Leto LXVI
PoSlnïna plaïans т tfofovln!
V Ljubljani, v petek, dne 25. februarja 1938
štev. 46 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL6/lll
Telefoni nredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05	Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. ?563. Zagreb štv. 39.011, Prasa-Hunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Konferenca v Ankari
Medtem ko Evropa še odmeva od govora nemškega kanclerja Hitlerja in ko se spreminjajo osnove angleške zunanje politike ter je srednja Evropa še vsa razbolela od sunkov, ki jih je zadnje čase sprejela, medtem ko velesile sredi miroljubnih zatrjevanj drve v oboroževanje, kot ga zgodovina še ne pozna, se bo v turški prestolnici sestala konferenca Balkanske zveze v ozračju najlepšega razpoloženja. Ko da bi se Balkan hotel sedaj maščevati za vsa obrekovanja, ki so nanj letela, češ da je smcdnišnica ali vražja kuhinja, od koder izvirajo krvava obračunavanja med narodi in tisti tvor, ki zastruplja lepo sožitje Evrope. Danes je podoba drugačna. Danes vlada na Balkanu mir in je ostali svet ves v plamenih. Lepo maščevanje je to, ki ga je svet lahko vesel in na katerega so oni, ki se jim je čudež balkanske sloge posrečil, lahko ponosni.
Štiri zavezniške države, Jugoslavija, Romunija, Grčija in Turčija, ki se sestanejo k vsakoletnemu zasedanju v Ankari, nimajo v bilanci, ki jo bodo položile na konferenčno mizo, ničesar, kar bi vzbujalo slabe spomine ali povzročalo vznemirjenja. V najlepši medsebojni slogi je poteklo preteklo zavezniško leto in vsaka lahko pokaže mirno zavest, da je po svoje prispevala, da je Balkan ostal miren, trezen, delaven, navdušen za napredek, ne samo v kolikor tiče balkanskega ozemlja samega, ampak tudi za ves južno-evropski svet, ki danes stoji pod vtisom balkanskega tihožitja. Ne samo, da medsebojna zvestoba in dejanska opora v ničemer ni popustila med zavezniškimi državami, ampak se je zavest skupnosti še utrdila v prepričanju, da so balkanski naredi danes ono upapolno dejstvo v Evropi, od katerega tudi veliki narodi pričakujejo, da bo s svojo moralno težo vplivalo na zmago mirovnih hotenj v zunanji politiki velikih narodov.
Jugoslavija je od lanskega zasedanja v Atenah, ko so na njo pritisnile še neke podle intrige, s ponosom nadaljevala svojo pot navzgor. Končala je svoja prizadevanja za pomirjanje vseh svojih meja in bo lahko pokazala, da je uvaževanja vredna družabnica v Balkanski zvezi, zaželjena prijateljica in zaveznica in na prostoru, ki ga obvlada, steber organiziranega miru. Njen ugled je danes visok, tako visok, kot še nikdar ni bil, in njena beseda ima v mednarodnem življenju težo, kot je še nikoli ni imela. Tudi Romunija je pogumno šla navkreber, zvesta prvenstvenemu cilju, da svojemu narodu ohrani mir. Zadnje čase je v tem svojem hotenju sprevidela, da je treba z močnejšo roko zbrati vse tvorne sile naroda in iztrebiti iz državnega življenja vse ono, kar je njeno moč razkrajalo. Torej prihaja tudi ona na konferenco v Ankaro z večjo avtoriteto in je njen doprinos k balkanski mirovni skupnosti mnogo pridobil na moralni in materialni vrednoti. Grčija je vse leto pridno delala, urejevala svoje gospodarstvo in navajala narod k tvornemu udejstvovanju. Žela je velike uspehe in ko so se zadnjič pojavili nekateri znaki notranjepolitičnih bolezni, Grčija ni imela nobene težave več, da jih ozdravi, dočim bi prejšnja leta lahko postali usodni. Znamenje, da se temu narodu vrača zdravje in veselje do ustvarjajočega žiivljenja in da postaja Grčija v sestavu Balkana oslon, na katerega se mirno smemo zanašati. Tudi Turčija, četrta v tej miroljubni družbi, za svojimi zaveznicami ni zaostajala. Rastla je v blagostanju in v samozavesti ter je svojo miroljubnost dala naprej svojim velikim sosedam Prednje Azije, kjer je Balkanska zveza postala vzor za podobne meddržavne skupnosti, ki tamkaj čuvajo mir z velikim uspehom.
Ko gledamo to zares izredno rodovitno polje, ki so ga vztrajno obdelovali državniki balkanskih držav, se ne moremo ubraniti zavesti, da je delež naše države pri tem delu in tudi pri sadovih, ki ga je obrodilo in ga bo še obrodilo, brez pretiravanja največji. Res, Balkanska zveza je bila podpisana še prej, preden je v Jugoslaviji prišla na oblast vlada dr. Stojadinoviča. Toda takrat je bila še dete, v prvih početkih življenja. Takratna Balkanska zveza je bila ustanovljena za to, da drži v šahu Bolgarijo in Albanijo, odnosno tiste izvenbalkanake sile, ki bi se hotele teh držav posluževati za svoja vmešavanja na Balkanu. To ost je bilo treba Balkanski zvezi izbiti, da postane činitelj pravega miru. A zato je bilo treba državniškega poguma. Dt. Stojadinovič je pokazal, da ga ima. To ni nobeno hvalisanje, ampak ugotovitev dejstva, ki ga bo beležila tudi zgodovina. Ni bila lahka stvar povabiti bolgarskega ministrskega predsednika v Belgrad, z njim podpisati pakt večnega prijateljstva ter ga pred vsem svetom poljubiti z besedami: Naj Bog blagoslovi to prijateljstvo! Ni bilo lahko oditi nato med svoje balkanske zaveznike, ki so jih tuje sile hotele nahuj-skati proti Jugoslaviji, ter jim dokazati, da je najboljša zveza proti Bolgariji tista, ki jo govori prijateljstvo, in najboljša obramba medsebojno zaupanje. Naš ministrski predsednik je to dosegel, ker je imel vero v svoj cilj in voljo, da ga doseže. Njegovi zavezniki so v Atenah pohvalili to delo in tako se je pakt, ki je imel prvotno značaj razdiranja Balkana, spremenil v zvezo, ki hoče doseči, da bo enkrat vsebovala vse balkanske na-
Nagradno žrebanje „Slovenca
u
Ljubljana, 24. februarja 1038. | Danes [»opoldne je bilo žrebanje dobitkov, ki jih je za svoje naročnike razpisal »Slovenec«. Žrebanje je bilo pred komisijo naročnikov, katere člani so bili: Dr. Stanko Bevk, prosv. inšpektor v p., Aleksandrova cesta 10, Ljubljana, Anton Zaman, Apihova 28, Ljubljana, Marija Theuerschuch, Poljanska cesta 15-11., Ljubljana, ravn. Ivan Dolenc, Resljeva cesta 10, Ljubljana, Ivan Štrcin, župan iz Komende in ob navzočnosti javnega notarja Mate Hafnerja, Tavčarjeva ul. 6, Ljubljana.
22.	nagrado: Namizni jedilni servis in vinski servis (lini češki porcelan) je dobil Cuk Janez, Vučjavas 39, Križevci pri Ljutomeru.
23.	nagrado: En foto aparat »Zeis Neltar je dobila Jankovič Berta, Gregorčičeva 51, Maribor.
24.	nagrado: En foto aparat »Agfa ■ Standard« je dobila Kuret Adela, uradnica OUZD, Grad, stanovanje 79, Ljubljana (nov).
25.	nagrado: Ena garnitura loncev — 17 kom. je dobil Stenovic Franc, Maistrova ul. 2, Maribor.
Komisija naročnikov z javnim notarjem in mala ^srečna roka« Marija Trtnikovn.
Izid žrebanja je sledeč:
1.	nagrado: Nevestino balo: 2 svileni odeji, 12 kapen, 12 spod. rjuh, 0 brisač, 6 frolirk, 3 namizne prte, 12 serviet, 12 kuh, serviet in 6 blazin je dobri Rupnik 'Ivan, učitelj, Zg. Tuhinj, Šmartno v Tuli.
2.	nagrado: Radijski aparat Philips »Barcaro-Ia«, 4:1 cevni, je dobil Križaj Franc, Jegličeva 10, Ljubljana.
3.	nagrado: Radijski aparat Philips »Barcaro-Ia«, 4:1 cevni, je dobil Korče Ludvik, Rožna dolina cesta V-18, Vič.
4.	nagrado: Radijski aparat Philips »Narodni super«, 4:1 cevni, je dobila Kuhar Angela, Kočevje štev. 81.
5.	nagrado: Pisalni stroj »Rheinnietlal«, je dobil Prime Alojz, Zrkovska 33, Pobrežje, Maribor.
fi. nagrado: Pisalni stroj »Kappel-Fips<, je dobil Rojs Janez, krojač, Sv. Rupert, Sv. Lenart v Slov. gor.
7.	nagrado: Klavirska harmonika »Meinel-Jle-rold«, jo dobil Eckcr Hugo, Slomškova ul. 4, Ljubljana.
8.	nagrado: 1 kompletni kuhinjski pribor: jedilni, kavni, vinski, liker servis, 6 gar. jedil. prib. in 48 drugih komadov, je dobila Lukežič Marija, Rakek 197.
9.	nagrado: Blago za moško obleko s podlogo in eno »Ornega« žepno uro, je dobil Pfajfar Jožko,
Selca 16 n. Škofjo Ix>ko.
10.	nagrado: Radijski aparat 947 »Philips«, 3:1 cevni, je dobil Križanič Martin, Ob Železnici 6, Maribor.
11.	nagrado: Radijski aparat »947-Philips«, 3:1 cevni, je dobil Lekše Franc, fin. kontrola, Zagorje ob .Savi.
12.	nagrado: En »Lesce«-plug, je dobil Baloh Franc, gostilna, Jesenice, Gorenjsko.
13.	nagrado: En »Lesce«-plug, je dobil Trošt Josip, Cvetlična 27, Maribor.
14.	nagrado: En »Lesce«-plug. je dobil Spari Ivan, ekonom, Hrenca 4, pri Št. Petru, Maribor.
15.	nagrado: En »Lescec-plug, je dobil Her-goutli Franc, Valvasorjeva 39-1., Maribor.
lfi. nagrado: En plug znamke »Lesce*, je dobila Mailz Marija, gost.. Zg. Cmnrek 49, Marija Snežna.
17.	nagrado: En brzoparilnik znamke »Gama«, je dobil Vidic Edvard, Iluje 28, Kranj, (nov naročnik).
18.	nagrado: En brzoparilnik znamke »Gama«, je dobil Kotar Anton, Kartuzija Pleterje, Št. Jernej (nov naročnik).
19.	nagrado: En brzoparilnik znamke »Gama«, je dobil ftvara Kari, žel. uslužb. v p., Dr. Rečkova cesta, Novo mesto.
20.	nagrado: En brzoparilnik znamke »Gama<% je dobila Brožič Jožefa, mlekarna. Pred Škofijo 21, Ljubljana.
21.	nagrado: En brzoparilnik, znamke Gama-', je dobila Kunstelj Marta, Igriška 3, des. stop. IV. nadstropje, Ljubljana.
2fi. nagrado: Ena žepna ura »Omiko« je dobil dr. Alcksič Jakob. Vetrinjski dvor, Maribor.
27.	nagrado) Ena sobna ura — budilka z barometrom je dobil Drenek Josip, trgovec, Sovo-denj, Gorenjavas nad Škofjo Loko.
28.	nagrado: Ena žepna ura »Iko: (Anker) je dobila Rozman Julijana, Trebelno 26.
29.	nagrado: En jedilni servis za fi oseb — vzor — čast (št. 2) je dobil Turk Josip, trgovina Novo mesto.
30.	nagrado: En jedilni servis za šest oseb — moder rob (št. 1) je dobil Pavlic Jernej, polpolk., Ftlgnerjeva ul. 12/П., Ljubljana.
31.	nagrado: Ena sobna ura — budilka v lesu je dobil Rupnik Ivan, Celje.
32.	nagrado: Ena brivska necesera v usnju je dobil Vahčič Jožko, trgov., Videm ob Savi.
33.	nagrado: Ena električna grelna plošča za 220 voltov znamke »Graetzor« je dobil Pšunder F., župnik, Ruše pri Mariboru.
34.	nagrado: Šest frotte brisač (3+3) je dobil Kopriva Alfonz, učitelj, Valvazorjeva 36/1., Maribor.
35.	nagrado: Eno linnlej preprogo 200X 300 cm je dobila Cvek Mimi, Litija.
3fi. nagrado: Blago — 6 m za dve moški srajci (angleški popelin) je dobil Samec Jože, posest.,
Arclin 2, Vojni k.
37.	nagrado: Ena kaseta jedilnega pribora za 6 oseb (24 kom.) je dobil Mazi France, kapetan mor., Jugoslovenski trg 10/11., Zemun.
38.	nagrada: Dve električni svetilki za nočne omarice je dobil Lavriša Filip, trgovec, Sora, Medvode.
39.	nagrado: Ena kaseta jedilnega pribora za 6 oseb (24 kom.) je dobil Modrinjak Franc, kaplan, Loče pri Poljčanah.
40.	nagrado: Ena kuhinjska garnitura za dišave 14-ilelna je dobil Erhatir Martin, Sv. Jakob v Slov. goricah.
41.	nagrado: Ena damska torbica (usnje) je dobila Jeglič Poldi, Kralja Petra trg 10, Maribor.
42.	nagrado: En kovčeg (70 cm visok) je dobil More Ivan, Dobračevo 41, Žiri. (Nov.)
43.	nagrado: En kavni servis fr. 370/7017 (št. 4) je dobil Zavodnik Mihael, pekarna, Guštanj.
44.	nagrado: En nahrbtnik (moški) je dobil Crnugelj Anton, Babnopolje. Stari trg pri Rakeku.
45.	nagrado: En keramični kip Marije in 6 čajnih skodelic s krožniki je dobil Klančnik Norbert, Tvorniška 26, Maribor.
49. nagrado: En par čevljev »Peko« (moških ali ženskih) je dobil Guzej Jernej, Loke 332, Trbovlje I.
47. nagrado: En par čevljev »Peko« (moških ali ženskih) je dobil Rozman Leopold, Povšetova ul. 22, Kodeljevo, Moste.
18. nagrado: En par čevljev »Peko« (moških ali ženskih) je dobil Osredkar Maks, Prešernova 5, Jesenice, Gorenjsko.
rode brez izjeme. Ni čudno, če je ugled Jugoslavije, ki se je tudi sicer stalno notranje in zunanje krepila, tako močno zrasel, da so ji najprej zaveznice, potem pa ludi še ostala Evropa kaj radi priznali vodstvo na Balkanu.
Ko se sestaja konferenca Balkanske zveze v Ankari, je prav, da si ta dejstva pokličemo nazaj v spomin, saj je Balkanska zveza tako rekoč začetek naše zunanje politične rasti, in Balkan tisto polje, kjer je Jugoslavija najprej pokazala svoje vodilne sposobnosti in se nekako usposobila, da uveljavi svojo mirovno politiko ludi na drutjih področjih Evrope.
Konferenci v Ankari, ki ne bo imela pred seboj prav nobenih perečih vprašanj — saj
zaradi vzorne medsebojne sloge in tesnega sodelovanja tudi nobena takšna vprašanja nastati niso mogla — želimo, da bi glasno poudarila pred vsem svetom svojo voljo, da bo na ogromnem ozemlju, koder živi 60 milijonov' ljudi, varovala mir in jamčila za nemoteno tvorno kulturno delo balkanskih narodov in s tem dala varen oslon tudi onim mirovnim prizadevanjem velikih držav, ki si prizadevajo, da hi ob enajsti uri rešile mir v ostali Evropi. Oprte na Balkan, miron. delaven, zadovoljen Balkan bodo tej nalogi tudi kos in bo to najlepše maščevanje, ki ga je Balkan mogel doživeti, da je pu»tal vzor za Evropo.
19. nagrado: En par čevljev »Peko« (moškiti ali ženskih) je dobil Alt Aleksander, šolski uprav., Studenci pri Mariboru.
50.	nagrado: En par čevljev »Peko« (moških ali ženskih je dobil Pikš Martin, Kralja Petra c. 16, Jesenice, Gorenjsko.
51.	nagrado: En par čevljev »Peko« (moških ali ženskih) je dobil Levančič Josip, veletrg. z vinom, Lepodvorska, šiška.
52.	nagrado: En par čevljev »Peko« (moških) ali ženskih) je dobil Kubi Fcrdo, Poenkareova 23, Belgrad.
53.	nagrado: En par čevljev »Peko« (moških ali ženskih) je dobil Vahčič Anton, trgov., Lesko-vec pri Krškem.
54.	nagrado: En par čevljev »Peko« (moških ali ženskih) je dobil Krbavac Ivan, Spod. Iludin.ja, Celje.
55.	nagrado: en par čevljev »Peko« (moških ali ženskih) sta dobila Cesar Klara in Ivau, Prisojna ulica 3-1., Ljuljana.
56.	nagrado: En par čevljev »Peko( moških ali ženskih) je dobil Jegiir J., kavarnar, Kranj.
57.	nagrado: En par čevljav »Peko« (moških ali ženskih) je dobil lMeško Anton, trafikant, Vrstovškova uj 10, Mirje, Ljubljana.
58.	nagrado: En par čevljev »Peko« (moških ali ženskih) je dobila Tomazin Kozalija, trgovina, Le.skovec pri Krškem 13 (nov.).
59.	nagrado: En par čevljev »Peko« (moških ali ženskih) jo dobil Kozlevčar Franc, Dunajska cesta 1-B (V. nadstr.), Ljubljana.
60.	nagrado: En par čevljov »Peko« (moških ali ženskih) je dobil Gspan Alfonz, Ciril Metodova 19-11., Ljubljana.
6J nagrado: En servis za liker z rumenim podstavkom in 6 krožnikov za pevico je dobila Sterle Ivana, Gramozna jama, Ljubljana (nov).
62.	nagrado: En servis za vino (roza, št. 15) je dobil Žužek Karel, župnik, Št. Vid, Begunje pri Cerknici.
63.	nagrado: Eno termos steklenico in eno proviant-dozo (št. 20) je dobil Bizjak Franc, Mestni trg 3-IIL, Ljubljana.
64.	nagrado: En moka servis (2269 — zlat rob) in 6 moka žličk je dobil Sporer Martin, krojač, Sv. Jurij ob juž. žel.
65.	nagrado: Fina česal na necesera in ena ščetka za obleko je dobil Anderle Zdravko, Gosposka ulica 20, Maribor.
66.	nagrado: En damski nahrbtnik in ena termos steklenica je dobil Okorn Anton, Borovnica štev. 142.
67.	nagrado: En servis za liker (črno slikan, 775) in 6 krožnikov za pecivo je dobil dr. O. Papež, preds. dež. sod.. Nunska ulica 21, Ljubljana.
68.	nagrado: En moka servis (6-105, srebrn rob) in 6 moka žličk je dobil Pušavec Franc, gostilna, Lahovče 82, Komenda.
69.	nagrado: En kavni servis (fc. 445/6564) je dobil Rostohar Drago, šol. upr., Litija.
70.	nagrado: Ena manikira in damska denarnica je dobil Kramar Anton, Trnovlje 84, Celje.
71.	nagrado: En vinski servis (bel — brušen) je dobil Sušnik Leopold, Ilranilnična cesta 11, Ljubljana (nov).
72.	nagrado: En servis za konipot (modre b.) in 6 krožnikov za pecivo in en vinski servis jo dobil štanccr Ludvik, upr. bolnišnice, Murska S.
73.	nagrado: fi parov skodelic za čaj s krožniki in 6 krožnikov za pecivo (štev. 9) je dobil Restnan Janko, pos.. Radovljica 15.
74.	nagrado: 6 parov skodelic za čnj s krožnikom in 6 krožnikov za pecivo (št. 10) je dobil Skubic Anton, Gor. Logatec.
75.	nagrado: En električni likarnik jo dobil Ulčar Sebastijan, brivec, Stolna 5, Maribor.
76.	nagrado: En servis za pecivo (porcelan) in en vodni servis je dobil Podbregar Pavel, Št. Ožbalt. Trojane.
77.	nagrado: En par čevljev je dobil Cergolj Franc, Grad 81, p. Bled 1.
Zahvala
Lastništvo »Slovenca« se prav lepo zahvaljuje vsem cenjenim tvrdkam, ki so se za naš razpis nagradnega žrebanja zanimale in nam izvedbo tako lepo omogočile.
Te tvrdke so:
V	Ljubljani:
F. Kollman, Mestni trg 16. I. C. Mayer, Stritarjeva ulica 6. H. Suttner, Aleksandrova cesta 4.
H.	Suttner, Prešernova ulica 4. A. Krisper, Mestni trg 26.
I.	Fortič, Dvorni trg 3, I. nadstropje. »Radioval«, Dalmatinova ulica 13. A. Verbajs, Gosposvetska cesta 10. F, Stupica, Gosposvetska cesta 1. Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo 5. Krištof, Sv. Petra cesta 60.
»Peko«, Tyrseva cesta 11, F. I. Goričar, Sv. Petra cesla 29. C. Podržaj, Ig 147 pri Ljubljani.
V	Mariboru: Meinel-Herold.
V Celju: Stermccki.
LASTNIŠTVO »SLOVENCA«.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno. Nekaj nad ničlo.
Zagrebške vremenska napoved: Pretežno jasno. Zeniunskn vremenska napoved zn 23. februar: Večinoma jasno vreme z jutranjimi meglami. Ponoči slana.
Avstrijski kancler dr. Schuschnigg
o neodvisnosti Avstrije
Dunaj. 24. febr. e. V starem bivšem dunajskem parlamentu se je nocoj ob 19 začela zgodovinska seja zveznega sveta. Na seji je moral zvezni kancler Schuschnigg podati svojo napovedano izjavo o zadnjih dogodkih v Avstriji. Govor so prenašale vse avstrijske, nemške, češkoslovaške, italijanske, madžarske, švicarske in nekatere angleške in ameriške radijske postaje. Galerije so bile prepolne in prav tako tudi diplomatske lože.
Važni dogodki
Schuschnigg je burno pozdravljen začel govoriti ob 19.10. Pravi, da je sklical zvezni svet na sejo zato, da mu predstavi spopolnjeno avstrijsko vlado. Spremembe v vladi dokazujejo, da smo prišli do važnih odločitev, ki snio jih morali v vseh ozirih razčistiti in izvesti. Kancler pravi, da zdaj sicer ni čas za debate, ampak je treba hitro sklepati in hitro storiti. Zavedati se moramo med seboj vse svoje odgovornosti, kajti eno jc izven debate, in to je s v o b o d n u in neodvisna Avstrija. Ohraniti mir v neodvisni in svobodni Avstriji, to je naša nemška dolžnost. Že poprej je Dollfuss hotel priboriti to zavest miru in blagostanja, ki naj vsem plastem našega naroda zagotovi svobodo za razvoj. To hočemo dati tudi manjšinam, ki žive na našem ozemlju.
Borba za neodvisnost Avstrije pa se je začela že pred pol tisočletjem v Wormsu in je nato šla skozi terezijansko, jožefinsko in francjožefinsko dobo čez strašno klanje v svetovni vojni, pod vodstvom Seipla in Dollfusa dalje, in to je da se reši klasično-humanistični in krščanski element v Avstriji. Ta misel je bila tako močna, da so jo pravilno razumeli vsi od znanstvenikov, umetnikov in filozofov do preprostih delavcev in kmetov. V naših lastnih mejah smo se zmeraj in vse doslej borili za skupno nemško usodo, ker smo vedeli, da jo sreča Nemčije tudi sreča Avstrije. Zmeraj smo hodili po tej poli in prav tako se tudi poslej ne mislimo dati vplivati po zgledih od zunaj (odobravanje). Ko delamo v okviru ustave, poudarjamo, da naša ustava tudi ne pozna strank in nikdar ne bomo dopustili, da se Avstrija prevrže v strankarsko državo. Zato jc sedanja vlada prava koncentracijska vlada iu ne kaka strankarska koalicijska vlada.
Se bodo nas zavajali zgledi kakih tujih ljudskih front ali pa diktatorskih reiimov. Mi smo si ustvarili fronto lastnega naroda.
Zgodovinsko poslanstvo Avstrije
Nato je Schuschnigg začel govoriti o sestanku t Berchtesgadenu. Pravi, da ga je Hitler povabil 12. februarja na sestanek. Cilj tega sestanka je bil, da se odstranijo težave, ki so se nabrale okrog sporazuma, ki je bil podpisan 11. julija 1936. Ta sestanek je izzval v vsem svetu pravo senzacijo. Kljub vsemu trudu namreč ni bilo mogoče odstraniti napetosti med Avstrijo in Nemčijo. Po našem najboljšem prepričanju, mi te napetosti nismo zagrešili. Vsaka anormalnost pa se razvije v nesmisel in vsak nesmisel postane nevaren. Ves svet ee je teh nevarnosti tudi zavedal. Tako je ta dan temeljni kamen mirovne politike Nemčije in Avstrije in tudi temeljni kamen miru v svetu. Da pa lahko razumemo vse težave, ki so se nabrale okrog tega sporazuma, je posegel kancler daleč nazaj v zgodovino bivše avslrc-ogrske monarhije. Opozoril je na nesrečno leto 1866, ko se je razdvojila Nemčija od Avstrije in ko se je začela nesmiselna bnrba med veliko nemško in malo nemško za-misijo. V tem letu je propadlo tisto nemško cesarstvo, ki je obsegalo nemštvo od severa in daleč proti vzhodu in jugu. Dve tretjini prebivalstva v srednji Evropi sta bili tedaj nemški. S ponosom lahko govorimo vsi Avstrijci najlepše besede, da je bil Franc Jožef za nas nemški knez. Stari cesarje bil kot človek in vitez predstavnik te smeri. Avstrija sloji in pade s tem svojim posebnim nemškim poslanstvom. Kanclei omenja nato narodnostne boje v bivšem parlamentu monarhije in pravi, da so se od socialistov pa do korporativcev tedaj vsi prepirali o tem, kdo bi bil boljši Nemec. Vsi so tedaj in tudi danes grešili, ker se niso spraševali. kdo je bil dober Avstrijec. Spor še ni bil končan, ko je izbruhnila velika vojna. Upajmo, da smo zdaj za zmeraj prestali to krizo. Kancler se ustavlja nato pri razvoju Avstrije po svetovni
vojni in odločno zavrača krivico mirovnih pogodb in pa obtožbe, ki slone na laži o vojni krivdi. V Avstriji se je borba nadaljevala, dasi so zmeraj vsi želeli miru med pristaši te ali one smeri. Spomnimo se samo zadnjih besed pokojnega Dol-fussa, ki je umirajoč rekel: --Hotel sem samo mir. Mi nismo napadali, mi smo sy samo branili. Bog naj jim odpusti.« Tem besedam lahko verjamemo, ker umirajoči ne lažejo. Umirajoči govore zmeraj resnico. Dolfuss je bil tisti, ki je tudi na prvem sestanku domovinske fronte 11. decembra 1933 vzkliknil, ko je napovedal novo ustavo: »Mi Avstrijci sme Nemci in imamo nemško državo.« Sam sem 29. maja 1935 rekel, da v Avstriji nikdo ne dvomi in tudi nikdar ne bomo dvomili, da nismo nemška država, in k temu nimamo zdaj ničesar dodati.
Za *-aj je šlo v Berchtesgadenu
Ko me je kancler Hitler povabil v Berchtes-gaden, mi je omenil, da je treba odstraniti vse težave, ki so se napletle okoli pogodbe od dne II. julija 19%. Ta pogodba pa v bistvu in v uvodu ugotavlja, da se nemška vlada obvezuje priznati popolno suverenost in neodvisnost Avstrije. Obe vladi se obvezujeta, da bosta vprašanje narodnih socialistov v Avstriji smatrali kot avstri'ski notranji problem. Obe stranki tudi ugotavljata, da se bo avstrijska politika razvijala na tisti črti, da se Avstrija lahko priznava kot nemška država. Ta pogodba pravi, da je ta načela treba povedati na rimski protokol, ki tndi jasno govori o neodvisnosti Avstrije.
Prvi pogoj za pomirjenje v Avstriji i>a je, da se začne pogodba primerno izvajati. Glavni temelj tega dogovora pa je, kakor se je govorilo že v februarju 1937, priznanje avstrijske ustave z dne 1. maja 1934. To je priznanje Domovinske fronte kot edine nositeljice vse politične volje v Avstriji. Dasi smo že pred enim letom na široko odprli vrata vsem za sodelovanje, so se na primer vendarle še letos ob začetku leta širili letaki, ki so hoteli skaliti delo zbliževanja in pomirjevanja. Doseženi sporazum nosi v sebi vse kali uspeha.
„Možen ie samo časten m*r"
Ko ugotavljamo, da smo dosegli sporazum, se pa moramo spomniti številnih žrtev, posebno nesrečnih žrtev v februarju in juliju 1934. Izgubili smo tedaj svojega voditelja Engelberta l>oIlfussa. Po tej nesreči so hazardeqi na obeli straneh zapustili domovino in so ostali samo tisti, ki zvesto slede svoje ideale.
Novo politikiko pa hoče kancler usmeriti po teh načelih, ki jih narekuje Domovinski fronti:
Domovinska fronta naj zaobjame vse zakonito politično delo v Avstriji. To je zdaj tem bolj mogoče, ker nemška vlada izrecno izključuje vsako vmešavanje v avstrijske zadeve. Nezakonito delovanje pa bo vlada v kali zatrla in to je treba ugotoviti. Sklenili smo mir in možen je samo časten mir. Bilo bi nečastno, če bi v Avstriji imeli prav tisti, ki so govorili, da je majska ustava neveljavna in ki so ji očitali nasilje. Časten niir sloni tudi na tem, ko vzklikamo: Do tod — in ne dalje I (Silno vzklikanje in ploskanje.)
Na sestanku e Hitlerjem sva odkrito govorila, kako bi po našem prepričanju postalo najbolje za boljšo bodočnost Avstrije in vsega nemškega naroda, in to v interesu evropskega miru. Izjaviti moram v popolni jasnosti, da hočem v imenu Avstrije držati to besedo. Mi vsi bomo srečni, če ho konec težav in če bo 11. februar vreden žrtev, ki smo jih doprinesli za svojo neodvisnost.
Kancler pravi nato, da je tudi prišel čas, ko je treba pozabiti na pojme o klerikalcih in anti-klerikalcih, o konservativcih in revolucionarjih, o socialistih in nacionalistih. Za nas ne obstoja ne socializem in tudi ne nacionalizem, za nas je samo patriotizem pravo geslo. In v okviru Domovinske fronte je mesto za delo po tem načelu. Če hočem ohraniti svobodo in neodvisnost svoje domovine, tedaj moram tudi voditi tako politiko, da bodo prišle te njene življenjske sile do izraza.
V nadaljevanju svojega govora je zvezni kancler nn podlagi podrobnoetnih številk dokazal, da Avstrija v goepodarekem pogledu napreduje in da ima Avstrija vse jrogoje, da živi popolnoma samostojno življenje.
