44, štev.
V Kranju, dne 30. oktobra 1914.
XV. leto.
Političen in gospodarski iist.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naroAbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši Itev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani SO K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila te plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, it. večkrat znaten popust. — Upravnistv" naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo
Svetovna vojna.
Srbi vrženi čez Drino. - Hudi boji vzbodno od Premišla. -množili armado pred Varšavo. - Naši napravili nove vrste,
francosko-belgijski meji se nadaljujejo.
Rasi po-- Boji na
Avstrija — Rusija.
Rusi so zapustili mesto Kolomejo, ki leži na sredi pota med Črnovicami in Stanislavom. V Črnovicah so se Rusi prijazno poslovili in mesta niso nič oškodovali. Prej so bili naložili mestu 300.000 kron vojnega davka, a denar so pred odhodom vrnili, ker so se hoteli prikupiti ondi bivajočim Romuncem. Okoli mesta so bili zgradili močne utrdbe, katere so zapustili nepoškodovane. Črnoviškega župana so bili pa Rusi že prej odpeljali v notranjo Rusijo.
Pri Zaluču blizu Šnjatina ob bukovinski meji in pri Pasječni, jugozahodno od Nadvorne, so bili Rusi vrženi nazaj.
Pobegnivši iz Črnovic so se Rusi utrdili vzhodno od mesta pri Mahali, kjer pričakujejo avstrijskih čet.
Od Črnovic do Varšave, na vsi ti dolgi in skoro nepretrgani črti, se avstrijske armade bijejo z ruskimi armadami. Našim armadam pomagajo nemške čete. Rusija je pritegnila na bojišča ob Visli svoje kavkaške, sibirske in turkestanske polke in je dobro oborožila svoje močne trdnjave. Toda našega .juriša" ne prestanejo ruski „mu-žiki" in nemški 42 centimetrski topovi bodo ravnotako razdrobili Ivangorod in druge trdnjave, kakor so belgijske.
Hudi boji so bili zadnje dni ob reki Sanu. Na vzhodnem bregu reke so stali Rusi v utrjenih postojankah. Reka San je zelo narasla in zato je biio težko naše čete prepeljati čez reko. Ta prehod bi nas stal ogromnih človeških žrtev in zato je ukazal poveljnik našim četam, da naj se nekoliko umaknejo. Rusi so precej pritisnili za njimi. Nato so jih naši napadli in potisnili proti reki, kjer jih je veliko padlo. Pri Zareču so naši vjeli 1000 Rusov.
Rusi so odpeljali kot talnika tajnega svetnika grofa Tarnovskega iz Tarnobrega. Odpeljali so iz grofovih hlevov 600 konj in 12 voz pohištva iz njegovega gradu Dsikov.
Deli naše armade so se nenadoma prikazali pred Ivangorodom, premagali dve sovražni diviziji, vjeli 8000 Rusov ter uplenili eno zastavo ter 19 strojnih pušk. Ivangorod je močna ruska trdnjava na Visli, na sredi pota med Galicijo in Varšavo. Od Ivangoroda so Rusi poslali ogromne svoje sile proti združenim avstrijskim in nemškim četam. Vsled tega so boji tu še neodločeni. Nemške čete so odšle v drugi smeri. Avstrijske čete so dosegle zgoraj omenjeni uspeh, da so Rusi zbežali na utrjeni pas pri Ivangorodu.
Pri Jaroslavu se je našim udal neki ruski polkovnik z 200 možmi.
Na srednji Visli se je bila te dni najstrašnejša bitka sedanje vojne. Naši in Nemci, pa tudi Rusi, so postavili na bojno polje velikanske armade. Dne 13. oktobra so napravili Nemci pri Varšavi močan sunek. S pomočjo železnic so dobili vedno novih čet. Bojevali so se z izredno hrabrostjo in ponovili napade v dneh 17. in 18.
oktobra, ki pa niso uspeli. Pač pa je en sam naš kor dne 27. oktobra vjel 10.000 Rusov.
Nove ruske čete so prišle od Ivangoroda, Varšave in Novo - Georgijevska. Avstrijske in nemške čete, ki so sprva prodirale, so se umaknile in se znova urede. K temu je Rusom pripomogel prehod čez Vislo in njihova premoč. Zato Rusi govore o zmagah. Vojna v Ruski Poljski je težavna, ker so pota vsa pod vodo,-živeža pa ondi nikjer nič ni dobiti.
Rusija je pomnožila svojo vojsko z letnikom 1914. Njih število znaša 700.000 mož. Vpoklicani so bili že meseca julija in so se sedaj izvežbali. S to veliko silo so Rusi prekoračili Vislo.
V Galiciji so zadnje dni napravili zakope naši, pa tudi Rusi. Naši veliki topovi so uničili več sovražnih baterij in opirališč. Vzhodno od Premišla je sedaj poveljnik Rusov general Bru-silov. Govori se, da je bil Dimitrijev, napadalec na Premišel, odstavljen.
V Galiciji so se zgradile velike lesene barake za ranjence. V prihodnje se bodo ranjenci zdravili v teh barakah, da ne bodo več prenašali kolere proti zapadu in jugu. Gališki deželni odbor pozivlje zdravnike in bolniško osobje, naj se vrnejo nazaj v tiste kraje Galicije, kjer zopet uradu je jo c. kr. okrajna glavarstva, vlada pa priporoča, da naj še malo počakajo.
V Rusiji je v 25. gubernijah Nemcem in Avstrijcem prepovedano zunaj mest imeti posestva.
Rusi so obljubili 80.000 rubljev nagrade tistemu, ki bi umoril njim zelo zoprnega avstrijskega generala. Atentat na tega generala se je res poskusil, pa brez vspeha. Napadalec je ubil le njegovega adjutanta princa Lobkovitza z Brškovic, sina bivšega vrhovnega deželnega maršala na Češkem.
Sedem ruskih monitorjev, ki vlečejo za seboj 23 ladij, je na poti od izliva Donave proti Ru-ščuku.
