PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	f f\ ■ •
Abb. postale I gruppo	LiCIia OU lir
mnenja po kongresu psi
Leto XXIV. Št. 250 (7143)
SOVJETSKI POLET OKROG ZEMLJE
\ manjšini stranke so najbolj Beregovoj in «Sojuz 3» avtentične socialistične sile že četrti Han v vesolju
Pozitivnost kongresa je v tem, da se je slišal kritičen pritisk ter obnovitvena volja delavskih množic ter mladih generacij
RIM, 29. — Novi centralni •romate socialistične stranke se bo verjetno sestal prve dni novembra, najbrž po zasedanju nacionalnega sveta KD, ki je določeno Za 6. novembra. Na svoji prvi seji bo moral CK izvoliti svoje 21-člansko vodstvo, ki bo potem te svoje srede izbralo tajnika ter določilo druge notranje funkcije.
Centralni komite bi se moral Pravzaprav sestati takoj po končanem kongresu na pobudo samega predsedstva kongresa. Ker pa se je kongres tako čudno končal, bo verjetno CK sklicalo prejšnje Vodstvo stranke.
V republikanskem glasilu «La Voce repubblicanao posveča La Malfa uvodnik z naslovom »Poslabšan položaju socialističnemu kongresu ter piše, da se je kongres zaključil, ne da bi kriza politične orientacije našla kako rešitev. Na koncu članek poudarja, da bo moral sedaj centralni komite stranke opraviti to, česar kongres ni znal ali ni mogel opraviti.
Jutri se bo sestalo vodstvo de-biokristjansike skupine v poslanski zbornici. Sestanka se bosta udeležila tudi ministra Bo in Co-lombo. Razpravljali bodo o vprašanju Montedison. Na dnevnem redu pa je tudi notranji pravilnik j svetu-skupine za imenovanje kandidatov j za mesta ministrov in podtajnikov.
Na današnjem zasedanju demo-kristjanske skupine pa so razpravljali o socialističnem kongresu in 0 njegovih možnih posledicah na italijanski politični položaj. Poslanec Speranza je dejal, da je socialistični kongres sicer še povečal negotovost v državi, vendar pa bi bilo hudo dajati preveliko težo notranjemu položaju v socialistični stranki. Govornik se je izrekel za takojšnjo obnovo politike levega oentra, češ da bo lahko prišlo do notranje rasjasnitve v PSI ob vladnih obvezah stranke Vittorino Co-lombo pa je svoj govor zaključil z ugotovitvijo, da bi po zaključku socialističnega kongresa bi-ja največja napaka, ki bi jo KD tehko naredila, če bi se pogajala o novi vladi z 52 odstotki desnega centra PSI, kajti upošte-vati je treba, da so v ostalih
odstotkih najbolj avtentične so-čialistične sile.
Jutrišnja «Unita» bo objavila izjavo poslanca Napolitana, ki je sledil socialističnemu kongresu v delegaciji KPI. Pri sodbi o kongresu, pravi Napolitano, je treba Upoštevati mnoge elemente. Eden temed pozitivnih elementov je dejstvo, da se je slišalo, bolj kot je bilo pričakovati, nezadovoljstvo had volilnim rezultatom 19. maja, da se je občutil nemir velikega dela stranke in socialističnih volivcev, kritični pritisk in obnovitvena v°lja delavskih množic in mladih generacij. To je preprečilo, da bi 86 uveljavila linija Nennija in <(Autonomie», ter dovedlo druge struje, da so zavzele bolj neodvisna in bolj borbena stališča. Tako j® lahko »Levica« imela večji vpliv,
kot so njene številčne dimenzije, in protikomunistična in atlantska stališča niso mogla napredovati
Na bodočih volitvah bo Eugene McCarly podprl H. H. Humphrcya
NEW YORK 29. — Eugene Mc-Carty, ameriški pacifistični voditelj, ki se je na konvenciji demokratske stranke potegoval za kandidaturo na predsedniških volitvah, a je bil poražen, Je danes izjavil, da bo na volitvah, ki bodo 5. novembra, glasoval za Huberta Humphreja V svoji izjavi je tudi povabil vse tiste, ki so pričakovali njegovo odločitev, naj glasujejo za demokratskega kandidata.
McCarty je poudaril, da se v marsičem ne strinja s Humphrejem, da pa ga misli podpreti, »ker je danes izbira med Nixonom in Humphre-yem». Svojo podporo Je utemeljil z dvema argumentoma: prvič — je dejal — ima Humphrey večje razumevanje od Nixona za naše notranje probleme in tudi večjo voljo, da jih reši. Z druge strani pa bi bilo pod Humphre.vevim predsedstvom več možnosti za zmanjšanje sedanje vojaške napetosti v
McCarty je nato dejal, da se leta 1970, ko zapade njegov mandat v senatu, ne bo predstavil za kandidata demokratske stranke. To njegovo izjavo so številni opazovalci tolmačili v smislu, da misli Mc-Carty po volitvah ustanoviti »četrto stranko«, za katero bi utegnil kandidirati na predsedniških volitvah leta 1972.
Hubert Humphrey, ki je imel danes v Pennsylvaniji volilni shod, je z navdušenjem sprejel vest o McCartyjevi podpori. Dejal je, da je za sedaj še težko predvidevati, kakšen bo dejanski učinek te podpore, da pa je prepričan, da bo »odločno dober«. Humphrey je tudi poudaril, da bo njegova politika v primeru izvolitve popolnoma neodvisna od politike sedanje vlade.
Opazovalci menijo, da bo Mc-Cartyjeva podpora nedvomno po-večaia možnost, da bj bil sedanji
Še nobenega sporočila o kraju m datumu vrnitve - V Turinu so zabeležili signale drugih dveh sovjetskih vesoljskih ladij
MOSKVA, 29. — Polkovnik Geor-gij Beregovoj kroži že četrti dan z vesoljsko ladjo «Sojuz 3» okrog našega planeta. Po včerajšnji vrnitvi »Sojuza 2» na Zemljo so mogoče o bodočem programu poleta samo domneve, saj ni bilo o njem nobenega uradnega sporočila. Včeraj je tiskovna agencija Tass javila, da je sovjetski kozmonavt opravil vse naloge, ki so mu jih zastavili, tako da se je zdelo,- da se bo v kratkem vrnil na Zemljo. Danes' pa prevladuje v Moskvi mnenje, da bo ostal Beregovoj v vesolju še štiri dni, torej skupno osem dni, kar predstavlja »Lunino dobo«, se pravi čas, ki ga bodo rabile bodoče vesoljske ladje za polet z Zemlje na Luno in nazaj.
Poleg datuma, ni za sedaj še
ES-5*®	~ S?S8
Svojo podporo Humphreyu je danes v Baltimoiri zagotovil tudi črnski voditelj Ralph Abernathy, naslednik umorjenega Martina Lut-herja Kinga. Abernathy je dejal, da se bosta Humphrey in podpredsedniški kandidat Muskie borile za »združitev državljanov ZDA« in dodal, da bo demokratska lista lahko zmagala, če bodo vsi »reveži« zanjo glasovali.
je ze storil «Sojuz 2», mehko pristal na kopnem, ne pa na morju, kot n.pr. pred kratkim zaključeni ameriški vesoljski polet »Apollo 7». Vendar ne kaže povsem izključiti možnost pristanka na morju glede na dejstvo, da so v zadnjih dneh zabeležili precejšen promet sovjetskih ladij na področju Pacifika,
kjer je v preteklosti že pristala
...............................................................
ČLANEK SEVERNOVIETNAMSKEGA USTA «NANH DAN»
Hanojska vlada odločno zanika da bi se tajno pogajala z Američani
ENO edini zakoniti predstavnik Juž. Vietnama - Ameriški bombniki izvedli včeraj 139 napadov - Številni atentati v Sajgonu in drugod
HANOJ 29. — Vlada Demokratične republike Severnega Vietnama nikakor ne baranta z vlado ZDA o pogojih za ustavitev bombardiranja na lastnem ozemlju. List delavske stranke Severnega Vietnama «Nanh Dan« odločno zanika tovrstne tendenčne vesti, «ki so jih Američani širili v slabi veri«. Se
enkrat jasno poudarjamo — pi-------------
še danes sevemovietnamski list — da pomeni bombardiranje
DR Severnega Vietnama, ki je neodvisna in suverena država, izredno težak vojni zločin. Gre za dejanje, ki krši ženevske sporazume iz leta 1954, žali mednarodno pravo in pomeni nesramno provokacijo naprednega človeštva.
ZDA — piše še Nhan Dan — morajo popolnoma prekiniti svojo u-ničevalno vojno proti Severnemu Vietnamu, ne da bi jim bilo dovoljeno postavljati pogoje.
Hanojsko uradno glasilo ostro napada »kliko Thieu-Ky-Huong» (juž-novietnamski predsednik in podpredsednik ter predstavnik ministrskega sveta), ter naziva sajgonske voditelje z «lutkami, tolpo plačancev in izdajalcev, orodjem v rokah ZDA«. Naj si Američani še toliko
a>ti"aiiiiiii||||||l|||||||||||itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiii
NA SEJI MINISTRSKEGA SVETA
Sprejet zakonski predlog glede regulacijskih načrtov
Nepričakovano Valikan pristaja na po. stopno plačevanje davkov na delnice
RIM, 29. — Danes je vlada na jV°Jl seji odobrila zakonski predlog, ki vsebuje spremembe in popravke urbanističnega zakona od avgusta 1942 št. 1150. Minister f* javna dela Natali je kasneje '“Jasnil, da gre za upoštevanje raz-°dbe ustavnega sodišča, ki je pro-*‘aslio za neveljavne različne čle-Je tega zakona in predvsem čle-'e- ki ne predvidevajo odškodnine J* omejitve, ki jih predvidevajo HSulacijski načrti za nedoločen čas. “ čimer so v nasprotju s členom '4 ustave.
d Minister Natali je tudi pojasnil, , a se niso lotili bistva vprašanja šir-o* urbanistične reforme in da so se aleJili na trenutne zadeve, saj so to* J zvezi zlasti občine prišle v ezave in je prišlo tudi do določe-zastoja gradbene dejavnosti, akonsiki predlog zato določa ome-jteve na razdobje petih let, ko-v lem razdobju ne bodo o-£?reni podrobni načrti, ali odo-r“ho parceliranje zemljišč.
dar P°slauski zbornici se je na-.»ijevaia razprava o proračunu, v sft"ero je kritično posegel komuni-J Cr>i poslanec Ferri, ki je ugoto-dak., So računi o dohodkih in iz-atKjh izdelani zelo splošno, tako v? se omogoča vladi čim večja iz-wra in da se na ^ način omejile vpliv parlamenta. Minister za en,Ce Ferrari Agradi pa je za-sotovii, c]a koda predhodno predlo-delni načrt proračuna, tako PravFj 'f'*11*10 Par,atr>ent o vsem raz-
v,|(<Gsservatore Romano« bo obja-Ji dve noti vatikanskega držav-*®ga tajništva glede plačevanja na delnice vatikanskih družb ^aiijanski državi. Uvodoma Je re-- n°. da se je o tem vprašanju
zlasti zajela kroge v inozemstvu. Obe noti izhajata iz osnovne predpostavke, da Vatikan iz svojih razlogov in vloge, ki Jo igra v svetu, ne bi bil dolžan plačevati davkov, kar se utemeljuje s podrobnim citiranjem raznih zakonov, pogodb med Italijo in Vatikanom in s podobnimi formalističnimi ugotovitvami.
Zanimiv pa je zaključek, v katerem je rečeno, da so pripravljeni plačati davke, da pa naj država sporoči, za kakšne vsote gre in da končno ne bodo mogli plačati vsega naenkrat, zaradi česar bodo zaprosili za možnost obročnega odplačila.
Minister za delo in socialno skrbstvo Bosco je sklical za torek 5. novembra sestanek r. predstavniki vseh sindikalnih organizacij, da nadaljuje obravnavo o reformi pokojninskega sistema. V uradnem sporočilu je rečeno, da gre za normalna posvetovanja in se torej skuša zanikati pritisk, ki so ga izvedli sindikati, ki so že napovedali splošno stavko v zvezi zahtevami o reformi pokojnin.
v*:,* ua se je o tem vprašanju, ------------
n®la dekaj ostra polemika, ki je odvisna.
LUKSEMBURG, 29. — Luksemburška vlada je odstopila. Vlada se je tudi odločila za predčasen razpust poslanske zbornice.
To je druga vladna kriza v dveh letih. Prvo je 1. 1966 povzročila odprava obvezne vojaške službe. Današnja kriza pa ima svoj Izvor v vprašanju pokojnin za uslužbence zasebnega sektorja. Stališča krščanskih socialcev ter socialistov se se pokazala nezdružljiva.
Sedaj je v parlamentu 22 krščanskih socialcev, 21 socialistov, 6 liberalcev, 5 komunistov in 2 ae-
prizadevajo — nadaljuje članek — jim ne bo nikoli uspelo, da bi iz gnile tolpe pajacev napravili upoštevanja vredno silo
Tudi Mai Van Bo, ravnatelj liano jske delegacije v Franciji, je v Parizu izjavil, da «Severni Vietnam ne bo plačal za prekinitev bombardiranja«. Dejal je tudi, da je edini zakoniti predstavnik Južnega Vietnama le FNO. Podobne izjave je ponovil tudi načelnik urada FNO v Parizu Pham Van Ba, ki je med drugim odbil sajgonski predlog, po katerem naj bi predstavniki osvobodilnih sil ne imeli pravice do lastnega zastopstva na mirovnih pogajanjih, pač pa bi morali biti vključeni v delegacijo Severnega Vietnama.
Na drugi strani je danes veleposlanik Pham Dang La, predstavnik Južnega Vietnama na pariških pogovorih, demantiral vest, ki je krožila v Washingtonu, po kateri naj bi sajgonski predsednik Ngu-yen Van Thieu pristal na prisotnost delegacije FNO na mirovni konferenci.
Sam Van Thieu pa je na sprejemu, ki so ga v Sajgonu priredili na čast novozelandskemu ministrskemu predsedniku Holyoakeju, zanikal možnost, da bi utegnili v Južnem Vietnamu sestaviti novo vlado, v kateri naj bi bili zastopani tudi «komunisti».
Stališča obeh strani so torej v bistvu nespremenjena, kar seveda ne priča v prid skorajšnji vzpostavitvi miru v Vietnamu. Poleg tega je še treba upoštevati, da so a-meriške predsedniške volitve že pred vrati in oa ima Johnson v bistvu le še en teden časa, da se odloči za prekinitev bombardiranja ozemlja Severnega Vietnama. Če ne bo prišlo do pričakovane odločitve v tem času, bo ostal verjetno problem se dolgo nerešen, posebno še, če bi na volitvah zmagal sedanji favorit republikanski kandidat Mixon, čigar stališča o vietnamski vojni so sicer še zelo nejasna, vendar prav maio obetajoča za skorajšnjo in pravično rešitev spora.
Po vsem Vietnam’i beležijo medtem novo zaostritev vojne dejavnosti. Ameriški bombniki so včeraj izvršili 139 napadom na ozemlje Severnega Vietnama, kar predstavlja najvišje število akcij v zadnjih petih mesecih. Od začetka oktobra so bombniki izstrelili nad Sev. Vietnamom štiri tisoč ton eksploziva. Ameriška vojna ladja «New Jer-sey» še naprej obstreljuje področje demilitariziranega pasu. Tudi teroristična dejavnost pripadnikov FNO se je ponovno okrepila. Atentate so v zadnjih dneh beležili v Sajgonu, v Kien Longu na mekong-ški delti in v provincah Vinh Binh in Binh Dinh. Pri atentatih je bilo več ljudi mrtvih ali ranjenih.
Južnovietnamsko ministrstvo je danes poslalo strog pismeni opomin sajgonskemu dnevniku «Hchanh Dai», ki je včeraj pisal, da so «Američani z bombardiranjem nad Severnim Vietnamom spremenili protikomunistični boj v
vojno«.
Hanojska tiskovna agencija je sporočila, da je protiletalstvo včeraj sestrelilo nad pristaniščem v Hajfong ameriško vohunsko letalo brez pilota. Agencija poroča nadalje, da so do sedaj nad ozemljem Severnega Vietnama sestrelili 3.234 ameriških letal.
Predsednik Johnson je imel danes v Beli hiši vrsto razgovorov z generalom Creightonom Abram-som, vrhovim poveljnikom ameriških oboroženih sil . Vietnamu. Pogovor je bil tajen: Glasnik Bele hiše Christian je povedal samo, da jfe bil posvečen «proučitvi splošnega vojaškega položaja«.
DJAKARTA, 29. — Danes so v Indoneziji usmrtili tri komunistične voditelje. Usmrtili so jih zaradi udeležbe pri neuspelem državnem udaru leta 1965. Predsednik Suhar-to je odbil pomilostitev pred enim mesecem, in prav tako je zavrnil prošnjo za pomilostitev drugih dveh obtožencev, ki sta načelnik informacijske službe Sjam in general Supardjo.
kapsula «Zond 5«
Vsekakor se zdi, da hočejo Sovjeti čim natančneje preizkusiti kapsulo »Sojuz«, katere prvi polet se je aprila lani tragično končal s smrtjo kozmonavta Vladimira Ko-marova. V Moskvi menijo, da je »Sojuz« v bistvu del vesoljske ladje, ki bo ponesel prve kozmonavte na Luno. Zato je razumljivo, da jc namen sedanjega poleta ne le preizkusiti manevre približanja med kapsulami v vesolju, pač pa tudi ugotoviti odpornost človeškega organizma osem dni trajajočemu potovanju.
Georgij Beregovoj nadaljuje svoje «normalno »in v bistvu precej dolgočasno življenje v vesolju. Tudi danes je vstal zelo zgodaj, kot običajno je kake pol ure telovadil, nato pa začel s znanstvenim delom: opazovanjem, preučevanjem, fotografiranjem itd. Med poletom se jc spomnil tudi netdesete obletnice ustanovitve mladinske organizacije «Komsomola», ki zapade prav danes, ter sovjetskim mladincem poslal svoja voščila iz vesolja
Iz Italije poročajo, da so danes v centru «Torre Bart» v bližini Turina zabeležili signale dveh vesoljskih vozil, ki naj bi jih bili izstrelili iz SZ danes zjutraj. Prvi signal so zabeležili ob 12.57. drugega pa ob 13.21. Zdi se, da letita satelita po isti krožni poti kot »Sojuz 3». Ce bi bilo to res, bi utegnili v prihodnjih dneh prisostvovati novim srečanjem v vesolju. Iz SZ pa do s«daj te vesti niso potrdili.
____________________ TRST, sreda, 30. oktobra 1968
TOPEL SPREJEM NAJVIDNEJŠIH VODITELJEV V SLOVAŠKI PRESTOLNICI
Danes v Bratislavi proglasitev češkoslovaške federacije
V kratkem se bo sestal centralni komite KP SZ, ki bo obravnaval češkuslo-vaške dogodke in sklicanje svetovne konference komunističnih partij
BRATISLAVA, 29.
settisoče prebivalcev slovaške j mirne in prestolnice je danes izredno navdušeno sprejelo državno in partijsko delegacijo, ki je prispela v Bratislavo na predvečer svečane proglasitve federativne ureditve češkoslovaške, s čimer se zaključi dolg proces, ki ni bil dokončno urejen niti s proglasitvijo prve češkoslovaške republike.
Najvišji voditelji, predsednik republike Svoboda, generalni tajnik KPč Dubček, predsednik skupščine Smrkovsky in predsednik vlade Cemik so se pripeljali z vlakom in so jih na železniški postaji pozdravili Hu-sak ter drugi slovaški voditelji. Pot do gradu, kjer bo jutri zasedanje, je bila okrašena z državnimi zastavami, na tisoče otrok je mahalo z zastavicami, popoldne pa so se številne skupine mladincev odpravile pred predsedniško palačo, kjer so vzklikale Dubčku in Svobodi.
Zvečer je prišlo do ponovne manifestacije pred zgradbo slovaškega gledališča.
Za red |e skrbela policija, poleg katere pa so bili tudi člani delavske milice v uniformah.
Na de-1 Vse manifestacije so bile dokaj
niso imele značaja
protesta, kot se je to zgodilo včeraj v Pragi, kjer so mladeniči predvsem protestirali proti zasedbi tujih čet.
Na sedežu nacionalnega slovaškega parlamenta so Svoboda in drugi voditelji sprejeli predstavnike slovaških oblasti. Jutri zjutraj pa bo na gradu svečani podpis ustavnega zakona.
Precej hrupna manifestacija pa se je razvila zvečer okrog 20. ure na trgu pred slovaškim narodnim gledališčem v Bratislavi. Nekaj tisoč mladih oseb je v sprevodu
obšlo glavne ulice mesta. Demon-j jz Moskve poročajo, da se bo
ko”« * oSteijl.PS<:so danesTprispe-’ j	verjetno že 7. no-
li v Bratislavo, prišli v gledališče. '^^bra sestal centralni komite k slavnostni predstavi Množica j«; sovjetske partije, ki bo obrav-voditelje pozdravila s ploskanjem | naval posledice intervencije v in toliko časa klicala imena Svo- ] ČSSR in ki bo istočasno razhode, Dubčka in drugih, dokler se I pravljal tudi o kmetijskih vpra-niso pojavih na balkonu pred gle- j šanjih.
dahnem- ...	...	Centralni komite KP SZ se je
vod, je vzklikala »Praga, s teboj12 - Jlc. s?s'’al aPnla. k° je spre-
jek, Ota Sik, Džur, Pavel«.
Zveza češkoslovaških skladateljev je danes objavila resolucijo, v kateri obtožuje sovjetske okupatorje, da se vtikajo v češkoslovaške notranje zadeve. Ministru za kulturo Miroslavu Galuški pa so poslali odprto pismo, v katerem zatrjujejo, da so «tuji vojaški organizmi« začeli izvajati tudi «cenzuro na drugih področjih« poleg področja tiska. Tako navajajo, da so Rusi zahtevali zamenjavo knjig in vsebine pouka. V pismu zahtevajo skTdatelji «jamstvo za svobodo u-metnostne, znanstvene in intelektualne dejavnosti«. Odprto pismo in resolucijo je objavilo »Svobodne slovo«.
Rodezija
NEW YORK, 29. — Skupina a-friških in azijskih držav in Jugoslavija je danes formalno zahtevala uvedibo obveznih gospodarskih sankcij proti južnoafriški republiki, ker se nista pridružili bojkotu Rodezije.
V	resoluciji, ki je bila predložena odboru za kolonialne zadeve in za zaupno upravo, zahteva skupina 41 držav tudi prekinitev vseh zvez z Rodezijo. Skupščina OZN bi morala pozvati Veliko Britanijo, naj zajamči izvajanje ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi u-jetniki, ki pripadajo osvobodilnemu gibanju Rodezije. S tem v zvezi Je povezana pomoč mednarodnega Rdečega križa, in prepovedane so usmrtitve saboterjev in gverilcev. Poleg tega poziva resolucija glavno skupščino, naj zahteva od Velike Britanije uporabo siis za takojšnji konec nezakonitega režima v Rodeziji.
V	Londonu so mnenja, da bo minister brez listnice George Thompson odpotoval čez nekaj dni v Rodezijo, da nadaljuje pogajanja s tamkajšnjimi voditelji.
smo« (pri i em so gotovo mislili j jel s.tali-šča zlasti, v zvezi z ideo na včerajšnje demonstracije v Pra- j loškimi vprašanji m ko je sku-gi) in «Rusi domov«. V sprevodu j sal teoretično utemeljiti stali-so nosili tudi napise, kot »Ven sov- j šče, da se zaostruje ideološki jetski kolonialisti«, «Mi hočemo ži-! boj med imperializmom in so-veti», «Odidite», «Nehajte nas da-1 cislizmom, pri čemer gre za do-viti«, «2iveli Svoboda, Dubček, Ha- j Jočene podobnosti z znano Sta-
‘ H O V O teOrijO, da SG Z IZgradnjO
„	„ v i socializma v neki državi dejan-
POROOIO K. MOOROVA V lVtIW SKUPŠČINI »■>	”5
i ta teorija predstavlja temelj za | oborožene in za drugačne in-| tervencije SZ v drugih sociali-| stičnih državah in za njpno hegemonijo nad svetovnim delav-I skirn gibanjem.
:	Zasedanje centralnega komite-
j ja bo posvečeno zasedbi CSSR I in istočasno pripravam za mednarodno konferenco delavskih in komunističnih partij, ker se
Elementi gospodarske politike Jugoslavije v prihodnjem letu
Zvezni proračun določa povečanje izdatkov za narodno obrambo spričo sedanje mednarodne zapletenosti
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Uspešni razvoj proizvodnje in izvoza, povečanje zaposlenosti,	nadaljnje po-
večanje življenjskega standarda, krepitev gospodarstva, hitrejše izvajanje reforme v negospodarski dejavnosti so glavne naloge gospodarske politike v prihodnjem letu, je poudaril	podpredsednik
zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov n adanašnji skupni seji zveznega in gospodarskega sveta zvezne izvršne skupščine	v svojem poročilu o osnovnih	elementih go-
spodarske politike v 1989. letu.
Kiro Gligorov se Je najprej ozri na gibanje gospodarstva v tekočem letu in zagotovil, da je v vseh panogah, razen v kmetijstvu povečanje večje od predvidenega.
