teto: IV.
Maribor, petek 27. aprila 1923.
Steviika: 95
K proglasu Zveze industrijcev.
■	-'H	l
Maribor, 25. aprila.
_ ^veza industrijalcev 'slovenskega o-mlja je izdala te dni v našem čaaopis-Sk’^9^ Proglas proti akciji jugosloven-*h nacijonalistov, ki stremi za tem, da ’ e enkrat za vselej prepreči protežiranje . u3ega uslužbenstva in zapostavljanje j^niačih uradniških in delavskih moči. Gr poznamo precej razmere in vemo, 0 je bil pri tem v prvi vrsti prizadet, Lem° tudi, od kod je izšla inieijativa za a Proglas. Eavno radi tega odkrito tr-1Iao. da ga je narelkoVal slaba vest, ne a ^krena želja po pravičnosti ali celo
0	obrambi faktičnih interesov. Mi tu a severnem obmejnem ozemlju Sloveni-e čutimo najbolj krivice, ki se gode na-enxu narodnemn delavnemu življu s
* ja.ni industrijskih podjetij in zato smo
udi najbolj upravičeni spregovoriti od-
1 o besedo, brez obzira na desno in ievo.
u osvobojen ju izpod avstrijskega ,^1'ina so naše merodajne oblasti skušala . jVesti nacijonalizacijo tujih industrij na ^‘-ni državnem teritoriju, žal pa so pri ‘ e!QJ gledalo le bolj na formo kakor pa na Z* oj no. Zato se je zgodilo, da je u^ci-^nalizacija ostala le bolj iluzorna iri ‘‘»o tudi le krinka za nadaljno tembolj u?°Yirano ' izkoriščanje našega kapitala liaših narodnih delovnih moči. V mno-Tr. lučajih se jo spremenila le firma, je podjetje v bistvu ostalo prav *c tuje, kakor je bilo poprej. Dogodili JL° slučaji, da so nekateri paši lj id>
1 1 osebnih interesov in koristi s svojo j J,tno osebo pokrili lažnjivo nacijona-, ’2aciio 5rt dali potuho in pomoč tujcem,
. d^nag morejo še nadaljo izkoriščati. V. v6?*?* .naših industrijskih podjetij je 'ij*, o vse pri Starem. Oni germanski . ki je vel v njih pred osvobojenem,
, -eJe tudi še danes.
-Ako hočemo pravilno prešujati sta-j/0 ^aših industrij v narodnem oziru, j moramo poznati predvojni pomen ^ ^meni nemške industrije Ha 'sloven-02emlja. Skoro večina teh podjetij čo, a ustanovljena na pobudo pr.ii^m-v^Hih društev »Siid marke« in sSchul-ikat	so	hoteli	Nemci zavojevati
kat s*ovenski kraj, so ustanovili tam1 industrijsko podjetje, namestili na Slo Vo<^na mesta im por tirane Nemce;
so nastavili kvečj?-iQ ■ ■ni^e delavce z najtežjimi delom *>d 1+a?8''a^®0 Pl3®0- zahtevali pa go tudi v« v, spoštovanje nemškega jezika in okm;ko kulture. Te industrijo so bile feoT^lnice nflšesa naroda, in le Ja jim jf0 ®\ajo Nemci zahvaliti, da Bo tako to'1!-111^0 raznar(>dili nekatera naša ko-Vn ai« spodnještajerska mesta, pa tudi ■no U,1SC ^raje. ^ Z0dnjih letih pred voj-fclo S°	8 te™ delom' tudi v najbolj
ozem^u ”* na Kranjskem iri on** ..em;	30	predzgodovina naše in-
faaž	^dor	ne Pozna» ta tudi da-
, .. njega stanja iri nacionalistične ak-razumeti in pojmovati, j. . °dilno osebnosti (ravnatelji, tehniki1 v°ditelji, uradniki, preddelavci itd.)
• , °stale tudi po osvobojenju večinoma j, 6 'kakor so bile poprej. Velik del teh
Judi je optiral za našo državo, toda prejšnjemu delu se niti to ni zdelo potreb-v° i?a	tam, kjer so prišli na rav-
ateljska mesta Slovenci, so to po veliki ccini le slamnati možje, brez odločilne esede, brez svobode v sprejemanju in astavljanju uslužbenstva. Znani so,nam onikretni slučaji, kjer ne odločujejo o ameščanju in’ odpuščanju ravnatelji, ampak zaupniki faktičnih lastnikov, ki so uogih slučajih inozemci. Naravno je, da ? vsled tega v takih in enakih' podjet-in še vedno skrbno pazi, da ostanejo Jub, ».acijonalizaoijl nemška in, flenj,*
Homogene radikalne vlade ne bo.
Radikali iščojo izhoda iz blamaže. — S j)o razumni so že tudi z volilno vlado.
Demokrati odločno vztrajajo. — Muslimani obsojajo politiko dr. Spaha.
Zagreb, 26. aprila. » Novosti« poročajo iz Beograda: Kakor kažejo vsa znamenja, je dosegla kriza predvčerajšnjim! svoj višek in danes že popušča. Bilo jo razčiščeno vsaj eno vprašanje, ki je izzvalo mnogo intrig in onemogočalo načelna pogajanja glede koalicije. Radikalom je namreč bilo povedano popolnoma jasno in nedvoumno, da je homogena radikalna vlada izključena. Za manevriranje radikalcev je zelo značilno, da so začeli radikalci s Pašičem vred naenkrat zatrjevati, da Pašid ni vrnil mandata; medtem so namreč že bili pravilno informirani o položaju. Dopisnik »Novosti« pa potrjuje včerajšnje poročilo, da je g.
Pašič vrnil kroni poverjeni mu mandat.
Ta sklep je tako vplival na vladarja, da je takoj sklical radikalne ministre — 6 po številu — in jim sporočil, da . bo poveril sestavo vlade g. Davidovidu, če radikalci ne bodo šli v koalicijo. To je pomagalo. Navzoči ministri so bili takoj zopet sporazumni glede vstopa v koalicijo, vendar pa so stavili take pogoje, da bi so stvar komplicirala; zlasti so bili v tem oziru vneti oni ministri, ki bodo moral oddati svoje portfolje. Njim se je pridružil tudi g. Pašid, ker bi sicer no predlagal tako dolgega delovnega programa. Sedaj pa g. Pašid Izjavlja, da bj opustil politiko, če ne pride do radikal-'no-demokratske koalicije.
Beograd, 26. aprila. (Izv.) Na včerajšnji popoldanski seji demokratskega kluba se je razvila obširna debata o referatu Ljube Davidovima in njegovi avdi-jenci pri kralju. Razpravljalo se je tudi
o	predlogu g. Pašida, ki se strinja s tem, da bi imela bodoča vlada obenem značaj volilne vlade, ni si pa še na jasnem, vi kaki obliki bi se naj to izvršilo. Bodoči1 delovni program, kakor ga predlaga g.
Pašid, bi obsegal sprejem’ uradniškega, invalidskega, agrarnega zakona, zakouo ustroju vojske, državni proračun', tiskovni zakon in zakon o zborovanjih, zakon o cestah in potih, izenačenje davkov in izvedbo agrarno reforme v Dalmaciji iri južni Srbiji. Če bi se pojavila nesoglasja, predno bi bil rešen ves ta delovni načrt, naj bi vlada mesto demisije takoj izvedla volitve. y demokratskem klubu se jo
soglasno povdarjalo, da bi bilo za stranko mnogo boljše, če bi ostala v opoziciji in' bi radikalci sestavili homogeno radikalno vlado. Demokrat je so bili izvoljeni v opoziciji ter bi veliko žrtvovali, če bi se z vstopom v vlado odpovedali kritiki dela radikalcev. V interesu države in narodnega edinstva demokratje pristanejo na kratek delovni program, potem pa naj se čimprej razpišejo nove volitve, da pride do izraza prava narodna volja. —■ Seja, ki jo trajala cele tri ure, .je bila ol» 19. uri zaključena in se je nadaljevala danes ob 8. uri zjutraj.