Nato se je zvezni kancler pečal z zunanjepolitičnimi odnosi Avstrije ter je na prvem mestu omenil neporušljivo prijateljstvo do Madžarske, ki je zasnovano v zgodovinski skupnosti in v sodobnosti tako utemeljeno, da ga niti ni treba posebej podčrtavati. Avstrija mu bo ostala zvesta.
Rimski protokoli so pokazali vso evojo vrednost. Pomegali so Avstriji in njenim zaveznicam preko vseh političnih in gospodarskih težav in Avstrija jim bo ostala zveeta.
Prijateljstvo med Italijo in Avstrijo rodi neprestano nove koristne 6adove. Po svetu so se zadnje dni raznesle vesti, kakor da bi bilo to prijateljstvo popustilo. Te vesti so prav tako neresnične, kakor one, ki so se širile pred leti, da je Avstrija prišla pod italijansko nadzorstvo. Naše prijateljstvo do Italije in prijateljstvo Italije do nas je nespremenjeno. Zvezni kancler je napravil poseben poklon Mussoliniju, ki je pokazal toliko neupogljive volje, a tudi razumevanja za avstrijsko potrebe in ki .ee je pri vseh evojih prizadevanjih za dobrobit in neodvisnost Avslrije vedno skrbno te-
Skupščina je sprejeta
drž. proračun in finančni zakon
Za Î83 — proti 96
Belgrad, 24. lebr. m. Za današnjo sejo Narodne skupščine, na kateri je v imenu vlade odgovarjal na kritike vladne gospodarske notranje in zunanje politike minister Dragiša Cvetkovič in na kateri je bil izglasovan državni proračun skupno s finančnim zakonom z ogromno večino, je vladalo v vseh poslanskih in časnikarskih krogih veliko zanimanje.
Pričetek seje
V dvorano so tedaj notranjim ministrom
Seja se je začela ob 9. stopili člani vlade, na čelu z g. dr. Korošcem, ki zastopa sedaj tudi odsotnega predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Sto-jadinoviča. Ko je bil preči turi zapisnik zadnje seje, se je zopet prijavil k besedi Voja Lazič. Protestiral je zaradi tega, ker niso bile postavljene na dnevni red interpolacije. Hudoval se je tudi zaradi tega. ter ministri nanje ne odgovarjajo. Notranji minister dr. Korošec mu je prestregel besedo: »Voja, vsako interpelacijo, ki jo predložite, pre-
Franco nadaljuje ofenzivo
Saragosa, 24. febr. AA. (Havas.) Nacionalistične čete, ki so predvčerajšnjim zavzele Te-ruci, so včeraj nadaljevale svoje prodiranje proti vzhodu, in siccr proti cesti, ki vodi v Va-1 o no i jo in na jug v dolino Turie. Vojska generala Franca je včeraj prodrla 8 km vzhodno in 10 km južno od Teruela Vladne čete se slalvo upirajo in se splošno umikajo, ne da bi stopale v boje od Iv iz u. Nacionalistično topništvo je obstreljevalo obsežna zbiranja čet pri Rubialesu in Val tle Huence. — V Teruelu so ujeli 4000
miličnikov in zaplenili velike množine vojnegu materiala.
Salamnnca, 24. febr. AA. (Havas.) Vrhovno poveljstvo je snoči naznanilo, da so nacionalistične čete ves včerajšnji dan zasledovalo sovražnika, ki ima ogromne izgube. Trije nasprotni tanki so razdejani. Med včerajšnjim prodiranjem eo nacionalisti zavzeli hribovite kraje Ga-lijane, Albnniz in vas Villa Espeza, ki je v vojaškem oziru zelo važna. I/, doline reke Turie pode nacionalisti zadnje ostanke sovražnecn vojaštva.
Belgraiske vesti
Belgrad. 24. tebr. ni. Pogajanja zastopnikov našega trgovinskega ministrstva in Narodne banke z zastopniki estonskega gospodarstva so bila uspešno zaključena tor je trgovinski minister dr. Vrba-tiič podpisal s predsednikom estonske delegacije protokol o izmenjavi blaga med našo kraljevino in Estonijo.
Belgrad, 24 lebr. m. Konterenca zastopnikov raznih gospodarskih organizacij je danes nadaljevala razpravo o reorganizaciji strokovnega šolstva. Več govornikov je na konferenci plediralo za to, naj bi se omogočil absolventom srednjih tehničnih šol obisk tudi na tehnični fakulteti na naših univerzah.
Belgrad, 24. febr. m. Nn predlog notranjega ministrstva g. dr. Korošca so kraljevski namestniki podpisali ukaz. da se sedež občine Dol v ljubljanskem okraju prenese iz Beričevega v Dol.
Belgrad, 24. febr. ni. Z odlokom notranjega ministrstva je prepovedan uvoz v našo državo in razširjanje češke revije »Pritonioit«, ki ifhaja v Pragi.	. . ,
Belgrad. 24. febr. m. Danes popoldne je imel sejo skupščinski odministrativni odbor, ki se je na novo konstituiral zaradi odstojia dcKcdanjega predsednika dr. Miškulina, ki je bil izvoljen za senatorja. Za predsednika je bil izvoljen dr. Lju «4ca Dcmetrovič, za tajnika pa Miliajlo Knstič.
Belgrad, 24. febr. m. V soboto dopoldne bo v orosvelnčiti ministrstvu anket« tiskarnarjev. krt ji-
I goveznikov in zastopnikov grafičnega delavstva. Na anketi 6e bo v smislu zahtev otnenjenih organizacij razpravljalo o nameravani inonopolizaciji šolskih knjig in zvezkov ter o uredbi glede ureditve državne tiskarne.
Belgrad, 24. lebr. n». V Belgradu sc mudita j predsednik Kmetijske zbornice za dravsko bano-! vino Martin Steblovnik in predsednik Kmečke zveze Janez B r o d a r.
Belgrad. 24. febr. m. V Belgrad sta davi dospela celjski župan Mihelčič in inž. Dolinar. Posredovala 6ta v več ministrstvih zaradi potreb celjske mestne občine — Prav tako se mudi v Belgradu predsednik ljubljanskega Pokojninskega zavoda dr. Milavec v zadevi izvedbe razširjenja jiokojninskega zavarovanja na vso državo. Sprejel ga je minister za eoc. politiko Cvetkovič.
Belgrad. 24. febr. m. Snoči je dopotovala iz Sarajeva v Belgrad skupina franc, vojakov smučarjev. ki je sodelovala pri vojaških smuških tekmah na Jahorini in dosegla tam lepe uspehe.
čitamol« Prečitan je bil tudi ukaz o imenovanju g. dr. Korošca za namestnika predsednika vlade in zunanjega ministru dr. Stojadinoviča za čas njegovega bivanja v inozemstvu. Sprejeto je bilo tudi poročilo verifikacijskega odbora tor je predsednik Narodne skupščine g. čirič proglasil za poslance dosedanjo namestnik« poslancev dr. Miškulina, Sveto zarja Stnnkoviča, Stevaua Janko v iča in L i karo viča. Ostavko na posla-niški položaj je podal na današnji seji tudi poslanec Stiro Hadžiristić, ki je postal senator.
Takoj nato je dobil besedo minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič, katerega govor objavljamo na drugem mestu.
Po govoru ministra Cvetkoviča sta hotela govoriti zaradi kršitve poslovnika dr. Kostič in Man-frorl Meštrovič, predsednik pa jima ni hotel dati besede in je odredil glasovanje. Zaradi tega je prišlo v dvorani do večjega medsebojnega prerekanja. Ker sta se v dvorani med poslanci JNS nahajala tudi senatorja dr. Kramer in Pucelj, so jwslanci JRZ zahtevali, naj omenjena dva senatorja zapustita zbornico. Zaradi nemira, ki se v dvorani ni takoj polegel, je predsednik čirič prekinil sejo. V času prekinjenja seje je imel svojo posebno sejo poslaniški klub JNS. ki je sklenil, da bo po današnji seji jxidal krajšo izjavo nepo-zvani petomajski »fiihrer« Bogoljub Jevtič. za njim pa predsednik poslaniškega kluba Ješa Protič.
Seja jo bila prekinjena skoraj eno uro in se je nadaljevala ob 12.45.
Navzoči vladni poslanci so ob tej priliki priredili notranjemu ministru g. dr. Korošcu, katerega so jns-arski poslanci neprestano napadali, burne in dolgotrajne ovacije in neprestano vzklikali: >Živio dr. Korošec!«
Glosovan'e
Seja so jc nadaljevala popoldne ob 6 Ko se je dr. Korošec z ostulimi rinili vlade pojavil v
ge varoval, kar bi moglo napraviti le videz, da se vmešava v avstrijske notranje zadeve. Te ugotovitve so mi ležale pri srcu.
Avstrija je navezala trajne prijateljske stike z velikimi zapadnimi državami in je tega ozračja medsebojnega zaupanja vesela. S posebnim poudarkom je treba oinoniti prijateljske odnose z Anglijo, Francijo in Zedinjenimi državami Severne Amerike in s Švico. Avstrija jo pripravljena snovali gospodarsko in drugo prijateljske odnose tudi z drugimi evropskimi državami, predvsem 6 sosednimi.
Avstrijska zunanja politika ima jasno zunanjepolitično črto. Ni Avstrija potegovala politično
meje, ni ona odgovorna za sedanjo politično podobo sveta. Toda v danih prilikah in okoliščinah ima Avstrija pred seboj samo ta cilj, da svojemu ljudstvu ohrani mir in da svojemu ljudstvu ohrani svobodo. »To, kar imamo, tega ne damo.« Avstrija, kol je danes, da mora ostati in bo ostala, to je naš cilj, je vzkliknil zvezni kancler. To, kar imamo, to hočemo ohraniti in tudi bomo ohranili.
„Avstrija je nemška država"
To svojo voljo izjavljamo pred vsem svetom, ki je morda zadnje dni dvomil v našo ljubezen do svobode. Mi smo krščanska država, mi smo nemška država, mi smo svobodna država. To ohraniti, jo cilj naše zunanje politike. In to, kar nas drži pokonci, je neomagljiva vera v večnost našo državne tvorbe.
Kancler nato našteva, da je pretekli teden sprejel na tisoče pisem od vseh strani prebivalstva; pisem, v katerih so dobri Avstrijci izražali svojo bojazen pred bodočnostjo. Zahvaljujem ea Vam za te izraze ljubezni do domovine, zahvaljujem se vsem, je dejal, ki so z mano vred pretekle dni Avstrijo ljubili in zaradi nje v skrbeh bili.
Proti koncu svojega govora se je kancler zahvalil avstrijski armadi, orožništvu in policiji, kmetom in delavcem, ki so se te dni pokazali v vsej svoji domovinski ljubezni. Se enkrat vabi vse, naj se v okviru Domovinske fronte zberejo k delu za Avstrijo. Poziva vse. naj se varujejo razrednih nasprotstev. naj ne psujejo vsakega de. lavca z boljševikom in vsakega resnega delodajalca s kapitalistom. Naj poderejo obzidja, ki so med raznimi stanovi, da se bo človek približal človeku brez posredovanja strankinega urada. Čo bi pa kdaj v Avstriji prišlo do tega, da bi so na eni strani zbrali izobraženci, na drugi pa delavci, potem naj vsi vedo, da se bo on, kancler, nahajal v vrstah delavčevi Vse poziva k delu, samo na nergače, ki sejejo nezaupanje, ki trosijo malodušnost, na te lahko pozabi.
V svoji borbi za neodvisno domovino, je zaključil kancler, pa zaupam v pomoč večnega Boga, ki pa samo onim pomaga, ki so trdno odločni, da se žrtvujejo za to, kar ljubijo. Ker pa Je on, ker pa je Domovinska fronta, ker je vsa Avstrija trdno odločena, da žrtvuje vse za neodvisnost in svobodo domovine, za to tudi nobenega dvoma ni, da bo ta borba zmagovita.
zbornici, so mu vladni poslanci zopet priredili dolgotrajne ovacije. Dežurni tajnik Dragotin otojadinovič je za tem 6poročiI, da predlog finančnega odbora pretresa svoje poročjlo o spremembah in dopolnitvah v računskem' dffu državnega proračuna. Nato pa je Čirič takoj odredil glasovanje in je tajnik Stojadinovič ČUal imena posameznih poslancev. Pri daiiaSnjcm glasovanju se je pokazalo, da je opozicija v skupščini od dneva do dneva vedno bolj razbita. Za proračun je glasovalo tudi več opozicijskih poslancev, tako med drugimi poslanci Ivan Banič, dr. Novačan in drugi. Pa tndi več opozicijskih poslancev se je zdrževalo glasovanja. Tako ni glasoval dr. Dobovišek, kateremu je bil pred dnevi v Narodni skupščini verificiran mandat. Dalje nista glasovala dr. Lovrenčič in Dako Mnkar. V dvorani med glasovanjem tudi ni bilo poslancev dr. Janjiéa in obeh So-kioev. Ko je tajnik prečita! ime dr. Janjiéa in so je ugotovilo, da ga ni v dvorani, so se iz vrst poslanskega kluba JRZ slišali medklici: »Gotovo pripravlja procesijo!« S tem medklicem so hoteli opozoriti na znano protikonkordatsko gonjo dr Janjiéa. Ko je tajnik prečital imena obeh Sokičev, katerih ni bilo v dvorani, so se čuli medklici: »Ponižno čakata na stopnicah.« Po svoji stari navadi se je hotel postaviti s svojo korajžo pri glasovanju tudi ljubljanski po-slanoc Rajko Turk, ki je takoj, ko se je preči-talo njegovo ime, vstal in močno zavpil: »Pro-tif!« Tudi dr. Mirko Kosič ni glasoval, predsednik skupščinskega delovnega kluba,
V veliki tišini je za tem predsednik Čirić objavil rezultat glasovanja. Glasovalo je 279 poslancev. Za proračun je glasovalo 183, proti pa 96 poslancev. Izid glasovanja, ki je vplival na opozicijo porazno in so poslanci opozicije hitro drug za drugim zapuščali dvorano, so vladni poslanci pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem kraljevski vladi.
Predsednik čirič je za tem sporočil, da se bo razprava o državnem proračunu v posameznostih nadaljevala jutri zjutraj ob 8. Na dnevnem redu je razprava o postavkah za vrhovno državno upravo, za pokojnine in invalidske podporo in za postavke državnih dolgov. Nato pa pride na vrsto proračun za pravosodno in prosvetno ministrstvo.
Minister drт Cvetkovič
o resnem delu sedanje vtade
O neresni kritiki opozicije
Dunaj, 24. lebruarja. Dunajski župan Schmitz je včeraj govoril pred domovinsko fronto in izjavil med ogromnim odobravanjem: Kakor se mi nc vtikamo v notranje razmere tretjega Rajha, tako zahtevamo, da se tndi tretji Rajh ne vtika v naše notranje politične razmere. Kancler Schuschnigg si je lahko svest, da bo šla domovinske 'ronta za njins čez drn in strn.
Belgrad, 24. februarja. AA. Na današnji seji narodne skupščine je imel minister za socialno I politiko in ljudsko zdravje tale govor:
Gospodje narodni poslanci! Tudi tokrat jo narodna skupščina na široko razpravljala o proračunu za bodoče proračunsko leto, tudi tokrat so nastopili številni govorniki, ki so kritizirali delo nacionalni vlado in iznašali vse. kar je jio njihovem mnenju koristno in potrebno in kar je po njihovem mnenju tudi zagrešila sedanja vlada Ugotoviti moram takoj, da obstojita dve skupini politikov v parlamentarni opoziciji. Prvi so, ki pripadajo Jugoslovanski nacionalni stranki, drugi, ki pripadajo ostalim opozicionalnim političnim krogom. Odgovor, ki gn hočoni dati, bo temeljil na govoru predsednika Jugoslovan nacionalne stranko, kor je to mnogoštevilna parlamentarna opozicija in ker so predstavniki to stranke bili na oblasti.
Gospoda! Slišali ste od predstavnikov jns-reži-ma, dn jo naša zunanja politika nniiravila glavno
in osnovno napako s tem, da je ohladila prijateljstvo med našo državo in Francijo. Gospoda, ugotoviti moram s tega mesta, da niti v eui stvari ni naša zunanja politika spremenila svoje smeri in poslabšala oduošajev, ki so prej vladali med Jugoslavijo in Francijo. Če smo kaj dodali, kjer je bilo treba kaj okrepili, tedaj sta obe strani, ki sta imeli v rokah našo in francosko zunanjo politiko, delali skupno, tedaj sta obe strani postali močnejši.
Naša država lahko služi za primer, kako je treba spoštovati mir v Evropi
Opozicionalni govorniki so govorili in trdijo še danes, da glede teh odnosajev ni vse v redu. Poudariti mornm, da jo še včeraj nosilec te zunanje politike — dr Milan Stojadinovič zapustil danes našo prestolnico v družbi predstavnikov držav Balkanskega sporazuma ter odšel v Ankaro, da še bolj utrd, tome-lje našo zunanje politike.
(Nadaljevanje v drugi iï'laji.)
KiicAA za izpopolnitev
slovenske univerze
Varšavska opera v stavki
Varšava, 24. febr. АЛ. Pat. Že tri dni traja stavka v varšavski operi. Stavka 367 oseb, ki so zasedle opero in jim simpatizerji pošiljajo hrano v poslopje. Zastopstvo stavkajočih je obiskalo predsednika vlade, prosvetnega ministra predsednika občino in druge. Opera je last občine, vodijo jo pa «zasebniki.
Bf»a milrrnhnv RoPa^i roman? Roparski "c5 m'ft'OPOV. ž0) vendar ujf romanu ni
podobna ta zadova, kajti mikrobi (bacili, bakterije) so povsod. Tudi v ustih med zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, da bi uničili zobo. Redna nega zob s Chlorodontom prežene mikrobe iz ust. Toda le stalna nega varuje zobe pokvare. Chlorodont zjutraj — Ohlorodont predvsem zvečer! Potem ostanejo zobje zdravi! Domači proizvod.
Konferenca Balkanske zveze
Akademiki univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani bolestno občutimo nevzdržne razmere, ki vladajo zlasti na tehnični in medicinski fakulteti in resno otežkočajo znanstveno delo.
Ugotavljamo, da jo te razmere povzročila prekomerna štednja pri rednih materialnih kreditih, splošno pomanjkanje učnega osebja in nedostatek primernih poslopij.
Naj nam ho dovoljeno ugotoviti, da ljubljanska univerza še danes — po skoraj dvajsetletnem obstoju — nima niti lastne zgradbe.
Ob najracionalnejšem izkoriščanju prostora je v univerzitetnih predavalnicah prostora samo za eno tretjino vseh slušateljev. Seminarji in instituti, zlasti prirodoslovnih skupin, so nameščeni v mrzlih hodnikih s kamnitnim tlakom. No tehnični fakulteti je dobršen del institutov nameščen v podstrešju. Inventar, določen za praktične vaje, je deloma po hodnikih in stopniščih in ker ni montiran, ga ni mogoče uporabljati.
Z novo uredbo o medicinskih fakultetah je hil na medicinski fakulteti na univerzi v Ljubljani ukinjen V. semester, ki ga je fakulteta dejansko žo imela. Ta ukrep je slovenske slušatelje zadel v živo in predstavlja ponovno okmitev že itak nepopolne slovenske univerze.
Redni proračunski krediti so od leta 1930-31 do leta 1937-38 padli za 61.55%.
Maribor, 24. februarja.
Danes popoldne je šla na Pohorje preiskovalna komisija, ki je odvedla 6 eeboj tudi dva izmed morilcev, in eicer Sego in Ivana Šajtegla. Bevardija ni mogla vzeti 6 6eboj, ker je ranjen. V preiskovalni komieiji 6o bili poveljnik orožni-ške čete kapitan Mavrič, vodja kriminalnega oddelka mariboreke policije nadzornik Cajnko s policijskimi agenti in orožniki ter nekaterimi občinskimi tajniki iz Radvanja. Glavni mentor današnje poti na mesto zločina je bil mladi Šajtegel. Komisija ee je tako rekoč pod njegovim vodstvom podala po i6ti poti, po kateri eo morilci zasledovali svojo žrtev. Šli so najprej čez most in Kralja Petra trg, Frankopansko cesto na Pohorsko cesto, od tam po Zgornji Radvanjski do Popokališ'ke ulice in po njej na Spodnjo Radvanjsko cesto ter v Radvanje do Bevardijeve hiše. Pri tej hiši so po šajteglovem pripovedovanju vsi trije čakali, da 6ta prišla mimo Milka Gorupova in Stane Delničar. Za njima бо 6e podali morilci ter ju v bližini Sernečevega poeestva prehiteli. Šli eo nekoliko naprej, se tam uetavili ter pustili, da &ta oba odšla mimo njih. Zopet eo ju zasledovali ter ju pri prvem razgledu spet prehiteli in ee malo pred njima ponovno ustavili. Očividno so iskali primer; nega mesta za napad. Ker se jim to mesto ni zdelo ugodno, so šli za njima do bližnje kapelice sv. Antona, kjer so ju zopet prehiteli. in šo ee zadaj za kapelico uetavili. Tam je bilo ugodno mesto, ker gre pot po globoki zaseki, tako da jima žrtvi ne bi mogli uiti v gozd. Prvi ee je ustavil Sajtegel, šega in Bevardi pa sta šla kakih 20 m višje. Ko sta prišla Dolničar in Gorupova mhno Šajtegla, ee je ta mimo zadržal za drevesom in počakal, da eta prišla do njegovih tovarišev. Bevardi je 6edel na desni etrani poti na posekanem hlodu, Šega pa njemu nasproti. Prvi seje dvignil Bevardi ter s sekiro v roki pristopil k Dolničarju in ga prosil za cigareto. Ko mu je Dolničar odvrnil, da cigarete nima, je v tistem hipu Bevardi zamahnil ter z vso silo udaril Dol-ničarja jx> glavi. Dolničar je še imel toliko moči, da je fiotegnil iz žepa evoj lovski nož ter je dvakrat eunil Bevardija v nogo. Takrat pa je Bevardi že drugič udaril s eekiro in v tietem hipu je priskočil tudi šega, ki je držal v rokah dolg kos železa, ki je imel na eni 6trani kot pest debelo buroko io je s tem udaril Dolničarja ter ga podrl na tla. Milka Gorupova je pri prvem udarcu na Dolničarja presunljivo zakričala in se obrnila navzdol v beg. Bežala je, takrat pa ji je zastavil pot Šajtegel.
Gorupova je mislila, da je ta turist in je zaklicala: »Pomagajte, pomagajte!« Šajtegel pa je planil na njo ter io začel udrihati s palico. Takrat je šega videl, da je Dolničar že na tleh, pa je planil na pomoč Šajteglu ter je začel še sam udrihati po Gorupovi ter jo podrl na tla. Nato so morilci pograbili svoji žrtvi ter ju še živi zavlekli kakih 25 korakov od poti vstran v gozd. Tam so ju vrgli na kup in ker so videli, da se še gibi jeta in vzdihujeta in da so v njiju še znaki življenja so jih začeli neusmiljeno spet mlatiti. Sekali so iu s sekiro tako, da je vse naokrog v širini kakih 7 m pobrizgano s krvjo in so krvavi curki švignili celo visoko na drevesa. Dolničar je dobil 10 udarcev, na Milki Gorupovi pa so ugotovili 24 smrtonosnih ran. Ko so morilci videli, da sla žrtvi negibni, so jima obrnili žepe, sezuli čevlje, pohrali smučke in palice ter so se napotili nazaj Šajtegel je odšel po severni poti, po kateri so morilci prišli, Šega in Bevardi pa sta se napotila po drugi stranski poti v dolino. Bevardi je vzel obe smuški palici, ker ga je noga močno bolela ter se je ob nju opiral. Šega in Šajtegel pa sta nesla smučke, čevlje in nahrbtnik žrtev. Pri Sernecu so se spet vsi skupaj sešli ter so se podali jxitem na Bevardijev dom. Tam so se posvetovali, kako bo za naprej.
Smrtna nesreča pri de'u
V	ponedeljek, 21. t. m. okrog 5 zvečer se je v Trbovljah na zunanjem kopu »Neža« zgodila huda nesreča, katere žrtev je poetal 40-letni miner Korošec Miha. Kot običajno delajo vsi minerji, je tudi Korošec, po končani strelbi prožil razrahljano zemljo, da jo leže pomečejo v vozičke in odvažajo. Pri tem se je udrla nad njim zemlja in velikansko kamenje ter ga zasulo. Tovariš, e katerim 6ta skupno delala, je še pravočasno odskočil v pravo smer, Korošec pa ravno v nasprotno. Takoj so prihiteli delavci, ki niso prišli drugače do njega, da so kamen navezali na vrv in ga s pomočjo »Bagerja« odstranili z njega Pokojni je bil dober človek in skrben oče. Zapušča ženo in tri otroke.
Požar na Vačah
V	sredo zvečer ob pol 11 je nastal požar pri posestniku Jakobu Končarju (-pri Matijevcu«) na Vačah. — Ogenj je uničil hišo in hlev. Živino so v zadnjem trenutku z največjim naporom rešili iz gorečega hleva. Ogenj je bil podtaknjen. Sploh imamo v zadnjem času nn Vačah ali v bližnji okolici opetovano jiožar, po navadi nastane ogenj ob sobotah in okrog 11 ponoči — dokaz, da je na delu zločinska roka.
Spričo navedenih razlogov čuti Akademska akcija dolžnost, da ponovno opozori javnost na najvitalnejše potrebe slovenske univerze, in 6icer:
1.	na naknadno posojilo za dograditev univerzitetne knjižnice;
2.	odkup zgradhe rudarskega oddelka;
3.	kredit za zgradbo in inventar strojnega instituta;
4.	kredit za zgradbo in inventar prirodoslovnih institutov;
5.	kredit za zgradbo in inventar hidrotehnič-nega laboratorija;
6.	kredit za dograditev anatomskega instituta;
7.	da se naj § 51. zakona o univerzah spremeni tako, da bo zajamčena postopna izpopolnitev medicinske fakultete univerze Kra-ija Aleksandra I. v Ljubljani.
Apeliramo na vse odgovorne faktorje, da podpre omenjene nujne predloge, da ho univerza Kralja Aleksandra I. vsaj oh svoji bližajoči se 20-letnici obstoja dobila ono mesto, ki ji kot najvišji kulturni ustanovi slovenskega naroda pripada.
Akademska akcija za izjx>j>olnitev univerze v Ljubljani
Fišer Franc,	Raič Dragan,
t č. predsednik, s. r.	t. č. podpredsednik, s. r.
Vsi trije so si prisegli med seboj, da ne bodo izdali drug drugega, Bevardi se je preoblekel ter mu je mati obleko in srajco oprala, obenem pa je tudi izmila krvave madeže s sekire. Skrili so potem ves plen, 800 din in uro pa je Bevardi obdržal pri sebi. Morilski plen so našli davi detektivi v Bevardovi hiši po dolgotrajni preiskavi. Skrit je bil pod podom v svinjaku. Tam so našli dvojne smučke, dva para smuških čevljev, nogavice, rokavice, pižamo, fotografski aparat, okrvavljen nahrbtnik in lovski nož Dolničarja. Za ta umor je vedela tudi Bevardijeva mati, ki je pa danes vse odločno tajila. Ves potek tega dejanja je pripovedoval samo Šajtegel, dočim je Šega ves čas tudi na licu mesta zatrjeval, da je pojiolnoma nedolžen ter da še nikoli ni bil na Pohorju. Šega je hotel doprinesti tudi alibi in je njegova priležnica zatrjevala varnostnim organom, da je bil njen prijatelj ob 6 zvečer doma. Zaradi tega je policija tudi njo aretirala.
Po današnjih ugotovitvah se vidi, da so morilci napravili komplot za umor Dolničarja še pred sobotno razpravo. Iniciator umora je bil Šega, o katerem prifioveduje Šajtegel, da jih je pred napadom hrabril ter jim je pripovedoval, da je v vojni ubil včasih naenkrat po 6 sovražnikov in je zato dobil jiohvalo in ga zato vest prav nič ne peče. Govoril jima je tudi, da sta oba še mladoletna ter da se jima nič ne more zgoditi, če bi ju slučajno dobili. Morilca so f>o očividu na licu mesta odgnali zopet v zajxire mariborske mestne policije, preiskava pa se šo nadaljuje, da se še ugotovijo krivda Šege in nekatere podrobnosti tega strašnega zločina. Med Mariborčani vlada ogromno zanimanje za potek preiskave. Danes dopoldne, ko so na policiji zasliševali Šego in Šajtegla, se je zbralo pred jiolicijskim komisariatom veliko število ljudi, ki so prav grozeče gledali na oba morilca, tako da je morala policija oba s pomožno stražo spremljati v jxdicijske zajiore, ker bi ju sicer množica linčala.
Bukarešta, 24. febr. AA. (Router.) Danes je v Romuniji plebiscit o novi ustavi. Po prvih poročilih poteka glasovanje povsod v največjem redu in miru. Opažena je velika udeležba glasovalcev. V presto,niči vlada svečano razpoloženje. Državni uradi in zasebne pisarne so zaprte, da na ta način omogočijo vsem glasovanje. Na mnogih poslopjih so razobešene zastave. Na zidovih so nalepljeni manifesti rodoljubnih društev in strokovnih organizacij, ki izrekajo kralju zahvalo. Novo romunsko ustavo so manjšine pozdravile z navdušenjem. Vodja nemške manjšino Fabritius je izdal proglas, s katerim poziva romunske Nemce, naj glasujejo za ustavo, ki jim daje enake pravice z ostalimi romunskimi državljani ne glede na vero ali poreklo.
Naše žrebanje
Ljubljana, 24. februarja.
Nestrpno pričakovani dan je končno prišel: naši stari redni in naši novi naročniki so bili deležni na dan sv Matije, tistega, ki odtaja še najtrši led in po navadi prinaša pomlad, in na dan debelega četrtiia, ki sta padla v en sam dan, deležni velikega »Slovenčevega« nagradnega žrebanja. Nestrpnost med tistimi, ki imajo pravico do tega žrebanja, je naraščala od dne do dne. Saj tako velikega žrebanja, in sicer prav zastonj, v Sloveniji še ni bilo, zlasti ne v taki obliki. Saj naše žrebanje ni zahtevalo od dosedanjih naročnikov prav nič drugega kakor da v redu plačajo naročnino in že so pripuščeni.
Sedaj moremo ugotoviti, da je bil odziv med občinstvom nad naše pričakovanje dober: naši stari naročniki so z redkimi izjemami sicer vedno plačali naročnino, toda prijatelji našega lista, zlasti tisti, ki so ga dosedaj brali v javnih lokalih, v brivnicah ali samo kupovali, so se naročili na naš dnevnik, zn kar jim ne bo nikoli žal, tudi če niso bili sedaj izžrebani.
Po deželi in po mestih je šla govorica: »Če bi le kaj zadeli I« Ženske so brale v »Slovencu* o lepih opremah, likalnikih in servisih ter so ugibale, kako bi se jim prilegel ta ali oni dobitek. Moški so mislili na druga, bolj praktična darila: na pluge, na brzoparilnike, na radijske aparate in na ure Kdorkoli ima zaposlitev v Jugoslovanski tiskarni, je moral po svoji lastni vestnosti in znanju odgovarjati na nešteta vprašanja: »Mislite, da bo res žrebanje 24. februarja?, »Mislite, da ne bo goljufije?«, pa spet -»sumljive« prošnje: »Vi imate zvezo s tiskarno, ali morete kaj vplivati, dn bomo ludi mi deležni Ieli nagrad?» Nn taka vprašanja je bilo seveda težko odgovarjati.
