Št. 64.
V Gorici, dwe -<9k~jmajft 1900.
iTsliaJa trikrat «» teden - testih lasdanjfh, in sicer: vsak torek, Četrtek iu si>'»oto, zjutranje !z-diuije opoldne, vežemo izdimje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uminiSkimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorioi na dom pošiljana: • Vse leto , . ..% . '. . 13 K 20 h. ali gld. GfiO pol Jefa .  .   .  i o.  .  .  . Try*«rv ;-«• *aO-*—
četrt leta.......3 „ 40 „   ,    , ;1-70
Posamične številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v- »Goriški Tiskarni* A", tfabršttek vsak dan od 8. ure zjutraj do (>. zvečer; ob nndeljah pa od !>. do fž. ure. Na iih;-očHu bre/. dopoRlsine naročnini' *e n« .oziramo.                 t    _^
,,PRIMOltKC" izhaja neodvisno od*7So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1 ¦(!().
«SoČa» in *Primorec> se prodajata v Gorioi v to-bakarni Scl»warz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
Tečaj XXX.
(Večerno izdanje).
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gojioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ler od 2. do 5. popoldne? oB nedeljah m praznikih od #. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 9.   -
Dopisi imj se pošiljajo ie uredništvu. vBm»n,n»   reklamacije in druge reči, katere ne
spadajo  v  delokrog ..-uredništva,  uai  se  poSliajo le iipravnigtvu«       .
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                   ______
Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstah, fte tiskano 1-krat 8 kr., 4-fcrat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnin« lu oglase je plačati loco Gorlea.
„<ioriSka Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «SoSe» in «Prinioroa» Se -Slovansko knjKntafc katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 6 do 6 pol ter stane vseletno .1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. _    knjižnici* se racunijo po 20 kr. petit-vwtios,
«Gor. Tiskarna* A. GabrsČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
ica.
ii.
V oklicu, kateri sta podpisala se-menlškl razgrajač dr. Jožef Pavlica in profesor na učiteljišču dr. Pran Kos, je povedano, da so odkladali z otvoritvijo od meseca do meseca, ker so vedno upali, da dobe" v svoje blažene kremplj e »Goriško ljudsko, posojilnico« ; ker so pa na občnem zboru 29. aprila sijajno pogoreli, zato je nastala zdaj nakrat nujna potreba, da ustanove* novo posojilnico, ki bo Blonela na pristno klerikalni podlagi.
Znamenito pripoznanje! Zdaj je od najmerodajniše strani potrjeno vse, kar smo pisali o klerikalno »Goričanskih« spletkah proti naši vrli »Goriški ljudski posojilnici«; resnično tudi ono, kar nam je bilo zaplenjeno z ozirom na neko preiskavo, kar pa osvetlimo po vrednosti pozneje, ko bo vsemu konec.
Ednega glavnih vodij vseh spletkarij proti naši posojilnici se je pokazal prof. Kos, ki je bil član ravnateljstva, ob enem pa vpisani član ravnateljstva »Centrifugalne«. On je bil pravi pravcati ogleduh in ovaduh nasprotnikov in ne več ravnatelj. Nadzorstvo bi ga bilo moralo odstaviti z istim dnem, ko je stopil v ravnateljstvo konkurenčnega zavoda, in imenovati mu naslednika, v kar je po zakonu opravičeno in tudi dolžno. Iz prevelikih ozirov, katere ima naša stranka sploh da nasprotnikov, tega ni storilo! Ako bi bilo izvršilo to svojo dolžnost, bi' bili klerikalci sicer kričali, ali to bi jim nič ne pomagalo, in marsikako iz-nenadenje bi si bili prihranili; enako tudi objavljenja teh in onih tajnosti], kajti dr. Kos je bil predrzni reporter sovražnih listov.
Iz teh pojasnil je tudi jasno, da so nasprotniki hoteli spraviti posojilnico v zadrego, ker le tako bi jo dobili v kremplje. Previdnosti in eneržiji
•aProkleti ste...T"
V zbirki    T/, mazarskega raja«.
Češki spisal Jan Janča.
Poslovenil Pohorski.
Poldansko solnce je neusmiljeno sipalo svoje žarke na zemljo. Tla so bila vsa razgreta, drevesa so žalostno pobe-Sala svoje usahnele liste? cvetice na vrtu in polju so se onemoglo klanjale k posušeni zemlji. Kamenje je palilo in ljudje* — bilo jih je le malo — ki so šli bosi po. cesti, so korakali kakor po žrjavici.
Zrak je bil vroč; celo* v senci je bilo soparno ; niti tam si upehan človek ni mogel spočiti, niti se poživiti. Zdelo se je, kakor bi v mično slovaško pokrajino z vso silo prodirala vsa gorkota iz dolnje Ogerske, katera bi rada spa-lila vso krasoto dežele. Prihajala je naglo, kakor prihajajo v slovaške vasi najeti roparji, ki vlačijo izpod skodlastih streh sirote, zavlečejo jih v" spodnje kraje, kjer jih razdajajo na javnem trgu kakor nerazumno žival, da jih tu v tujem kraju oropajo sladke materijo govorice, vere in Boga.
dr. Turne se je zahvaliti, da se je ta prvi denarni zavod Še vrlo razvijal vkljub vsem nasprotnim spletkam. Zdaj je tudi jasno, zakaj so se nasprotniki upirali spremembi pravil. — Znano je, da je izdelal dr. Turna nova, sedanjim zahtevam odgovarjajoča pravila. Pred vsem je hotel povišati jamstvo s tem, da vsak delež jamči še za dvakratni znesek; dalje, da bi se ustanovili tudi opravilni deleži po 1 gld. (za dolžnike, katerim jo 10 gld. preveč!) Nasprotniki, na čelu jim dr. Gregorčič, dr. Pavlica, profesor Kos, prof. BerbuČ, so pa zgovorno dokazovali, da vsega tega ni potreba, in so pravila v celoti zavrgli, ker je bila naša stranka takrat premalo previdna.... V resnici pa so nova pravila zavrgli, ker so imeli že takrat dogovorjen načrt za naskok, ki je našim čitateljem zdaj predobro znan. — Jasno je tudi, da so nasprotniki lansko jesen odklonili, da bi posojilnica najela odprti kredit 50.000 na hiše le iz tega namena, da bi prišla
V* istem času, ko so na take neču veno spletkarske načine rokovnjačili proti interesom »Goriške ljudske posojilnice«,so pa sprejeli v svojo »Centrifugalno« še vse ostrejše pogoje.... Tam so določili glavne deleže na tO.) gld., dočim so pri naši le po 10 gld., in jamstvo na'trikratni znesek, da v s a k d o, ki hoče biti pravi njen član, jamči z a 300 gld., dočim bi jamčil pri naši le za — 30 gld. Opravilni deleži pri »Goriški Ijud. posojilnici« bi jamčili le za 3 gld., dočim pri njihovi celih 50 gld. Taka je najnovejša klerikalno Goričanska poštenost ! Kar so silovito grajali pri »Goriški ljudski«, to so v poostreni meri sprejeli v svojo »centrifugo?!!
Neodkritosrčnost in nepoštenost že pri ustanavljanju te »Centrifuge« smo deloma osvetlili že zadnjič. Ukradli so dr. Turni Že naslov »Centralna posojilnica«, ker so vedeli (dr. T. je veliko   razpravljal   o   tem   vprašanju),
Grozni so ti ljudje, brez občutkov in srca! Toda še groznejši so oni, kateri isto tako sami prihajajo bogato na-kiteni, s priliznenimi, prijateljskimi besedami ljubezni, vere in Boga na ustnicah, v srcu pa skrivajoči črno izdajstvo. A ta dobri narod pod Tatrami, ki ne pozna zvijače in izdajstva, ne pozna laži in zlobe, čegar srce je čisto, kakor zlati žarek majnikovega solnca: ta narod zaupa znovič. Tolikokrat jo bil že goljufan, kakor bi ne govorilo k njemu skalnato gorovje tatransko : Bodi trd, kakor so trde naše kamenite kosti. Vstrajaj, nasprotuj nasilju ; naj si raje razbije tvoj sovražnik poprej glavo, nego bi se polastil tvojega srca. Prenašaj bridkosti, trpi, toda ne udaj se!...
*    *
Stari Botto je počival s svojim vnukom Jurčkom pod senčnimi vrbami. Pri Jurčkovih nogah se je vlegol Guraš, močan pes, ki je leno mahnil z repom samd takrat, ko je odganjal sitno muho. Tudi teh je letalo le malo v tem gorkem ozračju.... Za Čedo se nihče ni brigal; saj ne pojde v škodo, ker ima tudi po-ludan, ter leži leno na pašniku....
Stari Botto zaspf. Jurčku je bilo zoprno, da nima s kom govoriti. Govoril je časih z GuraSom — toda ta ga
kako hoče on na najpriprostejši in najcenejši način v take svrho preustrojiti »Goriško ljudsko posojilnico«. Toda ni jim bilo niti na kraj pameti, da bi mogli oni ustvariti tak zavod, ker so docela nesposobni, marveč šlo jim jo edino za to, ustanoviti čisto klerikalen zavod proti »Goriški ljud. posojilnici«.