Beograd, 26. aprila. (Tzv.) Včerajšnji večerni listi so popolnoma desorijerf-tiTani o političnem položaju. Tako na pr. poroča včerajšnja »Tribuna.', da so se vršila pogajanja med Ljubo Davidovi-deiri, Veljkovidem in Joco Jovanovičem glede kooperacije med demokrati in zera-Ijoradniki za slučaj, da obe stranki ne stopita v vlado. Zemljoradrtiki računajo na to, da bodo demokratje dobili mandat za sestavo vlade in bi kooperacija v tem slučaju pomenila obenem koalicijo. »Preporod« poroča v zvezi s svojim prejšnjim poročilom, da je Pašid izjavil, da bi tudi v slučaju homogeno radikalu s vlade vztrajal na stališču vidovdanske ustave. Nadaljo poroča, da so se radikalci istočasno, ko so bili v pogajanjih /. demokrati, pogajali tudi B 'slovenskimi klerikalci. »Novosti« poročajo ia> ^t+cnjova, da razpravljajo Spahovi pristaši največ o teni, da Pašid popolnoma prezira dr. Spaha in ga pri nobeni kombinaciji tte vpošteva, niti takrat, ko so se pogajali radikalci z Radičem in dr. Korošcem. — Splošno obsojajo dr. Spahovo pot v Zagreb, ker je s tem prekinil vsako zvezo 's političnimi krogi v Beogradu. Treznejši muslimani uvidevajo, da jo Bosna odvisna od Beograda in da mora biti vsler) tega tudi njihova politika usmerjena v to smer. To se jrovori v vseh bosanskih političnih kroarih in’ se povdarja, da mora v Bosni in Hercegovini prenehati enkrat za vselej vsa politična gonja proti Srbom. Rešitev in Padal j ni napredek in’ razvoj leži edino le y skupnem] in složnem delu s Srbi.
Dr. BeiieS o češkoslovaških' represalijah napram Madžarski.
Praga, 25. aprila. (Izv.) Na današnji soji zunanjega parlamentarnega odbora je izjavil zunanji minister dr. Beneš glede represalij napram' Madžarski med drugim: »Tekom poldrugega leta ni bilo mogočo vzpostaviti z Madžarsko poštenega obmejnega prometa iti obmejnih od-nošajev. Ko smo dan za dnem sprejemali poročila o napadiji na naše obmejne straže in’ videli, da se neprenehoma ogroža življenje naših obmejnih prebivalcev, smo morali končno tem razmeram enkrat za vselej napraviti konec. Ukrepi, ki smo jih podvzeli, niso znale sovraštva napram) našimi sosedom1, temveč naj opozore celokupno javnost, kako resni so ti dogodki ter da je treba temu režimu napraviti konec. Češkoslovaška vlada je vedno pripravljena vso zadevo poravnati mirnim potom, zahteva pa, da dobi za usmrtitev nedolžnega državljana primerno zadoščenje in’ garancije za to, da bo vladal v bodoče ob1 meji red in mir. Madžarska vlada je predlagala posebno komisijo. Naša vlada je predlog sprejela.«
NomcI pripravljajo inove ponudbe.
® e r 1 j n, 26. aprila. (Izv.) Berlinski listi poročajo, da sestavlja vlada odgovor na govor lorda Curzona, Tudi zveza in'-4 duatrijcev je pa svojem včerajšnjem zbo-
rovanju sklepala o tem’, v koliko bi lahko prevzela garancijo za ponudbe, ki jih bo stavila Nemčija zaveznikom. — Francija odločno vztraja na svojem stališču, da mora Nemčija najprej opustiti vsak odpor in pasivno rezistenco.
1WIW
BORZA.
Curili, 26. aprila, (Izv.) Predborza. Pariz 37.12, Beograd 5.60, London 25.45, Berlin' 0.0195, Praga 16.30, Milail 27.10, Newyork 548.25, Dunaj 0.0077, žig. krone 0.00775, Budimpešta 0.10, Varšava 0.0115, Sofija 4.05.
Zagreb 25. aprila; devize; Dunaj 0.1365-0.138, Berlin 0.32—0.33. Budimpešta 1.85—1.95, Milan 481—483, London 453 —454.50. Newyork ček 97—97.50, Pariz 655 —660, Praga 291—293, Švica 1775—1782.50, Varšava 0.195—0.2025, valute: dolar 95— 96, aK 0.1375, lire 476-478, funti 453, franki 655, napoleoni 340—365. efekii: Ljub. kreditna 250, Praštediona 1020—1022, Slavonska 110—111, Trb. premogokopna 900 —925.
Trst, 25. aprila devize: Beograd 20.70 —21, Pariz 136.75—137.25. London 93.95— 94.15. Newyork 20.10-20.20, Curih 367— 369, Praga 60.20—60.60, valute; dinarji 21— 21.60, dolarji 20.05—20.15, aK 0.0280
I
škutarska domena. Res je sicer, da lol nimamo dovolj domačih strokovnjakovi za razne industrije, res pa je tudi, da te© tudi tisti naši ljudje, ki so strokovnjaki, odklanjajo. Če pa se jih že sprejme, sel jih zapostavlja, češ, da so slabi, toda ne radi tega, ker so res slabi, ampak radi1 tega, ker motijo nemško posestno stanje!’ Sicer pa bi se bilo v potih letih po osvo* bojenju dalo vzgojiti precej domačih narodnih moči, samo če bi se bilo hotelo«
V	tem oziru obstoja celo nek predpis vla* de, po katerem mora vsako podjetje po-< leg tujoga Strokovnjaka vežbati tudi do-( mačina. Ta odredba pa sc ne upošteva, če pa se, in je tak »vajenec« res naš dr* žavljan, je Nemec. Slovensiki vajenci se sistematično odklanjajo. Brez opravieb« pa je dejstvo, da je v naših industrijah zaposlenih tudi nebroj tujih pisarniških moči. Pri nas v Mariboru so neznani tudi slučaji, da bi bila kaka nemška pisarniška moč dlje časa brez službe; brez službe pa je tudi ravno v tem' času ne-broj slovenskih pisarniških moči. Tel moči se zaman ponujajo raznim' imkw strijskim podjetjem, zadostuje namroč, da ima tak prosilec slovensko ime, pa se enostavno odkloni, češ — ne rabim&J
Znana jo tudi odredba vlade, po kateri mora vsak uslužbenec, pred vsem' pa! še tak, ki jc na vodilnem’ mestu, ziiatii državni jezik. Tudi ta odredba je le naj papirju. Vodstva industrij gredo hladnokrvno in' prezirljivo preko nje. Ko je treba odgovoriti na tozadevne okrožnice* se odgovori pač pritrjevalno, čeprav jel to očitna l$ž. V večini naših podjetij se dosledno uporablja samo nemški jezik. Tega jezika se mora posluževati! tudi oni slovenski nameščenec, ki je po tej ali oni izredni milosti sploh prišel v podjetje. Na ta način so ponemčuja tudi še sicer slovensiki naraščaj. Razi mere sft v tem oziru nai*avnost obupnet in v vseh res narodnih krogih je mttjpjef nedeljeno; Tako ne more več dalje!
Dovolj je, če v tem’ ozira presodimo! samo položaj industrije v Mariboru. Ra-, zen: par manjših podjetij, ki se koma.1 bore za svoj obstanek, je vse ostalo vi rokah inozemskih ali pa domačih Nem’-eev. Uslužbenstvo jo po dveh tretjinah! nemško ali vaj nemčursko; precejšen! odstotek pa je tudi inozemcev. Pri zboi rovanju mariborskih’ industrijcev jih jel bilo komajjiet, ki so znali državni jezik. Da bi so naraščaj ne poslovenil, ga po* šiljajo v avtrijske srednje in' višje šole* ki so znane pangermanske vzgojevalni* ce. Gorostasna zloraba pa se vrši ravno
S	češkim1 imenom’. Večina importiranegai uslužbenstva se izdaja za Čehe, kakšni1 pa so ti »Čehi«, dokazuje dovolj to, da! nobeden ne zna češko! Ti »Čehi« iso ve* činoma Dunajčani ali pa češki Nemci.
Načeli smo tu le "nekaj splošnih dej-i stev, napisali pa bi, če bi hoteli, cel<V knjigo konkretnih slučajev, ki bi komaj v pravi luči osvetlili naša »nacionalizirana« podjetja, od katerih imajo dobiček’ le redki naši poedinci, trpe pa radi njih' splošni narodni iri državni interesi iri tudi interesi našega slovenskega delavstva in uradništva. Zato pa odgovarjamo na proglas »Zveze industrijcev na sku venskem ozemlju« popolnoma odkrito —* da je ta zveza na napačni poti, če misli* da se bo radi dobrobiti redkih posamezt nikov dalo izkoriščati naše široko ljudstvo, da bo to ljudstvo radi njih pustilol izigravati narodne iri državne interese, Zveza pravi v proglasu, da moramo podpirati industrijo, »če hočemo svojo deželo obvarovati siromašnosti«. Toda 9 tem’, da naša industrija bogati v veliki meri inozemske lastnike iri da zapostavi Ija slovenske domačine ffa korist imporn tiranih’ tujcev, s tem ne rešujo naše dežele siromaštva, ampak to siromaštvo Id še bolj podpira!