Ključne naloge so po mnenju Gligorova povečanje zaposlenosti, zunanjetrgovinske izmenjave in deviznih rezerv, kajti	če se hočejo
v prihodnjem letu	uresničiti po-
stavljeni smotri, se mora doseči 7 ANKARA, 29. — Predsednik De do 8 odst. povečanje družbenega Gaulle je danes skupaj s turškim Proizvoda, oziroma 7,5 do 8,5 odst predsednikom Sunayem prisostvo- Povečanje industnjiske in za 4 Toi	A,	,	Odst. povečanje kmetijske proiz-
val	vojaški	paradi ob turskem na-1	vodnje ter 12 odst.	povečanje izrednem	prazniku.	|	voza. Predvideva se	nadalje pove-
■iiiiiillliiiiiiiiiiiiiuiiliiimiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||iai|||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||i|,||1|aiiu||m|,||||,||,||,|,||||||||||||||||||||||)||||||)|||||||||||
SPOROČILO DRŽAVNEGA PRAVDNIKA V KARLSRUHU
Ukradeni izstrelek «Sidewinder» so poslali z letalom v Moskvo
Raketni izstrelek so peljali več sto kilometrov po Zahodni Nemčiji, ne da bi vzbudili sum
Čanje od 4 do 5 odst. osebne potrošnje in 100 odstotkov povečanje zaposlenosti. Kiro Gligorov Je postavljene naloge ocenil kot real-
bodo 17. novembra v Budimpešti ponovno sestali predstavniki raznih partij, ki bodo razpravljali o pripravah za to konferenco. Na zadnjem sestanku v Budimpešti so sklenili odložiti sklicanje zasedanja, ker so to .	. ,	., zahtevale predvsem nekatere
ASSS£i “-‘rSflKTSfl'JSBDf£
BONN, 29. — Državni pravd-nik Ludvvig Martin je na tiskovni konferenci v Karlsuhu sporočil, da je bil raketni izstrelek «Sidewinder», ki je bil ukraden oktobra 1967 v oporišču NATO v Zeli blizu Neuburga an der Donau, poslan z letalom v Moskvo. Martin je dalje sporočil, da sta bila s tem v zvezi aretirana 33-letni podčastnik in pilot Wolf Diethard Knope ter kovač Josef Linovvski. Dalje je državni pravdnik izjavil, da sta bila ta dva povezana še z neko tretjo osebo, ki jo je imenoval «Mister X».
Zatem je Martin sporočil, da je bil v istem oporišču NATO aprila 1967 ukraden instrument za plovbo :<LM-3». Po dveh neuspelih poizkusih je Linovvske-mu in Knopeju uspelo izmakniti instrument iz skladišča, v katerem je bil zaklenjen, ter sta ga prepeljala s samokolnico iz oporišča, kjer ju je čakal »Mister X» z avtomobilom. Aparat so nato skrili v prtljažnico avtomobila ter ga prepeljali v neko drugo mesto Zah. Nemčije, od koder so ga poslali v Moskvo kot prtljago «Mister-ja X«.
Kar se tiče izstrelka «Side-winder», se je zvedelo, da je bil poslan v Sovjetsko zvezo z letalom, zaprt v nalašč za to pripravljeno škatlo, ki so jo nato spravili v poseben zaboj.' Knope in Linowž’ii sta izstrelek ukradla v lopi omenjenega oporišča, kjer so bili drugi izstrelki. Nemoteno sta prekoračila stezo letališča, ne da bi se kdo zani-, mai zanju. Izstrelek je dolg spremenil) približno 3 metre in tehta 70 genocidsko ] kilogramov.
Ker ni bilo časa. da bi ga razstavili in ker je bil izstrelek predolg, da bi ga lahko spravili v avtomobil «Misterja X», ki ju je čakal pred oporiščem, sta Knope in Linowski razbila steklo na zadnji strani avtomobila, tako da je izstrelek molel več kot za polovico iz avtomobila. Izstrelek so pokrili s oreprogo. «Mister X» je nato potoval več sto kilometrov po Zah. Nemčiji, ne da bi vzbudil kakršen koli sum. Zatem je razstavil izstrelek in ga skrbno spravil v zaboj preden ga je poslal v Moskvo z letalom.
Zatem je državni pravdnik izjavil, da dosedanja preiskava ni pokazala nobene povezave med samomori pomočnika načelnika tajne službe Wedlanda, polkovnika Grima in admirala Lued-keja. V prvih dveh primerih ni nobenega suma o stikih s tujo tajno službo in se ni uvedla preiskava. Glede Luedkeja pa gre samo za sum. Do sedaj niso mogli dokazati njegove nedolžnosti in tudi nobene krivde.
Rop v Londonu
LONDON, 29. — V vzhodnem predmestju Londona Romfordu so trije moški oropali oklepni avtomobil, ki je prevažal denar, ter so nato zbežali. Ukradli so približno 120.000 šterlingov (okoli 180 milijonov lir).
Ko je avtomobil kakor običajno krožil po mestu ter zbiral in izročal denar, in ko sta dva od treh uslužbencev vstopila v kabino av tomobila, so jima sledili trije ro-
parji, tretjega prisili, da zapelje avtomobil v neko samotno ulico. Moral jim je nato izročiti ključ predela avtomobila, kjer Je bil spravljen denar. Tri paznike so zvezali. Vsi trije so bili ranjeni med prerivanjem z roparji; enega od njih so morali prepeljati v bolnišnico. Roparji so nato zbežali z drugim avtomobilom.
Zavarovalna družba je ponudila nagrado 12.000 šterlingov (18 milijonov lir) vsakomur, ki bi dal informacije, ki bi pripomogle do aretacije roparjev ali do najdbe ukradenega denarja.
Igralec Sotlar suspendiran ker je «ukradel» vlogo
LJUBLJANA, 2j. — Uprava Na rodnega gledališča v Ljubljani je suspendirala znanega slovenskega dramskega umetnika, tolmača številnih gledališki' in filmskih vlog Berta Sotlarja, ki je v petek na premieri aHamleta* ukradel vlogo kralja Klavdija, ki bi jo, kot je bilo napovedano, moral igrati igralec Rudi Kosmač. Bert Sotlar, ki bi moral na prer.ieri nastopiti v vlogi «prvega igralca«, je prišel skozi stranski vhod m., oder in začel igrati vlogo kralja Klavdija, tako da je Kosmač moral nastopiti v vlogi, ki bi jo moral igrali Bert Sotlar. Svet uprave Narodnega gledališča ugotavlja, da je Bert Sotlar prekr-I šil moralna in tovariška načela in onemogočil normalen potek predstave Proti Beito Sotlarju bo na izredni seji uveden zadevni pošto pek.
nji napori.
V	nadaljevanju svojega ooročlla le Gligorov predlagal sprejem sta lišča zveznega izvršnega sveta o in tegraciji v gospodarstvu in je napovedal ukrep, ki ga zvezni izvršni svet pripravlja za uresničenje družbenih nalog ter zagotovitev predvidenega povečanja izvoza.
Na skupni seji zveznega in organizacijsko - političnega sveta ja član zveznega izvršnega sveta Ali Suprija v obrazložitvi predloga za prihodnje leto poudaril, da se bosta v določanju proračunske potrošnje upoštevala zapleteni mednarodni položaj in potreba, da se zagotovijo potrebna sredstva za krepitev narodne obrambe. Proračunska potrošnja se bo gibala počasneje od raste narodnega dohodka Zmanjšale se bodo z zmanjšanjem prispevkov na osebne dohodke obveze gospodarstva za c-krog 600 milijonov, drugih organizacij za okrog 400 milijonov dinarjev. Udeležba zveznega proračuna v narodnem dohodku bo je v letu 1967 znašala 10,3 odst., letos 10,5 odst., za leto 1969 pa se predvideva 10,1 odst. udeležba.
Zvezni proračun nadalje predvideva 12.2 odst. povečanja splošnih dodatnih sredstev za razvoj nezadostno razvitih krajev Od skupnih proračunskih izdatkov bo 41,1 odst porabljenih za narodno obrambo, 31,2 odst. za dodatna sredstva za nezadostno razvite kraje, intervencijo v gospodarstvu, invalidnine, zdravstveno zaščito vojnih invalidov in podobno, 4.8 odst. za organe zvezne uprave in ostalo :a splošne družbene potrebe, proračunske rezerve m podobno. V okviru skupnega povečanja proračunskih kreditov, ki znašajo 5.7 odst v primeri z letošnjim letom, se bo do sredstva za narodno obrambo povečala za 8.2 odst.
V	nadaljevanju skupne seje so posamezni zvezni tajniki obvestili skupščino o podrobnostih proračunov svojih tajništev. Namestnik tajnika za notranje zadeve Momči-lo Dragovič je v svojem poročilu opozoril na {»večanje dejavnosti tu”h obveščevalnih služb v okviri jugoslovanske emigracije in o neovirani politični dejavnosti med e-migracijo, ki uporablja teroristična sredstva. Dragovič je poudaril, da so službi varnosti v glavnem znani člani emigrantske organizacije, ki se poslužujejo teh sredstev in da se je služba obrnila na organe varnosti posameznih držav z zahtevo, da sprejmejo ostrejše ukrepe Dodal je, da so ti orp^ini izrazili pripravljenost, preprečiti prevrat no dejavnost sovražnih emigrantskih organizacij v Jugoslaviii,
B. B.
so se takrat tudi dogovorili za novi datum posvetovanja, ko naj bi odločali o sklicanju konference.
DAMASK, 29. — V Siriji je predsednik republike Atasi sestavil danes novo vlado, ki ji predseduje sam. V novi vladi je večja skupina vojakov in ima vse značilnosti vojaške vlade. Politični opazovalci i majo vtis, da so novi sirski voditelji «bolj nepopustljivi od njihovih prednikov, toda so manj na levo od njih«, ter da nameravajo uvesti novo notranjo in zunanjo politiko. Opazovalci omenjajo, da se je kriza v Damasku začela z obtožbami proti ministru za obrambo Asadu in predsedniku vlade Zu-ajenu na kongresu stranke Baas. Zuajenu so očitali da je izoliral Sirijo od arabskega sveta, da je zavzel stališče čakanja glede Palestine
Preventivni ukrepi egiptovske vlade
KAIRO, 29. - «A1 Ahram« piše, da je vlada ZAR sporočila Združenim narodom, da bo vsako vojaško pripravo Izraela na vzhodnem bregu Sueškega prekopa imela za kršitev ustavitve ognj. in bo sprejela »preventivne ukrepe«.
To je včeraj sporočil podtajnik v zunanjem ministrstvu Gohar načelniku opazovalcev OZN za Srednji vzhod general.. Bullu.
List piše tudi, da je Gohar obvestil Bulla, da če bi samo ena izraelska topniška postojanka začela streljati, bi bili vs- izraelski topniški položaji podvrženi topniškemu napadu.
Egiptovska vlada poudarja v pismu, ki ga je Gohar izročil Bullu. da preventivni ukrep: nikakor ne pomenijo napad in tudi ne kršitve določb o ustavitvi ognja, temveč so samo ukrepi za varnost, varovanje civilistov in obrambo mest na področju Sueskeg. prekopa.
List kritizira poročilo gen Bulla Združenim narodom o incidentih od 26. oktobra. List pravi, da ta dokument ni jasen . mnogih odstavkih in opazovalci OZN niso imeli potrebnih informacij za pripravo poročila o dogokil
Predsednik Naser je nocoj sporočil preosnovc egiptovske vlade, ki se zdi, da n povezana z zadnjim razvojem na Srednjem vzhodu. Preosnova je namreč bila potrebna, da se zame,, ja jo štirje ministri, ki so bil: imenovani za člane izvršnega odbora arabske socialistične zveze.
Izraelski ministe. za obrambo general Jajari pa jt danes v paria-mentu izjavil, da če »Egipčani mislijo, da jih bodi ogromne sile, ki so ih zbrali na zahodnem oregu prekopa, branile pred vojaškimi napadi, se zelo motijo- Dodal je, da je izraelska vojsrr sposobna obdržati položaje na črt ustavitve ognja in da se je njena moč v zadnjih mesecih povečala tudi v odnosu z egiptovs.vo vojaško sposobnostjo.
Predstavnik izraelske vojske je danes izjavil, da so arabski gverilci streljali z avtomatičnim orožjem z vzhodnega brega reke Jordan na izraelske čete na nasprotnem bregu reke. Streljanje je trajalo pol ure. Izraele so na streljanje odgovorili.
V	Gazi so študenti srednjih sol skušali danes oiganizirati demonstracije. Nekateri so metal) kamenje proti policijskin avtomobilom, toda policaji so jih razgnali.
V	številnih krajih na zasedenem področju vlada s vedno velika napetost v zvezi /. demonstracijami študentov v preteklih dneh.
V	Tel Avivu se govori, da je a-meriška vlada pozvala Izrael, naj nujno pošlje v Wasiiington nekaj izvedencev, da Di začeli tehnične razgovore o izročitvi nadzvočnih letal «Phantom». Zatrjuje se, da je ameriška vlada sklenila pospešiti zadevna pogajanja, ter da sta a-meriški in izraelski zunanji minister v stalnem stiku.
Vreme včeraj: Najviija temperatura 14.5, najnižja 11$. Ob 19. url 14.2 stopinje, vlaga 83%, zračni tlak 1022,8 narašča, nebo poobiačeno, morje mirno, temperatura morja 17.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 30. oktobra
SONJA
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 16.55 — Dolžina dneva 10.13 — Luna vzide ob 14,49 in zatone ob 00.12 Jutri, ČETRTEK, 31. oktobra BOLFENK
V PONEDELJEK, 4. NOVEMBRA
S prihodom predsednika Saragata zaključek proslav ob 50-letnici
Program predsednikovega obiska - Prihod eskadre vojnih ladij - Svečana seja pokrajinskega sveta
cini, kot predsednik odbora za «Trst 68», podelil prisotnim županom, pokrajinskim odbornikom in svetovalcem spominsko kolajno ob 50-letnici prihoda Italije v Trst.
Nato se je dr. Savona ponovno zahvalil vsem za udeležbo ter jih povabil na zakusko
Danes ob 11.30 bo slovesna seja tržaškega občinskega sveta, na katero so povabili tudi vse svetovalce, ki so bili po vojni izvoljeni v tržaški občinski svet.
Pokrajinski odbor KD za novo večino v stranki
Tiskovni urad tržaške Krščanske demokracije sporoča, da je njen pokrajinski odbor temeljito razpravljal o političnem položaju tik pred odločitvami vsedržavnega sveta stranke. Najprej jc podal tajnik Coloni obširno poročilo, o katerem se je razvila razprava, v katero je poseglo 12 članov odbora. Na koncu so soglasno sprejeli ob vzdr-žanju treh članov manjšine reso-
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Proslave in ceremonije v počastitev 501etnice priključitve Trsta k Italiji se bližajo svojemu koncu in dosegajo te dni svoj višek. Zaključek bo v ponedeljek, 4. novembra, na dan obletnice zmage pred 50 leti z govorom predsednika republike Saragata v gledališču Verdi.
Včeraj je v tržaško pristanišče prispela eskadrilja vojaških ladij, ki bodo tu ostale do 5. novembra, danes pa se začnejo zaključne ceremonije. Po vsem mestu so nalepljeni lepaki, na Trgu Unita pripravljajo oder za vojaško parado, na poslopjih javnih ustanov bodo od danes naprej razobešene zastave, župan bo izdal proglas na prebivalstvo, danes po 17. uri pa bo prižgal novo razsvetljavo v središču mesta, ki je stala 700 milijonov lir.
Predsednik Saragat bo iz Vittoria Veneta prispel z vlakom v Trst v nedeljo, 3. novembra ob 19. uri. Na postaji ga bodo sprejeli najvišji predstavniki deželne, pokrajinske in občinske uprave.
V nedeljo ob 9. uri bo predsednik republike prisostvoval ceremoniji na Trgu sv. Justa, nato odkritju spomenika na Trgu Riborgo, ob 9.30 pa mu bodo v sejni dvorani na županstvu predstavili predstavnike mestne oblasti in občinske svetovalce ter podarili zlato spominsko kolajno. Ob 9.45 bo svečana proslava v gledališču Verdi, ob 11. uri pa bo predsednik republike prišel na pomol Audace in po pregledu čete se bo začela vojaška parada.
Popoldne si bo predsednik Saragat ogledal novi zavod «Nazario Sauro» in nove naprave športne organizacije «Ginnastica Triestina*, ob 16. uri se bo udeleži, zahvalnice v katedrali Sv. Justa, ob 17. uri se bo na Trgu Oberdan poslovil od oblasti, ob 17.30 pa se bo iz Ronk odpeljal z letalom j Rim.
Na sedežu pokrajinske uprave je bila sinoči svečana seja pokrajinskega sveta ob praznovanju 50. obletnice prihoda Italije v Trst. Na seji so bili tudi tržaški župan inž.
Spaccini, miljski župan Millo, dolinski župan Lovriha, repentaborski župan M. Guštin in devinsko-nabre-žinski župan Legiša. Zgoniški župan pa je poslal sporočilo pokrajinskemu predsedniku, da se ne more u-deležiti slovesne seje, ker da so ga nujni posli zadržali drugje.
Predsednik dr. Savona se je najprej zahvalil županom ki so sprejeli vabilo, pokrajinskim odbornikom in svetovalcem, ki so prišli na izredno sejo in vsem ostalini gostom, nakar je v slovesnem govoru še posebno poudaril, da se tržaški pokrajinski svet ni mogel izogniti sklicanju slovesne seje ob teh zgodovinskih dneh, in to ne zaradi tega, da bi dal poudarka zmagi orožja nad orožjem in zmagi sovraštva nad sovraštvom, marveč zato, da podčrta nauk, ki se je dvignil iz krvavih dogodkov od leta 1915 do leta 191>' nauk in opomin vsem, ki želijo Italijo, ki bo mati vsem svojin sinovom, ne glede na jezik 'in politično prepričanje, ki bo ljubosumne čuvala svobodo in svoje domakratične ustanove.
Po kratkem predsednikovem nagovoru je tržaški župan inž. Spac-
......................................................mm
PROF. KARLO SANCIN
75-LETNIK
lucijo, ki terja novo večino v stranki, v kateri naj bi imele levičarske sile KD odgovorna in odločilna mesta. Iz razprave na zasedanju vsedržavnega sveta pa se mora tudi izluščiti jasno opredeljena politika. Resolucija opominja tudi na nevarnost «radikalizacije» italijanskega političnega življenja. Proti tej nevarnosti morajo KD in sile leve sredine reagirati z voljo po obnovi, da se uresniči družba, ki bo slonela na vrednotah svobode, spoštovanja človeške osebnosti, o-vrednotenja socialne skupnosti, kar vse naj pripomore k razvoju v državi. Z novo politiko bo morala vlada leve sredine prisiliti KPI, da izbere med vlogo jalove in konstruktivne opozicije. Resolucija govori zatem o potreoi okrepitve politične povezanosti Evrope, ki je tembolj potrebni, sedaj zaradi zaostritve politike blokov. Zatem pravi, da bo treba revidirati atlantsko zavezništvo ter da bo morala Italija podpisati pogodbo o neširjenju jedrskega orožja. V notranji politiki se poudarja zahteva po uresničenju načrtovanja, po šolski reformi ter po ustanovitvi dežel.
Zupan dolinske občine je dal pobudo vsem ostalim slovenskim županom v tržaški pokrajini za skupen poziv predsedniku republike ob njegovem prihodu v Trst. V po-živu naj bi poudarili zahtevo, ki je prišla do izraza v tolikih letih žrtev jn bojev slovenskega življa, za priznanje in spoštovanje pravic narodne manjšine, ki jih jamči ustava republike, katere najvišji porok je prav predsednik republike.
Po županovem odloku je odslej prepovedano parkiranje avtomobi-.ov ob leseni ograji v Ul. Barba-riga, s katero so ogradili neko gradbišče.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiniiiiiiiii
Urnik trgovin za praznike
V	petek, 1. novembra (vsi sveti)
—	Vse trgovine bodo odprte do 13. ure. De slaščičarne in prodajalne pripravljene hrane bodo poslovale od 8. do 21.30.
V	soboto, 2. novembra — Trgovine s tehničnim blagom, to je z železnino, kovinami, stroji, avtomobilskimi deli in pritiklinami, itd. bodo poslovale tudi popoldne. Vse trgovine pa bodo smele podaljšati poslovni čas do 21. ure.
V	nedeljo, 3. novembra (sv. Just)
—	vse trgovine bodo zaprte. Poslovale bodo le mlekarne (7—12), cvetličarne (8—13) slaščičarne in prodajalne pripravljene hrane (8. do 21.30).
V	ponedeljek, 4. novembra (dr-
žavni praznik): enako kakor v nedeljo	—
Pobuda župana dolinske občine
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Potrjena sklepa občinskega odbora o najetju dveb posojil za Acegat
Obe posojili skupno znašata kar 4 milijarde 555 milijonov lir - Ugovori opozicije - Odgovori odbornice za šolstvo svetovalki Grbčevi
Vprašanja občinskega podjetja A- * črtu za gradnjo zidanega doka v
Večina odobrila zakonski osnutek o prispevkih iz prebitka proračuna
Zakonski osnutek določa 1250 milijonov izdatka za pomol VII, prelaz na Kokovem, športno palačo v Vidmu, pordenonski velesejem in reguliranje voda
Deželni svet je včeraj razpravljal | na razpolago v ta namen 600 ml-o zakonskem osnutku o izrednih 1 lijonov lil ker je prispevala deže-
izdafckih za javne pobude in o nujnih posegih deželnega interesa. Pri tem gre za porazdelitev prebitka dohodkov v letošnjem proračunskem letu v višini 1250 milijonov lir, kot je predlagal deželni odbor. Za zakonski osnutek so glasovali svetovalci KD, PSU, PRI, PLI, MF in MSI, vzdržal se je svetovalec Stoka (LSS), proti pa so glasovali svetovalci KPI in PSIUP
Pismeno poročilo k zakonskemu osnutku je pripravil demokristjan-ski svetovalec Bianchdni. Dejal je, da se po navadi prilagajajo proračunske spremembe proračunu dvakrat na leto. V tem primeru pa ni hotel odbor čakati konca leta za drugo prilagoditev, marveč ie pripravil zakonski osnutek, tako da bi lahko razpoložljiva sredstva takoj uporabili, da ne bi ostal denar neizkoriščen. To velja vsaj za večje dohodke, ki jih je bilo mogoče točno določiti. Odbor je pri porazdelitvi sredstev upošteval določeno prednostno lestvico, in sicer, katera vprašanja so po njegovem mnenju najbolj nujna. Poleg tega ni bilo moč sprejeti obveznosti na daljšo dobo, pač pa obveznosti z enkratnim prispevkom.
Omenjeno vsoto so porazdelili na 5 vrst različnih javnih del. 200 milijonov so določili za popolno izvršitev del za ureditev mejnega prehoda na Kokovem. Tako je sedaj
la prej že 400 miEjonov, in sicer na podlag deželnega zakona štev. 28 iz apriia letos. Pokazalo se je narmeč, de. prvih 400 miEjonov ne zadostuje.
*>rugi člen zakonskega osnutka določa 300 miEjonov Er prispevka videmski občini za zgraditev športne palače, kakršne Videm doslej sploh ni imel. Cl. 3 zakonskega osnutka določa 200 miEjonov Er v prid vzorčnemu velesejmu v Pordenonu, in sicer za nakup novega zemljišča, na katero bodo premesti, li velesejem. Četrti prispevek, o katerem govori člen 5 zakonskega osnutka, znaša 300 miEjonov lir in bo služil za dograditev raznih in-
Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 6. strani.
Kdor količkaj redno zahaja na koncerte in druge glasbene prireditve v Kulturni dom, v «Verdi», *Avditorij», v naša prosvetna društva, kdor po radiu spremlja poročila in ocene o teh dogodkih, temu je Karlo Sancin nepogrešljiva osebnost, skoraj bi lahko rekli sinonim za naše glasbeno življenje.
Prav danes, na današnji dan, praznuje ta neumorni glasbenik, glasbenik v vsestranskem in najbolj plemenitem pomenu, svoj 75 rojstni dan. Rodil se je namreč 30 okt. 1803 v Skednju, kjer je bil njegov oče Ivan, Šmec po domače gostilničar. Po šolanju v domačem kraju je v letih 1909-1913 obiskoval slovensko učiteljišče v Gorici, uspo-sobljenostni izpi. pa je položil leta 1916 m učitelijšču v Ljubljani.
Glasba ga je privlačevala že od mladih nog. Dali so ga učiti violino, najprej pri zasebnem učitelju nato pa v takratnem tržaškem tConservatorio Triestino Giuseppe Verdt». Hitro je napredoval in kmalu postal član orkestra gledališča tVerdiK po vojnih letih od L 1918 do l. 1921 pa je bil član ljubljanskega opernega orkestra. Istočasno je pri ljubljanski *Glas-beni mat’ 11 poučeval violino.
te leta 1918 je ustanovil znani godalni <iZikov kvartet», ki je dosegel svetovni sloves. Sestavljali so
ga poleg njega še Rihard in Ladislav Zika ter Ladislav čery. Kvartet je opravil uspešne koncertne turneje po Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji.
Leta 1923 je Karlo Sancin sprejel mesto ravnatelja na glasbeni šoli v Celju pri tamkajšnji Glasbeni matici, kjer je ostal do nacistične okupacije v l. 1941. Medtem se je udejstvoval tudi kot violinski koncertant-solist, potem ko se je v violinskem šolanju izpopolnjeval pri prof. Vaclavu Humlu v Zagrebu in l. 1935 položil na konservatoriju v Gradcu izpit umetniške zrelosti.
Po pregnanstvu iz Celja se je zatekel v Ljubljano in nastopil službo pri ljubljanski Operi in kot profesor violine pri Glasbeni matici.
Osvoboditev ga ni mogla zadržati v slovenski prestolnici. Nemudoma se je vrnil v svoj rodni Trst in tu z vso svojo družino pomagal s svojimi velikimi pedagoškimi sposobnostmi obnavljati naše glasbeno življenje. Postal je ravnatelj glasbene šole pri oživljeni Glasbeni matici in jo vodil od l. 1945 do 1949. Pozneje je bil še pedagog na glasbeni šoli Prosvetne matice, glasbo pa je poučeval tudi na raznih slovenskih šolah. Njegovega dragocenega sodelovanja je bil do pred nekaj teti deležen tudi orkester Glasbene matice, v katerem je igral violino in po potrebi violo. V zadnjih letih se je posvetil glasbeni kritiki in tudi v tem svojstvu izpričuje in uveljavlja bogastvo svoje glasbene kulture, saj ga med nami lierjetno ni strokovnjaka, ki bi tako kot on poznal glasbeno in zlasti violinsko literaturo in znal s tako prefinjenim in izbrušenim ušesom slediti našemu glasbenemu življenju.
In še nekaj. Malo komu je najbrž znano, da z velikim uspehom goji tudi svoj malce skriti hobi — tz-delcvanje violin.
Oh tako 'epem življenjskem jubileju, ki ga je dočakal, še ves poln delovne vneme in požrtvovalnosti, mu iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in delovnih let.
