki kompromitira sleherno veljavno družino - s podpisom Krokar. Nihče ne ostane neprizadet in krivca je treba odkriti. Ko si prebivalci oddahnejo, misleč, da je pravi "krokar" za zapahi, se vendarle pismo z vznemirljivim podpisom znova pojavi. Tokrat prav nihče ne ostane čist, na dan pridejo vse spletke, največji sum pa pade na zdravnika... mativni program 20.30 Teden na borzi 20.46 Dovolilnica, ameriški barvni film 22.20 Kanalizator show 22.50 Marlboro music show 23.20 Vreme 23.22 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.40 Dnevno informativni program 23.45 A Shop 0.00 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Heidi in Erni, ponovitev 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Zakladnica Avstrije, ponovitev 10.25 Laurel in Hardv, risanka 11.50 Mravlje mesto 10.30 Columbo: Luciferjeva učenca, ponovitev ameriškega filma 12.00 Nočni studio/Lažni bogovi 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Kung Fu 14.25 Tarzan in ženska leopard, ameriški film15.25 Ameriški jug, Alabama 16.00 Jaz in ti 16.25 Safari 16.50 Jaz in ti - počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Dr. Trapper John 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice 22.10 Camille Claudel, francoski film; Isabelle Adjani, Gerard De-pardieu 0.55 Čas v sliki 1.00 David in Liza, ameriški film 2.30 Poročila/ 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 16.15 1000 mojstrovin 16.25 Leksikon umetnikov 16.30 Bicvcle: Zgodovina kolesa 17.30 Lipova ulica 18.00 Heidi in Ernie 18.30 Ljubezen na prvi pogled 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Zgodbe iz rodnega kraja 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Kompas 22.00 Čas v sliki 22.30 Glave, uganite ime znanstvenika 23.15 Nočni studio, Španija - svetovnega država na robu sveta RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika 12.55 - Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija - 16.20 -Skriti reporter 17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) 18.20 Na Gorenjskem Parnasi 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvide nje jutri - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 Obvestila 14.30 - Novice, EPP 16.30 - Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila 16.30 Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 - čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP 1. RADIO ŽIRI 9.46 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 967 zlo, ponovitev filma 12.06 A Shop 12.20 Video strani 1900 Napoved sporeda/Vreme 19.02 Risanke 19.10 A Shop 19.25 Rolanje s hobotnico 19.46 A Shop 20 00 Risanka 20.06 Dnevno infor 14.00 Napoved programa 14.10 Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.36 - Misel za dan - 14.40 - Tolar za knjigo - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.30 - Prenos dnevno-infor-mativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19 ure 16.15 - Od srca do lonca 16.30 EPP 17.00 - Športne novice 17.10 Otorški program 18.00 - Novice in obvestila osmrtnice 18.10 Mla dinski program 19.00 - Odpoved programa - KINO 24. avgusta CENTER amer kom LAŽ IMA KRATKE NOGE ob 18 in 20 uri ŽELE ZAR Danes zaprto! TOREK, 25. avgusta 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.40 Video strani 9.50 Program za otroke Zgodbe iz školjke 10.40 Nekoč je bilo. . življenje 11.05 Ljudje in psi, 13. del 11.30 Po poteh do sebe, ponovitev 11.50 Že veste: Sladoledi, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 15.05 Video strani 16.05 Napovednik 16.30 Krokar, ponovitev francoskega filma (ČB) 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke; Biskvitki, ameriška risana serija 18.30 EP, Video strani 18.40 Alpe - Donava - Jadran 19.15 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.00 EPP 20.05 F. Hebrard - L. Velle: Amba-sadorkin soprog, francoska nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Za prihodnost Narodne galerije, 2. oddaja 22.00 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport, Žarišče 22.50 Napoveofiik 22.53 EP, Video strani 22.55 Sova 22.55 Polnočni klici, ameriška nanizanka 23.40 Glasbeni utrinek: P. I. Čajkovski: Pet plesov iz baleta Hrestač 23.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.20 Video strani 15.30 Mednarodna obzorja: Portugalska, ponovitev 16.10 Sova, ponovitev - Stara vohunska mačka, angleška nanizanka. Polnočni klici, ameriška nanizanka; Hemingvvav, evropsko ameriška nadaljevanka 18.15 Svet poro ča 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Klasični dosežki v oblikovanju: Štedilnik Aga, angleška dokumentarna serija 20.25 Glasba, shovv in cirkus 21.25 Omizje 23.25 Svet poroča, ponovitev 0.25 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Poročila 9.30 Mali svet 10.00 Poročila 10.05 Do bro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.05 Brez žensk menda ne gre, ponovitev 13.00 Slika na liko 13.46 Po ročila 13.50 Levji brlog, ponovitev nemške nadaljevanke 14.40 The big Blue, oddaja za Unprofor 15.05 Daktari 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.10 Calebove hčere, kanadska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.05 Tudi letos 18.40 Santa Bar bara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Člove ška rasa, angleška dokumentarna serija 21.05 V velikem planu 22 40 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Horoskop 0.05 Po ročila 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.25 Video strani 17.15 Kavboji, ponovitev ameriškega filma 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Glasba, shovv in cirkus, humoristična nanizanka 21.05 Levji brlog, nemška nadaljevanka 22.00 Helena Modrze jevvska, poljska nadaljevanka 23.15 Večeri na Griču Pro cantone anti quera, koncert v čast večerov v Svetovnem Donatu 0.10 Video strani KANALA 9.46 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.15 Borza 10.30 Dovolilnica, ponovitev ameriškega filma 12.05 A Shop 12.20 Video strani 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 Ri sanka 19.25 Rolanje s hobotnico 19.46 A Shop 20.00 Risanka 20.05 Slovenija 2 20.25 Glasba, shovv in cirkus Prijatelji oddaje Glasba, shovv in cirkus bodo tokrat spet prišli na svoj račun. Tokrat si boste lahko ogledali 12. cirkuški festival, ki se vsako leto odvija v Monte Carlu. Torej vsi tisti, ki imate radi cirkuško areno, vaš trenutek bo napočil nocoj. Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.32 Dokumentarec tedna: Tokijska saga 21.00 Pekel na kolesih, ameriški barvni film 22.25 Vreme 22.27 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.00 Dnevno informativni program 23.15 A Shop 23.30 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Heidi in Erni, ponovitev 9.30 Srečanje z naravo 10.30 In to v ponedeljek zjutraj, ponovitev nemškega filma 12.00 Vzemi si sonce z mize 12.05 Športna arena 13.35 Kung fu 14.25 Nikoli ne reci da, ameriški film 15.55 Popaj, risanka 16.00 Jaz in ti 16.25 Življenje otrok v tretjem svetu, S trinajstimi leti si dovolj stara.. 16.50 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Doktor Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum Raji na plavem morju 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Mali veliki mož, ameriški vestem; Dustin Hoffman, Faye Dunaway 23.30 Nasmeh poletne noči, švedska komedija 1.15 čas v sliki 1.20 Chicago 1930 2.05 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.30 1000 mojstrovin 16.40 Leksikon umetnikov 16.15 Zadnji sen 17.00 Anton Martin Slomšek 17.30 Orientacija 18.00 Heidi in Erni 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Da ali ne 21.00 TV ko tiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 čas v sliki 22.30 Klub 2/Poročila/1000 mojstrovin 1. RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa 14.15 Naše okno 14.30 Devizni tečaj 14.40 - Vaš bančni svetovalec -15.00 Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dnevno informativne od daje R Slovneija 16.00 - Radio Žiri spet z vami napoved programa 16.15 - Od srca do lonca 16.30 EPP 17.00 Športne novice 17.10 - Aktualna tema 18.00 Novice osmrtnice obvestila 18.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud 19.00 Odpoved programa - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 Napoved, telegraf, horo skop, EPP 13.00 Danes do trinaj stih, EPP 14.00 - Obvestila 14.30 - Novice. EPP 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 Obvestila 16.30 Dogodki in odmevi 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 - čestitke 18.30 Informativna oddaja BBC, EPP 19.00 Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 8.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj da nes (regionalna poročila) 9.20 Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 10.55 Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 Črna kronika 12.56 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 14.20 - Novinarski blok 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes jutri 18.20 - Tečaj nemškega jezika 18.50 Radio Kranj |utri 19.00 - Nasvidenje jutri VI M d. O. O. tel 45-052 PONOVNO VELIKA AKCIJSKA PRODAJA V TRGOVINI VENCELJ PREDDVOR ODPRTO VSAK DAN OD 8 DO 20. URE KINO 25. avgusta CENTER amer kom LAŽ IMA KRATKE NOGE ob 18 in 20 uri ŽELE ZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer trill V ZADNJEM TRENUT KU ob 20 uri Sončkov kot Haj in full lahko me je ujeti... ...seveda, če ni dopust in me tri tedne ni na spregled. Ampak na željo radijskih gledalcev in poslušalcev Janeza Drnovška imenovanega Lemon Face, se po treh tednih spet pojavlja naš famozni "vogu". Ja tudi Aligator je bil na dopustu, na kmečkem turizmu v Prevaljah na K. (fant sicer trdi v Radljah, ker Prevalj niso jemali, ko je on hodil v šolo). Seveda imam tukaj nekaj dopisnic in žrebali smo silovito, srečo pa je imela Anja Žezlina, Struževa 47 d, Kranj, ki se bo oglasila v prodajalni Sonček in si izbrala obljubljeno nagrado. TOP 3 1. Fear Of The Dark - Iron Maiden 2. V meni je poletje - Irena Vrčkovnik 3. Melodije morja in sonca ter Šifrerjevih glupih vicev NOVOSTI Moram opozorit, da je v naši deželi suša tudi na music področju, ampak kljub temu se je v teh tednih nabralo nekaj novosti. Damjana Golavšek pravi "Ko je maj" (sred avgusta!), Irena Vrčkovnik (ima mega glas, jes, jes) trdi "V meni je poletje", 15. festival Morja in sonca (hvala Bogu brez Ši-freričija) je tudi na kaseti, New Swing Ouartet so skupaj z Alenko Godec tudi posneli eno dobro kaseto "On The Sunny Side", Stane Vidmar je potočil "Tri grenke solze", se v Sončku podpisal na kasete in se pobral v Kanado, Janko Ropret z Don Mentoni Bandom pravi "Vrni se" (ni mislil na Vidmarja), tu sta še dve narodnozabavni kaseti Marjanca I, II, to, da je Fuk kranjcem kratek čas,vemo, obalni oktet iz Izole parje dal ponatisniti kaseto žgečkljivih rim. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 57: Na Gorenjskem sejmu vsak večer rola kakšen bend. Napišite vsaj enega od nastopajočih v cirka 10. sejemskih večerih? Dopisnice pošljite do srede, 26. avgusta, na Gorenjski glas, s pripisom "Sonč'k". Nagrada bo full klasična, izbira kasete, plošče po želji. No, Čav. ŠTIRINAJSTA LESTVICA »TRŽIŠKI HIT« TH. Tebi - Pop Design 2. The one - Elton John 3. Jump - Kris Kross 4. Sanje - Alenka Godec 5. It's my life - Dr. Alban 6. Please don't go - Double You 7. Too Funky - Gerge Michael 8. Ne pozabi me - California 8. Greh - Sokoli 10. Don't let it - Adeva PREDLOGI: TUJI: VAŠ: Get Ready - 2 Unlimited NAŠ: I Want You Near Me - Tina Turner DOMAČI: VAŠ: Le nekdo - Brane Drvarič NAŠ: Vrni mi moje dekle - Agropop Pa še o kitaristu Shouldn't Play This.But Anyway Škofja Loka - "Ne bi smel igrati tega, ampak vseeno" je naslov ene izmed kompozicij dvajsetletnega kitarista Uroša Rakovca iz Škofje Loke. Kitare so njegove pištole, ročk, jazz in klasika so naboji, streli so njegova glasbena iskanja. Joe Satriani, Steve Vai, Van Halen, Mahler so... Pri sedmih letih prva kitara, Srednja glasbena šola, tekmovanja kitaristov, igranje v duetu, odhod v ZDA. Lansko jesen se je Uroš namreč vpisal na Berklee College Music v Bostonu, eno redkih šol na svetu, kjer je mogoče študirati ročk in jazz kitaro. "Tako je bilo. Napravil sem nekaj posnetkov v studiu Tivoli, jih poslal v ZDA in dobil štipendijo 2500 dolarjev, jih dodal še 2000 ter s tem pokril šolnino za dva šolska semestra (I leto). Seveda je bilo treba tam tudi živeti." Vpisal je študij kitare smer ročk in jazz. Uroš pravi, da so bili odnosi med študenti v šoli zares dobri, saj so ljudje prišli iz vsega sveta. "Dobro je, da se učiš, kar hočeš. Prvi semester so predmeti bolj določeni, v drugem med različnimi smermi, pač izbereš sebi najbolj ustrezno." Uroš je letos vpisal Glasbeni konservatorij v Celovcu, tako bo lahko bolj ali manj doma in delal nove "komade". Njegove skladbe so instrumentalne, mešanica ročk in jazz obrazcev s primerno dozo improvizacije, pa spet mirne, "baladne zadeve" z navdihom klasike. Njegov program je nekakšen glasbeni ekspresionizem, kot svoje igranje predstavi on sam. V kratkem namer.i va spravit skupaj tudi ročk band, s katerim naj bi preigra-vali blues, rock'n'roll, mogoče tudi kakšne priredbe. "Trenutno si najbolj želim nastopov, samostojnih koncertov. Delal sem plakate, vabila, malo se TRGOVINA S POHIŠTVOM IN OPRIMO d. o. o. Sp Besnica 81, ^ 403-871 • MONTAŽA • KREDIT • PREVOZ IZREDEN POPUST! VIŠINO DOLOČITE SAMI! grem svojega lastnega mened-žerja. V ZDA je kot glasbenik težje preživeti kot pri nas, ko greš naprimer učit v kakšno glasbeno šolo. V Ameriki recimo "full" dobri glasbeniki igrajo na porokah za 50 dolarjev," pravi Uroš Rakovec iz Škofje Loke, ki je odličen kitarist, o katerem, se mi zdi, bomo še slišali. • Igor K. KUPON ŠT. 5 RADIO iMMMMi 2 3 Predloga: Tuji Domači Naslov Uroševa oprema, vredna kakih 15.000 nemških mark obsega tri kitare, klasično, električno in ovation kitaro, 80 W Marshall "fršterker" in pa pedale z efekti. Na kupon vpišite tri skladbe, ki ste jih izbrali med predlog? med skladbami z lestvice. Pripišite še dva predloga in svoj naslov in pošljite na Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, do torka, 25. avgusta. Tokratni nagrajenec je iz Škofje Loke, in sicer Igor Križnar, Sv. Duh 137. Čestitamo! Kaj je dobil, pa ste slišali že včeraj-Lep pozdrav do četrtka ob 18.05 na Radiu Tržič in petka na tem mestu. Jernej Jazbec in Jekica (JabC KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV PRILOŽNOST TUDI ZA VAS! po ugodni ceni odkupuje hlodovino smreke in bukve Informacije: KU LOGATEC, p.o. 61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: 061/741-771, int. 276 Telex: 31-656, telefax: 061/741-279 LOGATEC (več kot plesna Sob) ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI za otroke, mladino in odrasle se začnejo 8. in 9. septembra v plesni dvorani Športne dvorane Poden v Okolji Loki. INFORMACIJE, VPIS v Turističnem društvu Skoija Loka, Mestni ti>; 10, tel./fa\: 0o4'o20-268, vsak dan od 9. do 13. ure in od 15. do lu. ure. TRGOVINA.L V OZ-IZVOZ VW: VENTO 1.8 i CL GOLF III 1.8 i CL AUDI CABRIO FORD: FIESTA DISCO 1.1 i ESCORT CLX 1.8 i 16 V RENAULT: R-5 FIVE 1.4 i R-19 NOVI MODEL PEUGEOT: P-106XR 1124 ccm p-605 TD 2088 ccm NA GORENJSKEM SEJMU OD 14. DO 23. AVGUSTA 1992 HONDA: CIVIC1.3 DXHB CIVIC 1.6 VII HB CMC 1.5 LSI limuzina TOYOTA: CARINA E 1.6 XLI CAROLLA 1.3 LIVE MR-2 GTI 2.0 SUZUKI: VITARA LX 1.6 i SVVIFT GL 1.3 i HB MOSKVIČ: ALEK0 2141 1.5 VSE MODELE SI LAHKO OGLEDATE IN NAROČITE! NAROČILA SPREJEMAMO TUDI ZA OSTALE MODELE. ODKUPIMO RABLJEN AVTOMOBIL PRI NAKUPU NOVEGA! POSREDNIŠKO PRODAJAMO AVTO PO VAŠI CENI! OBIŠČITE NAS NA SEJMU - HALA »A« ALI PA NA SEDEŽU FIRME AVTOMARKET, d.o.o. Ljubljana Črnuče, Titova 393, tel.: 061/371-024, 374-964, fax 384-693. Delovni čas od 8. do 16. ure vsak delovnik, ob sobotah informacije od 8. do 13. ure TRGOVINA KRANJ Jaka platiše 17 • igrače:^ | m GUUI UIKJ program • uvožene pijače in konditorski izdelki najpriznanejših firm • parfumerija • kozmetika I Ti 7*X 7**k L*! z\ m ostalih znanih firm • kompleten program Of fl&affC'tudl senzorskl brivniki • šolski program • darilni program iz stekla in keramike Delovni čas: 9. - 12., 15. - 19., sobota 8.