TRST, sobota I19-septembra 1959 k'0 XV. . št. 223 (1377) 6 uu MONTECCH! št 6 11 nad. — TELEFON »3-80» IN »4-63» — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 "■'LAŠov Podružnica GORICA: Ulica S. Pelilco l-II. - Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 tal od 15. do__18. — Tel. 37-338 — CENE - ca VSak mm Aim . ciolnrn. tr/rsvtrClH K PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.t Trst 94-638. 93-808, 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo 30 lir beseda. )K-'1 v je en, ; — Predsednik sovjetske vlade Hru- W«tski n 01l danes v skupščini OZN in obrazložil %ltio . 0 razorožitvi. Predlagal je splošno in ^odn/°50~z'*'ev> ki naj se izvede v štirih letih, če ’fe pri ® države ne sprejmejo splošne razorožitve, ^ za seda Vl^ena sprejeti tudi delne ukrepe in pred-. *■ naJ se sporazumejo o naslednjih točkah: & ?«» tuiih A "“‘“uJailuJeul ^»tjpi *ld cet v Zahodni •t°dt^aitvV Qneatomske- 0 ti, ^uuruzrnca GORICA: Ulica S. Fellico l-ii. — lei. jj-oz — uulasi. uu o. uo ^ vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: Sovjetski načrt o razorožitvi pred skupščino OZN Iruščev predlaga popolno razorožitev Lnaj bi jo izvedli v dobi štirih let ^Prihranjenim denarjem hi lahko dvignili življenjsko raven prebivalstva in P°niagali nezadostno razvitim deželam - Z denarjem, ki se je porabil v vo-Juške namene zadnjih deset let, bi sezidali 150 milijonov hiš - Predlog petih točk kot začasen sporazum - Izjave državnega tajnika Herterja NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 Ur. ^^^^^-'^oštnr^eko1™ račun: Založništvo FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1.440, polletno 72 , Komunalni banki v Ljuoljani 600-70/3-375 tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri .v a S an°vitev področja 2. zmanjšanjem v Srednji Ev- tujih čet in p-jtoti^oa tujih vojaških i ^ ^ Skl H !iV ner>apadalne ^ 0 in a®ed državami NA .»■ v m j urj J« varšavske- -Jnih ltn 0 Preprečitvi >jem na?nd0V- je Hru- , ... i«v mi.-.. — “* morale ‘ 0 ra?n—letih hvršiti vsa sl°r“zitev ter uki- . . -. , 'V LC1 UIV fc>. Na ’ k* slvižijo k? “i r moralf°,dilag? tega na' e*alske ukln'ti kopen-b!!,vne j,l1 Pomorske si-L,6«ve 'a0e in vojaške * oporišča bi se tf lef6 hi vse atomske i-’ Vprlati °z? uničiti in «ie«!M izdelovanje. jib(HPorabljatila bi- se m0‘ Elim-' miroljubne ,»* v?sra n bi mo- ra- izstrelu- V03aških S b? k°V' ,Na razpolagi?1*1^ ai: orala ostati sa- R<,le-vU°m mo3 Z °me‘ A rožem"1 ,m°ž. ki bi ''tih ki bi im lahkim orož-V. jr Vzdrž‘llh. uporabiH sa-A £ Zevanje notranjega 'loj;.. 2a 't«;1 Ornni:. S>v ?i,aar/ Predvideva .. tnednar°dnega or-“zitvijn nadzorstvo nad .Ni ijo ^'avniv katerem bi vseh držav. >1 Vaa sren lmel na raz- S.V?.tr°Seg:i a za izva' ?*va. v-’ /^ednarodnega ^ ea„K° b‘ bila razoro- **U8 L, ■ • A JULA V LA" f hm' “reani, lme*i pred-% vJat*ete a ™a dostop v V ‘a*>ko lrzave' Nad/.or-in^0bazovanu ajMi1 2 letal- *l n, !>I'avien ' Organizem !fi'gled v1ZVrSitl kateri jit/0■ da n?/lmeru. da bi ' Dr hoiočh država ne !W Vi f;“cb premiria. f,z°*ožitv?^ne in P°‘ k^oroženik1 zmanjšali ?Jskp ZDA, V k 5* Ni^rKštevilnm‘iijo,r700’ iRNnln V p Hi! vojaštva »S ^ »s »ssras- ! J v javila ^ °V’ ki si i^Eli isetem *' ie' >ie 1 oEJaeeti ^J/Pietju ne in m ?rski po- Y0ino. .. 0»? °šn0 oi to iz- it / bnj se lahuJn°' Uspeh i N u darom h fSot°vi, t>S?. te^ar, jih -Jdal? voditi janke umirajočih kolonialnih sistemov se majajo.« «Naloga Združenih narodov je, je izjavil Hruščev, prispevati k gospodarskemu napredku novih držav, ki vstajajo iz ruševin kolonialnega sistema. To se lahko doseže samo z obširno gospodarsko pomočjo brez političnih ali drugih pogojev. SZ je pripravljena pridružiti se drugim državam pri gospodarski pomoči nezadostno razvitim drž.avam z uporabljanjem dela svojih virov, ki bi jih prihranili po sklenitvi mednarodnega sporazuma o razorožitvi in po zmanjšanju vojaških proračunov. Zatem je poudaril, da bo pravilna rešitev razorožitvene-ga vprašanja lahko odločala, ali bo vojna ali mir. «Ce bi se vse orožje iz preteklosti spravilo skupaj, bi predstavljalo samo majhen del moči, :ki jo velike jedrske države imajo danes na razpolago. Če bi dopustili izbruh nove vojne, bi žrtve znašale več deset milijonov. Bila bi vojna brez razlike med zaledjem in fronto, med vojaki in otroki. Svet je dosegel stanje, v katerem bi ((smešen incident« lahko napravil iz vojne stvarnost. Vojaški izdatki vseh držav so dosegli sto tisoč milijonov dolarjev.« Dodal je zatem, da SZ lahko zagotovi nagel razvoj -spodarstva kljub stroskom za oboroževanje. Toda če bi ta bremena odstranili, bi zahtevam prebivalstva bolje u-stregli. V ta namen potrebuje sovjetsko ljudstvo mir. Hrušcev je nato omenil, da je SZ v zadnjih štirih letih zmanjšala število svojih oboroženih sil za več ko dva milijona mož. Znatno je zmanjšala število svojih čet v Vzhodni Nemčiji, iz Romunije pa je umaknila vse čete. V veliki meri je zmanjšala vojaške izdatke. Lansko leto pa je SZ prekinila poizkuse z jedrskim orožjem. ((Izkušnja pri pogajanjih o razorožitvi je pokazala, da je ena glavnih ovir za sporazum vprašanje nadzorstva. SZ je naklonjena strogemu nadzorstvu, ko bo dosežen sporazum, toda vedno nasprotuje nanzor. stvu, ki bi bilo ločeno o(i raz. orožitvenih ukrepov. Nasprotuje nadzorstvenim orgmom, če ne bi bilo prave razorožitve. SZ je za razorož.iiv z nadzorstvom, toda proti nadzorstvu brez razorožitve. So pa tudi druge težave. Dokler se razorožitev zamišlja kot delna razorožitev m bi nekatero orožje še ve Ano obstajalo po sporazumu, imajo države še vedno možnost začeti napad. Strah bi ostal. Hruščev je nato omenil, da nobena država ne bi bila popravljena izdati svojih vojaških tajnosti o svoji obramb: ali o vojaški proizvodnji, ne da bi s tem škodovala interesom državne obrambe. Zato SiSl1*!- kar jihd!'U?uie' in 'i:‘to ; A loci Vellk0 Bri-iS ut sile’ 2nal „■ Vn-^enovZa sPrejem Lhlla -“Ibe nv Za 1- S" 81**“ HUS ** konec je, da emčYj-a ■mirovna različnima amuavi1 Je s tem kNu 6r,a nah?'ar? Kitaj-W’ ki’i Zast0p1t;ecjih držav h* 1 J« ea/Pat' v ("171(1 !*S anSkaišt OZN aaajskova kli- % *»il je , i;ifc/eioeti8 hladn mora OZN VS^«!!?Se aIne vojne, ki ce rešiti ^iT.Ste 4ihoč ^^.‘^'iučevanMa teh ve- fe i* n: 16 KUajske da L Zdrn, Vr>i rti, ‘n da ie ie bo. % J?® sa/°di n!:-.,da bodo sebi Mas8'*0, rt naa*i V lal dne }S^ ,;S?f’vojaesa otrelsejo i ].“*•«,* *e«. ki bo V9^lsltov l.P°me zaradi te- /b izme-in i/V «ovr‘a°hrar ,ZI)a ,„ tCe^V^^riškfh obd° isG.JdJ 'Unff Bfu». X *(- t , '°ia,o *T«da A1 se\2a^aViC0 -■ i,/abro bnruape.b predlaga SZ, naj vse države v štirih letih izvedejo popolno razorožitev, tako da ne bodo imeli več vzrokov za začetek vojne. Tu je obrazložil v začetku omenjeni predlog. Zatem je Hruščev izjavil, da bi splošna in popolna razorožitev nudila priložnost, da bi človeško energijo usmerili k ustvarjanju materialnih in duhovnih vrednot. V večjem številu bi lahko zidali šole, bolnišnice, hiše, gradili ceste, industrijo in drugo. Življenjska raven bi se dvignila. Denar, ki so ga države uporabile v zadnjih desetih letih v vojaške namene, bi zadostoval za zidanje nad 150 miliionov hiš. Tudi če bi samo majhen del denarja, ki bi se sprostil z razorožitvijo, bil na razpolago nezadostno razvitim državam, bi v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki nastala nova doba. Ameriška, britanska, francoska in zahodnonemška industrija bi dobile važna naročila od drugih držav. Nastala bi velika možnost zaposlitve. Hruščev je pri tem pripomnil, da je SZ pripravljena pogajati se tudi i delnih sporazumih, če zahodne države niso pripravljene sprejeti predloga o splošni^ in popolni razorožitvi. Naštel Je pri tem omenjenih pet točk. Na koncu je Hruščev izjavil: ((Iskreno pravimo vsem državam, razorožimo se popolnoma. Tekmujmo pri zidanju več hiš, šol, bolnišnic. Poglejmo, kdo bo pridelal več žita, mleka, izdelal več oblek in drugih potrošnih dobrin Ne tekmujmo med seboj, kdo_ ima več vodikovih bomb ali izstrelkov. Ce se dve ah več držav ne more sporazumeti med seboj, tedaj morajo posredovati Združeni narodi. Njih naloga je ugladiti ostrine, ki vodijo do spopada « ((Toda sedaj Združeni narodi ne izpolnjujejo svoje funkcije Včasih zgrešeni način postavljanja vprašanj pred OZN privede celo do poslabšanja odnosov med državami. Ne gledajo vse države članice s potrebnim spoštovanjem na OZN. Nekatere države se skušajo posluževati te organizacije v svoje malenkostne namene.« Hruščev je govoril eno uro in dvanajst minut in ob koncu so mu vsi navdušeno ploskali. Predsednik Belaunde se je Hruščevu zahvalil in poudaril, da so vsi člani njegov govor poslušali z veliko pozornostjo. V zvezi s predlogom Hru-ščeva je državni tajnik Her-ter objavil zvečer naslednjo izjavo: ((Nedvomno bo predlog Hru.ščeva o razorožitvi narekoval skrbno proučitev, čeprav se zdi, da ponavlja predloge o popolni razorožitvi, ki jih je postavila Sovjetska zveza leta 1932, in bolj specifične predloge, ki jih je postavila 10. maja 1955. Splošno rečeno mislim, da lahko rečem, da bodo ZDA šle po poti nadzorovane razorožitve v enaki meri kakor vsaka druga država. Poudariti hočem besedo ((nadzorovane«, ker do sedaj stavljeni predlogi niso imeli uspeha, ker je sovjetska vlada od- klonila privolitev v dejansko nadzorstvo.« Holandski zunanji minister Luns, ki je predsednik sveta ministov NATO pa je dejal, da je govor Hruščeva ((propaganda.« Francoski diplomatski krogi izjavljajo, da bo francoska vlada skrbno proučila predlog Hruščeva. Domnevajo, da bodo uradno stališče Francije objavili šele potem, ko bo de Gaulle s člani svoje vlade proučil informacije, ki jih bo poslal de Murville, ki je sedaj v Ne\v Yorku. V britanskih krogih v OZN pa nekateri trdijo, da bi sprejem predlogov Hruščeva pomenil uničiti NATO. Nekdo je celo izjavil, da je sovjetski voditelj zalil inteligenco delegatov s svojo izjavo. Danes zjutraj je Hruščev obiskal družino Roosevelt v Hy-de Park v državi New York. Ob prihodu ga je sprejela gospa Roosevelt, Hruščev je v parku položil venec na grob Roosevelta. Zatem si je ogledal biblioteko, v kateri so o-sebni in politični spomini pokojnega predsednika. Obisk je trajal skutino eno uro Na sinočnji večerji v notelu Valdorf Astoria, ki jo je priredil Economic Club, je Hruščev v svojem govoru izrekel upanje, da bodo ameriški poslovni ljudje «uporabili svoj vpliv v pravi smeri in si o-svojili stvar miroljubnega sožitja in tekmovanja med nami«. Hruščev je zatem poudaril, da je SZ vedno želela razvoj mednarodne trgovine. V Barletti 58 smrtnih žrtev V škotskem rudniku 47 mrtvih Tajfun na Južni Koreji je zahteval 175 smrtnih žrtev, medtem ko je 173 oseb izgubljenih, 195 pa ranjenih BARLETTA, 18. — Ob 24..10 so stroji končali delo pri odstranjevanju ruševin v Barletti. Ves prostor je popolnoma očiščen. Našli niso v zadnjem času nobenega trupla več, tako da je dokončno število žrtev nesreče 58. Vse žrtve so identificirane. Reflektorji so ostali še naprej prižgani in področje še nadzirajo patrulje kara-binjerjev, policijskih agen- tov, gasilcev ter vojaštva. Vsi ti pazijo, da se ne bi zopet pojavni »šakali«, ki bi šli iskat med že odstranjene ruševine in krast morebitne predmete, ki so še med ruševinami Neki poveljnik pri delih je povedal, da so našli za dva in pol milijona denarja v gotovini, vrednost najdenih dragocenih predmetov — prstanov, uhanov, ogrlic — znaša okrog 5 milijonov lir. Našli so tudi neko hranilno knjižico z vpisanima dvema milijonoma lir. Poveljnik je izjavil, da se je pač rešilo, kolikor se je moglo, da pa je med odstranjenim materialom še kdo ve koliko dragocenih predmetov in denarja. Medtem ko v ruševinah ni ostalo skoraj nič celega, je vendar ostal skoraj nepoško- dovan neki pisalni stroj in pa neka zibelka, v kateri se je nahajalo trupelce enoletnega otroka. Neki železniški uradnik, ki je zaključil svoje delo ob 6,30 zjutraj, je imel navado, da je odšel najprej v neko kavarno. Usodnega dne pa je to opustil ter se vrnd naravnost domov; in tako se je zgodilo, da je našel smrt v porušeni hiši. Jutri bo pogreb 42 žrtev, ki bodo pokopane v Barletti, medtem ko so jih 16 že odpeljali v razne druge kraje. Državni tožilec dr. Poli je danes zaslišal razne člane družin žrtev. Ni pa nič znano, kakšne rezultate so daia ta zaslišanja. Dr. Poliju se ie tudi javil stavbenik Scipione Del Car-mine. ki je gradil hišo, ki seje zrušila. Proti njemu je že bilo izdano zaporno povelje Državni tožilec je stavbenika zaslišal še pred poldnem. iiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiimiiiiiiinimiiiiiimiuuiiiuiiiimuiiiuiuiiii miiiiuuumiiimimmiiiiiiiiimiiiuimmiimiimiiHiHiiiiiiiiimmiiiHiiii Severnoafriška konfe bo razpravijula o de EuuIIovem govoru Burgiba se posvetuje s člani alžirske vlade - Pred sestankom Burgibe in Mohameda ? TUNIS, 18. — Te dni se bo sestala v Tunisu severnoafriška konferenca, na kateri bodo razpravljali o Alžiriji v zvezi z zadnjim de Gaullo-vim govorom, To javlja danes glasilo tunizijske stranke Neodestur «A1 Amal«. List ob-ljavlja to vest na prvi strani s slikami Burgibe, Ferhata Abasa in Abdalaha Ibrahima. Pod naslovom «Po treh letih se tuniška konferenca kon. kretizira« piše list med drugim: »Tuniška konferenca v okviru velikega Magreba se ni mogla sklicati zaradi žalostnih okoliščin, v katerih je prišel v Tunis Mohamed V., in zaradi prestroge letala, v katerem so 22. oktobra 1956 potovali Ben Bela in njegovi tovariši. Kolonialisti so kompromitirali potek te konference, ki je hotela najti rešitev alžirskemu vprašanju. Tuniška konferenca bo proučila to vprašanje v zvezi s predlogom, ki ga je pred dvema dnevoma sporočil general de Gaulle.