J- k,
čestitkam k življenjskemu jubileju prof. Karla Sancina se pridružujejo upravni odbor, odbor orkestra in učiteljski matioe.
met. Omenil je tudi mimogrede potrebe tržaških pristaniščnikov. V razpravi so spregovorili še Boschi (MSI), Rizzi (PSIUP). Moreili (MSI) m De Biasd (KD).
Vsem je odgovoril poročevalec Bianchtni, ki je dejal, da so tl prispevki v skladu s splošno razvojno smerjo deželnega načrta
VVJJIW SU.61JV	S..~.—.w	--1 ,	, J. .Ui.
čimer je seveda pobijal nasprotne Svetovalca Taddeo (MIT)
i i_• a 	___j____i___ T-r-„ _   ui. • r»rvt» 1 »-> : / T>r ta	.  j *.
cegat so bila osrednji predmet razprave na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila potrditev sklepa občinskega odbora o najetju 3.055.461.880 lir za posojila za finansiranje del podjetja Acegat in sklepa odbora za najetje 1.500.000.000 lir posojila za razna dela, ki jih bo opravilo isto podjetje.
Ko je odbornik za finance dr. Verza obrazložil oba sklepa, je povedal, da je pokrajinska nadzorna komisija zavrnila sklep, ki ga je svoj čas sprejel občinski svet. z relativno večino za najetje prvega od dveh omenjenih posojil, ker morajo biti posojila po zakonu odobrena z večino izvoljenih svetovalcev.
Dejstvo, da je občinski odbor med počitnicami občinskega sveta spreje"] omenjena dva sklepa z nujnim postopkom na osnovi člena zakona, je povzročilo proteste svetovalcev opozicije, ki so menili, da je samo občinski svet pristojen za odobritev talko važnih sklepov. Pred glasovanjem o obeh sklepih je župan izjavil, da ju je odbor odobril z nujnim postopkom, ker podjetje Acegat potrebuje denar za nujna dela za okrepitev elektrlčmh, vodovodnih in plinskih naprav.
Svetovalci Monfalcon (PSIUP), Crevatin (KPI), Trauner (PLI) in Moreili (MSI) niso bili županovega mnenja in so poudarili, da mora občinski svet enkrat za vselej razpravljati o položaju podjetja A-cegat, ki iz leta v leto brede v vedno večje dolgove. Crevatin je ugotovil, da ima Acegat že sedaj 10.800,000.000 lir primanjkljaja in da se bodo njegovi dolgovi s skorajšnjo ureditvijo plač in socialnega zavarovanja osebja ter za modernizacijo naprav v prihodnjih letih povečali na skupno 31 milijard 800 milijonov lir, kar pomeni, da podjetju če ne bodo urejene razmere preti nevarnost stečaja.
župan in svetovalca Abate (KD) ter Cesare (PSU) pa so zagovarjali sedanjo politiko občinske uprave v pogledu Acegata, čeprav je Cesare poudaril, da bo treba celotno vprašanje zlasti mestne prevozne službe, ki je najbolj pasivna, urediti z ukrepi v vsedržavnem merilu.
Po daljši razpravi sta bila sklepa potrjena z 31 glasovi (KD, PSU, PRI in SS), proti so glasovali svetovalci KPI, PSIUP, PLI in MSI.
in Cec-
tržaškem pristanišču Gre za konstrukcijo, ki bo zahtevala izdatek 6 milijard 200 milijonov lir, od česar bo država prispevala 80 odst. Zidani dok naj bi zgradili v okviru Tržaškega arzenala Sv Marka, in sicer tako, da ne bo oviral glavnega sanišča v ladjedelnici; kljub njegovi prisotnosti naj bi namreč lahko uporabljali sanišče za morebitna splavljenja ladij ali drugih plovil. Delavstvo pa je mnenja, da bi morali zgraditi zidani dok v Miljah, kje- nameravajo postaviti tudi napravo za čiščenje petrolejskih ladij Obe napravi naj bi tako zgradili ' okviru bivše ladjedelnice Sv. Roka.
Izlet mladincev na manifestacijo v Padovo
V nedeljo ob 9. uri bo s Trga Garibaldi odpeljal avtobus tržaških mladincev, ki se bodo odzvali na poziv federacije KPT in ZKMI, PSI UP in njene mladinske organizacije Neodvisnih socialističnih gibanj iz Vidma, Benetk, Trevisa in Vicen-ze ter Študentskega gibanja iz Padove, za udeležbo na meddeželni manifestaciji proti tujim oporiščem v Italiji.
Vpis na izlet sprejema tajništvo ZKMI v Ul. Capitolina 3, telefon 744-046 ali 744-047. Cena izleta je 500 lir.
Vpise sprejemajo tudi za posebni miljski avtobus, ki bo odpeljal iz Milj ob 8. uri. Mesta se lahko rezervirajo pri blagajni društvenega bara «Verdi».
Jugoslovanski celovečerni film
«KOZA RA»
ki na edinstven način prikazuje izrez iz NOB, bodo predvajali:
v četrtek, 31.10. ob 20.30 — PD Ivan Cankar v društve nem sedežu;
v nedeljo, 3.11. — rezerviran.
v torek, 5.11. ob 17. uri in 20.30 PD IGO GRUDEN v Nabrežini;
v sredo, 6.11. ob 20.30 PD SKEDENJ, v svojem sedežu, Škedenjska ulica 124;
v četrtek, 7.11. ob 20.30 PD SLAVKO ŠKAMPERLE, v svojem sedežu, stadion «1 maj»;
v petek, 8.11. ob 20.30 PD LO-NJER-KATINARA v Lonjerju Vabimo še preostala društva, da rezervirajo film za nasled-dnje dni (tel 31-119)!
Slovenska prosvetna zveza
trditve svetovalcev. Kar se tiča, c°vini (PLI) sta se vzdržala glaso
frastruktur za pomol VII. S prejšnjo vsoto, ki jo je že nakazala dežela, bodo zgradili most čez železniško progo, delno preuredili privoz, zgradili cesto na stebrih in končno carinska poslopja; s sedanjim nakazilom pa bodo pripra-viE prostore za notranja in zunanja parkirišča ter zgradili železniške priključke in most Koristnost tega prispevka je očitna, če se upošteva stalni tehnološki razvoj pomorskih prevozov. Pri tem je treba upoštevati tudi potrebo po «kon-tejnerizaoiji«, zaradi česar je treba ustroj pristaniških naprav spremeniti. Vsem Je tudi očitna važnost pomola štev. VII. ki ga je treba za to opremiti z učinkovitimi napravami.
Peti prispevek znaša 300 miEjonov lir in gre za najbolj nujna dela pri ureditvi zemljišč in raznih voda. Znamo je, da so vodni tokovi, zlasti na gorskih področjih, zelo malo urejeni ter da dela škodo na zemljiščih med Timavo in Tilmentom tudi morje. Zaradi tc-ga prihaja v gorskih predeEh do udorov in usadov, kar povzroča veliko škodo in je tudi nevarno. Seveda bd bilo porebndh za popolno utrditev zemljišč in reguliranje voda, to je za hadrogeolo-ško ureditev nad 100 miEjard Er, zaradi česar nima dežela sredstev, da bi za to sama poskrbela. Vendar namerava poskrbeti za najbolj nujne primere. Doslej je dežela dala na razpolago 3669 miEjonov Er v te namene.
V razpravi o zakonskem osnutku je prvi spregovoril komunist Bosari, ki se je pritožil nad zdrob-ljenostjo prispevkov. Zakonski o-snutek določa pet prispevkov, ki niso nič povezani med seboj in bi morali zato pravzaprav sestaviti pet zakonov. Uporaba pribitkov ima namreč to pomanjkljivost, da se ne morejo uporabljati za daljše razdobje, marveč jih je treba potrošiti v istem letu.
Sehlavi (MF) je dejal, da ni ta zakonski osnutek v skladu z duhom načrtovanja. Tudi on Je rekel, da je določanje prispevkov preveč razdrobljeno in da zato ne morejo služiti načrtnemu gospo darskemu razvoju. Dejal je tudi, da ni prav, da dežela daje prispevke za dela, za katera je pristojna pravzaprav država. Pri tem je c-menil pomol štev. VII. in prelaz na Kokovem ter dejal, da je pravi nesmisel, da mora dežela finansirati na tem prelazu celo zidavo vojašnice za financarje Pritožil se je tudi na tem, da so najprej nakazali 400 milijonov za ta dela in dejali, da bo to dovolj, sedaj pa zahtevajo še nadaljnjih 200 milijonov. V tem času se namreč gradbeni stroški niso tako povišaE. Tudi liberalec Mor-purgo je menil, da bi morali napraviti za vsak prispevek poseben «zaikonček».
Komunist Bergomas Je predvsem poudaril, da niso dali nobenega
izdatka 200 milijonov Ur za ureditev carinske službe na mejnem prehodu Kokovo, je Biamchini dejal, da je to delo zelo važno za mednarodne povezave Furlanije -Julijske krajine. Zagovarjal je tudi izdatek 300 miEjonov Ur za zgraditev športne palače v Vidmu. Na koncu je še dejal, da se strinja s spreminjevalnim predlogom komunistov k čl. 3, da se da na razpolago denar za pordenonski velesejem pordenonski občini in ne velesejemski upravi, kot določa zakonski osnutek.
V imenu odbora je spregovoril predsednik Berzanti, ki je dejal, da je namen zakonskega osnutka dati skromne prispevke, ki pa so učinkoviti za rešitev določenih nujnih vprašanj. Tudi on je dejal, da se strinja s spreminjevalnim predlogom komunitsične skupine glede prispevka za pordenonski velesejem. Ta spremenjevalni predlog so potem tudi izglasovaE.
Sledile so glasovalne izjave in glasovanje z izidom, ki smo ga o-menili v začetku.
vanja.
Med odgovori na vprašanja svetovalcev je odbornica za šolstvo Fa-raguna odgovorila svetovalki Jelki Gerbec (KPI) na njeno vprašanje o težavah - na slovenski trgovski akademiji, čeprav je bilo to vprašanje za letos urejeno z u-stanovitvijo vzporednic, kar je povedala tudi odbornica, je Grbčeva vendar poudarila, da je treba preprečiti, da bi pokrajinska uprava začela podirati vmesne stene sedanjih razredov in urediti večje učilnice kot Je bilo to sporočeno v pokrajinskem svetu, hkrati pa da je treba zahtevati, da bo ministrstvo za šolstvo izdalo dovoljenje za vzporedne razrede na slovenski trgovski akademiji že ob začetku šolskega Ihta.	---------
Pozitivno mnenje o načrtu za suhi dok
Višji svet za javna dela se je pozitivno izrekel o tehničnem na-
aiiiiiiiiiiiiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiHiiiiiiinmiiiiiiinii
SPOROČILO FEDERACIJE KPI
Nesprejemljiv vladni zakon o ureditvi statuta EPIT
KPI ugotavlja, da hoče vlada ohraniti sedanje nezakonito in protiustavno stanje v tržaškem industrijskem pristanišču
Tajništvo tržaške federacije KPI
prispevka družbi pristaniških delavcev v Tržiču, katere zastopniki so svoj čas predočili odborniku Duloiju potrebo po raznih meha-
sporoča, da je vlada predložila zakonski osnutek o ureditvi statusa Ustanove za industrijsko pristanke v Trstu. Tajništvo opozarja, da je ta pobuda vlade zelo resna.
Vlada, je rečeno v sporočilu, je šla mimo vseh obveznosti, ki so jih svoj (as sprejeu predstavniki KD in njem zavezniki v parlamentu in deželnem svetu, da se bodo zavzeli za preuieditev te ustanove, ki mora imeti javno in demokratično upravo. V.uda pa name-ava potrditi dosedanji nezakoniti status, ki ga ie lej ustanovi določila nekdanja Zavezniška vojaška uprava in ki so ga pozneje predstavniki italijanske uprave sprejeli.
Na industrijskem področju v Zavljah, ugotavlja sporočilo KPI, je uprava EPIT izkoriščajoč svoj dvomljiv položaj v primerjavi z zadevno italijansko zakonodajo, do sedaj dovolila, da so prišla velika pristaniška področja v roke zasebnikom, zapravila je obsežna področja in uporabila javne naložbe za neresne pobude, ki so potem propadle.
Zato tajništvo obsoja ta vladni manever, ki so ga gotovo zahtevali določeni tržaški krogi, da se podaljša veljavnost ne samo običajnih ugodnosti, ki veljajo tudi v drugih italijanskih področjih, marveč tudi nedovoljenih privilegijev in protiustavnih pravic (kot so funkcionalne avtonomije), ki jih nekateri zasebniki izkoriščajo v svojo korist.
Vlada hoče tem skupinam ob priliki «50-letnice» zagotoviti, da jim bo ohranila privilegije, ki Jih u-živajo.
Zato KPI izjavlja, da bodo njeni parlamentarci odločno nastopili v obeh zbornicah proti odobritvi tega vladnega zakonskega osnutka in da bodo zahtevali rešitev, ki bo upoštevala dejanske potrebe industrijskega razvoja Trsta ln koristi delavcev.	|
Hkrati se tajništvo tržaške fe- 5
jam, ki škodujejo delavskim kori-
stim in javnemu značaju tržaškega področja.
Sestanek o lokaciji športnega igrišča v Boljuncu
V ponedeljek zvečer le bil v občinski hiši v Boljuncu vaški sestanek, ki ga je sklicala občinska uprava. Sestanka so se udeležili Sto vilni vaščani, župan Dušan Lovriha in občinski odborniki Razpravljali sc o izbiri kraja, kjer naj bi zgradili novo športno igrišče. Kakor je znano, je razširjeno področje Industrijskega pristanišča zaradi gradnje tovarne GMT zajelo tudi športno igrišče v Boljuncu. Športna dejavnost v dolinski občini se je zelo razvila in zato je nujno potrebno, da se zgradi novo športno igrišče.
Na sestanku je najprej spregovoril župan, ki je med drugim navedel, kaj je občinska uprava v zadnjih letih napravila za Boljunec, nato pa je pozval domačine naj predlagalo, kje naj se zgradi novo športno igrišče, da bo občinska uprava lahko čimprej začela s pripravljalnimi deli. Razvijala se je diskusija in so pretehtali vse predloge. Končno so se dogovorili in predlagali, naj bi novo šport-no Igrišče zgradili na kraju, ki mu domačini pravijo «Na Prvelci«, to je na severo - zapadni strani v smeri od bodoče tovarne GMT proti Borštu. Razširiti bodo morali pot ln urediti primeren par kirni prostor
prostor «Na mandrili« ne bi bil primeren za športno igrišče, oač pa bo prišel v poštev za gradnjo novega prosvetnega doma; novo telovadnico pa na.i bi zgradili v Dolini.
Babičeve uvodne besede pred filmom «Kozara» v Slovenskem klubu
V Slovenskem klubu so včeraj zvečer predvajali Bulajičev film «Kozara», ki bo v teh dneh obšel razna prosvetna društva in ga bo tako videlo veliko število ljudi. Pred samim predvajanjem pa je režiser Jože Babič občinstvu, ki je popolnoma napolnilo dvorano, predstavil osebnost avtorja tega filma Veljka Bulajii-.a in njegovo dosedanjo dejavnost.
Bulajlč izhaja po študiju iz rimske šole fCeatro Sperimentale Ci-nematografico )< in opazna je njegova navezanost na vrhunske dosežke italijanskega neorealizma. Ko je zapustil šolo, se je takoj priključil delu za film «Streha», ki ga je po Zavattinijevem scenariju režiral Vittorio De Sica. Bulajič pa je ostal zvest izhodiščem neorealizma tudi pozneje in ga apliciral na obdelovanje nekaterih zgodovinsko dramatičnih dogodkov po vojni. Tako slika njegov velik film «Vlak brez voznega reda» selitev množice s lcršnega, golega krasa v rodoviten Banat, ki je bil po vojni zapuščen. Italijanska šola je ohranila nad Bulajičem svoj vpliv tudi v dobi «novovalovskih» struj, '•e-prav je sam skoraj brezupno poskušal, da bi se tega vpliva otresel Ustvaril je dva Rima — «Voi-na» in «Pogled v zenico sonca» — s katerim pa ni prepričal S Rimom «Kiveče mesto» išče podobno kot v prvem Rimu preobrazbo ljudi. V rudarskem mestu se ruda spreminja v jeklo in ob razvijajoči se industriji tudi ljudje spre minjajo. Po katastroR v Skopju pa je Bulajič ustvaril največji doku mentami Rim, za katerega je prejel razne nagrade In. pr UNESCO) «Kozara» je Rim, ki je nastal l. 1962. V njem hoče avtor pokazati skoraj nemogoč poskus predreti nemški obroč v obleganiu Film kaže. kako ie samo z nečloveškim naporom mogoče premostiti tudi to, kar velja za nemogoče. Tu je režiser Babič potegnil paralelo z nekaterimi dogodki današnjih dni, ter pri tem nakazal silno aktualno vprašanje, ki se postavlja pred narode ali posameznike: kaj si bom koristil, če bom miren, neuporen. Film «K ozara« hoče povedati, da je rešitev in ohranitev prav v izgorevanju in žrtvovanju.
Ze nekaj časa pa dela Bulajič na velikem filmu «Neretva». Gre za znano veliko bitko, ki ni pomenila samo strateški uspeh, temveč je imela tudi usodne pozitivne diplo matske posledice za priznanje NOB na Zahodu
Občinstvo je režiserju Babiču s ploskanjem izrazilo hvaležnost za njegove besede.
K?r
KASTA priredi tečaj srbohrvaščine. Začetek novembra. Vpisovanje in informacije vsak dan od 13. do 14.30 do 8.11. 68 na številki telefona 740018.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM Sezona 1968 - 69
Anton Pavlovič Cehov TRI SESTRE
drama v štirih dejanjih
V	četrtek, 31. oktobra ob 20.30 Red D (tretja predstava na predpražnik)
V	soboto, 2. novembra ob 20.30 Red C (druga sobota po premieri)
V	nedeljo, 3. novembra ob 16.00
Abonmaji so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure. Pohitite 1
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacija na tel. 734-265.
Gledališča
Verdi
V	ponedeljek, 4. nov, z gala predstavo Verdijeve opere »Sicilijanske večernice« otvoritev operne sezone 1968-69, Predstava bo ob 21. uri za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Dirigent Oliviero de Fabritils. Režija Giovanni Poli, scenska postavitev Nino Perlzi, zborovodja Gaetano Riccitellt, ki bo v letošnji sezoni po plodni in uspešni karieri vodi) zbor gledališča Verdi.
V	glavnih vlogah nastopajo; sopranistka Floriana Cavalti (prvič v Trstu). tenorist Ruggero Bondino, baritonist Antonio Boyer, basist Raffae. le Arie ter še Enzio Viaro, Vito Su-sca, Bruna Ronchinl, Giuseppe Bot-ta, Eno Mocchiutti, Raimondo Botte-ghelli in Lucio Rolli.
Prodaja vstopnic za prvo predstavo se nadaljuje. Vstopnice za lože so razprodane.
Teatro Stablie
Milly m Achille Millo nastopata do četrtka z recitalom »Ljubezen in voj. na«. Današnja predstava je ob 20,30. Vstopnice za to izvenabonmajsko predstavo so na razpolago v. galeriji Prot-ti. Abonenti imajo običajni popust.
Nazionale 15.30 «Giugno 44, sbarche-remo in Normandia«. M Rennie, L. Burton Technicolor.
Grattacielo 16,00 «Barbarella». Jane Fonda. Technicolor.
Eden 16. C0 «Nemici per la pelle«. Louis De Funes, Jean Gabin. Technicolor.
Fenice 16.30 »Shalakb«. Sean Connery, Brigitte Bardot. Technicolor.
Excelsior 15.30 »Straziami, ma di bari saziaml«. N. Manfredi, U. To-gnazzi, P] Tiilin. Technicolor.
Ritz (Ulica San Francesco štev 10) 14.00 »Meglio vedova«. Virna Lisi, Peter McEvery, G Ferzetti. Technicolor
Alabarda 16.00 «Due sporche caro-gne«. A. Delon, C. Thomson. Technicolor.
Moderno 16.00 «11 favoloso dottor Doo. llttle«. R. Harrison, Senta Berger. Technicolor,
Filodrammatico 16.30 «Katjuša». Ma-r.y Versl, Thomas Hunter. Technicolor.
Aurora 16,00 Filmi lz I. svetovne vojne. Vstop prost.
Cristallo 15.00 «Dr. Zivago« Kolos letošnje kinematografije Metrocolor.
Capitol 16.00 «Chimera». Gianm Mj-randi, L. Efrlkian Technicolor
lmpero 16,00 «Millardario ma bagnl-no». E, Presley. Technicolor
Vittorio Veneto 16.00 «Inchiesta pe-ricolosa«. F Sinatra, Lee Remick. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 «E1 Greco«. Mel Fer-rer, Rossanna Schiafflno. Technicolor.
Astra 16.00 «11 pirata del Re». Technicolor.
Ideale 16.00 «Le avventure di Dav.v Crocket«. VValt Disney. Technicolor.
Slov. prosv. društvo «TABOR» z Opčin
sporoča, da danes ne bo predvajanje filma
K O Z A R A,
ker je v dvorani razstava.
Film bo na sporedu v soboto, 9. 11., ob 20.30.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Ane Per-tot daruje Milena Sila 1000 lir z* Športno združenje Bor. Namesto cvetja na grob matere Stanka Pe-tota darujeta Ema in Fani Kerševan 1000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar. Namesto cvetja na grob matere prijatelja Stanka Pertota darujeta Emil m Tončka Colja 2000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Ant Pertot darujejo družine Kodrič n Siškovič 2500 lir za Glasbeno matico In 2500 lir za Športno združenje Bor.
Namesto cvetja na grob pok. Ane Pertot daruje družina Koren 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob drage tete Ane Pertot roj. Tavčar darujejo družine Krošelj, Puntar in Battistella 4000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob mame tov. Stanka Pertota daruje Stubel za Dijaško matico 3000 lir.
V	počastitev spomina pok. Ane Pertot daruje Marija Brus 2000 lir za Dijaško matico.
Ob 4. obletnici tragične smrti Dana Sosiča daruje družina 4000 lir za Športno društvo Primorec Iz Trebč. V isti namen daruje 1000 lir Rafaela Skerlavaj.
PROSVETNO DRUŠTVO BAR-KOVLJE izreka svoje iskreno sožalje odborniku Stanku Pertotu ob izgubi drage mame.
P. D. «S. Škamperle«
noriva člane, da se 1. novembra ob 11. uri na Vrdelski cesti 25 udeležijo svečanosti polaganja venca na spominsko ploščo padlih Svetoivančanov v NOB.
Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu priredi enodnevni izlet 10 novembra t.l. v Predjamski grad, Rakov Škocjan in na Cerkniško jezero, kjer bo kosilo. Cena 2.500 lir. Vpisovanje do 8. novembra t.l. na sedežu društva od 19. do 21. ure m ves dan pr' Slavi Slavec.
_ Zaradi proslav bo 1. novembra deraolje KPI obrača na tovariše, ki i prepovedano parkiranje avtomobi-delajo v pristanišču, naj seznanijo lov od 9.30 do 21. vzdolž Ul. Capl-_	vse delavce o stališču, ki ga je | tolina od križišča z Ul. del Monte
Glasbene1 ničnih napravah v tržiškem prista-1 zavzela KPI in naj okrepijo bor-1 do sto metrov po križišču z Ul. Ca-i ndšču, da bi se povečal njegov pro-1 bo proti funkcionalnim avtonomi-1 boro.
SPDT priredi 3. — 4. novem bra izlet na CRES in MALI LOŠINJ z vso oskrbo v prvo razrednem hotelu, kjer bo lz letnikom na razpolago tudi zimski bazen.
Vpisovanje ln informacije v Ul. Geppa 9 do 27. t. m. Na razpolago je še nekaj mest. Vpisnino je treba poravnati do 30. t. m.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29 oktobra 1968 Se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa Je 12 oseb UMRLI SO: 56-letna Ida Terzl por. Ongaro, 54-letn^ Giustina Blsiani por. Granata, 72-letna Maria Hrovatin por. Cuk, 68-Ietna Maria Bonazza. 30-letni Giuseppe Dominki. 65-letna Giovan-na Puntar, 83-letna Lucia Šuligoj vd. Murovec, 55-letnl Dorino Rupini, 3-letni Stefano Patrovlcchio, 78-letna Ida Magagnato por. Uberti, 63-letni Cherubino Caffou, 72-letna Raffaella Zanettl por Bersano - Parodi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Biasoletto. Ul. Koma 16. Uavanzo, Ul. Bernini 4. Benussi, Ul. Cavana 11. Sponza, Ul Montorsino 9 (Rojan) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vlelmetti. Trg della Borsa 12. Cen-tauro, Ul. Rossettl 33 AUa Madonna del Mare, Largo Plave 2. SanfAnna. Erta di S Anna 10
z 4 ■■ * A L A
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so v tako velikem številu spremili na zadnji poti našega nepozabnega
NINOTA DILENA
Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, železničarjem, športnikom, vsem darovalcem cvetja in vsem tistim, ki so počastili njegov spomin
Žalujoča žena ANICA, sin BORIS Nabrežina, 30. 10. 1968	in hži NIVES
Ob smrti drage mame izreka športno združenje Bor tovarišu Stanku Pertotu, članu nadzornega odbora, svoje iskreno sožalje.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
Ivanka Puntar
Pogreb bo danes, 30. t. m. ob 15. uri izpred kontovelske cerkve na domače pokopališče
Žalujoči: sestri MILA in ANGELA in brat PEPI * družinami, NEČAKI ter O-stali sorodniki Kontovel-Opčine. 30, 10. 1968
28. t. m. nas je za vedno zapustila naša teta
Lucija Murovec roj« Šuligoj
Pogreb bo danes, 30. t. m. ob 15 uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice
ŽALUJOČE nečakinje: z družinami Trst ,30 10 1968
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi mož in tata
Angel Ravbar
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 31 t. m. iz kapele tržaške bolnišnice na repentabrsko pokopališče.
Žalujoči žena Zofa, hčerki /irka in Zdenka ter drugo sorodstvo
Repentabor. 30 10 1968.