Pravo slovensko ljudstvo nima od ul svoje industrije prav ničesar. • V vseh
1	drugih zemljah je industrija tista, ki
podpira narodna iri tul turna 'društva, humanitarne ustanove, časopisje, umetnost, književnost, gledališča, knjižnice itd. Kje je pri nas industrija, k! bi prispevala samo majhen del svojih velikih dohodkov, katere sprejema od našega ljudstva, v slične namene? V Mariboru vsaj so nam taki slučaji docela neznani, anano pa nam je, da daje ta industrija težke tisočake za razna nemška bojna društva, da daje kar cele »totisočake za nemške buršake itd. Ali gre ta produktivnost industrije tudi »v korist narodu in državi«, kakor pravi zveza v svojem proglasu?
Popolnoma napačno je dalje zavijanje zveze, češ, da stremi akcija nacionalistov po nasilnem odvzetju lastnine ino-'aemccv in državljanov neslovenskega jezika. Tega noče nihče, pač pa hočemo in zahtevamo vsi, torej tudi mi in ne le nacionalisti, da enkrat za vselej preneha zapostavljanje domačinov in protežira-*nje tujcev, da se enkrat za vselej odvza-.Jne našim industrijskim podjetjem zna--žaj nasilnih ponemčevalnic! Če se bo to ■Zgodilo, potem he bo imel nihče več •vzToka nastopati proti industriji in potem — o tem smo prepričani— tudi na jugu naše države ne bo več vladal odpor proti »slovenski« industriji kakor vlada danes, osobito še, če bo prenehal v tej industriji oni separatizem, ki se vedno bolj opaža zadnje čase. Če pa se to ne Ho zgodilo, potem naj naša industrija nikakor ne računa na kako našo podporo v 'boju z nacijonalisti.
Politične vesti.
^ * Slovenija in nemška nevarnost »Sl. Narod« je zadnji čas zopet vzel na piko delitev Slovenije v dve oblasti. Priobčuje tudi iz »Nove Evrope« članek vseučil. prof. dr. Pitamica. Ne bomo se prerekali s »Slov. Nar.«, ki smo že svoječasno na-* vedli dovolj argumentov, ki govore odločno proti argumentom dr. Pitamica in »Slov. Nar.«. Vprašanje obč. volilnega reda za avtonomna mesta in za kraje z nad 10.000 prebivalci je separatno vprašanje, v katerem se strinjamo z dr. Pita-nricem. Glede argumentiranja o delitvi Slovenije pa moramo % vso odločnostjo zavrniti trditev »Slov. Naroda«, da so iigrali pri borbi za ustanovitev mariborske oblasti vlogo kaki »osebni ali lokal-mopatriotski oziri«. To zavračamo zlasti še zato, ker je iz članka v »SloV.7?arodu« videti, da leti ta očitek na dr. Kukovca, ki mu pač ne more inihče podtikati »osebnih« interesov.
*	Ali koalicija ali uradniška vlada. Pozno ponoči se je razvedelo v Beogradu, 'da kralj odločno vztraja na svojem stališču, da se ne sme sestaviti samo radikal-iška vlada ter da je pozval radikalce In apeliral na njih patrijotizem, naj privoli-
jo v zahtevo demokratov, da bodi nova koalicijska vlada poslovna s kratkim programom, obenem pa tudi volilna vlada. Radikalci so uvideli, da jim tudi Koroščeve spletke ne bodo pripomogle do tega, da bi sami dobili novo vlado, zato so se pozno zvečer radikalski ministri zedinili na tem, da se naj sestavi poslovna in volilna koalicija in da se pogajanja z demokrati nadaljujejo. Pač pa hočejo radikalci še obsežnejši delovni program nego demokrati. O tem so danes pogajanja. V vseh krogih vlada mnenje, da je bil to zadnji poskus kralja za rešitev krize v smislu koalicije. Ako se ne posreči, pride na vrsto uradniška vlada, ki bo po kratkem delovnem programu izvedla nove volitve. V demokratskem klubu vlada popolna solidarnost.
* Nadaljevanje pogajanj za koalicijsko vlado. Dne 25. tm. dop. se je vršila ministrska konferenca, v kateri je Pašid poročal o svoji avdijenci pri kralju, zatem pa še ostali ministri. Vsi so povdar-jali, da je krona izrekla željo po ustavi radikalsko-demokratske koalicije. Ministri so sklenili pogajanja z demokrati nadaljevati. Popoldne je bil pozvan v avdijenco g. Ljuba, Davidovič. Kralj ga je obdržal pri obedu. Za 3. uro pozval Pašid Davidovima na novo konferenco. .Tasno je iz cele situacije, da jo Pašid vrnil kralju ponovno mandat za sestavo koalicijke vlade v nadi, da mu kralj poveri mandat za sestavo homogene radi-kniške vlade. Tega pa Pašid ni dobil. Posledica tega so nadaljna pogajanja z demokrati.
* .Tugoslovenske represalije proti Madžarski. Ker naša vlada vkljub vsem intervencijam v Budimpešti ni mogla doseči osvobojenja našega delegata v razmejitveni komisiji Severa, bo podvzcla repres&Jije naprarn Madžarski. Govori se, da ne bo puščen na našo ozemlje noben potnik z madžarskim potnim listom. Tudi se bo naša vlada sporazumela s Češkoslovaško glede skupnih korakov proti Madžarski.
* Beograd bo spregovoril. Za nedeljo se pripravlja velik miting Narodne 0-brane v Beogradu. Pozvan je nanj tudi vojvoda Stepanovič. Mitting bo spregovoril odločno besedo za nacijonalni blok.
* Zbor madžarske stranke v Senti.
Dne 24. tm. se je vršil v Senti zbor madžarske stranke v Vojvodini. Na Madžrtre je izdal proglas, da se krepko organizirajo in pri bodočih volitvah enotno nastopijo.
* Volitve v Bolgariji. Vladna stranka Stambolijskega je dobila pri nedeljskih volitvah v sobranju 206 mandatov, 40 pa opozicija. Značilno je, da so zemljo-radniki dobili ogromno glasov tudi v mestih. Sobranje bo sklicano za 15. maja,
O duhu novejše poljske literature.
'^Izvlečki iz Karaakove »SlawiscHe Lite-^	raturgeschichte«.)
^ (19. stoletje.) Glede števila talentov tekmuje poljska literatura zadnja deset-jfctja s svojo veliko sestro, rusko literaturo. Poljska 'literatura pa se nahaja docela v narodnih službah, kar ji daje izrazito enostransko obeležje.
' Skoraj povsod opažaš, da se povdarja pripadnost k poljskemu narodu in jezi iku, misel o idealni materi Poljski, ki se ji mora podvreči sleherni posameznik. Povsod je čutiti pridušeno narodno bol in požrtvovalnost za blagor celote. Često zaveje iz nje nekaj šovinizma ali pa se oglasi tesnobno hrepenenje po srečnejši bodočnosti. Prapor, ki nanj prisega Poljak, je katoličanstvo; »Quo vadiš« je taogel spisati edinole Poljak. K atoli čanstvo je prešlo Poljakom v kri kakor ■RuHom! pravoslavje. .
' Njihovo filozofiranje 'se ne suče jekvirju občečloveškega; tudi tam, kjer gre za čisto poljske interese, so Poljaki fijepojmljivi teoretični filozofi, ki pa bi Žrtvovali za svoje prepričanje če treba tudi življenje.
} Poljska literatura nima preveč ugod-Sfcga nftienja o Nepol jakih (Rusih, Nem-feih, čehih); Tool j je naklonjena Madža-'ttomjiri1 Fraffcozoffi, od katerih so si Poljaki prisvojili eleganco salonskega živ-Življenje! poljska »szlachte« je za-jraSfcilO v literaturi precej sledov, vendar pa fje zastopano tudi socialno vprašanje ffesš&gije. kV, R0lj-
Dnevna kronika.
— Ali je bilo tega treba? Prejeli smo: Z blamažo je torej končala drakonska in brezglava odredba, da morajo učenci uničiti vse knjige, ki so bile tiskane pred letom 1919, in glasom katere je bil Višji šolski svet prepričan, da bo Homerjeva Ilijada drugačna, če jo natisnejo sedaj, kakor je bila pred 5 leti. Seveda: papir bi bil res za nič, cena pa nebotična. In matematične formule so protidržavne: treba jih je predrugačiti; dobrodošli pa so logaritmi novejšega datuma, četudi so natisnjeni na Dunaju! Najhuje pa je na stvari, da je odredba povzročila novo nevoljo in razburjenje nad Beogradom, kajti o tem str si vedno vsi edini, da pride vse slabo iz Beograda. »Avtonomija« na šolskem polju se je torej pokazala v najlepši luči; prositi smo morali zopet Beograd, da nas brani pred Ljubljano. Pripomniti pa je tudi treba., da šole na Kranjskem niso prejele enakega ferma-na, medtem ko so šolam na Štajerskem grozili z zakonom za zaščito države. Vendar to ni edini slučaj, kjer loči šolska oblast Kranjsko od Štajerske: tudi učitelje plačuje tam drugače kakor pri nas. Kdo neki si sme pripisovati zasluge za vse to!