Tak strankarski namen jo danes dokazan z oklieom dr. Jož. Pavlice in dr. Kosa. Danes je jasno, da »Centrifuga« nima drugega namena, nogo biti klerikalna konkurenca liberalni »Goriški ljud. posojilnici«.
Ko smo jim mi lani natočili čistega vina in isto javno pred svetom konsta-tovali, so je pa zagnala »Gorica« po svoji »katoliški« navadi v nas in dokazovala, da »Soča« laže in zavija ; šla je tako daleč in zatrjevala, da bo »Centrifuga« co!6 — čujte! — pomaga »Goriški ljud. posojilnici«:, kakor vsem drugim, ako bo to potrebno! Tako so govorili hinavci takrat, ko so še skrivali svojo spletkarske namene, katere so lotos izvrševali. Ker niso dosegli nečednih nakan, pa javno in odkrito'povedo, da »Soča« ni lagala, marveč povedala resnico — a lagala da je »Gorica«.
Popolnoma enako se je godilo »Soči« v znani aferi dr. T ume. Na občnem zboru »Goriške Ij. posojilnice« lanskega aprila, ko je bil dr. Gregorčič uprizoril s 4 deželnimi poslanci oni škandalozni napad na dr. Turno, je bil spustil prof. Berbuč dolgo hinavsko govoranco, v kateri je kadil dr. Turni in ga zahvaljeval za njegovo res moj-stersko vodstvo obeh denarnih zavodov. Toda ta plemeniti možakar je imel globoko pri srcu Turnovo z d r a v j e, češ : preveč dela, preveč vsestranska je njegova delavnost, zato bo treba delo deliti; edino vsled toga človekoljubnega namena so ga hoteli — risum teneatis amici! — poslati pri posojilnici v zasluženi pokoj.
Ta * človekoljubna« namena se jim ni  posrečila!  Še več:   »Soča«  je bila
je gledal tako glupo, da je to moglo vsakogar razjeziti. Kaj ho\>: človek s psom ?
Zamisli se. Lice mu postane resnobno, žalostno, in ni trajalo dolgo, pa ga polijejo velike kaplje solza. Mali dečko je plakal ter glasno ihtel. Botto se sprebudi,
«Čemu se jočeš, Jurček ?»
Jurček naglo obrne v stran obraz, otare si fc rokavom kakor mimogrede" vlažne oči ter se obrne z veselim lioem k starcu. Sramoval se je svojih solz ; ni hotel, da jih opazi dedek.
<Čemu ne odgovoriš ? Kaj se ti je pripetilo ?»
*Nič, dedek*.
Komaj pa to izreče, priteče mu iz očij novi prod solza.
«Da nič? Ko bi se ne bilo kaj pripetilo, pa ne bi jokal*.
»Resnica, dedek, nič se mi ni pripetilo. Samd neka otožnost se me je lotila. Spomnil sem se matere in očeta, kak6 sta bila dobra, ali sta mi tako kmalo umrla*.
«Ali ti mar jaz nisem dober?*    -
«Ste, dedek. Toda žal mi je vendar tudi za materjo in očetom.... Oče mi je obljuboval, da me dfi v TrcnSin v šolo*.
tako »impertinentna«, da je videla v onem činu grdo politično spletko, ki jo imela namen, odpraviti dr. Turno iz vsega javnega življenja, ker je bil nevaren »narodnim trotom« pod Gregorčičevim vrhovnim vodstvom. — Ali kako so takrat protestov ali proti takim trditvam »SoČe<! — Ko je »Soča« isto ponovno izjavila, je^prof. I vanftič po svoji neotesani navadi zgrabil Ga-brščeka v .Čitalnici', češ: Čemu govori take oslarije, na katere nihče r.o misli. — Toda par mesecev pozneje so »prvaki« povedali sami v »Gorici«, da je le »Soča« resnico trdila in da hočejo
—  zapoditi dr. Turno nazaj na Kranjsko.
Taka je na sploh poštenost in morali klerikalno-»Goričanske< bande. Kdo more tem ljudem kaj zaupati ? — Kakd se drznejo taki politiškf bavantač! ustanavljati — denaren zavod? Kdo moro imeti vanj zaupanjo?! — Več pride!                 '
DOPISI.
V »orle!, 1. junije   (Tutti frutti),
—  Nad narodno-aapredno stranko se močno kaznuje prejšnja prevelika dobrohotnost in delavnost za druge.
Tisti tiskarski stroj, kateri je kupil Gabršček pred 10 leti 'za Obizzija, tiska danes »Norico* in »Narod". Da Gab. tega "ni storil, mak več da bi bil kupil stroj in tiskarno takoj sebi mesto Obizziju. bi danes bilo v tem oziru vse drugaCe.
.Goriška ljudska posojilnica* je kupila za »Šol. Dom* hišo v ulici Velturini. Danes se tam kujejo najgrsi načrti proti njej. — Turna in Gabršeek sta največ pripomogla, da so oni prostori v slovenskih rokah. Zdaj se od ondi bruha ogenj in žveplo proti njima.
Na obenem zboru »Goriške lj. posojilnice' v lanskem aprilu se je vprizoril znani Škandal proti dr. Tumi. Dr. Gregorčič je grdo pogorel s svojim manevrom. Naša stranka je bila tako nespametne poštena, da je vkljub Berbučevim napadom izvolila njega in dr. A. Pavlico v nadzorstvo, dr. . Franka, Kosa in Franjota pa v ravnateljstvo,
«Nemara bi hotel postati gospod, Jurček ?»
«Hotel bi, dedek. Nam se godi slabo, gospodom pa dobro. Tudi Židu se godf bolje nego nam, ker Žid je gospod. Ko so pripeljali v šolo Hermanovega Samka, mu je dala gospa učiteljica polno pest sladkorja, nam pa ne da nikdar niti drobtinice. Nas le samo .ošteva, da baje v šoli vse pokvarimo in pOmažemo ter gospoda učitelja zlobimo na smrt. Tudi gospod učitelj nima nas vse enako rad. Mene ima, ker razumem mažarski. Toda drugim se godf huje. On hoče, naj nobeden ne govori drugače, nego mažarski. Kdor ne razume mažarski, on baje ni človek, marveč žival*.
«Ha — tak<5 vas učeM Namesto svetega pisma vas učš oštevati ljudi '.... Joj, o Bog, kako* se na svetu vse spreminja ! Ko sem jaz hodil v šolo, smo imeli abcednik in evangelij ; naučili so nas Citati, pisati in številiti, pa tudi svetih verskih resnic Naš učitelj takrat ni zinil kaj takega kakor ta vaš. Bil je sama dobrota — in sam cesar ga je odlikoval!«
.Dedek, ko bi bil jaz gospod, ne bi bil tak6 zloben, kakor gospod učitelj
—  toda glejte, dedek*,, obstane fant na krat, zakrivajo si z rokami oči. «Glejte,
mesto da bi bila takoj obrnila ost in izvolila vse svoje pristaše. Koliko škandalov bi bilo prihranjenih.
Naša stranka je spravila notarskega kandidata Premrla v Gorico in pod neču-veno krasnimi pogoji na čelo Kavčičeve pisarne. — V zahvalo piha, kjer le mogoče, sirup v našo stranko l Zapomnimo si ga l
Profesor Berbuč se je bil odtegnil 1. 1890. celo iz ravnateljstva nedolžne .Goriške ljudske posojilnice", in to takrat, ko narodnostna napetost med Slovenci in Lahi ni bila tako huda, kakor danes. Bal se je za »svojo familijo", bal zamere — pri vladi! Kako to, da se dandanes prav ni-č»>sa več ne boji, niti najgrših narodnostnih bojev in razkolov v deželi? Hm! Morda dobi še zaslužni križec, kaj bi se bal! Divide et impera! Prof. Berbuč izborno s' 'žil
Naša stranka dela čuda! Ljudje, ki so so leta in leta sovražili in prezirali, so sedaj pori jedno streho v bratskem objetju. Prof. Cebular in Berbuč sta se sovražila, da je bilo res grdo kaj takega med kolegi, a danes si k žita v objemu. Dr. Gregorčič in dr. Pavlica sta biia antagonista, danes pa delujeta »z združenimi močmi" za eno in isto — misi|o. Da, najhujši liberalci in naj-črnejši klerikalci so združeni pod isto zastavo v boju proti narodno-napredni stranki! Pa poreko, da se ne god6 čudeži 1
Nežika mi je poslala ta-le popravek: Ni res, da sem kaj izbleknila prijateljici na trgu; res pa je, da mi gospod Tone vse povejo, več nego komurkoli na svetu, kakor se tudi spodobi, ali isto tako je res, da znam tudi molčati, dokler je treba. Ni torej res, da sem mogla izdati kake nove načrte »tihiega delovanja3. Te držim zase! Jih bbste že še* čutili, vi, vi — liberaluhi grdi !
Domače in razne novice.