PISMA UREDNIŠTVU
Nesprejemljiv odnos občinske uprave do razlaščencev za razširitev pokopališča
Ali tisti, ki jim bodo vzeli hiše nimajo pravite, da jim občina postavi nove?
Spoštovano uredništvo.
V soboto ste na tržaški strani vašega časnika objavili pod velikim naslovom odgovor občinskega odbornika za javna dela Mocchija občinskemu svetovalcu in tajniku Kmečke zveze Mariju Grbcu na vprašanje v zvezi z razlastitvijo zemlje in hiš za razširitev pokopališča pri Sv. Ani.
Tudi jaz sem pol kmet in pol delavec, živim pa popolnoma na drugi strani mesta, na Greti. Toda odgovor odbornika Mocchija, kjer govori o stanovanjih družin, ki jim bodo razlastili hiše, me je začela resno skrbeti, saj je slovenski človek, ki stoletja živi na svoji zemlji in jo pridno obdeluje, izpostavljen danes, kjer koli je naseljen v tržaškem predmestju,_ v stalni nevarnosti, da ga kar čez noč vržejo na cesto z nekaj milijoni lir v žepu, ki <nu ne zadostujejo niti za skromno novo stanovanje, kaj še, da bi si ustvaril osnovo in pogoje za nadaljnje življenje.
Občinski upravi nočem oporekati pravice, da si na en ali drug način poskrbi zemljišče za razširitev pokopališča. Rekel bi, da je to njena dolžnost, saj imajo občani pravico, da jim javna uprava uredi njivo zadnjega počitka, na kateri bo tudi zanje košček zemlje za Posmrtne ostanke. In Trst nujno potrebuje večje pokopališče.
Pri tem pa je tudi naravno, da niora nekdo plačati to potrebo in žrtvovati tudi svoj dom in vrt. Toda vprašujem se:
Kako je sploh mogoče, da se občinski odbornik za javna dela, se pravi občinska uprava, takole otresa odgovornosti do razlaščencev, ki Jim bodo vzeli streho nad glavo: »Glede zagotovitve stanovanja prizadetim družinam vas moram obvestiti (pravi odbornik v odgovoru svetovalcu Grbcu), da občina, na žalost, nima več pri tem nobene Pristojnosti...» Potem ko govori o komisijah za dodeljevanje ljudskih stanovanj, odbornik zagotavlja, «da bodo prizadeti dobili z dekretom o razlastitvi hiš za prošnjo za stanovanje ustrezno število točk*.
Družine, ki jim bodo vzeli hiše, v večini stare, toda dobro ohranje-ne, v katerih so mirno živeli, bodo morale z dnevom, ki ga bo določila 'ali ga je že morda določila?) občila, zapustiti streho in ostati na cesti, če si torej same niso poskrbele nove hiše, in bodo morale šele napraviti prošnjo za ljudsko stanovanje in računati «na točke*, ki si Jih bodo pridobile pri oceni za stanovanje «z razlastitvenim dekre-tom». če bi v tržaški občini zgradili po 1000 ljudskih stanovanj na ■J™>, potem bi gotovo ne bilo težav, da tudi te družine dobijo takoj stanovanje. Ker pa je iz vsega pisanja vašega in drugih časnikov razvidno, da ne zgradijo letno niti tanko stanovanj, kolikor jih potrebu-J*J° revne družine, ki že leta in *eta živijo v zasilnih prostorih, po-
tem je zagotavljanje občine, da bodo prizadeti dobili «stanovanje takoj, ali prednost pred drugimi*, prazna obljuba.
Po vsem tem pa bi rad vedel: Zakaj je občinska uprava, potem ko se je dolga leta pogajala z nekimi velikimi gospodi na Greti za razširitev ozke ceste, na kateri so se dogajale tudi številne smrtne nesreče, in potem ko s j ji ti gospodje končno odstopili nekaj kvadratnih metrov vrta, tem gospodom zgradila razkošen ograjni zid, kot so si ga sami želen?
Če so imeli ti gospodje pravico in občinska uprava dolžnost, da jim zgradi nov razkošen zid, ki so jim ga za razširitev cest? podrli, ali nimajo prizadete družine pri Sv. Ani še večjo pravico in občinska uprava še večjo dolžnost, da jim zgradi novo hišo, če jim bo staro porušila za razširitev pokopališča?
Izgovor, da jim bodo staro hišo plačali, ne more zadovoljiti nikogar. Dobro vemo, kako se cenijo stare ali tudi skoraj nove hiše, ki jih z zakonom razlaščajo za javna dela, in koliko stane nova enostanovanj-ska hiša ali novo stanovanje.
Oprostite mi za to moje dolgo pi-
smo, toda to, kar je doletelo nekatere kmete pri Sv. Ani, lahko jutri prizadene mene in mojo družino.
A. G.
Zahvaljujemo st našemu čitatelju za njegov prispevek o tem važnem in kočljivem vprašanju ter pričakujemo, da bo na njegova vprašanja čimprej odgovorila občinska uprava.
Obvestilo cvetličarjem
Pokrajinsko naozorništvo za kmetijstvo v Trstu obvešča cvetličarje tržaške pokrajine, da bo od 5. do 20. novembra t.i. sprejemalo prednaročila za razdeljevanje gomoljev nekaterih žlahtnih vrst mečkov (gla-diol). Višina prispevka, ki so ga v ta namen določili deželni kmetijski organi, znaša 50 odst. Prednaročila niso možna za količine izpod 1000 gomoljev.
Nadzorništvo za kmetijstvo si glede na višino sredstev, ki jih ima na razpolago, pridržuje pravico po potrebi tudi skrajšati rok za prednaročila in spremeniti minimalno količino.
VČERAJ NA POKRAJINSKI UPRAVI
Sestanek tehničnega odbora za kraški muzej
Sestanka so se udeležili tudi župani okoliških občin K delu bodo pritegnili tudi nekaj slovenskih strokovnjakov
Goriško-beneški dnevnik
VPRAŠANJE DEŽELNEMU ODBORU
Zakaj odrekajo vojno pokojnino bivšim avstrijskim veteranom?
Pokrajinski zakladni urad napačno tolmači predpise zakona št. 263
Dne 2. aprila letos je bil objav- janje videmskih sporazumov, je ljen v uradnem listu zakon št. 263 sporočil, da do danes ni bila stor-
Pod predsedstvom pokrajinskega podpredsednika prof. Apiha se Je včeraj sestal tehnični odbor za kraški muzej, katerega uresničenje je bilo predvideno v okviru manifestacij «Trst ’68». Sestanka so se udeležili odbornica za prosveto tržaške občine prof. Fara-guna, nabrežinski župan dr. Le-giša, dolinski župan Lavriha, re-pentabrski župan Guštin in zgori iški podžupan Godnič.
O tej pobudi je bil že večkrat govor. Gre za ustanovitev krnskega muzeja, ki naj bi stalno prikazoval izročila omike, kulture folklore človeške zgodovine in narave Krasa. Na včerajnšjem sestanku so položili stvarne temelje za uresničenje muzeja, ker je bil za to zagotovljen denar. Na tej podlagi so proučili možnosti in način uresničenja muzeja ter obravnavali predvsem vprašanje izbire kraja zanj. Po prvi sodbi naj 'bi bil najbolj primeren kak prostor med Repnom in Repenta-brom, torej na enem izmed najbolj značilnih kraških predelov, ki je že ovrednoten s Tabrom ter z nedavno odprto »Kraško hišo«. Nekdo je tudi predlagal naj bi bil muzej na prostem po metodi, ki jo
uporabljajo na primer na Skandi-
»ZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Z izmišljeno loterijo opeharili nad 100 oseb
V prizivu so vsem obtožencem priznali olajševalne okoliščine in jim znižali kazni
-Pred tržaškim kazenskim sodi-1ga. ker so nastopili številni odvet-scem, ki je razsojalo v svojstvu 1 niki, ki so vsi zahtevali popolno
Prizivnega sodišča, se je morala ----------~-”u
jagovarjati včeraj skupina ljudi, ir..80 bili obtoženi, da so ogolju-aii veliko število oseb. Prvostopna obravnava je bila pred tržaškim Rajnim sodiščem v decembru
»J^a zatožni klopi so tedaj sedeli:
“‘-letni Giovanni Piscopiello, ki Je .moral zagovarjati skupaj s “Vojimj soobtoženci, ker je ogolju-Več kot sto oseb; 23-letni Luigi AUperti, 31-letna Italia Beschi, 33-Antonio Bille, 26-letni Giusep-S.D Elia, 28-letni Costantino Fina,
“-letni Giovanni la Rosa, 23-letni costantino Medici 22-letni Adelmo veri in 51-letni Francesco Santa-toaria.
Najhujše obtožbe so zadevale Pi-eopieila, Iti je bil obtožen, da je rganiziral celotno mrežo slepar-ske dejavnosti.
Na obravnavi prve stopnje je natopilo več kot 100 prizadetih tran*. Sodnik pa je poklical na vr-t anJe še 15 drugih prič (iz ret preiskovalnih organov, karabi-J®rJcv in zasebnih prič). Že na ahski obravnavi je javni tožilec Poudaril, Ja so obtoženci ogolju-Predvsem ljudi iz preprostih tojev, celo najrevnejših, ter je za-'tozni”rteV£d za obtožence hude
. goljufije, ki so jih zakrivili ob-S2>o, so bile izpeljane na zelo Prerisan način. Goljufi so obve-iUu sv°je žrtve, da so bile iz-•l’obane na neki loteriji. Z izžre-Jjnjetj). so baje dobile pravico, da prejmejo brezplačno šivalni stroj o zavoj blaga. »Srečni* dobitniki so morali takoj izplačati 72.000 “r v gotovini in potem še 78.000 lir raznih mesečnih obrokih, okrajni sodnik je lani spoznal j;® obtožence za krive ter je ob-°dil Piscopiella na 2 leti in 6 me-o£c®v zapora, 800.000 lir globe in P.U00 lir denarne kazni; Aliperti-jS J19 2 leti zapora in 200.000 lir kui •’ Deschijevo na isto kazen,
'nfcja na 1 'eta in 6 mesecev za-Pora ter 150 000 lir globe, D’Elia I Joto in 4 mesece zapora ter -O.OOO lir globe, Fina na 8 me-[ecev zapora in 80.000 lir globe,
Irm n™ 9 na 10 mesecev zapora in In o *‘r fdobe, Medicija na 1 leto lir Hi ,mesecev zapora ter 180.000
to	Nerija na l leto zapora
J? 100.000 lir globe ter Santama-„na 2 leti in 4 mesece zapora tor 800.000 lir globe.
» 'jjtorajšnja obravnava pred ka-WI>skim sodiščem je bila zelo dol-
oprostitev svojih varovancev. Po enournem posvetovanju so sodniki sklenili, da se prizna vsem obtožencem pravica do splošnih olajševalnih okoliščin ter so zato znizali kazen Piscopiellu na 10 mesecev zapora, 100.000 lir globe in 50.000 lir denarne kazni, Alipertiju, Be-schijevi in Mediciju na 8 mesecev zapora, 80.000 lir globe in 30.000 lir denarne kazni, Finu na 6 mesecev in 15 zapora, 65.000 lir globe ter 20.000 lir denarne kazni, Bideju, D'Eliu, Neriju, La Rosi in San-tamarii na 7 mesecev zapora, 70 tisoč lir globe in 25.000 lir denarne kazni, le Santamaria bo moral prestati zaporno kazen. Nadalje so sodniki preklicali prejšnji sklep o-krajnega sodnika, da se kazen, ki je bila prisojena Piscopiellu in D’Eliu, ne vpiše v kazenski list. V ostalem so potrdili prvotno razsodbo.
Tatovi v baru
Tatovi so prejšnjo noč vdrli v bar, ki ga ima v najemu 36-letna Anita Čotar por. Mattioli iz Boršta, in odnesli 55.000 lir drobiža.
Skozi okence shrambe so neznanci vdrli v bar «Astor» na Lonjerski cesti 168 in s pomočjo odvijačev odprli predalčke »flipperja*, namiznega nogometa ’ i glasbene omare ter jih izpraznili.
Policija neznance še išče.
Smrt na cesti
za srčno kapjo
Včeraj popoldne ob pol štirih je taksist Paolo Perz iz Ul. Verga 14, mirno peljal svoje vozilo po Ul. Giu-lia proti mestnemu središču, ko je moral pri zgradb tramvajskega parka na križišču z Ul. Margheri-ta ustaviti vozilo in dopustiti pešcem, da vstopijo v tramvaj, ki je tam ustavil.
Tedaj se je neki priletni moški napotil k vstopni stopnički v tram vgj, se nenadoma in brez krika zgrudil in negibno obležal na tleh.
Perz je takoj izstopil iz svojega taksija, naložb neznanca in z vso brzino odhitel v glavno tržaško bolnišnico.
Žal je bilo vse njegovo prizadevanje zaman. Mošk' je med potjo izdihnil in v bolnišnico je Perz pripeljal truplo neznanca, ki so ga pozneje identificirali. Gre za 69-letnega trgovca Luigija Angelija, ki je, kot so pozneje ugotovili, umrl za srčno kapjo.
navskem ln ki Jo bodo uporabili za zbirko prof. Enriqueza. V ta namen se bodo posvetovali z arhitekti. Kasneje naj bi muzej še razširili in ga spopolnili z raznimi odseki. tako da bi postal stalna razstava, ki bi prikazovala vse plati Krasa. Za sedaj predvidevajo odseke za arheologijo, za narodopisje, za zgodovino ljudskih običajev in za likovne umetnosti.
Tehnični odbor je že sklenil, da bo navezal stike s strokovnjaki, tako da bo zagotovljena pobudi znanstvena resnost. Predlagali so, naj bi bili med tem) strokovnjaki dr. Pagninijeva, ki je znana po študiji o kraški hiši, dr. Ruaro-va, ravnateljica mestnih muzejev za zgodovino, umetnost in prerod, Egon Kraus predsednik zadruge «Naš Kras», kritik in esejist prof Aurelio Ciacchi, prof. Milko Marčetov, etnograf akademije v Ljubljani, ki je znan tudi p0 udeležbi na zadnjem srednjeevropskem srečanju v Gorici, prof. Poldlni iz bo-La“iCnf;*a inštituta naše univerze, prof. Mezzena, ravnatelj narodoslovnega muzeja," prof. Montenero, muzala Revoltella, dr. Samo Pahor z inštituta srednjeve-
unlverae^01506 zgodo,vine tržaške
OBVESTILO UMA ’
Brezplačna pomoč lastnikom električnih strojev
. UMA (potrošniki kmečkih motorjev) namerava v prihodnjem letu izpopolniti svojo neposredno brezplačno podporo lastnikom kmetijskih strojev na električni pogon. Vsakršna pomoč, tudi tista v obliki nasveta, je vedno bolj potrebna zavoljo vedno večje uporabe električne pogonske sile v kmetijstvu. S tem namenom namerava UMA svetovati rešitve o napeljavi elektrike na _ njive, kakor tudi nakazovati možnosti za vse večje vključevanje električne pogonske sile v proces mehanizacije kmečkih posestev.
Pomoč, ki jo UMA namerava nuditi, _ ne bo zadevala samo tistih kmečkih posestev, ki uporabljajo trifazni tok za namakanje, pogon črpalk, dvigal, molznih in drugih strojev, ampak tudi manjša posestva z enofaznim tokom za gospodinjske potrebe, ki bi potrebovala manjše črpalke za pitno vodo, za molzne stroje ali nameščanje infrardečih žarnic itd. Za vsa pojasnila je na voljo pokrajinski urad UMA \ Gorici, Verdijev korzo 93. Pomoč, ki jo bo urad nudil, bo docela brezplačna,
od 18. marca 1963, ki priznava posebne ugodnosti za bivše bojevnike iz vojne 1914-1918 in prejšnjih vojn. V čl. 5 tega zakona je rečeno, da se priznava dosmrtna pokojnina po 60.000 li. letno tudi bivšim vojakom avstro-ogrske armade, ki so z aneksijo po drugi svetovni vojni postali italijanski državljani.
Zdi se pa, da pokrajinska ravnateljstva državnega zaklada (Teso-ro) zavračajo zadevne prošnje bivših avstrijskih vojakov ker nimajo odlikovanja Vittorio Veneto. S tem v zvezi se vprašujemo, kako naj bi imeli bivši avstrijski bojevniki tako odlikovanje, ko vendar gre v njihovem primeru za vojake, ki so se borili na drugi strani. Zato kaže, da omenjeno zakladno ravnateljstvo preveč ozkosrčno tolmači predpise omenjenega zakona št. 263, v nasprotju z duhom določbe, kot je navedena v III. odstavku čl. 5 omenjenega zakona.
Ker gre za vazen problem, ki se tiče številnih vojnih veteranov iz naše dežele, sta poslala deželna svetovalca Bergomas in Zorzenon predsedniku deželnega odbora nujno interpelacijo z vprašanjem, ali ne namerava deželni odbor napraviti potrebnih korakov pri pokrajinskih zakladnih uradih, da se razčisti ta zadeva in da se rešijo že vložene in vse druge prošnje, ki jih nameravajo vložiti v tej zadevi prizadeti veterani.
Priprava mejnega prehoda na bodoči avtocesti
V zvezi z interpelacijo deželnih svetovalcev Bergomasa in Zorze* nona, če so naleteli na težave ob prizadevanju za odprtje novega mejnega prehoda na bodoči avtocesti Gorica — Ljubljana, je deželni odbornik za promet Varisco na včerajšnjem zasedanju deželnega sveta dal naslednji odgtfvor:
Odborništvo za prevoze je stopilo v tej zadevi v stike s pristojnimi organi v Rimu. Poseben urad pri zunanjem ministrstvu, od katerega sta odvisni mešana komisija za narodne manjšine in komisija za izva-
jena še nobena pobuda v tem smislu. Vsekakor pa je za to še dovolj časa, preden bodo izvedena vsa tehnična dela za to cesto, da se bo pravočasno uredila tudi zadeva mejnega prehoda.
V odgovoru se dodaja, da je za ureditev takega prehoda potrebno najprej točno določiti njegovo ubi-kacijo na stikališcu obeh cestnih delov, za kar pa je potreben sporazum med pristojnimi tehničnimi organi z italijanske in jugoslovanske strani. Prvi koraki v tem smislu so bili napravljeni prav zadnje
Generalni konzul inž. Tepina na obisku pri SKGZ v Gorici
Generalni konzul SFRJ v Trstu inž. Marjan Tepina ter novi konzul Zlatko Vidas sta se včeraj dopoldne na povabilo Slovenske kulturno gospodarske zveze srečala s predstavniki organizacij in ustanov, ki delujejo v okviru zveze na Goriškem. Po prijaznem pomenku na sedežu SKGZ v Ascolijevi ulici, sta si ugledna gosta ogledala sedeže
dni. Odgovor se zaključuje z žago-1 naših osrednjih kulturnih ustanov, tovilom, da bo deželna uprava sle- j potem pa še Slovenski dijaški dom dila s potrebno pažnjo razvoju te-, in uredništvo Primorskega dnev-ga problema.	I nika.
OD 1. NOVEMBRA DALJE
Zimski urnik javnih lokalov
l'o izbiri lastnikov tudi popoldanska zapora gostišč
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da stopi s 1. novembrom v veljavo zimski urnik za javne lokale na Goriškem, ki je naslednji: ODPIRANJE: kavarne in bari ob 6. uri; restavracije, gostilne in krčme s kuhinjo ter prodajalne nealkoholnih pijač ob 6.30; osmice ob delavnikih ob 10. in ob nedeljah in praznikih ob 11. uri.
ZAPIRANJE: restavracije, gostilne, kavarne, bari in prodajalne nealkoholnih pijač v Gorici, Gradežu in Tržiču ob 2*». uri; po goriških predmestjih in drugih občinah na Goriškem ob 24. uri KRČME s kuhinjo ali brez po vseh občinah vštevši Gorico ob 23. uri.
OSMICCE: po vseh občinah na Goriškem ob 21. uri.
ENAL, CRAL in drugi krožki: v Gorici, Tržiču in Gradežu ob 24. uri; po ostalih občinah na Goriškem ob 23. uri. (Ob sobotah, nedeljah in praznikih lahko zaprejo ob 24. uri).
Lastniki javnih lokalov imajo možnost, da lahko odpirajo svoje loka-
|lllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllllll|||||||,|llll||||lll|||||llimmill|lllllllllll|||l||||||||l|,lll,mi,llll||||||||||ll||||||||||||ll||||||||||||||||||||||l||||||
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
v Reziji
V soboto, 26. t.m. je prišla na obisk v Beneško Slovenijo skupina izletnikov iz Kranja, pod vodstvom prof. Črtomira Zorca, predsednika Prešernovega muzeja v Kranju. Bili so povečini profesorji za zgodovino in etnografijo, ki so se želeli seznaniti z življenjem zamejskih Slovencev.
Prof. Črtomir Zorec, ki je že večkrat obiskal našo Benečijo, je napisal o nas več lepih člank iv v «Gorenjskem glasu* pod naslovom »Poglejmo v Beneško Slovenijo*, si prizadeva, da bi Slovenci v matični domovini spoznali svoje brate v Benečiji. Zato je organiziral že drugi skupinski izlet letos v naše kraje.
Tokrat so prišli v Beneško Slovenijo čez obmejni blok pri Robiču in so si najprej ogledali Lan-darsko jamo, znano po svoji legendi o Atilu in slovenski kraljici in zaradi stare cerkvice, zgrajene v njenem prednjem delu, ki je posvečena sv. Ivanu. Potem so na-••iimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii„ii„i,i,l„illllmuIIlllllIllllI|1|||111111|I1|Illmllmmll|1|ln()lllmiiiuiiimi|i(ii
0 SMRTNI NESREČI NA ROJCAH
Izletniki iz Kranja so si ogledali zanimivosti naše dežele in Rezije
Bili so v Nadiških dolinah, zahodni Benečiji in r odnesli z izleta najboljše vtise
Prispevajte za
DIJAŠKO MANCO!
Manzin je najbrž butnil ob stranico tovornjaka
Takšna podmena si tudi med preiskovalnimi organi vseboij utira pot
O smrtnem dogodku, ki se je v nedeljo okoli 21. ure pripetil na Roj-cah v Ul. sv. Mihaela, oblasti niso izdale še nikakršnega poročila, ker jim ni še nič znanega, kako je mogel izgubiti življenje 6-letni Dome-nico Manzin iz Ul. Žara. Vsekakor je zdaj moč skoraj zagotovo izključiti,^ da bi šlo za namerni umor. Istočasno pa si vse bolj utira pot podmena, da je bil Manzin žrtev lastne neprevidnosti. Prevladuje namreč prepričanje, da je Manzin z glavo butnil ob tovornjak, ki se je pripeljal mimo, ter pri tem do bil tako hude poškodbe na glavi, da je zavoljo njih izkrvavel ter umrl tudi zaradi prebitja lobanje. Sodijo, da je bil nesrečnež name-
njen čez cesto in da je slabo ocenil dolžino tovornjaka. Ko je mislil, da je vozilo mimo, je stopil na cesto ter udaril z glavo obenj. Udarec je bil nedvomno izredno silovit, ki pa ga šofer vozila ni mogel občutiti, tako da je — takšna sodba postaja vedno bolj sprejemljiva, — ne vedoč za dogodek nadaljeval pot.
Ponesrečenca j? prvi opazil funkcionar podjetja Fiat, ki se je ustavil na nasprotni strani ceste, medtem ko je 27-letni Alessandro Cara-tozzolo iz Ul. Locch., ki se je pripeljal od železniškega predora, Man-zina povozil čez noge.
Nesreči Manzina, prodajalca bencina Caltex, je prav gotovo botrovala tudi slaba razsetl.java.
daljevali pot po Nadiški dolini in občudovali lepoto naših krajev ob vijugasti Nadiži.
Nato so obiskali Staro goro, znano beneško-slovensko romarsko svetišče od koder so imeli lep razgled na vzhodno Benečijo in po furlanski ravnini. V Čedadu so si potem ogledali znameniti arheološki muzej, longobardski tempelj in še druge zanimivosti kot so hudičev most, stare srednjeveške zgradbe, zvečer pa so se zadržali na sedežu prosvetnega društva «lvan Trinko*, kjer so se zanimali za delo in življenje beneških Slovencev in se seznanili z našo borbo za obstoj.
Drugi dan, v nedeljo, so se naši gostje iz Kranja .napotili preko Fo.jde, Ahtna, Nem in Tarčenta v Tersko dolino. Prva postaja je bila v vasi Brdo, kjer so se srečali z domačinom prof. čemom, s katerim so se precej časa razgo-variali. Ogledali so si tudi lepo okolico z mogočnimi Mužci v ozadju. Pot so nadaljevali po gorskih krajih do Viskorše, kjer so se tudi ustavili ter se razgovarjali z domačini o njihovem življenju in delu.
Preko Fusje vasi (Venzone), kjer so si ogledali znamenit muzej z mumijami, so nato krenili v Rezijo, kjer so si ogledali več vasi te lepe slovenske doline pod Kaninom. Vsi izletniki so bili navdušeni; s potovanja so odnesli najlepše vtise in zagotovili so, da se bodo še vrnili v Beneško Slovenijo in da je ne bodo več pozabili.
M. K.
Razgovori v Podgori včeraj pri prefektu
Goriški prefekt dr. Pietrostefani je včeraj dopoldne sprejel predstavnike sindikatov CGIL, CISL in UIL ter ravnatelja pokrajinskega urada za delo, ki so ga obvestili o poteku spora pri tekstilni tovarni v Podgori. Prefekt je s svoje strani poročal o svoji akciji v tej zadevi. V poldrugoumem razgovoru so poskušali najti osnovo za dosego poravnave spora.
Vlom v kamnoseško
podjetje v Sovodnjah
Karabinjerji iz Sovodenj še vedno iščejo sled za vlomilcem, ali vlomilci, ki so prejšnjo noč vdrli
skozi okno, potem ko so vlomili oknico, v pisarno kamnoseškega podjetja Cotti v Sovodnjah. Iz predala pisalne mize so odnesli plačilno kuverto v kateri je bilo 50 tisoč lir, ki so predstavljale plačo enega delavca, ki je še ni prevzel. Na srečo so drugi delavci že prej dvignili svoje plače, ker bi bil v drugačnem primeru plen še znatno večji.
le eno uro pozneje, ali pa da jih zapirajo eno uro pred določenim urnikom. Prav tako lahko izvajajo popoldansko zaporo lokalov po naslednjem urniku:
1.	Kavarne, bari, krčme, prodaja nealkoholnih pijač ter krožki in osmice od 13.30 do 15.30.
2.	Restavracije in gostilne od 15.30 do 17.30.
Popoldansko zaporo morajo lastniki lokala javiti s posebnim obvestilom za kliente.