— Polanski in veleposestnica Post v Poljskavi. Našim bralcem bode še v spominu, da smo protestirali zoper izgon Rusa Polanskega, ki ga je veleposestnica Post na Poljskavi sprejela kot oskrbnika. Naš protest je imel uspeh, da je minister notranjih zadev preklical izgon Polanskega, ki je mogel spet nastopiti službo. Tudi minister agrarne reforme je ukinil sekVestracijo veleposestva kot neutemeljeno.
— Invalidi pozor! Razpisane So sledeče državne službe: Pri deželnem' sodišču v Ljubljani tri mosta jetniških paznikov, pri okrajnih sodiščih v Litiji (Kranjsko), Dolnja Lendava (Prekmurje), Ormožu in Ptuju mesta sodnih slug, iri pri okrožnem sodišču v Mariboru eno mesto kaznilniškemu pazniku. Vojni invalidi imajo prednost na podlagi naredbe Narodne vlade z dno 20. novembra 1919 Ur. 1. št. 115. Invalidi ki reflektirajo na katero zgoraj omenjenih služb naj vložijo lastnoročno spisane prošnje katerim1 naj priložijo 1. krstni in domovinski list, 2, zadnje šolsko izpričevalo, 3. nravstveno izpričevalo, 4. izpričevalo uradnega zdravnika, da so za prošeno službo sposobni in 5. izvid nadpredgleda, ter naj pošljejo najpozneje do 15. maja 1923; na Udiuženje -vojnih invaiMov Maribor.
— Priredba dohodnine in r 'Miline za leto 1922 za davčna okraje Maribor (okolica) Slov. Bistrica hi Sv. Lenart je izvršena. Davčni zavezanci lahko dotične odmerne izkaze vpoglidajo v času od 1. dc 15. inaja 1923 pri občinskem uradu
ski literaturi deluje cela vrsta židovskih pisateljev, dočim jih drugi Slovani nimajo. Dobro razvito je zanimanje za zgo dovino in zgodovinski roman.
V	tej literaturi, ki veže kakor obroč politično razcepljeni narod, se odražajo vsi revolucijonarni politični pokreti, tako na pr. revolucija 1. 1830 in 1863. Od leta 1830 je literatura najbolj cvela v emigraciji. Trije mogočni stebri podpirajo poljski Parnas:	Mickiewicz, Slo-
wacki, grof Krasinski. V tem času se je oprijela najboljših poljskih sinov huda nesreča: tzv. mesijanizem, iztočišče mističnega duha Tovianskega. V usodi Poljske so videli rodoljubi božjo previdnost; to jim je trgalo srce in jim navdihnilo ognjeno modrovanje.
Inozemstvo je spoznavalo poljsko literaturo poglavitno po spisih plodovitega romanopisca Kraszinskega. V zadnjem času je posebno narastlo pripovedništvo.
Največji sloves si je pridobil Sienkie-wicz, čigar spise prištevajo med najpriljubljenejše knjige v Evropi; v Italiji, Franciji in na Češkem ni pisatelja, ki bi bil tako cenjen kakor on, dočim ga na Poljskem uprav obožujejo. Poleg njega deluje cela vrsta uglednih talentov, ki s čudovito ognjevitostjo ustvarjajo vedno nova dela. V. časopisih se obravnavajo zelo vestno evropske literature, dočim se slovanskim slovstvom posveča — z mali mi izjemami — prav pičla pozornost, Zato se pa tembolj goji in1 sistematično obravnava domača literarna zgodovina, v čemur so Poljaki daleč prekosili Čehe.
•
(Mlclčiewicz inesljanizem.) Razdobje geni|aljaih' pesnikos UM *» karakterja
svojega stalnega bivališča, ali pri dav* čnem okrajnem obJastvu v Mariboru, SL Bistrici in pri Sv. Lenartu. Predpisi dohodnine in rentnine za leto i922, onim! zavezancem, ki v 15 dneh po preteku vpo« glednega roka, to je do všrtevši 00. snaja 1923 ti e v lož n priziva ali pritožbe pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru,' postanejo pravovcljavni. Glede kolkova* nja prošenj, prizivov in’ pritožb .->e op<* zarja na sledeče: 1. Prošnje za nazriini^ odmerne podlage so podvržena kolku M Din. 2. Prošnje za naznanilo odmeril® podlage, v katerih se hkrati prijavi prH ziv so podvržene kolku 10 Dir.'. 3. Naknadna prizivna izvajanja k že prijav*: Ijenim, a še, ne izpeljanim’ prizivom »»• podvržena kolku 3 Din- 4. Prizivi proti5 dohodnini in pritožbe proti rentnim 9®' podvrženi kolku 10 Diri.
Terjatve naših državljainov napraitf bivšim poštnim hranilnicam. Ravnatelji stvo poštne hranilnice v Beogradu ja^*| lja: Rimske in budimpeštanske konvencijo glede ureditve in likvidacije terjatev, naših državljanov pri prejšnjih poštnih1 hranilnicah še niso ratificirane od vseh pogodbenih držav, vsled česar se še n«, morejo pričeti izvrševati. Čim bodo ra' tificirarie, se bodo pričele takoj izvrže-: vati in bodo o tem interesenti obveščeni; potom službenih in privatnih listov, ka--kor je bilo to glede poštne hranilnice n*, Dunaju,
Dobava drv za ljubljansko garnl* zljo. V pisarni, intendanturo komand« dravske divizijske oblasti v Ljubljani1} (kasarna Vojvode Mišica, objekt XlVi vršila se bode dno 28. aprila 1923 ob 11*' uri predpoldne javna ustmena dražba radi dobavo 9000 m3 trdih drv za g ar ni-; zon Ljubljana za čas od 1. 6. do 31. 12» 1923. — Natančni pogoji so razvidni »Oglasa« na občinskih deskah.
Mussolini — vitez malteškega red«*; Mussoliniju je bil te dni podeljen’ veli*! ki križ nemškega malteškega reda. S te«*; je postal tudi Mussolini — nekdanji' b*‘l rač in' izgnanec v Švici — vitez. Seveda* če je človek ministrski predsednik, ' S® mu vsi grehi odpuščeni-	.
stiko, da poljska literatura po 1. 1830 nastaja v inozemstvu, zlasti v Parizu, vsled česar ni čudno, če kaže marsikako nenaravno in protisloVnb posebnost.
Še enkrat je zablestelo Poljakom mno-goobetajoee solnce upanja in sicer v o nem času, ki ga ravno Mickiewicz toliko opeva, namreč 1. 1812, ko jo Napoleon’ dospel s svojimi poljskimi legijami iia Poljsko in v Litvo in se je širom Poljske, razlegal glas: »Jeszcze Polaka niezginu-lal« (Še ni Poljska zgubljena!) Prišel pa je nesrečni Napoleonov poraz in uničil vse upe kakor slana spomladansko cvetje. Pa narod so še vedno ni hotel udati v usodo. Pojavljale so se vstaje, mrzlično gibanje se je širilo po Poljski,, nastajala so tajna društva, ki so se postavljala v službo domovine. Ta društva so se pečala deloma z literaturo, deloma s politiko, Preganjanja s strani ruske birokracije so samo utrdila vezi med člani teh dru-etfv. Središče domoljubnega gibanja je bilo vseučilišče v VUou, ki ja bilo po vstaji. 1. 1832 razpuSferio. l iterarne struje, ki so se pojavljale v Sodobni Evropi, so našle na Poljskem dobra tla. Patriotske pesmi nemških’ bojevnikov za svobodo so odmevala tudi v poljskih srcih. Byron je s svojimi pesniškimi junaki vzbujal navdušenje, takisto tudi romPM-tiit-m, čigav kato^ška fi.-irva je bila kakor nalašč za Poljake.
V, tem ozračju *o nastale m-irečne po-slc-cice vstaje 1. 1830 in vzfluril? poijsfa čuStva. Najboljši Snlovi Poljske Ro šli pod silo ali prostovoljno v, pregnanstvo. Poljskih heguncev, ge ja loteval obnp in med fijimi mu-je dal največ izraza 5A’dani, Mickiewicz.~ *	 '
Celjske vesti. S
Olepševalno drtištvo v Celju je ©■
zadnjem;'občnem zboru izpremenilo svoja pravila v toliko, da ima odslej skrbeti tudi za povzdigo tujskega prometa * Celju. V to svrho se je izvolil v druslvilf' pododbor, ki »rodi marljivo vsa pripcaW ljalna dela.
