m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE L«t0 2. Štev. 301 - Cena 4.- lire Poštnina pl_a«iana v gotovini Spedizion^ji^^bbon^£os^le_ TRST, sreda, 15. maja 1946 Uredništvo la uprava, Piazza Goldoni 4t. 1 - L Tel, it.' 93S06 93807, DŽ808. kokopiai ae ne »inM)o Trst je bistvene važnosti za našo deželo. Pri naši zahtevi bomo ostali. Maršal TITO Preizkusni kamen zavezništva Vsa sporna vprašanja pri pri-P V1 mirovne pogodbe z Italijo , 8e premaknila z mrtve toč-vr \ ’ ,e Slede pravične rešitve v* or*5 anJa Julijske krajine, nam-JL0 P°teku razmejitvene črte Jugoslavijo in Italijo, se ministri štirih velikih držav nikakor ne eJ° zediniti. Kje tiči vzrok? ODLOČNA ZAHTEVA Protestna zborovanja VSEH JUGOSLOVANSKIH NARODOV je J Valstvo Julijske krajine Ve .®v°j° borbo na strani zahoče v •*asno povedalo, kam • voditelji nove Jugoslavije ia pa .konferencah v Londonu obrazložili in odločno Sovi t na*e za^teve. Zavezniška ker • zveza nas Je podprla, t,j„n ^ nespremenljivo načelo ®VobL ZunanJe politike pomoč Rodoljubnim narodom, ki se Yi Za svojo svobodo in neod-*lo°St V tem primeru pa gre ne^aj več: v teku- osvo-Sovie,e v°Jne se je med narodi skirn' zveze *n jugoslovan- Ofojj nat-odi skovalo bratstvo v Priiati•kar tvori podlago za b°jnoe^ke odnošaje in medse-Vam ®°moč med obema drža-kj 2^, ®taUšče našega ljudstva, p^vi eva spoštovanje svojih i4 c' Je stališče Jugoslavije, jvej,gto tudi stališče Sovjetske ^ vprašanju Julijske krajno ta ne more biti dru- j Molotov, ^g08laVije in 8 tem upraviče- ki podpira stališče “4 iVteVe našega ljudstva, je Hjj, poti> ki je velike zavez-Lg ® narode privedla v Berlin. '' Voini? bomo pri reševanju po-"i t Poti vPrašanj ostali na isti “4tnW 8Poštovali načela, ki so bom °®0g°čila skupno zmago, Ijj. -ovvuo Oftupiiu H6]je lahko postavili trdne te- '5 i i y>t\ i $ i V 'i Voi„: organizaciji miru v po-Jtu Evropi. diy aj° se je moglo torej zgo-HjaL1 je glede vprašanja Ju-viet va^*ne in Trsta, med iu s*im zunanjim ministrom 2av^nanjimi ministri ostalih Ulj gf^kih držav, med kateri-cif^. v teku borbe proti na-Varivt Prav tako skovalo to-VeljK v° v orožju, nastala taka 6kjJ* razlika, da je le sovjet-vične atlji minister podprl pra-ka t Zatlteve skupnega zaveznici ^Scislavije, vsi ostali zuna-teriaW?.tri Pa zagovarjajo im-k-rnl-r ne zahteve po tuji h nVprav tiste Italije, ki je Set w Zemlji skozi petindvaj-ki leet, otirala naše ljudstvo; UhP • vseskozi napadalec fc jCiSlnija. Španija, Albanija), i ,So^elovala z Nemci v Ve2aik& v°jni> dokler je za-?(j,^l.niso prisilili na kolena, k^^nii besedami: zavezniku ^ ’ °apadalcu nagrado! Je Jkemu mora biti jasno, da tfafea talt^ podlagi nemogoča ^zu^.^rganizacija miru. Taka lilijo v med JuS°8'avijo in ^ico zaveznika plačuje s ’ napadalcu pa daje po-Vti0re biti samo v interesu Ufo 8t'h reakcionarjev, ki de-^^se kriplje, da bi ustva-°1 med velikimi zavez- B e ograd, 14. Tanjug. — «Bor-ba* objavlja uvodnik- pod naslovom ^Priključitev Trsta k Jugoslaviji — odločna zahteva vseh jugoslovanskih narodov», ki pravi med drugim: ^Narodi Jugoslavije, vštevši prebivalstvo Trsta in J K, so o-gorčeno sprejeli ne le porodilo komisije strokovnjakov, temveč tudi dejstvo, da so to poročilo sprejeli nekateri zavezniški predstavniki. Jugoslovanski narodi niso nikoli mislili, da bi v takem *tpra-šanju» moglo priti do takega pomanjkanja objektivnosti, kot so ga pokazali ameriiki, angleiki »it francoski strokovnjaki. Se manj so mogli pričakovati, da bodo predstavniki teh zavtzniikih dežel pripravljeni sprejeti tako poročilo kot osnovo za reiit.v vprašanja