Kako jc v Premislit. Ves mesec oktober že grome topovi v trdnjavi Premišel. Okna šklepetajo, ko imajo besedo 305 centimeterski velikani. Strogo se pazi na to, da se kak ruski ovaduh ne priplazi do utrdb. Mesto ima lepo lego pod gričem Znesenje ob srebrnem Sanu. Vse vasi v okolici so že imeli zasedene Rusi, zdaj so le še v Mediki in Šehinju. Enkrat ponoči so bili Rusi prišli do 2000 m blizu mesta, tu skrili svoje topove in začeli streljati v mesto. Ena granata je odbila vogel hiše na Slovackega cesti. Prebivalci so bežali v sredino mesta. Neki pogreb se je moral vrniti, ker so letele ruske krogle v mesto. Večje škode Rusi niso napravili. Prebivalci so zdaj zopet mirni. Malo več gibanja napravi, kadar pripeljejo mrliče in ranjence, ali pa začrnele ruske vjetnike. Veselic po mestu ni. V kavarnah zvečer častniki igrajo šah; več jih je, ki imajo roko na obvezi. Kaj živahno je v Stieberjevi kavarni. Tu se pripovedujejo dogodki dneva, o važnejših stvareh se pa strogo molči. Obolelih vojakov primeroma ni veliko, pač pa
je tu za kolero bolnih 500. Ruski poveljnik Dimitrijev je bil ves divji, ker se mu ni posrečilo, da bi bil vzel Premišel. Drinopelj je ta general zavzel z vednimi naskoki in mnogimi žrtvami, a pri Premišlu ni nič opravil, četudi je pognal v smrt 40.000 vojakov. — Višino Magiero so zasedli tirolski strelci.
Nemčija — Rusija.
Združene avstrijske in nemške čete so zasedle postajo Pruškov, ki leži 12 km zahodno od Varšave. Varšavska banka se je preselila v Petrograd. Nemški zrakoplovci letajo nad Varšavo. Neki Zepelinovec je v Varšavi en dan z bombami ubil 44, drugi dan pa 62 oseb.
Nemci so odbili ruski napad zahodno od Avgustova in zaplenili več strojnih pušk.
V guberniji Suvalki napreduje prodiranje nemških čet.
Rusi za vsak slučaj utrjujejo Petrograd. Z lepaki so razglasili po mestu, da se to godi le iz posebne previdnosti.
Iz Kronstadta, Petrograda in Wiborga so Rusi odpravili vse nemške podložnike. Katerega bi še ondi našli, bi ga smatrali za ogleduha. V Kronstadtu in okolici je raba nemškega jezika prepovedana.
Padel je nemški general Levinsky, ki je bil poveljnik 33. brigade 9. kora nemške armade.
Iz Varšave se poroča. Neprenehoma prihajajo nnve ruske armade: kozaki od Dona, Kavkaza in Urala ter mnogoštevilne sibirske čete. V Varšavi je 300.000 vojaštva. Vojaki ne dobe nič ,vodke", tudi častniki pijejo le vodo. Pod mostovi so položene mine. Nemci so bili že pričeli z napadi na zunanje utrdbe, a so se umaknili.
Avstrija — Srbija.
Da bi bili Srbi zopet vpadli v Srem, ni resnica. Srem je že davno očiščen sovražnika. Občine Jarak pa ni več. Cela vas je bila popolnoma uničena, tako da od nje ni več nobenega sledu. Uničen je tudi »Srbski dom" v Mitrovici, razrušen je bil, ko so Srbi bombardirali mesto.
Srbski četaši so bili zasedli Roraanjo Planino vzhodno od Sarajeva. Dne 28. oktobra so naši po tridnevnih ljutih bojih v prostoru ob obeh straneh ceste, ki vodi iz Mokrega v Rogatico, premagali Srbe in jih po jako hudih bojih prisilili z bajonetnim naskokom, da so se morali umakniti iz utrjenih postojank. Pri Goraždi in Više-gradu so bili Srbi premagani in porinjeni čez Drino.
V severnozahodni Srbiji pri Ravnjem v Mačvi so naši dne 27. oktobra vzeli utrjene srbske postojanke z naskokom. Dobili so 4 strojne puške, 600 pušk, mnogo bomb in veliko Srbov so vjeli.
Naši niso vzeli samo Ravnje, ampak tudi Črno Baro v Mačvi so vzeli z naskokom. Tu so dobili 8 strelnih pušk in 4 topove ter vjeli 500
Srbov. — Srbi so bili prepodeni iz Male Mitrovice, Zasavice in Nočana, ko se je v nedeljo napravil pontonski most čez Savo. Napravila se je zveza med avstrijskimi četami na severu in na zapadu Srbije.
Serajevo je zopet oproščeno. Brzojav deluje in civilne osebe že smejo priti v mesto.
Avstro-ogrski aeroplan je dne 17. oktobra prišel nad Lovčen, napadel radiotelegrafsko postajo in en črnogorski bataljon. Pri tem je bilo ranjenih nekaj črnogorskih vojakov. Avstro ogrsko brodovje je tačas čvrsto bombardiralo Lovčen.
Na Savi je avstrijski monitor .Temes* po nekem uspešnem pohodu nad Srbe zadel na mino in se je potopil. Moštvo se je večinoma rešilo, pogreša se le 22 oseb.
Med Srbi v Bosni je bilo mnogo izdajalcev. Ko so Srbi in Črnogorci iz kraljestev vdrli v Bosno, so se Srbi njim pridružili ali pa jim šli na roko. Sedaj so v vzhodni Bosni Srbi pognani čez mejo in izdajalci vjeti. V Osjek v Slavonijo so pripeljali vklenjenih 500 veleizdajalcev iz Bosne, med njimi so kmetje in inteligentni možje in 32 je pravoslavnih duhovnov. Deželna vlada v Bosni je zaplenila njihovo premično in nepremično imetje. Dne 20. oktobra je bilo v Kladnju po brzem sodu umorjenih 18 Srbov.
Nemčija — Francoska.
V južnih Vogezih so Nemci odbili vse francoske napade. Te dni so se ondi začeli novi boji.
Francoska je vpoklicala pod orožje rekrute za 1. 1914 in so s tem pomnožili armado za četrt miljona. Pozvali so v Švici bivajoče Francoze od 15. do 48.1., da naj se oglasijo kot prostovoljci.
Obolel je nemški general Moltke na jetrih. Njegove posle je prevzel vojni minister Falkenhayn.
Nemčija — Angleška.
Nemci so z močnimi armadami po hudih bojih prekoračili kanal Yser-Ypres med Nieuportom in Dixmuidnom in vjeli 500 Angležev. Angleži so z ladij s težkimi topovi streljali na nemško armado, ki se je bojevala na suhem ob morskem bregu. Angleške ladje so se morale umakniti pred nemškimi topovi. Prišli so Nemci blizu Ca-laisa. Od tod bi Nemci lahko prišli na Angleško. Zato so začeli Angleži trepetati.
Pri Nieuportu so Belgijci dobili v pomoč nove čete. Šestnajst angleških ladij je pa brez vspeha streljalo na nemško desno krilo.
Ostende, ki je v nemških rokah, so obstre-Ijavali Angleži nekoliko časa in zelo poškodovali neki hotel ter ubili 3 nemške častnike in enega višjega štabnega zdravnika.
Italija in Albanija.
Italija se je začela gibati. Poslala je pred Valono v Albaniji celo vrsto vojnih ladij, ki naj dokažejo svetu, kakor pove zelo gostobesedno, pa še bolj megleno uradno poročilo iz Rima, da Italija pravzaprav ne misli zasesti Valone. Ženejo jo na vzhodno obal Jadranskega morja le človekoljubna čustva, ker hoče pomagati ubogim epi-rotskim beguncem in — varovati, da najvišje koristi Italije ne bodo trpele nobene škode. — Turški časopisi menijo, da se bode Italija izognila vsemu, vsled česar bi glede Albanije prišla navzkriž z Avstro-Ogrsko. Vse pa kaže na to, da hoče Italija zasesti del Albanije, ker so Grki vdrli v Argirokastro in Premeti ter zasedli južno Albanijo.
Albanija.
Essad paša je začel krepko vladati v Albaniji. Musso efendija je poslal z vojsko nad Epirote, da jih izžene iz dežele. Od Srbije je pa dobil nazaj kraja Starovo in Pogradec, katerih so se bili Srbi prej polastili.
Rusija in Bolgarija.
Ruski poslanik v Sofiji je nujno prosil bolgarsko vlado, naj dovoli, da se pristanišči Varna in Burgas porabita za ruski prevoz. Poslanik je zagrozil, da bode Rusija, ako se to ne dovoli, nastopila proti Bolgariji z najostrejšimi sredstvi.
Rusija in Japonska.
Rusija in Japonska sta sklenili zvezo, ki naj velja 30 let. Japonska bo zasedla otok Korejo. Obe skupaj bi si pa radi privoščili Kitajsko.
Španjci na Francoskem. Za francosko vojsko se je priglasilo osem sto španjskih prostovoljcev.
Portugalska.
Pripravljanje za vojsko na Portugalskem je zadelo na ovire.
Angleška.
Angleži so plačevali po 9 Šilingov na dan vsakemu prostovoljcu, sedaj so pa to plačo zvišali na 15 šilingov. Angleži imajo baje 1,200.000 mož pod orožjem. Nemčija in Avstro-Ogrska jih imata 4 V* milijona.
Belgija.
Nemčija je postavila v Belgiji svojo vlado in uvedla posebno avtonomijo. Iz belgijskih kopališč je Nemčija izgnale tiste Angleže in Francoze, ki so se še ondi mudili. Odšli so na Nizozemsko.
Turčija.
V Turčiji je bila baje že ukazana splošna mobilizacija. Turčija je napravila zvezo s Perzijo.
Grška.
Grška vlada je naznanila italijanski vladi, da ne namerava za stalno zasesti albanskih pokrajin Argirokastro in Premeti.
Tripolis.
Italijani imajo v Tripolisu še vedno veliko težav. Rod Senusov se je uprl. Dvakrat je napadel Italijane in jih veliko pobil. Padel je tudi italijanski stotnik Caroncini.
Egipet.
Angleži so odposlali v Egipet 20.000 vojakov rekrutov. Vlada v Egiptu je dala zapreti vse avstrijske in nemške podanike, ki so sposobni za orožje. t
Kiau-Čau.
Japonci so doslej brez uspeha obstreljevali trdnjavo Tsingtau. Ranjenih in mrtvih Japoncev se šteje 2500 mož. — Neka angleška ladja je bila pred Tsingtauom težko poškodovana. Lahko poškodovan je bil nemški kanonski čoln .Jaguar". — Prišel je vihar, tajfun, ki je razdrl pomole v Kiaučau-u in potopil 20 japonskih čolnov na jadra.
Turčija se je dobro pripravila za vojno. Vojaštvo so izvežbali zadnji čas nemški častniki pod vodstvom maršala Limana v. Sanders. Nabavila si je Turčija moderne puške in mnogo Kruppovih topov. Angleška, Francoska in Rusija pravijo, da so site turškega izzivanja, za katerim tiči Nemčija. Angleška se pa le-še posebno zatajuje, ker ve, kakšne posledice bo imel njen boj z Izlamom.
Turčija pred vojno. Angleške ladje so priplule pred Dardanele, po Črnem morju se pa ruske vojne ladje bližajo Carigradu. Turčija jc zaprla Dardanele z minami in ognji na svetilnikih pred Carigradom so pogašeni.
Ruski car in Italijani. Ruski car je Italijanski vladi naznanil, da je pripravljen darovati Italiji vse avstro-ogrske vjetnike italijanske narodnosti, ako se italijanska vlada zaveže, da jih ne bo pustila, da bi prišli v Avstrijo, dokler bo trajala vojna. Italijanska vlada je odgovorila, da visoko ceni carjeve simpatične namene, da pa Italija po zakonu ne more nobenega Italijana, ki je prišel čez mejo, siliti k bivanju na gotovem kraju, ako ni zlodejec.
Italija se giblje. Italijanski kralj je podelil komanderski križ reda „Italijanske krone" grofu della Torre, predsedniku katoliške zveze »Unione popolare". To visoko odlikovanje kaže, da hoče vlada za vsak slučaj privezati tudi katoličane. — Te dni se vrše manevri italijanskega brodovja v Jadranskem morju. Najboljše italijanske ladje streljajo na visokem morju pri Tarantu s polnimi naboji iz velikih topov. Za tarčo imajo neko staro ladjo. Vrše se ondi tudi vežbe hidroplanov. Kralj se bo par dni mudil v Tarantu, obiskal arzenal in vojaško bolnišnico. Najbrže bo ondi tudi parada stotnij za izkrcanje, in sicer v popolni vojni razvrstitvi.
Zadnje besede, katere je rekel pokojni romunski kralj malo pred smrtjo svojemu nasledniku, so bile: .Prizanesi domovini, ne prelivaj krvi!'
Nemška križarica «Emden» dela sovražnikom velikansko škodo. Brez števila trgovskih ladij je že potopila Angležem, Francozom in Rusom. Pomaga ji v raznih morjih kakih osem drugih nemških križaric. Angleži so že vsi divji, ker teh ladij ne morejo zaslediti. Poslali so Angleži na lov do 70 ladij, vrh tega pa še nekaj Japonci, Francozi in Rusi. Poveljnik ladje »Emden" ve, da ga čaka smrt, jenjat« pa noče poprej z drznimi napadi.
«Karlsruhe», nemška križarica, je v Atlantskem morju potopila 13 angleških parnikov. — .Emden", je pa zdaj zopet potopila 5 angleških ladij. Ta ladja je naredila angleški že škode par milijonov funtov šterlingov.
V Nemčiji so imeli dne 21. oktobra 296 869 vojnih vjetnikov.
Socijalni demokrati v Nemčiji so se poboljšali. Ko je 22. oktobra v seji državnega zbora predsednik častital cesarici za god, so socijalni demokrati spoštljivo vstali, kar se doslej še nikoli ni zgodilo.
Nikolaj Nikolajevič, veliki knez in glavni poveljnik ruske vojske, je dobil od carja Nikolaja odlikovanje.
Ruski ranjenci. Na ruskih železnicah se rabi 1500 zakurjenih vagonov za prevoz ranjencev in 1400 takih vagonov je še v delu.
V Londonu je umrl Sir Douglas, načelnik angleškega generalnega štaba.
V Južni Afriki, ob reki Oranje, je napadel Angleže polkovnik Maritz. Angleži so ga premagali.
NOVIČAR.
Prestolonaslednik Kari Franc Jožef je
obiskal Polo in je bil od ljudstva živahno vsprejet. Obiskal je tudi Brioni. Vrnil se je na Dunaj poročat cesarju o zvršeni inšpekciji.
Sarajevski umor pred sodiščem. Izpo-vedbe prič so dokazale, da je jugoslovansko nacionalistično gibanje izhajalo večinoma iz .Narodne Obrane". Ondi je imel svoj izvor tudi Jukičev atentat. Pojasnilo se je tudi delovanje dijaka Ivana Endlicherja, predsednika jugoslovanskega ferijalnega društva na Sušaku, ki je nekaj časa širil idejo jugoslovanskega združenja med dijaki v Ljubljani in tu baje napravil neko središče propagande za srbstvo. Omenjeno dijaško društvo je dobivalo denar tudi iz Srbije. Po Bosni je pa veliko vlogo igralo sokolsko društvo v Kragujevcu, ki je podpiralo bosenska sokolska društva. Državni pravdnik je povdarjal, da je Srbija, izpodbujana od Rusije, vse storila, da se avstrijsko - ogrske jugoslovanske pokrajine združijo s Srbijo. Tem srbskim krogom je bil umorjeni prestolonaslednik na potu in zato so se ga hoteli iznebiti. Cabrinovič je prosil prestolonasled-nikove otroke odpuščanja, Princip se je pa po-bahal, da si je napad on sam izmislil in ga izvršil in da se noče nič zagovarjati.
Slovenski «Orei» v boju proti „franco-skemu orlu". Na francosko-nemškem bojišču je med avstrijskimi topničarji tudi Jožef Erjavec z Broda pri Šentvidu nad Ljubljano, bivši načelnik šentvidskega okrožja .Orlov". Pisal je svojemu prijatelju to le pismo:
.Dragi! Sprejmi prisrčen pozdrav s francosko-nemških poljani Takole se spreminjajo časi — lansko leto si ti potoval po teh krajih, letos pa jaz. Iz Avstrije sem prišel v Kolin, od tu smo se peljali v Lüttich. Iz Lütticha smo šli k Na-murju, kjer smo krepko streljali. Od tam smo šli k trdnjavi Maubeuge, kjer je bilo ujetih 40.000 Francozov. Potem smo šli v Brüssel], iz Brüsslja pa v Antwerpen. Od tu prodiramo proti Parizu. Postavili smo se dosedaj še zmirom, kakor se spodobi za kranjskega Orla. Hvala Bogu! Bog daj še dalje tako! Pozdrav Tebi in vsem znancem! Tvoj Jože Erjavec."
V Banji Koviljači, na desnem bregu Drine v Srbiji, je lepo kopališče, kamor je kralj Peter rad zahajal. Sedaj se ondi kopljejo naši vojaki. Tako je sporočil domov korporal Franc Schiffrer iz Kranja.
Koračnica »Vražje divizije*. Junačkomu hrvatskomu domobranstvu posvečuje August Gosti nčar. Imenuje se tako lepa koračnica za gla-sovir. Dobiva se pri skladatelju v Zagrebu in po knjigarnah za 1 K.
Frančiškan dr. Gvido Bant, profesor bogoslovja, je bil poklican za vojnega kurata.
Potres. Dne 27. oktobra ob pol enajstih dopoldne je bil precej močan potres v zgornji Italiji, kjer je po nekaterih krajih naredil nekaj škode. Čutil se je potres tudi na Gorenjskem. V Italiji je bil pa potres tudi že ob petih zjutraj istega dne.
Za cesto Škofja Loka — kolodvor bo
država prispevala 53.000 kron,
V Tržiču se je ustanovil za ves sodni okraj damski odbor, ki pobira darila za v vojni se nahajajoče vojake. Predsednica odbora je gospa županja Frančiška Ahačič, podpredsednici gospe: Avrelija Glanzmann in Ida Mally, veletovarnarjev soprogi. V odboru je še 14 drugih gospej in gospodičen.
Pisma vojnim vjetnikom do 100 gramov teže in dopisnice se morejo prosto pošiljati na Rusko, v Srbijo, Črno Goro, Belgijo, Francosko in na Angleško. Naslov je treba napisati z latinico, nad naslovom pa jasno in razločno dostaviti opombo: Prisfonnier de guerre. Ravnotako lahko vjetniki pišejo domov. Pisma namreč pošiljajo navnaslov: Romunska v Rusijo in Srbijo, Italija v Črno Goro, Švica na Francosko, Nizozemska za Belgijo in Angleško.
Ponarejeni 50 K bankovci so se opazili zadnji čas v prometu, na kar opozarja avstro-ogrska banka. Ponarejen bankovec za 50 K lahko vsakdo spozna.
Odhod vlakov iz Kranja. Vlaki odhajajo iz Kranja v Ljubljano ob 6*52 zjutraj, 1033 dopoldne in 7*33 zvečer; v Tržič odhajata vlaka ob 7-10 zjutraj in 7 40 zvečer (prihajata pa v Kranj ob 638 zjutraj in 702 zvečer). Na Gorenjsko odhajajo vlaki iz Kranja ob 656 zjutraj, 1232 opoldne in 7*29 zvečer.
Padel je v boju pri Grodeku Matevž Za-plotnik, Klemenčev z Letenic. Bit je blag katoliški mladenič.
V ruskem vjetništvu se nahajajo: Ljubljanski profesor Rudolf Grošeli, osmošoiec Jakob Grčar, stotnik Jožef Kregar iz Celja, Franc Skalar iz Ljubljane, učitelj Jožef Toroš iz ČrniČ.
Utonil je dne 22. oktobra v vogljanski luži dveletni fantek Marijan Zadorožny. Njegovi stariši so begunci iz Galicije.
Umrl je češki državni poslanec Vaclav Kotlaf.
Na Vrhniki je bivalo doslej 67 rusinskih begunov. Ti pišejo v list „Dilo", da se med Slovenci dobro počutijo. Ogledali so si že krasno okolico in čudovito Postojinsko jamo. V vrhniški župni cerkvi imajo svojo božjo službo in njihov pevski zbor poje pri sv. maši v staroslovenskem jeziku. Nekaj se jih je zadnje dni že vrnilo v Galicijo. Rusini se bodo pri nas marsikaj naučili. Tu vidijo razvito našo gospodarsko organizacijo, ki je pri njih še v povojih. Prinesli so Rusini iz svojih .narodnih škil" za naše slovenske kraje samo nemška imena, kakor: Krajnburg, Vipah, Gurkfeld itd. Sedaj so izvedeli, da imajo ti kraji prav lepa slovenska imena. Znabiti bodo še celo .Adeljsbčrski pečeri* v prihodnje rekli .Postojin-ska jama".
Kolera. Ranjenci, došli s severnega bojišča, so po razum krajih zatrosili kolero. Na Dunaju jih je že več obolelo za kolero, posamezni slučaji so pa tudi v Gradcu in po drugih mestih.
Na Reki, kjer sme Japonec, Anglež in dr. nositi svoj znak, je pc mestni odredbi nošenje hrvatskih barv že dlje časa prepovedano, dasi je Reka kos hrvaške zemlje. V zadnjem času je policija z golimi sabljami, laška sodrga pa z noži in koli napadala hrvaške novince, nabornike in vojake, ki so prihajali iz okolice na reški kolodvor, da se odpeljejo v vojsko. Zdaj pa je tem razmeram napravil konec general Klobučar, ki je dosegel odpravo krivične odredbe o zabrani hrvaških znakov.
Župne matice pri Srbih. Hrvaška vlada je odredila, da v prihodnje srbska pravoslavna duhovščina na Hrvaškem in v Slavoniji ne bo smela več voditi župni h matic.
Katekizem pride nazaj. Pod framasonskim županom Nathanom je bil v Rimu odpravljen katekizem iz šol. Novi občinski svet rimski je pa ukazal, da naj se zopet uvede poduk krščanskega nauka v vseh ljudskih šolah v Rimu.
V Londonu so Angleži napravili „pogrom" na Nemce in oropali ondotne nemške trgovine.
Kuga je prišla na Portugalsko in se je že precej razširiia. Zaradi tega Portugalska nima veselja, da bi pričela vojno.
Ženske prišle naprej. Po novem zakonu, izdanem 12. oktobra, morejo biti ženske priče pri sestavi pismenih listin in pri oporokah, potem za priče pri sestavi notarskih spisov, kakor tudi za prve ali edine priče pri sodnijskih in notarskih poverilih ali drugih notarskih listinah. Če se podpišejo kot priče na zasebne listine v malotnih zemljeknjižnih rečeh, s tem nadomeste podpis moških prič. — Nadalje morejo biti ženske tudi samostojne varuhinje ne le svojih, ampak tudi tujih otrok, da, celo kuratorice svojih mož. Le v nekaterih slučajih postavi sodišče sovaruha, ali pa aovaruhinjo otrok.
Dedno pravo ugodno za vdove. Naš
državljanski zakon, ki je bil doslej v veljavi, je bil vdovam malo prijazen. Če se je kaka žena trudila dolgo vrsto let in skupaj spravljala premoženje, pa ji je mož umr! brez oporoke, so dobili moževi sorodniki, včasih precej daljni, tri četrtinke zapuščine, žena pa le eno četrtinko. Novi zakon bo za vdove bolje poskrbel in zapuščino brez oporoke takole urejuje: 1. Vdova, oziroma vdovec, ako je biia žena gospodarica na posestvu, dobi eno četrtinko dedščine in vrh tega še en delež kakor otroci umrlega. 2. Če ni otrok, dobe starši, oziroma njihovi potomci eno polovico, drugo polovico vdova. Potemtakem ima vdoya tisto stopnjo, kakor tast in tašča skupaj. 3. Če ni ne otrok, ne staršev in tudi njihovih potomcev (svakov in svakinj ter njihovih otrok) ne, pač pa stari oče in stara mati, potem dobita ta dva polovico, drugo polovico pa vdova. Kar bi pa imeli dobiti potomci starih staršev (strici, tete, bratranci, sestrične in njihovi otroci), dobi tudi vdova. 4. Če ni ne otrok, ne staršev, oziroma njihovih potomcev, ne starih staršev, dobi vdova celo premoženje. 5. Vdova ima kar naprej izključno pravico do vsega premakljivega blaga, ki spada k gospodinjstvu. 6. Oporoka mora poskrbeti za ženo, in sicer mora dobiti žena najmanj polovico tega, kar bi ji pripadlo, če bi ne bilo oporoke. Drugače ni veljavna, Mož sme izključiti svojo ženo iz oporoke samo, če je žena po svoji krivdi ločena od njega, ali Če je storila kaj takega, da bi se bil mogel 3odnijsko ločiti od nje. 7. Vdova ima pravico, dokler se zopet ne omoži, do primerne preskrbe, v kolikor ni po svoji ded-ščini ali drugače preskrbljena. Če je kaj otrok, niso nič na škodi, ker so že tako dolžni skrbeti za mater. Glede na druge sorodnike je pa prav, da se pred njimi poskrbi za to, da umrlega žena dobi, kar potrebuje, če se s tem tudi njihova dedščina zmanjša ali celo popolnoma izgubi.
Sladkor bo najbrž ena izmed tistih redkih potrebščin, ki bodo vsled vojne cenejše. Letošnja letina sladkorne pese je namreč izredno dobra in obilna ter znaša 20 milijonov metr. stotov, to je pet milijonov metr. stotov več, kakor navadno. Tudi ne bo mogoče izvažati sladkorja, dasi ga porabimo sami le okoli šest milijonov metr. stotov. Se nam vsaj ne bo treba kislo držati, ko bomo imeli dosti sladkorja.
Carina na žito. Dne 9. oktobra se je v Avstriji odpravila carina na Žito. Država je dobivala prej od 100 kg pšenice 6 K 39 v in od 100 kg rži 5 K 80 v carine. Izguba carine za državo je zelo občutna. Vsak je pač mislil, da bode vsled tega žito. ceneje. Prišlo je pa veliko razočaranje. Cena žitu je precej drugi dan po odpravi carine poskočila in sicer pri pšenici za 86 v, pri rži pa 1 K 20 v pii 100 kg. Kdo pa spravlja ta dobiček? Špekulantje na borzi in veliki mlinarji spravljajo carino v svoj žep. Vojna uprava potrebuje za armado veliko moke, zato so Veliki prodajalci žita na dobrem in izvrstno žanjejo, zlasti še zato, ker se niso še določile za žito, najvišje cene. Peki in drugi prodajalci kruha1 so zdaj v škripcih. Vsakdanji kruh potrebuje tudi največji revež, mi vsi pa bi radi to najpotrebnejše blago po ceni dc bili. Zato se mnogi jeze nad prodajalci kruha, češ, da odirajo ljudi. Toda ti si sami ne morejo nič pomagati, ker so popolnoma odvisni od velikih mlinov, ki so že nezaslišano visoko dvignili cene moke. Nasprotno, prodajalci kruha zdaj manj zaslužijo, kakor so prej, ker cene moke skačejo višje, kakor oblasti puste dvigati cene kruha. Vir draginje je torej iskati v cenah moke. katere rastejo v dveh smereh: navzgor v cenah, navzdol v kvaliteti. Pomoči proti temu mi ne poznamo nobene druge, kakor molitev, da bi vsemogočni Bog kmalu dal srečen konec vojni.
Razglas. Lov tržne občine Železniki se bode dne 26. novembra 1914 ob 11. uri dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe v zakup oddal za dobo pet let t. j. od 1. decembra 1914 do 30. novembra 1919. Zakupni in draž-beni pogoji se lahko vpogledajo pric. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami. C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne 23. okt. 1914.
Razglas. S 17. oktobrom 1914 je stopila v veljavo ministerska naredba z dne 14. okt. 1914 št. 285 drž. zak., s katero se omejuje klanje telet. Glasom te naredbe se smejo teleta v starosti do šest mesecev v svrho zakola prodati ali zaklati le z dovoljenjem od okrajnega glavarstva za to nastavljenega zaupnika. Imena in bivališča teh mož za vsako občino se bodo od strani županstev obelodanila. Od oblastvenega dovoljenja za zakol so izvzeta: a) teleta, ki se v svrho zakola uvažajo iz inozemstva, b) teleta, ki so bila dokazano pred veljavo te naredbe v svrho zakola nakupljena in se jih tekom osem dni zakolje, c) teleta, ki se morajo v sili zaklati. V slučaju dovolitve zakola izda omenjeni zaupnik posebno nakaznico (dovoljenje za zakol), ki jo je pri prodaji teleta izročiti kupcu. Prilično zakola odvzame to dovoljenje živino- in mesc-oglednik, ki mora te izkaznice zbirati ter oddati vsak teden potom županstva podpisanemu uradu. Proti zavrnitvi dovoljenja za zakol dopuščena je tekom 14 dni pritožba na okrajno glavarstvo. Prestopke
te naredbe bo kaznovala podpisana politična oblast z denarnimi globami do 500 K ozir. z zaporom do enega meseca, trgovce z živino ali mesarje pa razventega slučajno tudi z odvzetbo obrtne pravice. Izrecno se opozarja, da je v smislu § 17 zakona z dne 11. avgusta 1890 štev. 4. dež. zak. iz leta 1891 prepovedano klanje telet pod starostjo štirih tednov in predno imajo prednje mlečne zobe. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 23. oktobra 1914.
ZADNJE VESTI.
Dunaj, 27. oktobra. Severno od Ivangoroda so novi ruski armadni zbori prišli čez Vislo.
Genf, 27. oktobra. V Italiji so nemiri, ker je nekaj železničarjev prišlo v preiskavo. Socija-listi nameravajo napraviti splošni štrajk. Tudi znani ruski manever, da bi bili avstrijski italijanski vjetniki izročeni Italiji, je v stanu napraviti gibanje med ljudstvom.
London, 27. oktobra. Uradno belgijsko poročilo pravi, da so Belgijci izgubili v devetih dneh 10.000 mrtvih in ranjenih pri reki Yser. Angleži so pri Yserju imeli jako trd boj in bi bili podlegli, ako bi ne bili dobili pomoči. — Padel je v bojih s Francozi grof pl. Moltke, sin šefa nemškega generalnega štaba.
Sarajevo, 28. oktobra. Izrekla se je danes sodba nad veleizdajalci. Danilo Ilič, Velko Cu-brilovič, Nedjo Kerovič, Miško Jovanovič, in Jakom Milovič so bili obsojeni k smrti na vislicah, Mitar Kerovič k dosmrtni težki ječi, Gavrilo Princip, Nedeljko Cabrinovič in Trifko Grabeč so dobili po 20 let, Vazo Cubrilovič 13 let in šest drugih po nekaj manj let ječe.
Dunaj, 28. oktobra. Romunski učitelj Ga-brielescu, najet od Rusije, je streljal na polkovnika Fischerja, a zadel Lobkovitza. Napadalca so na mestu ustrelili.
Berlin, 29. oktobra. Potopila se je neka ruska torpedovka, ki je najbrže zadela na mino.
Rim, 29. oktobra. Dne 26. oktobra je bila huda kanonada med Lovčenom in Kotorom.
Sofija, 29. oktobra. General Radko Dimitrijev je bil odslovi jen. V rusko vojsko je vstopil njegov sin.
London, 29. oktobra. Princ Moritz Batten-berški, brat španjske kraljice, je bil ranjen v francoski fronti in je za rano umrl.
Rudolf Florjančič, ključavničar v Kranju, je bil na severnem bojišču ranjen v desno roko in leži v bolnici na Ogrskem.
Brezje. Ogenj je 27. t. m. uničil na Brezjah hiše z gospodarskim poslopjem posestnikom Al. Frelih in A. Griben. Posestniku A. BabiČ-u pa gospodarsko poslopje. Posestnik Griben je v vojski v Galiciji, posestnik Babic se pa že od septembra pogreša. Škoda je velika, zavarovalnina pa le neznatna. — Nevarno je ranjen na severnem bojišču načelnik brezjanskega Orla Rudolf Kleindienst. Leži v Igli na Ogrskem.
Darila poveden vojne za podrufnieo deželnega pomožnega društva -Rdeči križ« v Kranju.
Delhunia R. Tržič, 106 K, Fuchs Clemens, Str mol, 20 K, Fuchs Gilbert, Kokra, 6000 K, Gasilno društvo, Staraloka, 10 K, Goeken Julij, Tržič, 10 K, Gorjanc Franc, Čirčiče, 3 K, Gunzl Anton, k. u. k. Feldmarschalleutnant, Preddvor, 100 K, Hafner Marija, žup. sopr., Skoljaloka, 20 K, Hranilnica in posojilnica, Cerklje, 30 K, Hranilnica in posojilnica, Železniki, 20 K, Hranilnica in posojilnica, Dražgoše, 20 K, Hribar, šolski ravnatelj, po gdč. Danici Mavr,  Kranj, 10 K, Karlin Janez, župnik v p., Škofjaloka, 20 K, Kenda Ivan, kurat (zbirka), Novake, 46 K 40 v, Kreditno društvo, Kranj, 100 K, Leveč Anton, advokat (poravnava v pravni zadevi K. Windischer ca. Frančiška Delneri), Kranj, 30 K, Lončar M. Tržič, 5 K. Lončar M., Tržič, 10 K, Majdič Vinko, Kranj, 3000 K, Mally Karl B., Tržič, 50 K, MarinČek Matija, Tržič, 5 K, Merk Ana, stotnikova sopr., Kranj, 100 K, Moline Charles, Slap, 50 K, Neimenovan po gdč. Danici Mayr, Kranj, 10 K, Občina Predoslje, 50 K, Oblak Franca, Prilesje, 1 K, Permozer Nik., Badgastein, 5 K, Pipan G Trata, 2 K, Pivk N., Ttata, 60 v, otočnik Alojzij, Lučine, 3 K, Rajčevič Fr. župnik, Lučine, 10 K, olskc vodstvo, Naklo, 24 K, Športni klub (čisti donos nogometne tekme), Kranj, 72 K 57 v, Stupica Ivan, učitelj, Dražgoše, 2 K, Subic Elizabeta, Javorje, 2 K, Vojaško veteransko društvo, Kranj, 50 K, Baron Zois Egon, Brdo (Egg), 26 K, Županstvo sv. Ana (zbirka), 100 K, Županstvo sv. Katarina (zbirka), 44 K 40 v, Župni urad Dražgoše, 30 K, Župni urad Kokra, 10 K, Župni urad Kovor (zbirka), 100 K, Župnija  Kranj,   18  K  40  v,   Župni   urad Leskovica (zbirka) 205 K 10 v, Župni urad Lučine, 22 K, Župni urad Nova Oselica, 20 K, Župni urad Poljane, 50 K, Župni urad reddvor (zbirka), 202 K 50 v, Župni urad Selca (zbirka) 150 K, upni urad Sora (zbirka), 100 K, Župni urad Sorica (zbirka), 160 K, Župni urad Sv. Jošt (zbirka) 64 K, Župni urad Trboje (zbirka) 32 K, Župni urad Trstenik 60 K. Skupaj 11.391 K 97 v.
Nabiralna pola župnije Zalilog. Zalilog: Anton Hribar 10 K, Franc Demšar 10 K, Walter Alfeld 10 K, Janez Tolar 2 K, Luka Benedičič 2 K. Davča: Marjeta Frelih 2 K, Marijana Ernst 1 K, Marija Ceferin 1 K, Jakob Biček 1 K, Martin Rant 2 K, Marjeta Przelj 2 K 50 v, Jan. Sturm 1 K. Potok: Gašper Sturm 1 K 06 v, Peter Ceferin 1 K, Neža
Pintar i K, Matej Koblar 1 K, Jože Ceferin 1 K 20 v, Franc Ceferin 1 K, Jernej Sturm 1 K 60 v, Mohor Ceferin 1 K, Anton Rant 1 K, Matej Cemažar 1 K. Osojnik: Lovrenc Deriink i K. Matej Rant 2 K, Jakob Dolenc 1 K, Franc Cemažar 5 K 40 v. Zalilog: Uršula Potočnik 1 K, Franc Mediževec 1 K, Jožef Veber 1 K. Neža Markelj 1 K, Janez Deriink 1 K, Alojzija Žbontar S K, Gašper Šmid 10 K, Mart. Rant 1 K, Jernei Smld 1 K. Neža Cemažar 1 K 20 v. Fr. Frelih 1 K 20 v, Janez Kovač 5 K. Simon Zupane 1 K, M. Zupane 1 K, Katar. Benedičič 1 K, Janez Markelj 5 K. Peter Zupane i K, M Mediževec 5 K, M. Mediževec 1 K, Janez Kenda 1 K. Neža Benedičič 1 K, Ana Kenda 1 K, Marija Habjan l K, Jakob Markelj 1 K, Marija Zupane in Katarina Benedičič 5 K 70 v, Luka Debeljak 1 K. Martin-vrh: O. Markelj 1 K, Jak. Jelovčan 1 K, Ant. Demšar 1 K, Matej Debeljak 1 K, Jan. Pintar 1 K 06 v, Jož. Pintar 1 K, Matija Pintar 1 K, Neža Pintar 1 K, Val. Debeljak 1 K, Andrej Deriink 70 v. — Skupaj 130 K 62 v.
Iz nabiralne pole gospe Marije Kušar v Kranju. Klane: Koželj Jakob 3 K, Kokal Primož 2 K. Kerč Jernej 1 K, Pavlic 1 K, Pavlic 1 K, Rebolj 1 K, Grašič 1 K, Hreščič 1 K. Gorenje; Ovsenek 1 K, Stirn 1 K. Kral Jera 2 K. Kern 3 K, Sajovic 2 K. Sajovic Minka 1 K, Pelko 1 K, Fajfar M. 2 K, Tomažič Marija 2 K, Volčič 40 v, Kalinšek 1 K, Cebesnik M. in Marjana 2 K, Škorle J. 1 K, Jerman 2 K, Pleša 1 K, Mrak Tone 2 K, Veternik Ignac 1 K, Pelko 20 v, Gorjanc P. 40 v, Pelko 1 K. — Skupaj 38 K.
PISARNA la urejevanje splošnih gospodarskih, zadev
J. Rozman, Kranj.
I. Denarni promet: izposiovanje po-
sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: izdaja
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komerc. zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. StrOkOVni naSVeti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—46
Izvrstno OGLJE
dobijo kovači, ključavničarji kleparji in tudi perice
pri
Franca Ka^alta, Kranj.
Lepo stanovanje
v !*fll. o Hranili
obstoječe iz 4. sob, kleti in drugih pritiklin ter nekaj vrta, se odda s 1. novembrom ali takoj. Natančneje se izve pri tvrdki
Zabret Q Komp.,
Britof pri Kranju.
Premog
trboveljski, najboljše kakovosti. Ima vedno v zalogi ter prodaja najceneje tvrdka
7eodor Jforti
pokrivalec streh, klepar ter vpeljevalec vodovodov
SJubljana, poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih Ulepnr.sk 31* del in i><>-Urlvonje streli z angleškim, francoskim intuzemskim škriljem, z azbestcementnim škriljem «Eternit», dalje z izbočeno in ploščnato opeko, lesnocementno in strešno lepenko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Popravila točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
Podružnica v Trstu, Via Miramare št 71,
ki jo vodi poslovodja g. Franjo Jenko.
Hiigiist Hgnola
Ljubljana, Dunajska cesta
J. Kušian, Kranj.  »•« u»olefl "a00"'
----------............................................«................. priporoča svojo veliko zalogo
Umetni zobje!
Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo
aitietikanskl umetni zobje
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zobfe 20
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc zobofehničnem ateljeju
O. Seydl, LInbl|ana.
Stritarjeva ulica št. 7.
stekla, porcelana, svetilk, okvirov, ogledal, Sip 1.1, d.
kakor tudi vse druge v to stroko  spadajoče predmete.
Prevzema za steklenje novih stavb, slikanje na steklo In umetno steklarstvo.
e
4>
00 1
v/5
HA
C
L.
>
l/l
>
O
¿0 >
C/5 U
C ee
>N
O C
c/5 g
N g. O
C >
o o
N O
>g I
8.1
.5 o
05
E o
"O
I »
Bi
«2£
m
B
K/5 K/5
CJ —
C C
•o O •
o *c p
-a o
3
S*
M
N O
>
Lastništvo in tisk .Tiskovnega društva" v Kranju.
YU