-12. ure, tel.: 324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO in vložki o. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 ALPETOUR REMONT KRANJ -LABORE tel. 223-276 - omejena količina vozil RENAULT PO STARIH CENAH - v času gorenjskega sejma prejme vsak kupec DARILNI BON vreden 20.000,00 SIT - odkup rabljenih vozil POHITITE IN PRIHRANITE OSNOVNOŠOLCI DIJAKI Počnnice se končujejo, začela se bo vsakodnevna pot v šolo »n če |e povezana z nami, predlagamo, da si kupite LETNO ali MESEČNO VOZOVNICO * petour Vam daie 30-odstotnl popust pn nakup Al endar |e NAJCENEJŠI PREVOZ Prevoz z letno vozovnico, ki |0 kupite po zaiamčeni ceni Pri tem pa Vam nudimo še različne popuste, odvisne od načina Plačila " takoišnie plačilo - 15 % poputt • Plačilo s čeki ali s potneno odstopno iziavo enega od staršev ' dva obroka - 8 % poputt (polovico plačate takoi, drugo polovico pa v nasledniem mesecu) ■ tnie obroki ■ 40 % plačate ob nakupu, po 30 % pa v nasled-nl'h dveh mesecih ysem tistim, ki se ne boste odločili za nakup letne vozovnice, vendar pa boste zvesti uporabniki prevozov z našo MESEČNO VOZOVNICO bomo ' deseti nakup - vozovnico za mesec |uni| podarili ali " deveti nakup vozovnice v mesecu |uni|u bo pol cenejši. P/odaJa vozovnic ho pot. kil i od 24. avgusta dalje na obi-čamih prodajnih mestih: v Tržiču v Kraniu v škol|i Loki v Hadovl|ici na Bledu v Bohinjski Bistrici agenci|a Modrin tef pn Kompasu na Jesenicah in na Avtobusnih postaiah v Kamniku m L|ubl|ani S seboi prinesite potrdilo o šolaniu! Pričaku|emo Vas •»«/»'• •n Vas lepo pozdravnim, >■ potovalna i /— agencija SREDA, 26. avgusta 1992 ČETRTEK, 27. avgusta 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.20 Video strani 10.30 Program za otroke 10.30 Biskvitki, ponovitev 10.50 Alice v deželi risb, oddaja TV BiH 11.10 F Hebrard - L. Velle: Amba-sadorkin soprog, ponovitev francoske nadaljevanke 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 16.45 Video strani 16.55 Napovednik 17.00 Ruska hiša, ponovitev angleške dokumentarne oddaje 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke: Živ žav 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport, Žarišče 20.00 EPP 20.05 Film tedna: Kam naj grem?, angleški film 21.45 EPP 21.35 Klimatski dejavnik, ameriški kratki film 22.00 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 22.50 Napovednik 22.53 EP video strani 22.55 Sova 22.55 Nenadni uspehi, ameriška nadaljevanka 23.20 Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.05 Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Video strani 17.40 Sova, ponovitev - Problemčki, angleška nanizanka; Polnočni klici, ameriška nanizanka, Glasbeni utrinek 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Klasični dosežki v oblikovanju; Volksvvagnov »hrošč«, angleška dokumentarna serija 21.25 Koncert iz jazz kluba Turist 22..05 Zemljepisne posebnosti: Človek iz Serenge-tija, ameriška dokumentarna serija l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.10 Pregled sporeda 8.15 Santa Barbara 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.35 Hi' Mini in gospodarji vesolja 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro. Hrvaška 12.00 Poročila 12.05 Glasba, shovv in cirkus, ponovitev humoristične serije 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Levji brlog, ponovitev 14.40 The big blue 15.05 1001 Amerika, animirana serija 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.00 Ća, kaj, šta 17.10 Calebove hčere, kanadska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.05 Šokačka divizija, dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20 05 Raj brez biljarda, švedski film 22.00 Obnova Hrvaške 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.50 Video strani 16.00 Tenis ATP turnir Croatia open '92, prenos iz Umaga 19.30 Dnevnik 20.05 Pod nebo, dokumentarna serija 21.00 Avstralija, prikloni se, avstralska dokumentarna serija 21.35 Princ z Bel Aira, ameriška humorističma nanizanka 22.06 Levji brlog, nemška nadaljevanka 22.55 Metal ma m,i 23.55 Video strani KANALA 9.45 A shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Pekel na kolesih, ponovitev filma 12.06 A shop 12.20 Vi deo strani 19.00 Napoved sporeda/ Vreme 19.02 Risanka 19.10 Male živali 1946 A Shop 20.00 Risanka 20.06 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.32 Kult Ura 21 06 Ugrabljena, ameriški barvni film 22.35 Glasba in plesi Južne Amen ke 22.40 Vreme 22.42 Poročila v an gleščini Deutsche vvelle 23.06 Dnevno informativni program 23.20 A Shop 23.36 MCM 1 00 Video stra TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.06 Heidi in Erni 9.30 Srečanje z naravo 10.00 Mi. ponovitev 10.30 Hudič v svili, nemški film 12.15 Reportaže iz tuji ne 13.00 čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja Skrivnostni voz 13 35 Kung Fu 14.25 Obisk pri po glavarjevem sinu, ameriški film 15.50 Muzikanti iz Avstrije 16.10 Jaz in ti 16.25 športna abeceda 16 00 Jaz in ti 17.00 Mini čas v sliki 1710 VVurlitzer 18.00 čas v sliki Slovenija 1 20.05 Kam naj grem, angleški barvni film V ospredju sta dve dekleti iz različnih socialnih okolij. Prva je 14-letna Sarah, navidez nedolžno in urejeno dekletce, ki pa jo oče - ugledni zdravnik -spolno zlorablja. Druga je dve leti starejši Debby, ki je že živela v zavodu, zdaj pa se ne sme vrniti domov, ker ima mama ljubimca. Sarah se ne more zaupati materi, saj v svojem malomeščanskem videnju niti slučajno noče podvomiti o svojem uglednem možu. Tako dekle pobegne v London, kjer sreča bolj izkušeno Debby. Ta ji pobere denar in Sarah pristane v domu, kjer za nekaj časa sprejmejo brezdomne mladoletnike... 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.05 Mi 18.30 Doktor Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Trije moški v čolnu, avstrijsko-nemška komedija 21.45 Pogledi s strani 22.00 Manekenka in vohljač 22.40 Pasja sreča, nemški TV film 0.15 Čas v sliki 0.20 Zdravje, ameriški film 1.55 1000 mojstrovin/Poročila TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.45 Čas v sliki 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Napredek z razumom 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Heidi in Erni 18.30 ZarjovL lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Krik iz notranjo sti, 2 - zadnji del 21.45 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport 0.35 Poročila/1000 mojstrovin 10.10 Video strani 10.30 Program za otroke 10.30 Dimnikarček se potepa po svetu, slovaška risana serija 10.40 Čarobna vrtavka 11.05 Nekoč je bilo... življenje 11.35 Naravoslovna fotografija 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 17.35 Video strani 17.45 Napovednik 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke: M. Mati-četov: Zverinice iz Rezije 18.30 EP, Video strani 18.35 Že veste..., svetovalno - izobraževalna oddaja 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport 20.00 EPP 20.05 S poti po Tajski: Od Bangko- ka do Mekonga 21.05 EPP 21.10 Hollywood se jih spominja, ameriška dokumentarna serija 22.00 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport, Žarišče 22.50 Napovednik 22.53 EP. Video strani 22.55 Sova Dragi John, ameriška nanizanka Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.05 Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 17.40 Video strani 17.40 Sova, ponovitev - Nenadni uspehi, ameriška nanizanka; Polnočni klici, ameriška Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA I/vršni svet Izvršni svet Občine Radovljica je na svoji seji, dne 17. 8.-1992 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI ZAZIDALNEGA NAČRTA RIBNO SZ 4 (OBMOČJE INDIVIDUALNE STANOVANJSKE GRADNJE) 1. Razgrne se Zazidalni načrt Ribno SZ 4, ki ga je izdelal biro Kontura, Bled (št. 90/92). 2. Razgrnitev traja od 24. 8. do 24. 9. 1992. 3. Zazidalni načrt se razgrne v prostorih KS Ribno (zadružni dom) in v avli Občine Radovljica. 4. Javna obravnava bo dne 23. 9. 1992 ob 20. uri v Mali dvorani Zadružnega doma Ribno, strokovna pojasnila daje Uprava za urbanizem. 5. Sklep o razgrnitvi se objavi v Gorenjskem glasu. 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.10 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.35 Misel za dan 14.40 - Z arm ko med zelišča 15.00 - Dogodki danes, jutri 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje RA Slove nija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami 16.15 - Od srca do lonca 15.30 EPP 17.00 - športni utrinki 17.10 - Glasbeno popoldne na Radiu Žiri 18.00 Novice osmrtnice obvestila 19.00 - Odpoved programa nanizanka 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Klasični dosežki v oblikovanju Barcelonski stol, an gleška dokumentarna serija 20.20 O raku, angleška dokumentarna serija 21.15 Umetniški večer: Dan-ton, francosko poljski film 23.30 Vi deo strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 12.00 - Novice v narod nozabavni glasbi, EPP 13.00 - Da nes do trinajstih, EPP 14.00 Obvestila 14.30 Novice. EPP 15.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Obvestila 16.30 Novice, EPP 17 00 Osrednja tema, EPP 18.00 Čestitke 18.30 - Informativna od daja BBC, EPP 19.00 Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 Hov ne znam domov 8.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj danes 9.20 Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 10.06 Naj viža 10.56 Pet za pet 11.20 Halo 92 12.16 Osmrtnice, zahva le 12.20 črna kronika 12.56 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 1720 Novi narski blok 18.00 - Gorenjska da nes jutri 18.50 Radio Kranj jutri 19 00 Nasvidenje jutri 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevnke 9.00 Dober dan. Hrvaška 9.30 Smogovci 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.05 Princ iz Bel Ai ra, ponovitev ameriške humoristične nadaljevanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Levji brlog, ponovitev nemške nadaljevanke 14.45 The big blue 15.10 Daktari, ameriška barvna nanizanka 15.56 Pregled sporeda 16.00 Poročila 16.10 Šolski program 17.10 Calebove hčerke, kanadska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.10 Znanstveni razgovori 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.30 Da priietno mine čas: Dljna obala 21.00 Znanstveni forum Multtkomunikacije v vojni 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sli ko 23.46 Poročilo v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horo skop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.60 Video strani 16.00 Tenis ATP turnir Croatia Open '92, prenos iz Umaga 19.30 Dnevnik 20.05 Svet ži vali 20.40 Klicali ste, milord, angle ška humoristična nanizanka 21.35 Levji brlog, zadnji del nemške nadaljevanke 22.30 DJ is so hot 23.30 Pozija Z Mrkonjič 0.00 Video stra Slovenija 2 21.20 Danton, francosko-poljski film Film se začenja z Dantonovim povratkom v sestradani Pariz novembra 1793, ko divja vojna in jo hoče Danton s pogajanji zaustaviti. To je v nasprotju s prizadevanji revolucionarnega komiteja in Robespiera, ki hoče zmagovito Francijo in revolucionarno vladavino. Med prijateljema, Dantonom, ki se zavzema za tolerantnost, in Robespierom pride do odločnih nesoglasij. Moža stojita vsak na svojem bregu, Danton na bregu demokratizacije in Robespier na bregu revolucionarne diktature, cenzure, tajne policije. Razširijo se govorice o domnevni Dantonovi zaroti, s somišljeniki mora pred revolucionarno sodišče, kjer pa nima nobene možnosti za zagovor. KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Ugrabljena, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.00 A Shop 19.00 Vreme 19.05 Napoved sporeda 19.25 Rolanje s hobotnico 19.45 A shop 20.00 Vreme 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Kanalizator Shovv 21.05 Marlboro music Shovv 21.35 Nizki udarec, ameriški film 23.05 Podoba 23.35 Vreme 23.37 Poročila v angleščini 0.00 Dnevno informativni program 0.30 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Heidi in Erni 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Mi 10.30 Zadnji civilist, francosko-avstrijski film, 1. del 12.15 Klub za seniorje, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Kung Fu 14.25 Va ruška, ameriška komedija 16.00 Jaz in ti, otroški program v živo 16.25 Gruey, junak, ki vedno pade 16.50 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Doktor Trapper John 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.05 Šport 20.15 Zveneča Avstrija 21.20 Pogledi s strani 21.30 Severno od Aljaske, ameriški vestem 23.20 Noč čarovnic, ameriška grozljivka 0.50 Čas v sliki 0.55 Chi-cago 1930, Samo košček pločevine 1.40 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.00 1000 mojstrovin 16.10 Leksikon umetnikov 16.15 Šport 17.15 Reke naše zemlje 18.00 Heidi in Erni 18.30 Povej resnico l. RADIO ŽJRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 Misel za dan 14.40 - Vse o cvetju 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-infor-mativne oddaje RA Slovenija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa - 16.15 - EPP -17.00 - Športni utrinki - 17.10 - Na policah zgod arhiva - 18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila - 18.20 -Moj svet 19.00 - Odpoved progra ma - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 Napoved, telegraf, horoskop, EPP 12.00 - Evergreeni, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 Na obisku. Obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila 16.30 -Novice, EPP 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 Čestitke 18.30 - In formativna oddaja BBC ija, EPP -19.00 - Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj da nes 9.20 Novinarski blok 10.00 -Poročila Radia Slovenija 10.55 Pet za pet 12.15 Osmrtnice, za hvale 12.20 Črna kronika 12.56 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi 16.20 - Skriti reporter 18.00 - Gorenjska danes jutri 18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri - KINO 26. avgusta CENTER amer kom LAŽ IMA KRATKE NOGE ob 18 in 20 uri amer akcij, kom POLICIJSKA AKADEMIJA V OPERACIJA MIAMI BF ACH ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer trill V ZADNJEM TRF NUTKU ob 18 in 20 uri KINO 27. avgusta CENTER amer akcij film JEKLENI KONJIČKI ob 18 in 20 uri ŽELE ZAR prem amer znan fant pust filma FREEJACK ob 18 in 20 uri amer trill V ZADNJEM TRENUTKU ob 20 uri ŽELEZNIKI amer ak cij. film PROTI SONCU BLED amer akcij kom KOMANDOS IZ PRED MESTJA ob 20 uri NAGRADNA KRIŽANKA IZBERIT IJZBIRO KRANJ MER CA TOR - IZBIRA fej Trgovsko podjetje, d. o. o. KRANJ • IZBERITE IZBIRO • IZBERITE IZBIRO • IZBERITE IZ Sponzorja današnje križanke, Mercator Izbiro Kranj, že poznate. Danes vam predstavlja svojo prenovljeno trgovino gradbenega materiala v Hrastju, ki vedno lahko ustreže vaši še tako zahtevni želji. Poleg pestre ponudbe vam zagotavljamo tudi konkurenčne cene. Zato bo za graditelje obisk trgovine Mercator Izbire v Hrastju vedno zanimiv, koristen in donosen. Pokrovitelj M Izbira je za današnjo križanko pripravil tri bogate nagrade: - 1. nagrada bon v vrednosti 10.000 SIT - 2. nagrada bon v vrednosti 6.000 SIT - 3. nagrada bon v vrednosti 3.000 SIT Pet tolažilnih nagrad - bombažne majice - prispeva GORENJSKI GLAS. Rešitve pošljite na GORENJSKI GLAS, Kranj 64000, najkasneje do četrtka, 20. avgusta, do 8. ure. Geslo vpišite na kupon, nalepite na dopisnico in ne pozabite pripisati svojega naslova. Rešitev lahko brez znamke oddate v pisarni TD Cerklje, TD Škofja Loka, PIC Slovenija turist, ali pa v naš nabiralnik Moše Pijadeja 1, oziroma kar direktno v boben za žrebanje v upravi podjetja na Bleivveisovi 16 v Kranju. Veliko uspeha pri reševanju in sreče pri žrebanju! • IZBERITE IZBIRO • IZBERITE IZBIRO • IZBERITE \t Andrej Valič Ugibanja in predstave o Triglavu Doprinos k proučevanju prvobitne starostov anske kulture na območju jugovzhodnih Alp. O M NE TR1NUM PERFECTUM, Ovidij Lat. izrek: Vse kar je twjno, je popolno, Banič 222. PRVO UGIBANJE M. Kos: Srednjeveški urbarji za Slovenijo, Ljubljana 1939 TRIGLAV Po mojem mnenju isto kar Triglav v fevdnem zapisniku 1322, ki ga je iskati v bližnji ptujski okolici KAMEN Pri lapis Triglav (kamen Triglav) mislim na rimski nagrobni spomenik z upodobljenimi tremi glavami KRAJ V OKOLICI PTUJA kakršen je najti v bližini Ptuja DRUGO UGIBANJE: Anton Linhart: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije 1 in 2, Ljubljana 1981/260 L Slovenski-kranjski bogovi z lastnostjo dobrega: L TRIGLAV Kot ime pove, Triglavi bog, ker so mu pripisovali oblast nad zrakom, zemljo in vodo. Častili so ga predvsem Slovani, bivajoči v severni Nemčiji, kjer so mu zgradili (147) imenitne templje. Gora TRIGLAV v Bohinju, polna razkošnih prizorov divje naravne lepote in najvišji vrh na Kranjskem (148), se menda imenuje po tem božanstvu. OPOMBA: 147: Mochsen na navedenem mestu 148: Phvsikalisch politische Reise od Hacqueta. I. del, str. 67 TRETJE UGIBANJE: France Prešeren v Krstu pri Savici: —. Kar svetla zarja -lati z rumen mi žarki glavo trojno dežnikov Kranjskih sivga po-Vavarja; Bohinjsko jezero Stoji pokojno. ČETRTO ugibanje: Dr. Julius Kug}-: Pet stoletij Triglava, Maribor 1973 (Prevod: M. Lipovšek) Toda ne smemo prezreti, da Triglav ni vrh treh konic, temveč vrh treh glav, torej so nemara s tem mišljene tri okrogle Klave, morebiti tudi v treh gr-"Batih vzpetinah kvišku moleča VrC>iut krona. Ljudstvo gleda drugače, bolj preprosto in bolj d°miselno. Res je, da sem se />H'°vai jal / mnogimi, ki so ba Jc videli / Gorenjske ravnin« trojno zgradbo vrha. Nemara Sc jim je obraz gore tako poka Z5»l, da so domnevali, da vidijo tri glave. Vsekakor sta tam le dve maniši grbi, skoraj tesno JfOjeni okrogli rami, ki se ena M>merno i leve in desne nasla njata na veliko, kvišku segajo-co vršno kom. o VjETO ugibanje: Hribar I ovšin Potočnik: Tri-Kov f.ora in simbol, Ljubljana [•7°; iz poglavja /.. Lovšina: Od kdaj in od kod ime Triglav in Tri Khvi lriRiav . poglavar kranjskih dežnikov mejna gora. Kugy Pripoveduje, da je iskal že v jnladih letih v liiglavu tri vr n°vc. Pozneje se je premislil Treh vrhov v hribolasčevein N|iiis|u ni, vsaj takih, ki bi tako 'adeli \ 01 i da bi ga vsakdo '•»adi tega imenoval Iriglav. 1 udi m,ili 11 ii.l.iv ni vrh... ne ••temo prezreti, da I riglav ne Pomeni treh vrhov, temveč tri pive... narod gleda svobodne J« drugače, s pralanla/ijo" Šesto ugibanje: *l"rijan Krišelj: /lata MN(IJ Maribor / V#S/V t Ki ,r,Sh>v! Je Iriglav moda7 Ne, je le podzavestno dogajanje, ki je v nas, v množici, v Iju-dch. In to dogajanje ne nareku- je prav nobene obveze - moram biti na Triglavovem vrhu, moram. Triglav je tudi v tistih, ki nikoli ne bodo na vrhu te gore. To je slovensko bistvo, ki v nas živi. Je privlačna moč, ki daje svoj smisel za narodov simbol. Vsa ta posebej predstavljena "ugibanja" (kakor smo ta razmišljanja in ohranjene pomenske povezave imenovali) naravnost vabijo, da bi poskušali tudi ideogramsko predstaviti in ponazoriti ime (in pojem) TRIGLAV. Naj na prvo mesto postavimo trditev: Triglav je gora slovenskega vse-občnega bistva! Pa poskušajmo to trditev v nadaljevanju podpreti z dokazili arheološkega izvora. Dandanes si mnogi narodi na svetu po znanstveni poti in na vse mogoče druge načine prizadevajo, da bi poiskali ali dokazali svoje davno, najstarejšo arheološko in pisano zgodovinsko prvinsko poreklo, izvor, nastanek, identiteto in stičišče z življenjskim prostorom, na katerem bivajo ali pa so na njem bivali. V tem hotenju ne izostajajo niti slovenski znanstveni proučevalci različnih ved.(l) Na staroslovanskih najdiščih v Kranju, Na sedlu pod blejskim gradom, v Krunglu na Zg. Štajerskem, v Diemlachu pri Kap-fenbergu, v Kdttlachu pod znanim Semmeringom, v Borčah pod Dobračem v Ziljski dolini na Koroškem in v Turridi v Furlaniji, (2) v zgodovini dokaj strnjeno poseljenih slovenskih pokrajinah, so odkrili okrogle okrasne bronaste sponke ali broše v obliki okroglega sploš-čenega klobučka. Na prednji strani je narejen znotraj kroga z gravurno tehniko lokast orna-mentalni preplet. Okrasne sponke pripisujejo ostalim spremljajočim staroslovanskim grobnim najdbam, njihovi najstarejši prvobitni kulturni svojini. Imetje pritikajo naši predhodni slovenski narodni kul-turno-materialni identiteti. Njena vzorčna zahodna kultur na prvina in zapuščina sega v čas 8. stol. našega štetja (3) (Slike 1-8). na kovinskih sponkah se nam izrišeta s spletom treh enako velikih krogov. (Slika a). V krogu - simbolu večnosti (4) in v enakostraničnem trikotniku -simbolu trojnosti se na sredini polja izkazuje z treh krožnih lokov sestavljena in povezana upodobitev treh enako velikih in enakomerno koničasto oblikovanih rastlinskih zrnatih semen ali trolistov. (Slika b). Izrisuje se iz broše 1 in 2 s krožnimi loki v enakostraničnem trikotniku, s križem ali pa skupaj s tremi krogi v enakostraničnem trikotniku. vo s skupnim vsebinskim jedrom in lastnostmi. (Slika c in d) . Enak triglavi okrasni ornament se nam tudi izoblikuje iz osnovnega kroga, ki se prepolovi v dva enako velika kroga (v osmico). Nato se spodnji krog prepolovi do polovice zgornjega kroga (3/3). (Slika e) . V smiselni shematični zasnovi je predstavljen neskončni in večno ponovljivi Ovidov življenjski lik. (5) Njegova ponazoritev se sklada s tripartitnimi, trimorfnimi, triadnimi, trilogističnimi in tripe- slika b slika a Motiv se povezuje in deli na tri krožne dele. (Slika c). Vzorec slika c ovaloidnega povezja prikazan na sponkah ali brošah iz Kranja, Bleda, Krungla in Borč nam izkazuje navdih za izhodišče iskanja smeri ideogram-ske rešitve tudi za naše prispodobe Triglava. Enopotezno, prostoročno in enostavno s tremi krožnimi loki izrisana grafična izpeljanka nam izoblikuje in predočuje preplet in sliko treh oglavij ali tri ovaloidne obrise človeških obraznih obličij - en face logotip. (Slika d). riodnimi razdelitvami sveta. Aplikativno ustreza latinskemu izreku "tres partes mundi" (svet je sestavljen iz treh delov: zraka, vode in zemlje). Usklajuje se tudi s številom tri in vsemi njegovimi številnimi besednimi sestavljenkami. Nekateri proučevalci slutijo, vidijo, iščejo in povezujejo domnevno možni izvor triglavega porekla, njegov vpliv in kultno magični pomen v trojno izoblikovanih Ogmius-a, Heraklej-a Psiho-pomp-a, Mars-a Latobius-a in materinskega božanskega kulta Nutrix. Izostajajo in zastavljajo se temeljna arheološka vprašanja in potrditve osnovno duhovnega dela najdb predhodnih starejših železnodobnih ilirskih staroselcev in mlajših keltskih rodovnih enot v vzhodnoalpskem predgorju. Antični pisci nam sporočajo, da so na tem področju bivali Tavriski v zgornjem Posavju, Ambisonti v Posočju, Noričani ob Dravi in Kami v predgorju Karnijskih Alp. (12) Čas njihovega bivanja okoli Julijskih Alp (13)se omejuje v tri stoletja pred rimsko zasedbo. Na območju Gorenjske trenutno ni arheoloških najdb, ki bi se pritikale njihovi kulturni identiteti. Starejši naselitveni staroslovanski prostor sta Bohinj in Dovje. (14)Tr0gwou/Triglav se izraža po človeški obliki s staroslo-vanskim imenom in z njegovim duhovnim božanstvenim pojmom. Možni prenos in spomin na hišno božanstvo se predvidoma posredno povezuje s prvobitno staroslovansko poselitvijo, ki je arheološko izpričana z odkritjem ajdovskega grobišča (8. stol. našega št.) na položni brežini ob Goričici nad njivami, danes znanih Podonjic med vasjo Studor in Srednjo vasjo v Zg. Bohinjski dolini. (16) nu in na tristranem otoku Vo-lin v ustju izliva reke Odre na Poljskem. (21) slika h slika e slika d Enopotezni izris trioRlavnega okrasa i/, broš 4, 5, 6 in znaka na dnu lončka i/. Kottlacha (K). slika f magično simbolnih likih okro-glinah. (Slika 0- Njihove lastnosti posplošujejo in pritikajo daljnemu keltskemu kulturnemu prostoru. (6) Naključno primerljiva najdba je "tipična" keltska ženska bronasta nanož-nica, ki je sestavljena iz treh če-ladasto polkrožno oblikovanih kalot - oglavij (7) (Slika g). V slika g I rilistni in triglavi okrasni vzorec ških staroslovanskih najdišč i/ 9. 2), Kottlach (3), Kranj (4), Krungl keramičnega lončka i/ Kottlacha Oblika okrasa, način prepleta m vzorec odstopajo od drugih različnih vrst vzorcev poznoan-tične, z.godnjesrednjevcške, sta-rohrvaške, langobardske, karolinške in predromanske plete nmaste ornamentike, ki je upodobljena v kamnu, kovini in drugem ohstojncjšcm gradivu. Predstavljena okrasna vzorca na bronastih hruškah iz arheolo-III. stol.: Dicmlach (I), Turrida (5), Borce (6), Bled (7) in na dnu (H). S koničasto brado so obrnjena navznoter in proti sredini. Vežejo se v srčno obliko sredice -malico. Med seboj so povezana v troedino celoto ali v eno ogla-vjc s tremi duhovno božansko dobrimi lastnostmi. Izrisalo se nam je tro (o)gltfv(je) ali tri (po)glav(ja). iiikoim osrednji matični del ponazarja poveza- Izgled bronaste nanožnice iz keltskega grobišča (gr.2) Slatina v Rožni dolini v bližini Celja (2. pol. 3. stol. pred našim št.). preseku se izriše enak tri ogla-vm lik, kot je prikazan na sliki d. Triglavi izvor domnevno iščejo v indoevropskih verstvih sveta. Obstajajo tudi osamljena mnenja, da med triglave božanstvene idole sodi in sc sklada tudi naša starejša predvidena in namišljena predstava. Vprašljiva je arheološka tisočletna I i.inna, kultni nu ni.Uri i.iln.i in duhovna praznina, premostitev, posreden prenos ali premet preživetja iz keltskega (8) preko antičnega časa (9) V st.uo slovanski duhovni svet. I/ zgodnjerimske dobe 2. stol. našega št. so pri nas odkrite arheološke najdbe v Šempetru v Savinjski dolini (10) in v neposredni okolici Ptuja (II) (lia|-dina. Panorama, Zg. Breg) kamnitih nagrobnikov z reliefnimi predstavami čaščenja keltskih božanstev: Smertrios-a, Upodobitve obrisa posamičnega človeškega obličja ali oglav-ja v obliki obrnjene ovalno koničaste vodne kaplje, so znane, vidne in primerljive kot izhodišče s številnimi podobnimi obrisi na arheoloških najdbah, ki so vdelani v kamnu, kovini, glini, na koščenih zaplatah in barvnih slikah. Pri nas je znana in vidna človeška predstava na vzidani kamniti plošči v zahodni steni kapele sv. Jurija na Svetih Gorah (642 m) nad Bistrico ob Sotli. (17) Stilno podobne obrobe človeških likov in značilno kapljasto oblikovane številne vzorce posamičnih oglavij srečujemo na najdbah v poznoantični, starokršćanski, bizantinski, langobardski, sta-rohrvaški, karolinški in staroslovanski istočasni kulturno geografski zgodnjesrednjeveški sferi. Zanimiv je tudi troglavni primer posamično predstavljenih glav, ki so upodobljene na bronastem krščanskem križu iz. arheološkega staroslovanskega najdbišča v Vel'kej Mače (hore) na historičnem ozemlju Velike Moravske. (18) Podobne slike sledimo na brošah iz staroslovanskih skeletnih grobov na blejskem gradu iz 9./10. stol. n. št. (19) Uvrščajo se v staroslovanski čas in kuiturni svet. Podoben imaginarni štiristrani lik oglavja imata tudi kultni figuri Svantevita iz. Altenkirchna na otoku Rujan (Ruegen) (Slika h) in Gerovit iz Volgasta (Slika i). Iz. staroslovanskega obdobja imajo še druge odkrite in znane analogne najdbe podobno figuralno obliko oglavja. (Glej podobni primer iz Vo-lina na Poljskem). Triglavi lik na štiri strani je prikazan na zlati broši iz staroslovanskega ženskega groba 23 na blejskem gradu (Okras broše na sliki 7). V severozahodnem, starejšem slovanskem poselitvenem prostoru Stodoranov (nem. Heve-lov), na območju današnje se verne Nemčije, se nam je ohranilo izročilo 0 svetišču Triglava na uglednejši, vidnejši vzpetini Harlungerberg v ravnini Bran-denburške. (20) Viri sporočajo, da so šc v 12. stol. našega št. to hišno božanstvo častili v Sčeči- I.esena figura predstavlja "Svantevita" s štirimi obrazi in s pogledom na štiri strani sveta: vzhod-zahod, sever-jug. Spogleduje se s trojnim časom: prihodnostjo, sedanjostjo in preteklostjo. Po W. Hlipovviaku, arheološko najdišče Volin na Poljskem. (Slika h) Doslej redko odkrite in podobne staroslovanske majhne eno-glave kultne figure (idoli) (22) in sohe s teh območij so bile večinoma izrezljane iz lesa ali gline. Domnevajo, da so bile nekatere v zlati ali srebrni preobleki. V naši neposredni bližini, na Štalenski gori nad Gosposvet-skim poljem na Koroškem, je bila edino odkrita domnevno problematična triglava predstava, ki mogoče spominja na božanstvo Triglava. Vidna je v gotski cerkvi sv. Helene na vrhu gore (1058 m). (23) Iz 1. 1322 arhivski viri omenjajo kamen s Triglavom (... prope lapi-dem Triglavv) iz kraja v okolici ali na Ptuju. Arhivski primer se domnevno veže na arheološko najdbo rimskega kamnitega nagrobnika, ki ima upodobljene tri glave. (24) Iz 1. 1472 (1452) Gstirner zaznamuje iz arhivskih virov goro Terglav ali Ter-glov. 25) V domačem, jezikovnem izročilu ga še danes tako poimenujejo domačini iz Bohinja. (26) Ze v 1. 1664 pa je znan zgodovinski zapis o gori Triglav. L. 1689 jo omenja T. Linhart (27) v svoji zgodovinski knjigi "Poskus zgodovine Kranjske" (Glej ponatis in prevod v slovenski jezik iz I. 1981, str. 260.) V srednjeveškem času sledimo in opazimo podobno delno tri-krožno, trilistno ali troglavo izrazno ponovljeno okrasno obliko motiva na pfenigu avstrijskega cesarja Friderika III. iz dunajske kovnice I. 1458 (28) in v izklesani kamniti obliki gotskega krogovičevja, ki se vidi v številnih okenskih okvirjih v naših gotskih cerkvah: v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Srednji vasi pri Šenčurju itd. Od takrat dalje so si njegovo duhovno in snovno podobo ter lik zamišljali, predstavljali, nadomeščali, poistovetili, upodabljali, poimenovali in doživljali v svojih delih številni ljudje, znani in neznani slovenski pesniki, pisatelji, znanstveniki, likovni in glasbeni umetniki s poustvarjala. (29) Katera gora ima za seboj tolikšno število različnih virov in razumnih del, spisov, pogovorov, ogledov, pohodov, obiskov, poimenovanj, doživetij, pesmi, slik, razprav, spominov, srečanj in vprašanj ter navezav '.' Skozi vse tisočletje in več Stoletij je ostal v večnem spominu in zavesti slovenskega človeka in naroda duhovni in snovni pojem Triglava. Z njim se je poistovetil. Možno je, da so naši predniki skozi vek triglavo božanstvo udomačili, nadome- Nadaljevanje na 18. strani Franc Križnar Glasba jubilejnega 10. festivala RADOVLJICA 1992 Radovljica, 26. julija do 9. avgusta 1992 Letošnji jubilejni - 10. festival H4DOVU1CA 92 je v štirinajstih dneh in s sedmimi koncerti ponovno prebudil celotno gorenjsko glasbeno dejavnost. Tako kot pred mesecem dni podobni festival I DRI A RT, tokrat v Radovljici s to razliko, da je šlo za pretežno ali skoraj samo glasbeno — koncertno dejavnost in za večinsko stilno usmeritev v zgodnjo glasbo. Tovrstno specializiranost je doslej na Gorenjskem predstavljalo predhodno Društvo ljubiteljev stare glasbe in njihovo Naše glasilo, po drugi strani pa še lanskoletni (prvi) Etno festival (Bled). Po tradiciji dosedanjih festivalov v Radovljici je bil tudi tokrat "spiritus agens" Klemen Ramovš, ki je omenjeni festival razvil iz že navedenih akcij ter še najbolj iz številnih Mednarodnih poletnih akademij za staro glasbo. Ker je bila tudi tokratna usmeritev vseh sedmih koncertov v atriju radovljiške Graščine zgodnja (stara) glasbe, je bilo povsem umevno, da bodo izvajalci zvečine iz tujine. In temu je bilo ob navzočnosti TV kamer ter mikrofonov in številnega občinstva letos v Radovljici res tako. Po uvodnem poznopopoldanskem (prvem) nedeljskem uvodnem ceremonialu z navzočnostjo številne scenografije, politike in glasbene dramaturgije, so se prvič prižgale sveče za večer Bachovih violinskih sonat (Cothen 1720) v izvedbi odličnega Japonca Ryo Terakado (Den Haag, baročna violina) in njegovega