Danes popoldne pa so postajale gruče okrog Jugoslovanske tiskarne, kjer je bilo žrebanje. Naši naročniki so izjavljali, da jim ne gre za pol ure
Ankara, 24. febr. AA. Anatolska agencija. V zvezi s sestankom sveta Balkanske zveze, ki bo jutri v Ankari, se pripeljejo s jiosebniin vlakom Metaxas, dr. Stojadinovič in Comnen, ki bo zastopal romunskega zunanjega ministra Ta-taresca, ker je ta zaradi današnjega plebiscita o novi romunski ustavi zadržan. V Ankari pripravljajo zastopnikom prijateljskih in zavezniških dežel nnvdušen sprejem.
Turški politični krogi jxisvečajo sestanku sveta Balkanske zveze veliko pozornost. Tudi časopisje piše o tem dogodku zelo obširno. V svojih člankih razčlenjuje dosedanje uspehe skupnih nastopov Balkanske zveze v vseli vprašanjih, ki se tičejo njenili članic. Od 4. februarja 1934, ko so balkanski pakt [»odpisali v Belgradu, oziroma od 9. februarja istega leta, ko so ga na svečan način podpisali v zlati dvorani atenske znanstvene akademije, jc pa koristil ne le članicam Balkanske zveze, temveč tudi ostalim balkanskim državam. Prvo redno zasedanje Balkanske zveze je bilo leta 1934 v Ankari, ko so podpisali statut o svetu Balkanske zveze in njenem gospodarskem svetu. Drugo zasedanje je bilo v Bukarešti maja 1935, tretje v Belgradu maja 1936, četrto pa v januarju 1937 v Atenah. Sedanji sestanek je v Ankuri. Ta važna politična ustanova je s svojim štiriletnim delom dokazala, da hoče miroljubno delovati in jo zato s tem opravičila svoj obstoj in svojo jwhtiko.
Program v Ankari
Po doslej določenem delovnem programu sveta Balkanske zveze bi to zasedanje poteklo nekako takole:
Prvi sestanek štirih zunanjih ministrov bo v Ankari jutri, v petek, 25. februarja; drugi in tretji bosta v soboto, 26. februarja, četrti in jieti v nedeljo, 27. februarja, šesti, sklepni, pa v ponedeljek, 28. februarja, dopoldne.
Danes, v četrtek ob 20 se pripeljejo dr. Stojadinovič, Metaxas in Comnen Petrescu s j»oscb-
London, 24. februarja. V diplomatskih krogih so naziranja, da bodo pri italijansko-britanskih pogajanjih prišla v razpravo naslednja vprašanja:
1.	Anglija in Zveza narodov priznata italijanski imperij.
2.	Pogajanja za sklenitev pakta štirih velesil kot posledice oslabelosti Zveze narodov, ki jo je Chamberlain javno priznal v zbornici.
3.	Izjava, da so interesi Velike Britanije v Sredozemlju, ki je važna prometna žila in interesi Italije, ki je postavljena v sredino Sredozemskega morja, enako važni.
4.	Načelna pariteta brodovij Italije, Anglije in Francije.
5.	Skupnost angleških in italijanskih interesov v Sueškem kanalu, to je zagotovilo svobodnega
Podoben proglas je izdala zveza židovskih občin v Romuniji. Vsak romunski volivec je moral priti v svojo občino in u s t m e n o izjaviti, ali je za besedilo ustave, ki je bilo objavljeno pred tremi dnevi, ali ne. Izjave so bile poleg imena volivca vpisane v j>osebno knjigo. Glasovanje je bilo obvezno in kdor bi ne prišel na volišče, bo kaznovan z denarno globo.
Mexico, 24. febr. AA. Havas. V rudarskem središču Maguari v državi Sihuasua je eksplodiralo več vagonov plina in vreč z dinamitom. Porušenih je 60 hiš in požar se jc hitro širil, ker je primanjkovalo vode za gašenje. Trije rudarji so mrtvi, 18 pa ranjenih.
gori ali doli, ker imajo dovolj časa, da utegnejo počakati na izid žrebanja.
Uradniki in uradnice naše uprave in propagandnega oddelka so delali sinoči pozno v noč. Urejali so še zadnje naročnike ter uvrščali njihove številke v kartoteko za žrebanje. Telefon je zvonil dopoldne in še popoldne, če je ta in ta uvrščen in če je kaj upanja na nagrado.
V	prostore uprave v pritličju so že prihajali člani komisije. Prišel je javni notar Matej Hafner, dalje dr. Stanko Bevk, prosvetni inšpektor v p., g. Anton Zaman, ravnatelj Ivan I) o-1 e n e c in ga. Marija T h e u e r s c u h , prišel jo zastopnik konzorcija »Slovenca« g. Anton Čadež, dalje voditelja našega propagandnega odseka g. Jože K o š i č e k in inž. S o d j a , ravnatelj uprave g. R a k o v e c. Navzoči so bili skoraj vsi uradniki naše uprave in prišli smo tudi iz III. nadstropja uredniki in poročevalci »Slovenca«, da po svoji časnikarski dolžnosti ugotovimo tn zgodovinski dogodek za »Slovenca«, čakali smo še na dve važni osebi, namreč na g. Ivana Š t r c i il a , člana komisije in župana iz Komende, in pa na malo štiriletno gospodično Marijo Trtnikovo, v katere malih ročicah bo usoda »Slovenčevih« nagrad. Na minuto točno je prišel g. Ivan Štrcin.
V	prostorih uprave pa je bila še neka druga osebnost in usodno naključje je hotelo, dn je morda najbolj važen posel zn notarjem g. Hafnerjem upravljal neki g Janko Hafner, ki je fotografiral z vseh strani, najbolj pa se je seveda zanimal za gdč. Marijo Trtnikovo.
Ko se je komisija že zbrala, pa je občinstvo poslalo deputacijo do nje z vljudno prošnjo (ali z zahtevo), naj tudi ona kontrolira žrebanje. Nič lažjega kakor to Prišla je skupina naših naroč nikov, ki je ves ča? vztrajno in budno pazila, da vendar ne bo nobene »goljufije«.
Tudi lastnica usodnih ročic, štiriletna Marija Trtnikova je prišla ob pravem času, tako da je bilo vse v redu. Spremljal jo je seveda kavalirsko
nim vlakom v Carigrad. Tu jih liodo pozdravili carigrajski generalni guverner Vuhitin, garni-zijski poveljnik general Halis, poveljnik mesta, šef carigrajske jxilicije Falih-Kilidž, jugoslovanski, grški in romunski konzul s konzularnim osebjem, častna četa !x> pa visokim gostom izkazala čast. V petek, 25. februarja, bodo na sporedu tele točke: Metaxas, Stojadinovič in lctrescu se pripeljejo v Ankaro ob 10.30. Na postaji jih bosta sprejela predsednik turške vlade Dželal Bajar s svojim državnim podtuj-nikom Kema'.oui in zunanji minister Arus. Ob 12.35 se začno uradni obiski, ki jih liodo vsi trije zastopniki držav Balkanske zveze napravili pri turškem zunanjem ministru in pri predsedniku turškega parlamenta. Ti obiski bodo zelo krat-> ki in formalnega značaja.
Popoldne ob 15.30 bo prva seja tega zasedanja sveta Balkanske zveze v salonih turškega zunanjega ministrstva. Ob 20.30 je na sporedu večerja, ki jo priredi visokim gostom na čast turški zunanji minister Ruždi Aras. V soboto, 26. februarja, je takle spored: Seja v zunanjem ministrstvu se začne ob 10 in se ima končati do 12.55, ker priredi ob 13.30 Dželel Bajar kosilo na čast zastopnikom sveta Balkanske zveze. Popoldanska seja sveta se začne ob 15.30 in bo trajala do 18 Zvečer bodo vsi štirje ministri na zasebni intimni večerji pri Ruždiju Arasu. V nedeljo, 27. februarja, 6e začne konferenca ob 10 in konča ob 12.45, nato pa priredi šukrikaja, turški notranji minister in glavni tajnik vladno stranke, slavnostno kosilo na čast gostom. Po kosilu se nadaljuje konferenca. Zvečer priredo grški, jugoslovanski in romunski [»oslanik skupno soarejo v Ankara-Palaceu na čast zastopnikom sveta Balkanske zveze. Ponedeljek, dno 28. februarja: Konferenca sveta se začne ob tO in se bo nadaljevala do opoldne. V ponedeljek, 28. februarja, ob 20.30 se gosti odpeljejo. V torek, I. marca, so gosti v Carigradu, kjer ostanejo cn dan.
prometa med Italijo in njenimi vzhodno-afriškiml
posestvi.
6.	Razgovor o moči italijanskih čet v Libiji in britanskih čet v Egiptu, Sudanu in Palestini.
7.	Medsebojna ustavitev sovražne propagande.
Verjetno bo v teku pogajanj prišel v razgovor tudi španski problem. V Londonu pričakujejo, da bo Italija izjavila, da ni interesirana na strategič-nem položaju na Iberskem polotoku, ampak da hoče le preprečiti širitev boljševizma v Sredozemlju. Iz tega bi sledilo, da naj Anglija posreduje v španski državljanski vojni in predlaga obema strankama kompromis, ki bi ustrezal načelui »Varnost pred boljševizmom«.
Včeraj je odpotoval angleški poslanik v Rimu lord Perth v London, da dobi navodila za pogajanja, ki bodo v Rimu. Pred svojim odhodom se je dolgo razgovarjal z ministrom Cianom. V Londonu bo lord Perth imel razgovor z Chamberlai-nom in Halifaxom.
Pričakujejo, da bo Anglija pričela s pogajanji tudi z Nemčijo.
Kdo bo Edenov naslednik
London, 24. febr. AA. Router. V |>arlamenfn
še zmeraj ugibajo, kdo bo prevzel sedaj zunanje ministrstvo. Omenjajo štiri kundidatc: lla-lifaxa, fnskipa, Morrisona in MacDonalda. Med pogajanji z Italijo bo vodil zunanje ministrstvo Halifax, ki ga bo v parlamentu zastopal predsednik vlade Chamberlain. Sicer pa je najbolj verjetno, da lx> tudi fiozneje ostal zunanji minister lord Halifax
1лјгс1 predsednik tajnega državnega sveta lord Halifax, ki je obenem tudi šef zunanjega urado, jo bil danes ojioldne pri kralju Juriju VI. v avdienci v Buckinghamski palači, jioprej so je pa udeleži sejo državnega svete v Buckinghamski palači.
njen g. očka. Od začetka ni punčka kazala nobenega strahu, prav vljudno je pozdravila, gospodičnam je dala rokeo. gospodov se je nekoliko izognila, vendar je pred komisijo le napravila poklon-ček. Tudi pred fotografskim aparatom ni pokazala nobenega strahu. V splošni demokraciji in po krajšem razpravljanju je bilo sklenjeno, naj bodo listki naših naročnikov zmešani v zaboju, ne v vreči. Zaboj je bolj pripraven za žrebanje.
Mala Marija Trtnikova, ki so jo opazovale mnoge radovedne oči in nestrpno čakale, kdaj bo potegnila prvi listek iz zaboja, se je ustrašila svoje važne in pomembne naloge ter splošne pozornosti, ki je je bila deležna. Ob tem svojem prvem na stopu v javnosti se ji kar ni hotelo potegniti listka iz zaboja. Šele na prigovarjanje prijaznih članov komisije in pa naših uradnic se je nekoliko oju-načila. K pogumu je svoji ljubki hčerki pomagal tudi očka, ki ji je zagotovil, da ni nič nevarnega, če listek izvleče iz zabeja. Tako kakšnih pet minut je trajalo pogajanje z našo malo gospodično, dokler se ni ojunaČila in potegnila listek. Zadnja nagrada jo bila ugotovljena prva po članih komisije in po notarju g. Hafnerju. Začetek je bil premagan in mala gospodična je nato naglo in pogumno vlekla listke drugega za drugim. Ljubljansko občinstvo, ki je žiebnnju prisostvovalo, je večkrat glasno zajamralo, češ: »Štajerci dobivajo!« In res so imeli naši naročniki onkraj Savinje in Save sorazmerno več sreče kakor pa nn tej strani. Prva nagrada to je revestina bala, je bila izžrebana zadnja okrog 6. ure.
Tistim, ki niso bili izžrebani, in med tisoči naših naročnikov je seveda mnogo takih, ki so zatrdno računali na svojo srečo, pa naj bo v tolažbo. da ponovno pripravljamo tako žrebanje. Sreča je neizprosna, toda upamo, da so po večini dobili naša darila res potrebni ali pa vsaj laki, ki jim utegnejo ta darila priti prav v njihovem gospodarstvu in gospodinjstvu. V juniju ua več sreče I
Ugotovitve komisiie
na mestu umora 'аЛ™.™™
Danes v Romuniji
plebiscit o novi ustavi
Načrt za sporazum
med Italijo in Anglijo
Ne zamudile 1	Samo le danes k
TEA VON HARBOU: I. del »Indijskega nagrobnega spomenika« velikega nemškega velefilma
»ESnapurski tiger«
KINO MATICA	Telefon 21 24	KINO MATICA
Drobne
Koledar
Petek, 25. februarja: Valburg«, devica; Feliks III., papež.
Bobota, 20. februnrja: Matilda, devica; Viktor (Zmagoslav), spoznavalec.
Novi grobovi
-J- V Ljubljani Je umrla v starosti 54 let ga. Josipina Boiič, žena pismonoše. Pogreb bo danes ob dveh popoldne iz mrliške veže splošne bolnišnice. Naj ji sveti večna luč. Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Ljubljani je umrla ga. Avgusta Ruda roj. Btthm, soproga višjega davčnega upravitelja v pokoju. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišču sv. Jožefa na Vidov-danski ccsti 9. — Umrla je ga. Maurer Julija roj. Silly. Pogreb bo v soboto oh 2 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- V Cerknici je v sredo zjutraj umrl g. Ivan Arhar, cerkovnik in kamnosek. Pred dobrim tednom ga je zadela kap. Pokojnik je bil vzoren katoličan in zaveden Slovenec. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9. Naj v miru počiva biaga duša! Žalujočim naše iskreno sožalje!
—	Drainatskim odsekom prosvetnih društev!
V nedeljo, dne 27. t. m. bodo še sestanki vseh dramatskih odsekov za dekanijo Šmartno pri Litiji v Šmartnom v Društvenem domu ob 3 popoldne, za dekanijo Kamnik v Društvenem domu v Kamniku ob 11 dop. in v Zagorju v Društvenem domu ob 9 dop. Ker je sestanek velike važnosti za organizacijo Zveze ljudskih odrov, pozivamo vsa društva, da se ga gotovo udeleže. Prido delegat Zvezo.
—	Trgovci iz ljubljanske okolice imajo svoj redni letni občni zbor v veliki dvorani Trgovskega doma v petek, dne 25. I. m. ob 9 dopoldne z običajnim dnevnim redom. Uprava Združenja trgovcev.
—	Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joseiova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
—	Podpore pri Borzi dela. Zaradi prekoračenja kreditov so po sklepu upravnega odbora Javne borze dela v Ljubljani z dne 18. febr. 1908 ustavljeni vsi dodatni (izredni) obroki na redne podpore.
—	Ustanovni občni zbor Tujskopromelnega društva Otoče-Dobrava bo v nedeljo, dne 6. marca ob 15 v Otočah v gostilni g. Ivana Markelj. Ker se bo sedaj zgradilo novo moderno poetajno poslopje, bodo tujci brez dvoma še rajši po6eča!i naše kraje, zatorej nam je ustanovitev tega društva nujno potrebna. Vabijo se domačini in okoličani, da se ustanovnega občnega zbora v obilnem številu udeležijo in pristopijo k društvu.
ITA RINA in SVETISLAV PETROVIČ v filmu prirodnih kra-ot iz naše solnčne Dalmacije
Princeza koral
Premiera danes v KINU SLOGA Tel.27-30
— Stalež osebja ravnateljstva pošte, brzojava in telefona v Ljubljani. Šef občega odseka poštnega ravnateljstva v Ljubljani svetnik g. Jože Štu-kelj je po stanju dne 1. januarja 1938 sestavil knjižico Stalež osebja ravnateljstva pošte, brzojava in telefona. Knjižica prinaša vsa imena jjoét-nega uslužbenstva v Sloveniji, nadalje za vsakega uslužbenca službeni kraj, rojstni dan, efektivno službeno dobo, dejansko službeno dobo, ki je vra-čunljiva v jrokojnino in čin položajne skupine, kdaj je bil obsežen. Nadalje prinaša knjižica seznam jioštnih odpravnikov, fckaz pošt na področju ljubljanskega ravnateljstva 6 klasifikacijo teh pošt in imeni predstojnikov. Drugi del pa prinaša izvlečke in tabele o mesečnih prejemkih drž. uslužbencev, prispevkih v uradniški sklad, razne vzorce za uradno jxelovanje. Knjižice se bodo s pridom posluževali vsi poštni uslužbenci, nadalje pa tudi vsi državni uradi. Pa tudi zasebniki, ki imajo opravka s temi zadevami, bodo dobili iz knjižice mnogo gradiva, ki ga potrebujejo.
Uredbo o likvidaciji kinctskih dolgov,
vse izpremembe vnešene na svoje mesto, celotno sedaj veljavno besedilo po §§§, dobite v Cirilovi v Mariboru in v vsaki knjigarni. — Cena 12 din.
—	Igrokazi za jiostni in velikonočni čas. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani prijioroča sledeče igre za to priliko: Gregorin: V času obiskanja; pasijonska drama. 26 din, vez. 38 «itn. — Romuald: Slovenski pasijon, prolog — predigra, 14 slik in zaključni zbor. Priredil N;ko Kuret, 20 din, glasbeni del Slanko Premrl, 10 din. — Drabosnjak: Igra o Kristusovem trpljenju (iz leta 1818), priredil Niko Kuret, 20 din. — Drabosnjak: Igra o izgubljenem sinu v prologu in 7 nastopih, 20 din. Meško: Pasijon; velikonočni misterij v 7 skrivnostih in 3 predpodobami, 16 din, vez. 24 din. — llervvig: Velikonočna igra; poslovenil Jože Vovk, 20 din, glasbeni del Matija Tome, 10 din. — llot-manmsthal: Slehernik, priredil O. Zupančič. 28 din, vez. 40 din. — Salainon: Križev pot (Ljudski oder.
IV.	letnik, 15 din). Časopis .«Ljudski oder« (letnik
V.,	štev. 4) prinaša glede teh in še več drugih iger potrebne podatke o sceneriji, kostumih itd.
—	Neznanje ne varuje pred nevarnostjo! Kaj pomaga vzdihovati: »nieeni vedel, da imam zobni Kamen*, če se začno zobje majati. Zobni kamen vrši evoje uničevalno delo nn notranji 6trani zob, pa bi se morali zato pravočasno boriti zoper njega z rednim čiščenjem s Sargovim Kalodontom To je v naši državi edina zobna krema z učinkovitim eulforicin-oleatom, ki odpravi jx>lagcmia zobni ka-
novice
men, prepreči, da ee ne napravi na novo in pri tem niti najmanj ne škoduje zobni eklenini.
— Dve ljubljanski tvroki osleparil. Maks je trgovski pomočnik, brez stalnega bivališča, pa zelo podjeten pri zbiranju denarja na sleparski način. Star je komaj 22 let. Hodi okrog in nakupuje suhe gobe. Lani je bila v Poljanski dolini prav dobra sezona za gobe. Nekateri gobarji 60 zaslužili čedne tisočake, celo nad 10.000 din. Make ee je pojavil v Ljubljani in obiskal dve večji tvrdki, ki na debelo kupčujeta s 6uhimi gobami. Izrabil je položaj svojega očeta. Obe tvrdki eta mu dali 2000 din na račun dobavljenih gob. Make pa ni izpolnil svoje trgovske obveznosti in je ponaredil še podpise nekaterih œeb. Pred malim kazenskim senatom, kjer je Maks vse odkrito priznal, je bil obsojen na 4 mesece etrogega zapora.
Notarska tarifa — nova izdaja ia 5 din — v Cirilovi, Maribor.
— Nekaj kriminalne statistike. Po podatkih ljubljanskega okrožnega sodišča je bilo lani pri 13 temu 6odišču podrejenih okrajnih sodiščih 7659 novih kazenskih zadev, predlanskim pa 7832. — Okrajna sodišča sodijo prestopke zoper čaet, prestopke zaradi navadnih tatvin in prevar, kakor tudi druge prekrške. Opažati je. da ti prestopki nazadujejo. Kriminaliteta ne pada, pač pa nara-
ščajo v drugem pogledu hujši zločini. Okrajna 60-dišča eo izrekla glede omenjenih prestopkov 4531 sodb, predlanskim 4573. Pri okrajnih sodiščih ljubljanskega okrožja pa so 6e pomnožile kazenske preiskave zaradi raznih zločinov. Lani je bilo 1389 novih kazenskih preiskav, predlanskim 1267.
—	Dve hudi nesreči. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela dva jjoneerečenca, ki sta hudo ranjena. 26-letna delavčeva žena Hema Sivec s Koroške Bele je dopoldne žagala drva, pri tem pa ji je leva roka zašla pod cirkularko. Cirku-larka je mladi ženi odrezala levo roko nad zapestjem. — V Voklem pri Kranju se je hotel voziti s tujim vozom 9-letni hišarjev sin Vinko Ahčin. Po nesreči mu je zašla desna noga pod kolo, ki mu jo je zlomilo.
—	Pri prevozu gledaliških rekvizit z gostovanja v Celju dne 22. L m. sta se izgubili s tovornega avtomobila dve blazini z rdeče-ruineno prevleko. Domneva se, da sta padli s tovornega avtomobila med Celjem in Vranskim. Poštenega najditelja prosimo, naj jih odda na najbližjo orož-niško jxistajo. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Ljubljana
Petek, dne 25. februarja 1938
Gledališče
Drama. Petek, 25. februarja: Zaprto. Sobota, 26. februarja: »Rdeče rože«. Red A. Nedelja. 27. februarja ob pol II dopoldne: »Sne-guljčica«. Matineja za mladino. Cene od 14 do
2	din. — ob 20: »Firma«. Izven. Cene od 20 din navzdol.
Opera. Petek. 25. februarja: Zaprto. Sobota, 26. februarja: »Don Juan«. Premierski abonma. Gostovanje J. Gostiča. Nedelja 27. februarja ob 15: »Mala Florumye< Izven. Cene od 24 din navzdol. — Ob 20: »Pod to goro zeleno«. Izven. Cene od 30 din navzdol. Gostovanje gdč. Žu-pevčeve.
Prireditve in zabave
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani bo
priredila za svoje člane in prijatelje na pustno nedeljo, dne 27. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani veselo predpustno zabavo 6 pestrim spo-redom. Na programu je predvsem izborna burka v treh dejanjih »Trojčki«. Razen tega bo nastopil nepozabni dr. Morello s svojimi novimi šalami pod starim naelovom: »Visoko plemstvo*. Dalje šaljivi kupleti, vesela muzika itd. če hočete ugodno eedeti, ei rezervirajte takoj vstopnice po 6, 4,
3	in 2 din v pisarni »Pax et bonum« v trančišk. pasaži. Obiščite naš teater, ki ga vodi strokovni icžieer!
Na pustno nedeljo ob jx>1 8 zvečer uprizori rokodelska igralska družina veseloigro »Velika malenkost«. Veseloigra nam v 4 dejanjih prikazuje nenavadne dogodko v »Starem svetu«, kjer se pravkar slavi 15-letnica županovanja Petra Groma. Igra je polna dogodkov, ki privabijo gledalcem dosti smeha in zabave. Zato v nedeljo vsi v Rokodelski dom!
Prosvetno društvo trnovo pripravlja za člane in prijatelje za pustno nedeljo 27. t. m. vesel večer. Člani igralsko družine bodo v režiji g. C. Povšeta uprizorili Hirstovo burko v treh dejanjih »Teta na konju«.
Gobezdalo so pravi tistemu, ki bo delal lo, kar bo delal Danes na »Bohetnskein večeru« gledaliških igralcev, ki bo pri MikliČu na pustni torek 1 marca. Za nabavo in smeh bodo jx>skrbeli naši pcvci in igralci. Obleka poljubna. Vstopnico v predprodaji pri operni blagajni.
Predavama
Vič. Drevi ob 8 predava v Prosvetnem društvu g. prof. dr. Vinko Sarabon o Kitajcih in Japoncih.
Sestanki
Barjansko okrožje Z. F. O. priredi drevi ob obrnili četrti okrožni sestanek, ki bo v trnovskem prosvetnem domu, Karitnova ulica 14. O nadškofu A B Jegliču bo predaval stolni dekan g. dr. Kimovoc; predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vse odseke, posebno še mestne, opozarjamo, da se sestanka v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
Lekarne
Nočne službo imajo lekarne: Dr. Pircoli, TyrSeva c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Ghr-tuft Moste.
1 Novi železniški ravnatelj prevzel posle. Včeraj je g. dr. Fran Bončina prevzel poelo ravnatelja želez, ravnateljstva v Ljubljani.
1 Trpljenju naših inož in fantov mod svetovno vojno velja nocojšnji prosvetni večer, ki bo ob 8 v beli dvorani Uniona. Na programu je deklama-clja »Padlim junakom«, oktet bojevnikov zajioje »Oj ta soldaški boben«, »Oblaki so rdeči«, Oj Doberdob«:. Nato sledi predavanje o bojih, pri katerih je sodeloval zlasti 17 pp., torej slovenski fantje in možje. Njegov bivši vojni duhovnik g. minister dr. Fr. Kulovec, ki jo sam spremljal vojake po Galiciji, Tirolah in drugih bojiščih, bo predaval o njihovem trpljenju ter o grozotah, ki so jih doživeli slovenski možje in fantje na raznih bojiščih. Njegove besede bodo pojasnjevale številne ekioptične sliko. Opazili bomo, kako drugi narodi poslavljajo na bojnih poljanah krasne s]X>menike padlim žrtvam. Ob 20-letnici teh bojev je naša dolžnost, da postavimo tudi slovenskim junakom dostojen spomenik na naših Brezjah. Na ta prosvetni večer so vljudno vabljeni vsi bojevniki, ki so sami doživljali te strahote, in naj pripeljejo s seboj tudi člane evojih družin. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7.
1 Danes — »Češkoslovaški večer« v Unionu. Jugoslovanska češkoslovaška liga v Ljubljani priredi drevi ob 9 v kino dvorani »Union« predavanje in zvočni film »Češkoslovaška v vojni in miru«, na katerega vabi V6e občinstvo (v6top prost — program 2 din). Uvodno besedo bo govoril predsednik lige g. dr. Egon Stare, na kar bo predaval češkoslovaški konzul v Ljubljani g. St. Miftovsky o »nastanku in stremljenjih češkoslovaške republike«. Za njegovim govorom bo sledilo 5 zvočnih filmov, ki bodo predstavljali: 1. Predsednka-Osvo-boditelja T. M. Masaryka na gradu v Lauih in sedanjega predsednika dr. E. Beneša na gradu Topolčanih. 2. Film iz življenja češkoslovaških legionarjev v Franciji, Italiji in Rusiji, ki bo sicer nem, zanimiv pa predvsem zaradi tega, ker je izviren iz tistega časa, ter torej etar že dvajeet let in najnazorneje predstavlja zgodovinsko resnico. Filmani so dogodki ob napovedi vojne v Pragi za časa stare Avstrije, potem pa pot skozi Sibirijo, obisk Maearykov v Sibiriji in Franciji ter organizacija legij v Italiji (Stefanik), prav do slavnostnega vhoda Masarvkovega v Prago. Občinstvu bo ta historični film nudil največ zanimivosti. Tretji film bo predstavljal kongres 36.000 češkoslovaških legionarjev v Pragi (zvočni film) in četrti manevre češkoslovaške armade (zvočni film), ki bodo pokazali, na kakšni višini etoji danes češkoslovaška vojeka ter kako tudi demokratične države 6krbe za obrambo svojih tneja in meja svojih zaveznikov. Peti film pa bo predstavljal svečanosti češkoslovaškega kmečkega ljudstva v narodnih nošah, kar bo prišlo še bolj do veljave, ker bodo 6like v barvah in jih bodo spremljale narodne melodije. Ker je vstop prœt, se prosi, da
dvignite še pravočasno vstopnice pri blagajni kino Union, kjer бо že na razpolago.
1 Filharinonična družba v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v petek, dne 18. marca ob 18 v Hubadovi dvorani Glasbene Matice v Ljubljani, Vegova ulica. — Dnevni red je sledeči: 1. otvoritev |K> predsedniku; 2. poročilo tajnika; 3. j>oročilo blagajnika; 4. poročilo računskih pre-gledovalcev; 5. določitev vpisnine, članarine in uetanovnine; 6. volitev novih odbornikov in namestnikov; 7. slučajnosti.
KINO KODELJEVO	Tel. 41-64
Danes in jutri ob 8 zvečer CONDOTTIERI ('Zastava v nevarnosti) Za dodntek: POHLEP (Marlene Dietrich in Gary Cooper).
Cene: 8.—, 6.50, 5.50, 4.50, 3.50 in 2.50 din.
Celje
c Celjski počitniški dom pod Tovstom. Kura-torij za zgradbo celjskega Počitniškega doma poroča, da je že pričel z razpošiljanjem položnic za prispevke. Prihajajo že tudi nakazila, kar je dokaz, da je celjsko občinetvo razumelo potrebo te eocialne ustanove. Kuratorij se obrača do vseh, ki 60 že prejeli, odnoeno še bodo prejeli položnice, 6 prošnjo, da jih čimprej izpolnijo ter tako omogočijo, da bo mogel Počitniški dom že letošnje poletje sprejeti pod svoj krov prve, okrepitve potrebne mlade letoviščarje. Dvakrat da, kdor hitro da! Vsak najmanjši prispevek je dobrodošel. Imena darovalcev in nakazane zneske bo kuratorij od časa do časa objavljal. Darovalcem, ki бо že nakazali prispevke, pa zaenkrat najlepša hvala!
KINO UNION Danes zadnjikrat film s Simone Simon in Jamesom Stewartom v glavni vlogi
V sedm h nebesih
(Im siebonten Himniel) JUTRI: „TRGOVINA Z BBLiM BLAGOM"
c Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek, 28 t. m. g. dr. Slavko Rakovec, specialist za kirurgijo iz Ljubljane, o »Kamnih v človeškem telesu«. Predavanje bodo j>ojasnjevale ekioptične slike.
c Ob priliki pomočniških izpitov eta darovali gdč. Fini Martini-Glanz in Smolnikar Meri Obrtni nadaljevalni šoli 80 din. Obema 6e upravitelj-6tvo šole najlepše zahvaljuje!
Kino METROPOL-Celje
DUNAJSKE MELODIJE
vedra opereta, poma sinet><; ln Alaçeriev Hans H .It Lizal Holzsehuli Rudolf Carl
c Sijajna zmaga državnega prvaka g. Vaeje Pirca v Celju. V sredo zvečer je odigral v hotelu Beli vol šalioveki mojeiter g. Vaeja Pire iz Maribora simultauko proti 32 celjskim šahistom. Njegov uspeli je presenetljivo dober, ker je dosegel 27 zmag, 3 remise in izgubil le 2 partiji. Sinmltan-ka je trajala 4 ure ter je velemojster pokazal izredno hitrost pri igranju eimultanke. Simultauko je organiziral Celjski šahovski klub, eodeloval pa ie tudi Šahovski klub Gaberje. Zmagali so gg. Dobrajc Albin in inž. Sajovic, remis SS. Kumeli, Modic Kazimir in Lah Jožko.