Osebne Testi. — Poštni oficijal Ignacij H e r š i č, vodja neeraričnega poštnega urada v Postojni, je imenovan kontrolorjem v Opatiji, oncijal Ivan K u t a 1 e k pa kontrolorjem v Trstu.
Vsakemu stoJc. — O novo imenovanem okrajnem zdravniku v Gorici so se trosile po nekaterih listih vesti, da ne zna nič slovenski. Na to smo dobili iz Brd to - le opazko: Ponekod je bilo omenjeno, da je imenovan, kot c. kr. okrajni zdravnik g. nad-zdravnik Berger iz Gradišča, koji pa ni' zmožen slovenskega jezika, da-si pride v slovenski okraj.
• Resnici na ljubo se mora pripomniti, da imenovani g. zdravnik se je — po njegove] izjavi —- učil med vsemi jeziki največ slovenskega ; uči ga tudi že čez leto ?. učitelj Bajt iz kaznilnice. Mož je Slovencem prijazen in neprislransk. Udeleževal se je z veseljem koncertov Čeha Kubelik-a itd. V Brdih, kamor je prišel zarad nalezljivih bolezni, se je predstavil učitelju v slovenskem jeziku in govoril tudi po hišah s stariši slovenski. Slovenske dopise razume in jih tudi rešuje slovenski.
Prostor za zgradbo deželne norišnice. — Deželni odbor razglaša:   Podpisani
I odbor  vabi lastnike zemljišč v obližju go-I riškega mesta,  da jih ponudijo  na prodaj, I toda v obsegu vsaj 12 oralov skupaj, j          Take pismene  ponudbe je  podati do
j konca junija t. 1. deželnemu  odboru,  obse-I gajo naj zraven  kupne cene, raeunjene za I vsako oralo, natančen popis lege m kakovosti zemljišča. Povedati  je tudi, v katerem času se lahko izroči v fizično posest.
Deželni   odbor si pridržuje, da Izbere tisti zamljiščini obseg, katerega  spozna naj-I primernišim za zgradbo deželne norišnice. Klerikalne lopovščine. — Že zopet I Poglejmo danes novo klerikalno lopovščino ! »Gorica" se je spravlja  nad   »Trgovsko  in j obrtno   društvo",   katero  skuša smešiti  po J svoji  prismojeni navadi.   Norčuje se s shodom vMirnu, ki je tako lepo vspel ter živo odgovarjal   potrebam   m i renskih   čevljarjev, I kater: so sami prišli do sklepa, da treba kaj j narediti v povzdigo njihove obrti ter v odpravo   uničujoče   medsebojne   konkurence. Radi tega so pozvali »Trg. in obrt. društvo", da naj skliče shod.  Zgodilo se je to, vse je j šlo lepo v splošno  zadovoljnosl, in uverjeni smo, da   započeta   akcija  privede   čevljarje tudi do   polrebne  združitve — le .Gorica", ta »nedolžna"   devica, se mora  zopet prav ! lopovsko  obregniti  ob  »Trgovsko in obrtno J društvo". Seveda, ovreči  ne   more  nič, dokazati ne more nič, da društvo ne dela prav, j ker ve, da je njegovo delovanje vspešno, ali zato pa sumniči, obrekuje na »katoliški poet-| lagi", in ko izpusti   par grdih lažij in pod-J tikanj,  zapiše:  Vse je le slepilo! Načrti so le — pike!   Skončuje  pa,   da obrtniki naj I se  zavzamejo za svojo  stvar  sami,  ker jo j najbolj umejo !   —  Kaj  pa ?   Saj to so že j storili   naši   trgovci  in  obrtniki, ki so ustanovili svoje »Trgovsko in  obrtno  društvo", v katerega odboru sed6 sami njihovi  možje. j Ne bomo tu ponavljali, saj naši čitatelji že vedo, I da društvo je storilo že  marsikak korak ter' I dalo tudi inicijativo n*. pr. za tovarno nadplatov, i s katero »Gorica" tudi norce brije,  itd. Vse j to gospodo  okoli   »Gorice"   boli,  zato bi radi odvrnili trgovce in obrtnike od »Soče", { Gabrščeka in Turne,  da   bi jih  morda pri-1 klopili k sebi, kjer bi morali  molčati in mi-I rovati, kakor molči in miruje slavni »trgov-I sko-obrtni odsek" društva »Sloge". J          Kaj je storil ta odsek?   Ali je deloval
v »znamenju  pik"?   Niti v tem ne,   ker ni j storil  prav nič in  sploh  ne   živi več!   Kje I ima ta »odsek" tako lepo knjižico, kakoršno je izdalo te dni »Trgovsko in obrtno društvo", j kje ima pokazati  slavni   »odsek" le količkaj t delovanja?! Kje, kje? Kaj Vi, »politični slepiči", boste reševali trgovska in obrtna vprašanja ? Poveri! I           Dr. Gregorčič, Berbuč in drugi   »izveli-
čarji" naj si   ogledajo  malo   pobliže   »delovanje" njihovega »trgovsko-obrlnega odseka", j pa   riaj   premišljujejo,  če  ni   tisti   »odsek* pravcati »bicli -pucli" in še manj kot pikal j           Vse take  klerikalne  lopovščine seveda
j ne bodo ovirale razvitka »Trgovskega in obrtnega društva", marveč isto pojde naprej v svojem delovanju po jasno začrtani poti.
dedek, kak6 zala kočija drdra po cesti! T Ko bi bil jaz gospod, kupil bi tudi ta- ' košno ter vas vozil povsod. In ti konji, I kakosmrkajo !... Dedek, čemu jaz nisem ! gospod ?»                                                       i
»Kaj vse ti,fantek, prihaja v glavo?» !
«Ali bi ne bilo to mar lep6, dedek? j Vi bi lepo sedeli v vozu, jaz pa bi ko-čijažil. Kako bi naju gledali  ljudje, ko i bi se peljala po cesti! Ko bi zagledala kje otroke, vrgla bi med nje polno pest | novcev,   — veste,  kak6  je   delal  oni j oskrbnik, ki je prišel obiskat gospoda učitelja? Dedek, kočija seje ustavila. Kaj se jim je pripetilo?... Izstopila sta dva J gospoda, jeden ima sive brke, a drugi.... ! Drugi je gospod učitelj....  Gresta semkaj.... Dedek, kaj le hočeta od naju?»
«Kaj jaz vem, fant?...   Tpda kdo | ve, če mar ne želi  ta  gospod,  da mu j zapojeva kako pesem. Veš, pred jednim letom je pripeljal sem  k meni gospod I župnik  tudi  takega   gospoda in  taka dolgo sta mi prigovarjala, da sem jima zapel. A ta tuji gospod si je vse pesmi j zabeležil*.
M>d tem jo prišel učitelj z nepoznanim starim gospodom. OM pastirja snameta svoja široka pokrivala z glave.
«Pozdravi vaju Bog, starček*, spregovori stari gospod v okorni slovaščini. — «Rad bi spregovoril z vami.... To je !
vaš vnuk ?... Zal fant, kakd" mičen ima obraz*.
«Jurček» — reče gospod učitelj — «pojdi za trenutek z menoj. Milostljivi gospod grof bi radi sami govorili z de-dekorn».
Jurček molče uboga ter gre za učiteljem.                                          a                I
«Starček* — reče stari gospod, I katerega je učitelj imenoval .grofa — «s kratkimi besedami vam povem, čemu pridem k vam! Moja hči, grofica Sza-lay-eva, se je omožila s priletnim že gospodom grofom P&zmandy-jem. Njun zakon je ostal brez otrok. Zato* je gospod grof Pazm&ndy, moj zet, sklenil, da vzame v svojo rodbino kakega sirotka ter ga odgojf za svojega. Hoče ga dati v šole ter ga z vsem oskrbovati in nemara — če mu Bog ne d& lastnega otroka - napravi ga za svojega dediča. Moja hči se s tem popolnoma strinja. Prosila sta me torej, naj njima takega siroteka pripeljem. Odpeljal sem se iz Budimpešte sem v vaše gore ter dospel v vašo vas. Tukaj mi je gospod učitelj pohvalil vašega vnuka, češ, da je to kaj čil fant, in resnica, prikupil se mi je tak6j na prvi pogled. Pustite | ga, starček, da gre k menoj*.
I                       (Dalje pride).
Učiteljsko društvo za sežanski šolski I okraj vabi k občnemu letnemu zboru, ki bo r 7. dan junija meseca t. 1. ob 10 uri dop. v Sežani. Razpored: 1. Prečita se zapisnik
0  zborovanju z dne 8. marca t. i. 2. Tajni-kovo poročilo o društvenem delovanju. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Referat. '5. Volitev delegatov za prih. »Zavezino" zborovanje. 6. Predlogi. 7. Volitev novega društvenega odbora.