« List dodaja, da pričakujejo v prihodnjih 24 urah prihod maroške delegacije v Tunis. Vodil jo bo predsednik vlade Abdalah Ibrahim. List dodaja, da je predse^.ni/. Burgiba, ki je imel odpotovati Tunisa na oddih, to potovanje odložil zaradi važnosti sedanjega položaja. Tunizijski minister za informacije je spoicčil, da se je Burgiba razgovarjal včeraj s člani alžirske vlade. Omenjeni list pravi, da je razgovor trajal tri in pol in navzoči so bili F. Abas, minister za oborožene sile, Krim Be/kacem, minister za komunikacije Bu-suf in minister za oboroževanje Mahmud Serif, S tunizijske strani so bili poleg Burgibe navzoči še člani politič- ............ SATELIT «VANGUARD 111.» KROŽI OKOLI iHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiHiiintiiimiiiiiiiiiiiii V/ASHINGTON. 18 — Da- nes so v Cape Canaveralu izstrelili satelit «Vfnguard III«, k: je začel krožiti ckoli Zemlje Novi satelit ima obliko obrnjenega stožca in sestoji iz krogle s premerom 50 cm ter iz cevi dolge 55 cm, ki vsebuje več inštrumentov s skupno težo 22 kg. Celotna teža satelita znaša 4o kg. Satelit sc izstrelili ob 6,20 po srednjeevropskem času in devet minut pozneje je začel krožiti okoli Zemlje, Enkratna pot okoli Zemlje traja 130 imillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIItlllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII Danes bo Pella poročal komisiji za zunanje zadeve Še en glas o policijskem zasledovanju Fanfanija, ki ga je pa včeraj Fanfani sam zanikal minut. Njegov apogej je 3700 km, perigej pa 507 km. Računajo, da bo krožil okoli Zemlje od 30 do 40 let.. Namen izstrelitve je zbrati podatke, ki bodo potrebni prt prihodnjih vesoljskih potovanjih človeka, zlasti pa podatke o krajih močnih žarčenj, o temperaturi in o žarkih X, ki prihajajo od Sonca, ter - ma-gnetičnih nevihtah in o gibanju vsakovrstnih celic. Postaje ameriške organizacije za vesoljska raziskovanja so že uje. le znake satelita. Ameriški znanstveniki javljajo, da sate. lit ne bo viden s prostim o-česom. Današnja izstrelitev je že enajsta z raketo «Vanguard» in od teh je komaj druga u-spela. «»—--- Skupna izjava sindikatov FLRJ in CGIL (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Se vedno je jutrišnja seja komisije za zunanje zadeve v poslanski zbor. nici osiednja točka zanimanja političnih opazovalcev, ki z razumljivo napeto radovednostjo pričakujejo Pellovega poročila. Toda poleg te radovednosti, kaj bo zunanji minister povedal, se vriva tudi dvom ali bo hotel podati kaj več pojasnil, kot jih vedo ^ časopisi. Ne bo na pr. taao preprosto pojasniti, kaj je mislil danes Segni, ko se je s Pello vrnil iz Turčije in je podal običajno izjavo na letališču. Poleg nekaterih besed, ki ne povedo nič, je Segni dejal, da je Italija pritegnila na. se pozornost vseh tistih, ki žele odkritosrčno delati za napredek in mir. To pa je zasluga, je dejal Segni, vseh italijanskih vlad, ki so znale tolmačiti voljo ljudstva ter u-tisniti naši zunanji politiki premočrtnost in doslednost.-Da besed o «ljudski volji« niti ni treba jemati resno, ni treba poudariti, toda vprašati se je, kaj je mislil ministrski predsednik z ((doslednostjo«, Doslednost je gotovo lepa čednost, toda vztrajanje v sla-m nauku bila do-zunanja •tQy .'*dDfn i I šcuiiuai, A”**" ---- 'Hm izpod v i r'i° za bem je po krščanske *2a(j*M.lt>nia*ne- I pregrešno. C« pa j« . --- -• • v. ■ p* * n v..... a, w v s — - J* pošto- sedanja italijanska politika v službi hladne vojne — danes pa gre v svetu za to, da se napravi tej hladni vojni konec — tedaj je njena doslednost le vztrajanje v slabih delih. Na jutrišnji seji komisije za zunanje zadeve v poslanski zbornici bo najprej govoril Pella, potem ga pa bodo z vprašanji obsuli člani komisije raznih strank, z.a-sti seveda levica, ki ne bodo čakal njegovih odgovorov, temveč bodo že prej ožigosali zunanjepolitično dejavnost sedanje vlade. Na seji se ne bo glasovalo. Zvečer se bo pa sestala vlada, kjer bosta Segni in Pella poročala o zadnjih obiskih kakor tudi o obisku, ki je sedaj na programu: v ZDA in Kanadi. Ne posebno dostojno prepiranje med posameznimi voditelji KD se nadaljuje. Moro je baje pred svojim govorom v Trstu pisal Fanfaniju pismo — tako se danes govori — v katerem je dejal, da bo njegov govor v Trstu samo dosledno razvijanje govora ki ga je imel pred pokrajinskimi tajniki. Znano je, da je tisti govor precej vznevo-jjil desnico. Morova doslednost pa je bila vsekakor pre* cej čudna, če si je po ,/rza' škem govoru spet pridobil simpatije desnice. Fanfani je danes zanikal, kar piše «L’Espresso», da bi namreč dejal na neki večerji s prijatelji, da ga policija nad. zoruje ne samo pri njegovi politični dejavnosti, temveč tudi v njegovem zasebnem življenju. «Za to darilo se imam zahvaliti dragima prijateljema Andreottiju in Segniju,« je baje dejal, kot trdi omenjeni list, Fanfani ter obenem zagrozil, da bo imel javno predavanje o tem, kaj so «nad-policije«. »Nisem še Peyrefit-te,» je baje skoraj bridko zaključil bivši voditelj KD. Fanfani trdi, da kaj takega on nikoli ni dejal, vendar pa ne pove točno, ali se zanikanje nanaša na bistvo izjave ali na posamezne stavke v besedilu, ki ga navaja «L’Espres-so». Ce bi pa bilo res, kar trdi list, bi to potrjevalo vesti o protifanfanijevski uporabi karabinjerjev. Notranje ministrstvo pa je izdalo kratko izjavo: «Vest, ki jo je objavil neki rimski tednik o nekakšnih zlorabah policije in o zasledovanju, kateremu so baje podvrženi ugledni politiki, je brez vsake podlage.« Minister za zunanjo trgovino Del Bo se je zvečer z letalom vrnil z uradnega obiska na Poljskem* K. P. RIM, 18. — Ob zaključku razgovorov med delegacijo Zveze sindikatov Jugoslavije in tajništvom CGIL so objavili izjavo, ki poudarja potrebo širšega sodelovanja in večje izmenjave izkušenj med sindikati vsega sveta spričo bližnjih nalog v sindikalni borbi, kakor tudi spričo širših vprašanj za gospodarski in socialni razvoj, za demokracijo in mir. Zveza sindikatov Jugoslavije in CGIL poudarjata dalje, da jugoslovanski in italijanski delavci v celoti podpirajo prizadevanje za mednarodno pomiritev in nove elemente, ki se pojavljajo v odnosih med narodi, ter sleherni poizkus za mirno rešev.> nje sporov. Zlasti odobravajo iskanje sporazumov za ustavitev oboroževalne tekme in za atomsko razorožitev. Poleg tega sta se obe organizaciji obvezali za skupno akcijo, da odstranijo od obeh držav atomsko nevarnost. Izjava poudarja tudi, da se sindikalnemu gibanju postavljajo nujnejše naloge za enotnost in borbo v zvezi z vprašanji v kapitalistični Evropi, ki jih postavljajo gospodarska integracija, povečanje mednarodne konkurence in neenakost v gospodarskem in tehničnem razvoju, ki so povezani s pospešenim procesom monopolistične koncentracije. nega urada stranke Neodestur, državni tajnik v predsedstvu vlade in v obrambnem ministrstvu Ladgam. državni tajnik za notranje zadeve in glavni tajnik splošne zveze tunizijskih delavcev. Na sestanku so na splošno proučili de Gaullove predloge. V političnih Krogih se tudi vztrajno govori, da se bosta morda sestala predsednik Burgiba in kralj Mohamed, ki sta že zdavnaj ponudila dobre u-sluge za rešitev alžirskega spora. V današnjem uvodniku piše list «A1 Amal«, da so de Gaullove izjave izredno važne. Pri. pominja pa, da so jamstva, ki jih de Gaulle ponuja Al-žircem, nezadostna. «»------- Laburistični manifest za volitve LONDON, 18. — Danes je oila zadnja seja angleškega parlamenta pred novimi političnimi volitvami. Na seji je kraljica Elizabeta preorala tradicionalni kron.-ki govor, v katerem je podala pregled dela Mac Millancve vlade v pretekli zakonodajni dobi. Laburistična stranka je objavila volilni manifest, v katerem ostro napada zunanje in notranjo politiko konservativne stranke. Manifest pravi, da Velika Britanija ne more biti zastopana na konferenci na.jvišjih po tistih, ki so odgovorni za sueško avanturo :n ki so s svojim ravnanjem ((dokazali, da nočejo upoštevati mednarodnega prava«. Laburistična stranka se izreka za «odmik» v Srednji Evropi ,na Srednjem vzhodu 'in v kitajskem morju ter za sprejem Kitajske v OZN. Vendar pa poudarja, da je treba NATO ohraniti, ker ((.sleherna ošibitev atlantskega zavezništva bi povečala mednarodno napetost«. Manifest zahteva zatem, naj št dalje ostane v veljavi prekinitev jedrskih poizkusov. Tudi če bi to prekinitev ena ali druga država prekršila ne bi smela Velika Britanija obnoviti poizkusov, pač pa bo morala takoj sklicati novo konferenco. Manifest poudarja potrebo splošne in postopne razorožitve. Laburistična stranka obsoja kolonialno politiko konservativcev na Cipru in v Keniji ter se obvezuje, da bo v pii-meru zmage na volitvah vlagala en odstotek britan kega narodnega dohodka za pomoč nezadostno razvitim državam. Kar se tiče notranje r oliti-ke, ugotavlja manifest, da je v osmih letih konserva'ivne vlade stalno naraščala socialna neenakost, ter napoveduje obširen socialni progrim, ki bo temeljil na naslednjih točkah: 1. ustanovitev državnega sistema pokojnin, ki V,odo s> razmerne z mezdami; 2. mum-cipalizacija stanovanj, katerih najemnine so bile blokirane do januarja 1956; 5. odloč- nejši ukrepi, da se preprečijo davčne sleparije velikih davkoplačevalcev; 4. mva nacionalizacija jeklarske :ndu strije in cestnega prevozništva, da se zagotovi gospodarski razmah. Laburistična stranka nima drugih načrtov za nacionalizacijo razen teh; vendar si pridržuje pravico ske namene; 6. nova uredba nekaterih gospodarskih nadzorstev, da se zagotovi pravičnejša razdelitev splošne blaginje; 7. ustanovitev mmistr-stva za znanstvene zadeve. Nehru v Teheranu TEHERAN, 18. — Predsednik indijske vlade Nehru je v spremstvu svoje hčere In-dire Gandi prišel danes popoldne v Teheran na štiridnevni uradni obisk. Prišel je iz Afganistana, kjer je bil na obisku štiri dni. Del Carmine je povedal, da1 je najprej skrival po okolici in da je bil njegov prvi ramen, da napravi samomor. Potem pa si je premislil in se odločil, da se javi oblastem. Ko mu je tožilec predočil, kaj je zakrivil, ie Del Carmine dejal: «Jaz sem pa mislil, da se je zrušilo samo eno krilo h;še.» Sicer -e mu je videlo, dc ni pri popolni duševni sposobnosti. Zagovarjal se je, da je delal po vesti in po normalnih kriterijih gradbenih del. — Del Carmine ima 50 let, je poročen in njegov sin študira za inženirja. Tožilec je zaslišal tudi Tu-rija, ki je lastnik stavbišča, na katerem je stala hiša. On je pravzaprav samo finansiral podjetje in ni odgovoren. Ne najdejo pa načrtov stavbe in zadevnih računov, dasi so natančno preiskali stanovanje ing. Lombardija, projektanta stavbe. Tako ne morejo prav vedeti, ali je bila napaka v računih — in tedaj je glavno breme odgovornosti na ing. Lombardiju — ali pa je bilo v betonu premalo cementa in bi v tem primeru krivda padla na stavbenika. GLASGOW, 18. — Danes se je zavila v žalost Škotska in z njo vsa Velika Britanija. V mdniku Auchengeich v Shry-stonu blizu Kirkintillocha, kakih 13 km severnovzhodno od Glasgoiva je nastal požar, Nad 40 rudarjev je ostalo zajetih v globini okrog 300 m. Takoj so drugi rudarji poskušali pričeti reševalna dela, vendar pa jim je to bilo skoraj nemogoče zaradi silno strupenih plinov, ki se razvijajo Poskus so večkrat ponovili in uspelo jim je rešiti šest rudarjev. Toda rudnik se je vedno bolj napolnil strupenih plinov in pozno ponoči se je opustila misel, ■ »‘P*1**1 Vitodrag , , Sonce vzide ob 5.46 »S 18.11. Dolžina dnevJ,„„ ob 1* vzide ob 19.24 in zatone » Jutri, NEDELJA, J* *" Brane M Sporočilo demokristjanske agencije Eno prekooceansko ladjo tržaškim dve pa tržiškim ladjedelnicam Gre za 36.000-tonsko potniško ladjo m za dve 