Podružnica lovskega društva v Cel5<* je inaola v nedeljo, dne 22. t. iri. svoj'redni občni zbor, katerega se je udeležil©'** članov. Poročilo posameznih odborniki™ je izkazalo živahno društveno deloval0*' Izvoljen' je bil stari odbor s predseduj kom g. Confidentijem na čelu.	'Mj
  m—  	MI|1M	_
V	tem razpoložerfju Se je pojavil vel* ski sanjač Towianski, feicer človek pici® izobrazbe in je začel med emigranti znanjevati nauk o nevidnem svetu litvi duš. Towian»ki je postal deniom 04 migracije, zlasti odkar se mu je čilo ozdraviti duševno bolno MickiewicZ0* vo ženo. Emigranti so čutili' tem težje srečo svoje domovine, ker so videli lastnih družinah, da se odnarodujcJ0* nagnjeni k veri v čudežo iri k fataliz®^
so iskali v sarijačevih' naukih oporo
iti
tolažbo. Tako je bil potlačen duh' ^ , boljših poljskih sinov in posunjert napačna pota. Towianski je zahteval svojih pristašev, da morajo opustiti v . ko literarno delo; posrečilo se mu 3®^ praviti k temu tudi samega Mickie^i Veliki pesnik je v cvetu svojega ži^ ^ nja, star šele ^6 let, odložil pero, “j.^J se bil*odre,kel umetnosti za vedno. *^-je samo še zgodovino slovanskega ®. stva, ki je z ozirom na avtorjevo oseh0 bil je literarni panslavist — za nima pa znanstvene vrednosti. T wacki, ki je bil še bolj opojen' t ver..^ duhove, se je zatekel v naročje To skega; najbolj se je zoperstavlnaJ sinski, vendar pa je podlegel ^f1.0 a|{ Zadnji cilj mesTjanistov. ki 8» zitf°7.0 v1 iia razvaliriah Poljske, je bil clov ^ 'duhu pravega krščanstva; 3ea«»
tvorilo preprosto slovansko l,r»mstv -
hov ideal je b’i!a družba, ki1 So
jeria kakor rodbina. V svoji zan® -^o-'
so M 'delali sllke'iil vizije lepso
Bti.
niivft. ti
r.
Maribor;' 27rapriiri923>.
W B O R iTT
BfFaiFS?
jVHI. redna seja mariborskega občinskega sveta.
Maribor, 25, aprila.
r}
do v ^ napove^aT10 uro je mnogo ra-ffoHi	v Pričakovanju novih »do-
, S°Y*. zasedlo galerijo. Videti jo bilo , 8e- j^.se sicer nikoli niso zanimali za v hi 0 ns^e"a sveta. Dvorana jo bila Celo^1	kakor kaka beznica,
' ®ezai spol si je v pomankanju vo-pngenjgIa2a':)a'yn^ Priborov kratil čas s
( ^fevaai »Izgon« dr. Rcistnana — od-(iji „	klonjen.
urj Q01)ičajno zamudo je župan ob pol 20. ti rer]V°r^ Se^°‘ ^>re<^ Prihodom na. dnev-^bb ^r' ^jes^ovar zahteval v imenu Poro? > na;l' župan odstrani iz dvorane v ZafjCV.a^Ca »Jutra« dr. Reismana, ki je obč	Se^' Povzročil znani incident z
! ^rjalv" ^c^°^om- Župan je temu ugo-,Ce>	mu	poslovnik ne daje pravi-
‘ Vstop	• P°Saiueznikom laliko zabranil
* 'novei	•lavnun občinskim sejam. Župa-fiŠčeta sta^®®u> naj si oba nasprotnika
'tudi <vK>'-rav^ce P1*’ s°dišču, so se pridružili ŽUpan SVet- Dekleva, Kejžar in Roglič. ! r]a jj	0Pozor,il poslušalce na galeriji,
• tek SP?ri na3nianjšem vmešavanju v po-
'1e> dal galerijo izprazniti.
°®Pora »
“ «t sprejem poljskih akademikov Pan T) °i. bila ta zadeva končana. 2u-s'°veTujtC-^a na to Prošnjo kluba Jugo-, liki s • ^adeniikov za podporo o pri-Prirecf1'0'*01113 Paskih akademikov, ki f^onoerf r» Prihodnjih dneh v Mariboru iJateljoj.’ Sernec je opozarjal lia pri-, »tep j.j ®. °dnošaje med obema državama • na *°’ c^a študira na Poljskem cinakf ^^o^lovenskih akademikov. Ob-■ °dol11-;i8Ve^ na to brez nadaljne debate ,	1000	Dinarjev.
^	Nove nlice.
cilp jj ^vnem redu je bilo na te poro-tHažigr <^~sfka. Poročevalec ob«. Svet To-souas', ri parcelaciji stavbišč v Melju Jlaj Se tri Pove ulice. Odsek predlaga, !K°n<Yv-,ri'i7:ove-,o: Gubčeva. Or-eska in fdi-
ii^OBOV.0	ir?*" '-,uuljDV“’	m	j..uj
_ _la-tiji Gubcu, »kmečkemu kra-,*e. hrez debate prizna ia pravica laslj	g^e(^6	Oreške	(baje	so	tam
f^avil 6 °rehi) se je vnela vojska o ^*’Uni+n?-Sti imena, mesto znanemu u-311 Edisonu pa so prisodili tretjo
operniku.
^Kovini« se dovoli vodovod.
j' ' , J) v <	^	UUTU1*	»uuu*wui
|W** *Kovine« glede napeljave vc-!|8e je ?*radniš‘ka Stanovanja na Teznu Vp6i- »°di!lo, ker je v tovarno že itak ir. /Jana vod n. ni,,”	v
ka . ^oda. Obč. svet. Roglič opozar-r&a t Wai se z občino Tezno ne skle-^čevjj^^henmestne pogodbe, kakor S ^ati	kateri	sedaj	no	morejo	7vi-
•	fdel Set ^in©. Napeljava vodovoda v :^na^6-lice se radi previsokih te'; St .^>re^'0^ na Poznejši čas.
^ Nat ^D° ^opplišče se ne proda.
•	5oga T1T|_6® 36 vnela ostra debata o pred-daj^	dr.	Verstovšeka	glede	pro-
'4eai0ijevLQj8a kopališča. Predlog jo u-3e podiet	Leskovar, povdarjajoč, da
[hebifih r 1° Pasi-Vn0> dočim bi se v za-^ 18 Primernimi investicijami .Nastopil-; P1^0* Proti temu predlogu eo ' ostalih'	Grčar	in1 govorniki vseh
š^&alei poU‘ °V’ ^^l^šajoč,. da ravno kle-Tiajboli >. ?Vo^eiri časopisju in po shodih i^egat tm.° n - Pr°ti razmetavanju občin-f?ato	občinske	posesti.
"^^ttesr.n ° m°re istrinjati prodaja fekrhin vi P°^etja * vedno naglašeno >o; Df ^	za občinsko gospodar-
86 je viaT es?covar 3*e končno uvidel, da ^aknil uvi m® rrtreže^ ter je predlog ^stušnin . eni pa 186 •'e> da Se bo za ®6ca Tvf, _ ?■ ratovalo tekom enega me-
1	na teden in bo kopališče lie odPrk)Cn° Uro P^neje in euo uro da-
A ^anje električfio - inštalacijskih pri.
^ jjl ■ Stojbirt.
podjetje je zahtevalo Ha-
^¥1^a n 0 J t al a c i j s k i h pristojbin.
Ito^f ■<v®. -®°»lič je povdarjal nedopasf-
■ gre jia5.jga Poletja, ker pač nikakor Se
‘Wdn~ ^ P^ča.nemu delu in1 blagu na-
&,1 ^. Po^šaie. S«ne. Zvišanje se odobri
i.	^ inaSenj.	■
1| ^ktHčSa osvetljava v Koroškem ' ^ Predmestju.
^Icev 36 Sl ,.P™ aaa Prošnja stario-J 'OddaljeniJi d^Jj koroškega
predmestja za napeljavo električne razsvetljave. Prošnja je datirana od 14. sept. 1921 in dokazuje, kako »vzorno« so delovali prejšnji klerikalno-socijalistični odseki. Rešitev te prošnje je bila ponovno odgodena.
Predlog za opustitev plinovih luči.
Plinarna je zahtevala, naj se cene plinu za občino (cestna razsvetljava itd.) izenačijo z onimi za privatne konzumen-te, ker je podjetje zelo pasivno. Dr. Sernec opozarja na škandalozno stanje razsvetljave mesta, ker je napeljava vsa zarjavela in gre nad 40% plina v izgubo. Predlaga, naj se plinska razsvetljava sploh opusti in uvede električna. Pivdlog jc bil oddan’ odseku z proučevanje.
Razsvetljava Popovičeve ul c-e.