Maribor
m III. gasilski tečaj se je zaključil v srodo. Udeleževalo se ga jo 4l gasilskih funkcionarjev, največ iz Prekmurja. Izpit za gasilskega poveljnika je napravilo 11 udeležencev tečaja z odličnim uspehom, 28 z dobrim, 1 bo izpit ponavljal, 1 pa se izpita ni udeležil. Prihodnji (IV.) tečaj ee prične v soboto.
m Smrt kosi. V Slovenski ulici 9 je umrla ▼
starosti 51 let zasebnicu ga. Amalija Ternek. _
V bolnišnici je ugrabila smrt 73-letno zasebnico Marijo Pinterič. Naj počiva v miru.
m Salezijansko sotrudništvo ima v nedeljo, 27. t. m. sestanek ob 16 v društveni eobi v pritličju stolnega župnišča. Govori dr. Fran Volčič, salez, ravnatelj iz Ljubljane.
NA PLESU »RAJ IN BOMBICE«
bo vsak drugi ples kak lop valček, da
pride tudi starejša generacija do svojo _pravice. — UNION NA PUSTNI TOREK.
m Prvenstvo Maribora v rokobnrbi se bo odločilo v soboto zvečer na prireditvi SSK Maratona, ki bo v dvorani na Aleksandrovi cesti C. V prvenstveni borbi nastopijo najboljši rokoborci SSK Maratona in Pekovskega športnega kluba. Borbe bodo gotovo zelo napote in zanimive, ker razpolagata sedaj oba kluba z izenačenimi močmi.
m Cercle français. Gospa Marie-Louise van Veen, članica pariškega gledališča des Champs élysées, bo nastopila s svojim izredno zanimivim sporedom v petek, 25. febr. v dvorani Liudsko univerze v Mariboru.
m Nesreča zaradi nosreče. V torek popoldno je jezdila konjeniška artiljerija iz Slovenske Bistrice v Ptuj in nazaj. Pri povratku se jo v bližini Pragorskega ponesrečil 31 letni narednik-vod-nik Franjo Jure. Konj ga je udaril v levo nogo s tako silo, da mu je prelomil kost. S Prager-skega so potein telefonirali v Maribor v vojaško bolnišnico, od koder se je napotil sanitetni avto Z avtomobilom se je odpeljal po ponesrečenega narednika vojaški zdravnik poročnik dr. Stjepan Vodošič. Bil pa je v torek že nesrečen dan ter jo tudi vojaški avto zadela nesreča. V bližini Šikol je odletelo od avtomobila naenkrat kolo ter so jo vozilo prevrnilo. Pri tem se je huje ponesrečil poročnik dr. Vodošič. Zlomil si je več reber. S privatnim avtomobilom sta bila potem oba ponesrečenca, poročnik in narednik, prepeljana v mariborsko bolnišnico, kjer so zdravita.
m Soja mariborskega poverjeništva železni-čarskega kluba JRZ bo v soboto ob 7 zvečer v Krekovi posojilnici na Meljski cesti.
m Besedilo opere »Trubadur«. Na splošno željo bo gledališka uprava do prihodnje ponovitve »Trubadurja«, ki bo v soboto zvečer, preskrbela tudi besedilo te lepe opere, ki bo priloženo gledališkim listom.
in Z izmišljenimi milijoni ogoljufal varuha. Na policijo ie prišel včeraj upokojeni strojevodja Karel VVeih ter prijavil, da mu je izvabil neki Vladimir G., kateremu je za varuha, v dveh mesecih 2665 din. G. je varuhu natvezil, da bo dobil dediščino 3 in pol milijona dinarjev.
Kuharska (kulinarična) razstava
združenja gostilniških podjetij v Mariboru.
Unionaka dvorano od 12,—15. marca 1938.
m Mož, ki je prehodil 18.000 km brez besede. V Maribor je dopotoval zanimiv potnik — 27 letni tehnik Svetislav Romanovič. O njem so že nekajkrat naši in inozemski časopisi obširneje poročali. Romanovič študira tehniko v Bel-grudu, doma pa je iz Užic. Ko se je nekoč mudil doma, je prišlo v družbi do zanimive stave. Romanovič in inženir Brkič sta stavila, da dobi Romanovič 30.000 din, če prepotuje peš 18.000 kilometrov, ne emc pa na vsem potu spregovoriti niti besede. Romanovič je stavo sprejel ter se jc pred enim letom in 10 meseci odpravil na pot. Prepotoval je že vso Romunijo in Madžarsko, potem je prišel zopet nazaj v našo državo ter je sedni napravil pot od Bitolja do Maribora peš. Skupno ie prehodil že 16.860 kilomc-trov^ tako da ga čaka samo še kratek »sprehod«, pa bo stavo dobil. Romanovič se sporazumeva samo s pisanjem ter z govorico s pomočjo prstov kakor mutci. Težko mu je šlo na Madžarskem in v Romuniji, ker ni poznal jezika, pa jo večinoma samo kazal, kaj bi rad. Iz Maribora bo odšel v Ljubljano, potem pa gre skozi Dalmacijo nazaj na jug, da absolvira šo preostale kilometre. Zanimivo je, da ga inženir Brkič med jiotjo včasih nadzoruje, in sicer je poslal za njnn nekoč že nekega moškega, drugič pa lepo damo, da bi ga spravila do govora. Vendar se mu dosedaj šc ni posrečilo ter je ostal Romanovič stanoviten, četudi si že želi, da bi lahko KOpet začel govoriti.
Gledališče
Petek, 25. februarja: Zaprto.
Sobota, 26. febr. ob 20: »Trubadur«. Red A'.
Trbovlie
Mali harmonikarji iz Ljubljane priredijo koncert v Trbovljah prihodnjo nedeljo ob 4 popoldne v Društvenem domu. Mali umetniki se priporočajo za obilen obisk!
Kino Društveni dom predvaja prihodnje dni tudi še v ponedeljek in torek, obširen program, poleg glavnega filma s Slezakom, Eggertovo in Moeerjem še barvano šaloigro, zanimiv kulturni film in tednik.
Brezuspešna licitacija za pošto. Zadnji torek je bila že četrtič licitacija za prevoz pošte od kolodvora — a tli bilo nobenega ponudnika. Vee skup je žalostna zgodba, kako se hoče samo varčevati in skopariti brez ozira, da pri tetn poštni promet trpi. Pošta zasluži veliko, saj je samo na uradu Trbovlje I letno okrog 90,000.000 din prometa, a se nekateri krčijo, da bi plačali 20.000 din tla leto za prevoz pošte, dasi je bila vožnja za to vsoto že izlicitirana. Vse to je žalostno in resnično dejstvo, kako bi nekateri krogi od nas radi eamo denar vlekli, prispevati pa ne marajo niti za resnične stroške, ki бо stvari 6ami v prid.
Jesenice
Kino Krekov dom predvajn danes in jutri ob 8 zvečer dvojni program velefilmov »Upor na ladji »Bounty«, z glavnimi igralci: Charles Laug-ton, Clark Clable i. dr. Drugi film: >Zlati ko-derfiki«; igra poznana mala Shirlev Temple. Dodatek še Foxov tednik.
Samo še danes ob 16 in 19.15 uri	Oglejte si tudi naš
predvajamo sijajno bu'ko
Usodno sorodstvo
t
prvi plastični film
ki ga predvajamo kot dodatek pri obeh predstavah
Stan laurelcm in Oliverlem Hardy-Jern. Večerna pred-lava ob 21.15 odpade! H.NO UMION Tel. 22-21
jioj Erika Druzovič gg potepuhi |
Naša vozila in promet
Statistika gradbenega ministrstva, kakor Je objavljena v statističnih letopisih, navaja zn veako leto tudi število vozil, ki obratujejo na naših cestah. Vsa ta vozila lahko razdelimo v več znatnih skupin, za kar navajamo podatke od leta 1929 dalje. Za prejšnja leto no navajamo podatkov, ker je bila leta 1929 izvršena nova upravna razdelitev naše državo nn banovine. Tuko smo imeli od leta 1929 dalje v vsej drŽavi:
tovorni avtobusi molornn osebni
	avtomobili		kolesn avtomobili	
1929	2979	812	3272	8397
1980	2898	631	3431	8478
1.931	3395	565	4565	8702
1932	8283	905	3956	8279
1933	3396	868	3402	7786
1984	2681	815	3408	7551
1986	2410	607	3370	7262
1986	2658	811	4427	9876
lz te razpredelnice je razvidno, da je število tovornih avtomobilov padlo leta 1935 nn minimum, leta 1986 pa je bil zopet zabeležen dvig, vendar smo na koncu letn 1936 imeli še vedno nad 700 voz manj kot v lotu 1931. Podobno velja za avtobuse, kjer je njih število sicer leta 1936 naraslo, vendar imamo še vedno okrog 100 voz manj kot smo jih imeli leta 1932. število motornih koles je leta 1936 izredno nnrršlo in se že približujemo stanju v letu 1931. Tudi število potniških avtomobilov je leta 1936 naraslo za 2414 voz in smo dosegli najvišje stanje po vojni. Gotovo je, da bodo lanski ukrepi za pospeševanje motorizacije v naši državi pokazali v letih 1937 in 1938 veliko naraščanje števila mo'oriiih vozil. To kažejo tudi najnovejši podatki za leto 1937, ki so nam na razpolago samo za našo banovino. V naši banovini jc lani število potniških avtomobilov naraslo od 1859 na 2289, torej za 430 vozil
Druga skupina vozil na naših cestah so bicikli in vozovi vseh vrst. Tozadevne statistike pa so zelo nezanesljive, kar se vidi že iz tega, da se od leta do leta znatno razlikujejo. V naslednjem navajamo število vprežnih voz za tovore in osebe ter število dvokoles v vsej držuvi od leta 1929 dalje (v tisočih vozil) :
vozovi bicikli
466
1929
1930
1931
1932
C64 720
116 122 107 159
vozovi	bicikli
1934	871	180
1935	891	198
1936	902	225
Število blciklov je od leta 1930 na 1931 znatno padlo, že v naslednjem letu pa je izredno naraslo. Padec od leta 1930 na 1931 je pripisovati številkam zn našo banovino, kajti od letu 1930 na 1931 se je število biciklov v naši banovini po teh statistikah zmanjšalo od 47.193 na 26.297, dočint je v donavski banovini naraslo za nad 8000.
Statistika za 1936 izkazuje, da je bilo od vsega števila biciklov v naši državi (225.083) v naši banovini 109.859, t J. 48.8% vseh biciklov v državi, nadalje jih je imela donavska banovina 53.083 ali 24.5% vsega števila, savska pa 35.052 ali 15.5%. Vse te tri severne banovine naše države so imele skupno približno 89% vseh biciklov v državi. Leta 1929 so imele te tri severne banovine 90% vseh biciklov v državi, kar kaže, da se razmerje do drugih banovin ni dosti izpremenilo, čeprav se je v tem času število koles skoraj podvojilo.
Za promet na naših cestah so zanimivi tudi naslednji podatki o avtobusnem prometu. Leta 1936 Je bilo v vsej državi 340 avtobusnih linij, ki so s svojimi vozili prevoiile 1.9 milij. potnikov, nadalje je bilo v mestih 49 avtobusnih linij, kjer se je leta 1936 vozilo 6.03 milij. potnikov. Tramvajev Je bilo 9 v dolžini 140 km, prevozili so pn 112.77 milij. potnikov. Razvoj tramvajskega prometa nam kaže v zadnjih letih naslednja tabela:
	potniki	dohodki
	milij.	milij. din
1930	96.0	127.4
"-31	106.95	135.9
432	99.64	127.74
1938	93.7	117.8
1934	97.3	114.2
1935	95.2	113.56
1936	112.77	128.5
Največje tramvajsko omrežje ima Belgrad: 42 km, nadalje 126 voz s 5028 in 2322 sedeži, prevozili so 52.35 milij. potnikov, dohodki pa so znašali 64.4 milij. din V Zagrebu ima tramvaj 22 km linij, 106 voz s 4694 in 1771 sedeži. Prevozil je leta 1936 zagrebški tramvaj 40.06 milij. potnikov, dohodkov je imel 13713 milij. Ljubljanski tramvaj ima pa 16 km linij, 24 motornih voz s 681 sedeži, 7 priklopnih s 169 sedeži, potnikov je bilo leta 1936 6.15 milij., dohodkov pa 7.33 milij. din.
Svetovna trgovina narašča
Najnovejši statistični mesečnik Zveze narodov prinaša tudi zanimive podatke o svetovni trgovini v preteklem letu, ker je že večina držav objavila evoje etatistike zunanje trgovine za vse leto 1937.
Povprečno mesečno je narastel uvoz 76 držav na svetu od 1.035 milij. zlatih dolarjev na 1.286 milij., izvoz pa od 995 na 1.227 milij. dolarjev, tako da je skupni obseg svetovne trgovine narastel od 2.031 na 2.513 milij. zlatih dolarjev. Na podlagi teh rezultatov je bii izračunan tudi indeks, ki te-mejji na številkah za leto 1929. Cena na svetovnih trgih so znašale le 1936 43.5% stanja leta 1929, lani pa 47.5%. Če vzamemo nadel je vrednost svetovne trgovine v letu 1929 kot 100, je vrednost leta 1937 narasla v primeri z letom 1936 od 37.4 na 46.2. Ker pa so na drugi strani, kot smo videli, padle cene na evetovnih trgih, so je dejansko obseg svetovne trgovine zmanjšal v manjši meri. To dokazuje indeks obsega svetovne trgovine, ki je narastel od P5.9 leta 1936 na 97.5 v letu 1937, kar pomeni, da je evetovna trgovina lani prišla na višino leta 1929 po obsegu.
Skupna evetovna vrednost uvoza je od 1936 na 1937 narasla za 24.2%. Od 36 najvažnejših držav in dežel beleži le Alžir zmanjšanje uvoza, Rusija in Kitajska beležita isti uvoz kot 1936. Najbolj je narastel uvoz v Romunijo, ITolandsko Indijo in Bolgarijo. Izvoz je naraetel za 23.3%, najbolj v Čilu za 75% in v Romuniji za 58%.
Omeniti je nadalje, da je po statističnih podatkih Zveze narodov lani narasla svetovna produkcija surovega železa za 4, jekla za 9, cinka za 11, bakra za 33, premoga za 5.5 in petroleja 14%. Večinoma je evetovna produkcija presegla višino doseženo v letu 1929, najboljšem lotu pred -krizo.
Odlojr plačil je dovoljen Kmečki hranilnici in posojilnici v Mozirju, r. z. z n. z. za 6 let od 23. januarja 1038 dalje, za dolgove, nastale pred 11. junijem 1937. Obreetna mera za etare vloge je 2%.
Devizni promet jo znašal v din, v Belgradu 2.416.352 din.
Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 h. gold, . .
Berlin 100 mark.....
Bruselj 100 belg.....
Curih 100 frankov . . . .
London 1 funt. ......
Newyork 100 dolarjev . . . Pariz 100 frankov .... Praga 100 kron ..... Trst 100 lir.......
Zagrebu 1.9S9.689
s	p r i m o m :
.	2400.66—2415.26
.	1734.08—1747.90
.	728.05— 733.11
.	996.415—1003.52
.	214.89— 216.94
.	4256.61—4292.92
.	139.66— 141.10
.	150.83— 151.93
.	224.79- 227.88
Trgovski potniki
v naši državi
Po podatkih Statističnega letopisa za 1936 je bilo leta 1086 izdanih po zbornicah v vsej državi 1.629 potniških legitimacij v primeri e 1.742 leta 1936. Največ legitimacij je 1936 izdala Trgovinsko-industrijska zbornica v Zagrebu 557, Ljubljanska zbornica za trgovino, obrt in industrijo 399. Trgo-vinsko-industrijska in obrtna zbornica v Novem Sadu 173, Obrtna zbornica v Zagrebu 112 in Trgovinska zbornica v Belgradu 103. Zadnja leta je bilo izdanih legitimacij trgovskim potnikom: 1929 2.967, 1930 3.060, 1931 2.743, 1932 2.008, 1933 1.802,
1934 2.007, 1935 1.742 in 1936 1.629.
*
Potrjena poravnava: Osredkar Miha, trgovca v Kranju.
Vpisi v trgovinski register: Gorjana. lesno podjetje, dr. z om. zavezo, Gorje pri Bledu (glavnica 200.000 din. vsa v gotovini plačana, poslovodje: dr. Ciril Pavlin, Kobentar Franc, Markošck Emil, Janežič Matko); Nino Punzengruber. trgo vina z leeom in zaloga piva, Črna pri Prevaljah; Delavska pekarna Brandt in Comp., kom. družba, Ljubljana Rožna dolina c. II.-14 (družbenika, ki esebno jamčita, Brandt Friderik in Plachota St.).
Borza
Dne 24. februarja 1938. Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20-238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani narastel na 8.34 do 8.44, v Zagrebu na 8.315—8.415, v Belgradu na 8.33-8.43.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.15—28.85, v Belgradu 28.40-29.10.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 14.23 do 14.43, v Zagrebu na 14.24—14.44, v Belgradu na ; 14.25—14.45, nadalje so beležili v Zagrebu za ere-I do marca 14.235—14.435, za eredo aprila 14.185— ' 14.385.
Curih:
Belgrad 10.—, Pariz 14.—, London 21.59375, New York 430.50. Bruselj 73.05, Milan 22.635, Amsterdam 240.80, Berlin 174.15. Dunaj 72.50 (81.35), Stockholm 111.275. Oslo 108.50. Kopenluigon 96.40, Praga 15.15, Varšava 81.75, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, Helsingfore 9.55, Buenos-Airee 133.
Vrednostni nnnirii
Ljubljana: 7% invest. posojilo 97—99, agrarji 58—60, vojna škoda promtna 450—455, BegjuŠke ohveznice 88—90, dalni. agrarji 87—88, 8% Blerovo posojilo 94—98, 7% Blerovo posojilo 90—92, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—100. — Delnice: Narodna banka 7.700—7.800, Trboveljska 225—230.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. ]>oa 1)7 denar, agr. 58 den., vojna škodo promptna 445—452, begi. obvez. 88 den., dnini. aer. 87.50— 89, 4% sev. agr. 58 den., 8% Bler. pos. 94—98, 7% Bler. pos. 88—90.50, 7% pos. DHB 101 blago, — Delnice: Trboveljska 220—229, Narodna šumska 20 bi., Gut-mann 54 den., Tov. sladkorja Bečkerek 600 bi., Osj. sladk. tovar. 127—140, Dubrovafka 400—420, Jadranska plovba 405 den., Oceania 600 den.
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97—99, agrarji 60—61 (60), vojna škoda promptna 451.50—452 (450.50 448.50), 3. 450— 451.50 (451, 448.50) 4 . 450 den. (450), begluške obveznice 90—90.25 (89.50), dalni. agrarji 89—89.25 (89), S% Blerovo posojilo 9-1.50-97. 7% Blerovo posojilo 88.50—90, 7% posojilo Drž hip. banke 99.50 den (10*1). 7% stah. posojilo 97 —98. — Delnice: Narodna banka 7780 bi., Priv. agrarna banka 225—226.50.
Dunaj. Danes je promet na dunajski borzi oživel. Tendenca jo postala čvrsta, ker je prišlo mnogo nakupnih nalogov tudi iz publiko. V kulisi so narasli vsi tečaji, v znatnejši meri Felten, Waa-gner, Elin, Siemens in Semperit. Tudi zagrada beleži skoraj vsepovsod povišanje tečajev, okrepili so se stavbni, kovinski, papirni ter tekstilni papirji, od montanskih vrednot je prav posebno naraetel Veitscher Magnesit. Zaključni tečaji: Donnvsko-savsko-jadranskn 60, delnice: Creditanstalt-Bank-verein 293, Lilnderbatik 62, Narodna banka 162.50, Orez-Koflach 19.75, Steg 19.25, Siemens-Schuekert 136.75, ' Steweag 31.90, Magnesit 88. Trboveljska 25.92, Alpine 37.80, Berg-Hiltten 555, Rima Murany 07.75, Steyr-Dainiler-Puch 214. Semperit 84.
Živina
Novi Sad. Koruza: bč., srčni. 91—92. ban. 90 do 91, bč., erein. sušena 104—105. Tendenca stalna. Promet srednji.
Cene Xivine in kmetijskih pridelkov
V Črnomlju, dne 21. febr. t. 1. Za 1 kg žive teže: Voli I. vrste 4.50—5.50, II. vrste 3.50—4, III. vrste 3—3.25 dinarjev. Telice: I. vrste 5, II. vrste 8.50—3.75, III. vrste 3 din. Krave: l. vrste 4—4.75, II. vrste 3—3.75, III. vrste 2—3 din. Teleta: I. vrste 5, II. vrste 4.50—5 din. HrvaŠki prašiči špeharji 7—7.25 din. PraSiči domači pršu-tarji 6 din. Goveje meso: 1 kg 10 din. Svinjina: 1 kg 12 din, slanina 14 din, svinjska mast 17—18 din. Čisti med 16 din 1 kg. Goveje surovo kože: za 1 kg 8 din, telečje 10 din, svinjske 8 din. — Po 100 kg: pšenica 180 din, ječmen 150 din, rž 160 din, oves 150 din, koruza 140 din, fižol 250 din, krompir 100 din, seno 40 din. slama 25 din. Pšenična moka 325—400 din 100 kg. koruzna moka 200 din 100 kg. Navadno mešano vino pri producentih 3.50—4.50 din zn 1. Flnejše sortirano vino 4.50—6 din za I.
Živinski sejem v Braslovčah, dne 21. febr. t. 1. Dogon je bil zelo slab. Na sejem je bilo prignanih samo 6 komadov volov, 4 jlinoki, 9 krav in 4 tolice. Voli so bili po 4.50 do 5 din, telice od 3 do 5 din in pitane krave po 4 din za 1 kg žive teže.
Št. Jernei nn Dotenishem
Gorelo je v nedeljo zvečer v vasi Jelša in jc ogenj uničil dvoje gœpodarskih poslopij posestnika Staniča. O vzrokih požara še ni ničesar znanega. Domnevajo pa, da je bil ogenj najbrž podtaknjen od zločinske roke, ker ie baje močno dišalo po bencinu, ko so prvi gasilci prišdi tjakaj. Naslednji večer pa je gorelo na Dolgi njivi in je ogenj ludi tain napravil precej škode.
TvoSe perilo potrebuje blago
£CHICHT0V0
TERPENtlNPVO MILO

iamoVonje^nsVoVo/o
\ f Dekan
V sredo ob 1 popoldne je po dolgem trpljenju v Gospodu zaspa. dekan Matej R i e p 1, župnik pri Devici Mariji na jezeru v Mežiški dolini. Ž njim je legel v grob eden najboli vnetih koroških duhovnikov, u tudi eden najbolj jasno začrtanih značajev na naši severni meji.
Dekan Ricpl se je rodil dne 29. junija 1871 pri Sv. Štefanu pri Velikovcu na trdnem slovenskem kmečkem domu. Študiral jc v Celovcu, kjer je bil posvečen v duhovnika dno 19. juliju 1896. Služboval je kot kaplan in župni upravitelj po raznih krajih slovenskega dela krške škofije, kjer je povsod zapustil za seboj sled trdega
organizatorja in gospodarskega strokovnjaka. Leta 1911 je prišel kot župnik k Devici Mariji na Jezeru, eni največjih in najtežjih župnij krške škofije. Prva njegova skrb jc bila, du je prenovil moderno župnišče. Svetovna vojna, ki jc kmalu nato izbruhnila, jc pokazala, kako potreben je bil tu mož za Mežiško dolino, kjer je bil takorekoč voditelj prehranjevalnega dela in neomajen zagovornik slovenstva. Po svetovni vojni so prišle nad Mežiško dolino velike preizkušnje. Matej lliepl je bil tisti, ki sc mu moramo v glavnem zahvaliti, da so slovenski vojaki zasedli Nležiško dolino, da z italijanskih front nazaj vihrajoča vojska nikjer ni napravila nobene škode in da se je Mežiška dolina jx>d vodstvom lastnega Narodnega sveta organizirala v okviru slovenske narodne vlade. Matej Ricpl je vodil Narodni svet, on jc vodil prehranjevalno službo v dolini, na katere vrata je potrkal glad. Vse je gladko izpel jal in ko jc bila burja mimo, je bila Mežiška dolina vsa nasmejana in vsa delovna v naročju Jugoslavije. Matej lliepl je pomagal rešiti Mohorjevo družbo, ki sc je po begu iz Celovca rešila pod njegovo varno r/a-vetje in uživala njegovo gostoljubje še dolgo vrsto let. V vsej povojni dobi jc bil trdi, u v duši silno blagi in dob rot'.ji vi dekan lliepl nesporni kulturni in gospodarski voditelj te doline in je od njega prišlo nešteto koristnih po-bud, na katere prebivalstvo ne bo poznbilo. Leta 1926 je bil imenovan /.n dekana Mežiške doline, nekoliko prej pa v priznanje, za svoje zasluge za konzistorialncga svetovalca krške in Invnn-tiuske škofije. lako jc vodil svojo dolino, od vseh priznan, od vseh spoštovun, vse do I. 194), ko ga jc prvič napadla kap in je mrtvouden legel v posteljo, iz katere sc ni nikdar več dvignil. lodn duh nui je ostal svež še dolge, dolgo mesccc in je želel, da gn o vsem informirajo, čeprav sam osebno ni mogel več vodilno poseči v obnovitveno delo, ki je nastopilo povsod v državi s poletjem 1. 1935. Počasi je hiral, vdan v voljo bo/jo. Dolgo sc je upiral ta mož, ki je napravi jal vtis, da je sploh ncporušliiv, končno gn jc bolezen le premagala in v sredo opoldne je veliki farni zvon o/nnnil, dn je odšel k svojemu Gospodu. Naj v miru jxu'ivn in naj gn Bog obdaruje zn vse, kar je storil v njegovo čast in v dobro ljudstva!
Pogreb dekanu Mateja Riepla bo v soboto, 26 februarja t. 1., ob 9 dopoldne.
Lettres de Rome
Zc Četrto loto izhaja v Rimu informativna proti komunistična revija »Lettres de Rome«. Ustanovil jo je na željo z najvišjega cerkvenega mesta jezuit J. Ledit, ki je tudi njen urednik. Polog nJega sodeluje zlasti znani nemški jezuit F. Mu-ckerniann. Namen revije je, da daje objektivne in zanesljive informacije o protiverskem delovanju svetovnega borbenega brezboštva. Skoraj po vseh državah ima svoje dopisnike, ki zasledujejo gibanje komunizma v lastnih deželah in o njem poročajo. Tudi o Jugoslaviji je bilo že obširno poročilo. Revija je mednarodna, zato izhaja v treh izdajah: v francoski, španski in angleški. Nemška izdaja je iz uniljivih razlogov morala z letošnjim lotom prenehati. Do januarja 1937 je revija izhajala mesečno, od takrat naprej izhaja dvakrat na mesec. Francoska izdaja se je v preteklem oktobru združila z znano revijo »Unités-, ki je morala začasno prenehati zaradi nerazumevanja francoske katoliško inteligence. Veliko obeta zlasti španska izdaja. Poleg rovije izdajajo : Lettres do Rome« tudi knjige in brošure v raznih jezikih. Dalje so jo orgnniziral poseben tiskovni urad, ki izdaja za italijansko katoliško časopisje tedensko korespondenco. V preteklem septembru se je ustanovil enak tiskovni urad tudi za Španijo in Južno Ameriko. V pripravi je Se tiskovni urad za katoliško časopisje angleškega jezika.
Katoličani imajo sicer mnogo listov, ki posvečajo svojo pozornost komunizmu, todu lo v mejah lastne države ali narodnosti. To no zadostuje. Komunisti Imajo nad deset velikih mednarodnih listov; tudi je komunizem sila, ki Jo je mogoče pravilno pojmiti le v njenem svetovnem obsegu in delovanju. Delo, ki so gn podvzele »Lctlres de Rome«, jo zato izrednega pomenn in važnosti. Čeprav ee zdi skoraj nemogoče vzdrževati svetovno revijo, ki ima izključno samo ta namen, da zasleduje gibanje boljševiškega brez-lK)štva in razkrinkavali njegove načrte, so vendar ^Lettre* de Romee že v svoiem četrtem letu in krepko napredujejo.
V njih imamo zanesljivo vodilo, ki nam na podlagi dejstev daje v današnjih zmedah jasno, cerkveno smer v borbi proti komunizmu. Za inozemstvo stane 30 lir, naroča se na naslov: Via
Carlo Alberto, 2. Roma (128).
*
Bogoslovni vestnik. Izdaja Bogoslovna akademija. Leto XVII, zv. IV. S to številko te znanstvene revije naše bogoslovne fakultete je zaključen XVII. letnik ter prinaša na uvodnem mestu razpravo dr. Ignacija L e n č k а »Dobiček kot brezdelni dohodek« kot poseli- j no poglavje iz teme o dobičku in dobičkarstvu. Pisatelj razpravlja najprej o pojmu dobička, potem pa o dobičku kot dohodku brez dola, za kar navaja dosedanja mnenja znanstvenikov, liberalnih, marksističnih in katoliških sociologov (med zadnjimi Ušeničnika, Gosarja itd.) ter o upravičenosti brezdelnih dohodkov. Posebno se peča z osnovami nasprotnega mnenja (Marks). Svoje mnenje pa nasloni na dokaze sv. pisma In cerkveno tradicijo ter pride do sklepa, da so dohodki brez dela n n č e 1 n o mogoči in upravičeni. O študiji sami smo na tem mestu že poročali, ko je izšla pred tedni kot sepnral. — Drugo obširnejšo razpravo pu je napisal izredni prof. dr. A. O d a r in sicer »Pravna sposobnost v cerkvenem p r n v u«, kjer navaja delitve ljudi s stališča katoliške cerkve, ki jih deli v krščene in nekrščene, krščene v katoličane in nekatoličane, katoličane pa zopet v 'rimske« katoličane in »vzhodne«, v "■pravne*', in »de- I javne«- itd. Končno pn tudi med katoličani razlikujemo glede na pravno sposobnost različne skupine, katerim so pravice bolj ali manj omejene. Posebno se peča s temi omejitvami pravic (izobčenci, javni grešniki, člnni prepovedanih društev itd. itd.). Pisatelj sc ozira tudi na pravno sposobnost v pravoslavni cerkvi. — V praktičnem delu nadaljuje dr. F. A m b r o ž i Č »Desetletno rast slov. katoliške akcije« in sicer opisuje v tej številki dobo tipanja okoli katoliške nkelje (do 1. 1926). Dr. C. Potočnik pa lo napisal članek >P o t c s t a s benedieen-d i«. V rubriki slovstvo je ocenjenih več bogo-
slovnih knjig, ki jih ocenjujejo sledeči kritiki: J. Janžekovič, À. Ušeničnik, J. Turk, T. Kurent S.O. C., J. Hohnjec, Fr. Ušeničnik. Od slovenskih knjig so ocenjeni samo Kraglevi »Zgodovinski drobci župnije Tržič«. Dr. Snoj podaja na koncu statistiko prebivalstva Svete dežele. — •Bogoslovni vestnlk« velja letno 60 din ter ga urejujeta prof. dr. F. Ks. Luknian in prof. dr. A. Od ar.
Bogoljub. Izšla je Že tretja številka tega najbolj priljubljenega mesečnika za versko življenje Slovencev. »Bogoljube je dolgo vrslo let tudi glasilo slovenskih Marijinih družb 1er Ima za seboj že lepo tradicijo 36 let! Zdaj ga urejujeta duh. svetnik A n t on č a d e ž in kanonik .los. S i -ni ene ter se jc v zadnjem času zelo pomladil in osvežil tako notranje duhovno kot tudi po opremi. V tej številki Je nn uvodnem mestu Čln-nek kan. Šimenca o vprašanjih: »Ali moreta k o ni u n i z e m i n k r š č n n s t v o sodelovati?'. Naslanja se na papežev odgovor 15. novembra pariškemu kardinalu Verdioru, razlaga materializem komunizma in njega ateizem ter se pridruži razlagi Osservatore Romana«, ki pravi, da je treba ločili med osebo in zmoto. — Franjo Neuhnuer priobČuje več pesmic (Skrivnost oznanjenja, sv. Jožefu, Na Oljski gori), ki Čnsle praznike v mesecu marcu, Gr. Mali pn opeva K a 1 v a r i j o kot pripravo zn velikonočni čas. J. L а n g e r h o 1 z pišo zgodbico »K n j menite?«, namenjeno za postni čns. Lovro Hafner kliče k velikonočnemu Času »Pojdimo u u G o 1 g o t o 1« S trpnost — nestrpnost« sc ozira na l>orl>o srbske cerkve (A. Č.). Zanimivo Čltanje je opis »Pr i m s ko v š k e a a gos pod n^, Jurija Huniarja, ki ga piše I. šo-solj. J. Kalan napoveduje borbo — proti brez-bošlvu. Bogoljub prinaša tudi nenpeljsko povest -Skrivnosten klobuk«, ki jo Je spisal H. Frenken, prevel pa J. Moder. Obširna Je rubrika Iz življenja Cerkve, poglavjo o vzgoji in glasnik Marijinih družin. Ocenjene so tudi knjige z vzgojnega stališča, kar je tudi potrebno. Posebno omembo pa zaslužijo lepe reprodukcije svetih podob, ki so res umetniško izbrane. Pozor-
nost vzbujajo reprodukcije Pengovovcga križevega pota na Bledu. »Bogoljub»' velja letno 30 oz. 20 din.
Našo noše. dečvo in naši športniki. Tako jo naslov brošuri, oz. risanemu zvezku slovenskih noš, prirejenih za moderno uporabo, ki ga je izdalo društvo »Naša skrinja« v Ljubljani. Nisem strokovnjak v etnografiji ter no morem soditi, v koliko to noše ustrezajo resnično slovon-skemu staremu oblačilu, oz. čutim celo, da jo tudi vprašonje o slovenski pristnosti naše tnkoimeno-vane narodno nošo šo odprto (načel je to vprašanje pokojni dr. Vurnik) in no rešeno v naši strokovni literaturi. Toda osnovno idejo te Izdaje moramo sprejeti in podčrtavnti kot plodno zn slovensko narodno zavest. Mislim si takole: na vsakem koraku vidimo našo slovenske otroke, dekleta in damo, dn nosijo bluze in obleko v tujerodni narodni ornnnicntiki, kar ml potrjuje, da naše ženstvo in mladina ljubi žive barve: pač pn so poprime tistih, ki tega leta stopajo v modo. Letos n. pr. vidimo slovenska dekleta v nošah, ki smo jih mi svoječ.nsno smatrali zn pristen izraz štajerskega n e m S k u t n r s t v n (zeleno), pa so pri tins prišle v modo, ker se je ta vzorec obnesel tudi — v Parizu. Prepričan sem, dn bi so našr , ženetvo oprijelo slovenskih ornnmentov z vso strastjo, če bi prišle — iz Parizn. Brez ozira na to prnvim: osnovna misel delovanja društva se mi zdi pravilna v toliko, da ne propagira izključno staro nošo v vsej pristnosti (takrat so bili pač drugačni časi in drugačna Se Živn domača obrt tkanja) temveč, da našo staro slovensko ljudsko ornamentiko prenaša nn modernn oblačila in v naš Čas. Namesto drugih mod, ustvarimo domačo, namesto — dn rečoin — dalmatinskih elementov, oživimo svojo gorenjske, belokranjske, panonske itd. Toda seveda nn moderni način, za knr daje obrazce ravno ta prvi zvezek »Naše noše, dečve in naši športniki«.
»Hrvatska straia« (6. febr.) posvečuje v svojem "-Kulturnem pregledne nekaj prav toplih besed pesniškemu delu in pomenu Silvina Sardenka (ob i 40-letniei njegovo lirike) in Otona Zupančiču (ob I 60-lelnici rojstva).	—rič.
31 ur zrasčena dvojčka
V sloveči bolnišnici v Grecnwichu pri Lon-donii sla se te dni rodila dva dvojčka, ki pa eta prezgodaj prišla na svet. Prvi je prišel na svet deček, ki pa po rojstvu ui kazal nikakih znamenj življenja v sebi. Takoj nato se mu je pridružil drugi deček, ki je bil s prvim zraščen na čelu.
Drugi izmed obeh siamskih dvojčkov je kazal lo|H> rožnato barvo, dihal pa je slabo čeprav sta dečka precej prezgodaj prišla na svet, vendar sta bila docela normalno razvita. Zdravniki so se na vso moč potrudili, da bi oba siam-ska dvojčka, kar je ze'.o redek primer, ohranili živa Medtem ko prvo rojeni deček še več ur ni kazal nobenega življenju v sebi, so pa drugega vendarle toliko okrepili, da je kmalu začel krepkeje dihati. Srce mu je vedno krepkeje utripalo. Ponoči je začel celo prav krepko kričati in se dreti. Spočetka so z veliko težavo v posebni pipici vlivali vanj sterilizirano vodo, kar ца je znatno poživilo.
Ko je torej drugi dvojček začel postajati lwlj živahen, je več ur po rojstvu tudi prvi začel dobivati bolj svežo barvo, čeprav je poprej vse kazalo, da je mrtev prišel na svet. Kmalu jc tudi prvi začel dihati, čeprav je njegovo dihanje bilo
Smr( zloglasne zločinhe:
še hudo slabo. Zdravnikom je torej posialo jasno, da je prvo rojeni bil le navidezno mrtev. Kmalu so tudi prvemu mogli v pipici dati nekaj sterilizirane vode, da bi ga še oolj poživili.
Nadaljnja prizadevanja zdravnikov pa niso imela nobenega uspeha več, dasi so na kliniko prihiteli najlxilj sloveči zdravniki, ki so se trudili, kar se da. da bi oba dvojčka ohranili Dru-gorojeni ni bil do/olj močan, dn bi bil mogel še svojega šibkejšega prvorojenega bratca ohraniti živega Ko je minilo 25 ur, odkar se je rodil prvi na videz mrtvi dvojček, jc sedaj zares izdihnil Na vse načine so se zdravniki trudili, da bi ga znova oživili, pa je bilo vse zaman. Ko je torej prvi umrl, je tudi drugi začel lx>lj slabotno dihati. Dihanje je vedno bolj slabelo in 6 ur za prvim bratcem je izdihnil tudi drugi, ko je živel vsega skupaj en dan in sedem ur.
Voe čas so se zdravniki posvetovali, ali bi ne bilo lniljše za življenje prvega ali drugega, da bi ju z operaci jo ločili. Zlasti so na to mislili potem, ko je prvi zares umrl. Vendar se za operacijo niso mogli odločiti, ker zdravniška znanost v tej panogi še ni imela nobenih posebnih uspehov.
Konec „smgapurskega hudiča
Angleška policija v Singapuru je pred kratkim zasledovala sumljiv čoln, ki so ga veslali I rije moški, v čolnu pa je sedela bela ženska. Policija je prihajala čolnu vedno bliže in bi bilo skoraj treba čoln zajeti. V tistem hipu pu se je morda zaradi razburjenja zasledovanih čoln začel gugati. Naenkrat pa se je gugajoči se čoln tako nagnil, dn je zajel vodo in se prevrnil. Policija je samo še videla, kako so oni štirje padli v vodo. Že tisti hip je okoli nesrečnikov zainrgolelo morskih volkov, ki jih je v tamkajš-
Tudi tale je pustna maškara. Take maškare nastopajo po starem običaju > Mogulicu (Mainz) na Nemškem vsak predpust. Oblečeni so v spalne obleke in čepice. Morda imajo tudi copate. Pri nas hi jim potemtakem rekli: pustni eopa-tarji. Pa tale copatar tehta nekaj več kakor marsikateri drugi
Najstarejši
evropski denar
Med najstarejšimi denarnimi kovanci v Evropi je francoski sou, ki je vreden 5 centimov. •Sedaj pa je izginil, ker je kovanje tega denarja dražje, kakor pa jc denar sam vreden.
njih vodah vse polno. Takoj nato o onih štirih ni bilo nobenega sledu več.
Bela ženska je bila po rodu Američanka, toda sumljivega pokoljenja, ki se je imenovala Mollv Vanderloor V Singapuru pa je slovela pod imenom ikraljica opija« ali »Singapurski nudič<. Kakor jo jc policija nepopisno sovražila, tako se je je ijudstvo lx»l j balo kakor svojih božanstev. Bila pa je tako zvita, da ji policija nikdar ni mogla do živega ter ji nikdar ni mogla ničesar dokazati In vendar je vsakdo vedel, da je že marsikak policist umrl na njeno povelje in da je že marsikakega dvomljivega človeka dala tako odstraniti, da ni bilo nikdar več sledu (X) njem. Če je kdaj kak človek izginil, ne da bi bila policija mogla to razjasniti, je že vedela, da je v ta umor zapleteno ime te vražje ameriške ženske In pravijo, da policija v tem oziru ženski skoraj nikdar ni delala krivice, samo prijeti je ni mogla.
Na lepem gričku pred mestom stoji njena razkošna vila. kjer je bilo središče n jenih temnih poslov. Od tukaj je vodila svoje tihotapce in verižnike, ki so skrivaj barantali s strupenimi mamili. Tukaj je bilo tudi središče mednarodne trgovine z dekleti. Tukaj je bil tudi center in zbirališče mnogoštevilnih vohunov, ki so za nekaj časa potre.l>ovali varnega kotička.
Sedaj, ko jc konec »singapurskega hudiča«, so se angleške oblasti oddahnile in upajo, da takega nasprotnika nc lx> skoraj na njihovo ozemlje.
Tekma s samokotnico
V Avstraliji so štirje možje sklenili stavo, da bodo s samokolnico prepotovali ves svet. Razume se, da bodo čez morje potovali na ladji in da takrat ne !>odo vlačili samokolnice. Stavili pa so, da bodo s samokolnico potovali tako, da bodo drug za drugim vlekli samokolnico en kilometer drug pred drugim. — Čemu 1к> to dobro, ne vemo!
Brada Bernarda Shawa
Pred kratkim je v Parizu umrl sloveči ruski kipar kne/ Trubeckoj. Med njegova najboljša kiparska dela spada brez dvoma doprsni kip Bernarda Shavva. Ko je pred leti knez Trubeckoj
Shavvu napravil četka silno zadovo je Sliavv prišel h k
kip, je bil pisatelj spo-"зке
z delom. Nekega dne pa u ter mu dejal: »Kip mi zelo ugaja, vendar pa bi vam rad predlagal malo spremembo, svojo brado bom namreč dal nekoliko pristriči, ker bom poslej krajšo nosil. Zuto bi seveda rad videl, ko bi tudi kip imel tako spremenjeno brado.<
Knez Trubeckoj pa je odgovoril: »Kdo pa mislite, da sem, gospod .Shavv? Ali mar mislite, da sem vaš brivec?« Ta primerni odgovor je Shavvu tako ugajal, da ni več silil v umetnika. Tako Shavvov kip še dandanes nosi častiljivo očakovsko brado.
Št. 65.
Puščavnik se spremeni
Ko je Locksley zagledal črnega oklopnega viteza, je takoj vprašal: »Kdo je to?«
»Brat našega reda,« je odvrnil samotar.
»Pripada pač k vojskujoči se cerkvic, je Locksley omenil malomarno. Takoj nato pa je potegnil samotarja na stran in mu zašepetal v uho: »Ali si znorel ali kaj, da tujega viteza puščaš noter?«
»Ne zmerjajte mojega veselega gostitelja!« se je vmešal vitez. »Če bi mi ne bil radovoljno izkazal gostoljubja, bi ga bil pač prisilil.«
>Kaj? Mene prisilil? Le počakajte, da snamem kuto in da se lovsko oblečeni. Vam že |>oka-žem, kaj sc pravi mene siliti!«
To rekši je naglo čez glavo snel kuto. In pokazalo se je. da je bil možak spodaj lovsko oblečen.
»Pomagaj mi no obleči zeleni lovski jopič,« je velel norcu, »pa ti dam kozarec dobrega vina.« »Močno me veseli vaša prijazna ponudba,: je odvrnil norec, »vendar mi poprej povejte, ali lahko brez greha spremenim moža molitve v moža boja?«
>To naj te kar nič ne skrbi I Samo urno so obračaj!«
Leteča trdnjava nad oblaki: Najtežji tip ame riških težkih bombn'kov. Te dni sta dva taka bombnika poletela iz Združenih držav severn e Amerike v glavno mesto Argentine in nazaj
105 let stari veteran iz leta 1859
Že davno so pri nas izumrli veterani generala Radeckega, ki se je vojskoval v Italiji, celo tisti iz leta 1866 so še redki med živimi, in tistih iz leta 1878 ni več veliko živih. Zato se moramo močno začuditi, če beremo, da je te dni v kraju Puchberg v Zgornji Avstriji umrl veteran iz bojev leta 1859, ko so združene vojske Napoleona lil in italijanskega kralja premagale avstrijsko armado Mož, ki je brez dvoma zadnji bojevnik iz bitk pri Solferinu, se je pisal Johann Posti ter je te dni umrl star 105 let.
Čeprav pa je mož bil 105 let star, vendar je bil nenavadno trdoživ in živahen. V vsem svojem tako dolgem življenju niti enkrat ni bil bolan, čeprav je moral v življenju mnogo pretrpeti. Ko je bil 97 let star, je bil še tako kre-;iak, da je še vsak dan redno hodil na sprehode, i niso bili niti kratki. Kar na daljšo pot je
vsak dan odrinil. Kadar je bil doma, nikdar ui bil brez opravka, ker je vedno dejal, da lenoba zdravju škoduje.
Posti je bil, kakor ga popisujejo, sicer trezen mož, ki pa si je rad kaj boljšega privoščil, če je imel denar Tako se na primer skoraj nikdar ni ločil od svoje pipe. ki jo je vedno puhal. Pri vsakem obedu je spil četrt litra vina. Kadar pa se je telesno šibkega počutil, kakor da bi mu ne bilo kaj prav, se je po svoje pozdravil. Celih 24 ur se je postil, ni jedel ne pil, pa je bilo zopet vse dobro. To je vedno delal na podlagi svojih dolgoletnih skušenj, da je najboljše zdravilo za telo temeljit post, česar se dandanes nekateri tako boje.
Za njegovim pogrebom je šlo še 10 njecovih živih otrok, ki so skoraj že vsi starčki, dalje cela množica vnukov in pravnukov.
Kaj pravi kino
Kako nastane film
Tisli, ki to vedo, pravijo, da je prvi začetek kakega filma — denar, to se pravi, treba je nekoga najti, ki je voljan vtakniti denar v to reč, /a nakup ideje in za obdelavo. Treba je skleniti pogodbe z režiserjem, z igralci in operaterjem; najeti jc treba ateljeje in tako dalje. To je res, a da si dotičnega pridobiš, ga je treba prav pošteno obdelavati, češ: tu je krasna, umetniška snov, gospod, za najuspešnejši film te sezije, kjer nam je zagotovljenih slo odstotkov zaslužka. In tako moramo — hočeš nočeš — začeti z vsebino filma, čeprav se nam to čudno dozdeva, da je za začetek takšne moderne, velikopotezne in tehnično napredne stvari, kot je film, potrebna taka starokopitna in tehnično tako preprosta stvar, kot je misel ali literarna fikcija.
A preden kaj več spregovorimo o tem, moramo vsaj na kratko podati pregled tistih ljudi, ki več ali manj vplivajo na postanek kakega filma:
1.	Ljudje nad filmom, ki izvajajo ta vpliv uradno. Mimo cenzure so to različne komisije, društva in ustanove, ki krog njih pečin jadrajo proizvajalci filmov, preden tzačno kak film vrteti.
2.	Ljudje za filmom, ki film gmotno podpro, dalje proizvajalci, ravnatelji filmskih družb, ravnatelji proizvodnje, denarni ravnatelji, še neki ravnatelji, sploh ravnatelji, namestniki ravnateljev in sploh tako zvani filmski mogotci.
3.	Ljudje okrog filma, ki niso sicer v nikakršni službeni zvezi z filmskim naredkarstvom (industrijo), ki pa veljajo kot neznaneko važni filmski strokovnjaki in se s tem na neki način tudi preživljajo. Pojavljajo se v družbi proizvajalcev in ravnateljev, imajo zveze s časopisjem. z igralci ir pisatelji, postavljajo tipe, kaj naj filmajo in kar bo za vse na svetu strašansko »šlo«, razkrivajo snovi za filme in časih tu d i zares kaj napravijo, na primer kako pozorišče. Vee to pn storijo, kot pravijo, iz gole ljubezni do umetnosti.
4.	Ljudje pri filmu, to so tisti, ki film zares pripravljajo in ga snemajo, torej so to ustvari-telji pozorišč, režiserji, operaterji, igralci in tako naprej do tehniškega osebja.
5.	Ljudje izven filma, It katerim, na primer, spada po večini tudi pisatelj snovi za film.
Najbolj čudno pri vsej filmski stvari je to, da se vse tako neznansko mudi. Nikoli se kaka snov za film ne porodi, da bi, na primer, dejal komu (recimo v mraku pri peči), češ: »Slišite, čc bi vam kdaj v kakem lepem trenutku prišlo kaj uporabljivega za film na misel, dajte, napišite tisto in potem se l>ova o tem pogovorila « Kaj še! To — (ako rekoč — ne bi bilo zadosti filmsko. Filmsko pa je, če je treba za vsebino dirkati in jo loviti. Jutri jo moramo imeti! Takoj mora biti tu! Treba jo je tako rekoč še divjo ujeti. Če bi prišla kaka vsebina kar sama od sebe v atelje, če bi pristopieljala ko ovčico in bi rekla: »Tu me imate!« — tedaj bi jo nalirulili in jo s kletvicami ven vrgli. Zakaj, igralska pravila zahtevajo, da je treba kako vsebino (bodi živo ali mrtvo) obkoliti v deviških gozdovih izven filmskega sveta. Vse-
Tega niste vedeti!
Da se je pariški zobozdravnik Jožef de la Maire prvi zavzemal /a to, da je treba za čiščenje zob rabiti ščetko. V ta namen je leta 1818 izdal posebno knjižico.
Du je Francoz Krnil de Girardin bil prvi, ki je [x>< I listke in romane pisal v nadaljevanjih. Sloveča vrstica »Nadaljevanje sledi« jeod nicga Da je prve sludke češnje prinesel v Rim rimski vojskovodju Lukul od črnega moriu
Du je žena Napoleona Velikega, francoska cesarica Jožefina. bila prva vladarica sveta, ki
bino je treba zmagoslavno privleči v atelje kfl kako lovsko trofejo. Na vsebine je treba prežati. Zatorej hodijo ekspediciie nanje v neprodirno divjino literature, gledališča, da, celo resničnosti. Snov, vsebina za film mora ustrezati nekim pravilom:
a)	Snov mora imeti za seboj že uspeh kot knjiga ali pa kot gledališka igra. Čim večji je bil uspeh, tem bolj filmsko zaželjena je ysebina;
b)	če je le mogoče, naj bo na nogah kaj prav svojskega in novega, česar še nikoli ni bilo v filmu, na primer, kak zaljubljeni dimnikar ali postopač;
c)	če le mogoče, naj sliči onim filmom, ki so v poslednjem času najbolj napolnili blagajne;
č) na vsak način naj ima kako vodilno vlogo za gospodično A B. in za gospoda Z. Ž.;
d)	gospodična A. B. naj igra ondi vlogo kakega hudomušnega škrata in vloga gospoda Z. Ž. naj ima čim manj govorilnih vlog, zakaj gospod Z. Ž. sploh ne zna govoriti;
e)	če je le mogoče, naj bo kako dejanje notri, ki ga uprizoritelj nato spremeni ali pa nadomesti z drugim;
f)	naj opisuje zanimiv jn slikovit milje, pri čemer bo že scenični ravnatelj določil, ali bo kak luksuzni salon, pravljična spalnica, plesna dvorana in druge filmske zadeve, ki se jih ne da pogrešati jn ki zatrjujejo o njih, da jih občinstvo zahteva;
) imeti mora vabljiv naslov; ) in še »nekaj« (kar poveš z mežikanjem);
i) — in »to in ono« (česar ne moreš pobliže določiti);
j) biti mora nekakšna predslraža umetnosti, a poleg tega se mora ozirati tudi na preprosto občinstvo, saj veste;
k) vsebovati mora filmske kvalitete: filmska kvaliteta kake suovi pa nastane tako, ako v nenadni navdihnjenosti izjavi kaka visoka osebnost za filmom, okrog filma ali pri filmu da bi se dalo iz te vsebine napraviti naravnost sijajen film.
Če prištejemo še nekaj skrivnostnih znakov d 1) do ž), pridemo do spoznanja, da ni sle-lierni domislek že za film, čeprav si to marsikdo misli. Skratka, kake pristne filmske snovi nt moči umetno napraviti. Nastati more samo, če se skrivnostno ujemajo različne okoliščine, ki jih pa ne more voditi ne kak načrt in tudi ne kak pameten preudarek. (Karel Čapek.)
Ei
C
se je vsak dan kopala in dn so jo zaradi tega vsi tedanji sodobniki imeli /a prismojeno.
Da so prve dežnike nosili žc pred 4000 leti imenitni kiiajci v varstvo zoper vroče azijsko sonce.
Novi ženski modni klobuk se je pokazal letos pri dirkah v Autenilu Kmalu bo pri nas. Sicer pa ni napačen
Finžgarjeva „Veriga" v Shopl,u
V	torek, 15. februarja, sem jc pripeljal s popoldanskim vlakom v Skoplje. Že takoj pri postaji je obrnil inoio ix>/.ornost na sebe rdeč napis na plakatu VERIGA, Ko se mi je ta napis ponavljal pred očmi, sem sc pred neko oglasno desko le ustavil, da nrečitam, kaj je. Narodno gledališče kralja Aleksandra I. v Skoplju vabi nu večerno predstavo Fr. Finžgarjeve »Verige« v slovenskih narodnih nošah, in sicer kot gostovanje »Katoliške Prosvete«. Poleg režiserja Maksa Furijana sem našel med liastopuio-čimi osebami voč Slovencev v družbi s hrvatskimi in celo albanskimi imeni. — Narodno gledališče v Skoplju in Katoliška Prosvete v Skoplju, Finžgar in slovenske narodne noše na odru v Skoplju, vse to so bile žc tako nenavadne stvari, da sc.m si to moral ogledati.
Zvečer |x>iščem gledališče — moderno urejeno novo stavbo. Radovedno sem sc oziral tako ]K) publiki kakor tudi proti odru in nestrpno pričakoval, kaj bo, pa sem doživel toliko presenečenj, da skoraj svojih očem nisem mogel verjeti. Dvorana se je kar hitro napolnila — parter in lože so bili skoraj polni, a stojišča in zadnji sedeži prazni. Čudil sem se temu, a izvedel sem, da ima gledališče danes odlične goste — zbrana je najboljša družba v Skoplju. Pokazali so mi bana, njegovega namestnika, predsednika občine, šefu prosvetnega oddelka na banovini, več konzulov tujih držav in nekaj višjih častnikov naše armade Da se je po dvorani slišalo mnogo slovenskega razgovarjan ja, se razume samo po sebi.
S strahom sem pričakoval začetka in že obsojal v srcu diletante. ki so tako predrzni, da gredo pred tako odlično publiko sramotiti katoliško in slovensko ime. Tak nastop bi si mogli dovoliti le poklicni igralci ...
Komaj pa se je ob točno napovedanem času dvignila zavesa moderno urejenega odra, sem to svojo obsodbo spremenil. Diletantjc so podajali vso igro tako dovršeno in neprisiljeno, da je takoj stala pred nami slovenska vas takšna, kakršna je in kakor jo zna opisati le Finžgar. Od otrok do starca Primoža, ki ga je igral organist Ivan Rupnik, vsi so bili na odru kakor doma. Posamezne scene so bile posebno še zaradi narodnih noš izredno slikovito in dovršeno podane; višek so igralci dosegli v zaključni sliiki in ob koncu doživeli velik aplavz odlične publike. Četudi so podajali igro v srbskem prevodu, vendar to ni motilo. Duh jezika slovenskega kmeta v Finžgarjevem stilu je ostal tudi v prevodu, ki ga je igralcem oskrbel skopljanski Slovenec Franjo Je raj. Videlo se je, da je položil mnogo truda v to delo, da jc tudi v srbščini ohranilo prvotni smisel.
Da je bila odlična publika zadovoljna, se je videlo na prvi pogled. Vesel sem šel tega dne iz gledališča. Slovenska kultura se je po tej predstavi lepo predstavila Skoplju in katoličani južne Srbije so s tem afirmirali svojo aktivnost v prosvetnem delu. Medsebojno spoznavanje in razumevanje se najlepše širi na ta način
V	četrtek bodo igro ponovili — pripravlja se pa tudi dijaška predstava. Slovenska kolonija kakor tudi Katoliška Prosu u v Skoplju sta lahko s tem lepim uspehom zadovoljni in jima moremo samo čestitati.	Z.
•. Iz Julijske krajine
Pudgora pri Gorici. (Zopet sinrt). Umrla je
f>4 letna Terezija Terpin, žena našega bivšega občinskega obhodnika. Bila je dobra in spoštovana. Naj ji sveti večna luč!
Goriški »Zeleni križ*.- v letu 1037. Goriški sZe-leni križ« je dobrodelna ustanova, ki zasluži vse priznanje. Pri izvrševanju svojega knritativnega dela so »zelenokrižarji« vestni, hitri, požrtvovalni in nepristranski. S svojimi avtomobili so v 1. 1937 napravili 4009 voženj in so prevozili 72.000 kilometrov. 1228 voženj je bilo plačanih. 2781 pa brezplačnih. Zaradi svojega živahnega in plodnega deia uživa >Zeleni križ« v vsej pokrajini zaupanje.
Goriško gledališče obnovljeno. Palača goriškega gledališča je bila par let sem zaprta. Zaprlo jo je oblastvo iz varnostnih razlogov. Lansko leto se je pa združila skupina goriških velmož, ki je prevzela gledališče od prejšnjih gospodarjev in sklenila vse poslopje, zlasti notranjost, iz temeljev predelati in preurediti. Sedaj gredo restavracijska delu h koncu. Dne 16. t. m. bo prenovljeno gledališče s simfoničnim koncertom olvorjeno.
,\'ovi vrelci iiveqa srebra v Idriji. Neki kmet med Spodnjo Idrijo in Otaležem je okrog novega leta v svojem studencu zasledil svetle kapljice živega srebra. Podstavil je škaf in ponovil se je dogodek, ki je dal podlago današnjemu idrijskemu mestu. V škaf se je nateklo živo srebro. Sedaj vse to raziskuje posebna rudniška komisija.
»Л/апож v triaiki overi. Dne 7. t. m. se .je vršila v tržaškem gledališču -'Verdi« uprizoritev Massenetove opere >ManoiK, ki je privabila naj-odllčnejše občinstvo iz vse Julijske Krajine in mnogo gostov iz inozemstva, med njimi tudi 50 Jugoslovanov, ki so bili s posebno pozornostjo sprejeti. Naval na blagajno je bil izredno močan, saj so že 14 dni pred predstavo stale dolge vrste
glasboljubov po tri do štiri ure pred gledališko agencijo, a vsak prosilec je prejel samo tri listke, da se izloči vsako trgovanje. Pred sijajno in elegantno publiko je nastopilo najbolj izbrano gledališko osebje, med katerim se je, željno pričakovan od množice, odražal svetovni, nebeški tenor Benja-mino Gigli. Njegov glas, ki vre naravno kot studenec. ves lirično srebrn in žameten, v dramatičnih vrhuncih pn poln moči in strasti, je pač edinstveno čist in izrazit, tako da mu danes na svetu ni primere. Njegova samospeva Ave Maria« in romanca v drugem dejnnju sta izzvala viharje odobravanja. Vredna sopevka mu je bila sopranistinja Avgusta Oltrabella, ki je z nenavadno gibkostjo in lepoto glasu podala težko vlogo . Manont. Ta dva vrhova opeie. je dostojno spremljal krog drugih pevcev. Balet je dovršeno podal občutje roko-kojske družbe 17. stoletja. Opero je s finim čutom in z zadržano energijo dirigiral Umberto Berret-toni. »ManoiK v tržaški operi je bila izredno glasbeno doživetje.	V. V.
Jesenice
+ Kovinar Mihael Oblak. V sredo [»opoldne je v jeseniški bolnišnici umrl splošno poznani priljubljeni in markantni kovinar-jubilant Mihael Oblak. Prav v zadnjih dneh sva pripravljala za »Slovenca« popis njegovega življenja in dela v daljnem Turkestanu v železarskem Ta-škentu, kjer jc šest let deloval kot kovinar in prinesel mi je nekaj albumov in zgodovinskih spisov Turkestana. Oblak je rusko gladko govoril in čital. Namesto tega zanimivega opisa pa prinašamo vest o njegovi smrti. Pokojni kovinar se je rodil leta 1874 v Lučinah v žirov-skih vrhen. Deloval je pri K1D nad 45 let nepretrgoma z izjemo vpoklica v vojsko iu ujetništva v Rusiji. V Rusiji je bival v daljni Za-uralski zemlji v Samarkantu in v Taškentu, kjer je deloval kot kovinar v tovarni z nad 2000 železarji. Tam je preživel boljševiško, proti-boljševiško in zopet boljševiško revolucijo. Iz tistih dni je prinesel mnogo spominov. Že za časa boljševizma so v tovarni de.ili delavstvo na 12 plačilnih kategorij. Oblak je bil uvrščen takoj v najvišjo kategorijo, za kar so mu ponudili rusko državl janstvo. Oblak pa se jc vrnil v svojo domovino kot železar, kot Slovenec in kristjan. Po vrnitvi domov je zopet nastopil delo v jeseniških železarnah in bil eden najbolj vestnih kovinarjev. Pokoini pa ima tudi velike zasluge pri upostavitvi delavskega odra, kjer je tudi sum nastopal. Krekova godba ga je izvolila za svojega tamborja. Največ pa jc pokojni Oblak storil za Vincencijevo konferenco, kjer je vsa leta deloval. Jeseniška Vincencijeva konferenca je z njim izgubila svojega najboljšega sodelavca. V svojem življenju ni bii nikoli bolan, ko pa je legel, je takoj umrl Pripomnimo naj še, da je p4ikojnega Oblaka izbrala oblast za predsednika volivnega odbora za zatipniškc volitve, ki jih lotos vodijo pri KID možje, ki delujejo pri tovarni vsi nad 40 let. — Mihael Oblok. počivaj v miru!
Krani
Predavanje SPD. V četrtek. 3. marca, ob 8 zvečer bo v gimnazijski telovadnici predavanje pod okriljem SPD o temi »Nazaj k naravi«.
Za zasluge v čebelarstvu so Izročili v nedeljo, 20. t. m„ kranjski čebelarji čebelarskemu pionirju in učitelju g. Frančišku Rojini, šolskemu upravitelju v šiški. častno diplomo, ki je bila pred izročitvijo v izložbi veletrgovine g. Ivana Savnika v Kranju. Diplomo so občudovali številni gledalci, ker je res umetniško deio slikarja g. Matije Bra-daške v Kranju.
Drago zaiiavo si je privoščil. V torek po|>ol-dne je prišel v gostilno g. Jakoba Gorjanca na Pnimskovo okrog 28 let stari posestniški sin iz Kovorja v spremstvu svojega starejšega prijatelja čevljarskega mojstra, doma prav tako iz Kovorja. V vinjenosti sta uganjala razne neumnosti, da hi pa vzbujala čim večjo pozornost, sta šla na cesto iu privabila okrog sebe precej »občudovalcev :. Mlajši je hodil po blatu v nogavicah, zato ga je nekdo opozoril ali se mu ne zdi škoda nogavic, .nakar se je ta začel hvaliti z denarjem in potegnil iz denarnice tri »jurje . Namesto v denarnico je nato stlačil jurje« v usta in jih žvečil. Ljudem se je čudno zdelo, da imata toiiUo denarja, zato so poklicali orožnike, misleč, da gre za tatove. Orožniki so oba aretirali in ju odvedli v kranjske zapore. Prihodnji dan so pri zaslišanju zvedeli, da je dobil mlajši izmed njiju nekaj dediščine po materi, zato je povabil prijatelja, da sta zapravila del denarja. S svojim denarjem pa seveda lahko ravna vsak. kakor se njemu najbolj prav zdi, zato so ju orožniki takoj izpustili.
Iz naših organizacij
Katoliško prosvetno društvo v Preski pri Medvodah ponovi v nedeljo 27. februarja veseloigro v treh dejanjih »Dva paru se ženita«.
Ptujska gora. V našem prosvetnem društvu je zadnje čase pod novim vodstvom zopet vse oživelo. Knjižnica je na novo urejena in pomnožena z novimi lepimi knjigami. Fantovski odsek živo deluje, vsak teden redno ima sestanke m telovadbo, ravno tako tudi mladci. Člani draimatskega odseka pa pripravljajo za pustno nedeljo komedijo: Dva para ee ženita. Začetek ob 3 popoldne.
Sholia Loka
Nogo si je zlomil pri smučanju za Kamnit-uikoin sin Jožefa Dolinarja od Sv Duha. Zdravi sc v bolnišnici.
Redna skupščina gasilske župe bo v nedeljo, 27. februarja, ob 5 popoldne v novem Gasilskem domu v škofji Loki.
Mrastnico in Žabnico l>odo regulirali še letos. Stroški bodo razdeljeni med banovino in domačine.
»Rdeče rože«. To burko v treh dejanjih bo na pustno nedeljo, 27. t m., uprizorilo v našem društvu Narodno gledališče n Ljubljane. Vabimo!
Junak noža. V nedeljo ponoči se je vračal domov 23 letni Franc Toš i/ št. Andražu v Slovenskih goricah Med potjo je srečul 10 letnega I. Ploja iz Drbetincev. Nastal je med njima prepir, čigar posledica je bila, da se mora 1'oš zdravili v ptujski bolnišnici. Dobil je sunek / nožem v desno strun prsi.
Nevarna igra. Neki 6 letni fantek in mali Stanko Kaiserberger sta se igrala. Imela sta pri sebi tudi sekiro. Med igro pu je prvi odsekal ; Stanku kazalec na desni roki.
Tri prste nu levi roki je odrezal stroj za ! rezanje krme Tereziji Lici i/ Sv. I/ovreucu na t Dravskem |>olju. Zdravi sc v ptujski bolnišnici.
Speti
Velike smušhe tekme za prvenstvo obmejnih čet
Mojstrana. 24. februarja.
Danes so so pričelo tu velike smučarske tek-*ne za prvenstvo vseh obmejnih čet pod osebnim vodstvom komandanta obmejnih čet generala g. Kovačeviča. Dopoldne so bile najprej tekme posameznikov. katerih se je udeležilo 23 tekmovalcev iz vseh obmejnih front. Proga je bila planinska, dolga 17 km z vzponom G ter s smukom 7 km. Proga jo bila srednje težka, sneg in atmo-sferne prilike zadovoljive. Na precejšnjem delu smuka je bil sneg zmrznjen.
Doseženi uspehi:
Prvi je dospel na cilj kaplar obmejne čete Strugarevič Dragiša v rekordnem času t ure 3 minut in 6 sekund, akoravno je v 3(5 letu starosti. Drugi je bil graničar Vidmar Božidar v 1 uri 8 minut in 15 sekund. Tretji je bil redov-kadrovec obmejne čete Košir Alojz v času 1 ure 9 minut.
Povprečen čas za vseh 23 tekmovalcev znaša 1 uro 28 min. in 40 sek.
Doseženi uspeh je odličen, kar smo mogli pričakovati pri naših graničarjib, ki so po prirodi svoje službe zrasli na smučeh.
Naslednje dni se tekme nadaljujejo v ostalih predpisanih disciplinah.
Kako kaže v Lahti 7
Izredno ostre borbe se vršte te dni v Lahti za svetovno smučarsko prvenstvo. Finci kot pri-; reditelji so poslali v borbo vse kar leze in gre. I Toda njihovi najslabši so še vedno boljši kakor • marsikak Srednjuevropejec, ki nastopa te dni na ! Finskem. Imajo pa seveda tudi Finci velike skrbi kako bi sestavili moštvo, da bodo najbolje odrezali.
Norveški tekači imajo veliko smolo. Največji i njihovi favoriti so vsi blesirani. Hagen. olimp. ; zmagovalec, Roen, svetovni prvak, Sverre Brodahl , (holmenkolnski zmagovalec) ne pridejo v poštev i za Lahti. Vendar pa upajo, da jih bodo Hoffsbak-I ken Tryge Brodahl in Vinjarengen dobro za-! stopali.
Nihče pa ni za teke bolje pripravljen kakor j Švedi. Njihovi tekmovalci so vso zimo trdo treni-! rali in tekmovali in so ravno sedaj absolvirali najtežje prvenstvo, pri katerem so dosegli odlične rezultate. Njihov junak je tekmovalec Herbert Nen-: zen, ki je vse presenetil. Bil je prvi na 50km, I deveti na 15 km, in je tekmoval ludi v štafeti : 3X10 km.
Skriti favoriti so tudi Italijani. Kdo so kandi-! datje za prva mesta: štafeta: Švedska. Norveška, Finska, Italija. 18 km: Bergendahl, Larsson, Ku-rikhala. Matsko, Pikk.nen. 50 km: Ncnzcn. Niemi, j Vickland. England, Nurmela. Kombinacija: Norve-! žani; Favorit Hoffbakken, skriti favorit kak j Srednjeevropejec. Skoki: Ruud, Bradi, Andersen, i Kongsgaard. Favorit: Andersen, skriti favorit: ; Myhra.
Kongres FIS-e
ki se vršj oh tej priliki v Helsinki, je nadaljeval ■ s svojim zasedanjem. Nemški predlog glede spremembe amaterskih pravil, ki naj prepreči udeležbo smučarskih učiteljev pri olimpijskih igrah je bil odklonjen z 9:(5 glasovi, tako da ostane v ve-i ljavi sklep kongresa iz Ga-Pa, po katerem smatra i FIS-a smučarske učitelje za amaterje, kar je v nasprotju z, določili olimpijskega odbora. Proti nemškemu predlogu je med drugimi glasovala tudi Jugoslavija. Finski predlog, ila se pripusti iz vsake države po ena zveza v FIS-o je bil odkazan posebni komisiji. Končna odločitev o tem bo padla i o priliki prihodnjega kongresa, ki bo leta 1910 v i Budimpešti.
Snuiški poleti, oduosno predlog Jugoslavije za uvedbo smuikih |>oletov kot novo disciplino je bil odkazan po-j sebni komisiji. Svetovno prvenstvo I. 1940, za katero se potegujejo Norveška, Avstrija in Japonska se ni smatralo že za aktualno in se je odstopilo predsedstvu FIS-e.
Ob zaključku kongresa so se bavili s tehničnimi vprašanji alpskih disciplin, pri katerih hočejo izločiti nevarnosti. Tudi to vprašanje so predali posebni komisiji,-da stvar preštudira. 1'ri volitvah je bil zopet izvoljen za predsednika Norvežan major Oestgaard.
*
Moto Hernies poziva vse vozače, da se udeleže važnega sestanka, ki bo danes, v petek ob 20 v pisarni dr. L. čanpe. Aleksandrova cesta 4. Razpravljajo se bo o udeležbi pri moto- skijoringu.
V nedeljo mednarodna tekma
Za nedeljski termin nam je vodstvo Ljubljane pripravilo internacionalno prireditev. Gostovalo bo moštvo Grazer-Sportkluba, prvaka Gradca, ki bo nastopilo kompletno proti našim fantom. Z internacionalnimi tekmami smo bili zadnja leta zelo skopi. Primanjkovalo je primernih terminov za taka srečanja, kakor ludi finančnih sredstev.
Naša športna javnost zahteva od svojega zastopnika zmage v liginem tekmovanju, zaveda pa naj se. da brez temeljitih priprav moštvo v težki konkurenci ni zmožno pobirati lavorik.
Ljubljana mora v prihodnjem mesecu igrati s Conccrdio. Ilaškoin in Jedinstvom na Domačem terenu. Od teh treh tekem je v precejšnji meri odvisen obstanek našega zastopnika v ligi.
Da se moštvo pripravi na te odločilne borbe, si prizadeva vodstvo kluba, da mu preskrbi predpriprave težke tekme. Edino na ta način je mogoče spraviti enajstorico v zadovoljujočo formo.
Športno občinstvo in klubsko članstvo naj se zavedata, da inozemska moštva stanejo težke tisočake. Naj vsaj 6 svojo udeležbo omogočijo kritje stroškov.
CeffsVtâ šport
Sili. klub Celje razpisuje za nedeljo. 27. t. m. na svoji skakalnici v Liscah pri Celju medklubske skakalno tekme za prvenstvo Celja. Skakalnica dovoljuje skoke do 12 m. Tekmuje se |>o pravilih JZSZ. Pričetek tekmovanja točno oh |к>1 3. Pravico ima vsak verificirani član JZSZ 1er junlorji člani kakega kluba, ki je včlanjen v JZSZ. Prijavnimi za seniorje je 10 din, za juniorje 5 din. Prijave sprejema do 26. t. m. Sni. klub Celje, poznejše prijave na dan tekme v restavraciji Petriček v Liscah do [>ol 2 popoldne. Prvi štirje tekmovalci prejmejo lepe diplome, zmagovalec pa krasno spominsko darilo. Tudi prvi trije junlorji bodo dobili nagrade. Razdelitev daril in objava rezultatov ho |io tekmi v restavraciji Petriček.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
ZSK llermcs, nogometna sekcija. V nedeljo, dne 27. t. ni igramo proti SK Marsu nn unšoin igrišču. Moštvo, ki .ie navedeno na oglasnih deskah nu igrlfifiu in pri SI'OKT-KMET, mora liiti na igrišču »b 9.:*i.
S K Ilirija (hackcH sclccija). Drevi oh 111 bo Л1ип-ski sestanek v novi sobi nad kavarno Evropo. Ohenejn bo g. načelnik poročni o vtisih s svetovnega prvenstvu v Pragi. Pridite vsi in toonol Prijatelji boekeyu nn ledu, vabljeni!
ZFO
Otvoritev smučarske skakalnice
V nedeljo, 27. t. m. ob 13 1к> otvoritev 35-inetrske smuške skakalnice Fantovskega odseka v Kropi.
Smučarji, člani Fantovskih odsekov, kateri nameravajo na skakalnici sodelovali, morajo biti zaradi preizkušnje v nedeljo do 10 v Kropi.
Pismo iz Južne zemlje
Buenos Aires, 4. febr.
Knr malo ima človek časa, da bi delal šunder po Časopisju in zato so moja pisma knr zelo redka ! poetala. Vsekako je prav, da so spet oglasim, da I ne boste mislili, da se je pri nos življenje čisto I ustavilo.
So nekatere dežele tukaj, katere se zdi, <^a eo obsojone na smrt. Velikanske province, r katerih so se podnebne razmere tako spremenile, da že leto in več ni bilo kaplje dežja. Toko bo tudi Južna Amerilia v Argentini dobila puščavo, če bo tako šlo še daljo. Chaco, San Luis, Cordoba... kompleks, ki obeega mnogo več kot Jugoslavija, postaja popol-uom« neploden. Živina in ljudje umirajo lakote in žeje. Podjetja propadajo, narod beži. Prizadete so tudi nekatere naselbine, koder žive Slovenci: tako Las Brenas v Chacu. kjer imajo centrum Me-tličani. Položaj tam sicer ni še obupen, toda dosti kritičen. Zato ni čudno, če bo letošnja žitna produkcija te dežele za eno četrtino manjša od lanske.
Nekaj, ali boljo rečeno, precej veliko so tudi kobilice uničile, katero pa udarijo samo po posameznih pasovih, kamor jih pač njihov nos zanese. Tako kot toča po slovenski zemlji...
Če bi ne bilo takih, dosti katastrofalnih novic, bi se o gospodarskih razmerah tukaj ne bilo moči tožiti, ker na splošno v drugih stvareh se čuti izboljšanje. Pač največ nn račun evropskega oboroževanja, ki kupuje meso in kruh na zalogo.
Žito je dobilo toliko trga, da je cena tukaj neverjetno zrastla in je grozila nevarnost, da bodo j siromaki kruh morali prepustiti le petičnim lju- i dem. Vlada je morala vmes poseči in jc vsak izvoz I
krušnega žita ustavila, da so se mogle cene stabilizirati. In je cena kruhu ostala sedaj na 25 centov (3 din za kg). No pa ni treba misliti, da zato sedaj ne mečejo kruha v smeti! P/ve dni v mesecu se to še vedno godi, zadnje dni ga pa seveda siromaki že jmberejo preje kot smetar pride z vozom.
Politično življenje toče svojo pot naprej in ni dvoma, da se Argentina vse bolj na desno obračai in Kaže vedno energičnejšo voljo nastopiti proti rdeči nevarnosti. Nacionalizem in fašistična ideja dobivata vedno več pristašev v vladajočih krogih. Dr. Fre-sco, guverner provincije Buenos Aires, ki je najmočnejša vseh provinc, (šteje kake 4 milijone, brez mosta, ki je upravna celota zase) velja kot živ strah, na katerega zabavljajo vsi godrnjači. V resnici je pa on po sodbi treznih in pravičnih naj-epretnejša osebnost sodobne Argentine. Mož energičen in dosleden in tudi veren katolik, ki je vsem učiteljicam svojo oblasti zapovedal hodili k maši vsako nedeljo. I)n so pa učiteljice rado jezično, in da ee delajo včasih zelo modre to pa ni nova stvar. In zato toliko kritike.
Te dneve vlada tukaj težka žalost, zaradi katastrofe, ki se je dogodila v Itacunihu v Uruguaju, kjer se je razbil avion z devetimi osebami, med katerimi je sam prezidentov sin. Po čudnem naključju je strašni katastrofi utekcl sam arg. président Jueto. Vršila se jo namreč otvoritev mostu, ki ie zvezal Brazilijo in Argentino, prvi most čez reko Uruguay, most dolg 1500 ni. Na povratku se je prezident vračal z drugim aviononi. Kako je do nesreče prišlo, se še ne ve. Ali zaradi nevihte ali zaradi kakega defektu. Pravijo, da je vodil eden najzanesljivejših pilotov. Sploh Argentina v zraku nima sreče in se docajaio neprestano nesreče z vojaškimi letali. V tem primeru je bilo letalo povsem
brezhibno in piloti najboljše moči in vendar laka tragedija.
Pa ne samo po političnih osebnostih sega smrt, temveč tudi po naših rojakih. Zadnje čase sta padla kot žrtev svojega dela dva moža, znana v slovenski koloniji. Tako Tone Prezelj iz Koritnice pri Bovcu, zelo agilen mož, oče male Majdice, katerega je ubila mina v kamnolomu. Enako je eksplozija v petrolejski krajini v Comodor Iiivadavia zahtevala življenja Andrejo Slabe, doma iz Domžal, ki zapušča lukaj ženo in enega otroka, dva ima tam doma. Takihle bridkih novic ne manjka.
Sicer pa imamo v koloniji tudi drugih novic.
Romanje v Lu jan se nam je lopo obneslo. Z vlakom je šlo 400 oseb. Drugih je bilo pa tudi čez 100. Toda skrb pa da človeku takale stvar, ki utegne dati zgube nekaj sto pesov... in potem pa še smola in sramota .. .Nekateri so se celo trudili, da bi nam sami Slovenci, ker Hrvatje so niso hoteli pridružili, saim Slovenci, ker Hrvatje se niso hoteli pridružiti. Pn smo prav lepo napravili in se prav veseli vračali.
Imeli smo letos tudi prvič slovesnost našega prvega sv. obhajila. Na moč so si! |>olrudi!e naše eestre, skrbno male pripravile, dobre duše lepo kapelo okrasile in se je nabralo tudi mnogo vernih rojakov k tej prelepi slovesnosti. Tako lep in vesel nam je hil ta praznik dne 19. der.., da jo do solz ganil. In tudi |K>|>ol<lne je biln ljubka otroška pri-rcditvica za male in velike. Vsi so bili oČHrnui ob nastopu malih.
Lepo so pristopili mali k božji mizi. Nekateri eo precej dolgo pol imeli. Več kot 20 kili daleč so prišli. Pa so bili junaki. l,ahko si pa mislile, kako veliko navdušenje so pokazali, ko so se jim po končani cerkveni pobožnosti nasmehnile žive češ-
nje in miza obložena z raznimi slndkostnii, katere so sestre pripravile in jih je preskrbela mati generalna prednica, ki je nalašč iz Montevidea prihitela na ta naš lepi praznik, da bo lahko doma povedala, kako radi imajo Jezuščka tudi tukajšnji otroci.
Generalno mati šolskih sester so sedaj že poslavlja od nas. Prav lepo veselje nam je dal njen obisk. Udeležila se je tudi naše slovesnosti v novi Pompeji, kjer je nepričakovano doživela veselo svidenje s svojo bivšo učenko izpred 27 let. Našli sta se lani pred cerkvijo po končani pobožnosti in res č.udno, kako sta se mogli spoznati po tolikih letih, ko ni ena za drugo čisto nič vedela.
Največ upanja stavimo v zažoljen obisk prevzv. škofa g. dr. Gregorja Roimnnn, ki ga vabimo k nam na oblek. Samo ne vem, če bomo dosegli strošek za dolgo in drugo vožnjo.
3. jan. se je vrnil minister dr. Izidor Cankar. V času njegove odsotnosti so nekateri začeli proti njemu gonjo, ki so jo vodile hrvatske Arg. No-Vlne«. Upali eo, da mu bodo preprečili povralek. Hvala Bogu. da niso uspeli in sedaj jc njihov šunder že potihnil
Šola je še vedno problem, ki dela skrb. Naši ljudje so otopeli ali pa so lako strankarski postali, da jim je njihovo osebno mnenje vse, za skupnost pa nimajo več očesa. Kljub temu je prvo šolsko lelo |>okazalo zadovoljive uspehe. Le materialno je težko zbrati potreben denar za kritje stroškov. Upamo, da bomo novo leto že lepo nadaljevali.
Gospoda ministra so ob njegovem povralku zelo lepo sprejeli in mu s tem dali pogumu, da no ho vzel 7.1 res onih napadov, ki so izhajali iz malo častnih namenov.
Kamnih
Predpustna zabava v Kamniškem domu. Ta
mesec je bila prava sezona predpustnih veselic, plesov, šaljivih predstav in drugih podobnih zabav. K zaključku predpustnega rajanja priredi tudi društvo »Kamnik* v soboto ob 8 zvečer svojim članom in prijateljem večer, za katerega je pripravljen res prav izbran zabaven spored. Poleg proste zabave je pripravljeno tudi dosti okusne jedače in pijače. Na evidenje v dvorani Kamniškega doma!
Oj ta občinski boben. Pred nekaj dnevi je dopisnik »Slov. Naroda« blagovolil iznesti nekaj plehke kritike čez sklep občinskega odbora, da se uvede zopet razglasitev občinskih odredb po bobnu. Zakaj ga ravno to moti, ni važno. Čudno pa se nam zdi, da ni obelodanil drugih važnejših stvari iz zadnje občinske seje, n. |ir. poslovanje z občinsko tehtnico v zadnjem letu. Da je prircmtalo na občino zopet sveženj starih računov o popra-vilu električnega omrežja, avto vožnjah itd. itd. Za;kaj ni obelodanil dotok občinskih deklad na pridobnino, med katerimi zneski je naša industrija prispevala sledeče: Tovarna »Titan« 38.724 din, lovarna Knallič Ant 6545 din. tovarna »Biser« 462 (lastnik g. Kramar M.), »Triumpf« 808. din Ali bi se čez to ne dalo nič kritizirati?
Vransbo
»Gosposka kmetija« je naslov veseli burki, ki jo bo uprizorilo tukajšnje Katoliško prosvetno društvo prihodnjo soboto, 26. februarja ob 8 zvečer in v nedeljo, 27. februarja ob 3 pojx>ldne v dvorani prt »Slovanu«. Igra je od začetka do konca polna samih smešnih prizorov, pri katerih ee bodo zlasti naši kmečki ljudje prav od srca emejali. Pridite in poglejte! Ne bo vam žal!
Krajevna organizacija JRZ bo imela prihodnjo nedeljo, 27. februarja zjutraj po prvi maši v bralni sobi Farne knjižnice svoj redni letni oibčni zbor.
Dostavo pošte na dom še vedno nestrpno pričakujejo vse okolišike vasi. Svoj čas smo že na tem mestu jx>ročali, da obsega naš okoliš 15 vasi in naselj ter šteje nad 3COO prebivalcev, pa ima samo enega pismonošo, ki raznaša pošto le v trgu Vransko in po vasi Ločica. Naša poštna uprava je že
davno uvidela to nevzdržno 6tanje in poslala tozadevno vlogo na poštno ravnateljstvo. Zato upamo, da bo poštno ravnateljstvo upoštevalo splošne želje obširnega okoliša in pritisnilo na merodaj-nem mestu v Belgradu, da naše okoliške vasi vsaj po 1. aprilu dobijo dostavo pošte na dom.
Kranjska gora
Z letošnjo zimo emo vsi zadovoljni. Mraza ni, izrednega, vreme ves čae naravnost krasno, snega od jeseni vedno dovolj, še zdaj, le po prieojnih krajih se poslavlja. Zato so tudi zmerom tu tujci-smu-čarji, zlasti ob nedeljah in praznikih. Vozniki bodo z vožnjo hlodov precej zaslužili. Ta teden se je prišel smučat oddelek vojakov, žo prej so se vadili v smučanju orožniki in graničarji. Domači fantje-smtičarji, ki so prejšnja leta tu in tam tekmovali, eo večinoma za inštruktorje, zato tudi ne čitnmo o njih, da bi so pri kakih tekmah odlikovali.
Zadnji ponedeljek, 21. t. in., je jiogorelo pri Dalmatincu Podkorenom. Zgornji del hiše in streha sta bila lesena; ogenj je vse uničil, tudi 50 hI vina. Malo |x> 4 zjutraj, ko so vozniki že pripravljali ži vino za vožnjo in jo napajali pri vodnjaku tik pred hišo, je naenkrat v spodnjem delu hiše tam, kjer je bila krantarija, nekaj eksplodiralo, tako do so v sosednjih hišah šipe v oknih zažvenketale, in takoj nato se je pokazal ogenj. Sreča še, dn so bili gasilci iz vasi takoj na mestu in še oni iz Kranjske gore, da je v bližini hiše dovolj vode in da so strehe še pokrite s snegom, sicer bi ves del vasi ob goreči hiši trpel; kajti vročina je bila tolika, da se je sneg na strehah tako topil, da je izpod kapa kar curkoma teklo, pa je bilo sicer skoraj 10 stopinj mraza jx> Celziju. Pogorelec je bil zavarovan za hišo in vino.
Novo mesto
Prostovoljna gasilska fieta ▼ Brusnicah je imenovala za čnstne člane svoje dobrotnike, notranjega ministra dr. Antona Korošca, novomeškega župana dr. Marjana Polenška in njegovo soprogo Milko, ter gospo Angelo Agnitschevo, graščakinjo iz Novega mesta-Srebrnič. Zaradi tega bo ob priliki izročitve diplom častnega članstva v nedeljo, 27. februarja 1938 popoldne ob treh prireditev z. izbranim sjx>-redom v gas. domu v Brusnicah, h kateri vljudno vabimo.
MIHAEL OBLAK
AKTIVEN SODELAVEC V CELOTNEM KATOLIŠKEM GIBANJU OD POCETKA DO KONCA SVOJIH MOČI — JE ODŠEL K BOGU KOT PRAVIČNIK PO ZASLUZENO PLAČILO
ZVESTEMU SODELAVCU BOMO OHRANILI ČASTEN SPOMIN!
JESENICE, DNE 24. FEBRUARJA 1938
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH DOLGOLETNEMU ČLANU NADZORNEGA ODBORA
Po skoraj dveletnem trpljenju je umrl dne 23. februarja, previden s svetimi zakramenti, v 67. letu starosti, občinski svetovalec in dolgoletni član načelstva Hranilnice in posojilnice v Prevaljah, prečastili gospod
MATEJ RIEPL
cincriraii dekan, konzistorijalni svetnik, imetnik reda sv. Save itd.
K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, 26. februarja ob 9 dopoldne na larno pokopališče pri Devici Mariji na Jezeru.
Bil je mož dela, naj mu bo Bog plačnik.
P r e v a 1 j e, dne 24. februarja 1938.
OBČINA PREVALJK in HRANILNICA IN POSOJILNICA PRI DEVICI MARIJI NA JEZERU PRI PREVALJAH
Radio
Programi Radio Ljahljanai
Petek, 2.5. febr.: 11 Šolska ura: Iz življenja gluhoneme mladino na ljubljanskem zavodu (g. Vinko ltupnik) — ta Slovenski biseri (plošče) — 12.45 Poročilu — 13 Napovedi — 13.20 Konoortnl plesi (ploiče) — 14 Napovedi — Ш Ženska ura: Zona v slikarstvu in njeno stremljenje (pa Elda Piščanec) — 18.20 Kitristi (ploščo) — 1S.40 Francoščina (g. dr. Stanko Lobcn) — 10 Napovedi, poročila — 19.3U Nac. ura — 10.30 Zanimivosti — 20 Narodni napevi: Kmečki trio, g. Mirko Premelč, ga. Olga Kolnrjeva — 20..VI Ploščo — 2t Ron-do - III. ura: Predavanje: g. Sročko Kopoie, klavir: gdč. llerta Seifort: Mozart, Beethoven, Hummol in Wobor — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške pl.
Sobota, 2(1. febr.: 12 Ploščo za ploščo zdnj zavrtimo, z njimi pa krajši si čas naredimo! — 12.45 Poročila — 13 Na|H>vedi — 13.20 Ploščo za ploščo zdaj zavrtimo, i njimi pa krajši si čas naredimo! — 14 Napovedi — 17 Zn delopust! (igra Kadilski orkester! — 17.40 Propagandna ura za mednarodno gimnastično prireditev — iS Magistrov trio — IS.Ifl Ureditev hudournikov (g. inž. Karol Tavčar) — 19 Napovedi, poročila — 10.3(1 Nac. ura — Ш.ГјО Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) —
20.30 Lumpactj Vagabund. Po burki J. Nestroya in po motivih iz Istoimenskega filma priredila c a radio Jožek in Ježek. Sodelujejo člani rad. Ur. uružinc in Radijski orkester - 22 Napovedi, poročilu — 22.15 Koncert Radijskega orkestra,
Drugi programi»
Petek, 2i. februarja: Belgrad: 20 Ounaj, 21 Narodne pesmi, 22.10 Plošče — Zagreb: 20 Dunaj, 22.30 Plesna na glusba — Dunaj: 20 I.eharjeve skladbe, 22.20 Kvartet — Budimpešta: 10.30 Opera, 23.20 Jozz — liim Bari: lfi Vokalni kone. Iz akademije sv. Cecilije, 21 Operetna glasba — Praga: 21.30 Orkostr in violinski koncert — Varšava: 20 Filh. koncert — Sofija: 20 Klavir, 20.45 Beethovnove skladbe, 21.15 Vokalni kone., 22.30 Plesna glasba — Hamburg: 19.10 Orkester in solisti, 21 Orkester in zbor — Kiiln: 20 Pustni program — Frankfurt: 32.30 Plesna gl. — Strassbourg: 21.30 Ork. koneort.
Sabota, 26. februarja: Belgrad: 20 Koncert zbora Stankovič», 21 Veliki orkester, 22.20 Plesna glasba — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 10.10 O filmu, 19.25 Pustni koncert, 22.50 Plesna glasba — Budimpešta: 21 Ciganski orkostor, 23.05 Vojaška godba — Rim-Uari: 17.15 Plesna gl. 21 Opora — Praga: 20 Romantična opera, 32.30 Jazz — Varšava: 20 Opereta <J)unajskt valček«, 22 Plesna gl. — Sofija.- 20 Klavir, 31 Fnuerjov »Re-kvijem-, 22 Operna gl, 23.30 Nar. pesmi — Kiiln: 19.10 Zab. lil plesna gl. — Frankfurt: 19.10 Vojaška godba, 20 Ork. konc. — Stuttgart: 19.30 Buschovo skladbe, 20 Operna In operetna gl. — fleromiinster: 21 Opereta.
Službodobe
Dekle
do 30 let, prlprosto, za gospodinjska dela, takoj sprejme tričlanska družina. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2706. (b)
Višjo natakarico
mlajšo, čedne zunanjosti z manjšo kavcijo — za prvovrstno delo, sprej mem. Ponudbe z najno vejšo sliko poslati na naslov : Oskar Kraus — Delnice, gostlona Rački. Nastop lahko takoj — po dogovoru.	(b)
ШУШ
Gostilna in trgovina
v Karlovct št. 2, občina Veliko Lašče — se odda v najem. Ponudbe sprejme graščina Ortnek. (n)
I
Automofor
i
»Ford«, tovorni
lVi tone, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2600.	(t)

Hranilne knjižice
vrednostne papirje,
3% obveznice
za likvidacijo kmečkih dolgov
stalno kupuje AL. PLANINŠEK
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, telefon 35-10.
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Svojemu članstvu naznanjamo tužno vest, da je umrl naš soustanovitelj in dolgoletni predsednik ter sedanji častni predsednik, gospod
Franc Rebernak
veter, major v pokoja
Prosimo Članstvo in vse, ki so ga poznali, naj ga obdržijo v častnem spominu!
SLOVENSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI V LJUBLJANI
Naznanjamo žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustila naša ljuba mama, sestra, tašča, teta in stara teta, gospa
Julija Maurer roj. Silly
previdena s tolažili svete vere. — Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 26. februarja ob dveh popoldne iz mrtvašnice Vidovdanska cesta 9 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. februarja 1938.
Žalujoči ostali: Maksimilijana Venedig, hčerka, Josip Venedig, zet in ostalo sorodstvo.
+
Dotrpela je naša ljubljena soproga, predobra mati, teta in tašča, gospa
Avgusta Ruda roj. Bohm
soproga viš. davč. upravitelja v pokoju
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 26. februarja ob štirih popoldne izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. februarja 1938.
Rodbini Ruda in Raunaeher
Maurice Leblanc:	46
Izredne pustolovščine Arsena Lupina.
Otok tridesetih krst
še nekaj trenutkov je besno skakal, nato pa se je naglo ustavil pred Vorskim in rekel:
»Dovolj je govoričen ja I Govorimo resno. Naročeno mi je, da ti izročim Božji kamen. Sedaj, ko si prepričan, si pripravljen?«
Vsi trije so bili preplašeni. Vorski ni vedel, kaj naj stori in ni mogel razumeti, kdo je ta prekleta oseba.
»Ha! Sklenimo mir!« je vzkliknil jezno. »Kaj hočete? Kaj jo vaš namen?«
'■Kako. moj namen? Saj sem ti pravkar povedal, da ti izročim Božji kamen.«
»S kakšno pravico? S kakšnim naslovom?« Slari druid je majal z glavo.
Da, razumem. Ni so vse zgodilo tako, kakor ti misliš. Jasno, ali ne? Prišel si semkaj trepetajoč, srečen in ponosen, da je delo dovršeno. Sodi malo... hrana za trideset krst, štiri ženske ra križu, brodolom, tvoje roke polno krvi, tvoji žepi napolnjeni z. zločini. Niso to mačje solze in nadejal si so svečanega sprejema z uradnim cere-monicloni, veličastnih svečanosti, človeških daritev in ne vem, kaj še! In mesto toga ubogi druid, ki dremlje v kotu in ti surovo ponudi kupčijo. Kakšno ponižanje, gospod! Kaj hočeš, Vorski? Naredimo, kar moremo in vsak napravi po svojih sredstvih. Ne valjam se |>o zlatu. jaz. povedal som ti /.o, imam razen nekaj belili halj trinajst frankov za bengalski ogenj, plamen za ponočno tresenje zemlje.c
Vorski se je stresel, ves iz sobe, ker je nenadoma razumel:
»Kaj pravite? Kako? To je bilo...«
Da! jaz. sem tisti! Kdo pa hočoš. da bi bil? Sveti Avguštin? Razen če si domneval o božjem
posredovanju in da bi ti včeraj zvečer poslali bogovi na otok arhangela, oblečenega v belo haljo, da bi te vodil do votlega hrasta! Resnično, pretiravaš.«
Vorski je stisnil pesti. Torej ni bil človek, oblečen v belo oblačilo, ki ga je zasledoval, nihče drugi, kot ta slepar!«
»Ahl« je kričal, »ne vidim rad, da me ima kdo za norca!«
»Da te ima za norcak je vzkliknil starec. >Ta je spet tvoja, mali. In kdo me je streljal kot divjo žival, ko sem bil že ob sapo? In kdo vendar mi je poslal v haljo, številka ena, dve krogli. Ti! To me je napravilo zajca!«
»Dovolj, dovolj!« je srdito zavpil Vorski. »Dovolj! Zadnjikrat vas vprašani, kaj hočete?*
»Ves zmučen sem že od pripovedovanja. Naročeno mi je, naj ti izročim Božji kamen.
»Kdo ti jo naročil?«
Ah! Toga, vraga, sam ne vem! Vedno sem živci s to mislijo, da se bo prikazal na Sarcku neki Vorski, germanski princ, ki bo pobil trideset ljudi in kateremu moram dati dogovorjeno znamenje, ko bo trideseta žrtev izdihnila. Pripravil spiti torej vse potrebno. V Brestu sem kupil dva bengalska ognja po tri franke in pol in nekaj izbranih petard in ob določeni uri sem šel v opazovalnico in bil pripravljen. Ko si rjul z drevesa: ,Mrtva jo! Mrtva je!' sem mislil, da je jirišel pravi trenutek, prižgal sem bengalski ogenj in s petardami sem majal podzemlje. Tako. Sedaj veš, pri Čem si.<
Vorski se je pognal naprej s stisnjenimi pestmi. Malomarno besede, prevelika zgovornost, miren in porogljiv glas, vse to ga je razdražilo.
»še ono besedo, pa te zadavim,« je zakričal. /Dovolj mi je I«
»Ali so imenuješ Vorski?^
>Da, in potem?«
»Si germanski princ?«
»Da. da. in potem?«
»Si pobil trideset žrtev?«
■»Da, da, da!«
»Dobro. Torej si moj človek. Izročiti ti moram Božji kamen. Izročil ti ga bom, naj bo karkoli. Tako je, ker sem jaz. Najesti se moraš Božjega kamna.«
»Ne briga me Božji kamen!« je rjul Vorski cepetajoč. »Povem ti, da si norec. Nikogar ne potrebujem. Božji kamen! Saj ga imam, moj je, iu ga imam!«
>Pokaži, da vidim.«
In to, kaj je to?« je dejal Vorski in potegnil iz žepa kroglico, ki jo je našel v glaviču.
»To?« je vprašal starec presenečeno. »Kje si dobil?«
»V glaviču lega žezla, ker mi je prišlo na misel, da sem ga odvil.«
■»In kaj je?«
•Odlomek Božjega kamna.
»Neumen si.«
»Kaj je to po tvojem mnenju?
Hlačni gumb.«
»A?«
»Hlačni gumb!«
»Dokaz?«
»Hlačni gumb, hlačni gumb, kakor jih rabijo saharski črnci. Polno jih imam.«
»Dokaz, bogatili.«
»Jaz. sem ga tja vtaknil.«
»Čemu?«
»Da sem nadomestil dragoceni kamen, ki ga je izmaknil Maguenoc. Toga je ožgal in ga prisilil, dn si jo odrezal roko.^:
Vorski je molčal. Bil je zbegan. Nič več ni vedel, kako naj se zadrži proti temu posebnemu nasprotniku.
Druid se mu je približal in z očetovskim glasom rekel:
»Np vidiš, mali, da od tu ne boš odšel brez meno. Samo jaz imam ključ ključavnice in znklada. Zakaj omahuješ?«
»Ne poznani vas.«
»Otrok! Ce bi ti prpdlagal kaj neprijetnega
in kar ti ne bi bilo v čast, potem bi razumel tvojo pomisleke. Toda moja ponudba je taka, da ne tii ranila najnatančnejše vesti. No? Ti ugaja? Ne? Še ne? Za Boga, kaj bi rad, Vorski? Čudeže, morda? Zakaj tega nisi prej povedal? Napravim ti jih, kolikor hočeš. Premisli vendarl Druid! Čudeže? Imam jih celo prodajalno. Ne vem, kam bi se usedel. Kaj imaš rajši? Obujevalni žarek? Žarek za poganjanje las? Samo izbiraj! Stoj, ob kateri uri je izdihnila zadnja žrtev?«
»Ali vem!«
»Ob enajsti uri dva in petdeset minut. Tvoje razburjenje je bilo tako močno, da se ti je ustavila ura. Glej!«
To je absurdno. Pretres, povzročen od razburjenosti, nima vendar vpliva na uro tistega, ki se je razburil. Vendar je Vorski potegnil uro in kazala je enajst in dva in petdeset minut. Poskusil jo je naviti, a bila je razbita.
Stari Druid mu ni pustil, da bi se oddahnil, zato je nadaljeval:
>To te je presenetilo,a? Vendar ni nič preprostejšega in lažjega za višjega druida kakor to. Druid vidi nevidno. Tudi še kaj drugega zna. Vorski, ali hočeš videti, kar ne obstoja? Kako so imenuješ? Ne govorim o tvojem imenu Vorski, ampak o pravem, očetovem imenu.«
»Molči o tem,« je ukazal. »To je skrivnost, ki je nisem šo nikomur odkril.«
»Zakaj ga torej pišeš?«
»Nikoli ga nisem napisal.«
»Vorski, ime tvojega očeta je zapisano z rdečim svinčnikom na štirinajsti strani zapisnika, ki ga imaš pri sebi. Poglej!«
Mehanično kot avtomat, katerega gibe uravnava tuja volja, je potegnil iz notranjega žepa suknjiča listnico, v kateri je bil zvešček iz listov, ki so bili sešiti skupaj. Listal je do štirinajste strani, nato pn z. nepopisnim strahom zamomljal:
»Ali je mogoče? Kdo je to napisal? In vi veste, kaj je napisano?«
»Ali hočeš, da ti dokažem?«
Za Junoslovansko tiskarnn v Liubliani: Karel Себ
Izdaiateli: Ivan Rakover,
''rednik: Viktor Cenfiii
klic aa za izpopolnitev
slovenske univerze
Akademiki univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani bolestno občutimo nevzdržne razmere, ki vladajo zlasti na tehnični in medicinski fakulteti in resno otežkočajo znanstveno delo.
Ugotavljamo, da je te razmere povzročila pre-komorna štednja pri rednih materialnih kreditih, splošno pomanjkanje učnega osebja in ncdostatek primernih poslopij.
Naj nam bo dovoljeno ugotoviti, da ljubljanska univerza Se danes — po skoraj dvajsetletnem obstoju — nima niti lastne zgradbe.
Ob najracionalnejšem izkoriščanju prostora je v univerzitetnih predavalnicah prostora samo za eno tretjino vseh slušateljev. Seminarji in instituti, zlasti prirodoslovnih skupin, бо nameščeni v mrzlih hodnikih e kamnitnim tlakom. Nn tehnični fakulteti je dobršen del institutov nameščen v podstrešju. Inventar, določen za praktične vaje, je deloma po hodnikih in stopniščih in ker ni montiran, ga ni mogoče uporabljati.
Z novo uredbo o medicinskih fakultetah je bil na medicinski fakulteti na univerzi v Ljubljani ukinjen V. semester, ki ga je fakulteta dejansko že imela. Ta ukrep je slovenske slušatelje zadel v živo in predetavlja ponovno okrnitev že itak nepopolne slovenske univerzo.
Redni proračunski krediti so od leta 1930-31 do leta 1937-38 padli za 61.56%.
Spričo navedenih razlogov čuti Akademska akcija dolžnost, da ponovno opozori javnost na najvitulnejšo potrebe slovenske univerze, in eicer:
1.	na naknadno posojilo za dograditev univerzitetne knjižnice;
2.	odkup zgradbe rudarskega oddelka;
3.	kredit za zgradbo in inventur strojnega instituta;
4.	kredit za zgradbo in inventar prirodoslov-nih institutov;
5.	kredit za zgradbo in inventar hidrotehnič-nega laboratorija;
6.	kredit za dograditev anatomskega instituta;
7.	da se naj g 51. zakona o univerzah spremeni tako, da bo zajamčena postopnu izpopolnitev ntcdicinske fakultete univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
Apeliramo na vse odgovorne faktorje, da podpre omenjene nujne predloge, da ho univerza Kralja Aleksandra f. vsaj ob svoji bližajoči se 20-letnici obstoja dobila ono mesto, ki ji kot najvišji kulturni ustanovi slovenskega naroda pripada.
Akademska akcija za izpopolnitev univerze v Ljubljani
Varšavska opera v stavki d„_ m i
Vnrinvn Oi.	A A Po» -»„ t»; Лп! «-„in _S__ _
Varšava, 24. febr. AA. Pat. Že tri dni traja stavka v varšavski operi. Stavka 367 oseb, ki so zasedle opero in jim simpatizerji pošiljajo hrano v poslopje. Zastopstvo stavkujočih je obiskalo predsednika vlade, prosvetnega ministra predsednika občine in druge. Opera je last občine, vodijo jo pa zasebniki.
Roparski roman? Roparski ^^^^^^^^^^^^^^^ že, vendar nič romanu ni ^podobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) so povsod. Tudi v ustih mod zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, da bi uničili zobe. Redna nega zob s Chlorodontom prežene mikrobe iz ust Toda lo stalna nega varuje zobe pokvare. Chlorodont zjutraj — Ohlorodont predvsem zvečer I Potem ostanejo zobjo zdravi! Domači proizvod.
Konferenca Balkanske zveze
Fišer Franc,
L č. predsednik, s. r.
Ugotovitve komisije na mestu umora
Raič Dragan,
t. č. podpredsednik, s. r.
pri Sv. Bollenku nad Mariborom
Danes popoldne valna komisija, ki je'
Maribor, 34. februarja, je šla na Pohorje ргешко-_e odvedla 6 eeboj tudi dva izmed morilcev, in sicer šego in Ivana Šajtegla. Bevardija ni mogla vzeti 6 seboj, ker ie ranjen. V preiskovalni komisiji so bili poveljnik orožni-ške čete kapitan Mavrič, vodja kriminalnega oddelka mariborske policije nadzornik Cajnko s policijskimi agenti in orožniki ter nekaterimi občinskimi tajniki iz Radvanja. Glavni mentor današnje poti na meeto zločina je bil mladi Šajtegel. Komisija ee je tako rekoč pod njegovim vodstvom podala po isti poti, po kateri 60 morilci zasledovali svojo žrtev, šli eo najprej čez most in Kralja Petra trg, Frankopansko cesto na Pohorsko cesto, od tam po Zgornji Radvanjski do Popoka lišike ulice in po njej na Spodnjo Radvanjeko cesto ter v Radvanje do Bevardijeve hiše. Pri tej hiši eo po šajteglovem pripovedovanju vsi trije čakali, da sta prišla mimo Milka Gorupova in Stane Dol-ničar. Za njima бо ee podali morilci ter ju v bližini Sernečevega pœestva prehiteli. Šli бо nekoliko naprej, ee tam ustavili ter pustili, da sta oba odšla mimo njih. Zopet бо ju zasledovali ter ju pri prvem razgledu spet prehiteli in se malo pred njima ponovno uetavili. Očividno so iskali primernega mesta za napad. Ker 6e jim to mesto ni zdelo ugodno, so šli za njima do bližnje kapelice 6v. Antona, kjer eo ju zopet prehiteli in бо 6e zadaj za kapelico ustavili. Tam je bilo ugodno mesto, ker gre pot po globoki zaseki, tako da jima žrtvi ne bi mogli uiti v gozd. Prvi ee je uetavil Šajtegel, Šega in Bevardi pa 6ta šla kakih 20 m višje. Ko eta prišla Dolničar in Gorupova mirno šajtegla, se je ta mirno zadržal za drevesom in počakal, da 6ta prišla do njegovih tovarišev. Bevardi je sedel na desni etrani poti na posekanem hlodu, Šega pa njemu nasproti. Prvi ee je dvignil Bevardi ter 6 sekiro v roki pristopil k Dolničarju in ga prosil za cigareto. Ko mu je Dolničar odvrnil, da cigarete nima, je v tistem hipu Bevardi zamahnil ter z vso silo udaril Delničarja po glavi. Dolničar je še imel toliko moči, da je potegnil iz žepa svoj lovski nož ter je dvakrat 6 un il Bevardija v nogo. Takrat pa je Bevardi že drugič udaril 6 sekiro in v tistem hipn je priskočil tudi Šega, ki je držal v rokah dolg kos železa, ki je imel na eni etrani kot pe6t debelo bunko in je e tem udaril Delničarja ter ga podrl na tla. Milka Gorupova je pri prvem udarcu na Dolničarja presunljivo zakričala in se obrnila navzdol v beg. Bežala je, takrat pa ji je zastavil pot ŠaitegeT.
Qorupova je mislila, da je ta turist in je zaklicala: »Pomagajte, pomagajte!« Šajtegel pa je planil na njo ter jo začel udrihati s palico. Takrat je Šega videl, da je Dolničar že na tleh, pa je planil na pomoč Šajteglu ter je začel še sam udrihati po Gorupovi ter jo podrl na tla. Nato so morilci pograbili svoji žrtvi ter ju še živi zavlekli kakih 25 korakov od poti vstran v gozd. Tam so ju vrgli na kup in ker so videli, da se še gibljeta in vzdihujeta in da so v njiju še znaki življenja so jih začeli neusmiljeno spet mlatiti. Sekali so iti s sekiro tako, da je vse naokrog v širini kakih 7 m pobrizgano s krvjo in so krvavi curki švignili celo visoko na drevesa. Dolničar je dobil 10 udarcev, na Milki Gorupovi pa so ugotovili 24 smrtonosnih ran. Ko so morilci videli, da sta žrtvi negibni, so jima obrnili žepe, sezuli čevlje, pobrali smučke iri palice ter so se napotili nazaj. Šajtegel je odšel po severni poti, po kateri so morilci prišli, Šega in Bevardi pa sta se napotila po drugi stranski poti v dolino. Bevardi je vzel obe smuški palici, ker ga je noga močno bolela ter se je ob nju opiral. Šega in Šajtegel pa sta nesla smučke, čevlje in nahrbtnik žrtev. Pri Sernecu so se spet vsi skupaj sešli ter so se podali potem na Bevardijev dom. Tam so se posvetovali, kako bo za naprej.
Smrtna nesreča pri defa
V	ponedeljek, 21. t. m. okrog 5 zvečer se je v Trbovljah na zunanjem kopu >Nežat zgodila huda nesreča, katere žrtev je postal 40-letni miner Korošec Miha. Kot običajno delajo vsi minerji, je tudi Korošec, po končani strelbi prožil razrahljano zemljo, da jo lože pomečejo v vozičke in odvažajo. Pri tem se je udrla nad njim zemlja in velikansko kamenje ter ga zasulo. Tovariš, e katerim eta skupno delala, je še pravočasno odskočil v pravo smer, Korošec pa ravno v nasprotno. Takoj so prihiteli delavci, ki nieo prišli drugače do njega, da so kamen navezali na vrv in ga s pomočjo »Bagerja« odstranili z njega Pokojni je bil dober človek in skrben oče. Zapušča ženo in tri otroke.
Požar na Vačah
V	sredo zvečer ob pol 11 je nastal požar pri posestniku Jakobu KonČarju (»pri Matijevcu«) na Vačah. — Ogenj je uničil hišo in hlev. Živino so v zadnjem trenutku z največjim naporom rešili iz gorečega hleva. Ogenj je bil podtaknjen. Spjoh imamo v zadnjem času na Vačah ali v bližnji okolici opetovano požar, po navadi nastane ogenj ob sobotah in okrog 11 ponoči — dokaz, da je na delu zločinska roka.
Vsi trije so si prisegli med seboj, da ne bodo izdali drug drugega, Bevardi se je preoblekel ter mu je mati obleko in srajco oprala, obenem pa je tudi izmila krvave madeže s sekire. Skrili so potem ves plen, 800 din in uro pa je Bevardi obdržal pri sebi. Morilski plen so našli davi detektivi v Bevardovi hiši po dolgotrajni preiskavi. Skrit je bil pod podom v svinjaku. Tam so našli dvojne smučke, dva para smuških čevljev, nogavice, rokavice, pižamo, fotografski aparat, okrvavljen nahrbtnik in lovski nož Dolničarja. Za ta umor je vedela tudi Bevardijeva mati, ki je pa danes vse odločno tajila. Ves potek tega dejanja je pripovedoval samo Šajtegel, dočim je Šega ves čas tudi na licu mesta zatrjeval, da je popolnoma nedolžen ter da še nikoli ni bil na Pohorju. Šega je hotel doprinesti tudi alibi in je njegova priiežnica zatrjevala varnostnim organom, da je bil njen prijatelj ob 6 zvečer doma. Zaradi tega je policija tudi njo aretirala.
Po današnjih ugotovitvah se vidi, da so morilci napravili komplot za umor Dolničarja še pred sobotno razpravo. Iniciator umora je bil Šega, o katerem pripoveduje Šajtegel, da jih je pred napadom hrabril ter jim je pripovedoval, da je v vojni ubil včasih naenkrat po 6 sovražnikov in je zato dobil pohvalo in ga zato vest prav nič ne peče. Govoril jima je tudi, da sta oba še mladoletna ter da se jima nič ne more zgoditi, če bi ju slučajno dobili. Morilca so po očividu na licu mesta odgnali zopet v zapore mariborske mestne policije, preiskava pa se še nadaljuje, da se še ugotovijo krivda Šege in nekatere podrobnosti tega strašnega zločina. Med Mariborčani vlada ogromno zanimanje za potek preiskave. Danes dopoldne, ko so na policiji zasliševali Šego in Šajtegla, se je zbralo pred policijskim komisariatom veliko število ljudi, ki so prav grozeče gledali na oba morilca, tako da je morala policija oba s pomožno stražo spremljati v policijske zapore, ker bi ju sicer množica linčala.
Ankara, 24. febr. AA. Anatolska agencija. V zvezi s seetankom sveta Balkanske zveze, ki bo jutri v Ankari, se pripeljejo s posebnim vlakom Metaxas, dr. Stojadinovič in Comnen, ki bo zastopal romunskega zunanjega ministra Tataresea, ker je ta zaradi današnjega plebiscita o novi romunski ustavi zadržan. V Ankari pripravljajo zastopnikom prijateljskih in zavezniških dežel navdušen sprejem.
Turški politični krogi posvečajo sestanku sveta Balkanske zveze veliko pozornost. Tudi časopisje piše o tem dogodku zelo obširno. V svojih člankih razčlenjuje dosedanje uspehe skupnih nastopov Balkanske zveze v vseh vprašanjih, ki se tičejo njenih članic. Od 4. februarja 1934, ko so balkanski pakt podpisali v Belgradu, oziroma od 9. februarja istega leta, ko so ga na svečan način podpisali v zlati dvorani atenske znanstvene akademije, je pa koristil ne le članicam Balkanske zveze, temveč tudi ostalim balkanskim državam. Prvo redno zasedanje Balkanske zveze je bilo leta 1934 v Ankari, ko so podpisali statut o svetu Balkanske zveze in njenem gospodarskem svetu. Drugo zasedanje je bilo v Bukarešti maja 1935, tretje v Belgradu maja 1936, četrto pa v januarju 1937 v Atenah. Sedanji sestanek je v Ankari. Ta važna politična ustanova je s svojim štiriletnim delom dokazala, da hoče miroljubno delovati in je zato s tem opravičila svoj obstoj in svojo politiko.
Program v Ankari
Po doslej določenem delovnem programu sveta Balkanske zveze bi to zasedanje poteklo nekako takole:
Prvi sestanek štirih zunanjih ministrov bo v Ankari jutri, v petek, 25. februarja; drugi in tretji bosta v soboto, 26. februarja, četrti in peti v nedeljo, 27. februarja, šeeti, sklepni, pa v ponedeljek, 28. februarja, dopoldne.
Danes, v četrtek ob 20 se pripeljejo dr. Stojadinovič, Metaxas in Comnen Petrescu s poseb-
nim vlakom v Carigrad. Tu jih bodo pozdravili carigrajski generalni guverner Vuhitin, garni« zijski poveljnik general Halis, poveljnik mesta, šef carigrajske policije Falih-Kilidž, jugoslo« vanski, grški in romunski konizui s konzularnim osebiem, častna četa bo pa visokim gostom i/.« kazala čast. V petek, 25. februarja, bodo na sporedu telo točke: Metaxas, Stojadinovič in Petrescu se pripeljejo v Ankaro ob 10.30. Na postaji jih bosta sprejela predsednik turške vlade Dželal Bajar s svojim državnim podtaj-nikom Kema'.om in zunanji minister Aras. Ob 12.35 se začno uradni obiski, ki jih lx>do vsi trijo zastopniki držav Balkanske zveze napravili pri turškem zunanjem ministru in pri predsedniku turškega parlamenta. Ti obiski bodo zelo krat« ki in formalnega značaja.
Popoldne ob 15.30 bo prva seja tega zase« danja svetu Balkanske zveze v salonih turškega zunanjega ministrstva. Ob 20.30 je na sporedi» večerja, ki jo priredi visokim gostom na čast turški zunanji minister Ruždi Aras. V soboto, 26. februarja, je takle spored: Seja v zunanjem ministrstvu se začne ob 10 in se ima končati do 12.55, ker priredi ob 13.30 Dželel Bajar kosilo na čast zastopnikom sveta Balkanske zveze. Popoldanska seja sveta se začne ob (5.30 in bo trajala do 18. Zvečer bodo vsi štirje ministri na zasebni intimni večerji pri Ruždiju Arasu. V nedeljo, 27. februarja, se začne konferenca ob 10 in konča ob 12.45, nato pa priredi Šukrikaja, turški notranji minister in glavni tajnik vladno stranke, slavnostno kosilo na čast gostom. Po kosilu se nadaljuje konferenca. Zvečer priredo grški, jugoslovanski in romunski poslanik skupno soarejo v Ankara-Palaceu na čast zastopnikom sveta Balkanske zveze. Ponedeljek, dno 28. februarja: Konferenca sveta se izačne ob 10 in se bo nadaljevala do opoldne. V ponedeljek, 28. februarja, ob 20.30 se gosti odpeljejo. V torek, 1. marca, so gosti v Carigradu, kjer ostanejo en dan.
Načrt za sporazum
med Italijo in Anglijo
London, 24. februarja. V diplomatskih krogih so naziranja, da bodo pri italijansko-britanskih pogajanjih prišla v razpravo naslednja vprašanja:
1.	Anglija in Zveza narodov priznata italijanski imperij.
2.	Pogajanja za sklenitev pakta štirih velesil kot posledice oslabelosti Zveze narodov, ki jo je Chamberlain javno priznal v zbornici.
3.	Izjava, da so interesi Velike Britanije v Sredozemlju, ki je važna prometna žila in interesi Italije, ki je postavljena v sredino Sredozemskega morja, enako važni.
4.	Načelna pariteta brodovij Italije, Anglije in Francije.
5.	Skupnost angleških in italijanskih interesov v Sueškem kanalu, to je zagotovilo svobodnega
Danes v Romuniji
plebiscit o novi ustavi
Bukarešta, 24. febr. AA. (Reuter.) Danes je v Romuniji plebiscit o novi ustavi. Po prvih poročilih poteka glasovanje povsod v največjem redu in miru. Opažena je velika udeležba glasovalcev. V presto.niči vlada svečano razpoloženje. Državni uradi in zasebne pisarne so zaprte, da na ta način omogočijo vsem glasovanje. Na mnogih poslopjih so razobešene zastave. Na zidovih so nalepljeni manifesti rodoljubnih društev in strokovnih organizacij, ki izrekajo kralju zalivalo. Novo romunsko ustavo so manjšine pozdravile z navdušenjem. Vodja nemške manjšine Fabritius je izdal proglas, s katerim poziva romunske Nemce, naj glasujejo za ustavo, ki jim daje enake pravice z ostalimi romunskimi državljani ne glede na vero ali poreklo.
Podoben proglas je izdala zveza židovskih občin v Romuniji. Vsak romunski volivec je moral priti v svojo občino in ust m en o izjaviti, ali je za besedilo ustave, ki je bilo objavljeno pred tremi dnevi, ali ne. Izjave so bile poleg imena volivca vpisane v posebno knjigo. Glasovanje je bilo obvezno in kdor bi ne prišel na voiišče, bo kaznovan z denarno globo.
Mexico, 24. febr. AA. Havas. V rudarskem središču Maguari v državi Sihuasua je eksplodiralo več vagonov plina in vreč z dinamitom. Porušenih je 60 hiš in požar se je hitro širil, ker je primanjkovalo vode za gašenje, Trije rudarji so mrtvi, 18 pa ranjenih.
prometa med Italijo in njenimi vzhodno-afriškiml posestvi.
6.	Razgovor o moči italijanskih čet v Libiji in britanskih čet v Egiptu, Sudanu in Palestini.
7.	Medsebojna ustavitev sovražne propagande.
Verjetno bo v teku pogajanj prišel v razgovor tudi španski problem. V Londonu pričakujejo, da bo Italija izjavila, da ni interesirana na strategič-nem položaju na Iberskem polotoku, ampak da hoče le preprečiti širitev boljševizma v Sredozemlju. Iz tega bi sledilo, da naj Anglija posreduje v španski državljanski vojni in predlaga obema strankama kompromis, ki bi ustrezal načelu: »Varnost pred boljševizmom«.
Včeraj je odpotoval angleški poslanik v Rime lord Perth v London, da dobi navodila za pogajanja, ki bodo v Rimu. Pred svojim odhodom se je dolgo razgovarjal z ministrom Cianom. V Londonu bo lord Perth imel razgovor z Chamberlainom in Halifaxom.
Pričakujejo, da bo Anglija pričela s pogajanji tudi z Nemčijo.
Kdo bo Edenov naslednik
London, 24. febr. AA. Reuter. V j>arlumentu še zmeraj ugibajo, kdo bo prevzel sedaj zunanje ministrstvo. Omenjajo štiri kandidate: lla-lifaxa, Inskipa, Morrisona in MacDonalda. Med pogajanji a Italijo bo vodil zunanje ministrstvo Halifax, ki ga Ivo v parlamentu zastopal predsednik vlade Chamberlain. Sicer pa je najbolj verjetno, da bo tudi pozneje ostal zunanji minister lord Halifax
Lord predsednik tajnega državnega sveta lord Halifax, ki je obenem tudi šef zunanjega urada, je bil danes opoldne pri kralju Juriju Vi. v avdienci v Buc.kinghamski palači, poprej se je pa udeleži seje državnega sveta v Buckinghamski palači.
Maše žrebanje
Ljubljana, 24. februarja.
Nestrpno pričakovani dan je končno prišel: naši stari redni in naši novi naročniki so bili deležni na dan sv. Matije, tistega, ki odtaja še najtrši led in po navadi prinaša pomlad, in na dan dehelega četrtka, ki sta padla v en sam dan, deležni velikega »Slovenčevega« nagradnega žrebanja. Nestrpnost med tistimi, ki imajo pravico do tega žrebanja, je naraščala od dne do dne. Saj tako velikega žrebanja, in sicer prav zastonj, v Sloveniji še ni bilo, zlasti ne v taki obliki. Saj naše žrebanje ni zahtfvalo od dosedanjih naročnikov prav nič drugega kakor da v redu plačajo naročnino in že so pripuščeni.
Sedaj moremo ugotoviti, da je bil odziv med občinstvom nad naše pričakovanje dober: naši stari naročniki so z redkimi izjemami sicer vedno plačali naročnino, toda prijatelji našega lista, zlasti tisti, ki so ga dosedaj brali v javnih lokalih, v brivnicah ali samo kupovali, so se naročili na naš dnevnik, za kar jim ne bo nikoli žal, tudi če niso bili sedaj izžrebani.
Po deželi in po mestih jo šla govorica: »Ce bi le kaj zadeli U Ženske so brale v »Slovencu« o lepih opremah, likalnikih in servisih ter so ugibale, kako bi se jim prilegel ta ali oni dobitek. Moški so mislili na druga, bolj praktična darila: na pluge, na brzoparilnike, na radijske aparate in na ure. Kdorkoli ima zaposlitev v Jugoslovanski tiskarni, je moral po svoji lastni vestnosti in znanju odgovarjati na nešteta vprašanja: »Mislite, da bo res žrebanje 24. februarja?, »Mislite, da ne bo goljufije?«, pa spet »sumljive« prošnje: »Vi imate zvezo s tiskarno, ali morete kaj vplivati, da bomo tudi mi deležni teli nagrad?» Na taka vprašanja je bilo seveda težko odgovarjati.
Danes popoldne pn so postajale gruče okrog Jugoslovanske tisknrne. kjer je bilo žrebanje. Naši naročniki so izjavljali, da jim ne gre za pol uro
gori ali doli, ker imajo dovolj časa, da utegnejo počakati na izid žrebanja.
Uradniki in uradnice naše uprave in propagandnega oddelka so delali sinoči pozno v noč. Urejali so še zadnje naročnike ter uvrščali njihove številke v kartoteko za žrebanje. Telefon je zvonil dopoldne in še popoldne, če je ta in ta uvrščen in če je kaj upanju na nagrado.
V	prostore uprave v pritličju so že prihajali člani komisije. Prišel je javni notar Matej Hafner, dalje dr. Stanko Bevk, prosvetni inšpektor v p., g. Anton Zaman, ravnatelj Ivan Do-lenec in ga. Marija Theuerscuh, prišel je zastopnik konzorcija »Slovenca« g. Anton Ca dež, dalje voditelja našega propagandnega odseka g. Jože K oš i Če k in inž. Sod j a, ravnatelj uprave g. R a k o v e c. Navzoči so bili skoraj vsi uradniki naše uprave in prišli smo tudi iz III. nadstropja uredniki in poročevalci »Slovenca«, da po svoji časnikarski dolžnosti ugotovimo ta zgodovinski dogodek za »SlovenctK. Čakali smo še na dve važni osebi, namreč na g. Ivana Štrcina, člana komisije in župana iz Komende, in pa na malo štiriletno gospodično Marijo Trtnikovo, v katere malih ročicah bo usoda »Slovenčevih« nagrad. Na minuto točno je prišel g. Ivan Štrcin.
V	prostorih uprave pa je bila še neka druga osebnost in usodno naključje je hotelo, da je morda nnjbolj važen posel za notarjem g. Hafnerjem upravljal neki g Janko Hafner, ki je fotografiral z vseh strani, najbolj pa se je seveda zanimal za gdč. Marijo Trtnikovo.
Ko se je komisija že zbrala, pa je občinstvo poslalo depulacijo do nje z vljudno prošnjo (ali z zahtevo), naj tudi ona kontrolira žrebanje. Nič lažjega kakor to Prišla je skupina naših naroč nikov. ki je ves ča' vztrajno in budno pazila, dn vendnr ne bo nobene r-goljufije«.
Tudi lastnica usodnih ročic, štiriletna Marija Trtnikovo je prišla ob pravem času. tako da je bilo vse v redu. Spremljal jo je seveda kavalirsko
njen g. očka. Od začetka ni punčka kazala nobenega strahu, prav vljudno je pozdravila, gospodičnam je dala rokeo, gospodov se je nekoliko izognila, vendar je pred komisijo le napravila poklon-ček. Tudi pred fotografskim aparatom ni pokazala nobenega strahu. V splošni demokraciji in po krajšem razpravljanju je bilo sklenjeno, naj bodo listki naših naročnikov zmešani v zaboju, ne v vreči. Zaboj je bolj pripraven za žrebanje.
Mala Marija Trtnikova, ki so jo opazovale mnoge radovedne oči in nestrpno čakale, kdaj bo potegnila prvi listek iz zaboja, se je ustrašila svoje važne in pomembne naloge ter splošne pozornosti ki je je bila deležna. Ob tem svojem prvem na stopu v javnosti se ji kar ni hotelo potegniti listka iz zaboja. Šele na prigovarjanje prijaznih članov komisije in pa naših uradnic se je nekoliko oju-načila. K pogumu je svoji ljubki hčerki pomagal tudi očka, ki ji je zagotovil, da ni nič nevarnega, če listek izvleče iz zaboja. Tako kakšnih pet minut je trajalo pogajanje z našo malo gospodično, dokler se ni ojunačila in potegnila listek. Zadnja nagrada jo bila ugotovljena prva po članih komisije in po notarju g. Hafnerju. Začetek je bil premagan in mala gospodična je nato naglo in pogumno vlekla listke drugega za drugim. Ljubljansko občinstvo, ki je ži ebanjtt prisostvovalo, je večkrat glasno zajamralo, češ: »Štajerci dobivajo!« In res so imeli naši naročniki onkraj Savinje in Save sorazmerno več sreče kakor pa na tej strani. Prva nagrada to je revestina bala, je bila izžrebana zadnja okrog 0. ure.
Tistim, ki niso bili izžrebani, in med tisoči naših naročnikov je seveda mnogo takih, ki so zatrdilo računali na svojo srečo, pa naj bo v tolažbo. da ponovno pripravljamo tako žrebanje. Sreča je neizprosna toda upamo, da so po večini dobili naša darila res potrebni nli pn vsaj takt, ki jim utegnejo ta darila priti prav v njihovem gospodarstvu in gospodinjstvu V juniju nn več sreče 1
Drobne novice
Koledar
Petek, 25. februarja: Valburga, dev)«i; Fc-iike TU., papež.
Bobota, 26 februarja: Matilda, devica; Viktor (Zmagoslav), epoznuvalee.
Novi grobovi
-j- V Ljubljani je umrla v etarosti 54 let ga. losipina Božič, žena pismonoSe. Pogreb bo danes ob dveh popoldne iz mrliške veže splošne bolnišnice. Naj ji sveti večna luč. Žalujočim naše iskreno sožalje 1
+ V Ljubljani je umrla ga. Avgusta Ruda
roj. Bôhm, soproga višjega davčnega upravitelja v pokoju. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidov-danski cesti 9. — Umrla je ga. Maurer Julija roj. Silly. Pogreb bo v soboto ob 2 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9. Naj |iina sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f V Cerknici je v sredo zjutraj umrl g. Ivan Arhar cerkovnik in kamnosek. Pred dobrim tednom ga je zadela kap. Pokojnik je bil vzoren katoličan in zaveden Slovenec. Pogreb bo v petek zjutraj ob 0. Naj v miru jx>čiva blaga duša! Žalujočim naše iskreno sožalje!
ščajo v drugem pogledu hujši zločini. Okrajna sodišča so izrekla glede omenjenih prestoj>kov 4531 sodb, predlanskim 4573. Pri okrajnih sodiščih | ljubljanskega okrožja pa so se pomnožile kazen- i ske preiskave zaradi raznih zločinov. Lani je bilo .1 1389 novih kazenskih pre.skav, predlanskim 1267.
—	Dvo hudi nesreči. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela dva ponesrečenca, ki sta hudo ranjena. 26-letna delavčeva žena Ilema Sivec s Koroške Bele je dojxddne žagala drva, pri tem pa ji je leva roka zašla jx>d cirkularko. Cirku-larka je mladi ženi odrezala levo roko nad zapestjem. — V Vokletn pri Kranju se je hotel voziti s tujim vozont 9-letni hišarjev sin Vinko Ahčin. Po nesreči mu je zašla desna noga pod kolo, ki mu jo je zlomilo.
KINO KODELJEVO	Tel. 41-64
Danee in jutri ob 8 zvečer CONDOTTIERI (Zastava v nevarnosti)
Za dodatek: POHLEP (Marlene Dietrich in Garv Couper).
Cene: 8.—, 6.50, 5.50, 4.50, 3.50 in 2.50 din.
—	Pri prevozu gledaliških rekvizit z gostovanja v Celju dne 22. t. m. sta se izgubili s tovornega avtomobila dve blazini z rdeče-rumeno prevleko. Domneva se, da sta padli s tovornega
Ne zamudite 1	Samo io danes i
TEA VON HARBOU: I. del »Indijskega nagrobnega spomenika« velikega nemškega velefilma
»
Ešnapurski tiger
cc
KINO MATICA
Telefon 21-24
KINO MATICA
Minister dr. Cvethovič
o resnem delu sedanje vlade
(Nadal'evame z 2. slrani)
Samo še danes ob 16. in 19.15 uri
predvajamo sijajno burko
Usodno sorodstvo e
k Stan Laurelom in Oliveriem Hardy-jem. Večerna predstava ob 21.15 odpade! KINO UNION Tel. 22-21
Oglejte si tudi naš
prvi plastični film
ki ga predvajamo kot dodatek pri obeh predstavah
_ Dramatskim odsekom prosvetnih društev!
V nedeljo, dne 27. t. m. bodo še sestanki vseh dramatskib odsekov za dekanijo Šmartno pri Litiji v Smartnem v Društvenem domu ob 3 popoldne, za dekanijo Kamnik v Društvenem domu v Kamniku ob 11 dop. in v Zagorju v Društvenem domu ob 9 dop. Ker je sestanek velike važnosti za organizacijo Zveze ljudskih odrov, pozivamo vsa društva, da so ga gotovo udeleže. Pride delegat Zveze.
— Trgovci iz ljubljanske okolico imajo svoj redni letni občni zbor v veliki dvorani Trgovskega doma v petek, dne 25. t. m. ob 9 dopoldne z običajnim dnevnim redom. Uprava Združenja trgovcev.
—	Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joseiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
—	Podpore pri Borzi dela. Zaradi prekoračenja kreditov so po sklepu upravnega odbora Javne borze dela v Ljubljani z dne 18. febr. 1938 ustavljeni vsi dodatni (izredni) obroki na redno podpore.
ITA RINA in SVETISLAV PETROVIČ v filmu prirodnih krasot iz naše solnčne Dalmacije
Princeza koral
Premiera danes v KINU SLOGA Tel.27-30
avtomobila med Celjem in Vranskim. Poštenega najditelja prosimo, naj jili odda na najbližjo orož-niško postujo. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Ljubljana
Petek, dne 25. februarja 1938
Gledališče
Drama. Petek, 25. februarja: Zaprto. Sobota, 26. februarja: »Rdeče rože«. Hod A. Nedelja, 27. februarja ob po! 11 dojxddne: »Snc-guljčica«. Matineja za mladino. Cene od 14 do
Z ozirom na to, gospodje, da so inozemski listi, ki so sovražno razpoloženi nasproti nam, pisali vse mogoče stvari, ko so pisali tudi o tem, da je naša zunanja politika v slabih rokah, da vladajo slabši odnošaji med državami Balkanskega sporazuma, moram poudariti, da je naša država sedaj v boljših, krepkejših in popolnejših odnošajih nasproti vsem državam v Muli zvezi in Balkanskem sporazumu.
S lega mesta govore tudi o razmerju do sosednjih držav in krilizirajo nošo zunanjo politiko, i Vprašam vas, v čem je zgrešena naša zunanja po-' litika. Naša zunanja politika je v tem, da iz sovražnikov ustvarjamo prijatelje, da iz sedmih neprija-teljskih nam držav ustvarimo prijatelje z vsemi posledicami gospodarskega značaja, ki jih prinaša takšna dobra zunanja politika. Vprašani vas, ali je dr. Stojadinovič dobro storil, ko je uredil razmerje z vsemi sosedi. Vprašam vas, ali je dobro, ko je iz sovražnikov ustvaril prijatelje. Ko je s pogodbami s temi prijatelji dosegel, da ima od tega prijateljstva v goejiodnrskem jiogledu naša država in naš narod velike gospodarske koristi. Toliko o zunanji politiki.
Uspešno delo v gospodarstvu
Preidimo zdaj na ono drugo področje narodnega življenja, na gospodarsko in finančno politiko', ki jo vodi naša država. Mislim, da je moja vloga to pot mnogo lažja. Glavni govornik JNS je rekel, da ras obstoji blagostanje, da se razmere gospodarsko popravljajo, da se življenje boljša, a da to ni v zvezi s jiolitiko kraljevske vlade, temveč se to dogaja na vsem «velu in je to rezultat zunanje gospodarske konjunkture. Vprašam vas, če ne bi bilo dobro gospodarske in socialne jiolitike, če ne hi bilo dobre notranjo jiolitike — vprašam vas, ali bi zunanja svetovna konjunktura vplivala na naše gospodarske razmere? Samo z dobrimi notranjimi gospodarskimi ukrejii se more izkoristiti svetovna konjunktura, ki je ne tajimo in ki res vlada na
Jutri v kinu T*	ITv	w
uNioNu Erika Druzovic
v evolem prvem fllmu viilCHKtK-' JEVI uperell (Dle I.andstrelcheri
Potepuhi
—	Stalež osebja ravnateljstva jiošte, brzojava in telefona v Ljubljani. Šel občega odseka poštnega ravnateljstva v Ljubljani sve'nik g. Jože Štu-kelj je po etanju dne 1. januarja 1<Ш eestavil knjižico Stalež osebja ravnateljstva pošle, brzojava in telefoaa. Knjižica prinaša vsa imena pošt-nega uelužbeii^tva v Sloveniji, nadalje za vsakega uslužbenca elužbeni kraj, rojstni dan, efektivno službeno dobo. dejansko službeno dobo. ki je vra; čunljiva v pokojnino in čin položajne skupine, kdaj je bil obsežen. Nadalje prinaša knjižica seznatn poštnih odpravnikov, iizkaz pošt na področju ljubljanskega ravnateljstva s klasifikacijo teh	'n imeni predstojnikov. Drugi del pa prinaša izvlečke in tabele o mesečnih prejemkih drž. uslužbencev, prispevkih v uradniški sklad, razne vzorce za uradno poslovanje. Knjižice se bodo s pridom jx>-služevali vsi jioštni uslužbenci, nadalje pa tudi vsi državni uradi. Pa tudi zasebniki, ki imajo opravka s temi zadevami, bodo dobili iz knjižice mnogo gradiva, ki ga potrebujejo.
Uredbo o likvidaciji kmetskili dolgov,
vso izpremenibe vnešene na svoje mesto, celotno sedaj veljavno besedilo po dobite v Cirilov! v Mariboru in v vsaki knjigarni. — Cena 12 din.
—	Neznanje ne varuje pred nevarnostjo! Kaj
pomaga vzdihovati: »nisem vedel, da imam zobni Kamen«, če ee začno zobje majati. Zobni kamen vrši evoje uničevalno delo na notranji etrani zob, pa bi se morali zato pravočasno boriti zoper njega z rednim čiščenjem s Sargovitn Kalodontom. To je v naši državi edina zobna krema z učinkovitim «ulloricin-oleatom, ki odpravi polagoma zobni kamen, prepreči, da se ne napravi na novo in pri tem niti najmanj ne škoduje zobni sklenini.
—	Dve ljubljanski tvrdki osleparil. Maks jc trgovski pomočnik, brez stalnega bivališča, pa zelo poJjeten pri zbiranju denarja na sleparski način. Star je komaj 22 let. Hodi okrog in naku-Јшје eiihe gobe. Lani je bila v Poljanski dolini prav d^bra eezona za gobe. Neka'eri gobarji so zaslužili čedne tisočake, celo nad 10.000 d:n. Make se je jjojavil v Ljubljani in obiskal dve večji tvrdki, ki na debelo kupčnjeta s suhimi gobami. Izrabil je jioložaj evojega očeta. Obe tvrdki eta mu dali 2000 din na račun dobavljenih gob. Maks pa ni izpolnil svoje trgovske obveznosti in je ponaredil še podpise nekaterih oeeb. Pred malim kazenskim senatom, kjer je Alaks vse odkrito priznal, je bil obsojen na 4 тебесе 6trogega zapora.__
Notarska tarifa — nova izdaja za 5 din — v Cirilovi, Maribor.	_
—	Nekaj kriminalne statistike. Po podatkih ljubljanskega okrožnega sodišča je bilo lani j>ri 13 temu sodišču jiodrejenih okrajnih sodiščjh 7659 novih kazenskih zadev, predlanskim pa 7832. — Okrajna sodišča sodijo prestojike zoper čast, pre etopke zaradi navadnih tatvin in prevar, kakor tudi diuve prekrške. Opažati je. da ti prestopki nazadujejo. Kriminaliteta ne pada, pač pa nara-
2 din. — ob 20: »Firma«. Izven. Cene od 20 din navzdol.
Opera. Petek, 25 februarja: Zaprto. Sobota, 26. februarja: »Don Juan«. Premierski abonma. Gostovanje J. Gostita. Nedelja 27. februarja ob 15: »Mala Floramye« Izven. Cone od 24 din navzdol. — Ol) 20: -»Pod to goro zeleno«. Izven. Cene od 30 din navzdol. Gostovanje gdč Žu-pevčeve.
Predavanja
Vič. Drevi ob 8 predava v Prosvetnem društvu g. prof. dr. Vinko Šarabon o Kitajcih in Japoncih.
Sestanki
Barjansko o'	. vi ob
osmih četrti oki	.... v trnov-
skem prosvetnem uuuiu, Karu no v a ulica 14. O nadškofu A B Jegliču bo predaval stolni dekan g. dr. Kimovoc; predavanje bodo jjojasnjevale skiojitične slike. Vse odseke, posebno še mestne, ojiozarjamo, da se sestanka v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
Lekarne
Nočne služho imajo lekarne: Dr. Piccoli, TyrSeva c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gar-tuc, Moste.
1 Novi železniški ravnatelj prevzel posle. Včeraj jo g. dr. Fran Bončina jirevzel posle ravnatelja želez, ravnateljstva v Ljubljani.
1 Trpljenju naših mož in fantov med svetovno vojno velja nocojšnji prosvetni večer, ki bo ob 8 v beli dvorani Uniona. Na programu je deklama-ci ja »Padlim junakom«, oktet bojevnikov zapoje »Oj ta soldaškl boben«, »Oblaki so rdeči«, Oj Doberdob«. Nato sledi predavanje o bojih, pri katerih jo sodeloval zlasti 17 pp., torej slovenski fantje in možje. Njegov bivši vojni duhovnik {?. minister dr. Fr. Kulovcc, ki je sam spremljal vojake |x> Galiciji, Tirolah in drugih bojiščih, Ivo predaval o njihovem trpljenju ter o grozotah, ki so jih doživeli slovenski možje in fantje na raznih bojiščih. Njegove besede bodo pojasnjevale
vsem svetu. Vprašam vas, kakšno zvezo imajo javna dela z zunanjo konjunkturo? Samo nekaj velikih potez finančnega ministra dr. Stojadinoviča že. v jiočetku njegovega delovanja. Ko je nastalo j>ovpra-ševanje jx> industrijskih izdelkih in vseh drugih predmetih naše proizvodnje, je naetala živahnost v vseh strokah in na vseli področjih gospodarskega življenja. To novo živlleuje najbolj postavlja na laž trditve s te strani. Zunanja konjunktura je dobra in koristna, a samo tedaj, če je clobra in pametna ludi notranja politika, če so pametni gospodarski, socialni in finančni ukrepi. Takrat more koristiti tudi zunanja konjunktura. Dalje imamo še eno okoliščino, o kateri smo malo prej govorili in ki je pripomogla k zboljšanju osnovnih gospodarskih razmer v naši državi. To je dobra soseščina z našimi sosedami, to je dohra trgovinska zunanja politika, politika, ki se nedvomno piše v dobro bilanci kraljevske vlade.
Vprašam vas, kakšno zvezo ima z zunanjo konjunkturo črtanje treh milijard kmečkih dolgov! NezajKislcnoet ee je pa v vsej državi v času, odkar se izvaja gospodarska j>o!itika kraljevske vlade in v gospodarskem blagostanju, ki se je j>o-kazalo zadnje lelo, znatno zmanjšala in je celo padla j>od stanje tistega leta, ki velja za najugodnejšo pri nas. f. j. leta 1929. Številke kažejo tole: avgusta 1937 je število zaposlçnih delavcev [»skočilo za 30 odstotkov, v primeri z najugodnejšim lelom zaposlenosti, to je 1929, se je število zaposlenih povečalo za 86.000. V primeri 7. istim mesecem leta 1933 je to število |ioskočilo za frapantno število 180 tisoč delavcev. Dr. Kosič, je navajal argumente, ki se zde, da na prvi pogled zmanjšujejo ta pomembna dejstva glede zmanjšanja nezaposlenosti.
Rekel je, da so številke točne, toda kaj je s prirastkom jirebivalstva v zadnjih sedmih letih! Gospodje, statistiko jo Ireba pravilno uporab-
gi narodi postavljajo na bojnih poljanah krasne sjionienike padlim žrtvam. Ob 20-lctnici Ieli bojev je naša dolžnost, da postavimo tudi slovenskim junakom dostojen spomenik na naših Brezjah. Na ta prosvetui večer so vljudno vabljeni vsi liojev-niki, ki so sami doživljali le strahote, in naj pripeljejo s seboj tudi člane svojih družin. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7.
1 Danes — »Češkoslovaški večer« v Unionu. Jugoslovanska češkoslovaška liga v Ljubljani priredi drevi ob 9 v kino dvorani »Union« predavanje in zvočni film češkoslovaška v vojni in miru«, na katerega vabi vse občinstvo (vstop prost — jirograin 2 din). Uvodno besedo bo govoril predsednik lige g. dr. Egon Stare, na kar bo predaval češkoslovaški konzul v Ljubljani g. St. Miiiovsky o »nastanku in stremljenjih Češkoslovaške republike«. Za njegovim govorom bo sledilo 5 zvočnih iilinov, ki bodo predstavljali: 1. Predsedni'ka-Osvo-boditclja T. M. Masar.vka na gradu v Lanili in sedanjega predsednika dr. E. Beneša na gradu Topolčanih. 2. Film iz življenja češkoslovaških legionarjev v Franciji. Italiji in Rusiji, ki bo sicer nem, zanimiv pa predvsem zaradi tega, ker je izviren iz tistega casa, ter torej star že dvajset let in najnazorneje predstavlja zgodovinsko rcsnico. Filtnani so dogodki ob napovedi vojne v Pragi za časa etare Avstrije, potem pa pot skozi Sibirijo, obisk Masarykov v Sibiriji in Franciji ter organizacija legij v Italiji (Stefan ik), prav do slavnostnega vhoda Masarvkovega v Prago. Občinstvu bo ta historični film nudil največ zanimivosti. Tretji film bo predstavljal kongres 36.000 češkoslovaških legionarjev v Pragi (zvočni film) in četrti manevre češkoslovaške armade (zvočni film), ki bodo pokazali, na kakšni višini etoji da-
nes češkoslovaška vojska ter kako ludi demokratične države skrbe za obrambo svojih meja in meja evojih zaveznikov. Peti film pa bo predstavljal svečanosti češkoslovaškega kmečkega ljudstva „„, u„,,av,u. „J^v,.	— v i'vjaouju.oit . v narodnih nošah, kar bo prišlo še bolj do veljave,
številne skioptične slike. Opazili bomo, kako dru- I kcr b°do el'ke v barvali in jih bodo spremljale
narodne melodije. Ker je vstop prost, se prosi, da dvignite še pravočasno vstopnice pri blagajni kino Union, kjer so že na razpolago.
Trbovlje
Mali harmonikarji iz Ljubljane priredijo koncert v Trbovljah prihodnjo nedeljo ob 4 pojjoldne v Društvenem domu. Mali umetniki se priporočajo za obilen obisk!
Kino Društveni dom predvaja jjrihodnje dni tudi še v jjonedeljek in torek, obširen program, poleg glavnega filma s Slezakom, Eggertovo in Moserjem še barvano šaloigro, zanimiv kulturni film in tednik.
Brezuspešna licitacija za pošto. Zadnji torek je bila že četrtič licitacija za prevoz |x>šte od kolodvora — a ni bilo nobenega ponudnika. Vse skup je žalostna zgodba, kako se hoče samo varčevati in skopariti brez ozira, da pri tem jx>štni promet trpi. Pošta zasluži veliko, saj je samo na uradu Trbovlje I letno okroç <X),000.000 din prometa, a ee nekateri krčijo, da Lii plačali 20.000 din na leto za prevoz jx>šte, daei jc bila vožnja za to veoto že izlicitirana. Vse to je žalostno in resnično dejstvo, kako bi nekateri krogi od nae radi samo denar vlekli, prispevati pa ne marajo niti za reenične stroške, ki so stvari sami v prid.
Jesenice
Kino Krekov ilom predvaja danes in jutri ob 8 zvečer dvojni program velefilmov »lljior na ladji Tiounty«, z glavnimi igralci: Charles Laug-ton, Clark Gable i. dr. Drugi film: Zlati ko-tlerčki«; igra poznana mala Sliirley Temple. Dodatek še Foxov tednik.
Ijati. Na temelju 600.000 zavarovanih delavcev, če upoštevamo povečanje prebivalstva za pol-drug milijon v zadnjih sedmih letih, imamo še zmerom mnogo zaposlenih v primeri z letom najugodnejše konjunkture, to je z letom 1929. fzduli smo uredbo, ki ima nalogo urediti delovno razmerje v naši državi, uredbo o minimalnih mezdah. Po statističnih jjodatkih, ki so jih izdali uradi za zavaro^inje delavstva, smo mogli ugotoviti, du je takoj jio objavi te uredbe, po nekaj mesecih, naglo poskočila vsota mezd v mnogih krajih naše države. Niški okrožni urad kaže v nekaj mesecih jx) objavi te uredbe 15%no zboljšanje mezd: skopljanski za 26%; petrovgrajski za 20%; subotiški za 17%, somborski za 20%, ker je iz gospodarskim blagostanjem stopalo vštric pametno socialno delo in pametna politika kraljevske vlade dr. Stojadinoviču.
Nekateri hočejo tudi to jx>t dokazati, da jo skok cen živežu nevtraliziral skok mezd. Ugotoviti moram na podlagi jiodatkov, ki .jih iinani od Narodne banke na jiodlagi leta 1930, ko jo bil indeks 85.9, in v avgustu 1937, ko je bil indeks 87.6, da torej skok cen živeža ni nevtraliziran z skokom mezd. Kritike s te strani govore, da gosjiodarskega blagostanja ni občutil neki naš sloj, naše uredništvo, ker so cenc znatno poskočile, plače pa so sc le malo zvišale. Gospodje, nočem opozarjati zastopnike JNS na znani izrek enega izmed njihovih voditeljev: eno pivo manj in pas za eno luknjo več. Ne bom ojiozar-jal na ta znani izrek njihovega voditelja, u ugotoviti moram, du je vlada tudi v tej stvari vodila račun in kakor je včeraj mogel reči finančnt minister, jc zu 250.000 milijonov fiovcčala plačo uredništvu. Toda. če hočemo ustreči duhu časa in vsem |x>trebam naše narodne obrambe ter upoštevati razmere, ki vladajo na svetu, moramo j)oj>oluomu razumljivo povečati proračun tistih postavk, ki se tičejo naše narodne obrambe, Glede tega bi mogel zustopnikom JNS odgovoriti, če bi bil njihov voditelj nekoliko bolj upošteval vojsko in se# nekoliko manj brigal za politiko, bi danes vojni minister morda imel manj truda. Zahteval bi manj izdatkov za svoj proračun in za našo narodno obramho. (Viharno odobravanje.)
Nato je govoril o delu kraljevsko vlade pri ustvaritvi železniških najirav, za ureditev bor-skega rudnika za baker itd. Ko je jirešel na notranjo politiko, jc minister Cvetkovič med drugim dejal:
Ureditev notraniih razmer
Vemo, v kakšnih razmerah smo dobili oblast v roke. Dogodki so tu, dejstva so tu (odobravanje na desnici). Sjjomnimo se onih škodljivih časov pred dvema in jx>! leta. Sjxnnnimo ee, kakšni možnosti sta bili takrat. Ena pot nas je vodila v koncentracijska taborišču in v nekakšno politiko močne roke, druga pot, edino možna, nas je pa vodila k urejanju razmer doma, na pametno in taktično pot, če hočemo obvarovati stoletne pridobitve našega naroda. (Odobravanje na desnici, jirotesti pri opoziciji.)
Pogosto so tile kazali narodno edinstvo kot svoj patent. Dve sta poti za utrditev našega narodnega edinstva. ena je ureditev razmer in ustvaritev znosne atmosfere, druga je pa dej»or-tiranje, koncentracijska taborišča, politika čvrste roke, takšna, kakršno so si zamislili na oni strani (odobravanje pri večini, |>rotesti pri poslancih JNS). Glavna odlika naše notranje politike je prav v tem, da se dogodki niso precenjevali, da smo vsako stvar postavili na svoje mesto. Dr. Korošec je s svojo taktično in pametno politiko preprečil mnogo sporov. To je rodilo znosne razmere, pripeljalo je do takšnih okoliščin, v kakršnih danes živimo. (Odobravanje pri večini.)
Nato je minister govori! o volitvah leta 1933. Obrnil se je k poslancem JNS in dejal: Dobro poslušajte vi, ki neprestano delate medklice: Da, jaz eem bil na Jevtičevi listi. Jevtičeva lista ni predstavljala nobene pesebne politične ideologije, jaz eem pa šel na listo kot posameznik in бет s svojo politično avtoriteto pripomogel tej listi. Ali veste, kaj me je najbolj pripravilo do tega, da sodelujem na tej listi? Izjava, da hoče rušiti JNS (živahno odobravanje in ploskanje pri večini).
Nato preide Cvetkovič na sporazum in pravi:
Ore za sporazum s Hrvati in za notranjo ureditev naše države, da bo naša ureditev takšna, da se bo popolnoma ujemala z intereei Srbov, Hrvatov in Slovencev (protesti pri JNS). Ore za to, da bodo vsi Srbi v tej državi popolnoma zadovoljni, prav tako kakor vsi Hrvatje in vsi Slovenci. Delati na to, ni nobena izdaja države. Naš stik z dr. Mačkom je bil v tem duhu. Govorili smo, omogočili emo znosno atmosfero, v kateri se je moči pametno razgovarjati. Ce smo prekinili tiaše razgovore, ni krivda na nas, je krivda na dr. Mačku, ki je napravi! sporazum z združeno opozicijo ter tako ustvaril delo, o katerem smo javno in povsod povedali svojo sodbo. Ugotoviti moram, da je vlada 6 svojo dobro notranjo politiko edina omogočila le razgovore, in če pride do likvidacije tega vprašanja, do jvopolnega sporazuma med Srbi in Hrvati, se bo to doseglo edino po zaslugi pametne politike vlade in dr. Korošca. Neki p&slanec JNS je govoril o popolnem polomu naše državne avtoritete glede na znano revijo, ki jo je priredil dr. Maček s evojimi prietaši v Zagrebu. Vprašam, ali je notranji minister takrat presodil dogodek, da nui je dal drugi značaj. Vprašam vas, koliko žrtev bi bilo takrat v Zagrebu in koliko po nedolžnem prelite krvi (odobravanje pri večini). Pametna politika kraljeveke vlade je reducirala te dogodke na pravi obseg. Zato niso imeli nobenih posledic v našem političnem življenju.
Mislim, da bomo v kratkem dali priložnost nekim gospodom, ki stoje na strani JNS, da pokažejo. koliko ljubezni do naroda imajo, in koliko jih je. ki uživ;jo zaupanje med ljudstvom. Upam, da nismo daleč od tega trenutka. Iz navedenih razlogov, mislim, da more narodna ektip-ščina v interesu te države glasovati za ta proračun kraljevske vlade dr. Milana Stojadinov:ča. (Viharno odobravanje pr i večini, protesti pri opoziciji.)