jugoslovansko - italijanske ■meje. Zahteve prebivalstva Trsta in JK po priključitvi k Jugoslaviji ne izvirajo od včeraj ali pred-včerajšnj m ali iz časa pretekle vojne. Na tem ozemlju stanujejo že stoletja Slovenci in Hrvati, ki so ogorčeni nad podpiranjem včerajšnjega zatiralca in odobravanjem njegovega zatiranja prebivalstva na tem ozemlju. Ce upoštevamo ogromno števi-lo njunih žrtev, zahteva Jugoslar vi ja vsekakor manj, kot katera koli druga dežela, kajti Jugosla-1/1 ja terja samo to, kar je njene. Enotnost JK, interesi vseh delov tega ozemlja in geografski položaj dokazujejo, da je JK nedeljiva m da pripada v celoti Jugoslaviji. Prebivalstvo Trsta in JK ne bo nikoli privolilo, da se Trst in JK odtrgata od Jugoslavije in izročita Italiji. Jugoslavija se ne bo nikoli sprijaznila s poročili ameriških, britanskih in francoskih strokovnjakov. Jugoslovansko ljudstvo ne bo dovolilo, da bi se ponovile nekdanje pogodbe, sestavljene na škodo jugoslovanskih narodov». V listu jie s Sovjetsko zvezo j. neizbežno, iskrena, po-je .^^emo razumeti, kako °8l° zgoditi, da stališče ;. -!keg Cga> angleškega in fran-t^am *Unanjega ministra v n^jske , državne pripadnosti h^r°tuie raj'ne in Trsta na-a!;e^om demokracije, K- in samoodločbi na-, osnovo demo-i# '*Ve2tUšW. ^lolta štirih velikih ‘Je 'J1 držav. Vsako vztra-4 ju al{i razmejitveni črti ?®?’?vijo in Italijo, ki j.^nost 1VlC0 za naš narod in h:Za napadalno politiko da 80 izja‘ vaPvatija * q Prijateljskega so-11« a la* i Sovjetsko zvezo na- b!se 3 PredlaSa’ S. DotrpiL- j° dejansko ustva-*■» lsko * po£°ji za napad na * zo- Samo tisti, ki tyko 3»na novo v°jno- tako pravič-Vi0!llenl 8a vPrašanja, ^ Pravi žalitev in tep-(Na; avic svobodoljubnega C^krata ^8al!teKa resničnega kSlede d%J<5 reSlteY vpra-C‘^ke “ržavne pripadnosU »t^0 Preprog "e ,!n Trsta Prav k, * naše nLa ot je prepro-« ^ko • Pnm°rsko ljudstvo Tretji kongres jugoslovanske mladine Zagreb, 14. - Tanjug — Tretji kongres USAOJ-a je imel včeraj svoje prvo rodno delovno zasedanje. Iz poročila, ki ga je predložil odbor za ipoverilnice, je razvidno, da se udeležuje kongresa 1533 delegatov iz vseh ljudskih republik Jugoslavije. Po narodnosti so za. stopani: 553 Srbov, 272 Hrvatov in 175 Slovencev, 174 Črnogorcev, 149 Makedoncev, 68 Mohamedancev, 38 Skipetarjev, 4 Bolgari, 6 Poljakov ter po en Rus, Ukrajinec in Ceh. Po tem poročilu so pozdravili kongres predstavniki tujih delegacij. V imenu mehiške mladine je pozdravil kongres Ernesto Madero, Pariz, 14. — Pos:bni dopisnik velikega pariškega dnevnika «Fran-ce nouvelle» Georg:« Royer priob-ča svoje vtise s svojega potovanja po Jugoslaviji. «France nouvelle» poudarja, da so Jugoslovani pod vods'.Vom maršala Tita in s pomočjo Rde>'e ar-male za ceno 1.700.000 človeških življenj pridobili svojo svobodo in piše: «V novi Jugoslaviji po borbi ni več prostora za izdajalce. Partizanska armada je zrasla v zdravo in mogočno ljudsko armado. Svobodne volitve so pokazale popolno zaupanje prebivalstva v one, ki so jim prinesli osvoboditev ih ki naj bodo njihovi voditelji po zmagi«. V nadaljevanju prikazuje list obširno delo za obnovo deželej ki se mu je jugoslovansko ljudstvo posvetilo z resničnim navdušenjem List piše: «Te naloga so se narodi Jugoslavije lotili s čudovitim poletom. Oni, ki so imeli toliko srčnosti v vojni za osvoboditev, niso mogli odkloniti svojih rok svoji domovini. In dejansko vrše svoje delo tem raje, ker vedo in vidijo, da so jim vrata v prih6dncst Široko odprta*. «France_ npuvelle» prehaja nato na socialne reforme,.'Hi so bile doslej izvršene v