Stanovalci Popovičeve ulice ponovno prosijo za razsvetljavo ulice. Pri tej priliki se je razvila splošna debata o razsvetljavi rn.is.ta. Plinarni se naroči, naj izvede popravilo vseh obstoječih plinovih svetilk.
Zlorabljena »Kmečka ima«.
Nek Popovič je kupil od razstavnega odbora lanske Pokrajinske obrtno razstavo znano »Kmečko hišo«. Prosil je občino, da jo sme postaviti ob ijnrcški .cestf- ker nima druzega stanovanjci. Prošnji se je ugodilo. Sedaj pa	iz-
kazalo, da je polear tega'postavil Se razne druge objekte ki jih rabi za stanovanje, na menjeno hišo pa za delavnico in poslovni lkal. Vsled tega mu je mestni stavbeni n < a d odtegnil svojčas izdano dovoljenje Ugovor proti temu je bil na današnji seji zavrnjen.
Prodaja mestnih' stavbišč.
Nato je sledila debata o prodaji 'stavbišč mestno občine, katere pa pokrajinska vlada ni odobrila, češ. da So 'r škodo občini, ker so cene prenizke. Po daljši debati je -bil sprejet predlog, da se cene sporazumno s kupci nekoliko zvišajo, županu pa se naroča, da pojasni pokrajinski upravi to prodajo. Po rešitvi še nekaterih zadev je bila seja po 23, uri zaključena.
Mariborske vesli.
Maribor 26. april* 1923.
Obligatorično cepljenje prebivalstva proti kozam v Mariboru.
Mestni magistrat razglaša: V smislu odloka zdravstvenega odseka zi Slovenijo z dne 12. aprilav1923, Se bo vršilo v mestu Maribor obligatorično cepljenje vsega prebivalstva proti kozam in sicer brezplačno ter po spodaj navedenem sporedu.	&
Cepljenja Se morajo udeležiti:
1. Vse osebe, ki so prekoračile starost
6	mesecev ter še niso bile cepljena*
2. Vse tiste osebe, ki zadnjih pet let, toraj od leta 1918 naprej, niso bile cepljene ali, ki so bile cepljene brezuspešno.
Vsak prestopek tega razglasa Se bo kaznoval po členu 3. zakona o obveznem in prisilnem cepljenju zoper koze, objavljene v Uradnem listu št. 13. ■/, -lne 18. februarja 1922 z globo od 5 do 250 Din. ali z zaporom od 1 do 6 tednov.
Obveznosti cepljenja more oprostiti samo z zdravniškim izpričevalo«* dokazana bolezen.
Kraj ifl čas cepljenja.
Cepljenje oSeb ki niso bil'j še nikdar cepljene od starosti 7 mesece/ naprej za celo mesto:
Kraj cepljenja: TeloviV'«!.* 'deVl. meščanske šole, Slomškov trg (vhod Miklošičeva ul. .1.), Nedelja, ?9, aprila 192;i. od 8. do 14. ure. Kraj. pregleda isti. Nedelja, 6. maja 1923 od 7. do 10. ure.
Zopetno cepljenje za ženska I. ni II. okraja:
Kraj cepljenja: Mestni fizikat (Rotovški trg). 30. apr. 1923. 2., 3., 4., 5, in 6. maja od 10. do 13. ure. Kraj pregleda, isti. 7,.
9.,	11, 12. maja od 18. do 19. ure. 10. in 13. maja od 8. do 9. ure.
Zopetno cepljenje za moške I, in II. okraja:
Kraj cepljenja: Mestni fizikat 8., 9.,
10,	11, 12. in 13. maja od 10. do 13. ure. Kraj pregleda, isti. 14, 15, lf>, 17, 19. hi
maja od 18. do 19. ure.
Zopetno cepljenje za ženske III. Iu IV. okraja:
®!pl.ien’3as Mestni fizikat. 22, 23, -4, 25, -6.1 n 27. maja od 10. do 13. ure. Kraj pregleda, isti. 28, 59, 30. maja in 2. aumja od 18. do 19. ure. 3. junija oi 8. do
Zopetno cepljenje za moške III. in /V. okraja:
Kraj cepljenja: Mostni fizikat. S8, 29., 30. maja in 1, 2, 3. junija od 10. do »3. ure. Kraj pregleda, isti. 4, 5, 6, S, 9, jun. od 18. do 19. ure, 10. jun. od 8. do 1*. ure.
Zopetno cepljenje za ženske V. okraja.
Kraj cepljenja: Mestni fizikat. 4, 5, 6. junija od 10. do 13. ure. Kraj pregleda, isti 11, 12, 13. junija od 18. do 19. ure.
Zopetno cepljenje za moške V. okraja.
Kraj cepljenja: Mestni fizikat. 7, 8,
9.,	10. junija od 10. do 13. ure. Kraj pregleda, isti. 14, 15, 16. jun. od 18. do 19. ure in 17. junija od 8. do 9. ure.
m »Stražin« urednik Goleč išče sočutja- Ljudje, ki čitajo le »Stražine« napade na Orjuno in rovtarske psovke, ki jih skuje ta list nanjo, morajo nazadnje res misliti, da to patriotično društvo ni nič druzega kot tolpa neizobraženih, strganih, bosih, na pol divjih banditov, ki čakajo ob cestnih jarkih na obilen plen. »Straža« jih dosledno imenuje roparje, bandite, tolovaje, zahrbtne cestne pretepače in razbojnike. Orjuua priredi izlet v Limbuš in mirno hodi svojo pot. »Straži« to ni prav in , piše:	»V
Prejšnjih časih so delali tolovaji izlete ponoči, a sedaj »ped svobodnim solncem« pa že celo podnevi med petjem.« — Ne enkrat, ampak dnevno se mora razložiti našemu občinstvu, da se za nobeno raz-žaljenje ne more tožiti »Straže«, ker ima »nedotakljivega« poslanca za odgovornega urednika. Ljudje, ki v ta list pišejo ostudne napade, šo absolutno varni, do njih ne more nobena državna oblast. V svesti si te moči, blatijo ime nasprotnika, pljuvajo po njem in žalijo z najgršimi pridevki društvo, ki je nastalo iz najčistejše in nesebične ljubezni do domovine. Kaj preostaja v tem slučaju Orjuni? Laži ne more popravljati, ker ni tukaj Pušenjaka, tožiti tudi ne, ker je uredništvo skrito za poslancem; javno posvarjeni uredniki pa odgovarjajo še s hujšimi napadi. Kaj čuda torej,
— dasi surove sile na nobeni strani ne moremo odobravati — če si posamezniki .sami poiščejo zadoščenja? »Ako državna oblast ne bo storila svoje najprimitiv-nejšie dolžnosti, si bo ljudstvo samo pomagalo in samo obračunalo s »Stražo«, kar bi seveda škodovalo ugledu države na zunaj in na znotraj.« (Op.: Namesto Orjune je tu postavljena beseda »Straža«
— Straža 23. aprila 1923.) Po »Stražinem« receptu si pomaga Orjuna precej časa šeni že sama. Naenkrat pa kaže Goleč — ki je dobil neprijetno nagrado — na svoje 70% invalidstvo in pri občinstvu išče pomilovalnega Sočutja. Ali ,ima Goleči tudi 70% invalidsko pero? Iz »Straže« ni čutiti, nasprotno vse kar piše, ima 70% strupa v sebi. Dokler bo Goleč brizgal svoj strup po ljudeh, ki mu nikdar niso nič žalega storili, tako dolgo mu njegovi procenti tudi ne bodo nič pomagali. Kdor seje veter, žanje vihar.
m Moj prvi In zadriji odgovo* *Straži«. Poleg drugih napada »Straža« vedno tudi mene, čeprav ji za to nisem nikoli dal povoda in na njene napade tudi nisenf odgovarjal. Danes odgovoriti« prvič in zadnjič, ker So »Stražini« napadi prekoračili vsako mejo in ker prjd Sodiščem' seveda ne morem’ najti zadoščenja. — »Straža« me obklada z vsemi mogočimi priimki, tako da izgleda, kakor da bi bil v resnici razbojnik, tolovaj in' ilo /eirt še vse kaj. Resnica pa je, da v \ssn$ Svojem življenju še nišam’ bil nikoli kaznovan, Ravno tako nisem bil nikoli »komij« in nikoli »Jaka«, kakor pravi »Straža«, še manj pa italijanaš. Če mi »Straža« dokaže nasprotno, se javno obvezujem plačati v njen fond'250^0 Din. ter bdi:2:m lakoj predsedstvo Orjnne ii vse druge funkcije, če mi pa gg. pri »Straži« tega ne dokažejo, naj veljajo pred vso juKosloveri-sk: javnostjo za izmeček človeštva. — K n d i voj Rehar.
m Narodnosocijalni klub obč. odbornikov v mestnem' občinskem zastopn 'seje skrčil od 9 že na — 4. Dva (šega in dr. Ravnik) sta odplula v radikalna vode, 2 sta šla med klerikalce (od teh naslednik odstopivšega g. Novaka, mesar Uršič, ki je bil izvoljen na listi NSS, pa Se je kar pri prvi seji včeraj v sredo vsedol ined klerikalne odbornike!). V Mariboru se je očividno pojavila bolezen »beg iz strank« v stranico«!
_ m Senatni večer Brandl-Pelikaii-
Frisch. Opozarjajmo na to prireditev, ki Se yrši y soboto, dfle 28, akrila ob' 20. uri
zvečer v Gotzovi dvorani. Že prva prireditev te vrste, ki so jo priredili domači! mariborski umetniki: ga. Brandl-Pelika-i nova in g. Frisch, je žela mnogo uspeha in priznanja. Že vspored sam mora pri* vabiti vsakega ljubitelja glasbe. Predprodaja vstopnic pri Hoferju y šolski ulici.	•	'■	■ . i j
m Ljudska univerza. V pondeljek dna 30. t. m. ob pol 20. (8.) uri zvečer predava g. inž. Kukovec o »Tagoreu kot ametnin ku«.	.	$
m Trgovci! Slov. trgovsko društvo va- j bi gg. člane in tudi nečlane na stkupeu ogled Zagrebškega sejma. Odhod iz M^.« ribora v nedeljo zjutraj ob 1.40 tiri z brt zovlakom. Udeležnikc opozarjamo da »I ne nabavljajo legitimacij, ker z njimi na brzovlakih ni znižana cena, mgodnoSti vj, slučaju vrnitve z osebnim vlakom irf pS: prosta vstopnina pa ne krijejo izda,tkovH za legitimacijo ter jo konečno še nepri*v jetnost z vidiranjem legitimacije.
m Hudega psa ima trgovec Rudolf Schvveighofer na Koroški cesti. Včeraj je ugriznil pes trgovskega pomočnika Walterja Seheina v levo roko. Scheini je moral iskati pomoči pri rešilnem odd«l-*. ku in bo najbrž moral v Pasteurjev zavodi j v Zagreb. Celo gospodarja samega je- ta -pes lani ugriznil, vendar pa ga Schweig-.,. hofer noče odstraniti. Zato pa nosi ;o4I vso odgovornost.	i	*>j
m Policijska kronika. Iz MariBosfS I izgnana Ivana Cenčič iz Cirknice se vtihotapila v mesto kot služkinja. Bila je : uslužbena pri neki ugledni tukajšrfiji družini. Toda vlačusrarsko življenje jo je' ’ bolj mikalo. Ukradla je svoji gospodinji nekaj stvari in se potikala po mestu, dokler je niso zopet zaprli.' — Ker ja,’ kradel jajca od rac pri ribniku v mestnem parku, je policija zaprla mizarja' Henrika L. Zasačila ga je ravno »rja gnezdu«. — Policijski stražnik je ustavili,^ neko Genovefo Š„ ženo železničarja, ki imela pri sebi 35 škatelj egiptovskih cM garet. Baje jih je prinesla iz Zagrabsuj.1 Kakor se vidi, ta »lcšeft« dobro gre. Vsak*; dobi egiptovske cigarete, samo kadileB: jih zamorejo dobiti k Večjemu v kakf. kavarni. V tobakarni zaman' siprašujemof ; po njih. — Pri Sv. Janžu na Drav. poljttt so potegnili iz Drave dve utopljenk^! Ena je neka Katarina Kacijan, o drnfiri^ pa še ni znana identiteta. Stara je krog^ 20—21 let iri je noseča, iz česar se sklep^f da jo najbrž izvršila samomor.	■•tfj
Narodno gledališče
Repertoire: ’ j —-
Četrtek’, 26. aprila. Svatba Krečia^ce«; ga, C (kuponi).
 ,
s
§ 1. maj. Zveza jugoslovenskilf želez*;* ničarjev podružnica Maribor priredi lil j sodelovanjem! vseh odsekov narodno že*>; lezničarskoga glasbenega društva »Dra*^ va« proslavo delavskega praznika v vseH j prostorih Narodnega doma od 16. ure Ham j prej. Na sporedu: godba, petje, pleV* Vstopnina 5 Din’. Ker je čisti dobičeE *! namenjen' izključno za podpore Kolninjg ■ tovarišem’-železničarjem, uljudno vabinftjfi vse članstvo ter Vse Haroduo občinistvflfi na mnogobrojno udeležbo. M 01
 .................           i<>>—
Gospodarstvo.
g Mednarodna trgovsko-špedieijslča In ! skladiščna dd. »Orient« v Maribora nanj ]
sporoča, da je njen! bivši ravnatelj go$p./ Albert Pečevnik odpuščen’ Iz njene sltflfi < be in da je odložil tudi mesto upravaearal] svetnika družbe, tako da nima več Z družbo nikakih vezi ne kot njen uslužSe« •? nec ne kot upravni svetnik.
g Zagrebški živinski Sejem 25. aprila.,' Sejem slab, nekaj bosanskega blaga, ttfa* ‘J lo telet, zelo malo $vinj. Mnogo Itali'ja«-i) nov. Notirajo: voli II. 72—74 Di n, hoSaift ■ skl II. 11.50—13.50, bosanski III. (za kloi j basarje) 6.50—8.25; krave bosanske 6.50—S*' Svinje I. sremske od slabše 26.25—28.75^ I
II.	2375-25; teleta I. 16.50-M, II. 15-1$ ; Din. 1 kg žive teže.	■	I
g Zagrebški žiti)! trg 25. aprila, dinarjih po 100 kg postavilo Kaška išias, vojvodinska postaja: pšenica 450—460, Eo« I ruza rumena 265—275, bela 310—320, rž 375—385, ječmreri za pivovariTe 330—350, zal krmo 300—320, oves 295—305. nlok’« pšenična v0« 675—700, »2« 650—675, »4« 62^ 650; tendenca niirHa: Uekoliko Polj j5st« Sta,	„	,
t
Objave.
MM
r~
Mihel Zervacoi
Markiza
W£ B O Kg
lJVlaribof,^27; aprila' 192^'^
Sledilo je !z tega, da so bili 'na dvom j 1 jev e m' dobrem1 razpoloženju jamstvo vsi srečni, — od kraljice Marije, ki je ! bližnje zabave in slavnosti.	^
upala, da sc kraljevi, soprog vrne k i Ali kar je dvorjanike še najbol.i, P ^
Zgodovinski roman. — Poslovenila f	Kosandra.	:i
! (Dalje.)	' A	(78,
sGošpa«	— Se je tedaj	obrnil	kralj do
Ivane.	—<	»Blagovolite se	smatrati	tu kot
,V vaši liišL — In vi ste tudi v vaši hiši, kajti od tega dne naprej je ta hišica vaša last. — Dovoljujem si upati, da bodete tmed prijatelji, ki vas pridejo obiskat, —■ (sprejeli katerikrat tudi najvdanejšega, uajponižnejšega vaših služabnikov. —
. Pri teh (besedah se je globoko poklo-fcriL —
Ivana pa je vsa zbegana imela še mal pomislek, •— a potem’ se je globoko pri-, klonila in rekla:
»Vedno bodete dobrodošel, gospod!« j In vstopila je v hišo.—
Ludvik je ostal še za hip pred onimi Vratini s čudnim usmevom okoli ust. — Potem je vstopil v kočijo, ki je čakala ter se popeljal v grad, kjer je bilo dan 5.n noč vse pripravljeno, da sprejme go-f>podarja-kralja. —
»Oh,« — se je oddahnil de Bernis, ko So oddal kočijo in konje v hlev, — »no vem’, za koliko stopnic Se je povspel Berrycr nocoj, ali kar sc tiče moje osebe, so mi zdi, da napredek dobro kaže. — In sedaj, — začnimo malo premišljevati, j lAlf obvestim ali iie obvestim gospoda 'Jakoba, — pardon — monsignorja. — Na ) katero stran’ naj Se pustim potisniti, kaj bi utegnilo biti bolje? — Pa če bi pustil vse, da teče svojo pot? Kdo bo pač zmagal — kralj ali ona mogočna družba, kateri pripadam? —Nejboljšc je, da Jse dva dni spočijem! — Medtem bom' premišljeval.« >—
In s tem jo gospod Bernis odšel v so-)>o, katero so mu pripravili v gradu. {JaSel je premišljevati svojo korist. —
| Kar se tiče du Barrvja, je zajahal ko-|ija ih dirjal na vso moč proti Parizu. —
! Ob treh zjutraj, medtem’ ko ja de Boi -Jids premišljeval, -r Berryer pričakoval
Iri je kralj čisto mirno 'SpaT, — je du Bat-1 r? potrkal na duri v seneni ulici in vzlic, pozne noči jo bil sprejet. —
Tudi tam je bilo vso pripravljeno dan, njej, da prvega ministra, ki ni opazil senetilo, je bilo dejstvo, da se je in noč za sprejemati novice. —
rptjT jvi