mladega kolega — Izraelca Shaleva A dela (Praga, čembalo). Klemen Ramovš, ki je v imenu svoje Koncertne agencije pripeljal v Radovljico ta dva prva letošnja radovljiška glasbena gosta, je uvodni večer zadel v polno, Ne le, da je z "glasbo, ki jo je tudi na ta način začel točiti iz čaš svojih Muz, presegel ta čas. Veliki Bach ji je svoje violinske sonate izmaknil že tam okoli leta 1720, ko je bil nemško mesto Cothen njegov najsrečnejši čas. To je danes res že tradicija naše civilizacije, ki nam je s pomočjo violinsko — čembalske-ga dua Terakado — Adel iz najbolj skritih globin zavesti risala polet (elan) in nas vse skupaj vodila naprej". Imenitni Ramovševi tkalci Muzinih niti, ki so prišli v Radovljico, so tako že na prvem stilno kar najbolj ubranem in enovitem ter glasbeno-poustvarjalnem večeru ob soju sveč v baročnem dvorcu radovljiške Graščine iz-predli, kar je ponujal letošnji jubilej že kar na njegovem začetku. Vseh šest zaporednih Bachovih violinskih sonat (BWV 1014 do 1019) v H-molu, A- in E-duru, C- in F- molu ter v G-duru je zazvenelo v vsej polnosti baročne (glasbene) fraze izpod rok dveh najodli-čnejših inštrumentalistov. Reli-efnost speva in polno zvočno bogastvo Bachovih violinskih sonat, ki sta jih poustvarila koncertni mojster tokijskega Filharmoničnega orkestra (violinist) in nagrajenec Mednarodnega tekmovanja v Parizu ter stari znanec Radovljice (čembalist), tako ostala skoraj nenadkriljiva; in to že na samem začetku letošnjega festivala. Naslednji (radovljiški) glasbeni večer je bil namenjen pihalom. Sloviti italijanski ansambel Musica Aperta iz Bergama, ki ga sestavlja devet pihalcev in trobilcev z dirigentom Pieral-bertom Cattaneom (gre za tradicionalna simfonična glasbila) se je predstavil s komornimi in ansambelskimi deli izvirnih ali prirejenih del za flavto, dvoje oboi, klarinetov, fagotov in rogov Mozarta, Havdna, J. S. Mavrja, Griega, Beethovna in Donizettija. Da je bil glavni namen omenjenega ansambla igrati in prikazati ali izvirno ali prirejeno (operno) glasbo, nismo pričakovali, kako hvaležno in vsebinsko ter formalno (oblikovno) pa se je potem predstavljena glasba vpletla v enega od poletnih torkovih večerov v radovljiški Graščini, pa je tudi res. Italijanska glasba za pihala z igro za dovolj različne stilne poti klasike in romantike pa je potem samo še dokazala, kako poživljajoči so lahko ob sicer strogo odmerjenih stilnih tokovih tudi takile "pele mele" glasbeni večeri. S programom po desetih strunah (štiri na violončelu in šest na kitari) sta se nato predstavila zadarski Zagrebčan — vio-lončelist Valter Dešpalj in zagrebški kitarist Istvan Romer. Tudi njun program je ob dejstvu, da tokrat nastopata v Radovljici dva najodličnejša mojstra svojih inštrumentov z območja bivše Jugoslavije, oziroma sedanje sosednje Hrvaške, pomenil neke vrste izbor (izvirnih) skladb za to sicer boli redko prisotno komornoglasbeno zasedbo. Njuna igra za glasbena dela Boccherinija, Corellija, Mozarta, S. Dediča (roj. 1967!) in Dvoržaka pa je pravzaprav samo še podaljšala plamene številnih letošnjih svečav radovljiške Graščine. Prava poslastica — za sladokusce ob že tako ali tako dovolj pretanjeni in omenjeni ter pohvaljeni kvaliteti letošnjega radovljiškega festivala pa je bil nastop ene redkih specializiranih skupin — Carissimi Consor-ta, ansambla za staro glasbo z avtentičnimi inštrumenti iz nemškega Miinchna. S programom oratorijev Rimske šole (Giacomo Carissimi, Bonifazio Graziani) ter z dvema vložkoma čiste instrumentalne glasbe (Frescobaldi in neznani mojster) so pevci in dva instrumentalista (orgelski pozitiv in teor-ba) odkrili še eno od kompozicijskih in poustvarjalnih mojstrovin davne glasbene preteklosti. Še pred dandanašnjim razvojem vokalno-inštrumen-talne glasbe (oratorij, kantata in opera) so bili to prav gotovo začetki glasbe, ki so iskali pre-tanjene zvočne upodobitve in v igri in z igro navdušili občinstvo z vokalnimi bravurami treh ženskih in treh moških pevskih glasov, dramsko močjo in posebno glasbeno izpovedjo pa zaokrožili ta redko navzoč repertoar na našem — slovenskem glasbenem odru. Solist na kljunastih flavtah Klemen Ramovš se je nato s programom 400 let virtuozne kljunaste flavte predstavil sam (a cappella). Stoletja, ki so izbrusila kljunasto flavto in številne njene uglasitvene registre v virtuozni inštrument, je še enkrat zazvenel v rokah našega odličnega (kljunastega) flavtisti-čnega prvaka zares odlično. Za tokratno serenadno igro si je Ramovš izbral dela Bassana, Boismortierja, Bacha, Heberle-ja (vsi ti sodijo v preteklost renesanse in baroka) ter dva sodobna skladatelja: Japonca Hi-roseja in Slovenca — svojega očeta, akademika Primoža Ramovša. V odlični Ramovševi igri in ob dovolj tvegani zasedbi (solo) je solistova (kljunasta) flavta še enkrat zazvenela res polno. Na predzadnjem letošnjem radovljiškem stilno ubranem glasbenem večeru je nastopil še eden od specializiranih ansamblov za zgodnjo glasbo — Ac-centus z avtentičnimi inštrumenti z Dunaja. Njihov program in v izvedbi štirih poliin-strumentalistov ter (ene) pevke — mezzosopranistke je prinašal pod podnaslovom španske ljudske in umetne glasbe iz časa okoli 1500 še eno od starejših glasbenih obdobij. Na sporedu vokalno-inštrumentalnega ansambla so bila tako posvetna (ljudska in umetna) glasbena dela španskih skladateljev Eni-ce, Vasqueza, Ortiza, Milana, neznanih mojstrov, Narvaeza, Ortege in Fletcha. V igri in petju ansambla smo lahko spoznali odlično umetnost vseh navedenih, številne avtentične inštrumente oziroma njihove (natančne) kopije: violo da gambo, vilhuelo da mano in da arco, kljunaste flavte, ud in tolkala. Strast in mistika španske popularne glasbe iz dobe Krištofa Kolumba je bila tako kronana z res pravo poznavalsko izvedbeno prakso in odličnim instrumetarijem, vse skupaj pa je povrnil v čas kraljevih kapel španskih pokrajin Kastilije in Aragonije z začetka 16. stoletja. Na zadnjem — samostojnem čembalskem koncertu pa se je predstavila še odlična ameriška Čembalistka Maggie Cole, živeča sicer v angleškem Londonu. Kljub temu da je napovedala nastop i/ključno s čembalsko glasbo francoskega, italijanske- ga in nemškega baroka, je potem delom iz tega časa (Pur-cell, Byrd, D. Scarlatti, Buxte-hude in Bach) dodala še nekaj modernistov, ki jih, ražen B. Martinuja (Dva impromptuja), pri nas še nismo slišali: Islandca Haflidija Hallgrimssona z njegovo "Obalo" (Strond) in Angleža Stephena Dogsona (Tri invencije: št. 13, 16 in 17). Prav s to glasbo je odlična čembalistka še najbolj prepričala občinstvo, čeprav je s (popravljenim) repertoarjem skoraj razpolovila svoj repertoar na dve polobli: staro-zgodnjo in moderno-sodobno-pozno (postmodernistično!). Tudi ta zadnja letošnja radovljiška gostja, čembalska solistka je tako kot pred nekaj večeri nazaj K. Ramovš, kar sama osvojila atrij radovljiške Graščine; takrat je šlo za K. Ramovša in kljunaste flavte, tokrat pa za M. Cole in čembalo. In kaj naj napišem pod črto? Za (veliko) denarja obilo dobre — kvalitetne muzike tako z naše — domaČe poustvarjalne njive kakor in predvsem iz tujine. Pri enih kakor pri drugih res ni kanilo varčevati niti z denar; jem niti s časom, kajti letošnji radovljiški festival se je razpotegnil na celih štirinajst dni in je bil po prispevkih občinstva (vstopnini) res (pre)drag. Vendar njegova kvaliteta povsem zadovolji vsaj sladokusce; tudi zato morda pretirane gneče med občinstvom ni bilo, bil pa je festival kot tak kar solidno obiskan. Dovolj pozornosti so mu namenili tudi nosilci zvoka in slike (RTV mediji), tako da bo kasneje (če tega že ni storil) festival Radovljica 1992 lahko še buril naše in druge duhove. Nadaljevanje s 17. strani stili in poistovetili z njegovim in svojim ter skupnim bivanjem doma in po vrhovih gora. (31) Poglejmo samo, koliko kultnih mest cerkva je po naših gorah (E. Cevc). Skupno hišno domovanje v mogočnem domačem pogorju so naši predniki duhovno in snovno povezali in poimenovali s svojo skupno najvidnejšo, najvišjo, najmogočnejšo, najdominantnejšo, najbolj častitljivo in najuglednejšo goro Slovencev. (32) Idealistično je ta gora vtkana v našo lastno zgodovinsko usodo in duhovni narodni obstoj (33) ter v sleherno vsakodnevno sodobno življenje. 34) Skozi tisočletje se z njo slovensko ljudstvo združuje in simbolno identifici- slika i ra ter predstavlja širnemu svetu. (35) Triglav je moj in vsakemu današnjemu Slovencu razpoznavni rojstni kamen in rojstni list. (36) Arheološka kulturno-material-na in stvarna podoba staroslovanskega Triglava pa nam ostaja za zdaj še vnaprej zakrita in vprašljiva neznanka Domnevno so še možna vsakovrstna razkritja, saj ostajajo še do danes na bolj znanih gorenjskih hribovskih najdiščih, predvsem naselbinah. Ajdna nad Potoki (1046 m) pod Stolom (2236 m) v Karavankah, (37) na Gradišču nad Bašljem (873 m) in na Gori sv. Lovrenca (892 m) pod južnimi, prisojnimi obronki Storžiča (2132 m), (38) pri sv. Jakobu nad Po- točami (960 m) v neposredni okolici nad Preddvorom, (39) na Blejskem gradu (599 m) z okoliškimi najdišči, (40) na Ajdovskem gradcu (585 m) pri Bohinjski Bistrici (41) in na Gori sv. Lovrenca (842 m) nad Polhovim Ciradcem (42) arheološko neraziskane in neodkrite neizmerne arheološke površine z njihovimi kulturno zemeljskimi sloji. Triglav je gora in je hkrati tudi človekova predstavna skrivnost. Tako nam ostaja v zavesti s troedinim oglavjem duhovnih vrlin njihovih veličin, mogočnosti in večne moči. Upodobitev staroslovanskega božanstva Cerovita na kamnu i/ Vol gasta (po Hermannu). (Slika i). Viri: 1. J Korošec, l/vor Slovanov in hipoteze o obstoju. Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka, Ljubljana 1952, 7-40. 2. V Sribar - V. Stare, Karantansko-ketlaški kulturni krog. Razstavni katalog NM v LL Ljubljana 1974, 12 in tipološki pregled fibul bral n« Tab. S/l. V. Stare, Die Kulturkontakte zvvischen člen Alpcnslavven und Friaul im 9. und 10. Jahrhundert. Lstraio dag!i Atli del Convegno Internazionali di Studio »II I riuli dagli Oitoni agli llohcnstautcn«. Ud i ne 198 L 500 • 507. 3. P Korošec, Z.godnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov, Dela SAZU 22/1, Ljubljana 1979, 212 in 280. 4. L. Menaše, Evropski umetnostni zgodovinski leksikon Ljubljana 1971, 1086,2172. 5. M Grafit, Mili starih (irkov in Rimljanov, Ljubljana 1968, 339-341. H. Lamer. VVortcrbuch der Antike. Stultgart 19S6, 542 6. S. Ciabrovec, Naselitvena zgodovina Slovenije v latenskem obdobju, Arheološka najdiiča Slovenije, i jubljana 1973»60 <,( T Knez, Keltske najdbe iz Novega mesta, Novi) mesto 1977, si. 7 V. Kruta - VV. Formati, Die Kelten (Die Herren des VVesiens), I uzern 1986, 101. 7 D Pirkmajer, Kelti na Celjskem, Razstavni katalog Pokrajinskega mu-u v Celju, ( el|o 1991, Tab. 7. 8. J. Sašel, K tisočletju pred rimsko zasedli.. Razstavni katalog Kelti in njihovi sodobniki na ozimlju hjgoslavTie, i jubljana 1983, 10- 17;Slovenski prostor od Keltov do Slovanov, Kronika XXVI. I iiibljana 1978, 61-68. 9. V. Kolšek. Pregled antičnih kultov na slovenskem ozemlju. Arheološki vestnik 19, Ljubljana 1968, 273 - 284. (odslej AV). 10 .1 Klemene. Keltski elementi v Šempetru v Savinski dolini, AV 16, l jubljana 1966, 201-222. III Miki - Cttrit, Keltski sledovi v duhovni in materialni kulturi anti čnega Poetovija, AV 16, Ljubljana 1966, 279-281 12. P. Petru, Vzhodnoalpski Taurisci, AV 19, Ljubljana 1968, 357-370 13. S. Petru, Nekaj antičnih zemljepisnih pojmov o naših kraph. AV 19, Ljubljana 1968, 375 - 388, si. I in si. 3 M. Kos, Naselitev Gorenjske v ranem srednjem veku, AV 21/22. Ljubljana 1970/71. 15. D ("op, Onomasiične - lingvistične zanimivosti Bohinja, Bohinjski zbornik. Radovljiea 1987, 126. I Bezlaj, 1 timološki slovar slovenskega jezika I. Ljubljana 1976, W; Slovar slovenskega knjižnega |ezika SA/U. Ljubljana 1991, 170 in 185. D. J. Ovsee, Slovanska mitologiji in verovanja, I |uhl|.ina 1991, 46 47, 84, 140 - 141, 146 - 149, 1672, 174 - 175, 185, 191, 292, 401, 422 -423, 432 - 433, 469. 16 F. Ceklin, Bohinj in Triglav, Planinski vestnik, Ljubljana 1977/1, 5 - 9. 17. E. Ceve. Dvoje zgodnjesrednieveškili figuralnih upodobitev na slovenskih tleh, A V 3/2. I juM|aiia l(>V\ 214 24S. Sieilnieveška plastika na Slovenskem. Ljubljana 1963,20-29. I, čremošnik, Pretstave oranu na rimskim spomenicima u Jugoslaviji, AV 19, I jubl|,ina 1968, I M S Ciglenečki, Polis Norikon, Poznoanličnc višinske utrdbe med Celjem in Brežicami, Podsreda 1992,62. 14 15. 20. I I"' B. Chropovskv, Vvvoj a stav arehaelogiekeho vvskumu doby Vel ko Moravsko. Slovenska archaeologia 19/2, Bratislava 1971, 587, si. 7. A. Valič. StarOSlOVanskO grobišee na blejskem gradu, Situla 7, 1 jtiMlj1/ na 1964, Grob ^ i najdbo na l \i vil in Grob 86 z najdbo rja ' XI VI. 14 in 29. .1. Korošee, Antropomorfna predstava na dnu slovenskega lončka iZ,"' Stoletja, Zgodovinski časopis (Kosov zbornik) 6/7, Ljubljana 1952 " 1953. 197. J. Hermanu, Die Slavven k I >eulseliland. Berlin 1970,251 in 261. L VV I itipOvviak, Die Kulturproblematik in VVolin vom 9. bis /um .Hi. v R.ijiports du 111 e Congrcs International d'Archeologie Slave. '"' me 1, Bratislava 1975. 243 - 257. _ W Blaszezvk, Die Anfange der Polnisehen Sladie im lichte der W denforsehung. Poznan 1974. 40. si. 35. (> Piccotini - II Vetters, I Uhrer durch die Ausgrabungcn auf der'1 Magdalensberg. Celovec 1981, 13. M. Kos, Srednjeveški urbarji. Dela SA/U. Ljubljana 1939, MM .1. Korošee. Slovansko svetišče na Ptujskem gradu. Dela SA/U 5 hliaua 1948.41. ,„ .1. KugV, Pel stoletii Triglava (prevod M. I ipovšekl. Maribor 1973, 26 in 382. L M. Cvetek, prof, slavist, domačinka iz Srednje \asi št, 23, vulgo i1 Sv ie iz Zgornje bohinjske doline. V. Novak. Raziskovalci slovenskega življenja, Ljubljana 19K6.4L M kos. Zgodovina Slovencev, l jubljana I933„ 104, si, XIV. l I ovšin, Inglav gora m simbol. Ljubljana 1979 s pregledom b»W«P arafije n<> 4 18 a P Skoberne, Iriglav, I M) /v /buke vodnikov, Kulturni in n.u'|v" spomeniki Slovenije, Ljubljana 1987 s pregledom virov Mihelič Petkovsek Stroiln, Planinski vodnik Julijske Alpe i dom vmn, i jubljana 19'x v i h ilovenskih avtorjev, friglavski narodni park, Protaus 3fc in, i jubljana 1973 1974, 185 -464. Vee slovenskih BVtoHev, Slovenske gore, Ljubljana 1982 Več slovenskih avioi |cv 1 i ml.ivski naiodin park. Vodnik, Blei J. Moder, Mohorska bibliomafija, ( el|c 19-17 M. Knšeli. Zlata naveza. Maribor 1985, 93; Ljudje v gorah. Ljublj«" 1988 i Zor man, lakob Aljaž-, Moje delo, Leraont, Illinois 1989 •. J Svoljlak Jakob Aljaž. DovSka župnijska kronika 1889 1923, 1989. A. Mehk, Slovenski alpski svei, i jubljana 1954, 154-1 $5, . i 1 Prešeren. Krst pri Savici, Poezije, I.|ubijana 19X2, 135 (priredil Slodnjak) ,0. J. Sifrei, Bohinj in slovenska književnost, Bohinjski zbornik, <*■* vljica 1987, 154- 160. L Od I. 1991 tiči simbol Inglava v obliki treh vrhov v slovenskem Žavnem grbu in na državni zastavi. S Klinar, Sto slovenskih vrhov, Ljubljana 1991, -8 z. virj v svetov enciklopedijah. A. ValiČ, Arheološko na|dišče Ajdna nad Potoki, Proleus 9 bljana 984. 323 - Ud )jtl A Vabe, Arheološka raziskovanju na kranjskem območju v Pre,e Jjj štirih desetletjih v J. ž*ont.u. Zgodovina mesta Krunja 1939 (pO" 1982). XVI z viri. f A. Valič, Poznoantično najdišče sv Jakob nad Poločami pri PrC« ru. AV 41. Ljubljana 1990,431 -438. # T. Knifie, Arheološki zemljevid blejskega kota v zgodniem sil'll,Vnli veku, Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino.! illP' 1984.99 .,„„ s Gabrovec, I atensko obdobje na (ioreniskem, AV 17, l iunu 1966 107- 113 0jK. A Valič. Ledine in arheološka najdišču Bohinja, Bohui|ski zho' Radovljiea 1987, 36 - 45. (5. Slabe O naselbinski siiukluri ob zalomi antike na Slovenski' ( , viol I I ,, lin,,i 7 nl.r.il l')K<) P,, I h, hm > i sd mtl:l 10» ZV Z"' pieg iti 1985. io. Liu' M. m 6 Stol ). I vehnid 7. Ohrid 1989. Polhograjska gora, 103 n vodnikov. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, I jubljana 1980. 64228 Železniki, tel: 064/66-155, fax: 66-154, 66-380 Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure center alples MESEC AVGUST - MESEC UGODNEGA NAKUPA V NAŠIH TRGOVINAH V ČASU GORENJSKEGA SEJMA V KRANJU ZELO UGODNI AKCIJSKI POPUSTI ZA TAKOJŠNJE PLAČILO. POHIŠTVO ZA DNEVNE SOBE, PREDSOBE, SPALNICE, KUHINJE, SEDEŽNE GARNITURE, KOPALNIŠKE GARNITURE DO 40 % POPUSTA BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, TELEVIZORJI, ROČNO ORODJE, GOSPODINJSKI APARATI 5% POPUST. VSE NAENEM MESTU! OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 14. DO 23. AVUSTA 64228 Železniki, tel: 064/66 155, fax: 064/66-154,66-380 protone Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure center • televizor GORENJE Diadem 63 cm s teletekstom in videorekorder Gold Star 1295, • televizor GORENJE Diadem 63 cm, stereo, s teletekstom, • motorno kolo TOMOS A 35 L avtomatic, _ • pralni stroj GORENJE 808 BM, ^■^k A> • glasbeni stolp TENSAI - COMPO s CD-jem, HjnM Ov^ * 80-delna garnitura orodja UNIOR, ijTV^^^ 4^ • kombinirani štedilnik GORENJE K 19, lil )J B,OCj^ • videorekorder Gold Star - 1295, Z//^^W *XS a5t * motorna žaga TOMOS 61 FF, /^k * 50 5-delnih garnitur vrtnega orodja ADLUS, ^^^^^ X ~ . igo 7-delnih garnitur izvijačev MQ V Merkurjevi poletni nagradni igri sodelujete s kuponom, ki ga prejmete v juliju in avgustu za gotovinski nakup nad 3000,00 SLT v katerikoli Merkurjevi prodajalni Za vsakih nadaljnjih 3000,00 SLT prejmete še en kupon. Žrebanje nagrad bo v petek, 4. septembra 1992, ob 18. uri v blagovnici Globus v Kranju. Izžrebane številke kuponov bodo objavljene v Gorenjskem glasu do petka 11. septembra. _ 40 let zaupanja VELIKA PRODAJNA AKCIJA OD 20.08. - 30.09.1992 V VSEH PRODAJALNAH LOKE ŽREBANJE - 15.10.1992 V BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE 200 PRIVLAČNIH NAGRAD Pri gotovinskem nakupu nad 3000 SIT, boste prejeli kupon, s katerim sodelujete v nagradnem žrebanju. Rezultati žrebanja bodo 20 10 1992 objavljeni v časopisu GLAS in DNEVNIK Po žrebanju in objavi rezultatov, bodo nagrajenci nagrade prejeli v BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE. ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Slovenski motorni piloti se bodo zbrali v Lescah Tekmovanje v natančnem letenju Lesce, 18. avgusta - Alpski letalski center v Lescah bo to soboto prireditelj tekmovanja slovenskih motornih pilotov v natančnem letenju. Tekmovanja motornih pilotov imajo v svetu lepo tradicijo, pri nas pa je bilo športno motorno letenje doslej razmeroma zapostavljena disciplina. Tudi v klubih je bilo za to zvrst športa manj posluha. Namen tovrstnih tekmovanj (letos so že bila po Sloveniji) pa je, da se kljub težkim (predvsem ekonomsko) časom te vrste letalski šport ohrani in razvija. Letalska tekmovanja so seveda draga, pa tudi naša letala so po besedah poznavalcev večinoma bolj muzejska, saj denarja za nova enostavno ni. Vendar pa se v klubih po vsej Sloveniji trudijo, da ne bi povsem izgubili stika z ostalim svetom, kjer je organiziranih vrsta letalskih relijev. Podobna relijaškim tekmovanjem pa so tekmovanja motornih pilotov, le da so zahtevnejše navigacijske naloge, poudarjena pa je tudi točnost in natančnost pristajanja. Kot je na tiskovni konferenci pred sobotnim tekmovanjem povedal upravnik šole ALC Lesce Marko Celar, bodo morali piloti opraviti najprej letenje od točke do točke in vmes opravljati določene naloge, v drugem delu tekmovanja pa bo pomembna točnost pristajanja. Čas tekmovanja posameznega pilota bo od 30 do 40 minut. Kot pričakujejo organizatorji, bo v soboto v Lescah med 20 in 30 pilotov, v posebni kategoriji pa bodo tekmovala tudi ultra lahka letala (teh naj bi bilo med 3 in 7). Tekmovanje, zlasti v točnosti pristajanja, bo zanimivo tudi za gledalce. Ob 8. uri zjutraj bo zbor tekmovalcev, otvoritev tekmovnja bo ob 10. uri, razlasitev rezultatov pa predvidoma (odvisno od števila tekmovalcev) okrog 18. ure. • V. Stanovnik Motokros Pionirji končali prvenstvo Letošnje tekmovanje v motokrosu v skupini pionirjev je po šestih dirkah končano. Kot edini gorenjski tekmovalec je v kategoriji do 80 ccm pionirjev do 12 let nastopal 11 -letni Trži-čan Aleš Rozman, član šport teama Rozman iz Tržiča. Na zadnjih dveh dirkah, prva je bila v Dolenjskih Toplicah, je v kategoriji do 80 ccm osv o j i 1 odlično 2. mesto. Zmagal je Sebastjan Kem AMD Kamnik, 3. mesto pa je osvojil Dejan Košir. Po končani dirki je sodeloval tudi Aleš Rozman, vendar v kategoriji tekmovalcev do 16 let. Tu je dirko končal na 3. mestu, pred njim pa sta bila na 1. mestu Koščak AMD Stična in drugi Ludvik Mežnar AMD MEL Novo mesto. To nedeljo pa je bila zadnja dirka pionirjev motokrosistov na znani progi Radizel v Orehovi vasi. Tudi tu je Aleš Rozman osvojil 2. mesto, zmagal je ponovno Sebastjan Kern, 3. mesto pa je osvojil Dejan Košir. Po šestih dirkah je v kategoriji do 80 ccm pionirjev do 12 let postal prvak Slovenije Sebastjan Kern 77 točk, 2. mesto je osvojil Dejan Košir AMD Kamnik 66 točk in 3. mesto Aleš Rozman, član Šport teama Rozman Tržič 55 točk. Uvrstitev Rozmana bi bila boljša, vendar na prvi dirki ni sodeloval, ker so mu manjkale točke za osvojitev boljšega me- sta • M. Jenkole Aleš Rozman, številka 13. NAS IZLET Bralke in bralci Gorenjskega glasa, ki so zamudili prijavni rok za izlet z Gorenjskim glasom v Avstrijo v začetku julija, so predlagali, da bi čimprej podoben izlet organizirali se enkrat. Bomo, z veseljem — v soboto, 5. septembra, nas (vse, ki ima mo radi Gorenjski glas) pričakujejo v Celovcu. Ustavili se bomo tudi pri Šparovcu (za nakupe in dopoldansko malico), zapluli po Vrbskem jezeru... Ker je 5. septembra prva sobota v mesecu, bo večina trgovin v Celovcu odprtih ves dan zato bo po ogledu mestnih zanimivosti dovolj časa za oceno celovške trgovske ponudbe. Cena izleta: za naročnike Gorenjskega glasa 700— SIT, za ostale pa 1.000 — SIT. Vplačila in rezervacije sprejemamo oseb no ali po telefonu (064 218 463); tudi tokrat bo možno izlet vpla čati kar na avtobusu, saj je cena za rajžo v Avstrijo malenkost višja kot avtobusna vozovnica iz oddaljenejših gorenjskih krajev do Kranja in nazaj. Tudi na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa na Gorenjskem sejmu lahko vplačate za izlet — - v okviru žrebanja kupo nov zadnji dan sejma bomo izžrebali 10 udeležencev izleta. Prijave za izlet 5. septembra z Gorenjskim glasom sprejemajo tudi v TD Cerklje in TD Škofja Loka. Pivovarna Union je dobitnikoma prve olimpijske medalje podelila avto Vsak od naju vedno "gara" za celega Ljubljana, 19. avgusta - Po eni strani slovesno, po drugi strani pa kar malo turobno je izzvenela javna podelitev avtomobila renault clio, ki ga je pivovarna Union namenila prvemu dobitniku olimpijske medalje za samostojno in neodvisno Slovenijo. Pivovarji ob svoji (sicer pohvalni) potezi, kako nagraditi slovenske športnike v primeru, če bo kdo dobil medaljo niso pomislili, da bi bila to lahko dva športnika... ali celo več. Slovesnost ob podelitvi nagrade na ploščadi pred Metalko v Ljubljani seje začela malo kasneje, kot je bilo v sredo napovedano, saj so kot slavnostnega govornika na odru čakali ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra. Ker pa ministra ni bilo, namen prireditve pa je bil izročiti avto prvima nosilce- Predstavnik Pivovarne Union Milan Mir je Iztoku in Denisu izročil dokumente s potrdiloma, da je avto njun... ma olimpijske medalje za državo Slovenijo, se je "spektakel" vendarle začel... Najprej je bil gost na odru lokostrelec Samo Medved, nato Mirko Vindiš in Rajmond Debevec. Na koncu so na oder povabili obdarjen-ca. In čeprav sta Iztok Čop in Denis Žvegelj seveda z radostjo vzela nagrado Pivovarne Union, nista mogla skriti razočaranja, da bo pač moral "avto na pol", da ga bosta morala prodati. "Se bova že nekako zmenila, je dejal Denis pred mikrofonom, raje pa bi, da nama ga ne bi bilo treba deliti, da bi ga imela oba..." Toda Tone Fornezzi, ki je pogovor vodil, je znal zadrego "duhovito" rešiti, ko je predlagal, naj bi v prihodnje take težave pri osvajanju več medalj na Gorenjskem rešili enostavno s ...kombijem." Tudi predstavniki Pivovarne so kar malce z zadrego dali potrdilo o lastništvu clia dvema različnima lastnikoma in dodali, da bomo morali Slovenci popiti dvakrat več piva, da bo lahko Union prispeval dve taki nagradi... Da je vsaj ne bi (kdaj) osvojil osmerec! Vabila, prireditve Športno-zabavna prireditev v Selcih - Leta 1985 so v Selcih ustanovili športno društvo, katerega osriovni namen je vzdrževanje športnih objektov v krajevni skupnosti ter organiziranje športnih prireditev. V društvo je vključeno 130 članov. Ti so v prviji dveh letih dela uredili drenažo na nogometnem igrišču, nato pa so zgradili otroško igrišče. Ker pa so v društvu sklenili, da v naslednjih letih uredijo celotni športni kompleks Roven. so najprej začeli z izgradnjo teniških igrišč. Ta so gradili z ogromno prostovoljnega dela ter finančnih sredstev, tako lastnih kot sredstev sponzorjev. Zato bodo ta konec tedna, 22. in 23. avgusta na igrišču Roven v Selcih organizirali veliko športno zabavno prireditev, katere izkupiček bo namenjen za dokončanje teniških igrišč. V soboto se bodo prireditve začele ob 8. uri s turnirjem v nogometu, začelo se bo kegljanje za jarca in streljanje penalov v tarčo. Ob 20. uri bo veselica z ansamblom Monroe. Tudi nedeljski spored se bo začel z nogometom, keglanjem za jarca in streljanjem penalov. Ob 15. uri bo lutkovna predstava Vrtiljak, nato pa bo veselica z ansamblom Obvezna smer, programom Andreja Sifrerja. programom kinološkega društva, nastopom folklorne skupine Brinet in friziranjem otroških glavic. V nedeljo bo organiziran tudi srečelov, oba dneva pa bo prost vstop na prireditve • V. S. Tekmovanje Z gorskimi kolesi WSK Veter Ljubljana, VViners & Co in Mladi demokrati so organizatorji mednarodnega tekmovanja z gorskimi kolesi, ki bo to soboto, 22. avgusta. Zahtevno tekmovanje se bo začelo s strmim spustom s Šišenskega vrha in sc zaključilo v Mo-stecu, organizirano pa bo v več kategorijah Prijave organizatorji sprejemajo v soboto med 8. in 10. uro, nato bo uradni trening, ob 12. uri bo start prve vožnje, ob 15. start druge vožnje, ob 17. uri pa bo razglasitev rezultatov in podelitev nagrad • V. S. Srečanje jadralnih padalcev in zmajarjev Klub za prosto letenje "Vitranc" iz Kranjske (iore je organizator srečanja jadralnih padalcev in zmajarjev štirih dežel, ki bo 28. in 29. avgusta v Kranjski Gori. Petkov spored se bo začel z družabnim srečanjem v središču Kranjske Gore, nato se bodo predstavili rolkarji, močni Gorenjci pa se bodo pomerili na tekmovanju za najmočnejšo roko Gorenjski- /a zabavo bo poskrbel ansambel "Gorenjski navili.mu", organizatorji pa obljubljajo tudi zanimiv spored za najmlajše. V soboto bo nad Kranjsko Goro poletelo okrog 200 jadralnih padalcev in zmajano. zabavni program pa bo popestrilo pivsko tekmovanje in glasba ansambla Obzorje i/ Železnikov. • V. S. Planinski izlet na VVatzmann Planinsko društvo Kranj vabi to soboto in nedeljo na dvodnevni izlet v Nemčijo. Avtobus bo v soboto, 22. avgusta, ob 6. uri odpeljal izpred Creine do nemško-avstrijske meje. V Berchtesgadnu si bodo planinci ogledali mesto, nato pa jih bo pot vodila do Kraljevega jezera. Popoldne bo 4 ure hoje do planinske koče VVatzinannhaus. kjer bodo planinci prenočili Naslednji dan bo 6 - 7 ur hoje. Povratek v Kranj bo v nedeljo zvečer. Potrebna planinska obutev in oprema, ter veljav m potni list in potrjena planinska i/ka/niea iviK-|sa n.miiii.i /a i/lel sc lahko prijavile v pisarni Pl) Kranj, kjer dobite tudi dodatne informacije, • v. s. Športne igre občine Kranj Športna zveza Kranj je razpisala športne igre v malem nogometu, odbojki in košaiki. Tekmovanja M bodo /a čela 9., 10., in I I septembra, zanje pa se je treba prijaviti do 25. avgusta na Športni zve/i, kjer dobite tudi dodatne informacije vsak delavnik med 7. in 9. uro (211 - 176) • V. S. Triatlon jeklenih lunstično društvo Bohinj in Nedeljski dnevnik sta organi/atoija letošnjega VIII. triatlona jeklenih, ki prihodnjo soboto. 29. avgusta, v Bohinju, s startom oh 8 uri ob Bohinjskem je/eru. Prijave z vplačilom štartnme še do 24 avgusia sprejemajo na naslov: Turistbiro Bohinj, 64265 Bohinjsko jezero (za Triatlon jeklenih). • V. S. Nogometni spored - V drugem kolu slovenske nogometne lige ekipa Živil - Nakla že v soboto, 22. avgusta, gostuje pri Železničarju. Tekma bo ob 17.30 uri. V prvem kolu 2. slovenske lige ekipa loka - Medvode doma gosti Dravograd, tekma pu bo v nedeljo ob 16.30 uri v Medvodah, tkipa Jelen - Triglav v nedeljo doma gosti ekipo Domžal ob 16.30 uri. mladinci Jelen - Triglava pa bodo že v soboto gostovali pri Železničarju • v. s. Slika za spomin, kaj pa bo z lepim rdečim cliom, se naša prva dobi' tnika olimpijske medalje še nista odločila. Kaj pa o nagradi menita in kako jo bosta razdelila, smo vprašali naša bronasta olimpijca: Denis Žvegelj: "Mislim, da bi se lahko potrudili, da bi avtomobile dobilo vseh šest vesla-čev. Vsak dobitnik medalje na olimpijskih igrah že zasluži, da za to dobi neko vredno nagrado. Če naprimer primerjamo, da so lani smučarji dobili avto za medalje iz svetovnih prvenstev, potem mislim, da bi bilo to prav... Zaenkrat, ko pa kaže, da bo avto samo en, pa se bova morala zmeniti ali bo eden izplačal drugega, ali ga bova morala prodati. Morda bi lahko še kakšno podjetje podobno darovalo nagrado, vendar za sedaj pač še ne veva točno." Iztok Čop: "Kaže, da bova morala vedno vse deliti. Izgleda, da se ne bo nič popravilo. N'' koli nisva dobila dvojne nagi"3' de zato ker sva dva, vse sva de; lila na pol. Meni se to ne zdi "fair". Res, da sva v čolnu dva, toda vsak posebej ne "gara" za polovico, ampak vsak gara za celega človeka, tako med treningi kot tekmo. Sicer imava neke nagrade obljubljene od kluba, od republike, zaenkrat pa smo vsi, ki smo osvojili medalje, dobili le denarne nagrade občine." # V. Stanovnik Kolesarska dirka "Tržič 92" - To nedeljo, 23. avgusta, z začetkom ob 8.30 uri, KK Sava Kranj pripravlja po krožni poti v Tržiču (BPT' Pristava - Križe - Tržič) I. kolesarsko dirko "Tržič 92". Kolesarji bodf> prevozili 20 krogov, prireditelji pa na dirki pričakujejo tako najboljše domače, kot tudi tuje kolesarje. 2. državno šahovsko prvenstvo za članice - To soboto. 