Zaprta cesta dne 2. novembra
V zvezi z vojaškimi svečanost!*!, ki bodo v soboto, 2. novembra v Redipugli, je goriški prefekt izdal navodila za promet po nekaterih cestah, ki peljejo v Redipuglio. Po teh navodilih bodo v soboto, 2. no vembra od 7. do 13. ure zaprte za promet z vozili, ki niso namenjena v Redipuglio na omenjene svečanosti, naslednje ceste;
L Od mostu pri Zagraju do Ronk: 2. pokrajinska cesta od Fogliana do S. Pier ob Soči; 3. pokrajinska cesta S. Pier ob Soči - Soleschia no - Ronke.
Kdor bo dobil izredno dovoljenje za prevoz na teh cestah se mora ravnati po navodilih organov javne varnosti.
Iz tržiške bolnišnice
V kartomažni tovarni Timavo v štivanu se je veraj ponesrečil 41-letnl delavec Giuliano Loda iz Tržiča, Ul. Petrarca. Ko je Imel opravka pri nekem stroju, mu je ta potegnil desno roko med valjarje in jo zmečkal. V tržiški bolnišnici so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju.
Za 7 dni pa so pridržali na zdravljenju Ivana Čermelja iz Sesljana, ki je v prepiru z bratom dobil po škodbo na čeljusti.
V ponedeljek, 11. novembra seja občinskega sveta
Na svoji zadnji seji v ponedeljek zvečer je upravni svet goriške občine na svoji običajni tedenski seji proučeval osnutek organika občin skih uslužbencev. O tem problemu bodo ponovno razpravljali jutri zvečer. Obenem so sklenili, da bodo sklicali ponovno sejo občinskega sveta za ponedeljek, 11. novembra ob 18.30. S tem v zvezi so pričeli pripravljati tudi druge argumente za dnevni red omenjene seje.
Danes bo pogreb Giulia Chientarolija
Včeraj popoldne je umrl v gori skl splošni bolnišnici v lepi starosti 87 let Giulio Guido Chientaroli oče predsednika pokrajinske uprave dr. Bruna Chientarolija. Pogreb bo danes popoldne ob 14.30 iz mrtvašnice v splošni bolnišnici v cerkev Srca Jezusovega in od tam na glavno mestno pokopališče.
Dr. Brunu in družini izrekamo naše sožalje.
..............m............................................
OBVESTILO ZVEZE TRGOVCEV
Poslovanje trgovin med bližnjimi prazniki
Naslednja dva tedna trgovine ne bodo imele prostega dne
rnH(bkŽnJe Praz"!ke b0 velJal na] vembra praznični dnevi, trgovine
"ebodo.imele ^tedenskega pro-
Četrtek, 31. oktobra: vse trgovine bodo lahko odprte še pol ure, mesnice bodo odprle tudi popoldne od 16. do 20. ure.
Petek, 1. novembra: vse trgovine bodo ves dan zaprte, pekarne in mlekarne bodo odprte samo dopoldne, cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure.
Sobota, 2. novembra:	trgovine
bodo odprte tudi popoldne, pekarne bodo spekle dvojni obrok kruha.
Nedelja, 3. novembra: vse trgovine bodo zaprte ves dan.
Ponedeljek, 4. novembra: vse trgovine bodo zaprte, razen pekarn in mlekarn, ki bodo odprte samo dopoldne. Mesnice bodo odprte od 7. do 11, cvetličarne pa od 8. do 13.
Ker so v tednu od 28. oktobra do 2. novembra ter od 3. do 9. no-
stega poldneva.
................................................................m..........................................
NAPOVEDUJEJO IZGRADNJO NOVEGA SREDIŠČA
Takle izvenserijski avtomobil, kot je tale «lamborghini», verjetno v velikih mestih ne predstavlja nikakršne zanimivosti in ljudje se ob ijem prav gotovo ne ustavljajo. Mimo njega hodita kot mimo vseh ostalih serijskih avtomobilov velikih avtomobilskih hiš. V Gorici pa se Je okoli njega vendarle zbralo precej »firbcev*, ki so dokaj radovedno buljili vanj ter si ogledovali njegovo notranjost. Verjetno je tudi njegov gospodar čutil, da razpolaga z nevsakdanjim vozilom, pa ga je zapeljal kar na stezo za pešce na Korzu. Kaj pa, če ga je zapeljal na pločnik zaradi bojazni, da bi kdo ne udaril obenj med parkiranjem ter mu odrgnil sprednji ali zadnji del karoserije, ki sta brez odbojnikov in zato slabo zavarovana?
V
Tudi Cepovanu ob Trnovski planoti napovedujejo boljše turistične čase
Dosegljiv je po cesti, ki je kopno tudi pozimi ■ Predvidena izgradnja žičnice na Lažno - Asfaltirali bodo cesto Grgar ■ Čepovan
Čepovan je bil pred vojno pomenimo turistično središče, v katerega so Goričani in tudi Tržačani radi zahajali poleti in pozimi. S svojimi približno 600 metri nadmorske višine nima tako ostre klime kot višje ležeči kraji ter prav zavoljo te lastnosti marsikomu bolje prija kot Lokve, ki so že na višini tisoč metrov. Iz teh razlogov se tudi čepovanu obetajo v prihodnje boljši časi. Obstajajo že predlogi, naj bi v tem kraju na robu Trnovske planote zgradili naselje za turiste. Iz dohodkov bi uredili poslovne prostore in v urbanističnem pogledu tudi sam Čepovan. Sprva so se ogreli pri stanovanjskem podjetju v Novi Gorici, da bi uredili Kofolova poslopja, pozneje pa so sprevideli, da bi takšen korak gospodarsko ne bil utemeljen. Z izdatnimi sredstvi, ki jih to podjetje ima, bodo uredili
nekatere trgovine in javne lokale namenjene turistom, od zasebnikov, ki imajo na voljo dovolj turističnih sob, pa pričakujejo, da bodo prispevali svoj delež.
Pogoj za kakršen koli razvoj tega naselja v samem kotu Čepovan-ske doline pa je asfaltiranje ceste od Grgarja navzgor. Občinska u-prava iz Nove Gorice je že zagotovila ureditev te ceste v dolžini približno 15 km. Ta cestni odsek je pozimi vseskozi kopen ter ga sploh ni treba plužiti, avtomobilisti pa se bodo po njem pripeljali v samo osrčje planote, od koder bodo imeli razmeroma kratko pot do smučišč na Lažni in pa na Lokvah. Seveda pa se načrti pri tem še niso ustavili, zakaj strokovnjaki že sedaj govorijo o izgradnji žičnice, po kateri bi tekle manjše, morda za štiri osebe velike kabine, ki bi v eni uri prepeljale na Lažno do
500 oseb. Ob tem pa se pojavljajo tudi govorice, da je italijanski partner pripravljen financirati izgradnjo tega objekta s posojilom za dobo petih let. Lažna je namreč nad čepovamom ter je med obema krajema le srednje visok hrib, ki bi ga bilo moč premagati ravno s takšnole žičnico. Na Lažni pa so snežne razmere neprimerno boljše kot na Lokvah, saj se sneg obdrži veliko dlje, kraj ni izpostavljen vetrom
Ureditev Čepovana ne bi koristila edinole temu kraju, ki ima naravnost čudovito lego sredi na široko razpredene mreže poti proti Lokvam, Lokavcu, Mostu na Soči ter Trebuši in dalje proti Vojskemu, ampak bi koristila tudi bližnji soseski, zlasti samim Lokvam, ki so v poletnem in zimskem turizmu najbolj razvite v celotnem območju tega predela novogoriške občine.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zlmovanje v Zg. Gorjah pri Bledu.
Vpisovanje in pojasnila na sedežu SKGZ v Gorici v Ul. Pascoli 1.
Gorica
COKSO. 17-22 ((Diabolicamente tua»; S. Berger in A. Delon; framcosk. film v barvah.
VERDI. 17.00 «La morte non h i sesso«; L. Paluzzi in G. Mils, italijanski film v barvah.
MODERNISSIMO. 16.30 «...e intorn a lui fu morte*; W Bogart in S. Chaplin; italijanski kinema skope v barvan
VITTORIA. 17.30 «Acciu delirio de sensi»; J. Tillet in B Tomphaon, ital. film v barvali; mladini pot 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15 »Omicidlo per appuntamento«; G. Ardisson in E. Karin; italijansko - nemšk. kinemaskope v barvah ; mladim pod 14. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO. 17.30: »Testa di sbarco per otto implacabili« — P. Lav« renče in G. Madison. Kinemasko pe v barvah.
EXCELSIOR. 16.00 »Congiura di spie». L. Jordan in G. Berger. Barvni film.
PRINCIPE. 17.30 »Tempo di ter-rore». H. Fonda. Barvni film
DEŽURNE lekarne GORICA
Danes ves dan in ponoči je od prta lekarna Alesani, Ul. Carduc-ci 38, tel. 22-68.
TR2IC
Danes je v Tržiču odprta lekarna <(Rismondo» - dr. Rismondo; Ui. Toti 52; tel 72-701.
RONKE
Danes Je odprta lekarna «AUa Stazione« dr. MatittJ; Drevored Garibaldi 3, VennegUano.
AMERIŠKI 2DRAVNIK ZA BRITANSKI RADIO
Nad 80 odst. žrtev v vietnamski vojni so žrtve Američanov
«Vietnamsko ljudstvo je že oglušelo na strel in se privadilo ubijanju, klanju»
Vesti iz Vietnama in o Vietnamu vzbujajo na eni strani upanje, na drugi pa te upe tudi pobijajo, medtem pa se «umazana» vojna nadaljuje. «Listenerglasilo britanske radijske družbe BBC, je pred nedavnim objavilo intervju z vodjo centra za rehabilitacijo v Vietnamu. ki ga vodijo ameriški kvekerji, intervju, ki ga je vredno prebrati. Zato ga nekoliko skrajšanega objavljamo.
Ko se človek izkrca na oporišču Kvang Ngaja. že v zraku občuti neko nenavadno napetost, neko pričakovanje. To razpoloženje se bere z obrazov tamkajšnjega prebivalstva. pa tudi z obrazov Američanov, ki so tu. Ulice so puste že ob 7. uri zvečer: ljudje se pripravljajo za morebitne napade mi-nometalcev in raket... Ljudje bolj malo spijo in zjutraj so vsi utrujeni.
V takšnih razmerah, v takšnem vzdušju se je vršil tudi razgovor o žrtvah vojne ter o življenjskih razmerah prebivalcev Južnega Vietnama.
Kakšne so razmere glede amputacij, ki se vršijo pri žrtvah vojaških operac\<? če vzamemo v poštev samo področje Kvang Ngaja, potem znaša skupno število tistih, ki so jim bi-le amputirane roke ali noge — nad 4000. V to število so všteti tudi begunci.
Verjetno je veliko tudi otrok? Vsekakor, toda žrtve so najrazličnejše starosti. Od trimesečnih dojenčkov do 70-letnih starčkov. Imeli smo primere, ko smo dali proteze celo enoletnim otrokom.
Koliko amputacij izvršite na dan? Koliko pacientov se javlja v vašem središču, da bi dobili proteze?
To je v glavnem odvisno od vojaških operacij, ki se vodijo v okolici. Če gre za tako imenovane U-in P-operacije, je žrtev več...
Ne poznam pomena kratic D
in P.
To so posebni ameriški izrazi za nočne operacije. Kratica U pomeni — vznemirjenje, kratica P pa vdor. Po navadi se izbere določeno področje v bližini mesta in na to področje se uperi vse razpoložljivo strelno orožje. Ta ogenj traja, recimo, od polnoči do ene ure. Namen je, da se vznemirijo in prestrašijo osvobodilne enote, za katere se predpostavlja, da se trenutno nahajajo na tem področju. Žal pa ti napadi najbolj prizadenejo civilno prebivalstvo... Naslednjega jutra se nam iavi od 50 do 70 ljudi. Mnogim od teh že ni več pomoči. Še veliko več pa je tistih, ki ne bodo nikoli prispeli do bolnišnice.
Ali ste ugotovili oziroma vsaj poskušali ugotoviti, kdo povzroča največ žrtev med prebivalstvom? Predpostavljam, da so to Američani, ker razpolagajo z močnejšim strelnim orožjem.
Imate prav. Pogosto vršimo ankete in vse nam dokazujejo, da nad 80 odstotkov vseh poškodovanih ljudi odpade na žrtve akcij ameriških ali južno vietnamskih vojaških. enot.
Kakšne pa so razmere glede bolnišniške oskrbe ranjencev? Kdor ni videl tukajšnje bolnišnice, si bo stežka zamislil težave in bedo tistih, - ki prispejo do praga bolnišnice. V bolnišnici, ki ima 300 postelj, je od 600 do 800 pacientov, kar pomeni po dva ali trije pacienti na posteljo. Otroci in starčki, vsi so v istih prostorih, v istih sobah. Mnogi pa ležijo tudi izven zgradbe, na prostem, v pričakovanju, da bi jim kdo priskočil na pomoč. Pomanjkanje zdravnikov in bolniškega osebja se opaža na vsakem koraku. Hkrati pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da je to ljudstvo že dvajset let v vojnem stanju, da je že oglušelo na strel, da se je privadilo ubijanju, da se je privadilo na to človeško klanje. Mlada generacija niti ne pozna drugačnega načina življenja. Vse to daje vtis, da so ljudje postali apatični, da brez godrnjanja sprejmejo vse, kar se dogaja. Ljudje, ki prihajajo v naše središče, vedo, da smo mi Američani in da so prav naši vojak največ krivi za žrtve, ki padajo sleherni dan. In prav ti ljudje so nam hvaležni tudi za te drobtinice, s katerimi skušamo ublažiti njihovo trpljenje. Takšno stališče vietnamskega ljudstva povzroča v meni neprikrito občudovanje.
Pogosto se morejo videti najrazličnejši pohabljenci... Ali je to
posledica pomanjkanja zdravnikov specialistov in bolniškega
osebja?
Vsekakor. Veste, mnogi pacienti prihajajo v naše središče z že odrezano roko ali nogo, z začasno obvezo, da le preprečijo nadaljnjo krvavitev. Amputacije v pretežnem številu primerov vršijo nestrokovnjaki, ki enostavno odsekajo roko ali nogo, zašijejo rano in s tem je njihova naloga končana. Posledice tega so včasih strahotne: ali je kost nezadostno skrajšana in nato prodre skozi meso, ali pa se zgodi narobe in čez kost visi zmečkano meso...
Ali ste imeli priložnost videti,
kako se Američani in oblasti Južnega Vietnama obnašajo do ujetnikov?
Najprej mora n reči, da je treba razlikovati med tistimi, za katere se sumi, da so pripadniki so vražnih sil, od tistih, ki so zajeti med vojaškimi operacijami. Imel sem priložnost videti, kakšen je postopek do jetnikov, ujetih v vojaških operacijah. Na poti v Kvang Ngaj sem se bil namreč ustavil v onorišču Da Nang Ko sem na letališču čakal na letalo, s katerim naj bi nadaljeval pot, sem videl, kako so iz nekega civilnega letala peljali štiri pripadnike vietkonga. Bili so zvezani z žico okoli komolcev in rok, čez glavo pa so jim nataknili vreče za pesek. Med hojo so se zaletavali, ker so bili pokriti z vrečo in vsi skupaj povezani še z vrvjo. Vse to se je do gajalo pod strahotnimi žarki trop
snega sorca. Ujetniki so celo uro stali na mestu, sredi letališča. Neki južnovietnamski policijski agent je vendarle stopil k njim, odvezal žico, ki se jim je bila vrezala v meso, ter dovolil, da so si šli z rokami pod vreče-maske, da se ne bi zadušili od sopare in vročega zraka, v katerem so se dušili. Odvedel jih je tudi v senco, dal jim je vode in kruha. Toda brž ko sta dva ameriška stražarja opazila, kaj se dogaja, sta pritekla in ujetnikom vzela vodo in kruh. Vprašal sem ju, zakaj to počneta. Hladno sta mi odvrnila: «Ukazano nam da ujetim vietkongovcem ne damo vode in hrane, preden niso zaslišanih
Jesenski motiv
(Foto M. Magajna)
KOMA! LETO DNI PO JUNAŠKI SMRTI
Kar šest filmov o heroju Guevari
Družba, proti kateri se je Che Guevara boril, je tudi ta simbol upora mirno «prebavila» - «Proni-cljivost» urednikov lista «Worchester Telegram»
Pred kratkim — 9. t.m. — je minilo eno leto, ko je padel voditelj bolivijskih gverilcev Che Guevara. Verjetno ni še noben junak, kaj šele revolucionar, doživel tolikšne časti, da bi se zanj tako vneto zavzela svetovna kinematografija. Seveda je to zanimanje posledica različnih interesov. O tem je pariški tednik «L’Express» pred nedavnim zapisal naslednje:
«Tavajoči gverilec, ki ni imel ničesar, razen torbice in idealov, je bil umorjen 9. oktobra 1967. Niti leto dni pozneje se je lik, ki so ga hoteli z umorom izbrisati, ponovno rodil v še lepši luči. Njegov mit se je celo vsiTil. Šest velikih filmov se snema ali jih bodo v kratkem snemali o delu, borbah in smrti Ernesta Che Guevare.
Nekaj ironije je v dejstvu, da
.......................................................n.mn........o.................
JUGOSLOVANSKI LETALSKI PROMET
VELIKE IN VENDAR URESNIČLJIVE ZAMISLI
Sahara naj bi postala evropska Kalifornija
Na peščenih gričih nameravajo graditi hotele in turistične objekte, pa tudi šole in celo univerzo - Infrastrukture je dala že nafta
Na peščenih gričih Sahare bodo zrasla mesta, gimnazije, u-niverze. Največja puščava sveta bo postala obljubljena dežela za «utrujene» otroke, za «neza-posleneu starce, za dinamične študente in za turiste, ki so vedno na lovu za «koščkom sonca«. Zaradi primerne klime bo Sahara hkrati Kalifornija in Novosibirsk, vendar pa v evropskem kulturnem okolju.
Ta velikanski načrt ni utopija. Izdelan in obdelan je v poročilu, ki sloni na trdnih tehničnih in ekonomskih temeljih. Resnost njegovega aVtorja Gabriela van Leithena se ne more postavljati v dvom, saj je Gabriel van Leithen generalni delegat v ustanovi za industrijsko sodelovanje in mu je alžirska vlada že pred dvema letoma naložila nalogo, da prouči razvoj turizma na sahah-skem področju iiv razširjenem e-konomskem kontekstu ter kot dodatni videz industrijskega razvoja dežele«.
V začetku sta bila v torbi Gabriela van Leithena in njegove ekipe le dva osnovna podatka, rekli bi raje dve dejstvi: na eni strani in to je conditio sine gua non, saharski turizem se je zdel možen zaradi tega, ker je Sahara kot zemljepisno področje zelo zanimiva in ima povrh tega zelo zdravo klimo, hkrati pa je bogata zgodovinskih ter umetniških spomenikov; z druge strani pa — na račun naftnih vrelcev — že obstaja saharska infrastruktura, to se pravi ceste, letališča in telekomunikacije, ki že delujejo.
«Potujoči» turizem, ki more napolniti hotele le za 15 odst. njihove zmogljivosti, še ne more postati rentabilen, ker zahteva izredno velike investicije. Z druge strani pa ta turizem za sedaj še nima na domače gospodarstvo nikakršnega vpliva. Zato pa obstaja možnost uveljavitve starega modrega reka, da kdor more malo, more tudi kaj več. Od »potujočega* turizma bi torej mogli preiti na «trajni» turizem, ki bi povsem spremenil deželo. Upoštevajoč neizpodbitno logiko, da kaže Evropa vedno večje zanimanje z si nekakšen «izliv», da kaže Evropa vedno večje zanimanje za sinjo obalo v celinskem merilu, je možno, rekli bi raje logično, da bi se mogla Sahara bolj »aktivirati* in področje z zdravo klimo in najrazličnejšimi drugimi za sedaj še mrtvimi prednostmi bi moglo postati cilj bogatega in tudi množičnega turizma.
In tako so finančni mogotci postali vizionarji, ki si zamišljajo mesta na pesku, mesta, v katerih bodo Evropejci preživljali svoje proste tedne ali pa tudi tisto dobo življenja, ko doma ne bodo več mogli biti kakor koli produktivni. Mesta turistov, bogatih in tudi manj bogatih, bi torej nastala tu, sredi peščene Sahare. Tu pa bi mogle nastati tudi socialne ustanove za bolj siromašne starce, ki naj bi tu v zdravi klimi čakali na konec svojega obstoja.
Da bi ljudje, ki niso več v delovnem ciklusu, mogli tu kulturno živeti in se izživljati, prihaja v poštev tako imenovana a-meriška rešitev: kulturna izmenjava v najrazličnejših oblikah. Tako bodo, kakor kažejo načrti, v turističnih področjih nastali najrazličnejši zavodi, ki bodo povezani z alžirskimi univerzami, nadalje ustanove za etnologijo, tehnologijo, ldimatologijo itd., zavodi, ki bi se mogli pozneje morda tudi spremeniti v nekakšno saharsko univerzo. Za ustanovitev te univerze je bila že zahtevana pomoč mednarodnih ustanov, posebno Unesco. In to v okviru znanega načrta Organizma za industrijsko sodelovanje.
Tu bi odprli tudi gimnazije in osnovne šole, ki bi v najkrajšem času mogle zadovoljiti nujnim potrebam Alžirije; delovale pa bi v sodelovanju z evropskimi javnimi in tudi zasebnimi ustanovami. S poslednjimi bi se vršila tudi izmenjava učencev oziroma dijakov, tako da bi evropski otroci prihajali v Saharo za mesec, dva na leto, alžirski otroci pa bi prav tako odhajali za krajša obdobja v Evropo.
Da bi se vse to zgradilo in da bi se vsi ti načrti izpeljali, je potrebno veliko sredstev in tudi veliko časa. Predvsem gre za sredstva, za denar. Toda alžirska vlada je že sklenila, da se bo tega grandioznega načrta lotila konkretno. V začetku jeseni je alžirska vlada preko tiska že razposlala ponudbe, da bi se _ čim prej začela dela za uresničenje njenih turističnih načrtov v Sahari. Kot prvi pride torej v poštev turizem, dočim bi srednje šole in univerze prišle na vrsto šele kdaj pozneje. Ustanovitev naseljenih in urbaniziranih področij v Sahari bi na eni strani izločila stari mit o puščavi, ki da ni dostopna. Hkrati pa bi nova naselja, nova mesteca dala zagona alžirskemu gospodarstvu. To je osnovni argument, s katerim danes utemeljujejo svoje ideje tisti, ki bi radi iz Sahare napravili Kalifornijo.
Vedno več je turistov ki prihajajo z letali
V osmih mesecih je na sedmih jugoslovanskih letališčih pristalo nad milijon tujih potnikov, v glavnem turistov
Za sodobni turizem veljata dve značilnosti: množičnost in motorizacija. Kar zadeva množičnost, menda ni treba posebej poudarjati, da si danes ne privoščijo nekaj počitka doma ali v tujini le redki izbranci, pač pa odhajajo na počitnice tudi v tujino milijoni ljudi. Kar pa zadeva motorizacijo, je ta tudi v turizmu že tako množična, da si je že težko predstavljati turista, ki bi odhajal na počitek drugače kot z avtomobilom. S tem nočemo reči, da so prav vsi motorizirani, vsekakor pa je večina ljudi, ki odhaja v bolj oddaljene kraje, motorizirana.
K tema dvema oznakama modernega turizma pa bi mogli dodati še tretjo, ki vsaj deloma pobija drugo. Vedno več je namreč turistov, ki si privoščijo letalo. Seveda so skrajno redki tisti, ki razpolagajo z lastnim letalom, zato pa je veliko turistov, ki si izberejo za daljše relacije letalo, ker zgubijo pri tem manj časa za prevoz od doma do kraja, kjer nameravajo preživeti počitnice. Glede tega so zelo značilni podatki, ki smo jih zasledili v jugoslovanskem tisku o letalskem
V jesenskem soncu na terasah hotela «Avala.» v Budvi
lllllllMiailllllMIIMIIBiail>M«lllllllll1IIIIMIBll»>l*aill>n*****><4lllaIIII9l||lajlBlalalaaall*l|l*lla|llll>llltalaaaaiaa*ll'la**
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Posrečilo se vam bo izpeljati načrte, ki ste jih že dolgo pripravljali. Nevarna raztresenost.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite previdni in ne obljubljajte tega, kar ne morete dati. V družini boste delali načrte za prihodnost.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zvezde so vam naklonjene, le od vas je odvisno, če se boste potrudili. Harmonija v družini.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Čeprav bo na videz lahko, se vam bo delo zapletlo. Popravili boste razmere v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Neka oseba vam bo pomagala, da se uveljavite. Bodite ji hvaležni. Pošta ali potovanje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dokazali boste svoje sposobnosti in vendar ne boste prodrli. Nekoliko ljubosumni boste.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Neko prijateljstvo bi se moglo danes izkazati. Tudi v ljubezni bo dan preizkušnje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Kar zadeva gmotno stanje, nič skrbi. Vse se bo lepo uredilo. Razumevanje v družini.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Utrli si boste pot, vendar bolj na tuj kot na svoj račun. Nekoliko utrujeni boste.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vse bo šlo kot po olju, vendar ne boste z rezultati zadovoljni. Novost v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odkritosrčnost je sicer lepa lastnost, včasih pa tudi škoduje. V družini neznatne težave.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše želje so velike, toda tudi s tem, kar boste dosegli, se boste zadovoljili. Uveljavili se boste v ožji družbi.
turističnem prometu za letošnje leto. Čeprav se Jugoslavija še ne more prištevati med turistične velesile, kakršne so na primer Italija, Španija in Francija, prihaja iz leta v leto v Jugoslavijo vedno več tujih gostov in to tudi iz bolj oddaljenih dežel, kot sO na primer dežele srednje Evrope, skandinavske dežele, pa tudi dežele z onstran Atlantika.