Povsod »kšeft". — Kakoršni so sami, to podtikajo drugim. K mnogim dosedanjim I dokazom danes še ta:                                     ]
»Soča" je priobčila dopis iz peresa pri- j prostega kraškega mladeniča, ki se ogreva za I učenje ruščine. Umeje se, da je opozoril j na jedino slovnico in slovar ruskega je- I zika, ki je danes na Slovenskem  na prodaj. I Ali velik »Gorici* je greh, ker je ta prelepa J knjiga izšla v naši tiskarni, kjer seprodaja i po  neverjetno  nizki  ceni —   1 gld. 50 kr. t Ni  enake  knjige v kateremkoli jeziku, ki bi j tako malo stala! — Ali nedolžno opozorjenje I na to knjigo je spravilo »Gorico* iz ravnotežja,   da  je   napisala  dolgo klobaso   in I rohni proti Gabrščeku, kateremu gre povsod J za »kšeft". Kafcošen »kšeft" more biti na Slo- I venskem s tako knjigo, naj povemo to-le: Ti- I skalo se je 2000 iztisov; doslej še ni pro- j danih 450 iztisov. Knjigarji, ki jo prodajajo, J imajo seveda popust. — Kdorkoli kaj razume I v tiskarstvu (šušmarjem okoli »Gorice* seveda j odrekamo vsako sposobnost, kar se tudi po- j kaže), naj računi, kakošen »kšeft" sploh more j biti s tako knjigo! — Zasluga prof. Host-nika   in  A.  Gabrščeka je pa vendar, da je zagledala v Gorici tako imenitna knjiga beli I d*n. Reklame za njo je bilo prav malo. — j A če so kdo slučajno oglasi v »Soči", da jo priporoča, oziroma da opozori na njo, tedaj [ zagrome   poštenjakoviči okoli »Gorice* tako, kakor smo omenili, da bi le očrnili Gab. pred I svetom. — Rečemo  le,  da   vsak Nemec ali Lah, k: bi bila izdala v svojem jeziku toliko knjig, bi si nabrak že lepo premoženje, do-čim ima Gab. dolgove, kakor .je bilo citati v obeh klerikalnih listih.
Še jedno:  Kaj je bilo pa  gospodom okoli   »Gorice"   na   mislih, ko so izdali svoj — »Narodni Koledar", katerega je oilo toliko  treba,  kolikor bunke na oko. In ono po vsebini  nič  vredno knjižurico, ki je dokazovala po zunanjem vso revščino tiskarne, so   prodajali po . 30  kr.,  dočim  so nalovili (hočeš, nočeš — moraš!) oglasov za neč nego J je   vse   vkup  stalo. Tu,  tu  je  bil e d i n o I »kšeft", ne pa kaka taka potreba, kakor naš »Kažipot" ali — ruski slovar in slov- j niča.  Seveda  pa  založnik  izdaja knjige, da j jih — prodaja! — S takimi lopovščinami se j nam je boriti!
Pretep radi igre n kartami končal s smrtjo. —   Dne It. februvarija t. 1.  so igrali v Krminu   v gostilni  Elize  Visintinove j na karte brata  Peter in Ferd.   Spessot na | jedni strani, na drugi  pa Val. Cocut in Jak. j Cucit. Radi nekih diferenc v igri so se pričeli J hudo pričkati, m Val. Cocut je na neko hujšo besedo P. Spessota potegnil  nož  ter pretil J raniti nasprotnika. Jeden izmed navzočih pa ! ga je zadržal. Nato je šel Spessot proč od mize v kot, od  koder je  začel   metati   kozarce, steklenice in sploh, kar mu je  prišlo I pod roke, proti Gocutu, katerega je ranil, da je  naposled   padel  na  tla.  Brat  Spessotov Ferdinand je na to zagrabil stolico ter bil ž njo po Gocutu na tleh ležečem. Cocut je še vstal, prišel v  spremstvu domov, kjer pa je po nekaj dnevih umrl  vsled  udarcev,  dobljenih od bratov Spessotov. — V četrtek je ; bila obravnava pri tukajšnji   okrožni sodnij, i I katera je  skončala   tako,   da  je   bit   Peter | Spessot obsojen na 3 leta težke   ječe, Ferd. Spessot pa na 2 z jednim poslom vsak me- I sec in trdim ležiščem II. febr. vsakega leta. 1
Kje je Štefan iz Grojnc l — Sedaj, J ko smo mu povedali točno, kje da izve res- I nico za našo trditev, katero je imenoval I I Štefuc ,1 a ž", oziroma so vso reč porabili v I njegovem imenu rnatadori pri »Gorici" — j | lepo molči! Je pač taka navada naših kleri- I kalcev. Kadar mu dokažeš resnico, potegne I rep med noge ter molči. Tako dela tudi v J tem znanem slučaju Štefuc, oziroma »Go- j rica6!*— Vsled tega ni težko uganiti, kdo je j v znani reči, kr se je dotikala »Gor. ljud. j pos." in Štefuca, lažnikl                                 j
Napad z namenom  umora.  —  V j
ponedeljek je napadel v Repentabru neki J Purič, pristojen v Repen, ali delavec v Trstu, j učitelja A. Fakina. V „Edin." čitamo o tem j napadu podrobneje:
To človeče je za časa svojega bivanja j v Vel. Repnu vznemirjalo pngostoma vso vas
1  s pretepanjem;  pred leti je bil tudi v Bra- j
I ziliji, kjer pa se je kmalu  naveličal  ter  se vrnil  domov.  Pa   tudi   doma ni imel miru, bil je v vednem prepiru z ženo in drugimi: slednjič je prodal   vse  svoje   imetje  ter se izselil v Trst, kjer bi se bil tudi  lahko  pošteno hranil s pridnim delom. Ali z ženo ni imel miru, tako, da mu je slednjič pobegnila. Sedaj je pa začel bruhati svojo jezo  nad bivšega župana P, Beniča, ki je bil dal ženi službeno  knjižico, in  nad g. učitelja kakor občinskega tajnika. Večkrat že v teku enega leta je pretil pismeno  in ustmeno, da mora spraviti enega ali drugega imenovanih; in že lani meseca julija je bil napal istega g. uči-I telja pred cerkvijo na Tabru; ker pa mu ni j storil zalega,  ni  našlo oblastvo povoda, da bi postopalo proti njemu. Sedaj je pa izvršil zločin kakor pravi  bandit.  Napal je g. učitelja, ko jo ta  šel na  Tabor k sv. maši, iz skritega   kraja  z  morilnim  orodjem,   kakih J 15 cm. dolgo limo (stiiet), s katerim je ranil I napadenega   na dveh   krajih,   vendar   ne i smrtno nervaTno7^tQ,'kW"W''Je""g7uČl^" teU   toliko   branil,   da ga ni mogel  smrtno raniti. Zločinec pa mu je tudi 2 do 3 kile I težek kamen  vrgel na pleča, in sam Bog je hotel,  da pa ni zadel v glavo, sicer bi  bil j g. učitelj lahko obležal mrtev na mestu. G. j učitelj se je slednjič rešil, zbežavši v bližnjo j vas  Gol,  zločinec  pa je  šel v Vel. Repen, I kjer je kazal  rnorilno orodje  ter se bahal, da je g. učitelja  dobro zadeJ,  da  pa hoče j umoriti še enega inoži iz Repna; vendar se J je premislil  ter  jo  mahnil   po   cesti   proti I Opčinum, bržkone, ker se je bal, da ga pri-J mejo.  In  res   ga  je  kmalu  na to dotekel j orožnik,   uklenil   in  odpeljal   v Sežano. G. učitelj je   udovec   in   oče   dveh  nedoraslih j otrok; lahko si torej  mislite,  kolika  bi  bila j n«*srčča za otroka,   da jima   ni   previdnost božja rešila skrbnega očeta.
Drug zločin je pa izvršil dne 29, t. m. o poludne na cesti mej Opčino in Repen-I tabrom blizu doline »Prčji dol" neznan, človek, ki je prihitel po cesti za samo idočo ženo iz Gola ter jej iz žepa vzel denarja približno 3 krone; drugega zalega jej ni storil. Polem pa se je skril mej grmovjem. Šli so I ga iskat orožniki in nekoliko mož, pa ga I niso našli. Na licu ima baje rudečo liso, ki ga razodeva. Ljudem, ki hodijo po tej poti, treba bili torej pozornim in posebno ženske naj ne hodijo same! Orožniki sicer vestno vrše svojo dolžnost, ali povsod ne morejo biti. Tiru nevarnejša bo pa ta cesta, če se s časoma zaraste »gmajna" z borovci, ki so jih lani in letos nasadili prav tik ceste,
Nesreča — konji so ga ubili. — Na
strmadi v  gori na cesti, ki pelje od Lokovca v Čepovan, sta se konja voznika Pelra Lebana iz Kala včeraj ob 6. zvečer splazila.  Ko jih ni mogel več  vzdržati, je padel na tla  tako srečno, da je s teleti in maslom težko oblo-J ženi voz čez njega šel, ne da bi ga kako kolo j doteknilo. Kakih 100 korakov pred vozom je j pa korakal 78 letni Matevž Kuštrin, prekupec telet, in tega so dirjajoči  konji, popred  ko j se je ogniti zamogei, na tla   vrgli  in ubili. J Voz je   šel   narazen  in  ko je   le  še" voje ostalo in ko s-ta se konja nekoliko potolkla, j sta se vstavila. Voznik se je le na  več mestih potolkel, pa je iz nevarnosti. Ko je drugi voz iz Lokovca prišel, je pot v  Gorico   na-I daljeval. Mrtvega so pa   na   lestvi   na dom
prenesli, j           Radodaren donesek. — Razpadlo di-
j jaško društvo v Kopru daruje polovični znesek svojega imetja t. j. 33 kron »Šolskemu domu".