22. avgusta, se na Bledu začenja 2. državno šahovsko prvenstvo za članice. Prvenstvo bo v hotelu Astoria in je hkrati kvalifikacija za conski turnir Z* svetovno prvenstvo. Tekmovanje, na katerem pričakujejo najbolj* slovenske šahistke. se bo začelo ob 15. uri. 0 V. S. Na svetovnem prvenstvu Leščani četrti Trieben, 20. avgusta - V konkurenci tridesetih ekip so naši padalci v skokih na cilj osvojili 4. mesto z rezultatom 10 centimetrov. Tako jim je medalja ušla iz rok za vsega en centimeter, kolikor so zaostali za Švicarji, ki so osvojili tretje mesto-Za prvo mesto pa se bosta danes potegovali ekipi Bolgarije m Češke. • (vs) Vaterpolo V nedeljo začetek občinske letne lige Kranj, 18. avgusta - Komisija za vaterpolo pri Športni ZV*jJj Kranj tudi letos organizira Občinsko prvenstvo v vaterpolu venstvo pa se bo začel v nedeljo, 23. avgusta, ob 18. uri s teku Triglav : Foto Kosi Kranj 90. Po tej tekmi bo še srečanje Vod? vodni stolp : Kokra. Drugo kolo se bo igralo 20. avgusta, tfjg 30. avgusta, četrto 6. septembra, peto in šesto kolo pa 7 septe tekle bra, tako da vpada v akcijo »leden športa v Sloveniji« Vse me bodo na letnem kopališču v Kranju ob 18. oziroma 19. uri zadnji dan se bo tekmovanje začelo eno uro prej. Tokrat nastopajo le štiri moštva in to: Triglav, Vodovod0 stolp, Kokra in Foto Kosi Kranj 90. • J. Marinček Hokej Začela se je liga za pokal Casino Bled Bled, Jesenice, 19. avgusta - V sredo se je s prvim koloni začej*IA tošnja poletna hokejska liga, ki jo organizira Hokejski klub B V prvem kolu sta bili odigrani srečanji na Bledu in na Jesenic , Blejci so doma gostili Olimpijo Hertz in izgubili z rezultatom -6 (1:3, 2:1, 0:2), ekipa Acroni Jesenic pa je morala priznat* P^, moč celovškega KA( -a. Jeseničani so tekmo v PodmežakU1 gubili z rezultatom 4 : 7(3:1, 0:3, 1:3). ^. Drugo kolo lige za pokal < asino Bled bo na sporedu že ^. nes, 21. avgusta V športni dvorani na Bledu bo srečanje med x po KAC-a m Bleda ob 19. uri, na Jesnicah pa bo srečanje 1 Acroni Jesenicami in Olimpijo ob 18 uri. Tretje kolo bo na ^j, redu v nedeljo, ko bodo Jeseničani doma ob 18. uri 8os,''\ Ufj. na Bledu pa bo tekma med ekipo KAC-a in Olimpijo ob l»< Že v ponedeljek bo na sporedu IV. kolo. V Ljubljani bo gostila Bled, na Jesenicah pa se bosta spet srečala KA( i'1 ^ m Jesenice, • B.J., a.s. Avstrijci so se oddolžili za poraz Beljak, 18. avgusta - V povratni prijateljski tekmi državnih p£J| kov Avstrije in Slovenije sta se v torek zvečer v Beljaku sE »jj ekipi VSV Beljak in Acroni Jesenice. Pred 2.500 gledalci so * tokrat uspešnejši domačini, ki so zmagali s 6 : 0. Trener Ky. ^ nov je dal priložnost mlajšim igralcem, v golu pa sta bila m Mohorič in Skerjanc. Kljub porazu so fantje "ognjeni krst ^ bro prestali, priložnosti za boljše igre pa bo v letošnji se/O dovolj. • B. J. PREJELI SMO V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi Sprava! Levstik se vrača v domovino, za katero se ni boril. Ko sem poslušal "Žarišče" in občudoval domnevnega vojnega zločinca, kako cinično je odgovarjal na vrsto vprašanj, sem se odločil, da odgovorim in postavim nekaj vprašanj? Levstik naj se spomni, pod kakšno domobransko prisego se je boril. Domobranci so bili desna roka Gestapa in nemške policije. Okupatorska vojska, gestapa ne bi imela toliko uspehov na Slovenskem, ne bi bilo toliko padlih borcev NOV, če ne bi bili prav domobranci desna roka in izdali toliko simpatizerjev NOV in pobili toliko borcev za osvoboditev. Borci se niso borili za boljševizem, ampak za osvoboditev Slovenije! Levstik navaja, da so oili preprosti borci ujetniki 15 odstotkov članov zveze komunistov, kar je navadna laž. Domobranci naj se zavedajo, da so bili okupatorjevi plačanci. Dobivali so redno plače, oblečeni v uniforme, pozimi pa spali v toplih prostorih. Imeli so redno preskrbo i" še pokradli veliko po naših hribih. Tudi Levstik se je nahajal v Škofjeloških hribih, opazili so ga na Osolniku in še kje. Prilagam Domobransko prisego, da ga spomnim, za kaj se je boril. V nedeljo. 23. avgusta, naj bi Republiški odbor ZB-NOV organiziral protestno zborovanje /a su>,c Sos,e- i'm stregle in pripravile prijetnejšo biva ni l 'Cta lH7<, so llsUnovm Olepševalni komite, ki ga jc zam •la podoba Bleda, ki je bil takrat že skromno kmečko naselje. Kgovo najpomembnejše delo je bila ureditev poti okoli jezera. Cj: •el.a |KS'' so dobili na Hlodu /draviliško komisijo, organi*! / J"- ki |o nato skrbela /a Hlod vse do začetka 2. svetovne vojne - ioitov P,csledki. Njena prva pomembna naloga jc bila štetje BTarlh C'°'' '° ,,l,siH'sl" timzem, sodelovala je pri prO0!g!ndi in ar>em dejavnosti ter pri vzdrževanju turističnih naprav. Pre- gledovala je gostinske obrate in zasebne sobe, določala cene in pomagala pri organizaciji koncertov in športnih prireditev. Za kritje svojih obveznosti je od letoviščarjev pobirala takso, njeno premoženje pa je vodila občina. Želel je pridobiti za razvoj turizma pomembna zemljišča. Leta 1903 so od železniških kmetov odkupili velik del gozda na Straži za ureditev zdraviliškega parka. Zdraviliška komisija pa ni bila edina organizacija, ki je skrbela za blejski turizem. Že leta 1894 so na Bledu ustanovili I RI MDENI ERKEHRSVEREIN VELDES, ki je bil sprva v nemških rokah, pozneje pa so ga imenovali DRUŠTVO ZA POSPEŠI VANJH TUJSKEGA PROMETA ali kratko PROMETNO DRUŠTVO ali »LETOVIŠKO DRUŠTVO«, kot ga imenujejo le v zapiskih zapisov Deželnega zbora. To društvo je bilo pomembno, čeprav je o njem in njegovem delu le malo ohranjenega. Prisotno je bilo ob svečanih priložnostih, sprejemih, najbolj znana pa je bila njegova akcija »Rešite naš Bled« ob koncu L vojne. Pred I. vojno je bilo na Bledu 8 hotelov, zanimanje za obisk pa je naraščalo tudi pri ljudeh srednjega sloja, zato so sobe odda-l.ili tudi kmečki posestniki. Poleg tega je bilo na Bledu 12 gostiln in nekaj vil - skupno okrog I 100 postelj. Po zgraditvi kopališča na prostem je leta 1910 obiskalo Bled že več kot 700 KOetOV, naslednje leto pa se je število močno približalo številki kodo I o je bila sezona največjega obiska na Bledu pred 1. svetovno vojno. Največ gostov je prihajalo v poletnih mesecih, uveljavljal pa seje tudi zimski turizem. Prihajali so ljudje različnih narodnosti, nekateri so ostali tudi po več tednov. Poleg bogatih meščanov in višjih uradnikov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, je bilo vsako leto precej Nemcev in Čehov. Prihajali so celo Rusi, Francozi, Italijani in Američani, naraslo pa je tudi število Angležev (po letu 1907, ko so angleški novinarji obiskali Bled in doma napravili primerno reklamo). Sezona je takrat trajala od 1. maja do konca septembra, bila pa je zapolnjena s kulturnimi dogodki. V dnevnih koncertih so nastopali izbrani orkestri iz Ljubljane in Dunaja (že od leta 1875 dalje). Najprej so igrali v paviljonu Zdraviliškega parka po naprej določenem urniku. Ob vikendih so priredili plesne večere v Zdraviliškem domu. V tem poslopju so uredili tudi čitalnico za svoje goste, v kateri so lahko našli domače, tržaške, dunajske in praške časopise. Turisti so se sprehajali okoli jezera, na grad. Stražo, Vintgar, Grimšče, hodili so na izlete v okoliške vasi, pri čemer so najeli iz-voščke, imenitnejši obiskovalci pa tudi landauerje. Najbolj priljubljena zabava je bila vožnja po jezeru s PLET-NO, ki je bila takrat dosti večja od današnje, vozile pa so jih tudi ženske, (se nadaljuje) Izdelujemo in prodajamo suhe smrekove, borove in macesnove obloge - opaž, ter istovrstni ladijski pod in klasični parket. «64-103 _11074 PUNTE, OBŽAGAN LES za ostre-šje, prodam. «45-593 zvečer _111109 GRUŠT in ŽAMANJE, prodam. Ža-gamo les raznih dimenzij. «64-207 11129 PRODAM večjo količino suhega grušta, vseh dimenzij, prodam. «45-329, Markič, Bašelj 16, Preddvor 11141 350 kosov salonitk 40 x60 centimetrov, rabljene, prodam « 57-488 _11189 SALONITKE. 8 - valjne, nizki val, 170 kosov, poceni prodam. « 43-402_11205 TERACO PLOŠČICE v več barvnih odtenkih, prodajamo po ugodni ceni 1.070 SIT/kv.m.. Škofja Loka. « 622-481 od 7. do 15. ure. 11207 IZOBRAŽEVANJE KNJIGE za 5. razred OŠ, prodam. Olševek 3, Preddvor. 10910 KNJIGE od 5. do 8. razreda OŠ, prodam « 422-553 10969 KNJIGE za 1.letnik usmerjenega izobraževanja, prodam. « 242-862_11017 KNJIGE za 6. in 7. razred osnovne šole, ugodno prodam. « 242-170 11028 Odkupim knjige za 1. letnik tekstilne šole, smer konfekcijski tehnik « 695-088_11039 KNJIGE za 6. in 7. razred osnovne šole, prodam. Sajovic, Golniška 82, «217-029. 11048 KNJIGE za 3. letnik lesarske šole, smer mizar, kupim. « 422-489 11064 KNJIGE za 2. letnik lesarske šole, smer mizar, prodam « 422 489 _11065 KNJIGE za 7. razred osnovne šole, prodam «45-532 11100 INSTRUIRAM matematiko in fizi-ko za vse šole «241-278 11102 ££U1£E za 5 razred osnovne šole, prodam «41-567 11115 KNJIGE za 5. razred, prodam. «329 291_11133 IZGUBLJENO 17.8.1992 se je v okolici Podlubmka izgubilo rezervno kolo za Renault 4 « 311 078 10981 KUPIM ATX, dobro ohranjen, kupim. « 68 004_10923 KNJIGE za 8. razred, kupim « 49 212_10928 KUPIM suhe jesenove deske, plo he po 3 centimetre in debelejše «79 839 11105 KUPIM seno «311 618 11137 KUPIM 30 kvad metrov suhih smrekovih oblog in nekaj rabljenih salonitk «891 663_11171 KUPIM kadi za namkanje do 200 li trov «403 093 11184 LOKALI V NAJEM oddamo prostore primerne za trgovino ali mirno obrt. Hišni svet, Janka Puclja 9, Kranj (ogled med 17 in 19 uro). 10958 SKLADIŠČE v Naklem oddam v najem «50 852_11021 PROSTOR 65 kvad metrov, za mirno obrt, oddam « 632 622 _11057 V najem vzamem POSLOVNI PROSTOR ah stanovanje s telefo nom « 211-874_11155 Rabljen KAVNI APARAT Gaggia (3 grupe) in nov MLIN ZA KAVO, po ceni prodam « 43 402 11204 KOLESA CTX 80, letnik 1989, dobro ohra njen, prodam za 1400 DEM « 51 267 10933 TOMOS AVTOMATIK, prodam « 46 005 10940 CTX80, prodam « 632 770 10953 MOTOR ELEKTRONIK 90, skoraj nov , prodam za 800 DEM « 338 758_10983 ŽENSKO KOLO na 6 prestav, pro dam « 57 581 11013 KOLO, dekliško na 5 prestav in telefon, ugodno prodam. « 327-613 _11034 OTROŠKO dirkalno kolo Junior, prodam za 5.000 SIT. « 242-077 _11052 DEKLIŠKO KOLO od 7 do 10 let, prodam. « 77-576 -_11126 BMX kolo, prodam. «622-223 po-poldan 11164 OBVESTILA Cenjene stranke obveščamo, da bo gostilna Marinšek v Naklem zaprta, zaradi letnega dopusta do 9.9.1992. Se priporočamo.Gostilna Marinšek, Jožeta Poličarja 5, Naklo_10939 Obveščamo vas, da je cvetličarna KAKTUS ob ponedeljkih zaprta. « 401-249 10995 PIPE Armal, po nizki ceni. «801-166_11097 Poštenega najditelja pred Iskro izgubljene DENARNICE, prinesene v Spodnjo Besnico, prosim, da zaradi nagrade, pokliče « 403-251 11158 SATELITSKI SISTEMI "AMSTRAD" ZHIX) l OODMO ATESTIRANO V SLOVENIJI GARANCIJA 12 MESECEV SAT-VRHOVNIK TEL: 064 633-425 OBLAČILA OTROŠKE puloverje poceni prodam. « 75-050 11012 UGODNO prodam belo dolgo po ročno OBLEKO številka 38, nemške izdelave. « 43-117 11026 POROČNO OBLEKO, dolgo, belo, št. 38-40, prodam. « 401 088 11157 OTR. OPREMA Veliko lepih OBLAČIL (bundica, hlače. ) za otroka, starega okrog dveh let, ugodno prodam. « 214-198_10930 OTROŠKO posteljico z jogijem, prodam « 211 663 _10952 OTROŠKO POSTELJICO z jogi jem, prodam « 70-408 10971 OTROŠKO KOLO J umor, prodam. « 310 731_10975 OTROŠKO posteljico poceni prodam. Mravlja Anton, Šutna 18, Žabnica. 10986 OTROŠKO POSTELJO z jogijem in KOŠ, prodam Žabnica 65 11067 OTROŠKO ZIBELKO, leseno in ita-lijansko posteljico na kolascih iz blaga, prodam« 324 549 po 20. uri 11197 OSTALO OGUE, prodam Petkovšek, Pot v Bitnje 57, Stražišče_10915 PRIBOR za predelavo sadja (PRE ŠA, KOTEL, MLIN, POSODA), pro dam « 46 159 10921 HRASTOVA DRVA, po 3000 SIT s prevozom do 30 kilometrov, pro dam« 214-072_10999 ODDAM prikolico v kampu Stru njan, po ceni 20 DEM dnevno « 621 692_11000 SUH rezan orehov les, cca 1,5 kub. metrov, prodam « 401-069 11001 SMREKOVE DESKE, dolge 140 centimetrov, 1 kub. meter Kova čevič, Šutna 23, Žabnica 11003 DRVA, prodam"« 64 254 TJ009 PRIDELKI Gasilsko društvo Šenturška gora organizira "VELIKO VRTNO VESE LICO S TEKMOVANJEM HARMO NIKAŠEV za veliko nagrado Šen turške gore 23 avgusta ob 13. uri. Prva nagrada za mladince do 15 let 200 DEM, za člane nad 15 let 300 DEM! Podelili bomo tudi pri ložnostne nagrade Prijave spreje mamo v Gostilni Pavlin ali eno uro pred pričetkom tekmovanja Na veselici po tekmovanju vas bo za baval ansambel BRATOV PO LJANŠEK Bogat srečelov! Vljud no vabljeni! 10744 KROMPIR za krmo, prodam « 421 082_10973 PRODAM stoječo koruzo za silažo ali krmo Luže 16, «43 109 11194 ELEKTRIČNI PISALNI STROJI > —is S SLOVENSKO TASTATURO v-—'--- das buro T R 1 M M E L Celovec, Bahnhofstr. 55 VRATA, OKNA, TRAJNO ŽAREČA PEČ, OLJNA PEČ, malo rabljeno, zelo poceni prodam. Košak,Pod Stražo 3 - pri žičnici, Bled. 11146 PRALNI « 48-066 STROJ, prodam. 11151 POSESTI NJIVO, 3000 kvad m po 8 DEM, v Šenčurju, prodam. « 45-655 __10804 STARO HIŠO na 800 kv.m., v Po Ijanskem hribovju, zamenjam za zazidljivo parcelo v Škofji Loki. « 622-424 10964 ZAZIDLJIVO parcelo za vikend, prodam.« 326-633 10968 -HIŠO s trgovskim lokalom, na Je-senicah, prodam. «81-345, vsako sredo od 16-18 ure 11069 STAREJŠO HIŠO na lepi lokaciji ob cesti na Murovi 9, Jesenice, z vrtom okrog 600 kvad, metrov, ugodno prodam« 81-638 11070 10 kubikov suhih DRV, po 2.000 SIT, prodam. «622-418 11166 TELETA, starega 10 dni kupim in prodam krompir za ozimnico. « 70-028 11172 STAN. OPREMA GARNITURO za kopalnico, ugod-no prodam. « 215-042 10949 OMARE za dnevno sobo, prodam. « 329-981_10965 LIJAK in BIDE, prodam. « 45-290 __11036 KOPALNO KAD Kolpasan, novo, 170 x 75, prodam. « 403-078 11066 LITOŽELEZNO KAD in keramični umivalnik s pipami , 50 % ceneje, prodam. «327-304 11148 VEČJO HIŠO z vrtom v prodam. «327-950 Kranju, 11144 STARO POHIŠTVO, poceni prodam« 216-058 11191 HIŠO, 5. faza, z vrtom, v prodam. « 215-726 Kranju, 11174 RAZTEGLJIV KAVČ, prodam « 324-549 po 20. uri 11198 PRIREDITVE ŠPORT Gasilsko društvo Šenturška gora pri Cerkljah na Gorenjskem prireja veliko vrtno veselico s tekmovanjem harmonikašev, 23. avgust s pričetkom ob 13. uri. Prvo nagrado za mladince do 15 let je 200 DEM, prva nagrada za člane nad 15 let pa je 300 DEM. Podelili bomo tudi priložnostne nagrade. Prijave sprejemamo v gostilni Pavlin ali eno uro pred začetkom. Po tekmovanju nas bo zabaval ansambelj Bratov Poljanšek. Bogat srečolov, vljudno vabljeni! 10877 DUO igra na ohcetih in zabavali. « 46-137_10937 TRIO, nudi glasbo za ohceti « 421 498 10956 2 TENIS LOPARJA, poceni prodam. «721 -064 11114 Prodam dobro ohranjeno športno dirkalno KOLO PERSONAL na 10 prestav. «633-014 RENAULT WA mM! • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • DODATNA OPREMA RADIJI, SONČNE STREHE. SP0JLERJI. PREPROGE • RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tal 9943 463 544000 St Vener Ring 25-27 POZNANSTVA Mlajši upokojenec si išče žensko za poroko Šifra: UPANJE 10979 RAZNO PRODAM DRVA, metrska, razžagana, z do stavo, žaganje tudi n domu « 325 488_10835 UGODNO prodam 100 literski be tonski mešalec, pogon na bencin in poceni motorno kolo TOMOS 14 TLS, letnik 1974, vozen « 310-330_11011 Raztegljivo SEDEŽNO GARNITU RO (trosed) in starejši kombiniran ŠTEDILNIK, prodam.« 49-505 VRATNA 622 429 krila, prodam « 11030 Zelo poceni prodam troje vrata s krili, 4 gume za Škodo in 4 za Yu gota, 17 rebrastih palic železa 6 metrov/ 10 milimetrov. Sajevic, Vogljanska 49, Voglje. 11045 KRAVO, brejo in BUKOVA DRVA, prodam Po/onik 16 1 1083 ŽIMNICE, poceni prodam. «211-614_11098 ELEKTRIČNO PEČ, sobno, nem ško prodam « <>/ 11 103 ENOOSOVINSKI TRAKTOR s prikolico, motorno kolo APN 6 (novo) in moško gorsko kolo (novo) 18 prestav, prodam « 57 496 11111 OBRAČAl nik pajek in suha ko stanjeva DRVA, PRODAM «46-410_11112 DVOJNO KORITO rostfraj z odto čnimi cevmi, prodam. « 422 553 Prodam NOVO kosilnico Tomos z grebenom 80 cm 50 % popusta «061/551 513 po 15. uri GAJBICE prodam Frelih Janez, Posavec 64, Podnart 11128 STORITVE KROVSTVO, KLEPARSTVO, PLE-SKANJE žlebov in napuščev. Opravljamo z garancijo, po celi Sloveniji« 061/110-089 8519 NON STOP SERVIS vseh tipov TV AUDIO-VIDEO APARATOV Speicializirani smo za Sonv, Philips, Sharp.« 218 210 10035 Izdelovanje ŠTAMPILJK in ZLA TOTISK v Kranju, Slovenski trg 7 (delavski dom), na zalogi štampilj-ke "IZJAVA ZA NAROČILNICE", « 217-424, sprejem naročil vsak delavnik od 8 do 14 ure 10262 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska., izdelujem. Po dogovoru izvršim tudi montažo. Frilc, Zevnikova 5/a, Kranj« 217-937 10488 CITROEN AVTOODPAD, rabljeni deli in gotovinski odkup nevoznih vozil CITROEN « 692-194 10674 S čistilnim sistemom KIRBY vam globinsko očistimo tekstilne talne obloge, vzmetnico in oblazinjeno pohištvo «621 125_H)808 SNEMANJE porok in drugih do godkov z videokamero « 312 211 10855 OBLIKOVANJE ženskih, moških pričesk, tudi na domu « 45 232 _10857 - ODPRT nov FRIZERSKI SALON VOZILA 'Lili".« 421 790 Lahovče 10876__ Honorarno ČISTIM stopnišča, lo kale in opravljam druga podobna dela « 329 113_10931 Računovodske in knjigovodske storitve, kvalitetno in strokovno opravimo za obrtnike in podjetni ke SVEPO, Kranjska cesta 45, Tr žič;« 50-290__10941 POSTAVITEV kmečkih peči, štedi) nikov, kaminov, stenske in talne keramike.« 66-773_10990 Krovsko kleparska dela opravimo kvalitetno « '9 043 11040 Popravilo orodja BLACK - DEC KER, ISKRA Kodrič, Zg Besnica 36.