19.000-tonski ladji Svoj čas pa so demokristjani sporočili, da bodo ladjedelnice CRDA dobile naročilo dveh 36.000-tonskih prekooceanskih ladij Včeraj je agencija «Giulia» v zvezi z naročili ladjedelni-cam CRDA v okviru obnovitve ladjevja Finmare objavila, 'da je skoraj gotovo, da bodo veliko prekooceansko ladjo zgradili v ladjedelnici Sv. Marka. Drugo prekooceansko ladjo ali dve Lloydovi ladji pa bodo dodelili ladjedelnici v Tržiču, kar je odvisno od tega, kakšni bodo dokončni sklepi. Ce bodo novo usmeritev glede dodelitve naročil potrdili, tedaj bodo sprejete prvotne zahteve, ki so jih postavili krajevne oblasti in tehniki. Tedaj bi bile dodeljene ČRDA tri izmed štirih potniških ladij, ki jih določa program IRI za leta 1958—1962. Prekooceanski ladji sta po 36.000 ton ter bosta stali po 28 milijard vsaka; potniški ladji Lloyda pa imata po 19 tisoč ton ter bosta stali vsaka po 15 milijard. Agencija pravi, da so pripravljeni načrti za vse 4 ladje ter da bodo pri gradnji vseh teh ladij uporabili študije, ki so jih pripravile CRDA. Končno izraža upanje, da bodo glede tega čimprej sprejeli zadevne sklepe ter da bodo ti sklepi čimbolj ugodni za Trst in za delavce CRDA. Tudi iz tega poročila demokristjanske agencije se vidi, da utegnejo ladjedelnice CRDA prejeti namesto naročila dveh prekooceanskih ladij samo naročilo ene. Namesjo druge obljubljene ladje pa naj bi naročili ladjedelnici v Tržiču dve manjši ladji po 19.000 ton za Tržaški Lloyd. Toda za ti dve ladji se je že zdavnaj reklo, da jih bodo gradili v ladjedelnicah CRDA v Trstu in Tržiču in ne gre torej za kakšno novo naročilo Spričo tega nedopustnega ravnanja se zdi, kakor da bi se v Rimu norčevali iz Tržačanov. Ravno omenjena tržaška de-mokristjanska agencija je prva objavila vest iz Rima, da bodo ladjedelnice CRDA gradile dve čezoceanski ladji za 1'inamre in demokristjani so se hvalili ,da je to naročilo njihova zasluga. Toda medtem je bilo v CRDA vedno manj dela in so začeli delavce suspendirati. Pozneje sta večkrat potrdila to naročilo ministra za državne udeležbe Ferrari Aggradi in za trgovsko mornarico Jer-volino. Kljub vsem tem zatrdilom in obljubam pa se sedaj širijo takšne vesti in tudi v včerajšnjem sporočilu agencije »Giulia« je polno veznikov #če» in «bi», to je, nič gotovega, , saj se izražajo sko- torej čuda, če je vse to razburilo tržaško javnost in gospodarske kroge, ki se vprašujejo, kaj za takšnim ravnanjem tiči in ali nima tu zopet prstov vmes Genova, ki je takoj protestirala, ko so se razširile prve vesti o naročilih ladij ladjedelnicam CRDA. Toda obljube delajo dolg in ministri jih ne bodo mogli kar tako nalahko snesti. Zato so odveč vsa zavijanja ter je treba povedati jasno besedo, to je, da dobe CRDA naročilo vseh štirih ladij, kot je bilo obljubljeno in zagotovljeno. V zvezi s temi ladjami je postavil ministroma za držav ne udeležbe in za mornarico vprašanje tudi poslanec KPI Vittorio Vidali. v njem poudarja, da bodo ladjedelnice kmalu brez dela ter da je zato treba pohiteti s sklenitvijo pogodb za gradnjo obljubljenih ladij. Mladi pretepači prijavljeni sodišču O nesramnem dogodku, ki se je pripetil v sredo zvečer na vrtu v Ul. Montecchi, smo že pisali. Tedaj je bil 20-letni Ezio Janovitz iz Ul. Montecchi v družbi prijateljev in dveh prijateljic na sprehodu. Vse bi se končalo brez odmeva, če se ne bi skupini približala dva fantalina. Eden od njiju, in sicer 18-letni Eugenio Benolich iz Ul. del Pozzo, je bil tako nesramen, da se je približal dekletom in ju pošiljal domov. Seveda Janovitzu to ni prijalo in je hotel smrkavca odsloviti. Toda ni izključeno, da ga je užalil, zaradi česar se je Benolich oddaljil s sklepom, da se bo krvavo maščeval. Zato je šel po ostale člane «tolpe», kot jih on imenuje. V gostilni v Ul. Scalinata so se mu vsi z veseljem pridružili, ker so se hoteli maščevati nad Jano-vitzem. Janovitz je bil še vedno v Ul, Montecchi. Benolich je stopil k njemu in provokatorsko vprašal, če želi pretep. Trenutek zatem ga je napadel in to je bil znak tudi za ostale. Vsi so se kot divje zveri pognali proti Janovitzu in ga podrli na tla ter ga brcali in neusmiljeno tolkli. Kričanje žensk s sosednih hiš je prestrašilo pretepače, ki so junaško... dvignili pete in izginili v temo. Janovitz, ki je bil ves krvav in potolčen, se.je odprayil na policijo in zadevo prijavil. .Policijski rgj samo upanja in želje. Hill lllllllliMI lUmlll Itll IIIIIIIIIIIIIIIUlillMlIllllilllllltlllinilMlIlNltllllllllHIllMlMIIIIIfMlIlllllN agenti so šli takoj na lov za nesramneži in v 5Q minutah so bili vsi v zaporu. Nesramne člane tolpe so i-dentificirali za že imenovane Benolicha, za 17-letnega Livija Gandolfa iz Ul. Lodole, 16-letnega Carla Vlacha iz Ul. Rivo, 18-letnega Dina Ladova-za iz Ul. del Rivo, 17-letnega Bruna Racco iz Ul. Ginnasti-ca in 15-letnega Giorgia Zan-nierja iz Ul. S. Zenone. Vsp so poslali v zapor in jih prijavili sodišču za mladoletne zaradi pretepa, povzročitve telesnih poškodb in uporabe sile. Občinski odbor za proslavo 40-letnice KPJ, Sežana vabi na proslavo 15. I. pokrajinske konference Antifašistične lronte žena in Zveze slovenske mladine za Slovensko Primorje, ki bo danes 19. in jutri 29. t. m. NA ŠTJAKU O V nedeljo ob 10,30 bo v dvorani trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo 5 svečana razdelitev nagrad v okviru drugega reklamnega natečaja, k; ga je razpisala trgovinska zbornica za propagiranje doma izdelanih brezalkoholnih pijač. Spored prireditev: 19. septembra 1959 ob 17: slavnostno zborovanje mladincev; ob 19: predvajanje filma »Štiri desetletja*; ob 21: taborni ogenj — nastop mladinskih pevskih zborov — prosta zabava s plesom — igra jazz »Veseli veter* iz Sežane. 20. septembra 1959 ob 8: strelske tekme — lovskih in strel, družin; ob 9: gorska ocenjevalna vožnja z motorji vseh kategorij s ciljem na Štjaku; ob 11: slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril dr. Jože Vilfan, podpredsednik IS LRS: nastop moškega pevskega zbora iz Dorn-berga ter godbe na pihala iz Divače; ob 15: koncert ansambla »Zadovoljni Kranjci* iz Ljubljane — sodelujejo: Branka Strgarjeva, Božo Grošelj in humorist Marijan Marinc. Po koncertu prosta zabava — igrajo «Zadovoljni Kranjci*. — Prevoz z železniške postaje Štanjel na Štjak je priskrbljen. Seja izvršnega odbora NSZ Priznanje delu odbora za zaščito gospodarstva Zadovoljstvo nad konstruktivnimi stiki med SZ in ZDA Tajništvo NSZ sporoča, da se je v petek sestal izvršni odbor. Udeleženci so proučili dva argumenta. Prvi se je tikal sestanka in razgovorov odgovornih voditeljev Sovjetske zveze in ZDA: drugi pa orodij (delegacije; odbora za zaščito tržaškega gospodarstva) za akcijo nasproti vladnim organom, da se zagotovi bodočnost in razvoj gospodarskega življenja Trsta in ozemlja. Vsi so izrazili zadovoljstvo nad konstruktivnim potekom stikov med predsednikom vlade SZ in predsednikom ZDA, s čimer se spreminja prejšnja pogubna politika sile, blokov in hladne vojne, iz katere _so izvirala tekmovanje v oboroževanju ter ustrezno propadanje državnih gospodarstev in beda milijonov delavcev. V zvezi z nujnimi vprašanji krize tržaškega gospodarstva so predvsem poudarili trajno nezanimanje vlade za tržaška vprašanja ter nezadostni pritisk delegacije, ki ji načeluje tržaški župan dr. Franzil, da bi dosegla od vlade že večkrat odloženi sestanek. Ugotovili so tudi stvarno iiiiiiiiiiiiiitiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiniHiniiiiimtiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiMiiiiifiiiiitiilHHvfiimitimiiiiiiiiiiiiiiiiiimntinmmiiiiHiiiiiiinii in veliko važnost Odbora za zaščito gospodarstva Trsta in Končani popravni izpiti v razredih srednjih šol V ponedeljek so se začeli zrelostni izpiti na srednjih šolah s pismenimi nalogami; ustni izpiti se bodo začeli prihodnji ponedeljek Tanjug o manjšinskem šolstvu v Jugoslaviji Položaj italijan v reškem in koprskem okraju V Jugoslaviji je kilo lani 2R italijanskih osnovnih šol z 2.361 učenci in 5 gimnazij z 240 dijaki - Šole so dosegle zelo dohre uspehe Jugoslovanska tiskovna a-jencija k’anjug je objavila ne. «aj podatkov o položaju italijanskih šol v reškem in koprskem okraju. Vest v začetku poudarja, da se dosedanji u-spehi italijanskih šol v Jugoslaviji označujejo kot zelo dobri. Spričo razmeroma majhnega števila učencev so nekatere italijanske šole že v dosedanji praksi izpopolnile svoje oblike dela. Tako je na primer učiteljišče na Reki organiziralo dodatne seminarije, ki jih obiskujejo absolventi i-talijanske gimnazije. Po mnenju prosvetnih oblasti na Reki je strokovna raven mlad>h u-čiteljev, ki prihajajo iz te šole, zelo zadovoljiva. Tudi gimnazije za italijansko manjšino na Reki organizirajo posebne tečaje, tako za fiziko, kemijo in tuje jezike. Vse to omogoča, da je mladina kos širšemu gradivu dijakom pa nudi več. je možnosti za izbiro življenj, skega poklica. V reškem in koprskem okra. ju posvečajo pristojni prosvetni činitelji posebno pozornost opremi šol ter preskrbi učbenikov v italijanskem jeziku. V tej zvezi so republiški izvršni sveti 'n okrajni ljudski odbori priskočili na pomoč z dotacijami in denarno pomočjo za tiskanje teh knjig, ki jih pa deloma tudi uvažajo iz Italije. Vse šole za pripadnike italijanske narodne manjšine i-majo družbeno upravljanje. V šolah z večjim številom učencev delujejo šolski odbori katerih člani so pripadniki italijanske manjšine, v šolah z manj otroki pa poslujejo mešani odbori. Pri nekaterin občinskih svetih za šolstvo so u. stanovili tudi šolske komisije, katerih člani so pripadniki Italijanske manjšine. Pripadnikom vseh narodnih manjšin je posvečena na šolskem področju posebna skrb. Pred dvema letoma ,e bil pri Zveznem izvršnem svetu u-stanovljen svet za prosvetna vprašanja narodnih manjšin. Svet je obravnaval že vrsto važnih vprašanj, zdaj pa pripravlja gradivo o dodatnih učnih programih v manjšinskih šolah. Gradivo vsebuje dopolnitve načrtov v skladu a šolsko reformo in s potre- bami vseh narodnih manjšin. V začetku letošnjega šolskega leta je bilo ustanovljenih nekaj novih šol za otroke pripadnikov italijanske narodne manjšine v reškem in koprskem okraju. Med nove šole sodita ekonomski tehnikum v Piranu in osnovna šola v Savudriji. Po podatkih za šolsko leto 1957-58 je v Jugoslaviji 28 o-snovnih šol za pripadnike i-talijanske narodne manjšine s 119 razredi, 23t-'4 učenci in 187 učitelji. Po istih podatkih je bilo lani 5 gimnazij s 17 razredi, ki jih je obiskovalo 240 dijakov italijanske narodnosti. V teh gimnazijah je poučevalo 54 profesoriev. Skupščina kovinarjev Jutri dopoldne ob 10. uri bo v dvorani v Ul, Madonnina 19 skupščina FIOM-CGIL, na kateri bo vsedržavni tajnik FIOM Conte kovinarjem obrazložil razvoj pogajanj za obnovo delovne pogodbe kovinarjev. V ponedeljek se je začel s pismenimi nalogami jesenski rok zrelostnih izpitov na slovenskih srednjih Šolah v Trstu. Ustni izpiti se bodo začeli v ponedeljek. Medtem so se končali popravni izpiti v vseh razredih srednjih šol. Na nižji srednji šoli so u-spešno opravili popravne izpite: V prvem razredu: Igor Bogateč, Stojan Košuta, Sergij Ferluga, Konrad Mennucci, Dušan Negode, Karel Rolih, Boris Sancin, Stojan Sancin, Sergij Suman, Božič Semi, Peter Antonič, Darko Košuta, I-van Ferjolja, Danilo Gerdol, Igor Orel, Žarko Race, Adri-jan Tavčar, Radovan Fučka, Janko Pertot, Aleksander Jogan, Ana Barut, Marija Co-retti, Dina Dobrila, Nadja Petelin, Magda Sossi, Ivanka Zeriali, Gabrijela Abrami, Erika Fonda, Nada Sedmak, Božica Smotlak. V drugem razredu: Egon Bukavec, Vojko Canziani, Edvard Crapesi, Stefan Gregori, Simon Kralj, Srečko Pavlina, Iztok Peric, Julij Sorč, Dušan Sossi, Sergij Skerk, Sergij Brus, Boris Debeljuh, Boris Jerkič, Jožef Sigoni, Marij Si-belja, Dušan Svab, Jurij Vršim, V/alter Veljak, Viljem Volpi, Nevo Brundula, Igor Husu, Silva Pettirosso, Marija Pieri, Jurij Stančič, Sonja Corbatti, Tatjana Biagi, Vera Bogateč, Nadia Ferfolja, Ana Marija Leban, Jasna Logar, Majda Lupine, Milena Muiina, Magda Starec, Ana Vertobec, Sonja Carli, Marija Furlan, Sonja Gabrovec, Nada Gran-duč, Ivanka Hervatin, Tatjana Hreščak, Aurora Kalin, Sonja Pulgher, Nadja Slokar. Skupno je bilo 9 odklonjenih, 4 pa niso prišli k izpitom. Nižji tečajni izpit v jesenskem roku so opravili: Konrad Andolšek, Ivan Klun, A-drijan Mosetti, Mirko Piciga, Bruno Strnad, Franko Volpi, Aleksander Zgur, Mira C uk, Ana Marija Glavina, Marij Buzzi, Adrijana Canciani, Danilo Osi, Silvester Ozbič, Rajko Zaječ, Ljubica Černe, Irma Križmančič, Lidija Furlan, Lidija Komar, Albina Kopun, Marija Sterzai, Stanislava Šinigoj. Na znanstvenem liceju (realni gimnaziji) so