Listnica. — G. dopisniku iz Bosne: j Dopis utegne biti resničen, ali o takih rečeh i je nam težko pisati. Pišite nam rajši kaj dru-I gega, saj je dosti zanimivega v deželi, v ka-J teri prebivate. Pozdrav!
Razgled po svetu,
K položaju. — Mmisterski s\et je imel včeraj sejo, v kateri so se pogovarjali o državnozborskem položaju. Od sklepov, j storjenih včeraj, je odvisno, prično li Čehi v J seji v sredo ob3trukcijo ali ne. — Odbor j mladočeške stranke ima danes važno sejo, v i kateri je na razpravi kot glavna točka, kako I bodo Cehi postopali od srede naprej v j državnem zboru.
iz avstrijske delegacije. — Av-I strijska delegacija je imela 31. pr. m. ple-I narno sejo. Med vlogami so poslanice J ogerske delegacije o rednem proračunu za J vojsko, o kreditu za Bosno in Hercegovino, j o proračunu vojne mornarice, o sklepnem J računu ter o proračunu ministerstva za vnanje reči.
O prvi točki dnevnega reda, t. j. o J sklepnem računu za leto 1899., je govoril j poročevalec pl. Czedik ter dokazoval na I podlagi dotičnega poročila in številk, da se I skupna vlada zaveda svoje dolžnosti ter se j skuša strogo držali programa. Prosil je, da j se sklepni račun odobri; to se je zgodilo j brez debate. O kreditu za Bosno in Hercegovino je poročal del. Vencajz ter prosil, da se na j podlagi njegovega poročila preide v debato. Del. Bul a t je  opozoril  na  težkoče,  ki se
I delajo proti gradnji železnice Bogojna-Spljet. Del. Slama je stavil več vprašanj skupnemu
finančnemu ministru pl. Kallayu, ki je I odgovoril na ista. Potem je bil proračun za j Bosno in Hercegovino sprejet, istotako pro- I račun skupnega najvišjega računišča in državnega finančnega ministerstva. — Po poročilu del. VVeigela so bili sprejeti pred- 1 logi peticijskega odseka. — Vojni minister J je še odgovoril na interpelacije^ del, G es s- j manna in Wachnianyna. Potem soj zaključili sejo.
V zaključni seji so pred vsem konsta-tirali jednakost sklepov obeh delegacij. Potem j je grof Goluchovski odgovoril na interpelacijo glede avstrijskega podanika^Prosserja, katerega so baje v Smirni zlostavljali ter je izjavil, da ni še prejel odgovora o preiskavi. Grof Goluchovski je potem izjavil delegaciji zahvalo cesarjevo za patrijotično in požrlvo-Talno delovanje in žal^ prijazno zaupanje.
Predsednik vitez J a w o i s k i je na-glašal v zaključnem govoru, da se sme delegacija z zadovoljstvom ozirati na dovršeno delo; ista je storila svojo dolžnost, ko se je potegovala za moč in vpliv države ter odobrila zahteve skupne vlade ter izrazila želje prebivalstva. Veselo znamenje je, da strup, ki razjeda parlamentarizem in ustavo, ni našel mesta v delegaciji. Govornika veseli, da je še mogoče izraziti svoje mnenje, ne da bi s tem spravljali parlamentarizem v nevarnost in škodili ustavi. Ta vzgled naj bi uplival tudi na delovanje v parlamentu. Zahvalil je delegacijo za podporo in prizanesljivost ter je zaključil s trikratnim »hoch"! cesarju.
»Trebevi^*. — Društva in rodoljube opozarjamo, da brzojavne čestitke se odpošiljajo kratko na naslov: Trebevič — Sarajevo. Bratom v Bosni treba dati dokaz naših vročih simpatij.
Dr. Pac»k In cesar. — Zadnjič smo že omenili pogovor dr. Pacaka s cesarjem na obedu v Budimpešti, prirejenem v čast delegatom. Danes podajemo ta pogovor v celoti. Glasi se:
Cesar: Iz Budimpešte pojdete naravnost v Prago? Pacak: Da, Veličanstvo I Cesar: Gasi so težki. Pacak: Da, Veličanstvo, težki časi so to, vsi mi čutimo, da se hahajcmo v središču političnega življenja; a ni naša krivda, da je situvacija kritična. Mi smo storili vse možno, da bi olajšali povratek boljših odno-šajev in vladi Vašega Veličanstva smo povedali način, kako bi se mogli rešiti iz sedanje zadrege. Prosil bi Vaše Veličanstvo, da si od vlade daste predložiti naše nasvete in naše predloge; Vaše Veličanstvo bi se hitro prepričalo, da našo pravične zahteve nočejo ni najmanje dotakniti se pravic družili narodnosti. Ponavljam svojo prošnjo, da bi si Vaše Veličanstvo dalo predložiti naše predloge in da uslišite naše želje. Tudi mi hočemo mir z Nemci, ali zahtevamo, da se nam vrnejo naše pravice.
Cesar je grajal vedenje Čeških delegatov proti ministru za vnanje reči. Pacak Je re-keh Lagal bi, ako bi rekel, da ne gojimo nikake animoznosti proti njemu, ali on je izrekel na naš račun trditev v tonu, povsem nenavadnem, ki nas je moral razburiti. V osialem pa ga ni naroda, kateremu bi se bila zgodila veča krivica, nego se je našemu.
Ob teh besedah je cesar zamahnil z roko v znamenje, da oporeka temu. Pacak : Ob vsem spoštovanju, ki sem je dolžan kroni, sem prisiljen ponoviti, kar sem rekel. Cesar: Saj so zbornici predloženi jezikovni načrti. Pacak: Teh zakonov mi ne moremo sprejeti; in ako bi se isti Uveljavili na podlagi § 14., bi nastala jako huda agitacija, kakoršne še ni bilo nikoli. Vaše Veličanstvo blagovoli preprečiti, da si ti zakoni ne uveljavijo na podlagi § 14.
Na to ni cesar odgovoril nič določnega. Pacak je prosil vladarja še enkrat, da bodo Cehom vrnjene njih pravice.
Dr. Ferjunčič o položaju. — (Konec). Kdo naj prisili naše deželne zbore, da sklepajo jezikovne zakone v obče, in da bi bili pravični ? Glede tega nam je kakor ugoden pojav bilježiti to, da so Poljaki, ki istotako zahtevajo kompetenco deželnega zbora, to strogo stališče opustili. Vse to in veiiko železnično vprašanje, s katerim je vlada stopila pred zbornico, — nam vzbuja željo, da bi prenehala obslrukcija. To je naše slovensko stališče. Vrhu tega pa ne moremo prezirati splošnega stališča.
Nemški šovinizem je prikipel do vrhunca. Pii nas je zmagovit, vrši se mu pa vse v Prilog tudi izven Avstrije. Vprašati se moramo, ali kaže pod takimi razmerami tirati stvar do skrajnosti in ali bi ne kazalo za sedaj s-.birati svoje moči,  da ohranemo, kar
imamo, in da ne postavimo še tega v ne- I varnost? Sedaj gotovo ni čas ugoden za pridobivanje, in to velja za Cehe tako kakor za nas. Kakšen veter bi pihal pod absolu- | tizmom, kateremu, kakor sem že omenil, se bližamo, če obstrukcije ne prenehajo, to naj razmislimo in pridemo gotovo do prepričanja, da imamo vsi mnogo izgubiti.
7 7ž~teTT'pb'mtšTe1ftrj< želimo, da obslrukcija preneha, da  ne  pride  parlamentarizem v nevarnost. Toda več kakor  želje  ne moremo in nočemo izraziti nasproti Cehom, mi jim   moramo   prepustiti,  da   sami   odločijo. Vdeležujemo se ne obstrukcije, in Cehi  tudi tega od nas ne zahtevajo in ne pričakujejo. | Drugače bi bilo, Če bi se hotela Čehom sila delati, čeprav mislimo, da vsaka sila  bi bila j zaman. Obstrukeijo se poJLlačrs silo za eden, I Sva "drfi7 tretji dan že zopet vstane, in  kaj | je potem   pridobljeno?  To je  naše stališče glede češke obstrukcije, kakor se je določilo I v naši parlamentarni zvezi.                             i
Slomškova slavnost v Grajeni pri Ptujii. — Kakor so že poročali listi, se bo vršil na binkoštni ponedeljek, 4. junija t. 1., | na vrtu gostilničarja Janeza Gregorca velika Slomškova slavnost popoludne po večernicah. Kot slavnostni govornik nastopi prof, dr. Medved iz Maribora. Petje je prevzelo »Slovensko pevsko društvo" s sedežem v Ptuju pod osebnim vodstvom predsednika gosd, dr. B. Stuhca, zdravnika v Ptuju. Vsa slavnost obeta po pripravah obilo čistega veselja, dušnega razvedrila in umetniškega užitka!