« 403-153_11075 Provoz na so|om v Radgono 23 8 1992, nudim «65 461 11084 Vlečne kljuke izdelam in monti ram « 633 506 popoldan 11086 ZASTEKLITEV balkonov in teras, naročite po telefonu 75 610 11094 PREVOZI tovora do 500 kilogra mov «50-311_11136 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, pošljemo prospekt ROLETAR STVO BERČAN, « 061/342 464 ah 061/342 703 11185 ENOSOBNO stanovanje v 1. nadstropju, 48 kv.m., na Flanini II, zamenjam za večje. Zečevič Brani-slav, Lojzeta Hrovata 8, Kranj. _10934 ENOSOBNO stanovanje, 33,8 kv.m., v Stražišču, zamenjam za večje. « 222-241 int 964, od 8. do 11. ure 10935 DRUŽBENO stanovanje, 29,4 kv.m., v pritličju, s centralnim ogrevanjem, zamenjam za večje. « 211-409, popoldne. 10936 ENOSOBNO stanovanje zamenjam za večje. « 325-076 11006 STANOVANJE, dvosobno s kabi-netom, toplo vodo in centralno, prodam. «329-855 po 19. uri _11023 Takoj vseljivo, skoraj popolnoma opremljeno enosobno stanovanje (50 kvd. metrov) na Planini, brez predplačila, oddamo. Šifra: 300 IN STROŠKI_ 11037 GARSONJERO v Kranju, najamem.« 222-120 int.342 11038 Mlada družina išče enosobno ali enoinpolsobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. « 324-038 _11085 KOMFORTNO GARSONJERO na Planini v Kranju, dam v najem. «310-507 11106 ODDAM dvosobno stanovanje v Kranju s telefonom in CTV anteno, v drugem nadstropju «061/553-335_11169 SOBO ODDAM študentu ali sam skemu moškemu. « 327-950 _11170 ENO in polsobno stanovanje v Kranju, oddam «633 830 11177 Nujno prodam apartma v centru Pirana. Ugodni plačilni pogoji «066/74-311 od 9. do13. ure ali 17. do 21. ure ali 066/73 838 po 21. uri 11183 ENOSOBNO solidarnostno stano vanje s centralno, v pritličju, primerno za starejše ali invalide, menjam za enako ali večje v višjem nadstropju. Zlato polje 3/e, Niko lič, stanovanje št. 2. 11206 SUPER UGODNO!!! TV SATELITSKI SISTEMI DO 25 OBROKOV Tel.: 48-570 SAMO PRI »SATEX«-u VOZILA DELI VLEČNO KUUKO in nove LEŽAJE za sprednja kolesa za R 4, prodam « 891 -694_10913 DESNA VRATA, nova in MASKO za Zastavo 750, ugodno prodam « 242 170_10963 PRTLJAŽNIK za Daihatsu Chara~ de, TD, prodam « 871 281 10992 ZASTAVO GTL 55, letnik 1983 in ZASTAVO 750 po delih, prodam Koblar Lidija, Savska 4A, Lesce _10813 ŠKODO 110 L, letnik 1974, garaži-ran, prvi lasntik Cena po dogovo ru. « 327 124 10883 ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1979, registriran celo leto, cena po dogovoru.« 324-230_10889 ZASTAVO 750, lahko po delih, pro dam. « 45 232 zvečer 10892 YUGO 1.1 GX, crem barve, letnik 1988, registriran do 13 1 1993, pro dam. « 422-749, po 15. uri 10912 ZASTAVA 101, letnik 1980, pro dam Cena po dogovoru « 51 625, po 14. uri 10922 064/213-581 Pokličete lahko vsak dan, razen srede, od 16. do 18. ure tudi ob sobotah, nedeljah, in praznikih na CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ Darja Lidija Mojca R 4, letnik 1983, ohranjen, ugodno prodam. Sp. Duplje 30, Ambrožič _U)926 POLONEZA, starega 3 leta, prodam. « 421-521, vsak dan od 12-14 ure in od 20-21 ure. 10938 RENAULT 4, GTL, letnik 19907~g^ ražiran, prvi iasnik. « 85-508 YUGO, letnik april 1989, prodam-« 83-730 J095^ YUGO 45 E, letnik 1987, registriran do junija 1993 in ZASTAVO 128, le tnik 1984, registriran do novembra 1992, prodam « 631-854 1 0957 VW HROŠČ, poceni prodam"* 76-071_^09# LADA 1300 S, letnik 1986, prodam- « 310-731_109£ ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, ugodno prodam.« 70-428 10975 RENAULT 4, GTL, letnik 1990. Ig°r Petric, Cesta na Klanec 46, Krani RENAULT 5 Campus, letnik 1990. prodam. « 215-732 v večernin urah._109J? LADO, 1500, letnik december 1989/ prodam. «211-403, Kavčič, Kidfl' čeva 47/a, Kranj_1099J ŠKODO, 120 L, letnik W87p<°. dam« 214-628_KI99J ZASTAVO 101 B, LETNIK 1979, prodam. Visoko 1a, « 43-035___t KOMBI IMV in LADO 1600, Pr0/ dam po delih. Adrgas 2 ' «422-023 1099? GOLF JL letnik Šutna 23, Žabnica. 1980, prodaj 11002 YUGO 45, letnik 1989, prodam p° ceni 4 700 DEM « 312-255 JjOg? GOLF diesel, letnik 1983, prodaj « 57 801 ali 59 152 J^PJjJ TRAKTOR Štore 404, prodam Kos Tone, Javorje, « 65 166 _)}^— JUGO 45, letnik 1986,^rogistriran do 3/1993. prodam « 218 339^, P, letnik 1979. prodam^ 126 43 341 RENAULT 19, 1,7i, letnik 1991 ,j dodatno opremo, uvožen iz A^s je, ugodno prodam «324 73j* GOLF JDX, 6 let, odličenT^Sjj cena 9 500 DEM « 331 061Jj^ RENAULT 18, letnik 83, odlič^0 ohranjen, prodam. « 77 555, P poldne _ ZASTAVO 621 tovorni avto, pr°] dam V račun vzamem osot>n' r>27 to. « 49 490_ YUC,0 4>. letnik 1983, 2100 6W prodam. « 46-529__Ji^-r ZASTAVO 101, letnik 19857 f0fo. stnrano do 30 marca 1993, P dam Kondič, 1 maja 67, ^ran^QAi YUGO 45, letnik 1988, prod«"1, Hozdič. Cesta na Loko 1, Trži c ^ ZASTAVO 750, v celoti ah * djjjj prodam «633 010 ZASTAVO 101 GTL, prodam « 329 023 letnik STANOVANJA VEČJE stanovanje v Šorhjevem naselju in okolici, kupim, ali zame njam manjše za več|e z doplači lom « 325 301, po 20 uri 10803 SOBO oddam dvema študentoma Silva Lovrečič, Oprešnikova 84 Kram 10868 podjetju v ŠKOFJI LOKI in na BLEDU mfromacije 064/632-730 informacije 064/77-910 SLOVENSKA KNJIGA objavlja prosta delovna mesta ZASTOPNIK - PREDSTAVNIK Ai predstavljanje in prodajo ekskluzivnih projekti'«'' "VELIKA ŠOLA KUHANJA In Timcsovega "A" AN SVETOVNI: ZGODOVINE" tei ostalega programa. Pogoji: aktivno /nanje slovenskega jezika - srednješolsko izobrazba - zaželen lastni prevoz Najbolj uspešnim zagotovljena redna zaposlitev-Poskusna doba 2 meseca. Vabljeni kandidati s celotnega območja Gorenjski- Pisne prijave pošljite na naslov: SLOVENSKA KNJIGA, Litijska 38, I IUBLJANA * oznako "ZASTOPNIK PREDSTAVNIK' na GORENJSKEM YUGO 45a, letnik 1987, prodam. Prebačevo 55a. 11055 RENAULT 4 GTL, 74.500 kilome-trov, letnik 1982, registriran do julija 1993, prodam za 1800 DEM. « 327-744 11059 ZASTAVO 850 AK, letnik september 1986, registriran do 22.7.1993,prodam. «49-516 11061 GOLF JKB, 1.3, 24.500 kilometrov, metalik, letnik junij 1989, prodam za 15.500 DEM. Zg. Bitnje 124 GOLF JX, diesel, letnik junij 1990, dvojna vrata, rdeče barve, prt prestav, prodam za 16.500 DEM. « 45-433_11091 RENAULT 4, karamboliran, letnik 1979, prodam. Leše 10 11095 PREMOG zelo ugodna cena • lignit kocke 6.000,00 SIT, kosi 6.500,00 SIT • rjavi premog kosi in kocke 9.800,00 SIT cene veljaio za Kranj in okolico GARANTIRAMO KVALITETO! Prevoz brezplačen za 31 in več MOŽNOST PLAČILA NA DVA ĆEKA TAMARvEK d.o.o., Kranj 064-215-047 RENAULT 5 CAMPUS, rdeč, 5V, Ietnik1990, prodam. V račun vzamem cenejše vozilo. Inf: samo petek. Triglavska 12, Kranj - Drulovka __11099 OHRANJEN YUGO 45, letnik 1986, prodam. «45-532_11101 HONDO VS 750F, letnik 1983, registrirano do junija 1993, prodam ali menjam za avto. «218-647 11108 ZASTAVO 101, letnik 1990, prodam «421-581_11113 GOLF JGLD, ohranjen, letnik 1985, bel, prodam « 70-055 11116 YUGO 45, prevoženih 17.000 kilometrov, letnik december 1989, prodam. «50-826 11119 ZASTAVO 101, letnik december 1986, garažiran, prodam. «311-380_11127 ZASTAVO 101, GTL, letnik 1984, prodam « 325 320 popoldn 11131 OPEL KADET limuzino, star 3. leta, prodam. «215-254_11134 LADO, 1200, letnik 1986, prodam « 325-709_11142 ZASTAVO 101, rdeče barve, letnik 1990, poceni prodam Savska cesta 56, Kranj. _11145 ^UGOTORAL 60.letnik 1990, pre-voženih 20 000 kilometrov, registriran do avgusta 1993, prodam. «51 487 11147 RENAULT 4, letnik 1990, prodam. «62T590_11149 ZASTAVO 128, letnik 1982, regi striran do marca 1993, prodam za ceno 1600 DEM «327 424 11150 r----- Izoliramo cevi centralne kurjave, vodovodne napeljave, hidroizolacije z mineralno volno, AL pločevino ter drugimi materiali. Branko Rep, Rjava cesta 2/a, Ljubljana, tel.:485-360 YUGO KORAL 45,letnik 1989, ragi striran do februarja 1993, prvi last n'k, prevoženih 34 000 kilometrov, dobro ohranjen, cena 3 900 DEM. Titova 63. Jesenice, ogled po 14 uri 11163 WARTBURG, dobro ohranjen, le tntk 1979 prodam Dvorje 80, Cer kije 11173 ZASTAVO 101, letnik 1984, prevoženih 67 000 kilometrov, prodam. Hrast, Cankarieva 4, Radovl|ica, «75-750__11175 LADO, letnik 1979. prodam za 1000 DEM «061/558 14?, Mičinskega 70 _11178 ZASTAVO 128, letnik 1985, pro-dam «213 805 popoldan 11180 ZASTAVO 101 GTL, registriran do novembra 1992, letnik 1986, pro rjam Blejska 13, Tržič 11181 SIMCA 1301 SPECI AL, registrirana, prodam celo ali po delih. »JJ29J94_ 11182 RENAULT 4, letnik 1987/1988, ku Dim -"<■- — 11192 Bi!!l_»J2j>:687_ ?euL ^DETT C. kalamboliran, ue«9a ali po delih, prodam Lo iSe3r310Cm9rOb 6 Žabnica 11193 ZASTAVA POLI. letnik 1987, prav r„ re«ls,r'rana, prodam -J*L______ 11200 zaposlitve vSsnEJ?i? T? mladih dek,et " delo CREATIM inženiring, Kranj išče GRADBENEGA TEH. ALI GRADBENEGA INŽ. s projektantskimi izkušnjami za redno zaposlitev. Prijavite se lahko po telefonu št. (064) 222-500 ali 214-751 med 7.30 in 16.00. INDUSTRIJSKO ŠIVILJO, iščem. « 68-515, od 19. do 21. ure. 10916 KV KUHARJA, več NATAKARIC in ČISTILKO, za delo v restavraciji, iščemo.« 77-577_10924 ŠIVILJO iz okolice Kranja, za delo na domu, iščem. « 45-316 10927 FANTA ali DEKLE išče dnevni bar v Cerkljah, za delo v strežbi. « 43-552_10943 ŠIVILJE, vajene dela na industrij-skih šivalnih strojih, zaposlim. Na-stop dela takoj. «51-592 10955 KUHARJA takoj zaposli restavracija Vintgar pri Bledu. « 725-050 Pomoč pri gradnji dobi delavec. Šifra: OBČASNO_10978 KOMBI FURGON MASTER, Irtnik 1986, prodam. Zadnikar Anton, Zalog 10, « 46-138 10982 Iščem prijetno dekle za delo v baru. Pogoj: starost nad 20 let, svoj prevoz. Naslov v oglasnem oddelku.__11043 KV KURJAČA za ogrevanje štirih blokov v Šenčurju za sezono 92-93, iščemo.Pisne ponudbe HS, Pipanova 74, 64208 Šenčur 11056 PRODAJALKO za delo v trgovini z igračami na Bledu, honorarno zaposlim. Možnost redne zaposlitve. Šifra: PRILOŽNOST 11060 Iščem DELAVKE ali DELAVCE za okopavanje REPE, plačilo 150 SIT na uro « 323-543_11071 Iščemo akviziterje za prodajo kozmetike na področju Gorenjske, 10 % provizija« 58-211 11077 ŽENSKO ZA NEGO bolnice na do-mu, za nekaj ur dnevno, iščemo Možnost stanovanja in prehrane. Šifra: OKOLICA KRANJA 11087 DEKLE, če si vesela, poštena in pridna, ter te delo v pijetnem loka iu, se oglai po telefonu «061/823-196_11092 DEKLE za strežbo, honorarno za pošlim. «217 720_11130 PRODAJALKO za delo v trgovini z mešanim blagom, iščem. «43 583 od 7. do 19. ure 11135 HONORARNO dopoldansko delo pomoč v kuhinji in čiščenje, dobite na telefon 325-186 11140 KUHARJA ali KUHARICO, zapo slim. «49-259_11152 REDNO honorarno zaposlitev nudim ŠIVILJI šteparici. Šifra: DE LO 11160 PROJEKT TRŽIČ vabi k sodelova-nju obrtnika monterja centralne kurjave «51-032_11190 GOSTILNA na Pristavi pri Tržiču išče natakarja ali natakarico. « 57 585_11199 Kava bar LEV Preddvor sprejme v redno delovno razmerje mlado simpatično vestno DEKLE ZA STREŽBO « 43 402_11202 Kava bar PRIMADONA Trebija in kava bar GEPARD Žiri, sprejmeta v redno delovno razmerje več sim patičnih DEKLET ZA STREŽBO Hrana in stanovanje lahko v hiši « 43 402 11203 ZAHVALE JANJA in DRAGO JAN se iskreno zahvaljujeta TD Bled, Radu Muža nu in ostalim sodelujočim na kmečki ohceti Bled 92, za sodelo vanje Hvala ga Vrabčevi za civil no poroko in g župniku za cerkve ni poročni obred Kolektivu hotela Jelovica hvala za svatovsko večer jo Vsem in vsakemu posebej hva la /,i pomena darila in /,i vse, da jima bo ostala poroka nepozaben spomin. 10929 ŽIVALI !|_popoldan o^DEKlEŽA STREŽBO v «KV32lmC,VSk0f''L0k 10841 JARKICE nave in bele PIŠČANCE primerne za nadaljno rejo, prodam.« 65 546_10866 DVA BIKCA za nadaljno rejo, prodam Stenovec, Ver|e 47, Medvo de._10873 TELIČKO simentalko, težko 120 kg, prodam. Zalog 11, Cerklje. 10911 BIKCA in TELIČKO, stara 4 tedne, prodam Ropret, Zgornje Bitnje 41 KRAVO simentalko s teletom, pro dam « 822-480_10919 Dva TELIČKA, črno bela. teika 110 - 120 kg, prodam « 421 587 BIKCA simentalca, prodam za za kol ali nadaljno rejo « 78 424 I S l if.KO, staro b mesecev, pro dam. « 58 389_10945 TELIČKO, frizijko. staro 14 dni, prodam le/erska < ust.t 43 10946 TELIČKO, simentalko. težko 120 ki-logramov, prodam Studenčice 5, « 73 236 10947 GRAHASTE JARKICE, stare 8 mesecev, pred nesnostjo, prodam. « 422-003_10950 NEMŠKO OVČARKO, staro dva meseca, prodam. « 66-958 10966 KOBILO, brejo, žrebičko, haflin-ger, staro 3 mesece, prodam. Kompare Srečo, Kržanova 5, Mengeš^_10970 TELICO v 9. mesecu brejosti, prodam. Luže 12, Šenčur. 10972 TELIČKO simentalko, staro 4 ted-ne, prodam. Voklo 30. 10977 HRČKE, po 100 SIT, prodam. « 326-815 po 15. uri_10985 KOZE in KOZLA, prodam. « 78-598 10988 TELICO simentalko, brejo 2 meseca, prodam ali menjam za telička. « 422-610 10997 KRAVO, drugič brejo 6 mesecev, prodam« 45-219 11007 NESNICE, stare 20 tednov, prodam. «422-027_11014 TELETA simentalca, 7 tednov sta rega, prodam. Zalog 78, Cerklje. ^__11032 TELIČKA simentalca, prodam. Zg.Bitnje 30 11033 PETELINE plemenske, prodam. Zgoša 47a, Begunje. 11046 TELIČKO simentalko, težko 120 ki-logramov, prodam. Zalog 11, Cerklje. 11054 TRI BERNARDINCE, mladiče, sta-re 15 tednov, prodam. « 891 -671 TELIČKO, staro 2 meseca, prodam. Čadovlje 3, Golnik. 11062 NEMŠKE OVČARJE, mladiče, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. « 422-574_11072 RJAVE JARKICE, stare 12 tednov, prodam. « 48 017, Strahinj 64. KRAVE, prodam. Dupeljče 23 LEGLO NEMŠKIH OVČARJEV, odličnih staršev, z rodovnikom, starih 7 tednov, prodam. «84-786 BIKCA, simentalca, starega 15 dni, prodam. Stiska vas 1, Cerklie JALOVO KRAVO, mlado s 14 litrov mleka, prodam « 70 156 11107 BREJE TELICE, prodam ali me njam za jalovo govedo. Virmaše 42, Škofja Loka 11110 TELIČKO staro 3 mesece za na daljno rejo ali za zakol, prodam «66 704 11118 BIKCA, težkega 120 kilogramov, prodam. «45-738_11121 DOBERMANA čistokrvnega, starega 3 mesece, prodam« 323-782 11123 KRAVO, prodam. Luže 46, Šenčur. _11125 MLADO KRAVO v 8. mesecu brejosti, prodam. Mavčiče 82 11132 KOKOŠI mlade, pred nesnostjo, prodam. Hraše 5, Smlednik, «061/627-029_11138 BELE PIŠČANCE za zakol alidopi-tanje, prodam. Hraše 5, Smlednik, «061/627-029_11139 MLADE PAPIGE skobčevke, pro-dam. «41-905_11153 TELICO, brejo, prodam. Britof 338. 11154 KRAVE simentalke, prodam po izbiri.