Sicer pa si oglejmo naslednje podatke:
Na sedmih jugoslovanskih mednarodnih letališčih je v prvih osmih mesecih letošnjega leta pristalo že nad milijon tujih potnikov, v glavnem turistov. Na beograjskem letališču se je izkrcalo v osmih mesecih 327.000 potnikov, na tipično turističnem letališču v Dubrovniku se je izkrcalo doslej okoli 227.000 potnikov, zagrebško letališče jih je sprejelo skoraj 200 tisoč, splitsko 111.000, titograjsko
85.000,	puljsko 64.000. Brnik pa
50.000.
Glede naglega razvoja je menda najbolj značilno puljsko letališče, na katerem je lani pristalo komaj nekaj nad 6.000 potnikov, letos pa le malo manj kot 64.000, Glede puljskega letališča pa velja dodati še nekaj: to letališče je dejansko le nekakšna »podružnica« letališča Brnik. Ker pa prihajajo tuji turisti v glavnem na morje, je povsem naravno, da raje izberejo za kraj pristanka Pulj, ki leži ob morju, kot pa Brnik, od koder je do morja še precej poti.
Ko smo že navedli število potnikov po posameznem letališču, navedimo še števila letal, ki so na posameznem letališču pristala ali z njega odletela. Beograjsko letališče je v osmih mesecih letošnjega leta sprejelo 12.128 letal, zagrebško 7573, dubrovniško 5041, splitsko 2852, titograjsko 2553, Brnik 1406, puljsko pa 1230 letal, skupno torej 33.783 letal.
Letalski potniški promet smo omenili v glavnem v zvezi s turizmom. Da je turizem imel pri tem glavno besedo, nam posredno in neposredno povedo naslednji podatki: dubrovniško letališče je tipično letališče za turistične polete. In prav to letališče je kar drugo, kar se tiče števila potnikov. Poleg tega nam o tem govore tako imenovani charter poleti. Na dubrovniškem letališču je pristalo v osmih mesecih kar 1144 charter letal tujih letalskih družb in 148 letal domačih družb. V Pulju je letos pristalo 650 charter letal, v Splitu 454 takšnih letal, v Titogradu 226, v Brniku 384 charter letal. Na najpomembnejšem jugoslovanskem letališču, v Beogradu, pa je pristalo v istem času le 76 charter letal.
če se letošnji letalski potniški promet primerja z lanskoletnim, pridemo do zaključka, da se je v enem letu povečal za dobrih 20 odstotkov. Ker pa se zanimanje za jugoslovanske turistične kraje po svetu veča, je računati, da se bo prihodnje leto prav tako povečal tudi letalski turistični promet.
Seveda so te številke, v primerjavi s številkami drugih večjih in bolj razvitih dežel, še razmeroma majhne, toda napredek je očiten, včasih celo nad pričakova njem.
se od Portorika do Rima, od Te-nerifa do Pariza kapitalistični svet in to samo kapitalistični svet, pripravlja, da proslavi spomin na južnoameriškega revolucionarja. To protislovje ni ubežalo pronicljivemu listu «Worchester Telegram», ki izhaja v Massachusset-su in ki je ostro napadel ameriški načrt.
«Hollywood, piše «Worchester Telegram», je že proslavil gangsterje, avanturiste in druge mračne osebnosti. Toda tokrat je družba '20th Centura Fox’ prekoračila že vse meje. Ali se ne pripravlja ta družba na to, da posname na film življenje Che Guevare, komunističnega bandita, ki je vse svoje življenje posvetil le rušenju vseh ameriških idealov?»
Ko sta bila Darrgl in Richard Zanuck, načelnika te družbe, pozvana «na odgovori>, sta smatrala za potrebno poudariti, da «zgod-ba o Guevari bo prikazana objektivno, po izvirnih dokumentih in brez zavzemanja določenega stališča«. Kar pa zadeva Richarda Fleicherja, realizatorja drugega filma o Guevari, je ta čestital «pronicljivosti kritike, ki je sposobna, da vnaprej sodi (in obsodi) film, ki ga še ni videla, celo še prej, preden je bil zanj sploh napisan scenariju.
Protesti budnih «stražarjev» lista «Worchester Telegramu pa niso preprečili družbi «Fox», da bi že začela snemati film z Egipčanom Omarjem Sharifom v glavni vlogi.
Fleicherjev film snemajo v Portoriku na Antiljih, Francesco Risi pa bo snemal svoj film o Che Guevari v Italiji s Franciscom Rabatom v vlogi Guevare. Rosi je najprej nameraval angažirati Alaina Delona za vlogo Che Guevare, vendar je ta ponudbo odklonil.
Na Kanarskih otokih si bo Albert Finney pustil rasti brado, ker bo poosebil tega slavnega gverilca v filmu, ki ga bo režiral Tony Richardson. Medtem pa se pripravljajo tudi druge odprave v Latinsko Ameriko: Arthur Penn bo morda v kratkem začel snemati film «Li/e and Death of Che Guevara». Glavno vlogo bo igral Burt Lancaster. Italijanski režiser Carlo Lizzani pa bi mogel v kratkem angažirati znanega italijanskega umetnika Gian Mario Volonteja za epsko biografijo soborca Fidela Castra. Tudi v Parizu se pripravlja film o življenju in delu Che Guevare. Sedaj se veliko piše o tem filmskem podvigu, torej o filmu, ki se bo pojavil v kinematografih že v de cembru.
Od iskrenega in strastnega portreta, do povsem komercialnega podviga, od hagiografije do postavljanja osebnosti tega junaka v okolje <tveleblagovnice». vse to je širok okvir, v katerem se bo pojavila slika Che Guevare in to v filmih družbe, proti kateri se je Che Guevara boril. Brez slehernega odklanjanja je potrošniška družba mirno «prebavila» tudi ta simbol upora.
CLAUDE VEILLOT
Mirko Kovačič:
® Minerski vod istrskega odreda
(Spomini po zapisu Maksa Zadnika)
Že čez dan nam je prinesla Slavka Dujčeva, služkinja, hrano, ki nam jo je spustila v košku kar s ceste, da smo jo prijeli in se z njo okrepili.
Ko se je stemnilo, smo odšli na Barko in se javili na štab. Tov. Milan Gulič, operativni oficir, me je poklical in zaslišal o tem, s kom sem o akciji govoril. Na štabu so bili namreč že prej zvedeli po obveščevalnih kanalih iz Sežane, da je naša akcija izdana. Iskali so nas, da bi nas odpoklicali, ker pa niso vedeli, kje smo, nas niso našli. Kaz-no je, da nas Je izdal eden izmed treh terencev, ki so nam bili prejšnji dan prinesli v Brda pod Vremščico hrano, mi pa smo mu bili zaupali svoje načrte, saj nas drugi tudi na mogel, ker za akcijo nihče drug ni vedel.
Na štabu so mi tedaj tudi povedali, da smo bili izdani, da bomo minirali progo Divača — Pivka, zato so Nemci tisto noč razporedili ob progi med Sežano in Pivko vojaške okrepitve v številčni moči približno 2000 vojakov, da bi nam preprečili miniranje in nas pobili ali polovili. To pa najbolje dokazuje, kolikšen pomen je pripisovala nemška komanda našim minerskim napadom na progo Divača — Pivka. V tej luči je treba presojati in ocenjevati tudi druge nemške reakcije proti Brkinom, ki so navadno sledile po vsaki naši akciji na progi.
Miniranje proge
in vlaka pri Košani
Mislim, da smo 20. 4. 1944 minirali z nagaznimi minami progo in vlak nekje pri Divači. Od tam smo se umaknili čez Vremščico v Volče, kjer je bila le ena hiša in en moški v njej, vse ostale so bile požgane in prebivalci izseljeni. Tisti moški nam je pripravil hrano. Utaborili smo se za vasjo v gozdu. Ker sam tistega terena nisem dobro poznal, nas je vodil naš obveščevalec Ivan Penko, doma iz Buj pri Košani, že naslednji dan — 21. 4. 1945 zvečer smo minirali progo nad Košano z nagaznimi minami. Ob 4. uri zjutraj je privozil na mine vlak. Eksplozija je uničila ali iztirila lokomotivo in 8 vagonov. Poškodovanih in uničenih je bilo 9 tračnic ter pretrgan električni vod visoke napetosti.
Poskusili smo minirati
progo in nemški
daljnostrelni top
Nekaj tednov pred koncem vojne smo dobili od štaba odreda navodila, naj več ne rušimo pomembnejših objektov na progah, temveč naj z akcijami le oviramo sovražnikov vojaški promet in uničujemo vojaške objekte, da Nemci ne bi mogli odpeljati naropanega materiala in svoje vojaške o-preme.
V predoru pri Košani je bil skrit nemški daljnostrelni top velikega kalibra (najmanj 360 do 380 milimetrov), ki je bil montiran na posebna železniška vozila. Top so Nemci po
20 aprilu vsak večer zvlekli iz predora, ga odpeljali na Ko-šanski blok in z njim streljali na našo fronto proti Reki in Sušaku. Mi smo tedaj vedeli, da je naša 4. armada prodrla do Reke in Sušaka, kjer se bijejo hudi boji, zato smo poskušali Nemcem preprečiti streljanje s tistim težkim topom na fronto. To bi dosegli s tem, da bi minirali progo nekje blizu predora. To ba imelo dvojni učinek: nemška
RAZVESELITE SVOJCE IN PRIJATELJE V TUJINI z mesečno revijo
RODNA GRUDA
in z najlepšim novoletnim darilom, s knjigo
SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR 1969!
Naročila sprejema: Slovenska izseljenska matica Ljubljana, Cankarjeva l/II.
Telefon 21-234
vojska ne bi mogla s topom streljati in povzročati naši armadi izgub, s tem pa bi hkrati preprečili, da Nemci top odpeljejo proti Trstu ali Ljubljani. V tem nismo uspeli, ker so nas 25. ali 26. aprila 1945 odpoklicali in nas poslali v Istro. Nekaj dni pozneje 28. in 29. aprila pa je naša armada že osvobodila Divačo. Top smo zaplenili blizu diva-ške železniške postaje. Bil je ogromen, naj večji, kar sem jih kdaj videl.
V noči od 27. na 28. aprila 1945 smo se izredno težko prebili med Materijo in Markov-ščino, ker je bila na cesti nepretrgana kolona četnikov, Nemcev in ustašev. Cesto smo prešli tako, da smo se vključili kar v njihove kolono in hodili v koloni približno 300 metrov, potem pa izkoristili presledek in odšli s ceste proti Skadanščini. Četniki so bili tako utrujeni in apatični, da je njihova pozornost popustila. Iz Skadanščine smo se napotili na Slavnik. Tam smo pustili Petra Rusa, da je pripravil bombe. Jaz, Zvonko in Ra-žem pa smo odšli v noči od 29. na 30. 4. v Istro. V Istro smo prispeli isti dan, ko so naši zavzeli Koper. Bataljona in Cvetka Poljaka nismo našli, zato smo šli na hrib Sv. Marka, toda opazili so nas Nemci in začeli streljati na nas s topom z Debelega rtiča, zato smo se umaknili nekoliko nižje.
Isti dan, ko smo mi trije prišli v Istro, toda nekoliko prej, so se naši spopadli z Nemci pri koprskem pokopališču. Tam smo zvedeli, da so naši na Pomjanu, zato smo se napotili tja. V vasi smo dobili štab bataljona in obveščevalnega oficirja Dodiča, ki me je odpeljal s seboj v Hrvoje pri Bujah, kjer smo dobili štab neke hrvaške brigade. Prav tedaj so javno sodili nekega ujetega fašističnega kapetana, ker je pljuval na partizane in zagrešil druge zločine. Obsodili so ga na smrt z ustrelitvijo in ga ustrelili. Od tam sem se vrnil nazaj v bataljon na Pomjah. Spotoma smo ujeli pri Sv Luciji nekega preoblečenega nemškega vojaka češke narodnosti in ga izročili NZ.
(Konec)
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -
11.35	Slov. narodne - 12.10 Brali smo za vas - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Tamburaški ansambel
-	17.20 Za mlade poslušalce - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Zborovske skladbe I. Grbca 19.10 Higiena in zdravje - 19.15 Melodije - 20.00 Šport - 20.35 Simf. koncert - 21.05 Za vašo knjižno polico - 22.25 Zabavna glasba.
TRST
11.30 Prenos svečane seje občinskega sveta - 12.05 Trio Bo-schetti - 12.25 Tretja stran - 13.55 A. Bibalo: «11 sorriso ai piedi del-la scala«.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 15.00, 16.00,
19.15	Poročila - 7.1) Jutranja glas ba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Orke ster - 10.45 Plošče - 11.00 Otrošk kotiček - 11.30 Današnji pevci 12.00 in 12.50 Glasba po željah
14.15	Nove plošče - 14.30 Ritmi 15.30 Primorski pevski zbori -16.30 Otroški kotiček - 16.45 Operna glasba - 18.00 in 19.30 Prenos RL
-	19.00 Orkester Edelhagen - 22.10 Jazz - 22.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.10 III. dejanje Verdijeve opere Aida -
10.35	Otvoritev mednarodnega avtomobilskega salona v Turinu -11.05 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 14.45 Ital. popevke - 16.00 Program za najmlajše - 17.06 Program za mladino - 19.13 Roman •
SREDA, 30. OKTOBRA 1968
20.15	Radijska priredba - 21.00 Simfonični koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.17 Jazz - 10.40 Glasba po željah - 11.40 Pesmi desetletja - 14.05 Juke box - 15.00 Izbrani motivi - 16.00 Popoldanski spored - 17.45 Enotni razred -
18.20	Poljudna enciklopedija - 20.01 Pisan spored - 20.45 Nove pesmi
-	21.10 Jazzovsd koncert - 22.40 Ameriške nove plošče.
III.	PROGRAM
10.00	Bellini in Donizetti - 11.00 Brahmsove in Skrjabinove skladbe - 12.45 Simfonični koncert -
14.15	Hindemith, sonata štev. 2 -15.10 Honegger, komorni koncert
-	15.30 Busonijeva fantazija -15.55 Sodobni skladatelji - 17.20 Nemščina - 18.15 Gospodarska rubrika
-	18.30 Lahka glasba - 18.45 Znanost v prihodnjem tisočletju - 19.15 Koncert - 20.40 Brucknerjeva vokalna glasba - 22.30 Slovstvo o prvi svetovni vojni.
FILODIFUZIJA
8.00	Skladbe za klavičembalo -
9.20	Bachov kvintet za oboo, violino in violo in Faurejev kvartet opus 45 - 10.10 Na sporedu Robert Schumann - 12.30 Iz Donizettijeve opere «Anna Bolena« - 13.20 Skrjabinov poem, opus 32 - 14.20 Haydn, divertimento, opus 3.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30 Otvoritev avtomobilskega salona v Turinu 12.50 Primitivni narodi - 13.00 Srečanj-' na severu
-	13.30 Dnevnik - 17.00 Giocagič -
17.30	Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 TV razprave -19.15 Znanost i; tehnika 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Odkritj - Indije - 22.00 Športna sreda 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik - 21.15 Ingmar Bergman: «11 volta« - 22.55 Skriti umotvori.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila - 6.5') Danes za vas
-	7.25 Telesna vzgoja - 7.45 Informativna oddaj;. - 8.00 Skladbe Blaža Arniča - 8.55 Pisan svet pravljic - 9.10 Pri slovenskih skladateljih - 9.30 Orkester Percy Faith - 9.45 Ženski vokalni kvartet - 10.15 Pri vas doma 12.00 Na današnji dan - 12.10 Med domačimi koncertantnimi deli -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.1. Priporočajo vam...
-	14.05 Koncert 15.40 Karel Mi chal: Dama iz mavca - 16.00 Vsak dan za vas - 1/.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Sopranistka Breda Senčar - 18.40 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razgled niče - 20.00 «Ti in opera* - 22.15 S festivalov jazza - 23.05 J. M. C. Bonalt: Pesmi - 23.15 Zabavna glasba.
JUG TELEVIZIJA
17.20, 20.00 in 22.45 Dnevnik -9.35 TV v šoli - 17.05 Madžarski TV pregled - 17.25 Oddaja za otroke - 17.45 Kaj je železnica — film
-	18.00 Prenos športnega dogodka
-	20.35 Ekran na ekranu - 21.35 Inšpektor Maigret — film.
OBRAČUN 19. OLIMPIJSKIH IGER V CIUDAD MEXICU
V petnajstih dneh razdeljenih nad 400 kolajn 172 disciplin v devetnajstih športnih panogah
šaš«
kv>:	fs
Olimpimta. v Ciudad Mexitu je končana. Živela olimpiada v Miinchnu 1972.
MOŠKI 100 ni
1.	Jih Hines (ZDA) 9"9 (O. R.)
2.	Lennox Miller (Jam.) 10’
3.	Charles Greene (ZDA) 10”
200 in
1.	Tommle Smith (ZDA) 19”8 (S. in O. R)
2.	Peter Normann (Avstral.) 20"
3.	John Carlos (ZDA) 20”
400 m
1.	Lee Evans (ZDA) 43”8 (S. in O. R.)
2.	Larry James (ZDA) 43"9
3.	Ronald Freeman (ZDA) 44”4 800 m
1.	Ralph Doubell (Avstral.) 1’44”3 (O. R.)
2.	Wilson Kiiprugut (Ken.) 1'44”5
3.	Tom Far reli (ZDA) 1'45"4
1500 m
1.	Kipcho-ge Keino (Ken.) 3'34”9 (O. R.)
2.	Jim Ryun (ZDA) 3’37”8
3.	Bodo Tummler (ZRN) 3’39”0
Olimpijski ogenj, ki je svetu in Mehiki naznanjal, da so prvič na latinskoameriških tleh olimpijske !£re, je ugasnil. Naselje, kjer so Prebivali in se spoznavali atleti in atletinje, ki so sklepali nova prijateljstva in nova poznanstva, je praz-n°. stavbe s stanovanji pa bodo P3 razpolago prebivalcem, verjetno “bij petičnim, glavnega mesta mehiške republike.
Domači organizatorji so se oddahnil. Bali so se kritik, toda danes *e lahko reče, da so bili na višini zastavljene jim naloge. Njihove no-vozgrajene športne naprave so v celoti odgovarjale namenu in povsod so tekmovanja potekala brez Večiih zastojev.
Reprezentance so se vrnile v domovine, kjer je že prišel čas polaganja obračunov jn iskanja razlogov za spodrsljaje in neuspehe tega ali onega, ekipe vodstva itd., Vse to s pogledom na Milnchen 1972.
Glavna karakteristika mehiške o-limpiade je bila popolna premoč •'tDA, ki so se množično izkazale skoraj na vseh področjih. Zato pa tembolj izstopa nazadovanje druge-8a velikana, t. j. Sovjetske zveze, Je v primerjavi z rimsko in tokijsko olimpiado zabeležila padajočo Parabolo, kar dokazuje manjše število osvojenih medalj. Mehiška o-•impiada bo šla v zgodovino kot zelo viharne igre, polne polemik. Atletika, še enkrat nesporna kraljica iger, je zabeležila senzacionalne podvige temnopoltih atletov. Dahko rečemo, da so dosežki Smitha, Ewansa, Carlosa, Greena, Hi-hesa, Temuja, Woldeja, Gammou-“Ija, Keina, BIwotta, Koga jn Da-VenP°rta osvetljevali olimpijsko sce-n°- Črni atleti so tudi v največji meri pripomogli k zmagi ZDA, saj so osvojili nič manj kot pet zlatih kolajn, še vedno pa imamo pred očmi protestno potezo Smitha in Carlosa med nagraditveno slovesnostjo in njihova kasnejša izklju-mtev iz ameriške reprezentance. S tem protestom sta hotela čmca ^Pomniti na hud problem ameriške okužbe, t. j. rasistični, ki je še daleč od rešitve.
Ce so ZDA ponovno osvojile prvo mesto pred Sovjetsko zvezo, k) je Tokiu in na zimski olimpiadi v nnsbruoku pobrala največ zlatih Tajn, je Japonska ohranila tretje 'esto, čeprav je izgubila v primer-s 1964, letom 5 kolajn. Med ž.avami, ki so napredovale, je adžarska, ki je ohranila 6. mesto * Istim številom kolajn, vendar Je j^vojila th medalj več kot 1964. v ,.a’ ■ dalje Norveška (4 kolajne ve/.!’ CSSR in Holandska (3 zlate v*’ ,Renija in Mehika (3 zlate ^. skupno 8 medalj več), Jugo-pRV: a /t zlato več, skupno 3 več), 'mumja (4 kolajne več, od kate-; v«lQve zlati) in Švica (7 medalj zadi-^5 se°namu držav, ki so na-‘6 pa je na prvem mestu m !Ja' ki je osvojila kar 7 kolajn n . *J od teh 3 zlate, Velika Brita-'ja (C kolajn manj, z istim šte-,z|atih medalj), Finska (6 ko-p . manj, od katerih so 4 zlate), švlL ,a (5 manJ- °d teh 2 zlati), a <3 koIajne manj z istim - dom zlatih), Avstrija in Nova tennCl^a <3 meda!je manj od ka-, 'h 1 zlata). Ce seštevamo usper nohi Sk:h oUmpijskih iger v Gre-'J (februarja letos) in letnih ,* v Ciuded Mexicu, je zlata “Luga naslednja:
1 ZDA 2. Sž J monska *• r r%*'«'ija 5- 'rBR *■ Madžarska 7- ČSSR
8. Zjlaj
». N*-eška
*• **«**odska * **»tralija Urit.
***d«ka
’3.
)4.
U
! ' *^muiia
J9-ZW
Vidi ts.ii i, ki vr-.ii
reprezentanc na > 7 lestvico «o sevu mšnje	o’it
,fm«r »o %0<mi a »ti kplajni 5 točk
Z.	S.	I). Skup.	
46	33	35	114
34	37	33	104
11	7	7	25
11	6	7	24
10	11	9	30
10	10	12	32
8	4	5	17
7	12	13	32
7	7	2	16
7	4	9	20
8	6	4	16
5	7	5	17
5	5	3	13
5	3	4	12
5	2	11	18
4	6	6	15
3	6	6	15
3	4	2	9
3	3	3	9
3	3	2	8
nasti pa 1. Lestvica, ki so jo sestavili na podlagi tega točkovanja, je naslednja:
NA OLIMPIJSKEM RINGU
1.	ZDA	343	točk
2.	SZ	271
3.	Madžarska	92
4.	NDR	86
5.	Japonska	83
6.	ZRN	57
7.	Avstralija	51
8.	Francija	58
9.	ČSSR	46
10.	Poljska	46
11.	V. Britanija	43
12.	Romunija	37
13.	Italija	36
14.	Mehika	33
15.	Kenija	29
16.	Jugoslavija	28
17.	Holandska	27
18.	Bolgarija	22
19.	Danska	20
20.	Iran	15
švedska	15
Kuba	15
Kanada	15
24.	Finska	12
25.	Turčija	10
26.	Švica	9
27.	Etiopija	8
Norveška	8
Avstrija	8
30.	Nova Zelandija	7
31.	Tunizija	6
^ Mongolija'1 '-m " • 6	■
33. Pakistan	5
Venezuela	5
Brazilija	5
36. Belgija	4
J. Koreja	4
Uganda	4
39. Kamerun	3
Jamajka	3
41.	Argentina	2
42.	Grčija	1
Indija	1
Tajvan	1
Sovjetski boksarji boljši od ameriških
Minimušja
1.	Francisco Rodriguez (Ven.)
2.	Young-Ju Lee (Kor.)
3.	Harlam Arbley (ZDA) Hubert Skrzyplzak (Pol.)
Mušja
1.	Ricardo Delgado (Meh.)
2.	Artur Olech (Pol.)
3.	S. De Oliveira (Braz.)
Leo Rvvabogo (Uganda)
Bantam
1.	Valerij Sokolov (SZ)
2.	Eridari Mukwanga (Uganda)
3.	Eiji Marioki (Jap.)
Soon-Kill Chang (Kor.)
Peresna
1.	Antonio Roldan^ (Meh.)
2.	Albert Robiriion"(ZDA)
3.	Philip Waringi (Ken.)
Ivan Mlchaulvov (Bol.)
Lahka
1.	Harries (ZDA)
2.	Grudzlen (Pol.)
3.	Čutov (Rom.)
Vujln (Jug.)
Superlahka
1.	Jerzy Kulej (Pol.)
2.	Enrique Regueiferos (Kuba)
3.	James Wallington (ZDA) Arto Nilsson (Fin.)
Welter
1.	Manfred Wolke (NDR)
2.	Joseph Bessala (Kamerun)
V ORODNI TELOVADBI
Največ zlatih za Nakayamo in Čehinjo Vero Časlavsko
3. Vladimir Musalimov (SZ) Mario Guilloti (Arg.) Superwelter
1.	Borsi Lagutln (SZ)
2.	Rolando Garbey (Kuba)
3.	John Baldwin (ZDA) Gunter Meyer (ZRN)
Srednja
L Christoper Finnegan (VB)
2.	Aleksej Kiseijov (SZ)
3.	Augustin Saragoza (Meh.) Alfred Jones (ZDA)
Srednjetežka
1.	Dan Pozdn.jak (SZ)
2.	Ion Monea (Rom.)
3.	Georgi Stankov (Bol.) Stanislav Dragan (Pol.)
Težka
1.	George Foreman (ZDA)
2.	Iones Cepulis (SZ)
3.	Joaguin. Roch,a (Meh.) Giorgio Bambini (It.)
ODDANE KOLAJNE V BOKSU
SZ
ZDA
Mehika
Poljska
NDR
V. Britanija
Venezuela
Kuba
Koreja
Romunija
Uganda
Kamerun
Bolgarija
Argentina
Brazilija
Finska
ZRN
Japonska
Italija
Jugoslavija
Kenija
Z.
3
2
2
1
1
1
1
0
0
0
o
o
o
o
o
«
o
o
o
o
o
s.
2
1
0 2 0 0 0 2
1 1 1 1 0 o o o o o o o o
B.