Pevsko društvo »Lipa" v Bazovici vabi na veliko veselico, katero priredi na binkoštni ponedeljek dne 4, junija 1900 na velikem dvorišču gostilne pri »Lipi*. Na veselici bodo blagohotno sodelovala zraven domače »Lipe* tudi: Pevsko društvo »Slovan" iz Partrič*, tamburaški in pevski zbor pevskega društva »Kolo* iz Trsta ter rnladj in starejši telovadci »Tržaškega Sokola". Na plesu in pri veselici bo svirala popolna Vag-nerjeva godba. Začeleh veselice točno ob 5. uri popoludne. Na vsporedu bo petje, godba, tamburanje, telovadba, igra, svobodna zabava in ples.
Nemiri na Kitajskem. — Iz Kitaja prihajajo slabe vesti. Odkar je nastopila vlado I zopet silovita cesarica, se je začelo prega-I njanje tujcev. Tokozvana sekta bokserjev ljuto in krvoločno preganja kristijane. Mnogo ljudij je umorjenih in sežganih. Vlada v Pekingu pa je gledala te kanibalščine mirno in jih menda celo odobravala. Nemiri pa so naraščali bolj in bolj, tako da divja danes po Kitajskem pravcata anarhija, ki je sila op.isna življenju in imelku tujcev v Kitajn, Poseči bode morale vmes tuje vlasti. Tudi Amerika pošlje v Pekin svoje čete in pred luko Taku pridejo tuje bojne ladije. Ruske čete so že v luki Taku. Vsa poslaništva so zastražena. Položaj je za Kitaj prav nevaren, kajti izrabiti ga morejo tuje vlasti ter se polastiti novih kosov dežele.
Slovensko umetniško društvo, — Poziv, katerega je izdal odbor slovenskega umetniškega društva na domače umetnike radi prireditve I. sloven. umetniške razstave v Ljubljani, je imel nepričakovan vspeh. Oglasilo se je —kakor je naznanil na zadnjem jour-fixu društveni tajnik — dosedaj že 22*1 umetnikov: slikarjev, slikaric, kiparjev, po-dobarjev in arhitektov; zadnja dva, ki sta se oglasila sama, sta g. akad. slikar Olcn R u-dolf v Curihu (Švica) in gosp. akad. slikar Iv. Srn i tek v Petrogradu (Rusija). Umetniki, ki se razstave udeleže, bivajo v Ljubljani, Kamniku, Kropi, Gorici, Celovcu, Mariboru, Mozirju, Dunaju, Pragi, Sarajevu, Parizu, Mo-nakovem, Vidmu, Curihu in Petrogradu. Ideja I. sloven. umetniške razstave se je '.dela še lani marsikomu neizvršljiva, danes pa je nje izvršitev že zagotovljena, in razstav a so otvori spočetka septembra 1.1. v dvorani »Mestnega doma*. Ker pa je treba društvu gmotne podpore, se je obrnil društveni odbor potom Časopisja in posebnih vabil do vseh znanih rodoljubov in rodoljubk, da pristopijo k društvu kot redni ali kot podporni člani. Želeti je, da podpirajo društvo v njegovem kullur-noprevažnem delovanju Slovenke in Slovenci v čim največjem številu. Šele v I. umetniški razstavi stopijo naši umetniki pred najširšo javnost ter dokumentirajo, da se smejo postaviti v eno vrsto z drugimi umetniki slovanskega juga. Člane sprejema društveni blagajnik: gosp. ravnatelj »Glasbene Matice* Fr. Gerbič v Ljubljani.
Poslanec dr. Herold je na shodu v Žičkovu v torek opisoval notranje-poutični položaj, posebno pa dogodke, ki so bili posledice mladočeške obstrukcije, in razne poskuse, da bi se v drž. zboru zopet pričelo z rednim delom. Govoril je o razpustu parlamenta, o uveljavljenju jezikovnega načrta s pomočjo § 14., o spremembi poslovnega reda ter konečno o prekinjenju državnozborskega zasedanja. Govornik ne veruje, da bi vlada resno mislila na razpust  parlamenta, ker bi
s tem ničesar ne pridobila; prišli bi v par- j lament še radikalneji elementi. Ako vlada uveljavi jezikovni načrt brez parlamenta, napoveduje govornik mej splošnim odobravanjem vihar po celi Češki, kakoršnega ne pomni zgodovina. Tak korak bi izzval potrpežljivost češkega naroda. Bržkone se posluži vlada poslednjega sredstva. jn, pošlje poslance jed-nostavnb domov. Mogoče je, pravi govornik, da se uduši mladočeška obstrukcija, toda s tem bi ne bilo nič pridobljenega, ker bi Čehi še nadalje vstrajali. Konečno poživlja narod, naj podpira svoje poslance v teh hudih časih, in prepričan naj bo, da izzide zmagoslaven iz sedanjega boja. Po njegovem govoru je bila vsprejeta resolucija, v kateri se prote-stuje proti Kdrberjevemu načrtu, odobrava obstrukcija čeških poslancev inT poživlja po-I slance, naj vstrajajo v boju, dokler se ne popravi krivica, provzročena z odpravo jezikovnih naredeb.                                               j
Akad. društvo  .Slovenija" na Dunaju priredi danes  dne 2. junija t.   I.  svoj J redni občni zbor s sledečim dnevnim redom; Borza in  nje  pomen  v  narodnem  gospodarstvu; predava cand. iur. A. Božič A). 1. Citanje"   zapisnika,    2.   čitanje    zapisnikov bratsk. društva  »Triglav", 3. poročilo odbo-I rovo, 4.  volitev jednega odbornika in jed-I nega   namestnika,  B) zabavni   del.  Lokal: „Zum Magistrat", 1. Lichtenfelsg. (Velika dvorana). Začetek točno ob '/,8 uri zvečer. Slovanski gostje »dobro došli!"
Vojna v Južni Afriki. — Reuterjev urad poroča iz Bloemfonteina 28. pr. m.: Danes je vojaški guverner na glavnem trgu z veliko slo/esnosljo prebral Robertsovo pro-klamacijo glede aneksije države Oranje ob navzočnosti številnega občinstva. Nato je za-vihrala  angleška  zastava,  DrŽava se zove v
J bodoče »Oranje-River-kolonija".
I           Iz  New-Castle  poročajo  29. maja: V
posebni proklamaciji naznanja general Buller, da bodo sedaj njegove čete prodirale skozi Transval. Vsem nevtralnim stanovnikom se zagotavlja varstvo, odgovorni so pa za vsak6 poškodbo pri železnici in brzojavu. — Na bursko postojanke pri Pogwaniju in Laing-sneku so Angleži vspešno streljali.
General Buller brzojavlja iz New-Gastle 30. t. m., da so se Buri utaborili pri Dorn-bergu vzhodno od New-Castle in pretili desnemu angleškemu krilu. Dne 27. t. m. je Buller poslal  tje generala Bildvarda in Lit-
! teltona, ki sta pregnala nasprotnika. Sovraž-
| nik se je umaknil proti severu. Elildvard je zasedel Utrecht. ki se je udal. General CIery bombardujc Laingsnek.
|           Roberts  brzojavlja  30.  pr. m.: Danes
j opoludne smo došli v Johannesburg. Konje-ništvo je na potu v Pretorijo.
V Londonu   vlada nepopisno   veselje.
i Došla je namreč vest, da so Angleži zasedli
I Pretorijo. Glavno mesto transvaalske republike se je udalo brez odpora. Dve uri po prihodu Angležev je bilo vse končano, in je bila sestavljena provizorična vlada, v katero so  vstopili  najodličnejši  meščani. Prezident
i Kruger je pobegnil. V mestu vlada popoln mir.
I           Listi  slave na  ditirambičen način za-
vzetje Pretorije in osvobojenje ujetih angle-
•: ških vojakov. Vsi se strinjajo v tem, da je oficialna vojna s Transvaalom s tem končana,
Lda je pa tudi konec samostalnosti transvalske republike. Listi priznavajo, da se Buri, odkar
| je bil boj prenesen na njihovo ozemlje, niso nič več resuo zoperstavljali.
Lord Roberts je brzojavil 31. pr. m. iz Johannesburga: Angležke čete so ravnokar zasedle Johannesburg.  Na vladnih poslopjih
j so  razvite  angležke  zastave. Pravijo, da so Angleži'ujeli pri Pretoriji predsed. Krugerja. »Reuter« javlja: Vse čete so se umaknile iz trdnjavice okolo Pretorije,
Brzojavka lorda Robertsa javlja 31. pr. m. iz Germistona, da se je včerajšnje bitke v
J prvr vrsti udeležila kolona Haroiltonova, ki je operirala na zapadu od Johannesburga ter podpirala konjenico generala Freneha, ki je napredovala na cesti, ki vodi proti severu v bližino Pretorije.                 ,
Kruger ni ujet, marveč se je podal z 12000 možmi v gorovje Lvdenburg. Udati se noje, marveč bojevati do zadnjega. — Kroži vest, da General French je zasedel s svojim konjeništvom Pretorijo.