« 695-095_11156 KOZE, prodam po izbiri. Mežan, Grajska c. 12, Bled 11159 DVA TELETA, težka 100 kilogra-mov, prodam. Velesovo 40, Cerklje_11161 TELIČKO, staro 7 tednov in BIKA, težkega 200 kilogramov, prodam. Mohorič, Njivica 5, Zg. Besnica, « 403-824_11162 KRAVO, brejo, frizijko, prodam. Lahovče 4, Cerklje 11165 TELIČKA bi kca, simentalca. za rejo ali za zakol, prodam. Lahovče 18, «421-720_11167 PASJO UTO, novo, veliko in izolirano, prodam. « 310-531 11186 BIKCA simentalca, starega 6.mesecev in FRIZIJKO brejo 8. mesecev, prodam. Jezerska cesta 92a. TELICO v 8. mesecu brejosti, prodam. Tupaliče 25 11188 Več črnobelih KRAV, tik pred telit-vijo, A kontrolo in ŽREBICO staro 7. mesecev, čisti Norik, prodam. Benedik, Tominčeva 41, Stražišče. ZLATE PRINAŠALCE - Golden re-triever, mladiče z rodovnikom, prodam. Kavčič, Dacarjeva 36, Lesce « 74 568 11201 OPRAVIČILO Pri zahvali ob smrti IVANA HVASTIJA-JOHANA je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: 14. avgusta mineva dve leti, odkar smo v svet miru in tišine pospremili našega atija IVANA HVASTIJA - JOHANA iz Gorenje Save. OSMRTNICA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustil JOŽE MALI roj. 1913, po domače Matijevčev ata Od njega se bomo poslovili v petek, 21. avgusta, ob 16. uri izpred domače hiše na pokopališče v Gorice. Žalujoči: žena Kati, sinova Jože in Ivan i družino ter ostalo sorodstvo I^tence, 19. avgusta 1992 ZAHVALA Po dolgi bolezni in v 80. letu starosti smo se poslovili od našega dragega moža, očeta, deda in pradeda FRANCA KRIŽAJ A upokojenega železarja in borca Prešernove brigade Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se prisrčno zahvaljujemo, ker ste ga pospremili v tako velikem številu v njegov zadnji dom Zahvala vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno so/al je. Posebna zahvala govornikoma lilipu Rantu in Stanetu Bertonclju za njihove poslovilne besede. Prav tako hvala g. Severju za zaigrano "Tišino". Zahvala pevcem društva upokojencev Škofja I oka /a lopo zapete žalostinke. Dr. Zamanovi hvala za zdravljenje in Občinskemu odboru ZB Škofja Loka in l>iaporščakom. Zahvala Gasilskemu društvu Godešič za Častno stražo in spremstvo. Vsem hvala za darovano cvetic um vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. / \l UJOČI: žena Anica, hčerke Nika, Milena, Anka in Vanja I družinami, devet vnukov in štirje pravnuki ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata, brata, tasta in strica DRAGA BIZOVIČARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, vaščanom, prijateljem in ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom. Lepa hvala za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Šubicu, g. Krajniku za poslovilne besede, pevskemu zboru LTH Škofja Loka, Čebelarski družini Škofja Loka in g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njegovi Škofja Loka, 21. avgusta 1992 V SPOMIN Nihče ne ve za bolečino, odkar v našem domu Tebe ni, a spomin nate vsak dan bolj in , bolj živi. Žalost, solze, bolečina, te zbudila ni, tiho nema je gomila, kjer počivaš mirno ti. FILIPU REKARJU st. 22. avgusta mineva eno leto, odkar je utihnil glas in utihnilo njegovo plemenito srce. Ostali so le sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se res ne vrne več. Z bolečino in ponosom hranimo nanj spomin. Vsem, ki se spominjate njegove vedrine in kadarkoli postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke, iskrena hvala. Žalujoči: žena Lojzka, sin Filip, hčerki Olga in Marjeta z družinami Jesenice, 21. avgusta 1992 t ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče ANGELE BUKOVNIK roj. Arh se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izražena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujemo se Domu oskrbovancev Preddvor, g. župniku iz Šenčurja za pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Žalujoči: Vsi njeni Tupaliče, Bela, Kranj, 17. avgusta 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame FRANČIŠKE PETELINKAR iz Zbilj sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih z nami sočustvovali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku Rafku Kralju za lepo opravljeno pogrebno svečanost in pevcem kvinteta Gorenjci za zapete žalostinke. Vsem, ki ste jo imeli radi in ste nam karkoli pomagali v teh težkih trenutkih, iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage IVANE DIJAK Kožarjeve mame se iskreno zahvaljujemo sosedom in prijateljem za vsestransko pomoč. Hvala tudi pevcem, govornici, gospodu župniku in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: Vsi njeni Koprivnik, 7. avgusta 1992 Koliko {e vreden tolar DEM ATS HRD 56,10 57,90 7,80 8,20 _ 56,60 57,90 7,95 8,25 20/35 56,60 57,80 7,80 8,20 32/34 56,00 58,00 7,73 8,16 — 56,10 57,55 7,70 8,15 22/37 56,70 57,90 7,85 8,25 29/32 5630 57^0 7,98 8,20 27/34 56,20 57,70 7,80 8,12 — 56,70 58,10 7,90 8,10 — 56,50 57,60 7,88 8,10 30/35 56,00 58,00 7,95 8,24 — 55,00 57,82 732 8,10 — 56,00 58,00 7,95 8,24 25/35 56,20 57,70 7,80 8,10 — 56,50 57,80 7,82 8,10 — V menjalnicah so bili v četrtek, 20. avgusta, ob 13. uri tečaji naslednji: t valuta, nakupni / prodajni tečaj Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled Geoss Medvode Hranilnica LON, d. d. Kranj HIDA - Ljubljanska tržnica INVEST Škofja Loka LB — Gorenjska banka Kranj Lorema Bled Merkur - Partner Kranj Otok Bled Poštna banka, d. d. (na poštah) SHP — SI. pos. in hranilnica Kr. SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) Sloga Kranj Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) Ljubljanska borza: Na torkovi dražbi so tečaji ponovno porasli, od 1 do 7 odstotkov. Najbolj se je podražila državna obveznica druge izdaje, pri kateri je tečaj z 78,2 porasel na 84,1 odstotka. Zanimivo pa je, da njena cena že nekaj časa niha, borzni strokovnjaki ocenjujejo, da je to posledica odsotnosti investitorjev iz paradržavnih institucij, ki so pred štirinajstimi dnevi omogočili nadpovprečni promet in rast tečajev. Promet je na torkovi dražbi znašal nekaj več kot 1,74 milijona nemških mark, od tega z vrednostnimi papirji 1,16 milijona mark, med njimi ga je kar polovico ustvarila državna obveznica prve izdaje. Dobro je šla v promet obveznica Gorenja, tudi obveznica PTT Ljubljana. Na prostem trgu delnic je bilo največ zanimanja za delnice Mladinske knjige, dokaj veliko tudi za delnice brokerske hiše Nika. Med kratkoročnimi vrednostnimi papirji pa je bilo največ zanimanja za dvojčke Banke Slovenije, promet z njimi je znašal več kot pol milijona mark. Več kot za njihov tolarski del je bilo zanimanja za deviznega, pri manjšem je bil tolarski tečaj 4 odstoske manjši od nominalnega, devizni pa 11,5 odstotka večji, pri večjem pa je bil tolarski tečaj 3,9 odstotka nižji od nominalnega, devizni pa 12,2 odstotka višji. Prodali pa so le dva lota blagajniških zapisov Banke Slovenije v tuji valuti, vrednost marke pa je s 56,5 narasla na 57,4 tolarje. Zlata borza: Na torkovi dražbi seje zlato pocenilo, z 1.021 na 1.019 tolarjev za gram, z njim je bilo 52 lotov prometa. S srebrom pa je bilo 20 lotov prometa, gram je stal 15 tolarjev. Na trgu zlatega denarja so trgovali z italijanskimi lirami in z zlatniki Dunajske filharmonije, za zlate medaljone pa ni bilo zanimanja. Na četrtkovi dražbi so tečaji porasli, pri državni obveznici prve izdaje s 117,8 na 118 odstotkov in druge izdaje s 84,1 na 84,9 odstotka. Pri deviznem delu manjšega dvojčka je tečaj s 111,5 porasel na 112,4 odstotka, pri večjih s 112,2 na 112,3 odstotka, pri blagajniških zapisih pa je vrednost marke s 57,4 padla na 57,3 tolarje. Ko bom velik, bom sindikalist Dnevno dobivamo v podjetje najrazličnejše ponudbe o cenejši sindikalni prodaji: kure, piščanci, prašičje polovice, pralni prašek, sokovi, ozimnica itd. Na koncu ponudbe je tak ali podoben pripis za sindikalnega zaupnika: SPOŠTOVANI SINDIKALIST! V PRIMERU NAROČILA NAD 70.000,00 SLT VAM PRIPADA NAGRADA, zato prosimo, da navedete, kakšno nagrado želite ter osebo, ki bo to nagrado prejela' Želim nagrado v obliki: (ustrezno obkrožite!) a) 2 % odbitka po računu (prejme sindikat) b) iz asortimana ponudb c) v obliki presenečenja Ime in priimek ter naslov osebe, ki bo nagrado prejela:..................... PRIJETEN DOPUST IN LEPO POZDRAVUENI P.S. Med različnimi sindikati na tem področju ni konkurence. Vrnitev Poljske planine Radovljica, 20. avgusta - V ponedeljek je radovljiška vlada sprejela sklep o vrnitvi v last in posest parcel na Poljski planini v izmeri 183 hektarjev 21 upravičencem Agrarne skupnosti Poljče. Pohvalili so se, da je to prvi primer v Sloveniji, ko je bilo zaradi popolne vloge za denacionalizacijo možno nekdaj odvzeto posest v naravi vrniti tako hitro. Pri tem so ugotovili, da je nujno potrebno denacionalizacijske postopke ločiti od problemov bodočega upravljanja oz. gospodarjenja, pri katerem bo zaradi verjetnih zapletov z dednimi postopki kar nekaj težav. Predvsem pa je tako hitre postopke omogočila skrbno shranjena dokumentacija, ki bi lahko tudi služila za ponovno organiziranje agrarne skupnosti - ohranjen je celo statut in pravila ravnanja, vse pa je podrejeno ciljem ohranitve plodnosti te zemlje. S tem je bil vzorčno dosežen eden od političnih ciljev sedanje občinske politične garniture, smo še slišali na seji.# Š. Ž. KAM ČEZ VIKEND? Lovski piknik na Javorču Gorenja vas, 20. avgusta - Lovska družina Gorenja vas za to nedeljo, 23. avgusta, pripravlja tradicionalni lovski piknik na Javorču na Žirovskem vrhu. Program se bo začel ob 11. uri, ko bo tekmovanje v streljanju M K puško, lepe nagrade pa čakajo tudi najboljše v streljanju v "slepo tarčo". Zabava s plesom se bo začela ob 15. uri, za ples in glasbo bo skrbel domači ansambel "Zimzelen" iz Spodnje Dobrave, vse popoldne pa bodo na prireditvi tudi zabavna tekmovanja. Lovci obljubljajo tudi obilo okusne jedače in pijače, v primeru dežja pa bo lovski piknik prihodnjo nedeljo. • V. S. Sončkovo popoldne v Radovljici Radovljica, 20. avgusta - Za popestritev zadnjih počitniških dni to nedeljo, 23. avgusta, v Radovljici, pred Osnovno šolo A.T. Linharta, odbor Župnijskega karitasa pripravlja "Sončkovo popoldne". Prireditev se bo začela ob 15. uri, končala pa ob sončnem zatonu. V programu bo nastopil čarovnik, zaplesala bo otroška folklorna skupina iz Bohinjske Bistrice, igral pa bo ansambel "Lectar Country Band". Za zabavo bo poskrbljeno tudi z različnimi igrami, lačni in žejni pa se bodo lahko okrepčali s kruhom iz kmečke peči, sadjem, palačinkami in sokom. • R.S. Krompirjev bal v Škofji Loki Škofja Loka, 21. avgusta - Aktiv mladih zadružnikov Škofja Loka bo v soboto in nedeljo organiziral ples in krompirjev bal na grajskem vrtu v Škofji Loki. V soboto se bo ples začel ob 20. uri, igral bo ansambel Magneti, na krompirjevem balu, ki se bo začel v nedeljo ob 18. uri pa bo obiskovalce zabaval ansambel To-nija Verderberja. Ob plesu bodo tudi družabne igre in sreče-lov. • V. S. STOLPEC ZA UPOKOJENCE Nakupovalni izlet na Koroško Kranj, 21. avgusta - Glede na velik interes članov organizira Društvo upokojencev Kranj poldnevni nakupovalni izlet na Koroško, z možnostjo nakupov v Borovljah in Celovcu. Izlet bo v sredo, 26. avgusta, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center Kranj. Planinski izlet na Špik Kranj, 21. avgusta - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 3. septembra, svoj letošnji najzahtevnejši planinski izlet. Za izlet na Špik se lahko prijavite v pisarni društva do 2. septembra vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 2. ure. Srečanje gorenjskih upokojencev Kranj, 21. avgusta - V četrtek, 10. septembra, bo r^a Ja-vorniškem Rovtu nad Jesenicami srečanje gorenjskih upokojencev - planincev. Avtobus bo na srečanje odpeljal ob 7. uri izpred kina Center v Kranju, prijave pa kranjsko društvo upokojencev sprejema do vključno 4. septembra. Dva kolesarska izleta Kranj, 21. avgusta - Kolesarska sekcija pri društvu upokojencev Kranj organizira izlet s kolesi proti Železnikom 25. avgusta, v Cerklje pa 27. avgusta. Odhod obeh izletnikov bo ob 8. uri izpred Društva upokojencev v Kranju. Krvodajalska akcija v Kranju Kranj, 20. avgusta - V sredo, 26. avgusta, bo v Ljubljani krvodajalska akcija za občino Kranj. Odhod avtobusa izpred Creine bo ob 8. uri. Krvodajalci bodo potrdila o darovanju krvi prejeli na Zavodu za Transfuzijo krvi v Ljubljani. • (vs) Suša gospodari po vrtovih Krompir je lep, kumare pa samo cveto Orehek, Visoko, Kranj, Breg ob Savi, avgusta - Vsak večer so lepše večerne zarje, jutra so bolj sveža, toda čim tamle izza Karavank posije sonce, se vročina stopnjuje. Spet napovedujejo 35 stopinj C Kdor ima doma vodnjak, hiti zalivat po vrtu, vsaj sadikam endivije, radiča, papriki, ki letos začuda kar dobro dela. Zjutraj je bolje kot zvečer, ko sta zemlja in rastlinje segreta. Toda vsak nima vodnjaka, mnogim ne preostane drugega, kot nemočno se ozirati v nebo in čakati na dež. Prejšnji konec tedna ga je bilo malo, toliko, da je malce ohladilo ozračje, toda pod drevjem je ostalo suho. Na Gorenjskem smo lahko še zadovoljni, Štajerska še tega ni imela. Milka Sajovic, Visoko 38: "Ravnokar pospravljam visoki fižol. Dokler je še zelen, ga bodo krave še marale. Vsako leto sem stročjega pri; delala za v skrinjo za vso zimo in tudi zrnja m bilo treba kupiti. Jagod ni, vsako poletje smo delali iz njih sladolede, jih zamrzovali, kumar ni. Malo repe sem posejala, posadila endivije in radiča. Morda bo to kaj bolje naredilo, če bo do časa dež. Prilivam jim, kolikor je le vode. '^vV' Ujamem vso vodo od pranja. Včasih vem, da je mama doma vso milnico zlivala v travo in tam je rasla najlepše in tudi živina jo je rada imela." Anton Perš, Orehek pri Kranju: "Vse se suši, 'e radič še dobro dela, endivija pa je slaba. Sadje, razen sliv, vse odpada, trava je rjava, fižol pO' sušen. Le malo zgodnjega fižola sem lahko obral, ker sem ga k sreči letos zelo zgodaj sadil-ostalo pa je propadlo. Saj imam manjši vod' njak, toda ob takšnile suši zalivanje zelo maj0 ali prav nič ne pomaga. Zadnji dež je le porosij-Da bi bil vsaj kmalu dež, da bi se rešilo, kar je sploh še mogoče." Marija Čebulj, Kranj: "Malo vrtička imam P11 Gorenjskih oblačilih. Krompir je zelo lepo naredil, kaže, da ima rad suho toploto, tudi paradižnik je kar dobro obrodil, fižol pa se je posušil in kumare so samo cvetele. Korenje dobro kaže, zeljnate glave pa ne bodo mogle viti, kajti listje postaja kar rumeno. Zgodnje zelje je kar dobro naredilo. Morala bi priliti vsaj rdečemu radiču, pa je vodo prvič nerodno nositi iz bloka, drugič je pa že manjka. Žalostno bi bilo, da bi človek zalival, ljudje bi je pa še za piti ne imeli. Vendar eni se ne ozirajo na to, mirno zalivajo svoje zelenice. Saj je res lepa 2** lenica draga, ampak hrana naj bi v taki suši imela prednost." Tončka Šilar, Breg ob Savi: "Take suše res še ne pomnim. Krmilna pesa na njivi se je skoraj p0' vsem posušila, repe ni, ker sploh ni obzelenela-krmilna koruza seje posušila. V vrtu ni kumar, fižola, vse zelenje konce jemlje. Vrt še /allv''' mo, ker imamo doma vodnjak, vendar tudi v njem vode zmanjkuje in ne moreš je toliko nanositi na vrt, kot bi bilo potrebno, na njivo P* sploh ne. Tudi pri sadju se bo hudo poznalo • I). Dolenc Gorenjski glas - z Vami in za Vas Še danes, jutri in pojutrišn jem oziroma v nedeljo lahko na ra/"|a^ nem prostoru Gorenjskega sejma v Hali A oddate Vaš kupon, ki r, tudi danes objavljen na 2. strani časopis. Pa ne pozabite izreza' kuponov, ki so bili objavljeni v torek in danes teden. Za n»jm»W|J obiskovalce sejma smo letos pripravili lične ČEPICE« ki W y>i' oštevilčene. Kar 9851 kuponov bo sodelovalo v posebnem *ejeW1' skem žrebanju, za nagrade: kotalke, majice, otroške igrače šolsk« potrebščine in še marsikaj. Vse izžrebane številke bodo objavlj*nC torek in v petek v Gorenjskem glasu. Vendar ne pozabile, da bo n8' grado moč dobiti le, če boste prinesli čepico z izžrebano številk0. Zato čepico - srečko imejte "na varnem" še nekaj dni. Ce pa Vam je v teh dneh prišel v roke Sejemski dnevnik (;orenj*kc ga glasa, ki smo ga natisnjenega v barvah izdali vsak dan na Vt' ki Šmaren pa celo v dveh izdajah, je prav, da povemo, da sm<'> h^ pripravljali v sodelovanju s Poslovno prireditvenim centrom M renjski sejem Kranj. Sejemski dnevnik bo izšel še danes, jutri IV nedeljo. Veseli bomo Vašega sporočila, kaj ste v njem pogrešal' 1 kaj vam je bilo všeč. In še: SUPER UGODNA PONI DBA na našem razstavnem ?f0' štoru na sejmu. Danes, 21. avgusta, LOKATEKS; jutri, 21. »v^. sta, LOKA Škofja Loka in v nedeljo, 23. avgusta, ODEJA 5MP Loka. Vsak dan bogata izbira in zelo znižane cene. POTI VODIJO V KRANJ - Kranj, 20. avgusta - V teh dneh je Kranj najmanj slovensko sejemsko mesto, saj so obiskovalci na 42. Mednarodnem sejmu iz vseh krajev Slovenije. Obisk, ki se je že v sredo približal številki 90.000, pa vsak dan "pestrijo" znana imena iz našega domačega in tudi sveta onkraj meje. Tako si je na primer v torek sejem ogledal član Predsedstva R Slovenije g. Ivan Oman, ki se je za kratek čas ustavil tudi v našem uredništvu Sejemskega dnevnika Gorenjskega glasa na sejmu. Danes je bil gost na sejmu predsednik skupščine Republike Slovenije dr. Krance Bučar, ki je izrazil zadovoljstvo nad prireditvijo, vodstvo sejma pa mu je izročilo častni zlati znak Zaščita - Protection 92. Sicer pa se že od prvega dne sejma vrstijo poslovni obiski; še posebej s sosednje Koroške in Italije. Danes pa so si sejem ogledali tudi predstavniki Reškega sejma. - A. Z. - Foto: G. Sinik TRGOVINA JOLA BRDO PRI KRANJU HOTEL KOKRA • KOZMETIKA t PARFUMERIJA • VSE VRSTE PIJAČ • B0MB0NIERE • TEKSTIL t IGRAČE IN TUDI DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI IN VSE STAROSTI Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, tudi ob praznikih in nedeljah.