opravili popravne izpite: V prvem razredu; Ivan Franko, Krešimir Jagodic Miran Kafol, Pavel Orel, Aleksander Pertot, Silverij Pizzi-ga, Ivan Stepu. V drugem razredu: Marino Kokorovec, Franko Tenze, Jurij Vodopivec, Lucija Babič, Lucijana Bencina, Neda Lacki, Aleksandra Sosič. V tretjem razredu: Andrej Okorn, Edvard Žerjal, Alenko Možina. V četrtem razredu: Ignacij Igo Leghissa, Gianfranko Sta-race, Vojka Stergar. Sest dijakov je bilo odklonjenih in šest se jih ni javilo. Na klasični gimnaziji sta v četrtem razredu opravila izpit Sergij Iskra in Ivan Mosetti. Eden se ni javil. Na klasičnem liceju so opravili popravne izpite: V prvem liceju; Ivan Fischer, Ivan Zgur in Marta Ščuka. V drugem liceju: Vito Svetina, Konrad Svab in Franc Vecchiet. Dva sta bila odklonjena in eden se ni javil. Sprejemni izpit v jesenskem roku za klasični licej so o-pravili: Marija Beličič, Marko Kravos, Aleksander Sirk in Marina Colombin. En dijak je bil odklonjen. Na učiteljišču so opravili popravne izpite: V prvem razredu: Marija Godina, Ana Marija Gregori, Marija Mihalič. V drugem razredu; Sidonija Salmaso. V tretjem razredu: Ana Ma. rija Blasutto, Alida Corbatti in Eleonora Zavadlav. Ena dijakinja je bila odklonjena. Na trgovski akademiji so opravili popravne izpite: V prvem razredu: Ivo Adami, Dimitrij Antoni, Norma Bonini, Eleonora Crivu cicli, Filip Fischer, Ljudmila Reggente. Dva nista izdelala. V drugem razredu; Danilo Birsa, Miranda Bol- čič, Jožko Pahor, Breda Run-tič, Klavdij Rupini, Edvard Sosič, Rožica Sulli, Marij Šušteršič, Marija Sonc, Silvana Alberti. Friderika Bukavez, Boris Crapesi, Adrijana Guštin, Sabina Kosovel, Glavko Petaros, Marija Rauber, Valentin Repinc, Marija Trobec, Janez Pavel Makuc. Pet jih je bilo odklonjenih. V tretjem razredu: Licia Costa, Fabi Giorgi, Olivija Glavina, Ondina Pao-letti, Marija Pertot, Vincenc Scurek, Petriča Skerlavaj. I-nes Tavčar, Adrijan Uršič, Ser. pij Bonazza, Miranda Fabjan, Marija Gregori, Peter Gruden. Vida Kaučič, Ivan Pertot, El-da Susmelj. Ena ni izdelala. V četrtem razredu: Aleksander Buzzi, Adrijana Carli, Jurij Carli, Deana De-sco, Sergij Kozman, Pavla Kramar, Danijel Pilat, Bruno Rosizh, Marij Suseli, Marij Uršič, Guerrina Carli, Vincenc Ozbic, Silvij Stopar, Zilbert Trampuž, Alma Trobec. Dva nista izdelala. namreč vedno bolj zaostruje, ker delodajalci nočejo niti razpravljati o obnovi delovne pogodbe, zaradi česar so vsedržavne organizacije že pismeno oibvestile pokrajinske federacije, da naj pripravijo vse potrebno za stavko. Poravnava spora v Delavskih zadrugah Včeraj so na uradu za delo ponovno razpravljali o sporu, do katerega je prišlo, ker rav. nateljstvo Delavskih zadrug ni spoštovalo sprejetih obveznosti in je odpustilo enega delavca, čeprav so se pismeno obvezali, da ne bodo več izvajali odpustov. Po daljši razpravi se je posrečilo doseči kompromis tako, da je ravnateljstvo Delavskih zadrug suspendiralo odpust. Istočasno pa so se dogovorili, da bodo celotno vprašanje rešili na drugačen način ozemlja ter potrebo, da se še nadalje razširi in okrepi; poudarili so tudi odgovornost njegovih članov spričo slabšanja pogojev in perspektiv o-snovnih sredstev gospodarskega in socialnega življenja Trsta in njegovega delavnega prebivalstva. Pohvalili so tudi okrepitev delovanja odbora v vseh pogledih, njegove inter-vencije pri krajevnih in vsedržavnih oblasteh ter napore, da bi odbor predstavljal gospodarske instance vseh produktivnih in delavskih slojev Trsta in okoliških občin. katerem bo sodeloval član vsedržavnega vodstva Ferret-ti. Razpravljali bodo o raznih perečih vprašanjih in med drugim o delovnem urniku, povišanju doklad, gradnji stanovanjskih +iiš itd. Ta sestanek je priprava za skupščino, ki bo v nedeljo ob 9,30. Italijansko - jugoslovanski razgovori o lesu Včeraj se je v Ljubljani nadaljevalo zasedanje italijan. sko-jugoslovanske mešane komisije za les, ki razpravlja o ukrepih za okrepitev jugoslovanskega izvoza lesa in lesnih izdelkov v Italijo. Na zasedanju sodelujeta tudi dva predstavnika tržaškega združenja lesnih trgovcev. Danes se bo zasedanje zaključilo in bodo italijanski delegati odpotovali v Zagreb, kjer si bodo ogledali velesejem, nato pa v Beograd, Skoplje in Drač. NADALJEVANJE RAZPRAVE O »OPERACIJI KORONEOm Dosedanji obtoženci so zavrnili vse obtožbe PROSVETNO DRUŠTVO RADE PREGARC priredi JUTRI 20. t. m ob 15 30 vrtno veselico pri PIŠČANCIH iiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii Sodelujejo: FOLKLORNA SKUPINA PROSVETNEGA DRUŠTVA RADE PREGARC, PEVSKI ZBORI, VESELI DOLINSKI TRIO in DUET DARIO in DARKO Od 17.30 do 23.30 ure ples igra dobro znani orkester « G L I N S C I C A » Za pijačo in jedačo dobro preskrbljeno Obiskovalci se lahko poslužujejo openskega tramvaja do postaje Bani. KINO Našli so kosti padlega vojaka Pozno popoldne so nedaleč od ribiškega naselja v Štivanu našli nekaj kosti in del nečitljive vojaške tablice za identifikacijo. Po nekroskopnem pregledu so ugotovili, da so kosti osebe, ki je umrla med vojno 1915-18. Kosti neznanega padlega vojaka so prenesli v mrtvašnico štivanskega pokopališča, kjer jih bodo pokopali. Sestanek železničarjev Danes ob 17. uri bo v Ul. Milano sestanek aktivistov sin. dikata železničarjev CGIL, na lliiiliiiiifiiiiiiiitlimiiililiiiflltiiliiiiillHiiiiinMilitHimiiifitiiiiiiMiimiiiiiiiimiHilliiiiiiiiiiilf Nezgode na delu Tovor žerjava hudo ranil mladega zidarja Priprave za stavko pekovskih delavcev V torek se bo sestal izvršni odbor pekovskih delavcev Nove delavske zbornice CGIL, ki bo razpravljal o položaju zlasti v predvidevanju daljše stavkovne borbe, ki jo bodo po vsej verjetnosti proglasili v vsej državi. O celotnem vprašanju bo končno odločala skupščina, ki bo v Livornu 3. in 4. oktobra. Položaj se Svetle in čiste stopnice v notranjosti tržaškega vseučilišča so bile včeraj prava past za 40-letnega Romana Ferlillo iz Scala Belvedere, ki je bil tam zaposlen. Na stopnicah, po katerih je nesel lestev, je Ferfilla zdrsnil in padel na tla ter obležal sredi veže. Univerzitetni sluga Attilio Wedlin iz Ul. Bonomea je ponesrečenca spremil z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer ga je izročil v varstvo zdravnikov II. kirurškega oddelka, ki so ga pridržali s prognozo okrevanja v 20 do 30 dneh. Nikolaju Brezu s Kraške u-lice na Opčinah pa je med delom pri gradnji hiše v Sko-Ijetu padel na glavo neki predmet. Zdi se, da gre za opeko, ki mu je povzročila precejšnjo rano na glavi, zaradi česar se bo moral zadržati verjetno 10 dni na II. kirurškem oddelku. Sredi popoldneva so morali sprejeti na istem oddelku, vendar tokrat s pridržano prognozo, 25-letnega zidarja Lucia Bellino iz Ul. Bello-sguardo, kateremu so ugotovili poleg rane na glavi in poškodb po raznih delih telesa tudi verjetno prebitje lobanje Ranjenega zidarja je spremil v bolnišnico njegov 53-letni oče Domenico, ki je izjavil, da se je sin ponesrečil med gradnjo nove hiše na vogalu Ul. Locchi z Ul. Carli. Sina je podrl na tla tovor, ki ga je premikal žerjav. Ob 17. uri ............................................................................................................................................................................................ minutni........imiiiiiiii.......iihiiiiii Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu: od 1. do 25. septembra vsak dan od 9 do 12. ure Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Pia/zale V. Gioberti 4 • * * Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpi-se v vso tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine: 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o preceplje-nju, 3. Izpričevalo o zdravih o-čeh, 4 Zadnje šolsko izpričevalo. * * # Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan • Ul. Moniorsino it, 8 obvešča vse prizadete, da Šolska obvestila se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1980, po sledečem razporedu: od 1. do 25. septembra vsak Jan od 9. do 12. ure Posebno opoztrja, da za vpis v I. (prvi) razred sn potrebne sledeča list ne: 1, rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3 zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole » * • Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za vse t.ri razrede za novo šolsko leto 1959-1960 oo sledečem razporedu; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12 ure. Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole. Ravnateljstvo Slovenskega učiteljišča v Trstu obvešča, da se je začelo vpisovanje in bo trajalo do 25. septembra. Potrebna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure. * * * Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu obvešča učence in u čenke, da se je vpisovanje v vse razrede ze pričelo. Vpišete se lahko samo še danes od 9. do 12. ure. # # * »ravnateljstvo državne industrijske strokovne šole na Opčinah obvešča starše, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 25. septembra. * * # Dvoletni trgovsko-strokovni tečaj na Katinari obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 12. ure. * * • Ravnateljstvo dvoletnega strokovno industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča starše in učence, da se vrši vpisovanje za novo šolsko leto 1959-60 vsak torek, sredo in petek od 10. do 12. ure in to do 25. septembra t, 1. Vsa pojasnila o potrebnih dokumentih dobite na oglasni deski v I. naistropju šole v Nabrežini, Trg sv. Roka. * # # Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom (realnim) tudi razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959 1960 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. so Bellino premestili na ortopedski oddelek. Poldrugo uro kasneje je moral v bolnišnico 44-!etni Francesco Ribotis iz Ul. R. Manna, ki se je tudi ponesrečil na delu. Tudi ta nezgoda se je pripetila v gradbišču pri Rotondi, kjer je žagal z električno žago nekaj desk. Pri tem pa se je porezal po prstancu leve roke. Ribotisa so pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na II kirurškem oddelku. Zborovanje KPI v Borštu Danes ob 20.30 bo na trgu v Borštu Vittorio Vidali govoril o temi: «Kakšne perspektive se odpirajo človeštvu s sestankom Hruščeva in Eisenho-werja ter z Lunikom 11». Poskus samomora Giorgio Plartk iz Drevoreda C, Elisi ima 36 let in je zaposlen v livarni ILVA. Vendar je njegov živčni sistem že skoraj popolnoma odpovedal. Zadnje čase je bil zaradi tega na bolniškem dopustu. Včeraj zju. traj pa se je odpravil z doma in šel na Opčine, kjer se je hotel v sprehodom po travnikih nekoliko pomiriti. Toda z mrakom se mu je porodila misel po samomoru. O tem je večkrat premišljeval in tokrat je sklenil načrt izvesti. Iz žepa je potegnil steklenico, v kateri je bil strup za miši in ga zaužil. Kmalu zatem so ga nekateri vojaki našli zvitega na tleh, ko je bolestno ječal. Planka so nemudoma odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na IV. notranjem oddelku. Toda njegovo zastrupljenje je bilo zelo resno in tako so si zdravniki pridržali prognozo. Proces v zvezi z «operacijo Koroneo« se nadaljuje. Sicer bi bilo bolje, če bi šlo vse v pozabo, kar ne bi nikomur škodilo. Več let je namreč minilo od preiskave, zaradi česar je marsikateri obtoženec že pozabil na nekatere po drobnosti. Ostal pa jim je v spomin način zasliševanja med katerim, kot je marsikdo izjavil, so padale grožnje in včasih tudi zaušnice, ko seveda niso pomagale obljube po denarju in izrednem dopustu. Obtoženci nikakor ne morejo pozabiti, da so bili 3 mesece in 9 dni v preiskovalnem zaporu in da se morajo preživljati že 26 mesecev s tretjino plače, to je nekako 18.000 lirami. Za danes zjutraj so ostali samo še trije obtoženci, ki jih bodo zaslišali in nato bo prišel na vrsto znani Giovanni Devinar, za katerega vlada veliko zanimanje. Kaže, da se za razpravo zanimajo tudi drugi. Včeraj smo namreč opazili za mizo, ki je rezervirana odvetnikom in novinarjem, osebo, ki si je stenografsko zabele-ževala izjave zaslišanih. Osebe ni nihče poznal, vendar se govori, da gre za... karabinjerja v civilu. Kot kaže, so nekateri obtoženci, ki so obtožili preiskovalne organe izsiljevanja, zadeli v pravo mesto. Kot redno doslej, so tudi včeraj zaslišani obtoženci Mario Boscaro, Guglielmo Plesničar in Placido Gomba zavračali obtožbo in se sklicevali da so nedolžni. Ko bo prišel čas, bo moralo sodišče ugotoviti, kaj je resnica in kaj ne. Resnici na ljubo povedano, so bili obtoženci precej netočni in čeprav so preklicali vse karabinjerjem dane izjave, niso znali obrazložiti zakaj izjav niso v celoti preklicali pred preiskovalnim sodnikom. Morda je res, da so bili terorizirani, kar se sklepa iz besed Placida Gomba, da ni šlo za «operacijo Koroneo« pač pa za «operacijo teror«. Razprava se nadaljuje danes zjutraj. Svetovalec Pogassi za sejo obč. sveta Občinski svetovalec Pogassi je poslal županu dr. Franzilu pismo, v katerem pravi, da bi bilo potrebno sklicati pred odhodom delegacije v Rim občinski svet, ki bi razpravljal o resoluciji svetovalca Calabrie, ki ni prišla na vrsto na zadnjem zasedanju. To pa zato, ker pojde delegacija v Rim šele oktobra. Poslanec PSI Basso bo proslavil 20. september Jutri oopoldne ob 10.30 bo poslanec PSI Lelio Basso v kinu »Arcobaleno« z govorom proslavil obletnico osvoboditve Rima ter borbo, ki se od leta 1817 bije za uresničenje liberalne in demokratične Italije. Popoldne pa se bo socialistični parlamentarec na sedežu tržaške federacije PSI sestal s tržaškimi socialisti. Prekop grobov Tržaško županstvo sporoča, da bodo v kratkem pripravili za nove pokope del polja Xi (kripte in navadni grobovi) občinskega pokopališča pri Sv. Ani, kjer so grobovi od št 2161 do št. 2304, v katerih počivajo posmrtni ostanki oseb, ki so umrle med 27. marcem 1950 in 21 aprilom 1950. Vsi tisti, ki bi hoteli ohraniti in pokopati posmrtne o-Stanke drugje, naj se do 31. oktobra 1959 obrnejo za prekop na odsek za pokopališča upravnega oddeika javnih del v Ul. Teatro 5-III, soba št. 43, ali ,na čuvaje pokopališča Razslava grafičnih del učenk in učencev slovenske nižje srednje šole Na državni slovenski nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu Ul. Frausin štev. 14 (bivša Ulica Scuole nuove), je odprta razstava grafičnih del učenk in učencev slovenske nižje srednje šole v Trstu. Razstava je odprta samo še danes od 9. do 13. ure. Valute Zlati funt Marerigo Dolar . Frank franc. Frank Svlc. Sterling Dinar Šiling I Zlato . . . ! Zah n. marka Milan Rim 5950 — 6050 — 4375 — 4475 — 617,— 621— 123 — 126.