X
4
2
2
0
0
0
0
1
1
1
0
2
1
1
1
1
1
1
1
1
MOŠKI
Posamezniki
1.	Savvao Kato (Jap.)
2.	Mihajl Vorontn (SZ)
3.	Akinori Nakayama (Jap.)
Ekipno
1.	Japonska
2.	SZ
3.	CSSR
Parter
1.	Sawao Kato (Jap.)
2.	Akinori Nakayama (Jap.)
3.	Takesi Kato (Jap.)
Drog
I. Akinori Nakayama (Jap.) in Mihajl Voronln (SZ)
3. Elzo Kenmocu (Jap.)
Krogi
1.	Akinori Nakayama (Jap.)
2.	Mihajl Voronin (SZ)
3.	Savvao Kato (Jap.)
Bradlja
1.	Akinori Nakayama (Jap.)
2.	Mihajl Voronin (SZ)
3.	Vladimir Klimenko (SZ) Preskok konja
1.	Mihajl Voronin (SZ)
2.	Yukio Endo (Jap.)
3.	Sergej Diamidov (SZ)
Konj z ročaji
1.	Miroslav Cerar (Jug.)
2.	Olli Laiho (Fin.)
3.	Mihajl Voronin (SZ)
ŽENSKE
Posameznice
1.	Vera Časlavska (CSSR)
2.	Zinaida Voronina (SZ)
3.	Natalja Kučinskaja (SZ) Ekipno
1.	SZ
2.	CSSR
3.	NDR Parter
1. Larisa Petrik (SZ) ln Vera časlavska (CSSR)
3. Natalja Kučinskaja (SZ) Dvovišinska bradlja
1.	Vera časlavska (CSSR)
2.	Karin Janz (NDR)
3.	Zinaida Voronina (SZ)
Preskok
1. Vera Časlavska (CSSR)
I 2. Erika Zuchold (NDR) j 3. Zinaida Voronina (SZ)
Gred
1.	Natalja Kučinskaja (SZ)
2.	Vera Časlavska (CSSR)
3.	Larisa Petrik (SZ)
Odbojka
MOŠKI
1.	SZ
2.	Japonska
3.	CSSR ŽENSKE
1.	SZ
2.	Japonska
3.	Poljska
Nogomet
1.	Madžarska
2.	Bolgarija
3.	Japonska
Hokej na travi
1.	Pakistan
2.	Avstralija
3.	Indija
Moderni peteroboj
Posamezniki
1.	Bjorn Ferm (Šved.) 4.946 točke
2.	Andras Balczo (Madž.) 4.953
3.	P. Lednerv (ZS) 4.795
Ekipno
1.	Madžarska 14.325 točke
2.	SZ 14.248
3.	Francija 13.299
Košarka
1.	ZDA
2.	Jugoslavija
1	3. SZ
i Vera Časlavska na dvovišinski brad’ji, kjer ju bila nepremagljiva
V OLIMPIJSKEM STADIONU UNIVERZITETNEGA MESTA
Cela vrsta odličnih dosežkov: 13 svetovnih, 26 olimpijskih
Padla sta tudi dva evropska rekorda
5.00« m
1.	Mohamed Gammoudi (Tun.) 14'05”U
2.	Kipchoge Keino (Ken.) 14’05"2
3.	Naftali Temu (Ken.) 14’06”4
10.000	m
1.	Naftali Temu (Ken.) 29'27"4
2.	Mamo Wolde (Etiop.) 29’27"6
3.	Mohamed Gammoudi (Tun.) 29’34"2
110 m ovire
1.	VVillie Davenport (ZDA) 13”3
2.	Ervin Hall (ZDA) 13”4
3.	Eddy Ottoz (It.) 13”4 400 m ovire
1.	David He-iery (VB) 48”1 (S. in O. R.)
2.	Gehraru i.cnnige (ZRN) 49”0
3.	John Shervvood (VB) 49”0
3.000	m zapreke
1.	Amos Bivvott (Ken.) 8’51”0
2.	Benjamin Kogo (Ken.) 8'51”6
3.	George Young (ZDA) 8'51”8 Skok v višino
1.	Richard Fossbury (ZDA) 2,24 m (O. R.)
2.	Edwards Caruthers (ZDA) 2,22
3.	Valentin Gavrllov (SZ) 2,20
Skok v daljino
1. Robert Beamon (ZDA) 8,90 m
(S. in O. R.)
2.	Klaus Beer (NDR) 8,19
3.	Ral p Boston (ZDA) 8.16
Anglež IIemery — svetovni in olimpijski rekorder na visokih ovirah
Skok s palico
1.	Bob Seagren (ZDA) 5,40 m (O. R.)
2.	Claus Schiprovvski (ZRN) 5,40
3.	Wolfgang Nordwig (NDR) 5,40
400 m
1.	Colette Besson (Fr.) 52” (E. R.)
2.	Lllian Board (VB) 52”2
3.	Natalja Pečenkina (SZ) 52”2
800 m
1.	Madeline Mannlng (ZDA) 2’00"9 (O. R.)
2.	Uona Silai (Rom.) 2’02"5
3.	Maris Gommers (Hol.) 2’02’6
80 m ovire
1. Paureen Caird (Avstral.) 10”3
(s. m o. r.)
2.	Pamela Kilborn (Avstral.) 10"4
3.	Cheng Chi (Tajv.) I0”4 Skok v višino
1.	Miloslava Rezkova (CSSR)
1.82	m
2.	Antonina Okorokova (SZ) 1,80
3.	Valentina Kozir (SZ) 1,80 Skok v daljino
1.	Viorlca Viscopoleanu (Rom.)
6.82	m (S. in O. R.)
2.	Sheila Shervvood (VB) 6,68
3.	Tatjana Tališeva (SZ) 6,66
Met krogle
1.	Margttta Gummei (NDR)
19.61 m (S in O. R.)
2.	Mari ta Lange (NDR) 18,78
3.	Nadežda Cizova (SZ) 18,19 Met diska
1.	Lia Manoiiu (Rom.) 58,28 m
(O. R.)
2.	Liesel VVestermann (ZRN) 57,76
3.	Jolan Kleiber Kontskek (Madž.) 54.90
Met kopja
1.	Angela Nemeth (Madž.) 60,8«
2.	Mihaela Penes (Rom.) 59,92 3 Evamaria Janko (Av.) 58,04
4x100 m
1.	ZDA (B. Ferreli - M Balles -M. Netter - W. Tyus) 42”8
(S. in O. R)
2.	Kuba 43"3
3.	SZ 43''4 Peteroboj
1.	Ingrid Becker (ZRN) 5.098
2.	Liese Prokop (Av.) 4.966
3.	Annamaria Toth-Kovacs (Madž.) 4 959
	LETOŠNJE ITALIJANSKE OLIMPIJSKE KOLAJNE		
	Zlate	Si e b r n e	Bronaste
1.	SAMBO - BARAN	TURINI	OTTOZ
	Veslanje: dvojec s krmarjem	Kolesarstvo: hitrostna vožnja	Atletika: 110 m ovire
2.	VIANELLI	Dl BIASI	GENTILE
	Kolesarstvo: cestna vožnja	Skoki v vodo: deska	Atletika: troskok
3.	Dl BIASI	GARAGNANI	KOLESARJI
	Skoki v vodo: stolp	Streljanje: skeet	Ekipna vožnja na kronometer
4.		SABLJAČI	KOLESARJI
		Sablja: ekipno	Zasledovalna ekipna vožnja
5.			JADRALCI
			Razred Finn
6.			JADRALCI
			Razred Star
7.			VESLAČI
			Četverec brez krmarja
8.			SACCARO
			Sabljanje: meč
9.			BAMBINI
			Boks: težka kat.
	LETOŠNJE JUGOSLOVANSKE OLIMPIJSKE		KOLAJNE
i.	DJURDJICA BJEDOV	DJURDJICA BJEDOV	BRANISLAV SIMIČ
	Plavanje: 100 m prsno	Plavanje: 200 m prsno	Roborba: srednja teža
2.	VATERPOLISTI	KOŠARKARJI	ZVONKO VUJIN
			Boks: lahka kat.
3.	MIROSLAV CERAR	| .	ŠTEVAN HORVAT	
	Telovadba: konj z ročaji	Rokoborbi: lahka’kat.	
V OLIMPIJSKEM PLAVALNEM BAZENU
5 svetovnih, 22 olimpijskih in 2 nova evropska rekorda
Troskok
1.	Viktor Sanejev (SZ) 17,39 m (S. in O. R.)
2.	Nelson Prudencio (Braz.) 17,27
3.	Giuseppe Gentile (It.) 17,22
Met krogle
1.	Randy Matson (ZDA) 20,54 m (O. R.)
2.	George Woods (ZDA) 20,12
3.	Edvard Gusine (SZ) 20,09
Met diska
1.	Alfred Oerter (ZDA) 64,78 m (O. R.)
2.	Lothar Milde (NDR) 63,08
3.	Ludvik Danek (CSSR) 62,92 Met kopja
1.	Janis Lusis (SZ) 90.10 m (O. R)
2.	Jorma Kinnunen (Fin.) 88,58
3.	Gergely Kulcsar (Madž.) 87,06
Met kladiva
1.	Gyula Zsivotzky (Madž.) 73,36 m (O. R.)
2.	Romuald Klim (SZ) 72,28
3.	Laaar Lovacs (Madž.) 69,78
4x100 m
1.	ZDA (C. Greene - M. Pender - R. R. Smith - J. Hines)
38"2 (S. in O. R.)
2.	Kuba 38”3
3.	Francija 38”4 (E. R.)
4x400 m
1.	ZDA (V. Matthews - R. Fre-man - L. Yames'- L. Evans) 2’56”1 (S. in O. R.)
2.	Kenija 2’59”6
3.	ZRN 3'00”5 Deseteroboj
1.	WilUam Toomey (ZDA) 8.193 točk (O. R.)
2.	Hans Joachim Walde (ZRN) 8.111
3.	Kurt Bend lin (ZRN) 8.064
Maratonski tek
1.	Mamo VVolde (Etiop.) 2.20’26"4
2.	Ken]i Kimihara (Jap.) 2.23’31"0
3.	M. R. Ryan (N. Zel.) 2 23’45”0 Hoja na 20 km
1.	Vladimir Golubnički (SZ) 1.33'58”4
2.	Jose Zuniga Pedrazza (Meh.) 1.34’00”0
3.	Nikolaj Smaga (SZ) 1.34’03”4 Hoja na 50 km
1.	Christoiph Hohne (NDR) 4.20’13"6
2.	Kiss Antal (Madž.) 4.30'17”0
3.	Larry Young (ZDA) 4 31’35”4
ŽENSKE 100 m
1.	Wyomia Tyus (ZDA) 11”
(S. in O. R.)
2.	Barbara Ferreli (ZDA) U”1
3.	Irena Kirszenstein (Pol.) 11”1 200 m
1. Irena Kirszenstein (Pol.) 22”5
MOŠKI
—	100 M
1.	Mike	Wenden (Av.)	52”2
(S. In O.R.)
2.	Ken	Walsh (ZDA)	52”8
3.	Mark	Spitz (ZDA)	53"
—	200 M
1. Mike	Wenden (Av.)	1’55”2
(O.R.)
2.	Don Schollander (ZDA)	1’55”8
3.	John Nelson (ZDA)	1’58”I
—	400 M
1.	Mickael Burton (ZDA) 4’09”00 (O.R.)
2.	Ralph HutJton (Kan.)	4.11”7
3.	Alain Mosconi (Fr.)	4’13”3
—	1.500 M
1.	Michael Burton (ZDA) 1638”9 (O.R.)
2.	John Kinsella (ZDA)	16'57”3
3.	Gregory Brough (Av.)	17'04”7
—	100 M HRBTNO
1.	Roland Matthes (NDR) 58”7 (O.R.)
2.	Charles Hickcox (ZDA)	1’00”2
3.	Rony Mills (ZDA)	i’00’5
—	200 M HRBTNO
L Roland Matthes (NDR) 2’09”6 (O.R.)
2.	Mitchel Ivey (ZDA)	2’10”6
3.	Jack Horsley (ZDA)	2’10”9
—	100 M PRSNO
1.	Ronald McKenzie (ZDA) 1’07”7 (O.R.)
2.	Vladimir Kosinski (SZ) 1’08’00
3.	Nikolaj Pankin (SZ) 1’08”00
—	200 M PRSNO
1.	Filipe Munoz (Meh.) 2’28"7
2.	Vladimir Kosinski (SZ) 2’29”2
3.	Brian Job (ZDA)	T29”9
—	100 M METULJČEK
1 Douglas Russell (ZDA) 55”9
2.	Mark	Spitz (ZDA)	56”4
3.	Ross	VValles (ZDA)	57”2
—	200 M METULJČEK
1.	Carl	Robie (ZDA)	2’08”7
2.	Martyn Woodroffe (VB) 2’09”00
3.	John Ferris (ZDA)	2’09”3
—	200 M V SLIKI IH
1.	Charles Hickcox (ZDA) 2’12”0 (O.R.)
2.	G. Buckingham (ZDA) 2’13”9
3.	John Ferris (ZDA) 2.13”3
—	400 IVI V 4 SLOGIH
1.	Charles Hickcox (ZDA) 4'48”4
2.	Gary	Hall (ZDA)	4’48”7
3.	M. Holthauss (ZRN) 4’51”4’
—	4 x 100 M PROSTO
1.	ZDA Z. Zorn, S. Reyrich, M. Spitz, K. Walsh)
(S. in O. R.)
2.	SZ	3'34”2
(E R.)
M. Spitz — D. Schollander)
7’52”3
2.	Avstralija	7’53"7
3.	SZ	8’01”6
— 4x100 M V 4 SLOGIH
1.	ZDA (C. Hickcox — C. Mc Ken-zie — D. Russel — K. Walsh)
3’54”9
(S. in O. R.)
2.	NDR	3’57”5
3. SZ	4’00”7
Američanka Debbie Meyer je osvojila kar tr1 zlate kolajne
SKOKI Z DESKE
1	B. VVrighton (ZDA) 170,15 točk
2	Klaus Dibiasi (It.)	159,74
3. J. Henry (ZDA) 158,09
— SKOKI S STOLPA
1.	Klaus Dibiasi (It.)	164,18	točk
2.	Al. Gaxiola (Meh.) 154,49
3	Edwin Young (ZDA) 153,93 ŽENSKE
—	100 M
1. Jane Henne (ZDA)	1’00”0
2	Sue Pedersen (ZDA) 1’00"3
3.	Lynda Gustavson (ZDA) 1’00”3
—	200 M
1.	Debbie Meyer (ZDA) 2’10"5 (O.R.)
2.	Jane Henne (ZDA) 2’H”0
3	Jane Barkman (ZDA) 2’11”2
—	400 M
1.	Debbie Meyer (ZDA) 4’31”8 (O.R.)
2.	Linda Gustavson (ZDA) 4’35”5
3.	Karen Moraš (AVSL.) 4'37"0
—	800 M
1.	Debbie Meyer (ZDA) 9’24”0 (O.R.)
2.	Pam Kruse (ZDA) 9’35’7
3.	M. Teresa Ramirex (Meh.) 9'38”5
2.	Elaine	Tanner	(KAN.)	1’06”7
3.	Jane Swagerty	(ZDA)	1’08”1
—	200 M HRBTNO
1.	Pokey Watson (ZDA) 2’24’’8 (O.R.)
2.	Elaine	Tanner	(KAN)	2’27”4
3.	Kaye	Hall (ZDA)	2’28"»
—	100 M PRSNO
1.	Djurdjica Bjedov (JUG) 1T5”8 (O.R.)
2.	Galina Prozumenščikova
(SZ)	1’15”9
3.	Sharon Wichman (ZDA) 1T«”1 — 200 M PRSNO
1.	Sharon Wichman (ZDA) 2’44'4 (O.R.)
2.	Djurdjica Bjedov (JUG) 2'46”4
3.	Galina Prozumenščikova
(SZ)	2’47”0
—	100 M METULICEK
1.	Lyne Mcclements (AVSL) 1’05”5
2.	Elie Daniel (ZDA)	1’05”8
3.	Susue Shlelds (ZDA)	1’06”2
—	20“	'ČEK
1	Ada Kok (HOL)	2’24’7
2	Helga Lindner (NDR)	2’24”8
3	Elie Daniel (ZDA)	2’28”»
—	209 m * SLOGIH
1.	Claudia Kolb (ZDA)	2’24”7
(O.R.)
2.	Sue Pedersen (ZDA)	2'28”8
3.	Jane Henne (ZDA)	2’31”4
—	400 M V 4 SLOGIH
1.	Claudia Kolb (ZDA)	5’06”5
(O.R.)
2	Lynn Vidall (ZDA)	5’22”2
3. Sabine Steinbach
(NDR)	5’25”3
—	4xx.i l ""OSTO
1.	ZDA (J. Barkman - L.	Bustav-
son - S. Pedersen - J.	Henne)
(O.R.)	4’02”5
2	NDR	4'05’’7
(E.R.)
3.	Kanada	4’07”2
— 4x100 M V 4 SLOGIH 1.	ZDA (K.	Hall)	.	C. Bali - E.
Daniel - S.	Pedersen) 4'28”3
(S. in O.R.)
2	Avstralija	4'3o’o
3	ZRN	4’36”4
— SKOKI V r^SKE
1.	Sue Gossik (ZDA) 150.77 točk
2.	Tamara Pogseva (SZ) 145,30
3 Vera 0’Sullivan (ZDA) 145,28 — FTOKI S STOLPA
1.	Milena Dučkova (CSSR) 106,501.
2.	Natalja Lobanova (SZ) 10844
3.	Ann Peterson (ZDA) 10141
Vaterpolo
(S. In O. R.)
2.	Raelene Boyle (Avstral.) 22”7
3.	Jennifer Lamy (Avstral.) 22”8
3. Avstralija	3’34”7
— 4 x 200 M PROSTO 1. ZDA (J. Nelson — S. Reyrich —
— 100 M HRBTNO 1. Kaye Hall (ZDA) (S. in O.R.)
1’06”2
1.
2.
3.
Jugoslavija; Sovjetska zveza; Madžarska
SLOVESNOST NA ČAST DOBITNIKU NAGRADE «ATOM ZA MIR»
Plemenita gesta prof. Salama v korist mladih znanstvenikov
v
Čestitke dr. Savone in inž. Spaccinija - Tudi Tržaška hranilnica bo prispevala v sklad za podeljevanje štipendij
Trst je včeraj pozdravil v svoji sredi in čestital prof. Abdu.su Sa-lamu, ravnatelju Mednarodnega centra za teoretsko fiziko, za prejeto mednarodno nagrado «Atom for Peace» (Atom za mir), ki mu jo je v New Yorku 14. oktobra letos slovesno izročil generalni tajnik Združenih narodov U Thant.
V dopoldanskih urah je bila manjša svečanost v prostorih novega sedeža mednarodnega centra 7,v teoretsko fiziko pri Miramaru, kjer so prof. A. Salamu čestitali najvišji zastopniki centra, Konzor-
cija za razvoj raziskovani na področju fizičnih ved pri tržaški univerzi ter Mednarodne agencije za atomsko energijo A.I.E.A. z Dunaja Prisotni so bili tudi pakistanski ambasador v Rimu Raza (prof. Salam je namreč Pakistanec), zastopnik italijanske vlade dr. Gerin, ki je čestital slavljencu v imenu italijanske vlade ter zagotovil njeno nadaljnjo podporo mednarodnemu centru za teoretsko fiziko, dalje načelnik italijansko - francoskega konzorcija, ki gradi velikanski jez na reki Hindus v Pakistanu
V	PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI
V	Rojanu so slovesno odprli novo poslopje za otroški vrtec
V	novem poslopju bo samo italijanski vrtec, za slovenskega pa bodo zgradili novo poslopje blizu osnovne šole
Novo poslopje otroškega vrtca, v Rojanu
Včeraj zjutraj so v Rojanu uradno odprli novi občinski otroški vrtec. Svečanosti so se udeležili tržaški župan Spaccini, ki je prerezal slavnostni trak, občinski odborniki Faraguna, Mocchi in De Gioia, pokrajinska svetovalca Miro Kapelj in Saša Rudolf ter drugi predstavniki cerkvenih in vojaških oblasti.
V svojem uvodnem govoru je župan dejal, da je odprtje tega novega otroškega vrtca »nov korak na poti reševanja sicer težavnega položaja, v katerem je šolstvo v našem mestu.« Dejal je še, da s tem vrtcem še ni bila zadoščena potreba po novih šolskih prostorih v tako obljudenem predmestju kot je Rojan, župan je nato nadaljeval in omenil duh sedanjih proslav ter tradicijo «italijan-ske vzgoje«, ki preveva tržaški šolski izobraževalni sistem, od vrtcev dalje.
Lepo sodobno zgradbo v Ul Vi-colo delle Rose je zgradilo po naročilu občinske uprave gradbeno podjetje Raccessi. Dela so začeli novembra lani in ves objekt je stal 60 milijonov lir. Načrt za izredno lep in funkcionalen vrtec je izdelala arh. Claudia Todri.
Vrtec stoji na mestu, kjer Je že prej bila šola in nato vrtec za italijanske otroke s slovenskim odsekom. Ta vrtec so podrli,'novega pa zgradili nekoliko više, da bi sonce sijalo vanj kljub visokim stavbam, ki ga zakrivajo.
Zgradba je pritlična in ima štiri večje prostore, kjer se otroci igrajo, učijo in telovadijo. Poleg mizic in stolov je v vsaki sobi vrsta lepih igrač in tehnično - didaktičnih pripomočkov. Pred vrtcem pa je urejen prostor, kjer se bodo otroci lahko posvečali gojenju cvetja in vrtnih rastlin.
Vrtec je res majhen, a ustreza vsem tehničnim zahtevam sodobne otroške vzgoje. Sodobna o troška pedagogika tudi odsvetuje vzgojo večjih skupin otrok, ker bi sicer ne prišlo do neposrednega, osebnega vpliva vrtnarice na otrokove navade in miselnost.
inž. Lodigiani, in številne druge osebnosti. Ravnatelj konzorcija za razvoj raziskovanj prof. P. Budini je novinarjem orisal dosedanje delovanje Mednarodnega centra za teoretsko fiziko ter napovedal nadaljnji predvideni razvoj ustanove.
Sledilo je slavnostno kosilo v nekem hotelu v Trstu, ki so se ga udeležili še drugi predstavniki oblasti in javnih krogov ter znanstvenih krogov.
Dr. Abdusu Salamu so ob tej priliki čestitali tudi dr. Savona in župan inž. Spaccini. Slednji je 42-letnemu pakistanskemu znanstveniku poklonil kipec boginje Minerve, zaščitnice znanosti in umetnosti, delo domačega kiparja Ma-scherinija. Inž. Spaccini je visokemu odlikovancu izrazil hvaležnost in priznanje mestnega prebivalstva za zasluge, ki si jih je nabral z razvojem Mednarodnega centra za teoretsko fiziko.
Pror. aaiam je izjavil, aa daje nagrado «Atom for Peace« (30.000 dolarjev ali 18 milijonov lir) na razpolago za nadaljnji razvoj centra, in sicer v smislu, da ga deponira, vezanega za nedoločen čas, na Tržaško hranilnico, tako da se bodo iz obresti (okoli milijon lir na leto podeljevale študijske štipendije mladim znanstvenikom iz dežel v razvoju, da bodo lahko po-sečali tržaški center za teoretsko fiziko. Prof. Salam je nato podpisal ček, ki ga je pred dvema tednoma prejel od U Thanta, in ga izročil glavnemu ravnatelju hranilnice Deliseju. Ta je v zahvalnem odgovoru dejal, da bo Tržaška hranilnica vsako leto primaknila v iste namene iz svojega ravno toliko, kolikor bodo znašale obresti na prvi kapital, tako da bo na razpolago še enkrat toliko sredstev na leto.
S tem naj bi se tudi v taki obliki uresničil bodoči razvoj Mednarodnega centra za teoretsko fiziko, ki ga nameravajo njegovi pobudniki še znatno okrepiti. Med nedavnim bivanjem prof. Salama v New Yorku se je namreč v okviru Organizacije združenih narodov porodila zamisel, da bi v prihodnjih letih ustanovili ((svetovno univerzo«, ki naj bi imela svojo prvo fakulteto prav v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Trstu. Ta naj bi se primerno razširil in okrepil, hkrati s tem pa naj bi se tudi možnosti za štipendiranje raziskovalnega dela mladih znanstvenikov znatno razširile s pomočjo finančnega .sklada, v katerega naj bi prispevali posamezniki, ustanove, ali organizacije iz vsega sveta, in katerega prvi zametek naj bi bil prav znesek 30.000 dolarjev, ki jih daje na razpolago prof. Abdus Salam. Kaže, da je bila ta zamisel v Združenih narodih ugodno sprejeta in da bo mogoče v doglednem času opraviti že prve korake v tej smeri.
Illllllliiiiimiiiiiiiiiiliillillliiiiiiillliiilllliiillilliiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiilimiiililiiiiillliiiiiillllilliiliiiiiilllllil
PRED SODNIKI SE BO MORAL ZAGOVARJATI
Na obalni cesti podrl pešca in brezbrižno nadaljeval vožnjo
Zaustavila ga je policijska patrulja po opisu očividcev nesreče
Tak, sodoben otroški vrtec zahteva tudi stalne stike s starši, ki morajo slediti napredovanju svojih malčkov in problemom, ki se občasno porajajo. Za to je tudi namenjena posebna soba za podobne sestanke.
Pozanimali smo se, če bo v novem otroškem vrtcu prostor tudi za slovenski odsek. Odgovorili so nam, da ne, saj hi tudi prostora ne bilo. Predvidena pa je gradnja novega otroškega vrtca za slovenske otroke iz Rojana blizu osnovne šole, kamor bodo lahko slovenski starši iz Rojana vodili svoje otroke. Zaenkrat je za Rojan slovenski vrtec samo na Greti.