Raznotero. — Grofica Lonvaj se snide dne 8. jun. v Parizu s svojim očetom, belgijskim kraljem. — Na Ogerskem je uničil požar vas Tomvos-Nemetki.. - Na Dunaju v Neubiiugurtel-u so udrli ta tje v prodajal-nico starinarja Schenka. Sin Schenkov jih je zapazil, tatje pa so ga zaklali, — Naučni minister italijanski se bavi z zakonom, po katerem bi se že v ljudskih šolah poučevalo o
1 poljedelstvu,   —    Vstaja  med  črnci Ašanti
traje dalje. Pri Kwiosi 'so napadli oddelek angleških vojakov ter jih pomorili. —¦ Vstaja na Kitajskem se širi. Vstaši so zažgali mesto Fengtai. — Dr. Sandrinelli, ki je bil izvoljen županom v Trstu, je potrjen tudi od cesarja. Danes je slovesna inštalacija tržaškega župana. •— V upravni svet mestne obe. pa-zinske pri volitvah je bilo oddanih v 3. razr. 181, v 2. pa 32, skupaj 213 glasov; za italijansko pa 158. Te številke govore, da tudi v mestu Pazin je nad polovico prebivalcev v hrvatskem taboru! — Občinske volitve na Dunaju so končane. V obč. svetu bo 131 antisemitov, 21 liberalcev, 2 soc. demokrata.
Narodno gospodarstvo.
O vzrokih padanja rokodelstev. (Po
prof. B. Holmanu priredil A. K.). -— V najnovejšem času se prav cesto toži: rokodelstvo upada, gine, hira — velika produkcija mu je v neznansko škodo itd. In zategadelj si hočem ogledati kakor nepristranski mo-trilec celo stvar,.,.
Pri ustanovitvi rokodelskih obrtij je gledati v prvi vrsti na ustanovni knpital. In tu je videti prvo ogromno razliko, ki se pojavlja mej veliko produkcijo, to je: izdelovanje na veliko, velika obrt je vedno ustanovljena z velikim kapitalom in velikim fondom, doCim se začenja rokodelska obrt v veliki večini bodisi z malim težko prihranjenim kapitalom, bodisi celo z izposojenim denarjem, katerega treba vedno obrestovati, Torej: »na jedni strani velika zaloga in denarja nad potrebo, na drugi pa majhen, prihranjen kapitalček ali pa celo izposojen denar*. Kedar se začenja s prihranjenim denarjem, tedaj je še to dobro za rokodelstvo, ker se varči in hrani še nadalje, započne se pa-li z dolgom, z izposojenim denarjem, tedaj je težko kaj, ker taka obrt ima že v sebi zarodek skoro neizogibne smrti,
Velika produkcija je radi že omenjenega vzroka (ima celo nad potrebo denarja) preskrbljena s gibajočimi silami, elektriko aH paro, z najdovršenejšimi stroji in priatroji (s polnočnimi stroji) — mej tem, ko je rokodelstvo iz zopet malo poprej navedenega vzroka običajno preskrbljena le s pomočnimi stroji, žal prečesto še — zopet iz tudj že omenjenega vzroka — s stroji slabe kakovosti.
Stroji, kakor ve vsakdo, zahtevajo samo dobro, vestno in natančno oskrbljevanje. Ne zahtevajo pa dobro izurjene roke, in kljubu temu izdelujejo lepo delo zanesljivo, hitro in dobro, torej: izdelujejo izdelek izvrsten, in to za malo plačo oskrbljevalca.
Izdelovanje surovine le s priatroji, s pripomočjo noža, sekire, žage, oblica itd, pa zahteva dobro izučenega, izkušenega, zanesljivega in v vsakem oziru skrbnega delavca, In takega se za malo mezdo ne dobi. In kedar se ga dobi, se ga navadno dolgo ne obdrži, ker tak ni navado z duhom pri delu, čaka vedno prve pripravne prilike, da dobi boljše mesto, boljšo službo.itd. In ko vedno na to čaka, je malo z duhom pri delu ter tako manjka delu duh, tedaj tudi: Življenje. Kajte le delo, i z goto vije no s slastjo, z zanimanjem, in ljubeznijo do dela, je dobro in prikupljivo. To velja posebno za umetniška dela, katerim mora dati izdelovalec vedno življenje, ker brez tega nisc to, kar bi morala biti.
Iz vsega je videti, da ni začenjati rokodelske obrti samostojno z nezadostnimi sredstvi, ali pa celo z dolgom ter se takoj v začetku boriti z nedostatki. Vsak začetnik-rokodelec mora imeti poleg tega, da je popolnoma izučen v svojem rokodelstvu, da je v svoji stroki strokovnjak, vsaj toliko kapitala, d a s i z a m o r e n a ku p i t i p r i m e r n o zalogo surovega blaga, in pa preskrbeli se vsaj z nekaterimi, najvažnejšimi stroji. V rabi strojev se ravno pojavlja ona velika razlika mej veliko produkcijo (veleobrtjo) in rokodelstvom. Velika sreča je še za one rokodelce, v katerih področje spadajoča dela ni mogoče napraviti s strojem; njihovi izdelki lažje mej seboj konkurirajo.
Daljša pomembna okolnost pri teh dveh vrstah izdaiovanja (pri veliki produkciji in rokodelstvu) je način naziranja na izdelano delo. Delavstvo v službi pri veliki produkciji je pod nadzorstvom nekoliko mojstrov (delovodij), katerim je izročena ali le določena vrsta strojev, katere pa dovršeno poznajo ali pa le gledajo in pregledujejo na izdelovanje določenih izdelkov. — Pri rokodelstvu je pa vedno jeden sam mojster, en sam delovodja, ki je skoro vedno lastnik sam, in tu je seveda glavna stvar njegova izobrazba, njegovo naziranje na izdelek, njegov umetniški smisel, njegov vkus. Poleg tega — naravno — zaleži prav mnogo na po-močnih silah, katere ima v službi.
Na to dejstvo je treba še malo natanč- " nejše pogledati, kajti za rokodelstvo je ravno to velikanskega pomena in važnosti. V prvi vrsti je mojster sam. Ako je skrben, ne da iz delavnice izdelka, dokler ga sam natančno ne pregleda in kakoršnih bodi se eventuelnih popravkov ne naredi ali pa da izvršiti — skratka: mojster mora brezpogojno mej delom na vsako bistveno premembo izdelka skrbno pogledati, kajti marsikako slabo stran izdelka je tako mogoče zakriti. Ali brezskrb-nosi—dasi se to popravljeno že tudi v rabi pokaže — se pak pri gotovem skonča-, nem izdelku maščuje in izpodriva zaupanje in je zopet vzrok životarenja rokodelca. (Dalje pride).
mmtm
K naši kulturi.
(Beležke.)
Kadarkoli prineso časopisi vest, da. se zopet prikaže kaka nova slovenska .drama, se   oddahne    marsikateri    rodoljub,   češ:
vendar bo,  mradi  talentje se pojavljajo.......!
Tudi kritiki se vesele takih novostij, no, kdo je tudi bolj vesel nego kritik, če more z zadovoljstvom pribiti dejstvo, »da je zopet nekaj!" Minulo glediško sezono je prišlo na slovenski Talijini oder par igor, ki niso brez vsega pomena, vsaj ljubljanska kritika se je tako izrekla. Mi tu ob periferiji smo navezani le na ono, kar se tiska.....
'   In   letos  se je tudi nekaj dram naših
tiskalo......Pred seboj imamo dramo »Jakob
Ruda*, katero je spisal Iv. Cankar, založil pa naš podjetni L. Sehwentner. Cankar! To ime že par let čitamo v naših časnikih.
Posebno pa je postalo znano takrat, ko je njegova zbirka poezij, ki je izšla pod naslovom »Erotika« pri Kleinrnaverju v Ljubljani, bila tako srečna, da je Najvzvišenejši na Kranjskem na njo obrnil pogled ter jo kupil, da si ž njo obnovi — Iuterski kres. Za pesmimi je izdal potem pri Sclnventnerju »Vinjete", katerim je sedaj sledil »Jakob Ruda"! Cankar je v našem književnem življenju neka posebnost, ima svoje posebne manire, posebno navado. Zanimiv je vsestranski. V pesmih se še njegova individualnost ni tako zrcalila, kakor v .Vinjolah" in sedaj v »Rudi".... Karakteristično za Cankarja je tudi dejstvo, da je prevel na slovenski »Hamleta". (Izdala »Goriška tiskarna A. Gabršček* v »Sal. knjižnici").