Naslednjega dne se je razglasilo 'in , Pariz je poslušal brezbrižno, da se je > dvor preselil v Versailles. —
Naj se že nahaja kralj v Louvre r.Ii pa na gradu, — odloki za višje davke vsled tega niso bili bolj redki, — iri Parižani radi tega niso bili ne bolj veseli, ne bolj žalostni, ko so izvedeli, da' je vladar zapustil Pariz iri se preselil v Versailles, kakor že večkrat. —
Celi dari pa je bilo živahno Vrvenje na cesti proti Versaillesu. — jezdeci, kočije, — plemenitaši iri dame, ki so hiteli tja, kjer 'se je nahajal kralj v odsv.it njegove 'slave, — hiteli so k studencu časti iri sreče, — Iri ker so pa dvorjani poznali navade Ludvika XV., se niso kazal! tako brezbrižne filozofe, kakor dobri Parižani. —	8
Ministri so bili vsi zaposleni. —
Mladi gospodiči pa so bili vsi 'srečni, -kajti Versailles je bil kraj zabave s svo-j jimi različnimi veselicam! iri 8 svojim sijajnim kraljevskim življenjem. —
Damo so se spraševale, kaj .da vtegne tičati za kraljevo kaprico, — iri več kot ena izmed njih se je spomnila ldpe gospe d’ Etioles, 8 katero je kralj govoril na zadnji veselici. — Druge so mislile pa na krasno du Barry, katero je bil kralj občudoval, vse pa so se vznemirjene, zavistne iri ljubosumne spraševale, — če ne bo mari ob njihovem prihodu v Versailles že vladala tamkaj hova Cha-teauroux. —
Veliko začudenje jo torej nastalo, ko je cel dvor opazil, da govori kralj Iju-beznjivo z ubogo Marijo Leszinsko, — zapuščeno iri zaničevano kraljico. — Ludvik XV. je bil vztrajno delal z gospodom 'Argenson, potem pa se je dolgo razgovarjal s Svojim1 policijskim poveljnikom. Z dvorjani je bil vljuden in’ prijazen’, — iri več kot dvajset dam, katerih ni bil še nikoli obgovoril, So bilo deležne njegovih poklonov. —
Ludvika nikdar tako pazljivega pri dr- razgovarjal dalje časa z onim pi žavnem posvetovanju, pa tja do brezpo- j vini abbejem — ki je delal verze, membnih gospodov, ki so videli v kra-1 gospodom de Bernis.	1
kra”
■ezirlji1
i
*	aa,	«
OTROŠKA M MOKA
a	NAJBOLJŠA	HRANA	ZA
2jj^0JENCKE, OTROKE In DOJILJE!,; Sj SLAD OVNI ž&KAKAOj;
o
KREPILO ZA
BOLNIKE ,iif REKONVALESCENTE
VSAKE STAROSTI '
NARAVNI M0IZV0DMZ ClSTEO'A'SLADA
f.vrrAL«; o.’ d:'za tvornicoUIraniu^
■\ ZADRLE. KS'AVERSKA CESTA' 10.' <*
415 10-5
Zamenjava
stanovanja.
Snažno stanovanje v Sodni ulici z eno sobo in kuhinjo so zamenja s stanovanjem z dvema sohama in kuhik’0, event. tudi v okolici. Naslov pove uprava.	*
Mala oznanila.
Gtasovir (Stutzfliigcl). dobro ohranjen, se produ. M. Ornik, Aleksandrova 64.	816 2—1
Večja množina rdečega In belega vina najboljše kakovosti se jako ceno proda. Pojasnila se doke pri lastniku v Barvarski ulici 3. dnevno od It.—11. in «d 15. do 17. ure.
817 2-1
Vila, dvodruiinska, 6 minut od Glavnega trga, v Mariboru, z vrtom, v mirnem kraju, zidana leta 1914, brez popravil, vsako stanovanje obstoječe iz pet parketiranih sob, predsobe kuhinje, kopalne sobe, elektrika, plin, vodovod, kleti, malo gospodarsko poslopje, stanovanje kupcu po dogovoru aa razpolago, se radi družinskih razmer proda za 400.000 Din. Ponudbe pod ,.Udobno stanovanje 2000“ na upravo lista	784 3—3
trAŽift tri
Iščem prostore z* Tabori
zarjko delavnico v „r#| ali r bližini Maribora ' j n plačilu. Ponudb« 1 ,
lil	 A	'
dobrem
Lokal
upravo
S 1. majem 1923 sprejme na hrano
več boljših 9°' spodičen
Jože Vo5
pri Serajnik, njakova ulica št. nadstropje,
I
sasea
v Mlinski ulici št. 23 sva prevzela in na novo preuredila. Imela bova vedno najboljše vino, sveže pivo in dobro kuhinjo-Sprejmejo se tudi abonenti. Novo urejen vrt Sobe za društva in klube. Dvorana za shode, veseli«*
804	in plese. Priporočamo se	4—*
Hinko in Julija Vi d m n **
gostilna ,Puntigam“, Maribor, Mlinska ulica 23.
15	gg	^
Slavenska banka d, d, v Zagrebu,
VIII, Emisija.	ZAGREB, meseca aprila 1923.
Povišanje glavnice od Pin 37,500«,®®®"— na Pia 5©.0Q0.000.—.	s2q
Poziv na subskrfpdio
komadov 125.000 delnic, glasečih se na prinosca po Din 100'— v nominalni vrednosti v skupnen znesku Din 12,500.000'—.
P. n.
Temeljem pooblastila občnega zbora z dne 8. aprila 1922 ter vsled splošne potrebe nadaljnje prometne glavnice odločilo se je ravnateljstvo Slavenske banke d. d. izvršiti zvišanje delniške glavnice ter emisijo novih delnic po sledečih pogojih:
!. Delniška glavnica Din 37,500.000'— povišuje se z izdanjem novih komadov 125.000 delnic po Din 100'— nominale, torej za Din. 12,500.000-— na Din 50,000.000'—.
2. Posestnikom starih delnic pripada pravica na 3 (tri) stare delnice optirati eno novo za ceno od Din 110*— tel quel.
, -	3. Subskripcija začenja z dnem 20. aprila t. 1. ter se zaključi dne £0. aprila t. 1.
4. Nove delnice nosijo kupon za leto 1923, ter sodelujejo na dobičku od dne 1. januarja 1923.
5. Protivrednost podpisanih delnic je vplačljiva takoj, najkasneje do dne 30. aprila 1923.
6. Subsrkipcija, odnosno opcija se obavlja v ZAGREBU pri blagajni zavoda; pri podružnicah Slavenske banke d. d.: v Beogradu, Bjelovaru, Brodu ob Savi, Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Osijeku, Sarajevu, Somboru, na Sušaku, v Šabcu, Šibeniku, Velikovcu, Vršcu; v SPLITU; pri Jugoslavenski industrijski banki d. d.; v LJUBLJANI• pri Slovenski banki; v VVIENU: pri Bankhaus Milan Robert A!exander; v BUDIMPEŠTI: pri Balkanski banki d. d. ter pri vseh bančnih zvezah Slavenske banke d. d. — Delničarjem iz Amerike se bode reserviralo na njih odpadajoče število novih delnic do prispetka njihovega naznanila, ako reflektirajo na izpisano opcijo novih delnic.
7. Posestniki starih delnic, kateri žele v smislu točke 2. optirati nove delnice, moraje predložiti pri zgoraj označenih mestih sub-skripcije: točno izpolnjeno in podpisano prijavnico z navedbe številk starih delnic (v kolikor niso pri zavodu v pologu), i!i začasno potrdilo starih delnic. — Delničarji bivše Jugoslovanske Union-banke zamorejo to opcijo izvesti na ta način, da se vzamejo v obzir njih še neiz* menjane delnice, v smislu svoječasnega zaključka glede zjedinjenja s Slavensko banko d. d., t. j. na vsaki dve delnici Jugoslovanske Union-banke odpadejo tri delnice Slavenske banke d. d.
8. Ažijski dobiček, katerega se doseže pri izdanju novih delnic, gre v korist rednega reservnega zaklada, odbivši stroške emisije in pristojbine.
9. V švrho provedbe te emisije je bil osnovan sindikat, kateri jamči za uspeh povišanja delniške glavnice.	820
fcaakik ix£ Mdj.atelj.: Konzorcij »Tabor«, ** .Odgovora! urednik: Rudolf Ozim. *■* Tiska; Mariborska tiskarna
t