— 143.— 144.— 1725.— 1750.— 74.— 76,— 23.60 24 — 703,— 706.— 147 — 148,- | Excelsior 16.00 «Pozor na vdove« D. Day, J. Lemmon. Fenice 14.00 «Za en dolar časti«, John Wayne, Dean Martin, An-gie Dickinson. Technicolor. Arcobaleno 15.30 «Azurna obala« A. Sordi, Rita Gam. Cinema scope, technicolor. Supercinema 16.00 »U-57 protinapad s torpedi«, John Bentley Brett Halsey. Filodrammatico 16.00 «Hoj-a na sto kilometrov«. M. Merlini M. Carotenuto, Taranto, Noto in Girotti. Grattacielo 16.00 «Mož za Cinzio« S. Loren, C. Grant. Cristallo 16.30 »Usmiljenje za meso«, J. Simmons, R. Fleming Capitol 15.30 «Male ženske«, Elizabeth Taylor, J, Leigh, Peter Landford. Astra Roiano 16.30 «Ciao, ciao bambina«, E. Martinelli, A. Ci-fariello. Alabarda 16.00 «Perki», W. Dis-ney. Aldebaran 16.00 «Cetrta stopnja« G. Rogers, E Robinson. Ariston 16 00 «Kitajski zid«. Velik dokumentarni film. Aurora 16.30 ((Indijska grobnica«, D. Paget, F. Lang. Technicolor, Garibaldi 15.30 »Most na reki Kway», W. Holden, A. Guinness. Ideale 16.00 »Mačka«, F. Arnoui, B. Wichy. Impero 16.30 »Tihi Don«. Velik ruski film. Sovrolo, Bistrickaja in Glebov. Italija 16.30 «Newyorški pločniki« A. Gardner, B. Stanwyck. Moderno 16.30, zadnja 20.45 «Deset božjih zapovedi« Cecil B. De Mille, Y. Brynner, C. Heston, Y. De Carlo, D. Paget. 250 lir. S. Marco 16.00 «Zgodba Zahoda«, Jack Mahoney, G. Roland, L, Cristal. Savona 16.00 »Hrast orjakov«, V Heflin, b. Hayward. Technicolor. Viale 16.00 ((Poročila sem se s pošastjo iz vesolja«, Tom Tyron, Gloria Talbot. Vittorio Veneto 16.00 «Meceni» Toto in Aldo Fabrizzi. Massimo 16.30 «Violetera» S Montiel, R. Vatione. Novo cine 16.00 »Bonjour tristes-se», Deborah Kerr in David Niven«. Odeon 16.00 «Moja babica policajka«, M. Riva. U. Tognazzi, T. Pica. Radio 16.00 ((Kartaginske sužnje«, G. M. Canale, M, Allasio. LETNI: Arena dei Flori (Ul. Ghirlandaio) 20.00 in 22.00 «Camping», Ma-risa Allasio, N. Manfredi, Paolo Ferrari. Arena Diana (Ulica Kevoltella) 20.00 in 22.00 «10 v ljubezni«, Clark Gabre, Doris Day. Garibaldi 21.30 «Most na reki Kway». Paradiso 20.00 in 22.00 «Deček na delfinu«, Sofia Loren, Alan Ladd, Clifton Webb. Secolo (Sv. Ivan) 18.00 «Zadnji hura«, Spencer Tracy, Dianne Foster. Stadio 19.45 «Valencia», Šarita Montiel. Valmaura 19.30 «Ve!ikani se do- Ob VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POHOKk Dne 18. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 16. POROČILI SO SE: uradnik Ro-molo Benedetto in gospodinja Giovanna Fraschilla, uradnik Giuseppe Cameriero in knjigo-vodkinja Maria Rydval, delavec Ranien Stebel in frizerka Lucia Spinelll, uradnik Benito Borelli in gospodinja Bruna Valerio, šofer Ferdinande Savarin in-Šivilja Norma Marsich, prodajalec Mano Kufersin in prodajalka Miranda Depase, Šofer Elic Crevatin in uradnica Nevia Gandolfo, tesar Guido Metlica in delavka Liliana Gulli, tesar Edcardo Tuilio in uradnica Gianna Tenker, podjetnik Cesare Parmeggiani in gospodinja Maria Graziella Di Lauro, knjigovodja Antonio Bozza in gospodinja Elisabetta Santillo, tram. vajski sprevodnik Claudio Cos-setto in uradnica Mariagrazia Campagnone, pleskar Antonio Liu-bich in šivilja Nevia Superi-na, mesar Alfredu Scherian in gospodinja Liliana Monticelli, pomorščak Felice Sedmak in učiteljica Maria Daneu, mehanik Fabio Cernivani in tiskarka Renata Tenker. UMRLI SO: 68-letna Antonia Nardin vd. Minut, 76-letna Anna Avian vd. Milocco, 74-1 et n i Nl-colb Bressanutti, 46-letni Romano Chermoli, 71-letna Maria Likar vd. Stoppin. tikajo neba«. Natalie * ***" Malden. MI- srti* Me(tl Europa «Krčma 'sefe^iit žih ) gr id Bergman, • .hjtos Rom^»Vitez Verdi «V »afi ^»er Ekberg, Technicolor ^ To ,etovi 0 R A ,1(1116d SOBOTA, 19* »P A kadio thst 7.00 Jutranja obvezno, drobit 12.10 Za vsako8ar55 Ko® 14.45^, Kestro® svetu kulture, -in njegov cigansk Lahke melodije: ££S?i5.(» nfr rata za klavir *• jgOO• »n, 15.35 Veseli moOTfrfuM list tedna: Liam , wj( , » uverture; v mlajše: «Harfa ^ ^ 1 j ica; 18.30 P e(lavanjf; SPjan, «»i is! 19.20 Pestra g'asb^je m , »t (; 20.40 Poje.o 21.00 »Sovražnik ž * ■ Ks*rwfflysr pijem Safredom^ A 11.30 Simfonična j Zdravstvena od®"'i all stran; 12.30 Glas j, »Popotniki«, liri Ne nodejanka; 2I"Jdajj » pobotnice —„„ mnvek Enalotto; 22.20 Clov enodejanka. (I ... disk poldanska oddaja: jJ in tretji; 16.00 Kam 10.00 ZelenMgTtOOa koncu temi«. -- ni; 1$ i,, : 17.00 Tovarna ‘^o PJi >,, asbeni variete, . in tretji; 16-“u-."lis) Hi ob koncu Jedna^ t? va glasbeni »““j-v-ii-filmske aktualno« ;.j. chino Rossini: ":ve)i t t žiru - °Per*K0PEB biltj prenos Kj* p j 5.00-6.15 PrencB^Pj, • Prenos RL; 7-za deftt ti jutro; 7.40 jaK % I S. 12.00 Glasba po ^1); Ijj ba po željah (H- 45 pOT tijski nasveti, *»• 1«“,« riimi od tu m K^tn; -,g) veliki revijski ^50 (jj i,„idictivov; .J ortie. 'lilO ba po željah.(II-.,5 poPfy t.jski nasveti^ ** jM* 15’ d"jerV845'_Priznaneg Glasbeni variete; in odmevi; pe*f p« \kl 22*15 Prenos RIJ g|,-giasba; 8.05 Igra orkejtf ^ ^ lay; 8.20 R#5|Jl )%, lay; 8.20 J, R« I Mla_d,Lna !£&:£ 9.30 j?„l» \ zn nižjo stopnjo, .^foni®? j' jsn(r niz: Iberija JOTO 7g7a* TrioRe‘'»‘-4 s tet Branka Kralja^. jiJt, nodove opere F jjjo ,J bene razglednice, J vosti iz znanosti.‘(jdioi^-ji Sergej Prokofjev. ^ ,8 x ‘Ji Hvj, letne glasbe k baieujggjf Julija«; 12.00 ^edj^VJ popevk; 1215 A0vec: V - Dr. Rajko R** l2.l5 >. garij pri prašič g M*oai) in domače vl2b,i- 13-3® bavni ansambli; 1 KV'j UOVIII — --- - Strauss: Burleska ■ orkester; 13.50 £ \(jf - f -i r.im orkestrom B -gvškef.jj {jj Pisani zvoki z ti a; 1 ji 14.30 Pri reditve, (min injjrj ši poslušalci *$l Ijajo; 15.30 Od Ml Na platnu smo J nite, kaj predvaja ,a> » lodije za zabavo J^jM 18 00 Turistična 1) ij Blaž Arnič: Kon godala, harfo ‘jcuva.nK Po,e moški zbor « 20.00 A 18.45 Okno v svet, j i sobotni večer: je ten konec tedT..'23-15 za naše izseljence- za otroke m-jNM RTV do polnoči. nS!> RTV J"G°5iCa» 18.00 «Jezero-h'S d: Dnevnik — Be°A me- — Ljubljana. stt kabaret«, zabavno-«, 30 k/ ja — Ljubljana. njt[Kt oddaja: Portret «■ , Pičmana — Zagr A j TELBVl^ifroS: !f| 17.00 Oddaja a Poročila; l».au por«- n Lahka glasna: 20-3° rj3.2o/ Glasbeni variete- ^,8- evropsko prvensj ,j,a. salcev; 23.00 P°' s 'M «1, trim nudi Tržaška knjii TRST ;i*» Ul. *v. Fra" tel. 61-792 NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Biasoletto, Ul. Roma 16; Man. zoni, Ul. Settefontane 2; Marchio Ul. Ginnastica 44; Rovis Trg Joldoni 8; dr. Rossetti, Ul' Com-bi 19. m Po dolgi in *n mirno zaspal v a preljubi 4 At Naznanjajo M Kj i« novi, snahe, L sorodstvo. , Pogreb bo da pim m glavne tu s‘i Po dolgi in mučni bolezni nas je v ®*LrgtifV rosti za vedno zapustil naš ljubi mož, oče. .in stric STANISLAV KRALJ ,. w.str* Žalujoči žena Ivanka, hči Kosenka, 51 „|> slina in ostalo sorodstvo. _ , n1- Pogreb dragega pokojnika bo jutri 15.30 uri iz hiše žalosti na domu pokojn' Trebče, Trst, 19.9.1959 SjjjjjjO dnevnik SjJMANOVE ^INTERNATIONAL PEVELOPMENT ASSOCJAIION« MILIJARDA dolarjev za razvoj 19. septembra 1959 v gospodar- •»jnost - ro°‘h 2e davno proučili inansiranja razvoja "CZTltih dežel kot . 'Sa elementa za reše-Novils . in Perspektivne *tike i gospodarske proble-Utala’ se(^aj ta postavka '«la ie nl pollticai činitelj. kovati jfav zato treba pri- i( Prav t* b°d° akciie po' 'rte* '?° plodne- kakor t|ji|e pos-ednjem času za-V:£#ti številne. sreusu fond ??ednarodni monetar-u,> Med; na Pobuda za po. no lepila SM^tCV 36 nedvo,n "St ^ednarodni monet ntvarUa -na-r0dni banki pa tv, aa j,Irso osnovo jam- "sti"ova'n!.aai katC‘rih gre teišče k. & denarno tržišče "* 'red,sapItalov da bi zbi’ Sttslto i' a' banka nima ... 0 le zaHoct«., _ ^Pak ti,j' 2adostna sredstva J JV"* 2el° visoko i H*v. ta r°^, milijoni do- fC; Medtl0Žljivih k™*<> !h;z Silii’orovP°riVPireČn0 °kr0g ta'ku treh , °'arjev Posojil S, do’egel 1 36 ta zne' l'Vov 7 lansko leto 750 Brnekai- , 03 Predvide- onov, Se’ da bo tudi pri-dn e° PribI‘žno enako, lila pom8 i? 36 banka do- 4 - ie8» za' T, uspehe. Od I ^ ski, 36 dala 50 de’ 1 l^ku 4 - Pn° 234 posojil, v i i 0 * teki?1 iJarde dolarjev. ’ '!» [«(, Preteklega fiskal- IV *e Aala °io j"?a Junija le-, 1'1, v , deželam 30 po- t t5*riev v6Sku 703 milijone Hfl^Poveč^ preteklega 5 lilijo«! , 1 rezerve za «Sjo seH dolaUev, tako da J '""tv. (v 33 akupno 420 mi-f \Že sedai Pp°števamo to, kar ? i, plačan' °riščeno in tudi dolg znaša sedaj ce- :nn , I em ko ie banka, lanskim letom, da- r Heleni us Prec NClnad 700 milij "una “ie leto na ustanovitev Mednarodnega I članov, bodisi tudi i hitrim združenja za razvoj. O tem se | povečanjem dolarskega deleža pri bolj razvitih deželah. Poleg tega je predvideno, da bodo izkoristili razne načine, da bi ta sredstva dejansko povečali z obveznicami, raznimi finančnimi in blagovnimi operacijami (n. pr. z ameriškimi poljedelskimi viški in podobno). Vse to seveda odpira tudi druga vprašanja. To se bo prav gotovo moralo odraziti tudi na povečani akciji zlasti ZDA, pa tudi v Mednarodnem fondu in GATT, da bi odpravili diskriminacije in da se mednarodna izmenjava okrepi ne le z uvedbo monetarne konvertibilnosti, ampak tudi z uveljavljanjem neke vrste bla. govne konvertibilnosti za finančna sredstva, ki leže danes zamrznjena, in ki bi jih mogli s pridom izkoristiti. Vprav na ta način se celotna problematika potiska na svoje pravo mesto: da ne gre le za pomoč nerazvitim deželam, ampak da se najde pot, da se z nadaljnjo gospodarsko ekspanzijo dvigne raven zaposlenosti in razvoja v vsem svetu. N. P. f^I£banki 1,9 mili- ■ damv.a3° li. Podatki na-Mo ot._ nudili osnovo za Y,ke, ip ° de3a Mednarodne Vamnogo važnejše to, ■•Č!a ie ,i Slcer de,a- Glede • * o„, zlasti vedno večji kot neka vrsta dela. Glede k.0"5 si>h°U Pomembno, da ^ri . 3 v m^Mvlj, ............. (ji3* eel°ky°g katere se ob- V*6®* dpi1" s'stem medna- jjp Tako'8”07ega l*nansi' C.>CodVrTednjTdi° U90S,°' fio!'.n se je končalo \lestiki Se udeležili iC" 3e neiJL driav- Pri- \ tfečanil informa- \ Sveta ‘ i -Tnec* Pe.snik*i ,'!Oe'i 'seh' • ŽCle najti [% ,e je Letošnje f Qi0 v duhu u tp„„ ln bodočnost«. Mn? |Pl«liUU.. 0cs3a so ude- teBa fsni. ^ VT.Sl°. zaniluivih Hi ; da sp!°, ««enele v Sij!, nMi ra de na ve’ “u Pri«* 1 tudt k K\ C'?