Ker ni nudil prve - pomoči ponesrečencu, ki ga je sam podrl, se bo moral 23-letni Giorgio Surina iz Ul. FortJ 74, zagovarjati pred sodniki. Sodnim oblastem so ga prijavili agenti letečega oddelka cestne policije, ki so ga 27. t.m. aretirali na obalni cesti. Pozno popoldne omenjenega dne se je Surina peljal v svoji «Ape» po > balni cesti. Z njim sta bila v kabini malega motofurgona tudi žena in sin. Pred njim se je nenadoma pokazal pešec, ki je hodil po skrajnem desnem robu ceste. Bil je 67-letni Luigi Duscovich z Bazoviške ceste, št. 66. Surina *a je močno oplazil, da se je pešec najprej opotekel, nato pa padel na asfalt in se udaril v ramo in levo roko. Toda namesto, da bi se ustavil in ponesrečenemu nudil potrebno pomoč, je Surina nadaljeval svojo vožnjo.
Na kraj nesreče so prihiteli očividci, ki so Duscovichiu pomagali na noge. Ustavili so avto letečega oddelka, ki je prav tedaj vozil mimo skupine in javili agentom približne podatke o furgonu,
Agenti so pohiteli in po nekaj kilometrih dohiteli furgon, ga ustavili in od osuplega mladeniča zahtevali pojasnila za njegovo neodgovorno početje. Surina se je izgovarjal, češ, da je videl starca, kako se je opotekel, ni pa ga videl pasti in da je zato mislil, da ga sploh ni bil oplazil
Agenti pa mu seveda niso verjeli in bo zato moral svoje izgovore ponoviti sodniku, ki bo z njim imel opravka.
Ponesrečenega Duscovicha so v tržaški bolnišnici obvezali in ga odpustili domov, kjer se bo moral zdraviti štdrd dni.
ONESTI0 NASTOPU ITALIJE NA OLIMPIJSKIH IGRAH
«V Mehiki so se naši tekmovalci borili na meji svojih možnosti»
Predsednik CONI odv. Onesti je ob povratku iz Mehike da! časnikarjem več izjav
RIM, 29. — Predsednik CONI odvetnik Giulio Onesti se je danes zjutraj vrnil z letalom v Rim iz Ciudad Mexica, kjer je prisostvoval letošnjim 19. olimpijskim igram. Ob svojem prihodu je dal o nastopu italijanske reprezentance na teh i-grah, več izjav, ki jih povzemamo v nekoliko zgoščeni obliki.
«Ce gledamo samo s številkami — je izjavil Onesti — potem je naš obračun slabši od prejšnjega. Ce pa govorimo v športnem jeziku, potem pridemo do drugačnih zaključkov. Naši tekmovalci so se borili na meji svojih možnosti. To dokazuje tudi dejstvo, da se je dokaj visok odstotek naših tekmovalcev dokopal do finalov, zrušili smo vrsto državnih rekordov, priborili smo si tudi medalje in dosegli smo tudi uspehe, ki so široko odjeknili.
Jasno, vsi bi želeli, da bi bili uspehi večji in morda bi večje uspehe tudi res zaslužili.
Naši tekmovalci so vložili v svoje nastope vse svoje sile, toda včasih so naleteli na močnejše nasprotnike, včasih pa so imeli tudi smolo. To nas seveda ne odvezuje od obveznosti, da se podvržemo globoki samokritiki. To bomo storili zdaj doma, ko bomo v miru položili na mizo vsa dejstva in vse podatke. Skušali bomo izluščiti vzroke naših neuspehov, da bi jih lahko popravili za bodoče nastope.
2e zdaj pa lahko rečem, da je med vzroki za nekatere naše neuspehe tudi preozka možnost izbora tekmovalcev. Treba bo zato vnesti novo politiko za opogumljanje športne dejavnosti, treba bo povečati množičnost in urediti tudi
telesno kulturo v obvezni šoli.
Močno zavoro predstavlja tudi dejstvo, da se nekateri naši športi iztekajo v profesionalizem. Tako v kolesarstvu in boksu vsi najboljši amaterji, ko dosežejo svoj vrhunec, odidejo med profesionalce in po vsakih olimpijskih igrah moramo začeti vzgajati tekmovalce znova. Nove sile pa niso vedno e-nakovredne starejšim in bolj izkušenim tujim amaterjem, pri katerih moramo gledati na njihovo (<a-materstvo« z določenimi rezervami.
Kljub vsemu pa ima mehiški obračun tudi mnogo pozitivnih strani. Na naš nastop nikakor ne moremo gledati, kot na nacionalni poraz. Kar je bilo bolnega bomo skušali zdaj ozdraviti. In naše edino vodilo pri tem bo ljubezen do športa.«
V petek dirka za nagrado Baracchi
BERGAMO. 29. — Na 27. mednarodni kolesarski dirki za nagrado Baracchi ne bo nastopilo deset, ampak samo devet dvojic.
Start tega tekmovanja, ki bo 1-melo cilj in start in cilj v Bergamu bo na vrsti v petek, 1. novembra in sicer bo prvi par startal točno ob 13. uri, ostali pa za njim v presledkih po tri minute. Proga bo skupno merila 117 km in bo vodila mimo Bergama, Coma in Milana.
Prijavljene dvojice so naslednje:
Gimondi - Anquetil (Italija -Francija)
Ocana - Aranzabal (Španija)
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiMfiiiiimiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
Odbojka domena Azije in vzhodne Evrope
Olimpijski odbojkarski turnir je potrdil, da goje res kakovostno odbojko le na dveh koncih sveta: v Aziji in v vzhodni Evropi.
Azijci igrajo mnogo lahkotneje od ostalih držav. Njihova odbojka je polna domislic in trikov. V tem bleste posebno Japonci, delno pa tudi Korejci.
Vzhodnoevropske države igrajo nekoliko okornejšo odbojko, bolj «trdo», toda zato tudi precej močnejšo, bolj silovito. Najboljšo odbojko so med vzhodnoevropskimi udeleženci pokazali Sovjeti, za njimi pa Cehoslovaki in drugi.
Odbojka je kot olimpijski šport še zelo mlada. Prvič so jo igrali pod znakom petih olimpijskih krogov leta 1964 v Tokiu. Tedaj je kazalo, da so jo vpeljali v olimpijski spored bolj zato, da bi naredili uslugo Japonski, kajti v tej deželi je ta panoga izredno razširjena, medtem, ko marsikje drugod, posebno v Italiji ni tako priljubljena.
Toda mehiški olimpijski turnir je pokazal, da je zanimanje za odbojko v zadnjih štirih letih izredno poraslo med ljubitelji športa. Športna palača, kjer so odigrali moški in ženski odbojkarski turnir je imela na tribunah vedno mnogo gledalcev in nekatere tekme si je ogledalo tudi nad 6.000 oseb, kolikor jih je pač stalo na tribunah. Kljub temu, da je odbojkarsko tekmovanje trajalo precej dolgo, pa je bilo vse prej kot dolgočasno. Nasprotno, postajalo je vse bolj zanimivo, čim bolj se je bližal zaključek.
Obe zlati medalji sta pripadli Sovjetski zvezi, ki je v Tokiu zma-
gala le v moški konkurenci, medtem ko je pri ženskah zmagala Japonska, Sovjetska zveza pa je bila druga.
Letos je uspelo Sovjetom osvojiti obe zlati kolajni ne le zaradi trdnosti svoje obrambe in ostrine napada, ampak tudi zaradi izredno spretnih taktičnih variant, s katerimi so se zelo učinkovito prilagodili igri nasprotnikov.
V	ženskem turnirju sta Sovjetska zveza in Japonska prevladovali že od samega začetka in sta prišli neporaženi prav do zadnjega srečanja. V zadnjem srečanju sta se šesterki pomerili med seboj in čeprav so bile Japonke nekoliko večje favoritinje so podlegle razmeroma gladko v štirih setih. To se je zgodilo predvsem, ker so zaigrale živčno in so naredile vrsto temeljnih in nerazumljivih napak. Bronasta medalja je zasluženo pripadla Poljski.
V	moškem turnirju se je Sovjetska zveza znašla v začetku v zelo neprijetnih vodah. Povsem ne pričakovano je doživela poraz v dvoboju z ZDA. Toda to ni bilo edino presenečenje turnirja. Vodstvo lestvice je prevzela Češkoslovaška, ki je gladko odpravljala nasprotnika za nasprotnikom, dokle! ni naletela na Poljsko, proti kateri je v splošno presenečenje iztržila poraz. Ta spodrsljaj je šesterki CSSR odvzel zalet, ki ga je imela in je tako gladko, v samih treh setih podlegla tudi Sovjetski zvezi. S tem si je zapravila tudi srebrno kolajno, ki je zaradi boljšega količnika v setih pripadla Japoncem.
Aimar - Grosskot (Francija) Delisle - Jourden (Francija) Ritter - Van Springel (Danska -Belgija)
Steevens - Wagtmans (Nizozemska)
Adler - Sohutz (Nemčija - Luksemburg)
Dancelli - Anni (Italija)
Dalla Torre - Vicentini (Italija)
OB BOBU OLIMPIJSKIH IGER
Če član manjšine osvoji
■■ ■■ ■■■ ■ ■■
■■■
BOČEN, 29.	— Olimpijski
prvak Klaus Dibiasi, pripadnik južnotirolske manjšine, ki je priboril Italiji zlato in srebrno o-limpijsko kolajno bo prispel pojutrišnjem v Bočen, kjer mu pripravljajo veličasten sprejem. U-stanovili so poseben odbor, ki pripravlja ta sprejem. Dibiasija bodo pričakali v predmestju Bočna in ga bodo popeljali po vseh glavnih mestnih ulicah, nato pa ga bodo počastili na stadionu
HiuimiiiiHiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiimniiiiiiiiiiiii
Slovenski športniki iz Koroške pri Bregu
Brežani so pripravili koroškim rojakom lep sprejem Smučarji iz Brega pozimi v gosteh pri Korošcih
Ob bučnem zaključku letošnjih olimpijskih iger in poslednjih borb za kolajne je v soboto šel skoraj neopazno mimo nas obisk, ki so ga opravili koroški zamejski slovenski športniki pri športnem društvu Breg.
Na obisk je prispelo 32 članov koroškega športnega društva Št. Janž iz Roža, s katerimi je prišel tudi šentjanški župan. Brežani so svoje koroške goste sprejeli zelo prijazno, ter so z njimi preživeli ves dan. Skušali so jim prikazati razmere, v katerih živi naša manjšina in posebno naši športniki, razkazali pa so jim tudi Trst z okolico.
Zjutraj po prihodu v Trst so si Korošci v družbi brežanskih vodičev in gostiteljev ogledali mesto, grad Sv. Justa, TVIirainar itd., nato pa so odšli na kosilo na Repen-tabor.
Po kosilu so si ogledali novo igrišče, ki si ga je s prostovoljnim delom zgradila mladina iz Padrič in Gropade, kjer jih je sprejelo vodstvo domačega športnega društva Gaje s predsednikom Karle-tom Grgičem na čelu. Korošci so bili navdušeni nad pobudo padri-ške in grupacije mladine in so se o športnem objektu izrazili zelo po hvalno.
Sledil je obisk pri spomeniku bazoviških žrtev, kjer je na prošnjo vodstva Brega gostom obrazložil pomen in zgodovino dogodkov, ki so pripeljali do postavitve tega spomenika, eden izmed udeležencev zloglasnega procesa, na katerem so obsodili na smrt bazoviške junake, Vekoslav Španger. Kasneje se je Španger tudi podpisal v knjigo, ki jo je sam napisal o bazoviških žrtvah in ki so jo Brežani podarili Korošcem v spomin.
Nato so si gostje iz Št. Janža ogledali še novo nogometno igrišče, ki si ga grade Bazovci, nakar so se odpeljali v Boljunec. Proti večeru so se športniki iz Št. Janža vrnili domov, polni najlepših vtisov in zadovoljni, da so se stkale med severno in južno slovensko zamejsko športno mladino nove vezi, ki so še bolj povezale oba obrobna dela slovenskega naroda.
Korošci so se izkazali kot izredno ljubeznivi gostje. S svojo prisrčnostjo so osvojili simpatije vseh Brežanov, izkazali pa so se tudi kot izredni pevci.
Od njih pa smo izvedeli tudi vrsto zanimivosti, športno društvo Št. Janž ima na primer v svojih vrstah tudi dva državna avstrijska smučarska sodnika in enega trenerja. Zgradilo pa si je tudi smučarsko progo z lastno vzpenjačo. Korošci so povabili Brežane, naj letošnje zimske počitnice prežive na njihovih smučiščih, kar so ti seveda z veseljem sprejeli.
Z zadovoljstvom tako ugotavljamo, da so stiki med športniki obeh
slovenskih manjšin postali tesnejši (za kar gre velik del zaslug ŠD Breg) in upajmo, da bodo ti medsebojni stiki postali še pogostejši, pa tudi, da bodo temu zgledu sledila še druga naša društva.
POKAL PACCO
Forliludo-Brcjs 3:0
Nogometaši Brega so trenutno aktivni na treh «fronitah»: poleg članske ekipe, ki igra v 3. amaterski ligi in mladinskega moštva, ki sodeluje na mladinskem prvenstvu ima tudi žačebndško enajsterico, ki nastopa trenutno v tekmovanju za pokal Pacco.
Preteklo nedeljo so Se mladi Brežani pomerili v povratni tekmi z miljskim Fortitudom in tudi tokrat so odšli z igrišča premagani z enakim rezultatom, kot v prvi tekmi, namreč s 3:0 (2:0).
Oba poraza ekipe plavih je treba pripisati dejstvu, da so bili nasprotniki telesno precej močnejši od Brega Miljčani so namreč tik pred prestopom v višjo starostno kategorijo in so za glavo večji od še zelo mladih Brežanov. Ti se zato nikakor niso mogli resneje upirati svojim večjim, močnejšim in bolj izkušenim nasprotnikom, kljub temu pa lahko rečemo, da tako visoko izraženega poraza niso zaslužili.
Tekmovanje se bo nadaljevalo v petek, ko se bodo začetniki Brega na stadionu «1 .maj« v Trstu pomerili s Triestino. Tekma se bo začela ob 10.30.
V drugem srečanju tega turnirja bo v petek ob 10. uri v Miljah na sporedu tekma Portitudo-Union.
«Druso» v bližini pokritega kopališča. kjer je treniral.
Medtem se je vnela živahna polemika o načinu, kako so nekateri italijanski časnikarji in reporterji poročali o Dibiasiju iz Mehike. Glasilo južnotirolske majšine «Dolomiten» je omenilo nekaj poročil, ki so jih poslali italijanski časnikarji iz Mehike in v katerih so Dibiasiju očitali, da ni sposoben govoriti italijanskega jezika.
Pod vidnim naslovom «Južnoll-rolci ne smejo več zmagovati?» piše «Dolomiten» med drugim naslednje: «2e v Grenoblu je neki italijanski televizijski reporter začutil dolžnost, da imenuje zmagovalca najdaljšega smučarskega teka Franca Nonesa za stoodstotnega Italijana. Ko je nato Erika Lechner priborila Italiji drugo zlato kolajno je pa zatajil njeno etnično pripadnost.
Dva čisnikarja iz Mehike sta poslala članke o Karlu in Klausu Dibiasiju ter o trenerju skakalcev v vodo Horstu Goerlitzu, članke, ki jih zaradi njihovega slabega okusa sploh ne bi bilo treba upoštevati, zlasti še zaradi njihove šovinistične vsebine. Tema časnikarjema se je pridružil takoj še napovedovalec radijska oddaje Hit Parade (Tržačan Le-lio Luttazzi), ki je z zelo dvomljivim humorjem predlagal svojim poslušalcem, naj pošljejo Klausu Dibiasiju slovar italijanskega jezika.n
«Dotomiten» nadalje trdi, da Južnotirolce prenašajo v italijanski reprezentanci le, če osvajajo kolajne, katere takoj pripišejo Italiji» in dodaja, da «Klaus Dibiasi zna italijanski jezik bolje od mnogih stoodstotnih Italijanov«.
Južnotirolski dnevnik, ki izhaja v Bocnu v nemškem jeziku, nadaljuje polemiko z nekim drugim športnim časnikarjem, ki je spremenil ime Klaus v Nicola in Horst Goerlitz v Oreste Goerlitz. Ta časnikar je tudi izjavil, da bi se moral Klaus Dibiasi preseliti v Neapelj, kjer bi dokončno postal Italijan in tako ne bi metal nobene sence na zmago «trobojnice».
«Dolomiten» nato našteva vse južnotirolske športnike, ki so priborili Italiji evropske, svetovne in olimpijske naslove in zaključuje tako: «Zopet jasno izstopa to, kar se že več let dogaja v italijanskih zimskošportnih društvih in to je, da samo Južnotirolci osvajajo tistih nekaj kolajn, ki jih dobi Italija na olimpijskih igrah To pa zelo moti mnoge Italijane)).

ATLETIKA
Ameriški atlet Jim Hines zapušča amaterski šport
MIAMI, 29. — Sloviti ameriški črnopolti atlet Jim Hines, ki je na olimpijskih igrah osvojil dve zlati kolajni (v teku na 100 m in v štafeti 4 X100 m) ter je obenem s časom 9”9 v teku na 100 m svetovni rekorder, je sklenil opustiti amaterski šport. Danes je sporočil, da je že podpisal pogodbo z društvom Miani Dolphins, ki goji a meriški nogomet. V prvih dneh novembra bo že začel nastopati.
Jim Hines je — preden se je posvetil atletiki — bil član šolske reprezentance v ameriškem nogo-
metu, grobi igri, ki je na prvi pogled bolj podobna surovemu ruS-byju, kot pa pravemu nogomeu, kot ga igramo v Evropi. Zato j* bil njegov povratek k tej igri ra2-meroma lahek in je ob podpis11 profesionalne pogodbe izjavil: «A meriški nogomet je bil moja prv» ljubezen!«
To ((ljubezen« v ZDA med dr J' gim zelo dobro plačujejo, če je ((ljubimec« dober igralec. Hin«s vsekakor računa, da mu bo ((ljubezen« prinesla mesečno nekaj milijonov lir zaslužka....
74.
( B. TRAVEN )
General iz džungle
Ker se je posrečilo pobegniti samo peščici krvavečih, zmedenih in na pol norih mož, sicer nikomur, in ker jaz, divizijski general, stojim tukaj čil in zdrav? Uniformo, denar, uro, prstane in revolver sem seveda moral pustiti tam. Moral sem se preobleči z razcapanega Indijanca, da bi živ in zdrav prišel sem na varno. Čujte, major Maldonado, vrage, kaj vam pride na misel? Mirno! Zakaj pomežikujete? Ali ne morete več gledati odkrito svojemu divisionariu v oči? Kaj neki ste požrli, da mežikate z enim očesom in da so se vam usta raztegnila, kakor da bi se hoteli režati. Pozor, gospoda! Vendar ne boste mislili., da, caballeros, kaj neki je to? Pač ne boste mislil, da sem dal tisti indijanski svinji svoj denar in svojo uniformo in svoj revolver da bi se odkupil? Jaz, divizijski general Petronio Bringas? Jaz? Hvala, oabaderos. To vsaj imenujem iskrenost. Hvala, gospoda. Izrekli ste mojo obsodbo. Druge izbire nimam. Adibs. caballeros! Adič, tovariši in prijatelji!«
Dlvisionario se je zgrozil. Vstal je in čedalje glasneje začel tuliti proti temnemu grmovju: «Adibs! Adičs, caballeros! Adičs! Adičs!« Zavpil je najmanj stokrat. Potem je ohripel in je lahko komaj še odprl usta.
Zagrabil se je za grlo, kakor da bi ga hotel prisiliti k pokoi ščitil.
Zdaj se je začel hehetati in sc tiho smejati. Potem se je osvestil. Zrušil se je na kamen in globoko dihal s široko odprtimi usti.
Segel je po novi cigareta.
Muchachosi so še vedno ležali na tleh v njegovi bližini. Eden izmed njih mu je ponudil vžigalnik.
Ko ga je vračal, se je zasmejal muchachu. «Nažrl sem se ga, muchachosi, nažrl, nažrl, da, nažrl sem se ga. Oh, tako grozno nažrl.« Dvignil je steklenico, si jo nastavil na ustnice in tako dolgo grgraje pil, da je ostalo v steklenici prav še malo pijače.
Podržai je steklenico visoko proti mesečini. Ko je opazil, da je še nekaj ostalo, je spet odvil zlat zamašek, si zlil zadnje kapljice v usta in začel obračati steklenico, ki jo je še zmeraj držal v ustih, kakor da bi hotel polizati iz nje še zadnjo kapljo.
«Tam v tistem kotu, muchachosi, ali vidite tisto lepo drevo? Čudovito drevo. Od tod je videti kot cedra. Toda če je cedra, mahagonij ali ebonij, nič ne de. Vsako drevo je dobro. Daj mi vrv muchacho, ki jo imaš na rami.«
Preizkusil je vrv v rokah. ((Hudičevo trda in hrapava je ta reč. Žalostna vrv. Toda trdna. Tudi vozel in zanka sta že narejena. Tem bolje. Tako ali tako ne znam dobro delati takšnih vozlov, ki se lepo in gladko pomikajo.«
Osupnil je, ko je vlekel zanko skozi vozel sem in tja. «Da ni to isti laso, ki je danes pozno popoldne praskal mojega prvega poročnika Bailleresa po vratu, muchachosi?«
«Isti, divisionario,« je dejal eden izmed muchachosov, ne da bi pokazal posebno zanimanje.
«Potem ima ta laso prakso?« Divisionario se je odsekano zasmejal.
((Prakso trna,« Je dejal muchacho, prav tako brezbrižno kot prej
«Muchachos,» je zdajci dejal divjsionario, ki je naposled opustil posmehljiv ton in se zresnil, «nič vam ne igorem dati. Kar nosim na sebi, so ušive in usrane cunje, ki so tako raz-
trgane, da jih celo vaši tovariši niso hoteli imeti in so jih odvrgli. Steklenico iz kristalnega stekla in cigaretno dozo vam ne morem podariti, ker si boste to tako in tako vzeli in ne boste pustili tega v mojih capah. To je tudi prav in pravično. Vse, kar vam lahko dam, je iskrena zahvala, ki vam jo izrekam vnaprej za nekaj, kar bi želel, da bi storili. Nikoli nisem kakega Indijanca kaj prosil. Jaz pa vam pravim: prosim, muchachosi, prosim, odrežite mi po mojem zadnjem dihu glavo, da me ne bi nihče, ki bi me našel, spoznal. Ali boste to storili, muchachosi?«
«To že lahko storimo, seftor general. Nič nas ne bo veljalo. To ni nič posebnega. To smo že storili celo v džungli z živimi zvermi, ki so po božji pomoti ohranile človeške obraze.«
((Tisočkrat hvala, muchachosi, za to malo dejanje ljubezni. Tisočkrat hvala. Povejte svojemu poglavarju, da lahko pride jutri zjutraj semkaj in mi poliže rit še pred zajtrkom.«
((Sporočili mu bomo, seftor general.«
«Prav. Cez pet minut, recimo čez deset minut, muchachosi, pridite tja. Tja k tistemu drevesu, Adičs. In še enkrat hvala lepa vnaprej, muchachosi!«
«Ni za kaj, seftor general. Odpotujte srečno in zadovoljno. Podvizajte se. Deset minut, ste rekli. Tako dolgo bomo že počakali.«	j
9
Divisionario je že odhajal in v levici mu je bingljala vrv.
Nekoliko se je opotekal. Verjetno zaradi pogostega grgranja pijače iz steklenice. Zdaj pa zdaj se je spotaknil ob šopih grobe trave.
Ko je prišel do določenega kota na mali jasi, je mesec naravnost svetil na tisto stran grmovanja.
Prekrižal se je. Sklonil je glavo. Spet se je prekrižal Potegnil je za vrvico, ki jo je nosil okrog vratu, in privlekel ven košček črnega blaga, na katerem je bil prišit križ. Prijel
je blago z obema rokama in ga poljubil.
Ponovno se je prekrižal.
Potem je za poskus spustil laso skozi roke, pogledal navzgor v vejevje drevesa in z odločno kretnjo zalučal laso čez vejo, ki je štrlela daleč od debla na jaso.
Muchachosi so se zdolgočaseno ozrli tja. Eden izmed njih je dejal: »Upam, da si je izbral debelo in močno vejo, d» se ne bo prelomila. Težak je ko star spitan vol. Kaže, da S« ne bo prelomila. Daj mi sem tobak.«
Minilo je kake četrt ure. Medtem so odšli trije muchachosi k tistemu debelemu drevesu.
Eden izmed njih se je vrnil na jaso. Počenil je in začel brisati svojo mačeto ob šope trave Pri tem je opazoval nebo-Zdajci je zavpil: «Tam zadaj v Balun Cananu pa imajo vražja hudo nevihto. Vse odnaša.«
Izmed dvojice, ki je še stala pri drevesu, je eden zavpil1 «Ti, kaj praviš, ali naj mu podarimo laso ali kaj?«
«Nič ne bomo dajali,« je zavpil nazaj obema mož, ki si j® brisal mačeto. «Tako lep in trden laso. Ni se utrgal, čepra^ je na njem visel tak debeluhar. Se večkrat ga bomo potrebovala. Sploh pa se lahko general še vražje razjezi, če ne ponesemo nazaj lasa. Saj vesta, kakšen zna biti. Lahko na® pošlje nazaj po laso. Kakor kaže, bo to prekleto nevihto zaneslo semkaj, in prav nerad bi še enkrat napravil t° vražjo pot.«
«Prav imaš, bratec. Najbolje bo, če ga odnesemo nazaj-1'
«Vraga,» je zavpil tisti, ki je stal na jasi, onima dvem® pri drevesu, «nikar mi toliko ne govorita. Spustita ga Ž* vendar dol in odvežita ga. Saj že dolgo ne diha več. Pohitita-Lačen sem ko kruljav kojot.«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRS") - UL MUNTEGGHJ o, 11., L’ELE FON 93-81)8 in 94-638 - Poštni preda) «59 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 MaggiO 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA št 21) - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur " vnaprej, četrtletna 2.25t Ui, puUcf ou ar celoletna n 100 uj u-RJ --»zna številka v r,edn. in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (ioni) starih dinarjev), letno 1(8) din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska
Trst 11-5*74 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana Stari r.rg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGl.ASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravnl 250, osmrtn-'-« 1 Or - MaU oglasi 40 Uf bes-	Oglasi za ---ko m g-• riško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ((Socletš Pubblicltš Itallana« — Odgovorni urednik: STANi.s- ■ s * - - izdaja m tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst