104. številka. Ljubljana, vtorek 8. maja. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po prainicih, ter velja po pošti preieman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., M pol leta 8 gld,, M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se račnna 10 kr. za mesec, 90 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijaka velja sniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeinan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ćetiristopne petit-vrste ti kr., če ne oznanilo enkrat tiska., 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši št. 3 „gledališka stolha". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiši. Vojska. Rusi so močno in veselo napredovali te zadnje dni na svojem azijskem bojišči. Uže so obkolili najmočnejšo turško azijsko tvrd-njavo K a rs in od tod, kakor tudi od vzhoda, od Erivana sem, prodirajo proti glavnemu mestu turške Armenije, proti Erzerumu. Dotični telegram, ki nam je v soboto popoludne z Dunaja došel, smo mi mogli le v polovico zadnjega uže v tisku bivšega lista „Slov. Naroda" uvrstiti, a potrjujejo ga včeraj i drugi časniki, dasiravno ruskega izvestnega poročila še nij. Cel ruski napredek v Aziji je pa tem bolj gotov, ker imamo znanje o njem le iz Rusom protivnih virov, iz angleških in carigradskih. Zlasti je to izvrstno znamenje, da je velik strah zavladal v Angliji zarad vspehov ruske vojske v Aziji. Glavni poveljnik Turkov v malej Aziji pri Karsu in Erzerumu je Muktar-paša, tist znani lažnjivec in zavijalee vojnih poročil iz hercegovinske vstaške vojsko in iz črnogorske, ki je bil vedno tepen in povsod. On poroča v Carigrad 30. aprila tako-le: „Ker so Rusi v mnogem številu proti Karsu prodrli, z namenom, odrezati mu zvezo z Erzerumom, zapus til je Muktar-paša z devetimi bataljoni Kars in zašel vas Oilakli pri Jardizu, zapadno od Karsa, a je pustil v tej tvrdnjavi dovelj močij." Dalje pripoveduje Muktar drugi dau v svojej depeši, da so mu prebivalci iz Karsa p r i p o v e d o v a 1 i, da so Rusi Kars uže prijeli, a odbiti bili. Najnovejše Muktarjevo poročilo pravi, da so Rusi vsled zadnjega boja pri Karsu svoj tabor za osem milj nazaj pomaknili. Važno in značiteljno je, da skoro vsi časniki, tudi turkoljubni Muktarjevemu poročilu nič ne verjemo in naravnost p ro ti v no bero, nego je ono, kar pravi. Će je bil on uže prisiljen, skoro polovico svoje vojske iz tako važnega Karsa proč vzeti, pravijo, in se je moral pomakniti nazaj, v bojazni, da mu Rusi zvezo odre žejo, moral je uže prej tepen biti in mora jako slabo stati za vso to turško vojsko. Torej menda ne bode dolgo, ko bomo čuli preveselo vest, da so Rusi popolnem zajeli Kars, ki se potem ne bode mogel dolgo držati, in vzeli Erzemum. Potem pa imajo severni bratje naši vso malo Azijo v roci in Turkom odrežejo vso pomoč iz srednje Azije. Na Donavi so, po turških poročilih, uže mali oddelki ruske vojske roko prestopili. Glavni poveljnik, veliki knez Nikolaj, je uže G. maja v Rrailovu bil. Rusi utrjujejo donavsko obrežje pri Reui in Izmajlu. Turški časopisi navdušujejo svoje ljudstvo, naj pomaga pri hrambi turške domovine svoje, t. j. naj ljudje gredo v vojake, ali pa naj dajo denarja. Sultan pa je prevzel ime „brain* bovec vere." Torej njegovi prijatelji, naši nemškutarji, zdaj branijo ž njim vred Muha-medovo ,,vero." V Galac so Rusi pripeljali štiri Krupove največje kanone za podonavsko obrežje. S pomočjo teh daleč nosečih strelb bodo reko premostili. Odprto, neutrjeno rumunsko mesto Reni so barbarski Turki bombardirali z monitorja 4. maja 3 ure dolgo. Nad GO strelb je v mesto palo. Ljudje so iz mesta bežali. Iz K i š e n e v a poroča telegram ruskega glavnega poveljnika 4. maja: Pri Leovi se prehod naših vojsk črez Prut zadržuje vsled izredno velike povodnji in preplavi reke. Vse je pa uže storjeno, tla se te zapreke prema- gajo. To ponmdenje zbiranja vojsko ne bode zadržalo. Iz državnega zbora. Z Dunaja 5. maja. [Izv. dop.] Vlada je odgovorila na interpelacijo dr. Giskra in tovariševo orijentalnom vprašanji, a ničesar nij povedala, česar bi uže prej ne bili vsi vedeli. No zadovoljni sinemo biti, da se iz odgovora vsaj toliko vidi, da magjarski upliv in magjarske turške demonstracije v Pešti , kakor tudi nemško-ustavoverske „pobožne" želje še dozdaj nijso premagale hladno in mirno premišljeuje v prid Avstrije v najvišjih krogih. Avstrija ostane neutralna, pa ko bi res stopila kedaj v akcijo, bi se to ne zgodilo proti Rusiji, ampak v sporazumljenji z Rusijo, in to je jedino prava avstrijska politika. Debate o vladnem odgovoru na interpelacijo ne bode v državnem zboru, ker se od interpelantov nij nasvetovala; ko pa bi opozicija hotela debate, ne bi je dopuščala usta-voverna večina. Sicer je tudi ogerski državni zbor enak odgovor brez debate na znanje vzeL Res bi bilo želeti, da bi slovanski poslanci priliko imeli, še enkrat povdarjati slovansko stališče ter odločno izreči mnenje avstrijskih Slovanov o rusko-turškej vojski, pa če prav ne pridejo zdaj do besede, znano je vsemu svetu, da avstrijski Slovani žele svojim ruskim bratom vso srečo in sijajno zmago nad turškimi barbari. Mej ustavoverci je, kakor znano, mali razpor nastal. Iz „Fortschiittsklubau je namreč izstopilo kacih 20 udov in se združilo v neki „novi Fortschrittsklub ;u to so vam pravi mameluki, kateri so se ustrašili pred ostro opozicijo svojih tovarišev. Namesto pa, da so Prižigalec. (Roman, v angleškem spiHulu Miss M. Cummins poslovenil J.) D »* ii t;- i del. Sedmo poglavje. (Dalje.) Jerica je smehljaje se odtekla, in lice se je še vedno smehljalo, ko je prišla po stopnicah tja gori. Ko je hitela z lehkimi nogami tja gori po stopnicah, stopil je dolg človek na Btran, da bi je pustil mimo. Bil je gospod Filipe. Priklonil se jej je; Jerica je odzdravila ter je hitela na zapuščeni sedež in se je čudila, kako je to, da zopet potuje ž njimi. Gotovo ga uij bilo mi krovu, predno ste gospica Emilija in sama odšla tja doli, drugače bi ga bila videla; izpoznula bi ga bila mej tisočeri. Vstopiti je moral še le v Novem gradu, kjer je bil pristal parobrod, ko so bile one dve v kaj i ti. To misle vsedla se je na stol, stoječ na zadnjem delu krova in večina ljudi za hrbtom zrla je po reki. Tako je sedela okoli pet minut ter je mislila nekoliko na lej)o pokrajino, nekoliko pa na zanimljivo lice tujega gospoda. Kar je šinila senca mimo nje, ozrla se je na-dejaje se, da je gospod doktor Jeremija katerega jo hotela nagovoriti; a videla se je mulo zmoteno, ko je srečala oči, katerih resni magnetični pogled jo je zamogel zbegati in zmesti. Obrnila se je malo, ko jej je rekel ptujec: „Dobro jutro, mlada gospica! Naša pota, kot vidim, peljejo še vedno v isto mer. Ali mi hočete nakloniti čast, ter porabiti moj kažipot?" To rekši dal jej je knjižico z malim zem-ljekazom reke in obeh bregov, Jerica jo je vzela zahvalivši se mu. Ko je odprla mapo, vstopil se je nekoliko stopinj od nje in je slonil na držaji na videz ves raztresen. Tudi nekoliko minut nij govoril ž njo. Potem se je hipoma obrnil k njej ter je rekel: „To vse se vam močno dopada, kaj ne V „Kaj močno," odvrnila je Jerica. „Yi še nijste videli nič tako lepega v svojem življenji." Nij bila podoba, da bi bil Vprašal, ampak govoril je, kot bi bil vedel. „Vam, dozdeva se mi, je to nekaj znanega starega," rekla je Jerica. ,,Zakaj se vam tO dozdeva?" vprašal jo je smehljaji'. Jerica je bila v zadregi zarad njegovih oči, še bolj pa zarad njegovega smehljanja. Vse njegovo lice se je močno spremenilo; videl se je sedaj tako lep in vendar tako otožen. Zarudela je ter nij mogla odgovoriti. Prikrati! jej je trud. „Kaj ne, to nij pošteno vprašanje? Vi najbrže mislite, da imate vi ravno tako prave Zd»j se nam odkriva velika cesta k pro-iavi vse svoje sile narodnega duha. Mi verujejo v njegovo krepost, mi smo videli njegovo silo. Da bi dosegli tako visokega namena, k a -koršen stoji pred nami, bode nam tvrdosti dulia^ dovoljno bode i materijalnih sil. Glejmo na jedno — dokazati samim sebi in Evropi, ka smo mi v istini veliki narod, dostojen velicega namena, navdušujočega namena, navdušujočega nas, vredni boljše prihodnjosti, vredni imena staršega, krepkega z dušo in telom brata v slavnej slavjanskej družini." „Ruskij Mir" pak govori „Velika beseda: „na boj!" povedana je vendar enkrat ruskim vojskam. Najvišji voditelj Ruske zemlje izrekel je vendar enkrat to mogočno besedo pred licem armade, Rusije in Evrope. Radostni odklik srečala bode ta beseda v vseh ruskih srcih, in ves ruski narod odzove se kakor en človek na velikodušni priziv svojega velikega gospodarja. Nikoli še nij nobeno gospodarstvo vstopalo v vojsko s tako čisto vestjo, s tako globokim čuvstvom pravde in za tako vzvišeni, brezpogojno-potrebni namen, kakor zdaj Rusija. Tvrda od zavesti svojega dragega jej z g o d o v i n s k e g a dolga, krepka od svoje nepresežne narodne moči in sile, od nezibljenega jedinstva in samožrtve, Rusija mirno pristopa sedaj k izpolnevanju svoje davno davne naloge, podobno onemu velikanskemu bogatirju v pripovedi, kateri skromno, no s tvrdo vero v pravičnost svojega dela, odpravlja se na željni sebi velečin." „Novij V jek" pak deje: Državna beseda je povedana, in poslednji akt krvave zgodovine oslobojenja Slovanov se začenja. Ruski dobrovoljci pobratili so se s turškimi Slovani na polji bitve in položili so svoje življenje v imenu zgodovinskega poklica svojega ruskega naroda. Smrt teh ljudi j sestavlja novi sklep naše zveze z južnimi Slovani in v našo krajuo energijo v vzhodno vprašanje, kakor naše vprašanje. TJdele-ženje ruskih prostovoljcev v borbi Srbov s Turki se nikoli ne pozabi mej južnimi Slovani. Zginejo iz spomina imena in podrobnosti ; no spomin o čuvstvu, polastivšem se ruskega naroda, spomin o ruskih junacih, padših na srbski zemlji, večno bode živelo v Slova n stvu, in primeri blagorodne smelosti In hrabrosti predavali se bodo iz ust v usta. Mi opominjamo o tem v topli in polni nadi, ka naša vojska osveti smrt padših na srbskih vojenih poljih naših rojakov, kateri so postali prvi soborci za sveto, slovansko delo." „Golosu: No ta ne pi*e nič, — — tesra „junaka z veternim mlinom" prepovedali so ga na cela dva meseca. Ruski narod ne govori le in nij samo prekrasno govoril, ko je pošiljal iz vseh strani svoje prostrane domovine prelepo plašeče zaupnici« svojemu svitlemu carju, davšemu svojo tvrdo besedo v Kremlji, prvi prestolni stolici, ruski narod bode tudi vedel izpolniti svojo obljubo, kakor jo je Izpolnil veliki car. Kakor tedaj, tako tudi zdaj storila je prvi gromadni korak Moskva, naša m a-tuška Rusija „en miniature." Moskovska duma je na isti dan, ko se je pojavil manifest, opredelila jeden mil. rubljev za ranjence sploh, a 1000 jih vzame na svoj račun Še posebej. Sliši se, kako se znhvaljuje carica sama Moskvi za njen velečin blagodejanja: ,.Pervoprestdlnaia Moskva, javljavšaja vsegda doblestnij primer vo vse znamenateljnija godini otečestvenoj žizni, ostajetse vflrna svojemu prošlomu VpolnO ocenjaja fiivstvova-nija i pobuždonija Moskvi v vidii grjaduščih sobitij, Ja viražaju Moskovskoj gorodskoj diimS Mojii glubokuju priznateljnost" 1 mil. rub. podarilo je tudi ,.Moskovsko kupeČestvo." Kakor je čuti. jeden milijon da tudi Pe-terburg" in menda misli kupiti eno železno Indijo. Od vseh koncev posula se je milostinja. Narod, ki dela take žrtve za brate, tak narod je vreden, da bi tudi njemu, če uže drugega ne, vsaj žrtvovali svoja nnj srčnejša zelenja in iskreno sočuvstvo in občudovanje. —r. Politični razgled. Motraaiije «f!# irS«». V Ljubljani 7. maja. Proračun toof-negn ministerstva terja za leto 1878 celih 21 milijonov 5GO.G91 gld. več, nego znaša letošnji. Kaj to pomenja, ugiblje se lehko. Na l§finitv*<*>»» se menda nekaj o-življa zopet hrvatski, slovanski duh, vzbuja se nekako iz letarničnega spanca, v kateri ga je narodno mngjaron.stvo zazibalo. Mi>kato-vičeva interpelacija, kakor je tudi malo energična ponižna in boječa, imela je vendar, kakor se nam iz Zagreba -pripoveduje in poroča, dobrodejen vpliv. Priprave se delajo za sijajen sprejem nadvojvoda A brehta. Dobro. novi klub naredili, lehko bi bili vstopili v ministarski ('»'utrnili, kamor upravo »padajo. Nagodba z Ogersko bode še imela velike težave premagati, predno se dožene. Lehko mogoče, da se letos provizoričao podaljša sedanja nagodba na par tet; tako vsaj mislijo mnogi ustavoverci. Na korist Avstrije pa bi tako preložeuje gotovo ne bilo, kajti baš zdaj ko so Magjari v strahu zarad tega, kar še utegne iz rusko turške vojske nastati, lehko dobi Avstrija več v svojo korist, nego v mirnem Času. Iz llii*ij<> 2. maja. [Izv. dop.] Naj vam denes podam nekoliko glasov iz naše žurnalistike o sedanjej rusko - turškej vojski. Tako „Moskovskija Vjedomosti" govore: „Denes 12. (24.) aprila podpisal je Gospodar Imperator v Kišinjevu manifest o vojski na obrambo naših bratov po veri in po krvi . . . Velik dogodek! . . Pripravljal se je davno; davno ga je pričakovala vsa ruska zemlja. Nikoli se nij začenjala katera vojska bolj pravična, nikoli ni j bilo tacega enodušja mej carjem in njegovim narodom, nikoli ruski car nij bil tako mogočen, nikoli v dejanjih človeških nij izražala se večja previdnost božja. Mi smo pri začetku velicega dela. Zahvalimo Boga, davšega -našemu rodu videti ta dan, o katerem — mi smo globoko v tem prepričani, — začenja se nova v zgodovini sveta epoha. Prazne so bile vse preteže, zadržavati ali odkloniti hod rečij, prazne bodo vse preteže, ustaviti ta potok, katerega je napotil sam Bog. Praznično in z molitvijo v obnovljenem srci srečala je svoj veliki poklic naša „rodnaja i svjatuja Rus'u. Da, s v j a taj a Rus'". Zdaj v vsej istini čujemo Bilo tega imenovanja ..." Dalje „Novoje Vremja" pak piše: „V dviganji narodnega duha vidne so pogosto težnje instinktivne vrste. Ljudje brez vsacega izobraženja, temno umeči važnost vršečih se dogodkov, brez računov sedanjega in bodočega, odzivljejo Be spjoh o velikih zgodovinskih vprašanjih ne z umom a se srcem in razumejo jih žir je in Čisteje, čem ljudje s pretenzijami, da znajo politične plane in so-postave. Izza tega čuta dovršal je narodni duh velika dela, ne redko sam ne razumejoč, kako zgodovinsko zadačo je on izpolnil, kak važni nasledki so morali javiti se od njegove navdušenosti od njegovih srčnih velečinov. razloge za svoje mnenje, kot jaz za svoje. A vi se vendar motite. Jaz še nijsem nikdar bil tukaj, a premnogo sem uže potoval, da bi svojo navdušenost kazal v očeh —- tako kot vi," pristavil je za trenotek pomolče ter jo je bistro pogledal. Sedaj je blezo prvikrat zapazil, v koliko zadrego jo je spravil s svojimi besedami. Obrnil se je proč in senca je preletela njegov lepi obraz, ter ga je za trenotek storila, da je izrazoval skup britkost in ljubezen. Zmedena Jerica mu vsled tega nij več zamerila, da se je sam predstavil ter jej tako govoril in je pozabila na vse, razen tega, da jo je čudoviti mož še bolj zanimal. Vsedši se na prazen stol tik nje opozoril jo je na lepo pristavo na njeni desnici, govoril je o prejšnjem njenem lastniku, katerega je bil naletel v tuji deželi, ter jej je pripovedoval o nekaterih zanimljivih dogodbicah nekega čudovitega, skupnega potovanja. To ga je zopet napeljalo, da je govoril o drugih predmetih, zlasti o potovanji v deželah, ki so celo za te dobe geograričnih najdeb skoro neznane. Tako obilo in raznovrstno je govoril tujec, tako živo je popisoval, tako goreča je bila njegova domišljija in tako v moči mu je bil jezik in dar svoje misli izrazovati in jih primerno povdarjati, daje njegova mlada navdušena poslušalka bila vsa začudena in radostna. Nje močno izobraženi duh se je popolnem vjemal z navdušenostjo in poezijo njegovega duha, ki je kot njeni živo občutil vse veličastno in čudovito v naravi in umetnosti. Ko je oklenil njeno radovednost, videl je njeni mirni in pazljivi družnik kmalu radosten, da se mu je posrečilo razorožiti njeno nozaupnost in zadrego; kajti ko je poslušala njegove besede ter po priliki celo pogledala v njegove črne oči, njeno živo in bliščeče lice nij kazalo niti bojazni uiti nezaupnusti. Vendar nij porabil, da se je bila očitno tako izpozabila v njegovej družbi, ampak je dalje govoril o takih predmetih, ki so se mu ponudili sami od sebe. Ogibal se je, da bi motil njeno mirnost srčno ter je nij več pogledal tako bistro in pazljivo, vsled česar je bila s prva v toliki zadregi. Ko je doktor Jeremija iskal in našel svojo mlado varovanko, ra/.tfovarjala sta se uže tako neprisiljeno in prostosivno, da je doktor le debelo gledal, majal z ramami ter vskliknil: nTo je kaj lepo. priznati moram!" Jerica nij videla doktorja priti, ozrla pa se je, slišavSi njegov glas. Ker si je lehko mislila njegovo začudenje, da jo je videl tako prijazno govoriti z neznanim gospodom, za-rudela je precej zarad njegodh kratkih besed. Ko pa je videla, da njen tovariš nij bil nikakor v zadregi, ter se je k temu celo na-smehljal, čutila je tudi sama veče veselje nego zadrego. Čudno dovolj, da nij čutila več najmanjše zadrege in je popolnem zaupala so- Sovražniki Slovanstva zdaj 1*oljnki £čujejo, da bi proti Rusom vstali. Ta zastonj. Fač je na ruskem Foljskem še nekaj „žlahči-čev" in verskih fanatikov, ki so pozabili, da so Slovanje, ali narod ne mara zanje. Bolj nego kedaj pa je nam želeti zdaj trojne sprave mej brati Rusi in Poljaki. „Velicega carja in velicega naroda je za to treba," kliče staročešk list. Mtintuitt*ki senat je sklenil adreso, v katerej pravi, da ne svetuje Turčije prijemati, ali da se bode Rumunija branila, če bode prijeta. (To se je uže zgodilo.) V adresnej debati je Cogolniceanu ostro napadal turško vlado, dalje pa omenjal, da nij nobena vlada protestirala proti konvenciji z Rusijo, ker so Rusi mogli rumunsko vlado kar zapoditi. Vlada je svoj predlog o trgovskem moratoriji iz zbornice nazaj potegnila. V fmncnmkvf zbornici je poslanec Leblond interpeliral o tem, zakaj nekateri duhovniki govore in pišejo proti sosedniei Italiji ter Francosko poživljajo proti njej. Minister Jules Simon je odgovoril, da francoska vlada res spoštuje verske stvari, ali da vendar ne bode pustila duhovenstvu. da bi iz svojega poklica ven stopalo. Listi raznih strank ta odgovor se svojih stališč kritizirajo. An|»ii 5. maja. [Izvirni dopis.] Na deželnej kranjskej vinstvenej in sadjerej-skej šoli na Slapu pri Vipavi, se prične 17. junija t. 1. nov brezplačni nedeljski kurs, za ukaželjne gospodarje. Podučevalo se bode v potniku, ki je vstal, doktorju Jeremiju, kateremu je bil uže prejšnji dan predstavljen, stisnil roko ter mu popolnem miren rekel: „Častiti gospodine! bodite tako dobri in predstavite me tej-le mladej gospe. Pogovarjala sva se uže nekoliko časa mej soboj, toda ne veva še, kako bi so nagovarjala." Ko ju je predstavil doktor Jeremija, drugega drugemu, priklonil se je gospod Filipa tako prijazno, ter je Jerico tako ljubko prav po očetovsko pogledal, da se nij obotavljala ter ga prijela za podano jej roko. Za trenotek je držal njeno roko v svojej, ter je rekel: „Ne bojte se me, kadar se zopet vidiva;" potem je odšel, ter hodil počasi po krovu gori in »loli, dokler nijso potnikov v Catskill poklicali h kosilu; na to je šel tja doli, kot tudi doktor Jeremija in Jerica. Doktor je hotel Jerico malo dražiti z njenim sivoglavim čestiteljem, ter je opazil, da je še mlad in zal in da lehko pobarva nje- trtoreji, kletarstvu, vsako nedeljo od 8. do 10. ure do polu dne. Večkrat med letom vršile se bodo tudi praktične vaje v najzanimivejših delih trtoreje, kletarstva, katerih se bode moral vsak učenec po en dan udeležiti. Kdor želi v nov nedeljski kurs ustopiti, oglasi naj se do 15. t. m. pri vodji šole. ■ z (.rorire 5. maja [Izv. dop.] Došel nam je toliko zaželeni majnik, a podedoval je aprilovo norost, kajti en dan je lep, topel, drugi deževen in mrzel. Še je sem ter tja narava v rujavej zimskej obleki, kar je bilo v našej Gorici druga leta nenavadno obtorej. Uže prve dneve majnika so se ponašali lehko-živni Dunajčanje z našimi črešnjami, a letos so jedva v cvetji in nadejati se jih nij pred 14 dnevi. Jutri G. maja bodejo razstavili naši vrli Dornberčanje lastne pridelke domačih vin. Zraven tega napravijo besedo z glediščno igro, petjem in tombolo. Prav tako! Dornberčanje so še vedno najbolj vneti za napredek v ma-terijalnem in narodno-duševnem obziru. Te besede in vinske razstave se udeleži, kakor sem iz gotovega vira poizvedel, mnogo rodoljubov iz okolice in Gorice, da bi nam bilo le vreme ugodno. Denašnji „L' Isonzo" poroča, da je bil občepriljubljeni grof Coronini zopet voljen načelnikom napredovalnega kluba poslancev na Dunaji in poudarja, da ima grof Coronini veliko zaupanje v avstrijskej stolici. Zadnjič sem vam pozabil poročati, da je grof Coronini izročil tukajšnjemu županu ono svoto, ki mu je bila odmenjena za časa letošnjih sej deželnega zbora, da jo razdeli mej mestne reveže, kar je vse hvale vredno. Zadnja zabava goriške čita lnice je bila prav dobro obiskovana. Igranje na glasoviru: „Otok Bleski," petje in deklamacija je bilo prav dobro izpeljano. Najbolj živahen, kar se samo ob sebi razume, bil je pa ples, ki je trajal skoraj do petelinovega petja. Vsa hvala pa gre gospodoma aranžerjema čvetork, ki se poslužujeta lepega domačega jezika, katerega glas kinča najbolj dvorano domačega doma. Kakor se sliši, namerava odbor v kratkem osnovati veselico na čitalničnem vrtu. Sz *r kr. Enotni drž. dolg v »rebru *3 „ 60 „ Zlata ronta.......69 „ f>0 „ 1860 drž. posojilo 108 „ 60 „ Akcije narodne banke 764 „ „ Kredi;ne akcije .34 „ 80 „ London 30 „ — „ Napol. 10 „ 41'/, n c. k. cekini •> „ 13 „ Srebro k 19 «40 „ Državno marke .... 68 „ 96 „ V R. Ulilic-evi tiskarni v Ljubljani je ravnokar na svitlo prišlo: 23 Kirchenlieder Ilir i«*. Za 27 kr. poslanih DO poštni nakaznici so razpošiljajo pod križnim zavitkom frunco. kAAAA 8—46) "»e« bolnim mot, in zdravje bre* lek* in brei nt ros ko v po izvrstni BBTalesciere bi Barry 30 let aie je nij bolezni, ki bi jo ie bila ozdrs--iltt ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščonih i -■■o! Hi brez medicin in Btroškov; zdravi vse bolezni i ioiodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre-•javljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato ulo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo iumenje v ušesih, slabosti in blevanie pn nosečih^ Hožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre- lajeuje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničiuo mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče- al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VFarzerja, g. F. V.Beneka, pra- oga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, '.dravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda,. Ur. (Jampbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-»tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih >sob, se razpošiljava na posebno sahtevanje zastonj- Kratki Ukaz is 80.000 spričevalov. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. "VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Hevalesciere Du Barry v mnogih slučajih na-gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistmb boleznih a t d, pri kamnju, pri prisadljivcm a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obutih ta mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in la neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs-lih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. i,L. S.) Bud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna BevaleBciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutuice in vodenico. Prepričal sem se sam glede asega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranooelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Bevalesoičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo Št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj pat i en t, ki je uže'bolehal 8 toduov za strašnimi bolečinami vnetio jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Bevalescičre du Barry pope inama zdrav. Viljem Burkart, ranooelnik. Spričevalo št- 7y.618. La Boche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša BevaleBciere ozdravila me je popolnem, strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so me deset let oiučile. (tioBpa) Armanda Prevost, posestnica. Bevalesciere je 4 krat tečne j ša, nego meso, ter •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na oum, ko pri zdravilih. v pitifrksun pusiouh po pol funta 1 gold. 60 kr.,. L -.mi a goliL »0 Kr., 2 fanta 4 gold. jO kr., 5 fantov 10 gold., 12 fantov 90 gold., 24 funtov 36 gold. i£uvaie*otere-Bisouiton v pušioah in Bevalesoiere-Chocolatee v prahu 12 tas X gld. 60 kr., a4 tas 2 gl. iu tu., 4d tas 4 gl. 60 kr., v prahu 120 tas 10