* s teh J*e[J *(ehni.,. . reJ pesniški > S pa rai0>>- Mn°<» SfMrn _ *o poudartli, Sl *" inPnln'stv° dobiti ne tehniim pri- je že prej mnogo pisalo in se navadno označevalo kot ((Monroejev načrt«. Sedaj je to pobudo sprejela in jo vztrajno podpira ameriška vlada (glej nedavno Dillonovo izjavo), prav tako pa jo podpira tudi banka in drugi (glej Blackovo potovanje v Zapadno Nemčijo in po drugih deželah). V ostalem pa bi odpor proti temu načrtu bil danes prav tako nekoristen, kakor tudi neučinkovit. Za ta načrt so verjetno v r.ajvečji meri izKoristili rezultate proučevanj, ki so jih svoj čas izvršili v zvezi s proučitvijo funkcioniranja SUNZED. Ce izvzamemo tesno povezanost, ki je bila prej predvidena z Združenimi narodi, kakor tudi način vodstva te ustanove, bi bilo morda težko najti neko bistvenejšo razliko med obema načrtoma. ODNOS DO MEDNARODNE BANKE V vsakem primeru se sedaj resno računa z ustanovitvijo te ustanove, ki bi morala razpolagati v prvi fazi z milijar-dolarjev, od tega eno petino v zlatu ali dolarjih. ZDA bi daie 35 odstotkov, članstvo pa bi bilo podprto vsem sedanjim članom Mednarodne banke. Združenje samo ali kakor se ga skrajšano namerava označiti, IDA (International Development Assoeiation) bi upravljali preko vodilnega mehanizma Mednarodne banke (predsednik, upravni odbor), postavitvijo določene nepo-siedne zveze z Združenimi narodi, verjetno z posebno udeležbo generalnega sekretarja in generalnega direktorja Tehnične pomoči. Zlasti je važno, IDA sama ne bi imela nekega svojega aparata. Politični sklepi in upravne funkcije bi spadali v okvir Mednarodne banke in do neke mere tudi v okvir Združenih narodov, obravnavanje zahtev za posojila vse tehnične posle pa bi vršil aparat Mednarodne banke. To ne predstavlja le tehnične racionalizacije, ampak tudi pot k tesnemu povezovanju vseh teh organov. Jasno je, -da bodo o vprašanju organizacije te ustanove morali še razpravljati in da bodo prav zato obstajala tudi azlična mnenja glede tega, kakšna organizacija bi bila najbolj učinkovita. Toda pri tem je zlasti pomembno, in vsekakor ni neugodno, da se z uresničenjem tega načrta da. nes izredno mudi. A ta hitrica izhaja iz vprašanja, na katerega se cela ta stvar nanaša. UGODNI POGOJI Mednarodna banka sicer že daje razmeroma velika (dasi vsekakor nezadostna) sredstva loda daje jih po konvencionalnih bančnih pogojih, ki niso vedno dostopni onim, ki prosijo za posojilo. To, kar je banko do sedaj oviralo in ovira še sedaj, je dejstvo, da banka niti more niti je pripravljena dajati posojila pod nekonvencionalnimi ugodnejšimi pcgoji. Ko bo obstajala IDA in ko se bo ona orientira, la na dajanje «nekih» posojil, to je takih posojil, ki bi jih odplačevali v krajevni valuti, kakor tudi po zelo nizki obrestni meri, tedaj je jasno, da se bo njeno funkcioniranje ne samo izpopolnilo, ampak bo tudi olajšalo delo Mednarodne banke. To je ono, za čimer banka že davno teži, namreč, da gre na ((kombinirane« operacije, kjer bi se na najširši fronti, ob sodelovanju in aktivni udeležbi vrste dežel in ustanov, v širšem obsegu reševala vprašanja neke dežele ali skupine dežel Kolikor je moč že sedaj reci, se zdi, da bo standardna oblika posojil IDA rok 30 let (omenjalo se je tudi 40 let), z 2 odstotno obrestno mero, povračilo pa v nacionalni valuti. Poleg tega je predviden tudi mehanizem, da se sredstvu IDA povečajo avtomatično vsakih pet let, in to bodisi z novim povečanjem vplačila v enaai meri od vseh Roger Vadim z ženo Annette Stroyberg in Jeanne Valene, ki je igrala v filmu »Liaison dangereursu, ki je v Franciji dvignil toliko prahu ČE BO ŠLO VSE PRAV, BOMO V KRATKEM TRGALI Kako bomo ravnali z grozdjem da bo vino zares čim bolj še Kakršna koli je trgatev, vedno pomeni opravilo, ki že sega v kletarstvo in je zaradi tega velike važnosti. Hkrati pa je tudi res, da pomeni dobra vinska letina manj, slaba pa več dela. Letos se je ta retina že nagnila z dobre — kot smo jo še do nedavno pričakovali — na slabo stran. Toliko bolj bo treba paziti pri odbiri gnilih, pokvarjenih ali kakorkoli poškodovanih jagod ali grozdov. Popolnoma suhe, zelene in. kisle jagode zavržemo, ker niso za nobeno rabo. Posebno važno je odbiranje gnilega grozdja pri modrih sortah, ker takšno grozdje da vinu okus po plesni, gnilobi i.e. Gnile jagode povzročajo rjavenje vina, vsebujejo ocetne glivice in škodljive drobnoživke. Vsakdo ve, da je tudi uma- saj vnese vanj zemljo, pesek, apno in drugo, kar vse daje vinu siab okus. Posoda za trgatev naj bo popolnoma čista. Ni tako kot nekateri trdijo, češ da mošt med kipenjem izloči vso nesnago in tuje snovi. Z nesnago pride v vino marsikaj, kar more kasneje povzročiti v vinu napake (rjavenje, počmitev, motnost i. dr.) in tudi bolezni (kan, cik i.e.). Pri nas je v navadi rezanje grozdov s krivcem (fou-čem). Tako bolj ali manj stresemo trs in grozde. Boljše od krivca so dobre in ostre škarje s tenko konico, da lahko odstrižemo tudi posamezne jagode. Čas od trgatve do predelave grozdja (do mošta) mora biti čim krajši, če grozdje del j časa stoji v večjih po- zano grozdje vinu škodljivo, sodah, se zmečka in se iz PARIŠKO DUHOVIČENJE NA RAČUN SOVJETSKEGA USPEHA Rcikftta č prtih aii zaprtih posodah. Za odprto vrenje rabimo kadi. Tako je na splošno v naših krajih. Rekli smo, da se med vrenjem napravi na površini klobuk. Klobuk je treba stalno mešati, vsake dve uri, tudi ponoči s tekočino (mislimo le rdečo drozgo), da pospešimo iziuženje barvila in preprečimo porja-vitev, cik itd Za odprto vrenje morajo biti ugodne vremenske prilike (toplo) za hitro vrenje in v kleti (predkleti) tako pripravljeno, da moremo pogosto potapljati klobuk. To potapljanje (mešanje klobuka) zrači mošt in tako pospeši množitev kvasnic ali vrenje. To se najbolje vrši pri temperaturi 15 do 20 stopinj Celzija. Napredni vinogradniki, ki pridelajo veliko vina, .majo kipelno kad. Ta ima na vrhu in spodaj celo dno vmes pa preluknjano dno z vratci. Pod to dno spravimo vso rdečo drozgo, zapremo vratca in nalijemo v kad mošta, da pouolnoma pokrije to dno. Tudi gornje dno ima na sredi odprtino; tudi to zapremo in vtaknemo vanjo kipelno veho. Tako je trop (tropine) stalno pod moštom in se ne more pokvariti, hkrati pa razvijajoči se alkohol izluži več barvil, vino dobi lepšo barvo in ne izgubi nič alkohola. Takšno kipelno kad lahko napravimo iz navadne kadi, če v njo vložimo preluknjano dno, ki drži trop pod oovršino mošia. Dno pritrdimo tako, da ga po potrebi odstranimo in trop z moštom premešamo. Da mošt lahko odtočimo mora takšna kad imeti čepno dno. Prihodnjič pa o pripravi terana. ilij,j Jean-Panla Sartra HOROSKOP ZA DANES-- Jean-Paul Sartre, ki spada med tako imenovane nekon-formistične pisatelje, je napisal novo tragedijo «Les seque. stres d’Altona», ki jo bodo predvajali danes v Parizu. S skušnjami za to njegovo tragedijo so začeli 15. junija. Ves mesec avgust ni bilo vaj in v tem času je Sartre predelal več kot polovico dela. V glavnem je šlo za to, da se črtajo celotni prizori, kajti tragedijo, ki je v začetku trajala skoraj šest ur, je bilo treba skrajšati na približno tri ure trajanja. Toda tudi po tem njegovem krajšanju bi predvajanje te tragedije trajalo še vedno štiri ure. Kar pa ni u-spelo Sartru (za avtorja pač ni prijetno, če mora črtati kar polovico svojega dela), je to uspelo Simoni De Reau-«oir, ki je črtala brez usmiljenja in brez škode vsa avtorjeva obrobna razmišljanja. Prvotna Sartrova zamisel je bila ustvariti tragedijo, ki bi temeljila na molku nekega francoskega vpoklicanca zaradi vojne v Alžiriji. Glavni ju. nak bi se bil moral zapreti sum vase, ne da bi hotel govoriti niti s svojo družino n strahotah, ki jih je bil doživel, in iz tega vtzrnjnega molka, hujšega od odkritega upora, naj bi se porodila hu- da nasprotja, ki bi povzročila propad družine. Toda težkoče praktične narave, zlasti spričo političnega položaja, so navedle avtorja, da je spremenil svoj načrt, kajti tako, kakor si je bil delo zamislil, bi ga mogli predvajati samo pred ožjo publiko v nekem majhnem gledališču ali pa bi ga sploh ne mogli predvajati. To njegovo novo tragedijo pa bodo predvajali v ogromni dvorani starega pariškega gledališča eThea-tre de la Renaissancen, ui so ga za to priliko obnouili m pri tem potrošili ISO milijonov frankov. Ta tragedija nas popelje v Nemčijo današnjih dni, v deželo kolosalnih siderurgienih komvleksov, v družino nekega indnstrijca v Porenju. V tragediji nastopa Jict oseb: vsi, razen enega, so na odru od začetka prvega dejanja. Sklical jih je družinski poglavar, ki so mu zdravniki zaupali, da ima raka, in ki hoče pred smrtjo zaupati sinu odvetniku vodstvo svojega podjetja. Poleg teh dveh sla na odru tudi snaha in neka druga hčerka. Manjka pa Franc, drugi sin, ki je osrednji junak tragedije. Franc se je vrnil domov po porazu. Kljub temu, da je so- v nekdanjo bratovo sobo z zazidanimi okni. Dosledneži zginejo, življenje pa se nadaljuje s povprečneži: z bratom odvetnikom in njegovo malomeščansko ženo, ki se brez težav prilagodita novim časom. vražil nacizem, je sodeloval, f stra pa se proštovoljno zapre kot katerikoli drug Nemec, pri vseh Hitlerjevih zločinih. To je delal, ker je bil prepričan, da je to bila njegova dolžnost preddomovino, da je bilo to treba delati za bodočnost Nem. Čije. Ko pa se znajde v opustošenj deželi, je prepričan, da ne bi prišlo do katastrofe, če bi bili vsi, kot on, izvršili svojo dolžnost. Njegova vest mu ne dopušča, da bi se prilagodil novi stvarnosti. Za to bi bilo treba premagati strahotno dilemo: ali je dejansko vse izgubljeno, in če bi tedaj pristr.l, da živi kot oni, ki so odgovorni za poraz, bi postal njihov sokrivec; ali pa se za njegovo deželo odpira nova pot demokracije in svobode, in v tem primeru bi vse to, kar je on storil za veličino Nemčije, ne imelo nobenega možnega opravičila: postalo bi veriga groznih zločinov, zaradi katerih bi mu življenje postalo nevzdržno. Zaradi tega se zapre v svojo sobo in ukaže zazidati okna, da bi ne videl več nobenega. 14 let je že, odkar je vojna končala, toda on še vedno nosi uniformo s kljukastim križem. Tragedija se konča s smrtjo. Franc napravi samomor, medtem ko oče podleže raku. Se- OVEN (od 21. 3. ČJ 20-Tvegate spor s tovariši. Gre za finančno zadevo. Skušajte najti kompromis. Tud) r. ljubljeno osebo iščite kompromis. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite previdni, kajti srečali se boste z osebo, ki bi znala odločati o vsem vašem zivlje-nju. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vse bo šlo tako, kot ste pričakovali. Okoliščine odlične, le na zdravje pazite. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dopoldanske ure bi utegnile prinesti rešitev zadeve, ki se vam je preveč zapletla. Novo znanstvo, morda celo ljubezen. LEV (od 23. 7. do 22. B.) Sprti ste s tovarišem. Na vas je, da napravite prvi korak k pomiritvi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne razmetavajte na slepo. Ni čas za to. Več razumevanja za romantične navdhe ljubljene osebe. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne bodite takp neučakani, raje potrpite, če ne gre tako, ikot bi želeli. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Navdih je dober, toda preveč časa izgubljate, ne da bi ga praktično izpeljali. Zdravje srednje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nekemu poslovnemu prijatelju bo šlo slabo. Mogli bi deliti njegovo usodo, če se ne boste pravočasno umaknili. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Če boste v tem prijetnem vzdušju vztrajali, boste od tega imeli največ koristi VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne delajte nič na svojo pest. Dober svet vam bo prišel pravočasno, i RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ce hočete biti realni, tvegajte tudi nekaj svojega, kajti le tako bo končni uspeh popoln. Zdravje se ne kupuje. O ■— Cernu se W vsajaš. iVe vidiš, da uživam ob glasbi PRIMORSKI DNEVNIK Totocalcio št Goriško-beneški dnevnik Seja pokrajinskega sveta v Gorici ! Poslanec PSI Codignola Po mnenju predstavnika KD v gospodarski položaj ni slab Govor svetovalca Bergomasa ■ Sprejeta resolucija dveh demokristjanskih svetovalcev Seznanil se bo s kult urnim življenjem v sosednji državi in s stanjem italijanskili šol Kolesarska dirka diletantov «San PelIegrino> Na seji pokrajinskega s čer v občinski sejni dvora tovalca Pellizzoni in Zaretti lucijo o industrijski krizi. Po krajinski tajnik KD Cociani Pellizzoni. Za njim je imel ciani, ki je s celo vrsto ne slovnimi izjavami branil do njegovem mnenju naj bi se ki z ministri. Ta pot ni bi padca Fanfanijeve vlade. Izj dobro delalo in da upraviče danji položaj. Svetovalec KPI Bergomas pa je zavrnil stališče demo-kristjanskega tajnika, da se more kriza odpraviti s stiki z ministri. Dejal je. da manjka za podjetja IRI kakršna koli politika; če pa se sedanje ravnanje do tega vprašanja ima za politiko tedaj je ta politika zgrešena. Ne soglaša s Cocianijevim mnenjem, da se polaga neomajno zaupanje v sposobnost »treh velikih*; Culota, Bigota in tr-žiškega župana Cuzzija. Za Cocianijev optimizem ni nobenega razloga. Dokazi govorijo ravno nasprotno. Pred dnevi je ravnateljstvo CRDA poklicalo na razgovor predstavnike notranje komisije in njim jasno povedalo, da je položaj skrajno resen. V o-strem polemičnem tonu je vprašal Cocianija, zakaj svetovalci njegove skupine predlagalo resolucije pokrajinskemu svetu za rešitev krize, če je položaj tako rožnat .Poudaril je zahtevo, da se ob meji prične izvajati nova politika v dejanjih in metodah. »Krščanski demokraciji odvzemamo pravico, da predstavlja vse prebivalstvo. Večino predstavlja sedem strank in sindikalne organizacije, ki so pro. glasile dveurno stavko. Te stranke zahtevajo razgovor s Segnijem. Zakaj vlada noče sprejeti te zahteve? Ce se ne obrnemo na vlado, kakšna oblast nam še preostane? Vprašam svetovalca Cocianija; ali naj se vsi vpišemo v Krščansko demokracijo, da bomo lahko govorili z vladnimi pred. stavniki?