„Jakob Ruda" je drama, katera človeka, ko jo prebere, pušča v nekaki težki trudnosti. Povprašuje se: kaj, kako to? Ruda, glavni junak te tridejanske drame enakega imena, je mož, ki se zaveda svojih slabostij, ali je slab. Zdi se nam, da je v n]em nekoliko Rudina ali pa Oblomova, skratka: Ruda je tip Slovana. Dobnik mu ponuja pomoč, njegovo gospodarstvo je na lepem kraju, nedaleč od njega so ravno sezidali železnico..... Ali on drži roke v žepu
ter filozofoje. Tak nekak je tudi Cankar. Pozna pomoč, vidi jo, ponuja se mu, ali —. In takih je mej nami mnogo, mnogo. Broš je pa tip Nemca, ali pa, če hočete, tip našega človeka, ki^si je navzel germanske podjetnosti. Slar je" Že, denarja ima dovolj — samec je. Rudova hči Ana je lepo sveže dekle. Z njo bi dobil še Rudovo posestvo. Bila bi to dobra kupčija. Slikar Dolinar je zopet človek Rudovega kalibra. Ve, da se godi »nekaj strašnega", ne podviza se pa, da bi to raziskal, tla bi našel vzrok tega strašnega....
Nekje se je Cankarju očitalo, češ: da je cela drama precej temna. Mi mislimo, da temu ni tako. Drama »Jakob Ruda" je, če abstrahiramo par prizorov, kakor pogovor o ranjki ženi, prav jasen obraz iz življenja. Dejanje je to-le: Jakob Ruda je s svojo po-tratnostjo in brezskrbnostjo zapravil svoje premoženje. Stoji pred katastrofo, katere se pa obvaruje, če njegova hči Ana vzame starega trgovca Broša za moža. Ana privoli. Rudo pa začno mučiti težke misli, češ: Ano sem prodal itd. Konec je, da skoči v vodo... Cankar je baš hotel privesti Rudo do tega, in najbržeje je Dobniku ravno radi tega dal že na početku drame v usta besede, ki Rudi kažejo: tja pojdi« tam si stori konec. Pri či-tanju se ne sme pozabiti, da je Ruda inteligenten mož (Rudin je bil tudi!), ali brez eneižije, ki se zboji vsakega bolj resnega Čina,
.Pa dovolj! Mi smo samo hoteli pokazati na to zanimivo našo dramo in njenega avtorja. Žal nam je, da se ji je tako malo pozornosti darovalo. Interesantno bi bilo tudi zvedeti, koliko eksemplarov jo je Schwentner razpečaL
Od Cankarja pa pričakujemo še inarsi-kako izborno delo. Pritrjujemo tudi mnenju, da je ,Ruda" prvo slovensko dramatično delo, ki bi smelo svojo srečo z utemeljenim upom na vspeh poskusiti tudi nu kakšnem neslovenskem odru.
Jtennebergova svila"
— le pristna, ako se vdolu direkno od mene —• Črna, bela in barvami od 45 kr. do M gld 65 kr. meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno poŠto.
G. Henneberg, tovarmir svile
(1)        (c. in kr. dvorni zakgalelj) v Curiliu.
Štv. 293.
Razglas.
Dne 7. junija t. 1. od  10—12 ure dopoldne se bode vršila javna dražba občinske   hiše   (stara   šola), ležeče na glavnem trgu v Nabrežini. Klicna cena 7000 kron. Ponudniki vložijo 10% varščino. Kdor želi kupiti hišo, si jo lahko ogleda  vsaki  dan  do dražbe   in med dražbo.
Županstvo v Nabrežini
dne IG. maja 1900.
Župan:
O ah arij a.
Važno
za imetelje srečk!
Biro za revizijo srečk v letu  1874. ustanovljene bančne hiše
Beifeld, Budimpešta,
Karlsring I.,
pregleduje žrebanje posamičnih  srečk vsakomur fp*F"~ zastonj. "^fl|
Prosi se vprašainemu pismu pridjati 10-hel. znamko za odgovor.
Josip
i
Ififo 1881. v 6orici ustanovljena bžrdka
3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoda preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo laslno izdelovaJnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaSke potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — NaroČila za deželo izvrioje točno in solidno. PriporoPa slav. občisistvu tudi svoir S. cU               tiskamo crk na perilo.               (P. «1)
UNIMEHT. CAFSIGI GflMPBS.
iz Rlchterjevo lekarn« v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zuhteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v or%. steklenicah, z našo zaščitno znamk) s „SI-DROM« namreč, iz RICIITERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Richlerjeva lekarna ,.pri zlatem tam" p*
v PRAGI.                     H,
Najboljše  berilo   in   darilo   je vsestransko jako pohvaljena
»Vzpja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navadili vsega potrebnega da more sebe in druge blažiti in prav oli-kali), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, a i proti postnemu povzetja pri Jožefa Valenčieu na Dunaju, III. Bez,, Hauptstrasse N.o 84-. 3. Stge., II. Stk.. Th. 38.
Založnik czir. prodajalec je voljen vrniti denar ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana; knjig je malo več.
Prave in edine želodčne kapljice,
(Varstvena™«  Ztoyflnamo5.teh .
kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredno redr* prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po |edno žlicica _              popije. Okrepi po-
Sv. Anton Padov. kvarjeni želodee store, da zgine v kratkem času omotica in životea tenest (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raji je.                    —9
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitve in pošiljat ve pa jedino le v lekarni
Cristoioletti v Gorici.
Glavno zalogo piva
večkrat odlikovane pivovarne
i. lozler v Ijubljani
ima za cel tolminski okraj
FnilftlMiliTilUl
V zalogi je vedno izborno in sveže eks-portno, marčno in vležano pivo ter pasteuri-zirano pivo v steklenicah. Gene jako primerne. VeCjirn konsumentom preskrbi na zahtevo ledenik in potrebne pipe ter v poletnem času iad.
Pod r h ž no zalogo za Kobarid in okolico ima g. Heinrik MIckuž v Kobaridu.
Važno za vsakegaI
§ "* s ¦= •§
o  eo      — h
«5?SŠ
1  žepna ara iz niklja Anker-Rem. (na željo.
posrebrnjena) s krasno-vdelanim okrovom, natanjko
regulirana s 3-letnim jamstvom ter etui. 1 c-leg. otlopna verižica iz niklja ali goldina s
privezki vred. Parizni sistem. 1 kravatna igla iz goldina z vdelanimi briljanti. 1 par pozlačenih zapestnih gumbov.   Znamka „Ga-
rantie*. 1 garnitura gumbov iz goldina za predsrajčnike in
ovratnike; 5 komadov; ~ 1 par nhanov iz pristnega   srebra, uradno
zaznamovana. 1 prstan iz goldina z eleg. kamnom. 1 pomanjševalno žepno zrcalo v etui.
Teh štirnajst krasnih in dragih predmetov z uro Anker-Rem. razpošilja za samo gld. 2*05, proti povzetju ali naprej poslanim zneskom tvrdka
Bratje Hunriz,
Ekspertna hiša, Krakau, Stradom 17 (Avstr.)
Kar ne ugaja se tekom 8 tlnij sprejme nazaj ter denar vrne, da se kupoialec nima bati nikake nevara:sti.
Uogate ilustrovane kataloge vsehdragoecnoslij zastonj in franko.
Sprejemajo se preprodajalci in agentje.
Anton Pečenko
Vrlna ulica 8 -
- GORICA — Via Giardjno 8 priporoča
pristna bala in drna vina i/vipavskih, furlanskih,               _               _____„________
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse   kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. Posfr*žba poilana.
briških, dal matinsklh in isterskih vinogradov.
•r- VELIKA ZALOGA -*¦ ŠIVALNIH STROJEV IN DV0K01ES
SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
ulica Municipio št. 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št 16«
V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in (Brez konkurence!)           inozemskih.
SIP-   Cene so od ffld. 90 naprej.  -^«
Z nami ]• vsaka konkurenca nemogoča! Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani
Na dež. jubil, razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovski razstavi s prvo ceno  - srebrno svetinjo
egplp       71----iT
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smicbov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dekaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa ua mesečne obroke po volji in zmožnosti,
JVavadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                  —3
Poprave IzvrSiijo po iiajulfjlh conah.
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
Ivao Drufovka v Gorici
na Travniku štev. 5.
Tovarna nadplatov Ozka ulica št. 8. — Filijaiki v Komnu in Sežani.
Tovarniška zalaga usnja in podplatov
ter vseh potrebščin za Čevljarje, različnega usnja  za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd.                                       ^
lastna tovarna nadplatov (§GhuhobBriheiIe),
jermenov in oprav za vole.
Glavni zalagatelj
voščila (biksa) družbe sv. Cirila » « © e »»»d*«*®®«*® in Metoda v Ljubljani.
Kupuje surove kože in loj po najvišjih  dnevnih cenah, gjajr     Ceniki na zahtevo zastonj in   franko.
.?y.5»fegsgč
»Krojaška zadruga55
vpisana zadruga  z  omejeno   zavezo  v  Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za spomlad in poletni čas, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Kamgarn, Cheviot i. dr.
Krasna izbera volnenin, perkal, Battist, satin, »Voile de Laine*, Zephir i.* dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, borabažaste in cviraaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliS v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajcei za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja.
Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine