Poštnina plačana v gotovini | Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Stane Primožič — predsednik, Ivan Mauser — podpredsednik in člani: Olga Abramič, dipl. inž., Jošt Bajželj, Marinka Farčnik, Zlata Hu-mer in Slavka Rojina. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XIV. — 30. VI. 1970 — št. 6 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ Sklepi druge seje DS Novaizwaljeinii dleOlaivstkA svet podjetja j|e> meli 'dine 26. 5. 1670 svojo drugo redno se|jio. Dnevni red1: 1. Piatindiltev zapisnika 1. redine seje 'diefavstaga sveta. 2. Obnaivtniaivainijie pripornih im priporoči Skupščine občine Kranj k Staituitu podjetja. 3. Sprejem posffloviniika OaoOleOcitiv- ndh lilzjvtršiiltnliih orgamov. 4. Poročilo o proiaviadinjii iin ptro-diajli zb meseca marec lin. april 1970. 5. Sprejem alkai j äkegai prograima podjetja. 6. Sprejem iPmaivlil Detonane eno-tle za prehrana Sin odldSilh. 7. Irnemiavamjle odbora zai razpis delovnega mesta glavni direktor. S. Razprava iin Oklepanje o predlogu oidbcma za nagrajievamje o povišanju cenilka zia plemenliltil-ni:ao I. 9. Razprava in sBfltepamje o prad-llogu Odbora za gospodarstvo o odpisu din odprodaji nekaterih osmavtnlilh sredstev. 1. Potrditev zapisnika 1. redne seje delavskega sveta. — Potrdi se zapisnik 1. nadme seje dtellav-s'kega sveta z 'dime 24. 3. 1970 kot je bil 'prddlUažem. — Sekretariat se zadlofllži dia PasHovmik defauslkega svielta vsikllladli s .sedanjo organizacijo samoupraivinflh organov. 2. Obravnavanje pripomb in priporočil Skupščine občine Kranj k Statutu podjetja. — Spremeni se statut podjetja Teksti lina industrija »Teksfflimdius« Kranj koit sJiedli: a) pri 10. čl.. 'Sd drugi odstavek črta, ib) 24. čl. iso spremeni din se gitali!: Delovna enota za prebrano in oddih lima naslednje poslllavial-n'ice: Delavska restavracija, po-sioniaillmca I, — Kranj, Gorenje-saviSka cesta St. 12, DelaiviSka restavracija, 'poslovalnica II — Kranj, Savslka cesta št. 34, Delavska restavracija, poslovaOtaiica III —• JKranji, Delavska cesta št. 19, Pačilteiškli dom Novigrad — Pineta, PoöitnliSkd dom Bohilnj, Ukanc, št. 3, Počitniški dom Krvavec — Ambrož št. 21. c) 134. öl. se črta, d) 140. in 141. čl. «e uvrstita za 123. članom, e) Pni 151. čil. se 1. odst. spremami im se Zvone čeme, novi predsednik DS Z dnem postavitve deffiovmie enote pod začasno upravo preneha mandat članov sveta 'delovne enote. Obenem se 'izvede postopek za razrešitev vodjie deCtorvne enote po določilih 'PraivnlMka o detavniih nazmiemjiih. Z dlnem razrešitve vodi je delovne enote prevzame uipirar vo začasni uprairiteHj, ik& ga dotoči delavski istviert podjetja. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ 3. Sprejem poslovnika kolektivnih izvršilnih organov. — Pot ridi se Poslovnik kolektivnih izvršilnih organov, kot je bil predložen s tem, da se na koncu drugega odstavka 33. čl. doda besede: »ali oseba, katero on pooblasti«. (Sprejet Poslovnik kolektivnih izvršilnih organov jie v celoti objavljen v današnji številki Tekstilca! ). 4. Poročilo o proizvodnji in prodaji za meseca marec in april 1970. —I Potrdil se pomočili» c proizvodnji1 An prodaji za mesec marec in april 1970 im kumulativno kot jie billo pradHložemo, — Strokovne službe se ziaidolllži, da v bodoče dostavljajo delavskemu svetu zbirna pomočila o proizvodnji in prodaji, to jie za celotno Obdobje, ki se obravnava. 5. Sprejem akcijskega programa podjetja. — Sprejme se akcijski program podjetja kot je bil predložen z riaisCfednjimd dopolnitvami: a) pri 'tč. 3 se drugi odstavek dopolni lin ise glasit »pripravijo strokovne slllužbe ob sodelovanju oziroma upoštevanju mnenjla službe, katera se obravnava im (kolliek-ti varih 'izvršilnih orgamov. b) pri tč. 4., drugi odstavek se mesto 15. 7. 1970 zapiše 31. 7. 1970. 6. Sprejem Pravil Delovne enote za prehrano in oddih. — Poitndi se Prarviilla o organizaciji iin poslovanju Dejavne enote za prebrano im oddih Tiekstillimduis Kranj, klor so bila predložena. — Potrdi se pogodba o imiedsiabojnih premoženjskih razmierj.ih kot je bila predložena. 7. Imenovanje odbora za razpis delovnega mesta glavni direktor. — Imenuje sie odbor za razpis delovnega mesta glavni direktor v nasiiedlnjii sestavi: Istenič Franc, predsednik; Mauser Ivan, čllam; Černe Zrvanie, člani; Vinnik Tone, član; Rojina Time, član; Strniša Marjan, član; Tulipan, Peter, član. Odbor naj tokaj pristopi k dedu. 8. Razprava in sklepanje o predlogu odbora za nagrajevanje o povišanju cenika za plemenitil- Fluktuacija delavcev v upadanju Medtem, ko bombažno tekstilno industrijo že dalj časa tarejo znani problemi in, M žal do danes še niso našli ustrezne rešitve, pa se je v preteklem letu in še zlasti v prvih mesecih letošnjega leta pojavil hud problem velike fluktu-acije delavcev iz našega podjetja. Temu so botrovali nizki osebni dohodki1 in seveda možnosti za zaposlitev v drugih panogah industrije in gospodarstva. Od lanskega maja ko je odšlo iz podjetja 28 delavcev, je fluktuacija od meseca do meseca naraščala in to: januarja 1970 februarja 1970 marca 1970 aprila 1970 maja 1970 44 delavcev 62 delavcev 79 delavcev 65 delavcev 38 delavcev I uni j a 1969 julija 1969 avgusta 1969 septembra 1969 >ktobra 1969 novembra 1969 decembra 1969 I 30 delavcev 31 delavcev 43 delavcev 49 delavcev 59 delavcev 54 delavcev 34 delavcev (Med temi so šteti tudi starostni in invalidski upokojenci ter delavci, ki so odšli na služenje kadrovskega roka). Kot vidimo Iz prikazanih podatkov, je bila fluktuacija največja v februarju, marcu in aprilu in se je občutno znižala v mesecu maju, opaziti pa je, da upada tudi v tem mesecu. Znižanje fluktuacije je brez dvoma pripisati povečanju osebnih dohodkov za 15%, ki je bilo kot vidimo nujno, saj bi tako množično odhajanje delavcev iz podjetja resno ogrozilo nadaljnjo nico 1. — Delovni enoti pitameni:-tifaica I se prizna 8% diodaitek na cete,k 'proizvodnje za osebne dohodke, ki se dbračuiniaivia od 1. 1. 1970 dalije pa vse dotlej, dokler nie bo obratovali novii razpenjajmo sušilni stroj. 9. Razprava in sklepanje o predlogu odbora za gospodarstvo o odpisu in odprodaji nekaterih osnovnih sredstev. — Odobri se razhodovamjie iin izločitev dtz knjigovodske evidence naslednjih osnovnih sredstev: brezičofaično statev, stroj m sainforiziiranije f. Mon f ords, 119 Hrdiim.a avtomatov, stružnica iim kompresor. Navedeni stroji se odprotdajio. SETEX - nova oblika sejmov pri nas Letos se je maše podjetje že tretjič udlelležilk) sejima pod mazivom SETEX v Ljiubtljiaoi. To je z drugimi 'besedami povedano poslovno srečanje pnoizvajalloev tkanin in pribora s predstavniki konfekcijskih podjetij 'im tujiiimi kupci. SETEX je strogo pastami sejem, zaprtega tipa, organiziran po vzorcu v svatu dobro znanih sejmov, kat so v Franlkfiuiiitu (Inters toff), v Taninu (Sarnia) in drugod. Na sejem Amajio pravico vstopa Ile osebe, ki prejmejo posebna vabila s strani proizvajalcev. Imenovani isejiem je bill v prvih dveh letih, v juniju, letos pa je b.iil konec maja, torej neposredno pio framkfurškem sejmu vzorcev za leto 1971. Na SETEXm se jugoslovanski proizvajalci tkamiin iin pribora predstavijo kionfekcijskii industriji in tujim kupcem s koleikaijo novih vzorcev zia naslednjo pomlad ini polletje. Ta sejem si šele utilna pot do uveljavitve. Zaradi tega jie zaenkrat še težko govoriti o pravem efektu oziroma koristnosti. Priznati pa je treba, da sei Industrija ( prx>^zvajiailoi tekstila) vsako leto vedno bolje pripravi za ta sejem, čeprav so pri 'tem še določene težave. Upati pa je, da se bo ljubljanski SETEX počasi 'le povsem uveljavili, zlasti še, ker so ga prestavilM iz junija v maj.. J. J. proizvodnjo in sploh uspešno poslovanje podjetja, tembolj ker so odhajali iz podjetja tako nekvalificirani delavci — moški in ženske, ko tlkvalificiraini, tehniki in visoko strokovni kadri. Mnogim, ki so se kar na hitro odločili, da prenehajo z delom v našem podjetju, je že žal. Nekaj se jih je tudi že vrnilo nazaj. So pa še nekateri, ki so slabo izbrali in bi se takoj radi vrnili nazaj v podjetje, pa jim je nerodno pred sodelavci, ki niso tako kot oni, vrgli takoj puško v koruzo in so ostali zvesti podjetju. No, dobre delavce — in večina je bilo dobrih —, smo vedno pripravljeni sprejeti nazaj in jim takratne prenagle odločitve ne bomo zamerili. P. J. Učinek in kvaliteta proizvodnje -osnova delovnega rezultata Kaj predstavlja delovni rezultat? To je po etri strani izkaz učinka, ki se odraža v izgotovljenih .količinah, po drugi strani pa izkaz kvalitete dela, ki se pojavlja istočasno z učinkom. Dejansko doseženi delovni rezultati se med delavci in med skupinami delavcev zelo razlikujejo. Z večjo intenzivnostjo, z boljšim izkoriščanjem delovnega časa .in z večjo pazljivostjo doseže neki delavec ali neka skupina delavcev znatno boljše rezultate kot ostali. Razumljivo je, da sestavljajo popoln delovni rezultat samo kvalitetno in po tehnoloških predpisih opravljene delovne operacije. Nekvalitetno delo, ki povzroča več slabe kvalitete oz. izmeta, kot je to dopustno, ne more biti v mejah normalne ekonomičnosti. Zato je nujno in skrajni čas, da tudi v našem podjetju uveljavimo stimulativna in objektivna merila za delitev osebnih dohodkov, ki bodo, v večji meri kot doslej, upoštevala doseženo kvaliteto dela v proizvodnem procesu. Tu ne gre za kaznovanje delavca ali za povračilo škode, ki je bila povzročena zaradi slabe kvalitete, ampak za normalno diferenciranje delavcev pri obračunu osebnih dohodkov. Tako bodo delavci, ki bodo dosegli boljšo kvaliteto dela, prejeli večji, tisti, ki bodo dosegli slabšo kvaliteto dela, pa manjši osebni dohodek. Popolnoma enako kot se diferencirajo delavci pri obračunu osebnega dohodka glede na doseženi višji ali nižji delovni učinek. Osnove nagrajevanja za kvaliteto dela obstoje v podjetju že dalj časa. Posebno v obeh tkalnicah je sistem nagrajevanja za kvaliteto v veljavi že več let in ni moč trditi, da brez vrednosti. Zanimivo pa je, da se osnove in merila za nagrajevanje v oheh tkalnicah bistveno razlikujejo. Oba sistema sta sicer premijska, vendar je delež za kvaliteto dela v skupnem osebnem dohodku delavca v obeh primerih premajhen. Zato je v akcijski program našega podjetja poleg drugih sanacijskih ukrepov vključena tudi osnovna misel, da je potrebno izdelati za osnovne proizvodne enote nova merila odnosno pravilnike, ki bodo zagotavljali že vnaprej občutno višje osebne dohodke za bolj kvalitetno An učinkovito delo in s tem tudi večji dohodek podjetju. Skratka, izpopolniti je treba sedanji sistem nagrajevanja z večjim poudarkom individualnega nagrajevanja za kvaliteto. Ta, pravzaprav obsežna in odgovorna naloga, naj bi potekala do 31. julija 1970 etapno; najprej prilagoditi Pravilnike o delitvi osebnih dohodkov za tkalnici, nato za predilnici in v zadnjii etapi za plemenitilnici. Končno smo si tako vsi skupaj enotni, da je KVALITETA EKONOMSKA KATEGORIJA, pomemben sestavni del delovnega rezultata in v primeru opti-malnosti ostalih činiteljev (učinek, stroški itd.) predstavlja popoln delovni rezultat, ki je v blagovni menjavi na tržišču priznan kot družbeno potrebno delo. Na osnovi omenjenega akcijskega programa je v zaključni fazi izdelava predloga za nagrajevanje v obeh tkalnicah. Namen je, da preide nagrajevanje za kvaliteto od sedanjega premijskega k delitvenemu sistemu (skupni OD = del OD za učinek + del OD za kvaliteto). Na ta način se del OD, ksi sedaj pripada delavcu za kvaliteto, občutno poveča, obenem pa se poenoti osnove in merila ter obračun kvalitete v tkalnicah. Ocena delovnega mesta t. j. vrednost dela, se tako deli na točke za učinek dn na točke za kvaliteto. Razmerje točk, n. pr. za tkalko, je približno 50 % za učinek in 50 % za kvaliteto. Učinek naj bi se obračunaval po točkah, dobljenih liz razmerja nagrajevanja, upoštevaje seveda preseganje ali nedoseganje količinske norme. Izhodišče nagrajevanja za kvaliteto dela posameznega delavca pa so »osnovne točke za kvaliteto«, ki predstavljajo delež deljene ocene delovnega mesta, upoštevajoč statveni sistem. Na ta način je v predlogu določena vrednost v točkah za vsak artikel oziroma komad na različnih statvemih sistemih, odnosno število točk, ki jih prejme delavec, vezan na nagrajevanje kvalitete za izdelane komade I. kvalitete na svoji Izmeni. Za kvalitete ostalih kategorij pa delavec seveda izgubi sorazmerno število točk. (Nadaljevanje na 2. strani) Poročilo odbora za varstvo pri delu Poročilo se objavlja sicer z zamudo, vendar bo člane kolektiva zanimalo, koliko je bilo v letu 1909 izdanih sredstev za varstvo pri delu, o številu poškodb pri delu im na poti, izpad delovnih dni z nadomestili UD zaradi poškodb pii delu in na poti, indeks poškodovanih na 1U0 zaposlenih in najpogostejši viri in vzroki poškodb. 1. Izdana finančna sredstva za varstvo delavcev N din a) Porabljeno za zaščitne naprave 200.000,00 b) Porabljeno za osebna zaščitna sredstva 184.237,00 c) Dodatna prehrana (mleko, čaj, malice) 122.117,75 d) Preventivni zdravstveni pregledi in sanitetni material 285.033,45 e) Cepljenje proti gripi 7.755,00 f) Izobraževanje __________________________________________ 2.299,00 Skupaj: ____________________________________________________ 801.442,20 2. število poškodb pri delu in na poti _______________________________1967_____1968____1969__________ — pri delu 71 66 81 — na poti 7________12______14___________ Skupaj: 78 78 95 3. Izpad delovnih dni z nadomestilom OD zaradi poškodb 1967 1968 1969 -, Nadome- , Nadome- Nadome- s*r- smo s*y- stilo sd^y- smo ^ OD v ND OD v ND dna OD v ND 1.516 38.076,03 1.030 31.773,21 1.702 47.663,85 4. Indeks poškodovanih na 100 zaposlenih 1967 1968 1969 — pri delu 2,24 2,11 2,58 — na poti 0,22 0,35 0,45 Skupaj: 2,46 2,46 3,03 5. Najpogostnejši viri in vzroki poškodb a) Viri. Na prvem mestu so poškodbe na delovnih strojih (24 poškodb), na drugem mestu poškodbe z železom, stroji in strojnimi deli pri montaži (15 poškodb), na tretjem in četrtem mestu so poškodbe z ročnim orodjem in nezgode na poti na delo in z dela (14 nezgod), sledijo poškodbe na delovnih potih, stopnicah, prehodih itd... b) Vzroki. Na prvem mestu so poškodbe zaradi neprevidnosti delavca pri delu (25 poškodb), sledijo pa slaba organizacija dela v skupini (7 nezgod), nezadostno vzdrževanje delovnega mesta (6 poškodb) itd. Iz podatkov je razvidno, da so se poškodbe pri delu in na poti v letu 1969 napram letu 1967 povečale na 100 zaposlenih za 0,57 oz. za 23 %. Izpad delovnih dni se je predvsem povečal zaradi poškodb na poti na delo in z dela. Predvsem je treba opozoriti na vire poškodb na delovnih strojih za zaščito katerih je treba v nadalje vlagata še več sredstev in študija. Od vzrokov poškodb je na prvem mestu neprevidnost delavca pri delu, kar verjetno ni vzrok samo v neupoštevanju varnostnih predpisov in neopozarjanja predpostavljenih na pomanjkljivosti, temveč tudi premajhno zanimanje predpostavljenih za delavca (nezadostno poučevanje delavcev o vseh nevarnostih, ki mu pretijo na delovnem mestu). Poškodbe zahtevajo precejšnja finančna sredstva, obenem pa poškodovanci čutijo neposredne zdravstvene posledice, zato je nujno, da še bolj kot doslej posvečamo varnosti vso skrb in vlagamo nove napore, da se število poškodb čimbolj zniža. k. j. PRI DELU BODI VEDNO PREVIDEN! SPOŠTUJ VARSTVENE PREDPISE, KI SO PREDVSEM TEBI V KORIST! NEPREVIDNOST IN MALOMARNOST STA POGOSTO VZROKA MNOGIH NEZGOD! uiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prosta mesta za vajence Za učenje raznih poklicev sprejmemo naslednje število vajencev: 5 vajencev za strojne ključavničarje 4 vajence za obratne električarje 2 vajenca za strojna mizarja 1 vajenca za vodovodnega inštalaterja. Učna doba za vse navedene poklice traja 3 leta. Kandidati morajo imeti dovršenih 8 razredov osemletke. Interesenti naj se zglasijo v kadrovskem sektorju do 15. julija 1970, kjer bodo dobili vsa navodila in pojasnila. S seboj naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo. Prosta mesta za priučevanje Naše podjetje ima za priučevanje naslednja prosta mesta: za poklic — belilec 3 mesta za poklic — barvar 2 mesti za poklic — kuhalec tiskar, barv 2 mesti za poklic — apreter 4 mesta Skupno 11 mest Za priučevanje teh poklicev pridejo v poštev samo fantje, ki so že dopolnili 15. leto starosti in so dovršili vsaj 7 razredov osnovne šole. Priučevanje traja 18 mesecev in to tako, da so približno polovico delovnega časa — 4 ure na delovnem mestu v proizvodnji, ostale 4 ure pa imajo pouk v izobraževalnem centru podjetja in to prvih 12 mesecev (od septembra do junija) nakar sledi le praktično priučevanje na strojih in zaključni izpit. Osebni dohodek v prvem letu učenja znaša 350—500 ND, v drugem letu pa do 600 ND na mesec. Ta dohodek je odvisen od uspeha pri teoretičnem in praktičnem delu. Ker so v rednem delovnem razmerju, jim gredo vse pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja kot ostalim delavcem, ki so redno zaposleni. Po uspešno opravljenem izpitu se razporedijo na kvalificirana delovna mesta in je njihov osebni dohodek odvisen od delovnega mesta in uspeha pri delu. Kandidati naj dajo pismene ponudbe ali pa naj se zglasijo v kadrovskem sektorju do 31. julija tega leta. J. P. llllllllllllllllllllllllllilllll||||||||||||||||||lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljlllllllllllllllllllllllllllll,llll,llllll,l,llllllllllllllll|ll|ll|llll||||ll|ll|llllll||l|lll~ Ivan Proj pripoveduje.. - Meseca maja letos je poteklo 40 let, odkar obstoja naša gravura. Ivan Proj je eden naj starejših delavcev v tej delovni enoti, zato smo ga povabili v uredništvo, da bi nam povedal nekaj svojih spominov na prva leta zaposlitve. Z veseljem nam je ustregel in je takole pripovedoval: »Leta 1935 sem se 'kot 15-letn.i fant zaposlil za pomožnega delavca v gravuri. Le-ta je bila takrat v prostoru sadmje kosmiatiiltrmce. Gravura je bila slabo opremljena, zaposlenih je bilo otkoli 20 delavcev in bi jo lahko dimenovaili bolje delavnica. V njej so obstoj ails: molatura, litograwura in panto-gravura. Kadar so bilie potrebe proizvodnje večje, iso poklicali na pomoč tudi graverje iz Češke. Od domačinov, ki so bili zaposleni v graverski dedavmiiici, je bil na mojstrskem delovnem mestu te Rudi Hilčer, ki se je pred nedavnim upokojili. Močno mi je ostala v spominu tekstilna stavka 1936. ilota. Ko 'je zatulila sirena, kar je 'bilo znalk za pričetek stavke, smo vsi ob-stailii ki gledali, kdo bo imeli toliko poguma, 'da bo ustavil glavni motor delavnice. Za ustavitev motorja se je »okorajžil« Jože Resman (njegov sin je sedaj zaposlen v skladišču barv in kemikalij), katerega po 'končani stavki zaradi tega téso hoteli več sprejeti na dalo. Sam sem bil zadolžen za stražo in sicer sem diz dimnika opazoval, kje patruiirajo žandarjii. Ker nisem bil dovolj previden, so me žandarji dobili v roke in me pretepli do nezavesti. Zenske so me vsega krvavega .nesle do Save in me spravile k zavesti. Tudi mene po stavki niso hoteli sprva sprejeti nazaj na delo, toda na prigovarjanje Hilčerja, pa tudi zaradi moje mladosti, so me le vzeli nazaj. Kot dobri aktivisti so se delavci gravure izkazali že v začetku okupaci j e. Bili so celo tako drzni, da 'so jiavmio pobiral denar za partizane. Med njimi se dobro spominjam Marjana Jan, katerega so gestapovci prišli iiskat v gravuro ’in je bil nato po hudem mučenju ustreljen v Begunjah, kljub trpljenju pa ni izdal imen tistih, ki so prispevali denar za partizane; nadalje moja dobra sodelavca brata Benedičič, ki sta padlla v partizanih, najboljšega sodelavca in prijatetjia Dančija Engelmana pa so belogardisti ubili trideset metrov od naše domače hiše. Po končani voljni se je pričela gravura dopolnjevati s strojnim parkom. Nelkaij strojev so pripeljali 'iz Jugočeške In talko je prišlo do ustanovitve ročne gravure. Takrat so se v našem podjetju zaposlili Ivan Mauser, Rupert Stanič im Ignac Naidižar, ki so bili ustanovitelji ročne gravure. Ker je primanjkovalo strokovnega kadra, je podjetje organizirajo strokovne tečaje za pridobitev kvalifikacije. Tako sem si od pomožnega delavca slkozi dolgoletno delo pridobil veliko strokovnega znanja in sem dianes zaposlen kot v.i'S'0'kokviaiMifiajrani graver. S postavitvijo nove stavbe se je gravura preselila v nove prostore, nakar je bila dopolnjena še s ša-hBoniaimo im .fotoigiravuro. Po tolikih letih dela lahlko povem, da je graverski poklic naporen in zahteven im da ga zna ceniti le tisti, ki to delo opravlja. Če bi bil še enikrat mlad, se verjetno ne bi več odločil za 'talk poklic. Da je temu tako, dokazuje pomanjkanje strokovnega kadra. Proizvodne potrebe im zahteve so vedno večje in zahtevnejše, kljub temu pa moramo priznati, da dosega gravura dobre delovne rezultate. Mnenja sem, da je poleg Moletura Učinek in kvaliteta... (Nadaljevanje s 1. strani) Upoštevanje dosežene kvalitete pri obračunu, to je vrednost v točkah za posamezni izdelani artikel, pa zahteva NORMATIVE KVALITETE, s pomočjo katerih je mogoče delavce v proizvodnem procesu diferencirati pri doseganju delovnih rezultatov na področju kvalitete. V našem primeru je zato potrebna razvrstitev vseh artiklov po njihovi karakteristiki, to je, namenu, težavnosti in zahtevnosti izdelave. Nato se z uporabo ustreznih metod ali na podlagi izkustvenega presojanja dosedanjih rezultatov določi normativ I. kvalitete oziroma spodnja dopustna meja I. kvalitete. Normativ 85" za neki artikel n. pr. pomeni, da mora biti od skupne izdelane količine tega artikla najmanj 85 % količine v I. kvaliteti, 15 % količine pa je lahko v kvaliteti ostalih kategorij. Seštevek točk, ki jih prejme delavec posebej za učinek in posebej za kvaliteto, predstavlja skupno število točk, ki se jih, kot doslej, nato obračunava s plačanimi urami in izplačano vrednostjo točke v obračunskem obdobju. Iz sestavka je razvidno, da je delež osebnega dohodka za kvaliteto dela občutno večji kot doslej. To je tudi osnovna misel predloga. Vendar pa bi ostal le-ta sam sebi v namen, če ne bo, vzporedno s tem, upoštevana in rešena točna evidenca kvalitete v obeh tkalnicah, problem tehnične kontrole (vhodna, medfazna, končno kontrola), in še vrsta drugih vprašanj, ki neposredno močno vplivajo na nagrajevanje. Vsekakor pa je čas, ko si je potrebno vcepiti miselnost, da je kvaliteta ekonomska kategorija, ki se izredno močno odra-žav v dohodku podjetja in s podanim predlogom tudi v individualnih osebnih dohodkih. S. B. Na podlagi 105. čl. Statuta podjetja je delavski svet Tekstilna industrija »Tekstilindus« Kranj na 2. redni seji dne 26/5-1970 sprejel naslednji POSLOVNIK KOLEKTIVNIH IZVRŠILNIH ORGANOV I. Uvodne določbe 1. člen S tem poslovnikom se v skladu s statutom podjetja podrobneje ureja način dela kolektivnih izvršilnih organov. 2. člen Določbe tega poslovnika so obvezne za vse člane odborov in vse druge osebe, ki so navzoče na sejah odborov. 3. člen Odbori pri svojem delu sodelujejo s sindikalno organizacijo in z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju. Predstavnikom teh organov je treba dostaviti vabilo za vsako sejo posameznega odbora. II. Določbe o delu odbora 4. člen Odbor opravlja zadeve s svojega delovnega področja in, sprejema sklepe v skladu z zakonom, statutom in drugimi splošnimi akti podjetja ter na podlagi smernic delavskega sveta. 5. člen Pristojnosti posameznega odbora so navedene v 105. čl. statuta podjetja. 6. člen Odbor dela in odloča samo na sejah. Odbor je sklepčen, če je na seji navzoča večina njegovih članov. III. Pravice in dolžnosti predsednika odbora 7. člen Predsednik odbora ima zlasti tele pravice in dolžnosti: 1 i j;! ii — skrbi za sklicevanje in pripravo sej, — vodi seje odbora, — daje pobudo za razpravljanje o posameznih vprašanjih iz pristojnosti odbora, — skrbi za izvajanje poslovnika, — podpisuje zapisnike sej in akte, ki jih odbor izdaja, — nadzira izvrševanje sprejetih sklepov. 8. člen če je predsednik odbora odsoten ali zadržan, ga z vsemi pravicami in dolžnostmi nadomešča podpredsednik. 9. člen Pri pripravi za sejo pomagajo predsedniku odbora ustrezne strokovne službe. IV. Pravice in dolžnosti članov odbora 10. člen Vsak član odbora ima pravico in dolžnost, da sodeluje pri delu odbora z vso prizadevnostjo in gleda na to, da so sprejeti sklepi v skladu z interesi podjetja in v soglasju s težnjami delovne skupnosti. 11 11. člen Član odbora, ki je nujno zadržan in se seje ne more udeležiti, mora svoj izostanek vnaprej opravičiti predsedniku odbora. če mora član odbora zaradi neodložljivih opravkov zapustiti sejo pred njenim koncem, mora o tem pred začetkom seje obvestiti predsednika odbora. Sejo pa lahko zapusti predčasno le, če s tem ne povzroči nesklepčnosti. 12. člen Vsak član odbora ima na seji pravico svobodno izražati svoje mnenje ter stavljati predloge in pripombe v zvezi s posamezno točko dnevnega reda. 13. člen Strokovne službe so dolžne nuditi članom odbora strokovne informacije, podatke in druga pojasnila, ki se nanašajo na problematiko delovnega področja odbora. Strokovne službe so dolžne nuditi članu odbora tudi pomoč pri sestavi predlogov, ,ki jih namerava dati na seji. V. Sklicevanje in priprava sej 14. člen Seje se sklicujejo po potrebi. Sklicuje jih predsednik odbora. Seje se vrše praviloma izven rednega delovnega časa. 15. člen Predlog dnevnega reda sestavi predsednik odbora po posvetovanju z ustreznimi strokovnimi službami. Vsaik član odbora lahko predlaga, da se postavi na dnevni red seje posamezno vprašanje iz pristojnosti odbora. 16. člen Na sejo se vabi člane odbora in druge osebe, ki naj se seje udeleže, s pismenim vabilom. Predsednik odbora lahko povabi na sejo posamezne strokovne delavce, da obrazložijo posamezni problem, dajejo pojasnila in utemeljitve predlogov. Vabljeni strokovni delavci se seje morajo udeležiti. Vabilo je treba dostaviti najmanj 3 dni pred sejo. Na vabilu mora biti naveden dnevni red seje. 17. člen Potrebno gradivo za sejo morajo pripraviti strokovne službe. V tem gradivu morajo biti navedeni tudi predlogi sklepov o katerih bo odbor na seji odločal. 18. člen Vsak član odbora ima pravico, da se pred sejo podrobno seznani z gradivom, ki se bo obravnavalo na seji. 19. člen Seje odbora so praviloma javne, članom delovne skupnosti je omogočen dostop k sejam, v kolikor je to iz tehničnih razlogov (razpoložljivi prostori) izvedljivo. Kadar se razpravlja o vprašanju, ki se po določbah zakona ali pravilnika o poslovni tajnosti štejejo za poslovno tajnost, drugi člani delovne skupnosti nimajo pravice prisostvovati seji. VI. Potek seje 20. člen Na seji se najprej ugotovi navzočnost članov odbora in drugih vabljenih oseb. Za tem se pregleda izvršitev sklepov prejšnje seje. Če se sklepi ne izvršujejo v redu, podvzame predsednik odbora primerne ukrepe. 21. člen Poročevalca za vsako posamezno točko dnevnega reda določi predsednik. Po končanem poročilu se začne razprava. Predsednik odbora skrbi, da se razprava ne oddaljuje od predmeta dnevnega reda. član odbora ali druga oseba, ki predlaga, da se predlog sklepa, kot je bil podan v poročilu, dopolni ali spremeni, mora svoj predlog jasno formulirati. (Nadaljevanje na 4. strani) ker najraje jem rdeče čašmijie in debele hruške. NajrvečjS »bobi« pa mi jie Diana, s (katero se v prostem času vozim po naši lepi Gorenjsko. No vidite, moj standard ni talko silah!« Ob koncu mli je Ivam Proj naročili, maj napišem še to, da so- delavcem oziroma kolektivu delovne enote gravure želi še veliko delovnih dosežkov. Tem čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega glasila; Ivanu Pmoju pa se zahvaljujem za prijeten pomenek. S. K. ostaltega treba skrbeti predvsem za dobre delovne odnose, kar veliko vpliva na kvaliteto deda. In kako je z mojim privatnim življenjem? Star sem 50 let iin se počutim še kar zdrav. Upam, da bom kot talk dočakali tudi pokojnino. Doma skrbim za sadovnjak, ••••••••••••••••••••••••••••••••••••©a®®*«©®* ČESTITKA • Ob pomembnem dnevu 40-letnice ustanovitve gra- • vure 9. 5. 1930 — 1970 čestitam delovni enoti gravura • in želim, da bi še naprej dosegala pri svojem delu naj- ® boljše uspehe. § Dolgoletna sodelavec • Rudi Hilčar o »••©ec®•••••••ocee«®®®®®®®®®«®® 9®®o®®©®®®®© »•< Nova trgovina Novice Iz konfekcije Triglav V Kranju na Maistrovem trgu smo uredili v nekdanji prodajalni rib specializiramo trgovino. V novi trgovini bomo nudili potrošnikom širok asortiment naših izdelkov po primernih cenah. Triglav izboljšuje kvaliteto svojih izdelkov, osvaja modeme kroje, kakor tudi povečuje izbiro. Vse to pa dosega z zaposlitvijo novih strokovnih sodelavcev, ki vlagajo vse svoje zmožnosti in znanje za napredek podjetja. V letošnjem letu smo še povečal ko- ličine komfokciioniranih izdelkov za izvoz im smo že zaključil letne kontingente. Sedaj že delamo nove serije zimske kolekcije in pive IkoiMčine bodo pripravljene za izvoz že v začetku julija. 'Pri našem delu im razvoju podjetja nas zelo ovirajo premajhni iln pretesni prostori,. To valja posebno za pripravo ideila im za proizvodnjo. Upamo, da se nam bo ta želja in potreba oiimprej uresničila, Ikar bo v dobro konfekciji in matičnemu podjetju. Prodajalki novoodprte trgovine Kam po Končani osemletRi ? Bliža se konec šolskega leta in mnogo staršev je pred težko odločitvijo, v kakšen poklic naj se usmeri njihov otrok, ki končuje osemletko, oziroma, kje naj nadaljuje šolanje. Izbira poklica pa ni edina skrb staršev, temveč je povezana še z drugimi problemi, ki stoje pred tako odločitvijo: stroški šolanja, oddaljenost šole od domačega kraja (vožnja, bivanje v internatu), možnost štipendije, zaposlitev po končanem šolanju itd. Mnogo je takih, Id bi radi poslali svojega otroka naprej v šole, pa zaradi slabega finančnega stanja nimajo te možnosti. Prepričana sem, da taki primeri niso redki! V Kranju (poteg Giirmnažijie db-stoja še cela vrsta sradlnjiilh strokovnih šol, ki -dijake takoj po kiončainiam šoOamjiu (usposobijo opravljati določane poMLce. Naj-sitaire(jlšo tradicijo dima Tehniška tekstilna solila, Ikd deluje v dkviru Tekstilnega centra in, je bilia u-sta-novOljema že 1. 1930. Prav ta šola je usposobila najboljše tekstilne strokovnjake, Iki zasedajo danes v tej panogi liiniduistrije vodilne položaje. Tebniilška tekstilna šola ima na-slednje odseke: ptnedlillslki, tkalski, pteldiskli, tekstitaakecnij--Ski ‘im kantekoiljisfcii. Predlmeitndik te šole obsega splošne izobrazeviaine predmete, splošne tehniške predmete, strolkovine predmete in praktični poulk. Šolanje toafja 4 tela, po uspešno opravljenem zat-ključnem izpitu pa dobi idliijak nar iziv tekstilni tehnik. V -zadnjih tetiih se v Tehniško tekstilno šote v Kranju vpisuje čedalje manj fantov, posebno pa v praditlski in -tkalski odlsek, dz česar sledi, da ho dinidlusitrijla do-bidia premallb tovrstnih tehnikov, čeravno prav teh največ primanjkuje. Precej djudd je, ki ne poznajo tekstilne tehnologije, pa si zaito poklic tekstilni, tehnik predsrtav-ijiajo napačno. Široka diedliltev dela, id je značilna tudi za tekisitdlllno sitirbko, omogoča tehniku te stroke usmeritev na različna področja dela, kjer lahlko razvija pridobljeno znanje v šoli s praktičnimi izlkušnljaimi. Naj navedem nekaj podatkov, kaj vse zajema poklic tekstilnega tehnika (po odsekih), kakršne zaposluje itudli naše podjetje: PREDILSKI ODSEK Ta odiseik vzgaja kadre za predilnice radianih surovin, s specializacijo etjo barvite in tekstilna po- štipendij za študij na Tehniški nnožna sredstva, lahko dto-bi zapo- tekstilni šoli v Kranju in to od siitev kot tehoraint-začetnik, in vključno I. letnika dalje in sicer sicer pri praktičnih barvarskih in za: tiskarskih poskusih. Po večletni — predilsko smer, praksi lahko zavzamejo abso-lv-en- — tkalsko smer in ti mojstrske -položaje in končno — tekstilnokemijsko smer. položaje vodij ,posameznih obra- štipendije bodo podeljene pred-tov v večjih tekstiiiniih tovarnah oz. vsem fantom, ki se bodo vpisali položaje tehničnih vodij v manij- na navedene odseke, ker le-teh v šilh pBemenitilniicah. V preizkuse- našem podjetju najbolj primanj-vailščdh in tekstilnokeaniijskih la- kuje. Poleg štipendije bo štipen-bora!orj-ih lahko zavzamejo absoil- distom po uspešno končanem Soventi po -večletni -praksi položaje lanju seveda zagotovljena tudi za-prviih laboraintov din pomožnih poslitev. asistentov. Lahlko se zaposlijo kot Prošnje za štipendijo sprejema narmi-rci za vise stroje din vse faze kadrovski sektor podjetja, kjer se dala v plam-cniitiOniioalh ter kot interesenti lahko tudi osebno analitiki, predlkallkullamit-i in konč- zglasijo in dobijo podrobnejše ln- n-i Ikalkulanti. Za k-am-eroiafae in- formacije. nakupne oddelke tar r-aizna zastop- S. R. Kaj so indeksi? V prvem članku smo povedali, da ločimo relativna števila po tem, iz kakšnih -podatkov jih izračunavamo. Indeksi so, prav tako kot odstotki (strukture), relativna števila, ki jih dobimo s primerjanjem istovrstnih podatkov. Razlika med odstotki in indeksi pa je v tem, da odstotke računamo samo -iz absolutnih števil, medtem ko lahko izračunavamo indekse dz vseh vrst statističnih podatkov. Indeksi so torej neimenovana števila, ki imajo enoten merski sistem, zato lahko z njihovo pomočjo dobimo nazoren pregled nad spremembami oziroma razlikami. Prednost indeksov je predvsem v tem, da lahko z njimi primerjamo podatke, ki sicer med seboj ne bi bili primerljivi. Običajno računamo indekse za celo vrsto podatkov. Osnovni obrazec za izračun je: L/.= ioox-|j- pni čemer je: yi = podatek, ki ga primerjamo s podatkom yo yo = podatek, na katerega primerjamo (baza ali osnova) Z indeksom izražamo tekoči podatek v stotinkah od baze yo. Indeks pod 100 pomeni, da je pojav manjši od baze, indeks 100 pomeni, da je pojav bazi enak, indeks nad 100 pa pomeni, da je pojav večji od baze. Običajno računamo indekse na cela mesta. Če so spremembe, ki jiih ugotavljamo, izredno majhne, potem računamo na eno decimalko, nikoli pa ne več, ker se s tem izgubi osnovna kvaliteta indeksa — nazornost. Primer: (vsa absolutna števila v primeru so izmišljena): Obrat I je proizvedel v letu 1968 20,000.000 tm tkanin, v letu 1969 25,000.000 tm. Proizvodnja v obratu II je bila v letu 1968 12,000.000 tm, v letu 1969 pa se je povečala na 15,000.000. Iz absolutnih podatkov ne moremo ugotoviti, v katerem obratu je bilo povečanje proizvodnje relativno večje. Zato izračunamo indekse povečanja za vsak obrat posebej in jih med seboj primerjamo: _ „ T 25,000.000 Obrat I: 1 - 20,000.000“ 125 12,000.000 Obrat II: I - 15j000 ooo- 125 S primerjavo indeksov proizvodnje obeh obratov ugotovimo, da je bilo povečanje proizvodnje v obeh obratih relativno enako. M. M. Naši mali na dopustu 1. H kratkim hlačkam .ukrojimo enobarvno srajčko v »ka-zak« stilili. Okrog vratu, na rameh in rokave, mašijemo bordurico živahnih barv. 2. Iz karirastega popelina ukrojimo fantu srajčko. Sedlo in pas penija se z naramnicami. 4. še ena srajčka iz bi tastiim vzorcem. Ovratnik, obroba okrog rokavov so 'banvtmaga blaga. 5. Enobarvne hlačke so nega kroja kot pod št. 3. 8. Se ena dekliška haljlica iz fro-- s čr- tinjia. Ukrojena je italko, dia sta pas in sprednja dela rezana poševno. Ob-diz eno- roba je enobarvna. Zapenja se s trami gumbi. podbb- 9. Garnitura iz tiskanega’ ali pe-stnotkanega blaga. Gornji diel sta krojena poševno. Po žedji1 na- 6. Ljubka oblekica pisemskega ohlapno pada. Okrasimo ga s redkno žepke aid pa prišijemo kroja in z enim žepkom. Pas je čopko. piciklopce le za okras. prišit. 10. Igralne hlačke z manammi- 3. Hlačke za plažo dz pralnega 7. Garnitura za plažo iz potiskan cam in žepki1. (Krojene so v koim-bliagia. Zgornji del Ukrojimo tako, nega Maga živahnih barv, lahko bkiaciji vodoravno-poševno. da teče karo vzorec poševno. Za- vzamemo tudi iHažjd frotir. Mak RAZPIS ZA VPIS REDNIH IN IZREDNIH ŠTUDENTOV V PRVI LETNIK ŠTUDIJA STROJNIŠTVA, ELEKTROTEHNIKE, GRADBENIŠTVA, KEMIJE IN TEKSTILA NA VIŠJI TEHNIŠKI ŠOLI V MARIBORU Ker tudi v ’našem podjetju potrebujemo kadre z višjo izobrazbo, žalimo zato informirajta vse člane kolektiva o rednem in izrednem študiju .in vpisnih pogojih na Vi/šji tehniški šoli v Mariboru. Člani kolektiva., ki se želijo izobraževati, naj svojo odločitev pismeno ‘sponoče iizobraževalmiemu centru podjetja. Pogoji vpisa Na šolo se lahko vpišejo: L brez sprejemnega izpita — teti, ki ’»o z uspehom končali šolanje na ustrezni srednji strokovni šoli ali gimnaziji; 2. s sprejemnim izpitom — tisti, ki so z uspehom končali šolanje na srednji Solili, če učni program iz matematike, fizike din. kemije ne ustreza .programu srednje strokovne šole ali gimnazije; — tisti, ki so končal ustrezno industrijsko ali drugo strokovno šolo s praktičnim poukom ali ustrezno vojaško šolo za aktivne podoficirje aili vojaške delavce, na katerih je ’trajali» šolanje vsaj trni leta; — tisti, ki niso končali ustreznih šol, če so bili vsaj štiri deta zaposleni v gospodarski ali drugi delovni organizaoijii, kjer so uspešno opravljali ‘praktično delo, ki ustreza smeri študija. Ustrezne so tiste šole in stroke, ki so enake stroki enega od oddelkov te šole. Preizkusni izpit Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje ’iz prve ali druge ahiniee 2. točke, morajo opraviti preizkusni izpit iz matemattke, fizike in kemije. Ce študijski program šole, ki so jo končali, oe ustreza programu srednje strokovne šole al gimnazije samo iz enega ali dveh predmetov, navedenih v 2. točki, se opravlja izpit samo iz enega predmeta ah predmetov, katerih program ne ustreza. Izpiti iz vseh treh predmetov so pismeni in ustni. Kandidati, ki izpolnjuijejo pogoje iz tretje aliiinee 2. točite prejšnjega poglavja, morajo opraviti pisaneni in ustni preizkusni izpit iz matematike, fizike in kemije in še splošni del preizkusnega izpita. Ta obsega pismeno ’nalogo o splošni temi all temi iz stroke, ki jo želi kandidat študirati. Preizkusni izpit ho v začetku septembra. O natančnem datumu bodo kandidati posebej obveščeni. Razpis bo končan 15. avgusta 1970. I Pojasnila Višja tehniška šoto v Mariboru je visokošolski zavod, ki usposablja svoje študente za mnogoštevilne .inženirske službe, ki ne zahtevajo celotne visokošolske izo- brazbe. Poleg tega daje tudi potrebno podlago za nadaljevanje študija na ustreznih fakultetah. Pogojii za nadaljevanje študija na ustreznih fakultetah so določeni s statuti fakultet. Ko opravi študent vse izpite in druge študijske obveznosti ter uspešno izdela ’in zagovarja diplomsko delo, dobi diplomo, s kar tero se mu prizna višješolska izobrazba in strokovni naslov inženirja ustrezne stroke. Predavanja se bodo v šolskem letu 1970/71 začela 1. oktobra 1970. V septembru bo šola priredila pripravljalni tečaj, ki bo trajal za maturante gimnazij ves mesec, za maturante strokovnih šol pa zadnjih 10 dni v mesecu. Izredni študij Sola ima organiziran izredni študij v naslednjih centrih; CELJE — Delavska univerza, Cankarjeva 1, KRANJ — Delavska univerza. Staneta Žagarja 1, NOVO MESTO — Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, Ulica talcev 3, NOVA GORICA — Delavska univerza, Vojkova 103, TRBOVLJE — Delavska univerza, Trg revolucije 7, PULA — Radničko sveučillište, Opatijska 3, RIJEKA — Radničko sveučllii-šte, Borisa Kidriča 4, ZAGREB — Šolski centar za strojarstvo i elektrotehniku, Rlja-jičeva 7, VARAŽDIN — šolski centar za stnuono obrazovanje metalskih i eilektrotehničkih kadrova, Hinko-vičevia b. b., MARIBOR — Višja tehniška šola, Smetanova 17. Kandidati bodo morali .lastnoročno napisani prijavi, kolkovani z 1 din državne takse, priložiti še: 1. zadnje šolsko spričevalo — diplomo v originalu; 2. izpisek iz rojstne matične knjige; 3. življenjepis; 4. tisti, ki so biffi zaposleni, pa tudi potrdilo delovne organizacije o trajanju, vrsti in uspehu zaposlitve. Kandidati za izredni študij .morajo priložiti še: L potrdilo delovne organizacije, da so zaposleni poln (delovni čas, ali (potrdilo, da obstajajo upravičene olkolščilne, zaradi katerih ne morejo obiskovati pouka kot redni študenti; 2. izjavo, s katero se zavežejo, da bodo ikot izredni študenti plačevali določene stroške za študij ali da bo te stroške plačevala de-lovna organizacija, v kateri so zaposleni.. V prijavi morajo biti zlasti navedeni naslednji podatki: natančen naslov kandidata, v kateri oddelek se želi vpisati, in ali namerava študirati redno ali izredno. ZAHVALE Mednarodni trgi in sodobne ekonomske integracije Tovarišem Omanu, Cudermanu in Jelerju se lepo zahvaljujem za obisk, sindikalnemu odboru tkalnice I pa za lepo darilo. Marica Lombar O modernem svetovnem trgu govorimo od tedaj,, ko se je svetovna 'trgovina toliko razvila, da je postala redna in stalna. Sam pojav zunanje affi svetovne trgovine zasledimo zelo zgodaj in bi lahko rekli, da je toliko stara kot zgodovina človeštva. Svetovna trgovina je 'bliila vedno občutljiv pojav na vse mogoče pretrese (vojne, (suše, epidemije, potrese iitd.) in potrebno je billlo tudi po več 'desetletij, preden se jte, če se sploh je, na novo vzpostavila menjava za določeno blago med določenimi predel dn kontinenti. S pojavom kapitalizma so se posamezna (gospodarstva začela vključevati v mednarodno delitev dela. Ko se je mednarodna delitev dala med državami toliko razvila, da je postal hiter razvoj gospodarstva v posameznih državah neposredno odvisen od tujih gospodarstev, je mednarodna trgovina dobila novo funkcijo. Toda pustimo zgodovino, iker bi bil naš sestavek preobsežen, in poglejmo sedanje stanje v svetu oziroma obdobje taikozvame funkcionalne samostojnosti svetovnega trga po 1. 1950. Tedaj je prišlo tudi do procesa združevanja individualnih gospodarstev v ekonomski grupaaijd. Od številnih momentov, ki so vplivali na ta pojav, je težko reči, kateri so bili enotni in kateri drugotni. Ne- dvomno je tehnološki razvoj tisti, ki dolgoročno ruši meje nacionalnih ekonomij in zahteva vedno širši krog oziroma trg. V 50-tih letih pa je pospeševalo proces ekonomskih integracij nedvomno tudi medsebojna bojazen nekdanjih tekmecev za njihovo nadaljnjo usodo na spremenjenem svetovnem trgu. Časovno so se svetovne ekonomske integracije ustanavljale talkoile: L. 1949 je bil ustanovljen Svet za vzajemno ekonomsko pomoč (SEV). Ustanovitelji so bili: SZ, Poljska, ČSSR, Madžarska, Romunija dn Bolgarija. Še istega leta je pristopila Albanija, L 1950 pa (Nadaljevanje na 6. strani) Ob odhodu v pokoj mi je osebje v piskamah in mojstri v tkalnici I poklonili prelepa darila, za katera se vsem najlepše zahvaljujem. še posebno pa se zahvaljujem Industrijskemu gasilskemu društvu »Tekstdlindus« Kranj za poklonjeno darilo. Vsem še enkrat prav lepa hvala, članom kolektiva pa želim še veliko delovnih uspehov. Franc Hajdukovič OGLAS Zamenjam 1 in pol sobno stanovanje v pritličju, za sobo in kuhinjo v tretjem ali četrtem nadstropju. Interesenti naj se osebno zglasijo na domu ali pa pri referentu za stanovanjske zadeve podjetja tov. Heleni Francelj. Peter Bitenc, upokojenec, Kranj, Staneta Rozmana 2 Vodoravno: 1. 'literarna oblika, 7. malmeniti Homerjev ep o desetletnem obleganju Troje, 13. gr-èk'O-rimsiki stari vek, 19. slovansko mesto aia Ikraškem polju ob ponikalnici Rimžii, kjer je leta 1943 zasedala prva slovenska ljudska skupščina, 20. 'tipkalo prti telegrafskem aparatu, 21. črta pravbkat-nica, 23. užitna morska riba, ki živi tudi v Jadranu, podlanioa, 24. največje drevo naših gozdov, 26. blesk, sijaj, 28. vojak za kopanje rovov, 29. ime madžarskega skladatelja Bartoka, 30. klada za sekanje drv, 31. strokovnjak za ae-sitarttljjiamjie aparatur ta strojev, 33. ljubkovalno ime za ožjo sorodnico, 34. ime slovenske pesnice Skerlove, 35. raztegljiva pletenina, 36. avtomobilska oznaka Valjieva, 37. naša oblika tujega moškega imena, 39. egipčanski bog sonca (dadjišai oblika), 40. začetnici pred leti umite slovenske pesnice (»Temina vrata«), 41. zavod za poslovanje z 'denarjem, 42. drugo ime za ribo krap, 44. streilni vložek, patroma, 46. oznaka za neznanca, 47. aktivistka na teranu, 49. živahen španski ples v tričetrtinskem taktu, 51. prebivalka vasi pod Kniimom, 53. mladi košarkar ljubljanske »Olimpije« (Alljoša), 54. kraj pri Ljubljani, 55. prebivalec tretjega niajvačjega slovenskega mosta, 58. udar, 59. tuje mo» šfco ime (španski pisatelj Baroja), 60. izlet v gore, 61. ime ameniške» ga pevca iin filmskega igrata, Martina, 62. debela, na ©nem koncu zašiljena pallica, 63. okrasna ptica s 'čudovitim repom, 64. prozorna snov, kri jo vstavljamo v ofenia, 66. Zevsov sin, začetnik rodbine Ealki-dov, 67. medicinski izraz za peculato novo tvorbo v siluzniioi, 69. iz ozkih deščic sestavljen pod, 71. poudarek, maigJias, 73. človek z izkušnjami iz prakse, 75. enaka soglasnika, '76. zapor, 79. tovarna pisalnih in šolslkih potrebščin v Celju, 80. deli ženske garderobe, 81. oranje, 82. dal umetniškega imena Ide Kravanje (Rima), 84. mladič planinske ujiede, 86. predllag, 87. ostanki žita po rolačvi, 88. deisini pritok Save 'iz Bosne, 89. llepa predmestna hiša, 91. priprava za prenos raimjieooev, 93. stopnja, čin, 94. dime umitega črnskega pevca Reddiniga, 95. pristanišče v Slovenskem Primorju, 97. tehtnica, 98. italijansko pristanišče severozahodno od Barija, 99. modernejša smer v umetnosti in -modi, 100. iaročanje, poklanjanje, 102. ime sovjetskega maršala Matinov-skega, 104. razvojna stopnja v življenju žuželk, 106. mesto v zahodni Franciji, rojstni kraj JuOiesa Verna, 107. brežkuižnost, 108. sveti spis starih Perzijcev, (ki vsefhuje Zairatustnovo religijo. Navpično: 1. magajivec, 2. naočniki, 3. znanost, 4. ime mlade Slovenske pevke Sršenove, 5. začetnici »pesmilka sorškega pofljj'a«, 6. veda, ki se ukvarja z delovnimi sredstvi 'in metodami, 7. ime sodobnega italijanskega pisatelja Sveva, 8. vnv z zanko na enem koiniou za lovlljenjie živilnie, 9. jadranski otok, Iki leži-med Motetom in šikardo, 10. oznaka za tehnično atmosfero, 11. osrednji ste» venski dnevniik, 12. borišče, 13. javno Zbiranje mnenj ali podatkov, 14. kratica za število, numero, 15. oblika rastlinskega stebla, 16. ■verski poglavar muslimanov, 17. drevesni škodljivec, 18. pripadnica germanskega plemena Allle-manov, 19. bleščeča se kovina sive barve, 'trša od železa, 22. naslov romana francoskega pisatelja Clauda Atleta, 25. miLiinisIki žliab, 27. stranišče, 30. nedavno umrli češki filmski lutkar (Jiri), 31. mesec, v katerem je začetek pomladi, 32. vrsta dragih kamnov rdeče barve, 35. počasen ples, 36. pojav na razburkani vodii, 38. dolina ob Dravi nia sevamii strani Karavank na Koroškem, 41. vrsta solate, 42. ženska pri kopanju, 43. štrena, 45. drevo in sad, 48. ‘tolovaj, razbojnik, 49. vodno vozilo, ladja, 50. sol ali ester oljne kisline, 52. književna založba v Beogradu, 54. francoski romanopisec (Eugène, '»Skrivnosti Pariza«), 56. v Tibetu razširjeno govedo, 57. začetnici dznajiditeijia dinamita, 60. slovenski zabavni tednik, 62. majhen avstralski medvedi, ki živil na drevju, 63. gverilec, 64. znana zalhod-ocinieimška revija, 65. šolski red, 67. glasbeni interval, 68. člandca organizacije med cicibani iin mladinci, 69. slepite, faita morgana, 70. Hercegovec, 72. vek, stoletje, 73. prvotna, prvobitna sila, 74. strjena kri na rani, 77. ugled, renome, 78. pritok Donave pri Slain-kamanu, 80. kelitiška rodovina skupnost, 83. tropska rastlina z mesnatimi listi, 85. morska lastovka, ptica iz družine plovcev, 87. nevaren vremenski pojav, 8. generalni sekretar OZN (Situ), 90. Ime diveh prelazov na Velebitu (Mali in Veliki), 92. država v Iinidokilnd z glavnim mestom Vieofian, 93. tdk čez dm in Stirn, 94. črta, oris, 96. pripadnik zahodne Skupine starili Slovanov, 98. značilni predstavnik vrste, 99. alta, 101. oblika pomožnega glagola 'biti, 103. ime čike D, 105. štiri z rimskimi številkami. IZŽREBANI SO BILI Prijavite se za IV. letne sindikalne športne igre v Kranju! Tudi v letošnjem letu bo Občinski sindikalni svet organiziral sindikalne letne športne Igre, in sicer IV. po vrsti. Pričetek tekmovanja bo v drugi polovici avgusta 1970. Na sindikalnih IV. letnih športnih igrah lahko sodelujejo vse sindikalne organizacije, ki jih združuje občinski sindikalni svet Kranj. Za IV. letne sindikalne športne igre se lahko prijavite v naslednjih disciplinah: 1. odbojka 2. kegljanje 3. namizni tenis 4. mali nogomet 5. streljanje 6. lahka atletika 7. tenis 8. rokomet 9. šah V našem podjetju sprejema prijave tov. Ivo Jereb (za obrat I, tel. št. 384). Naše podjetje bo nastopilo zanesljivo v naslednjih panogah: v kegljanju, namiznem tenisu, malem nogometu, streljanju itn v šahu. Ce se boste prijavili tudi v ostalih panogah, bomo organizatorju prijavili tudi ostale športnike oziroma športne panoge. J. J. 3. nagradna križanka Ob tragični izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem iz adjustimega oddelka in finančnega sektorja za darovano cvetje, obisk in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem, ki so 'z nama sočustvovali, prav lepa hvala. Žalujoči hčerki Stanka Rozman in Brigita Jenko 15 dim SLAVKA ZUPANČIČ, TKALNICA I 12 dito ZOFKA VREČEK, UPRAVA 10 dim TEODORA KRČ, UPRAVA 10 din MARIJA LAMBERGAR, UPRAVA 8 din, ANTON CVELBAR, TKALNICA II Ob bridki izgubi mojega očeta Gabrijela Čemažarja se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici v obratu I za izkazano čast. Enako se zahvaljujem mojim- sodelavkam in sodelavcem v obratu II za denarno pomoč. Posebna zahvala pa velja Marjanu Jerala, Vidu Vukašinovič in Alojzu Vovku ter ostalim sosedom. Hčerka Ivanka Bergant z družino 4. nagradna križanka 15 idlin ANICA MIHELČIČ PREDILNICA II 12 din JERNEJ VIDMAR, UPRAVA 10 dim DANE KAVČIČ, TKALNICA II 10 din ZOFKA VREČEK, UPRAVA 8 dim CILKA ROŠ, UPRAVA 6. NAGRADNA KRIŽANKA iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiim Mednarodni trgi In... (Nadaljevanje s 5. strani) NDR im 1962. teta Mongolija. Glaivmii namen ustanovitve je bilia planska tadustriialteacija din pospeševanje gospodarskega razvoja Slamile imaspteh. L. 1958 jie začela z delam Evropska skupnost (EGS). Ustomaviite-lijii -so bili: ZRN, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska dm Luxemburg. Kasnejte sta se pridružili še Grčija to Turčija. Poseben sporazum z EGS ima še 26 držav, bivših kotomij, članic EGS. Z tatnagraciljo se je žalteflo odstraniti owe za pospešeno medsebojno .menjavo. To so dosegli s formiranjem enotnega carinskega teritorija, na katerem postopno znižujejo medsebojne cardine. Tako naj bi biiii sami .pogoji za ustavitev močnih proizvodnih arganiiiza-oiij na vsem teritoriju EGS. Latinsko-Ameriška cona svobodne trgovine je bila ustanovil j ena leta 1959. članice so: Mehika, Ko» liumibduia, Ekvador, Paru, Brazilija, Paragvaj', čile, Argentina in Urugvaj. Osnovni čiliji med drugim so bil: reailiiziaciija planov pospeše» nega gospodarskega razvoja. Prizadevajo si liberalizirati medsebojno trgovino in itrgovimo z osta» lim svetom. Cona svobodne trgovine Centralne Amerike jie bila prav talco usteinoviljena pred lil. teti. Članice so: Guatamate, Honduras, BI Salvador, Nikaragua, Costarika iin iPanama. Cilji: enotna carinska tarifa do tretjih držav, znižanje medsebojne aarnine, tkar naj bi pospeševalno medsebojno menjava ta omogočalo ustanavljanje podjetij za potrebe celotne skupnosti. Evropsko združenje za svobodno trgovino (FFTA) je nastalo leta 1960. člani: Velika Britanija, Avstrija, Švica, švedska, Norveška, Danska ta Portugalska. Njen program je bill pospeševati med- sebojno menjavo z zniževanjem medsebojnih canto. Afriški skupni trg je bi ustanovljen 1962. teta. Članice: Mali, Gana, Gvineja, ZAR, Allžir, Maroko. Cilj: hlbenahzadija medsebojne menjave s postopnim zniževanjem medsebojnih carinskih tarif ta drugo gospodarska koordinacija. Skupni evropski trg je bili ustanovljen lata 1965. članice: ZAR, Irak, Kuvajt, Sirija ta Jordanija. Cilj: svobodno gibanje kapitala in delovne sile, svobodna medsebojna menjava, ikar naj bi dosegli z ustanovitvijo enotnega carinskega področja ta več skupnih akcij na področju gospodarske kooperacij©. Carinska in ekonomska unija Centralne Afrike. Ustanovljena je bila pred 4. teti. članice: ČAD, Gabon, Centralna afriška republika, Kongo, Kamerun. Cilij: svobodna medsebojna menjava, enotna carinska tarifa do tretjih držav. Kot je iz tega pregleda razvidno, jie ipni vseh ekonomskih grupacijah skupno zniževanje medsebojne carine kot osnova za posebno pospeševanje medsebojne trgovine ta enotni nastop do tretjih držav z enotno carinsko tarifo im. drugimi instrumenti zunanje» trgovinske in devizmme politike. Svetovni trg je s temi grupacijami doživel nov razvoj. Začel se je 'deliti ta atomizdranega svetovnega trga na vrsto taiteregional-nih trgov, oa toliko, kolikor je ekonomskih grupacij,. Poudariti pa je treba, dia je še prekratek čas delovanja vpliva teh ekonomskih grupacij na svetovni trg, da ibi mogli dati kakršnekoli končne ocene. Poleg tega pa- izmed vseh teh grupacij edino razvoj v EGS kaže izrazitejše tendence v tej smeri, medtem ko je razvoj v ostalih počasnejši. J. J. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiii OPOZORILO LASTNIKOM MOTORNIH VOZIL Poglejte prometno dovoljenje svojega motornega vozila in se prepričajte, kdaj mu veljavnost preteče. Za podaljšanje veljavnosti registracije je treba zaprositi preden preteče rok veljavnosti prometnega dovoljenja. Odd. za sploš. uprav, zadeve Skupščina občine Kranj