* Ko je predstavniku večinske stranke rekel, da je s Svojo politiko ločil KD od ostalih strank, ga je vprašal, zakaj ne pride govorit o optimizmu, ki ga je bil polna usta na pokrajinski seji — ne delavcem —- ampak vsaj tržiškim trgovcem; spoznal bo, s kom ima opraviti. Opozoril je svetovalce, ki so njegov govor pazljivo poslušali, da je kriza v podjetjih IRI na Goriškem v programu vlade, ki podpira interese monopolov. Svetovalca Bergomas in Seličeva sta nato predložila v o-dobritev naslednji odstavek, ki naj bi ga dodali k Pelliz-zonovi resoluciji, ki Pa je bil zavrnjen z dvema vzdržanima glasovoma (Polesi, Zaretti); »Zaupajoč v ožjo delegacijo goriške pokrajine, ki bo odšla na razgovore z ministrskim predsednikom, se predlaga še vključitev predstavnikov vseh političnih strank in sindikalnih organizacij.* Resolucija svetovalca Pelliz-zonija je bila sprejeta z izjemo, da sta se komunistična svetovalca vzdržala pri drugi točki. Resolucija pravi, da se zahtevajo takojšnji ukrepi za oddelek OMFA in daljedelni-co. Za OMFA se zahteva preklic o ukinitvi proizvodrje in nabava naročil (popravilo železniških vagonov, avtobusov, filobusov itd.), da se zajamči delo vsaj za dve leti. Za ladjedelnico naj se čim-prej sklene pogodba za gradnjo dveh čezoceanskih ladij, veta, ki je bila v četrtek zveni, sta demokristjanska sve-predložila v odobritev reso-zneje sta jo podpisala še po-in Botegaro. Utemeljil jo je dolg govor demokristjan Co-točnosti in z raznimi proti-sedanjo politiko stranke. Po kriza reševala z osebnimi stila povsem učinkovita zaradi avil je, da se je v preteklosti no optimistično gleda na se- od katerih naj bi se ena zgradila v tržiških ladjedelnicah. Zgradijo naj se še en dok in dva moderna pomola. Za OEM predlagajo: izredno finansiranje Finmeccanice za modernizacijo naprav, gradnjo novega modernega poMopia, ki naj nadomesti staro poslopje, v katerem je sedaj oddelek. V začetku seje, ki jo je v odsotnosti predsednika vodil dr. Polesi, so predložili diskusijo o interpelaciji Bergo-maš-Selič o krminsko-gradi-škem polju na prihodnjo se- jeli sklep o izenačenju normativnih določil za učne moči v gluhonemnici z državnimi šolniki. Sprejeli so ostavko inž. Mo-settija, ki ga bo nasledil Rug-gero Cipriani, tajnik notranje komisije CRDA, izvolitev članov volilne komisije pa so odložili, ker ni bilo dovoij prisotnih svetovalcev (14 od 24.) Tajnik trg. zbornice na obisku v Ljubljani Včeraj se je tajnik goriške trgovinske zbornice sestal s predstavniki slovenske trgovinske zbornice v Ljubljani in s predstavniki tajništva za promet. Razpravljali so o taksah za prevoz s tovornimi avtomobili in so slovenski gospodarski predstavniki zagotovili svojo intervencijo za rešitev tega vprašanja v okviru Menili prvi v in v splošnem Tržačan Serazin med avtorji prvega pobega Alessandria-Mil*B Bari-Palermo Bologna-LaziO Inter-Padova Juventus-Laneross Napoli-Spal | Roma-Genoa a i Sampdoria-Ataian« , Uduiese-FjorentinJ , Sambenedett.-LJ"’ , Simm.Monza-Marfjj' , Triestina-Catanza j Venezia-Catania Lete Poslanec Codignola (v sredini) v družbi senatorja inž. Solarija (na levi) in pokrajinskega tajnika Franconija na prehodu Rdeča hiša pred odhodom v Jugoslavijo jo, ki bo v sredo ob 20.30, ter zveznega tajništva za zunanje se sporazumeli, da bodo spre-) zadeve. Včeraj zjutraj ob 7. uri je potoval čez obmejni prehod Rdeča hiša v Jugoslavijo poslanec Italijanske socialistične stranke Codignola. Z njim sta bila tudi senator .nž. Solari in tajnik PSI iz Vidma prof. Franconi. Uglednega italijanskega po- .......................................... iiiiiiiiiiiimniiiimni.................................................................... Danes važen sestanek na trgovinski zbornici Pismo notranjih komisij CRDA predstavnikom sedmih strank V pismu navajajo svoje predloge za rešitev krize v podjetju Na poziv odvetnika Culota, Giovannija Bigota, župana Cuzzija iz Tržiča, bo danes ob 16. uri na sedežu trgovinske zbornice v Gorici sestanek predstavnikov vseh političnih strank s predstavniki pokrajinske delegacije, ki bo odšla v Rim na razgovore z ministrskim predsednikom Se. gnijem. Sestanek so sklicali z namenom, da bi si izmenjali misli v zvezi s sedanjim gospodarskim položajem. Ko so notranje komisije CRDA iz Tržiča izvedele za zgoraj omenjeni sestanek, so poslale predstavnikom 7 političnih strank pismo, v katerem navajajo svoje naslednje stališče; 1. Doseči je treba takojšnji sestanek med goriško delega-sijo in ministrskim predsednikom; 2. Ce bi se s sestankom odlašalo, tedaj naj se nemudoma proučijo možnosti za odločnejšo akcijo, kot je bila dveurna protestna stavka. Delavci so pripravljeni pričeti z odločnejšo borbo, da se u-kine zapora oddelka OMSA in dobijo nova naročila; 3. Zahteve notranje komisi- je naj se podprejo in naj se sporočijo ministrskemu predsedniku. O tem so obvestili tudi sindikalne organizacije, župane naše pokrajine in parlamentarce. Uradno poročilo o ljubljanskih razgovorih Kakor smo že poročali, se je generalni tajnik goriške trgovinske zbornice dr. Candut-ti sestal v .Ljubljani s predstavniki slovenske trgovinske zbornice dr. Vehovarjem, Trilerjem in predsednikom novo- *■ | p* 'gm * ’*■*•** ***'.*>; Kot v času vojne, so ljudje včeraj že ob peti uri ustvarili pred neko goriško trgovino velik rep, ki ni izginil ves dan — razprodajali so konfekcijsko in razno tekstilno blago goriške trgovinske zbornice Kruhom. Na tem sestanku je bila zno-za uradno zahtevana suspenzija cestarine, ki jo plačujejo italijanski avtoprevozniki na ozemlju Jugoslavije, ali vsaj izvajanje načela o recipročnosti glede pristojbin za prevoze, ki jih predvideva jugoslovanski zakon. Zagotovili so, da se bodo za sprejem tega predloga zavzeli pri ministrstvu za zunanje zadeve. Naslednji dan 16. t. m. so predstavniki za promet v trgovinskem odboru dr. inž. Grusovin z generalnim tajnikom in ravnateljem zveze in-dustrijcev dr. Veronesejem proučili, kaj naj sklenejo v zvezi s tem vprašanjem. Avtobus «RibU v nedeljo na Lokve Avtobusno podjetje Ribi sporoča, da bo na željo meščanov organiziralo izlet na Lokve še v nedeljo 20. in 27. septembra. Odhod z avtobusne postaje v Ul. IX. avgusta ob 8. in 14,30; odhod z Lokev (hotel Poldanovec) ob 12. in 18.30. «» . litika in kulturnega delavca, ki je pred časom predložil parlamentu zakonski osnutek za slovenske šole v Italiji, smo vprašali, kaj bi nam lahko povedal o tem njegovem koraku za uzakonitev našega šolstva. Rekel nam je. da je prejel več amandmajev k njegovemu zakonskemu osnutku, ki jih bo skupno z nekaterimi svojimi v kratkem predložil poslanski zbornici, O osnutku bodo razpravljali še pred koncem leta; ne more z gotovostjo napovedati, ali bo vlada vzela njegov osnuteg za podlago diskusiji ,a!i pa namerava predložiti svojega. Ko smo ga vprašali, zakaj potuje v Jugoslavijo in s kakšnim namenom, nam je odgovoril, da potuje na vabilo jugoslovanskih predstavnikov in tudi iz osebnih nagibov, da bi se seznanil s kulturnim življenjem v Jugoslaviji in fe prav posebej s stanjem italijanskih šol. Na jugoslovanski strani so uglednega gosta sprejeli jugoslovanski predstavniki, ki so ga pospremili do Ljubljane. Nezgoda delavca v livarni Safog Iz livarne Safog so včeraj prepeljali v bolnišnico 44-let-nega Alfreda Brainika iz Ul. Rabatta št. 5. Možu je pri u-pravljanju stružnice skočil železni opilek v desno roko in mu jo ranil. V bolnišnici so mu roko obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v 7 dneh. «»------- Nesreča dečka pri telovadbi Najdeni predmeti Mestnim stražnikom so pošteni najditelji izročili naslednje predmete: dve ženski kolesi, moško in žensko denarnico z vsoko denarja, par naočnikov za vid, volneno jopico, ovojnico z naočniki ter ovojnico iz plastične mase. Kdor misli, da so predmeti njegova last, naj se zglasi na sedežu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št. 7. «»—— TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 20,8 stopinje ob 14.50, najnižja 14,2 stopinje ob 5.30. Vlage 45 odstotkov. Na šolskem igrišču v Stan-drežu se je včeraj ob 17. uri pri telovadbi globoko urezal v desno koleno 15-letni Gianni Meden iz Standreža, Ul. Ca-podistria. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico Bri. gata Pavia, kjer so mu nogo obvezali in ga poslali domov. Kino v Gorici CORSO. 16.30: »Sinja obala«, A. Sordi, R. Gan. Cinema-scope v barvah. VERDI. 16.30: «A1 Capone«, R. Steige., mladini vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: «Pluto, Pip-po e Paperino alla riscossa«, sledi dokumentar »Laponska«. CENTRALE. 17.00: «Eschnapur-ski tiger«, D. Paget, P. Hub-schmid, v barvah. MODERNO. 17.00; «Napad Ky-brov«. «» . DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesani, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68. PESARO, 18. — Bruno Mealli, ki je šele pred slabim mesecem vpisal svoje ime v kolesarske kronike z etapno zmago na dirki za «Zlato kolo«, je danes dosegel svoj drugi briljantni uspeh z zmago v drugi etapi finalne kolesarske dirke «San Pellegrino«. To-skanec je pustil za seboj 8 tovarišev v pobegu 'kakih 30 km pred ciljem in nihče več ga ni dohitel. S tem podvigom je istočasno osvojil tudi oranžno majico prvega v splošni klasifikaciji, ki jo je dotlej nosil Belloni, kateri pa je zaostal za 1’38” skupno z glavni- Takoj po startu v Bologni je prevzel pobudo Belloni in diktiral hiter tempo v upanju, da bo tako zavrnil napade ostalih. V prvih kilometrih mu je to uspevalo, v 14. km pa kljub naporom ni mogel preprečiti pobega skupine, v kateri so bili Sabbadin, Garau, Sarazin, Ghisobi, Cerbini, Fornoni, A-dorni, Brembilla, Susta, Man-zoni. Neri, Pedemonte, Pazzi-ni, Ripamonti, Venturini, Sen-si in Luise. Pred Imolo (31 km) se je vrglo v zasledovalno vožnjo za ubežniki 23 kolesarjev, katere je vodil Pifferi, medtem ko se je Belloni že zgubil v glavnini. Pri 40. km je bilo še vedno v vodstvu prvih 17 u-bežnikov. Z zaostankom 55” jim je sledila skupina 23 zasledovalcev, z zaostankom 1’30” pa je vozila glavnina. Zasledovalna vožnja triindvajsetih je trajala dolgo in je bila kronana z uspehom šele pred vrati Forlija (61. km), glavnina pa je še vedno zaostajala za več kot minuto. V Forlimpopoli (69. km) sta se obe skupini združili, toda mir je trajal le malo časa. Pri izhodu iz Cesene (79. km) so namreč nenadoma ušli Magni-Fortesi, Zoppas in Sabba- din za katerimi so se najprej podali Meschiutti, Pifferi, Mealli, Fontana in Brugnami nato pa še Accorsi in Bruglia-dori, ki so dohiteli ubežno če-tvorico pri 98. km. Tedaj je zaradi izčrpanosti odpadel Ma-gnani tako, da je ostalo v vodstvu 10 kolesarjev s prednostjo 1’30” pred ostalimi. V Riminiju (110 km) se je ta zaostanek povečal na 2'. Na letečem cilju v mestu Cattoli- Accorsi. Tako je ostalo v vodstvu samo 8 kolesarjev. Na vzponu Castella di Mez-zo na panoramski cesti ob Jadranu je nenadoma sprožil napad Mealli in ušel. Nekaj kilometrov pred ciljem je storil isto tudi Brugnami, zapustil Pifferijevo skupino in dosegel cilj 47” za zmagovalcem. V finalnem sprintu prve skupine zasledovalcev se je uveljavil Pifferi, v finalnem sprintu glavnine, v kateri je bil tudi Belloni, pa Emilijanec Ghisoni. VRSTNI RED V 2. ETAPI BOLOGNA - PESARO (158 KM); L Meali (Toscana) 4.4’ in 12” s p. h. 38.820 km, 2. dia), 5. Zoppas (Emilia), Sabbadin (Lombardia), 7. Fontana (Veneto), 8. Brigliadori (Lazio) vsi s časom Pifferija, 9. Ghisoni (Emilia) 1’38", 10. Angella (Toscana) in nato glavnina z oranžno majico Bellonijem. VRSTNI RED PO 2. ETAPI: 1. Mealli 8.12’49”, 2. Belloni, Becchi in Susta 39”, 5. Brugnami 47”, 6. Brigliadori, Fontana, Pifferi, Zoppas, Sabbadin 1’ in 25”, U. Milesi, Accordi, Angella. Bampi, Bolletta, Braso-lin, Brembilla, Cerato, Cerbini, Calliati, Da Ros, Di Maria, Garau, Ghisoni, Giusti, Man-zoni, Musone, Papane, Ruga, Taddei, , Simonetti, Fornoni, Brugnami (Umbria) z zaostan-J Zanchetta 1’38”. Odstopili so: kom 47”, 3. Pifferi (Lombar- Cadin, Caruso, Luise, Magna dia) 1’25”, 4. Potieri (Lombar-1 ni, Ferago. »iiaaiaiiiiitiiiiiiitaiiiiaaiiiaiiiiiiiiDtiviiiiiiiif ■■■niiii*iiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiaiiiiii*iiiitiiiimsii¥iiiitiiaiii«i«>**i|lf>lil Cagliari-VeroM Messina-Brescia I VATERPOLO V - « * • ?*S,V- MOSKVA. 18 ,7tur^ rodnem vaterpo ^ Moskvi, je SZ Zi ^ T Italijo s 3:1 (3^1 [ dosegli g°le f ,ašieV, ** « nieradze in Kar lijo pa Lavoratori. ^ st Pred tem je SZ ^ { la Madžarsko s B moštvom “vica SZ 4, Madžarska^ |, ^ grani tekmi). R lija» dveh tekmah), eni tekmi). I i """"n i ^ * r Mednarodna košarka na tržaškem gradu Nocoj prvi srečanj' za pokal Jns'1 Nocoj bodo na gradu Sv. Justa prva srečanja v okviru I. mednarodnega košarkarskega turnirja «Sv. Just«, ki ga organizira športni krožek «Por-tuale«. Turnir se bo začel ob 20. uri s predstavitvijo sodelujočih vrst kateri bo sledilo prijateljsko žensko srečanje GS Por-tuale - Jesenice (Jugoslavija). Za 21. uro je najavljeno prvo turnirsko srečanje Stock -Red Knights, za 22,15 pa drugo srečanje Olimpija Portuale. Omenimo naj, da bodo igralci GS Portuale nosili na majicah črn (rak v znak sožalja predsednikom društva, kateremu je včeraj umrla mati. Sožalju društva Portuale se bodo pridružili tudi igralci o-stalih vrst. Igralci posameznih vrst bodo nastopili z naslednjimi številčnimi oznakami: Red Knights (ZDA); 22 Ma Stock-Red Knights in Olimpija ■ Portuale slov, Fisher 2,5 M ca (127. km) je zmagal Pifferi vrilla, 24 Ross, 31 Maraskine, pred Sabbadinom in Fontano. 132 Graham, 33 Beaver, 35 A-Medtem je v vodstvu odnehal . laimo, 44 Peace, 45 Fairburn, zaradi utrujenosti Meschiutti 55 Venezia. in na naslednjem vzponu še | G. S. Portuale (Trst); 3 Mi- ■iimiliiiiiiiiHiiiiiii minili 111111 m m muh mil minil iiiii.iiiiii intimni! um i Hiti mitim uiti n n ii Pred tekni« Triestina - Calanzaro Pasinatijevo moštvo prispelo včeraj v Trst Trevisan objavil formacijo - Dndine - even- tualna rezerva Frigerija Včeraj pozno popoldne je prispelo v Trst nogometno moštvo Catanzara, ki se bo pomerilo s Triestino v nedeljo na občinskem stadionu Val-maura v prvi tekmi nogometnega prvenstva B lige. S trenerjem Tržačanom Pasinati-jem je prispelo 13 igralcev, med katerimi jih je skoraj polovica rojenih na našem področju. Na železniški postaji jih je zaradi tega pričakala kar mala množica sorodnikov in prijateljev in pozdravljanja seveda ni bilo ne konca ne kraja. Novinarjem, ki so ga obkrožili, je simpatični Piero dejal, da je prepričan, da bo Catanzaro nudil lepo igro in da ne bo razočaral tržaškega občinstva, ničesar pa ni hotel reči glede izida tekme češ, da mu še ni znana dejanska moč nove enajstorice Triestine. Pasinati je še dejal, da bo njegov klub nastopil zelo verjetno v naslednji postavi: Masci; Bonari, Claut; Tulis-si, Bigagnoli, Costa; Raise, Flo- rio. Susan, Negri, Ghersetich. Ostala dva člana moštva sta ikrilec Frontali in napadalec Scrocari. # * # Triestina je imela včeraj dopoldne na občinskem stadionu zaključni trening pred nedeljskim debutom. Trener Trevisan je podvrgel svoje fante intenzivnim vajam v parter-ni telovadbi, tek okrog igrišča, podajanjem in udarcem z glavo. Po treningu je za srečanje s Catanzarom objavil naslednjo formacijo; Bandini; Frigeri, Brach; Var-glien I., Merkuza, Radiče; Szo-ke, Puia, Secchi, Taccola, Ma-gistreli. Dvanajsti član je Dudine, ki bo v primeru indisponiranosti Frigerija vskočil na njegovo mesto. # * * Zanimanje Za debut nove Triestine je med tržaškim nogometnim občinstvom zelo veliko in zato je pričakovati, da bo tudi obisk tekme velik. col, 4 Pavone, 5 Friedrich, 6 Oveglia, 7 D’Amgeri, 8 Ra-sman, 9 Stigli, 10 Grandi, 11 Pregellio, 12 Berger, 13 Žiberna, 14 Zwar. ASK Olimpija (Jugoslavija); 3 Bajc, 4 Kralj, 5. Škrjanc, 6 Podboj, 8 Brišnik, 9 Karrdus, 10 Dermastija, 11 Lokar, 12 Jelnikar, 13 Daneu, 14 Kristan- AP Stock (Trst); 3 Cavaz-zon, 4 Gavagnin, 5 Ruprecht, 6 Diorio, 7 Mejak, 8 Zaccaria, 9 Steffe, 10 Dazzara, 11 Tara1 bocchia, 12 Porcelli, 13 Čepar. Obe inozemski moštvi prispeta v naše mesto danes dopoldne. V primeru slabega vremena, se bo turnir pričel uro pozneje v Športni palači na Montebellu. SAH NA BLEDU Smislov in Fisher spet premagana BLED, 18. — V 8. kolu šahovskega turnirja kandidatov za svetovno prvenstvo, so bili doseženi naslednji izidi: Talj - Smislov 1:0 v 26. potezi, Fisher - Keres 0:1 v 31. potezi, Gligorič - Benkoe prekinjeno z izgledi Gligoriča na zmago, Olaffson - Petrosjan prekinjeno v izenačeni poziciji. Stanje po 8. kolu: Talj, Keres 5,5, Petrosjan 4,5 (2), Ben koe 3 (1), Gligorič 2,5 (2), Smi- V Ha: 2*1' S S1'! *4is Rili ;'!hsk Hi. 0))r Jačei k.: Jutri bodo partije 7. in LOS ANGELES. ^ letni mehiški onttlil1*! kat. Raymundo « res je premaga „ v Frankieja Ry«» do>W prve runde. 2a P1, ni doživel n°bf“bV V 28 uspesnih 0 krat zmagal s K. , LOS ANGELES.j(V0 ^ PrVu.h!^ boj za svet-ne kat. med P j^jghi* Moorejem in Beccero bo v za' bra. ouguvori^geNK?.! Tiska KINO PROSEK-^ Os ^1 19. j predvaja da.nepar>II1(i^ ob 19.30 un O-i i'1 vistavision - i barv"' % Vi Kuw trn predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob lumbia cinemascope barvni filn,: Človeški Igrajo: RAY MILLAND, ANTHONV BERNARD LEE NEWLEV ------- BOILEAU-XARCEJAC • -^ MRZLI ZNOJ ] «No... Kako je torej prišlo do tega?» »Naenkrat, še pred nedavnim... Začutila sem, da nisem oma... da živim pri nekem tujcu... veste... tako kakor se človek očuti, ko se zbudi in ne pozna sobe.» »Da.. Ko bi vedel, da se ne bo6te jezili,* je dodal Fla-itres, »bi vam postavil še marsikatero vprašanje.* »Nimam nobenih skrivnosti,* je dejala zamišljeno. »Torej lahko?* »Prosim.* »Ali še mislite, kako bi izginili?* Madeleine je obstala in vzdignila pogled v Flavičresa, tisti ogled, za katerega se je zdelo, da zmeraj koga milo prosi. »Niste razumeli,* je zamrmrala. »Odgovorite!* Majhna skupina obiskovalcev se je zbrala ored neko sliko, iavičres je z očmi ujel podobo križa, bledega telesa, na ramo agnjene glave, curek krvi na levi strani prs. Malo vstran b je žensko obličje obračalo proti nebu. Madeleine je visela a njegovi roki in ni bila nič težja kot senca. »Ne... Ne silite me!» »Da. Hočem... V vaše dobro, kakor v moje.* »Roger... lepo vas prosim.* Le za spoznanje je vzdignila glas, a Flavičres je bil ves began. šel je z roko Madeleini čez pleča in jo je pritegnil sebi. »Še ne razumete, da vas ljubim, da vas nočem izgubiti!* Hodila sta kot dva avtomata, med madonami, snemanji križa, med sivkastimi Oolgotami. Dolgo mu je stiskala roko «Bojim se vas,* je dejal. »A potrebaiem vas... Morda mi e ta strah potreben... da bi zasovražil te življenje, ki ga živim... Ko bi le vedel, da me ne vlečete!* »Pojdiva!* Odšla sta skozi prazne dvorane in iskala izhod. Ni spustila njegove roke, še močneje se ga je oprijela. Spustila sta se po stopnicah in se znašla nekoliko zadihana ob gredici, po kateri je namakalni vodomet čiril mavrico. Flavičres se je ustavil. »Sprašujem se, če nisva malo nora... Se spominjate, kaj sem rekel malo prej?* «Da,» je odvrnila Madeleine. »Povedal sem vam, da vas ljubim... Ste slišali?* «Da», je potrdila Madeleine. »če bi vam ponovil, da vas ljubim, ali bi se jezili?* »Ne*. . »To je čudovito!... Hočete, da se še malo sprehodiva... še toliko si imava povedati*. «Ne... sem tako trudna. Pojdem domov*. Bila je bleda, kakor da je prestrašena. «Pokličem taksi*, je predlagal Flavičres, «a prej izvolite ta mali dar*. «Kaj je?» «Odvijte, odvijte!* Odvozlala je trak, odvila papir in postavila na stegnjeno dlan Cigaretnico in vžigalnik. Zmajala je z glavo. Potem je odprla cigaretnico in prebrala tiste tri besede na kartončku. «Ubogi moj prijatelj!* je vzkliknila. «Pojdite!» Odvedel jo je proti ulici Rivoli. »Ne zahvaljujte se mi», je dodal. «Vem, da ste si želeli imeti vžigalnik... Se bova videla jutri?* Prikimala je. «Prav. šla bova na deželo... Ne, ne. Nikar ne govorite! Pustite me ob spominu na današnji popoldan.. Glejte, taksi je tu... Draga Evridika, ne veste, kako ste me osrečili*. Prijel jo je za roko in pritisnil ustnice na orokavičene prste. «Ne glejte nazaj!* je dejal, ko je zapiral vrata pri avtu Bil je izčrpan in miren kakor nekdaj, ko je po ves dan tekal po bregovih Loire. 5. Ves dopoldan je Flavičres zaman čakal, da se oglasi telefon. Ob dveh je tekel na običajni kraj njunih sestankov na trgu Etoile. Ni je bilo od nikoder. Telefoniral je Gevignu Ta je bil odšel v Le Havre in se je imel vrniti šele naslednji dan okoli dveh. Flavičres je preživel grozen dan. Vso noč ni zatisnil očesa. Že veliko pred zoro je bil pokoncu in se je vrtel po svoji pisarni, preganjale so ga predstave in ga počasi razjedale. Oh ne, Madeleini se ni nič zgodilo. To ni mogoče! In vendar... Stiskal je pesti in se boril proti strahu. Nikakor ne bi bil smel tistega izjaviti Madeleini! Oba sta prevarala Gčvigna. Kdo ve do česa jo je utegnilo privesti obžalovanje tega, živčno in nestalno, kakršna je! On se je zgražal sam nad seboj. Navsezadnje ni imel kaj očitati Gčvignu. Ta mu Je zaupal. Zaupal mu je Madeleine. Treba je bilo napraviti :onec ti bedasti zgodbi... In še naglo!... Toda, ko si je Flavičres skušal zamisliti življenje brez Madeleine, se je v njem nekaj zapletlo; odpiral je usta; naslanjati se je moral na rob mize, na naslanjalo pri stolu. Najraje bi bil začel preklinjati boga, usodo, naključje, skrivno moč, naj se temu reče kakor koli, kar vse je privedlo do tako strašnih okoliščin Torej bo večno izgnanec! še vojska ga ni marala. Sedal je v naslonjač, kjer je sedel Gčvigne tisti večer. Ali ne pretirava svoje nesreče? Strast, prava strast se ne razvije v dveh tednih. Brado je naslonil v dlan in jasno gledal samega sebe. Kaj on ve o ljubezni? še nikoli ni ljubil. O, seveda! Koprnel je po podobi sreče kakor revež pred izložbenim oknom. Toda med njim in med stvarmi je bila zmeraj kakšna zapreka, hladna in nepremakljiva. In ko je bil naposled imenovan za inšpektorja, se mu je zdelo, da je postavljen za varuha temu pisanemu, srečnemu in prepovedanemu svetu. To je bilo zanj izložbeno okno. Krožite!... Madeleine, ne... Ni imel pravice... Ni se mogel pri,družiti tatovom. Prav mu je! Odpovedal bi se!,.. Strahopetec, »eva! Ob prvi zapreki se umika! Prav tedaj, ko je morda Madeleine na tem, da ga vzljubi... «Dovolj!» je dejal na glas. «Dovolj! Naj me že puste pri miru!* Skuhal si je močne kave, da bi ga podžgalo, hodil nekaj časa iz kuhinje v pisarno in iz pisarne v Pr®jeg0v(y»5 bolečina, ki se je vgnezdila v njegovo telo in v in mu ni dala dihati do kraja, mu ni dala w|fn° ^uti1. č\ kakor je bil vajen, tisto je bilo gotovo ljubezen- pf»J| pripravljenega za vsako zmoto, za vsako neun^„vo ie pobitosti je bil skoraj ponosen, da jih klati. Ka v W toliko časa gledati množico ljudi, ki se je vr 0ved*-5i/| pisarni, preučevati zapisnike, poslušati toliko i^P 9) f*V tem ni ničesar razumel in se je trdovratno Skomignil je z rameni, ko je kasšna stranka cfi solznimi očmi: »A jaz ljubim!* Najraje bi n111 n i_i. _ i o .i. — t ~ i ;.. u ri i 1 (). ^ A »Bežite, bežite! Smešni ste s to vašo ljubeznijo otročje sanjarjenje! Nekaj zelo lepega, zelo Cis segljivega. Prešuštvo me ne zanima*. Bil je tepec- ^ jOpM Ob osmih je bil še zmeraj v domači obleki, j,jc f na nogah, nepočesan in s preveč svetlimi očnu ^eip jr ni odločil. Madeleini ni mogel telefonirati, PieP je zaradi služinčadi. Sicer pa ga morda ne mar® Morda se pa tudi ona boji... ote* Obril se je in se oblekel ves razmišljen. ‘a lePfajl?, domislil, čeprav njegova volja pri tem razmišlja™ jgpfjjrf lovala, da se mora nujno videti z Gčvignom. s začutil potrebo, da je odkritosrčen in hkrati Je prekanjenostjo mislil, da je njegova zaskrbljenost da bi bilo dobro dati Gčvignu vsa zagotovila, z ie Pr$|K še nadalje sestajati z Madeleine. Kanček radosti ^ili /J iz megle, v kateri se je motal. Opazil je, da sonc* m ^ !j iti iiicgiCf v ivciLcri sc jc motai. upizii je, na 3 i«ic *n%\0 It oknice, ki jih je pozabil vzdigniti. Ugasnil je jjgvaVf, da je svetloba planila v sohn v vpHihr vniovih- ,ani) J, je zaupanje, brez razloga, pr in se vojna še ni razdivjala. Odpravil se je, P°® jgtaf^čj^ ključ pod predpražnik in ljubeznivo pozdravil vr“jftl ^ \ se mu je vse zdelo lahko. Najraje bi se bil zasm*J vznemirjenju. Nič se ni spremenil, to je got°v0.'v.9 v ■.*(?, za igračko tistemu skrivnostnemu nihalu, ki nl, oto f neprenehoma, od bojazni do upanja, od radosti 0 # od dvoma do drznosti. Nikoli odloga, nikoli en \fOOU nnžiij-lrn „ 1.. i____i. ; -df *. Ye.ga počitka, notranje uravnovešenosti. Ob adeleine iz svoje misli, da ne 1» Izključil je Madeleine v duševno zmedenost. (Nadalje