Jugoslaviji in pou darja velike uspehe, kf eo bili doseženi na teifn potju. Giorfeefs Ro-yer opisuje veličastne proslave prvega maja in poudarja zlasti: «V številnih delegacijah, ki so korakale po ulicah prestolnice, smo zlasti opazili delegacijo Siovcncev iz Istre in JK in Italijanov iz Trsta, ki so nosili zeleno-bJlc-rde-čo zastavo s Titovo rdečo zvezdo. eTrst hoče biti Jugoslovanski ta parola je bila zapisana na njihovih transparentih. Kako preprosta je ta zahteva po pravu in pravici! Kako ovividno je, do hoče delov/io ljudstvo iz to-varen ne gl-de na svoj narodnostni izvor, priključitev k Jugoslaviji, zemlji svobode in jadostnega dela. Posebni dopisnik tednika «Fran-ce nouvelle» prikazuje nato sila navdušeni sprejem, ki ga je priredil Beograd francoskim delegatom, k| so prispeli na sestanek, organizirani od društva Jugoslavlja-Fran-clja». Zlasti iskreno je bil pozdravljen Marcel Cachln. «Francosko-jugoslovansko prijateljstvo je živa realnost, zakoreninjena v srcih vseh nas. Da bi jo prikazali v resnici, so Jugoslovani izročili Cachinu najvišje odlikovanje svoje republike. Potrebno je, da pride nekega dne naš? medse, nadvojvodo Franca Ferdinanda bojno prijateljstvo do izraza v dl- Med nacistično okupacijo so JcSko-plomatični listini. Tudi Thorez je slovaški domoljubi odstranili spo- vpisal v svoj program zunanje politike zavezniške pogodbe z vsemi evropskimi demokracijami, zlasti pa z jugoslovansko republiko*. Royer zaključuje: »Jugoslovan- sko ljudstvo, to ponosno ljudstvo, se je lotilo svojega velikega, neposrednega. cilja, —• obnove opusto-šene domovine. Prav,ta teden se je pričela velika kampanja#za obnovo, za katero so sindikati mobilizirali v 14 dneh tisoče in tisoče prostovoljnih delavcev*. Spomenik Gavrilu Principu m Češkoslovaškem Praga, 14. - Tanjug — V Terezi-nu na Moravskem je bil odkrit spomenik Gavrilu Principu in njegovim tovarišem, ki so leta 1914. napravili atentat na avstrijskega menik s podstavka in ga skrili. Sedaj so spomenik ponovno od krili. Odkril ga je jugoslovanski veleposlanik na Češkoslovaškem. Ob odkritju spomenika so se vršile velike slavonosti, ki so bile izraz iskrenega češkoslovaško - jugoslovanskega bratstva in prijateljstva. Nemčija • Španija ne dcZele na škodo zavezniške Jugoslavije. Zahtevamo, da se spoštuje pravica do samoodločbe in priključitve Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji.* Tudi delavci tovarne «Mars» so pos'ali brzojavko, v kateri so naglasi!!: «V interesu trajnega mi-ru je, da se spoštujejo pravice ljudstva,* Prebivalstvo Gornjega Mila-novca v Srbiji je z velikega protestnega mitinga, ki se je tani vršil proti krivičnim predlogom razmejitvene komisije, poslalo Svetu zunan jt i iniristrov brzojavko, v kateri zahteva priključitev JK in Trsta k Jugoslaviji. 3.000 oseb se je udeležilo mitinga v Sopotu v Srbiji. Protestni miting se je vršil tudi v Novem Karlovcu.: Mladina kelubarskegr okroUja ja priredl a velik miting v Mio-nicl, s katerega so poslali brzojavko. V tej brzojavki pravijo med drugim: «Nikoll in pod nobenim pogojem ne bomr. sprejeli nepravične odločitve, ker smo se ravno proti krivici bor:), ca strani zaveznikov. Po vseh žrtvah, ki smo jih da'i, ne bomo nikoli pr!-stali na to, da bi bila naSa JK iti Trst odtrgana od nai. Upamo, da bo zmagala pravica ln da bosta JK in Tst pripadala nam, ker sta naša.* ZA PRAVICO ali strateške pozicije KRATKE VESTI LJUBLJANA. V navzočnosti več tisoč planincev so v nedeljp odkrili. v Kamniški Bistrici spomenik slovenskim planincem, ki so padli v vojni proti fašizmu. Slavnost se je končala s salvami na čast padlim borcem.- n WA9HINGTON. Sinoči je ameriška skupščina odklonila predlog, Moskva, 14. - Tass — Kakor piše revija «Svetovno gospodarstvo in svetovna politika*, organ Akademije znanosti ZSSR, so padli v reko sovjetskim zasedbenim obla-1 po katerem ne bi smel biti v pri- tem v Nemčiji trije dokumenti, ki j hodnjih 5. letih nihče poklican pod odkrivajo resnične odnese med j orožje, pač pa je začasno sprejela frankovsko Španijo in nacistično zakonski predlog, naj bi bili ame- Nemtijo. Ti dokumenti so bili sestavljeni v hitlerjevskih uradih. riški družinski vojačke službe. očetje oproščeni Razmejitvena komisija je preu-if-vala Tiarodnostno in gospodarsko stanje Julijske krajine z namenom, da olajša delo za mirovno pogodbo * Italijo. Njeni izsledki so se — kakor je izjavil podpredsednik jugoslovanske vlade Kardelj — skoraj v celoti sk,adaH z dejanskim stanjem. In vendar zaprepaSSajo zaključki te komisije vse poznavalce Slovenskega Primorja in Istre. Ameriška, britanska in francoska razmejitvena trta, ki neusmiljeno sekajo skupaj spadajočo pokrajino ter umetno trgajo obalna mesta od svojega zaledja, so vseskozi nesmiselne ter neživljenjske in nimajo nobenega opravičila in narodnostne ter gospodarske podkrepitve. V Sivem nasprotju z Življenjem pre-biva’slva tega ozemlja razodevajo, da nt narodnost in gospodarstvo ter volja ljudstva Clnitelj, ki naj določa razmejitveno Črto, temvet na* tf predlogi spominjajo na Case 17 zgodovini, ko so absolutistični vladarji samovoljno plenili in razdeljeval pokrajine, zemljo in ljudi, ne da, bi se vpraiali, ie se s tem prizadeto ljudstvo strinja ali ne. Toda to pot gre za leto 191/6. Komaj leto dni je poteklo, odkar se je zaključila zmagoritn osvobodilna vojna svobodo’jubnih narodov, tore) tistih narodov, ki so se uprli nasilju, potujčevanju, tovinistlSnlm tendencam in gospodarskemu za-suinjevanju. Narodi so se v zadnji vojni uprli brezdušnemu in samozvanemu določanju ter igri pri določanju njihove usode in zdaj naj bi se tako) ob osnutku mirovnega načrta vključile iste napake, ki predstavljajo zametek nove vojne. Vemo, da je britanskemu ali kakSnemu drugemu imperiju, ki poseduje po vsej zemeljski obli Številna prostrana ozemlja, bore malo na tem, Ce se pomaknejo noJ? meje ntkaj desetin kilometrov na vzhod ali tia zapad. Toda jugoslovanski narodi in posebej še mali slovenski narod, je pri tem življenjsko zainteresiran in mu ni vseeno, če se vkljuCi v svobodno drZavo, ali pa bo kakor v preteklosti, še nadalje narodnostno in gospodarsko zatiran ter obsofen na pogin. Diktirani mir od politikov, ki Sivijo daleC od ozemlja Julijske krajine, ni občutljiv za to, ati je ljudstvo trpelo ali ni. ali ljudstvo hoče pod stari jarem ali ne. Ne, nje za- PELO PARIŠKE KONFERENCE ; Ponovno razpravljanje o Trsln Mo*oto/ ooudsiril pravico Jugosav)^ do Trsla Pariz, l4i - AFP —■i Shrje zuna. ( Štirje ministri so prešli nato na kolonialni problem. Na tem polju se zaznamuje znaten napredek v petek, ko se je Molotov pridrulll francoskemu načrtu. Danes je Byrnes predložil nov načrt. Kolonije naj bi prepustili Štirim velesilam, ki naj nato določijo njihovo razdelitev in njihovo bodočnost. Ce do tega sklepa ne bi prišlo v enem letu, naj zadevo rešijo ZN. Byrnesov predlog je bil sprejet zelo rezervirano. Bevln je pokazal zelo malo navdušenja za to, da bi bile kolonije za leto dni izročene Štirim velesilam. Ugovarjal -je, da to jemlje 21 državam pra. vico do kontrole, ki jim je bila obljubljena. Opozarjal je, da se je treba držati linije, ki jo odrejajo moskovski sklepi. Izjavil Je, ds bi bilo primerneje, če bi bile kolonije takoj Izročene ZN. To bi bilo potrebno storiti, če res ne bi bilo mogoče doseči sporazuma glede ita lijanskega varuštva nad Tripolita-nijo in britanskega varuštva nad Cirenajko. Bidault in Molotov nista zakrivala, da Ju Byrnesov predlog ni navdušil. Nato je svet prešel na druga nji ministri so včeraj skoraj štiri ure' razpravljali o najvažnejših problemih mirovnih pogodb. Po zaključku ni bilo vtisa, da bi njihovo delo kaj prida napredovalo. Italijansko reparacije so prišle spet na dnevni red. Ministri so vnovič prepustili delo strokovnjakom, ki morajo sestaviti novo poročilo. To poročilo mora točno ugotoviti vire, iz katerih je mogoče črpati sto milijonov dolarjev, ki jih zahteva ZSSR. Ta tehnični sklep vsebuje sporazum: štirje zunanji ministri priznavajo sovjetsko zahtevo. Toda Molotov Je tudi zahteval 200 milijonov dolarjev za Jugoslavijo in Grčijo. O tej vsoti na včerajšnji pseji niso razpravljali; ZSSR je na prejšnji seji predlagala, da lahko nudi del reparacij sedanja produkcija italijanske industrije. Temu predlogu so se Angleži in Amerikanci uprli. Bevin je izjavil, da se je v nedeljo razgevarjal z Attleejem in da je dotil navodila svoje vlade, naj daje prednost dolgovom na račun reparacij. 1>0] Potrehni Preprostega, ^h,,an3a o ^Pletenega a,stva ? °vanju pravic » tal- Julijske krajine a „ vprašanje, ki a J? .*kU8ni kamen ^ed Štirimi veliki skupno “»I?*« Moskva, 14. Tass. — Pisatelj V. Kolevnikov prikajeuje v «Pra vdn svoje vtise s potovanja po JK. «Kar nenadoma smo padU t> sredo srednjega veka. To je sistem kolonstva, ki ni samo srednjeveški preostanek, ampak se je alo utrdil in uveljavil v dobi fašističnega gospostva. Večina kmetov JK nima lastne zemlje, temveč dela na zemlji veleposestnikov alt delniških družb. Polovica pridelka pripada lastniku, prav tako pa tudi polovica mlečnih pridelkov, volne ovac i» jajc. Polovico vsega pridelka kmetov pripada po kolonskem zakonu lastniku zemljišč. Kmetje JK so v položaju, ki je hujši od položaja, v katerem so bili kdaj koli tlačani. Fašistične oblasti so vzpostavile rafiniran in katastrofalen davčni sistem. 8 pomočjo tega .vl-stema In vseh vrst policijskih u-krepov so fašisti unifili in pognali z rodne žrmlje tisoče kmečkih družin. To zemljišče so nato kupile razne delniške družbe aB smešno ceno in jih naselile s priseljenimi italijanskimi kmeti. Fašistična doba J- povrh tega s'lno oškodovala J. K. s svojo neslavno *l)'.tka za litot. Zsinlja slovenskih Jimetov M prikladna Nočejo se ločiti od svojega naroda za žito. Od pamtlveka so na nje) pridelovali vino. Toda za italijansko ozemlje v pravem smislu besedi je bila konkurenca julijskega vinogradništva škodljiva. Zaradi tega so oblasti Ukazale Slovencem, naj populijo svoje trte in sejejo žlto. Gospodarsko uničevanje slovenskih kmetov jt zavzelo ogromen in strašen obseg. tBllko za žito* je spremljal teror, naperjen proti Slovencem. Slovenske narodne domove in šole so požgali. Slovencem Je bilo prepovedano govoriti svo) materinski jeltik. Prisilili so jih, da so poitalijančili svoja imena in priimke. Predpisala so celo, dd )n treba na nagrobnih spomenikih spremenili slovenska imena pokojnikov v italijanska i-mena. Kazenske ekspedicij» so rušile Slovenske wtwi. V Slovenskem Primorat je bilo 19M7 hi! domačinov popolnoma požganih, M.f.n MS pa je bilo težko poškodova-nlfc. V enem samem koncentracijskem taborišču na otoku Rabu je hiralo H.000 Slovencev in Hrvatov; 4.700 jih je umrlo od gladu. Leta l9),o se je pričelo množično ubijanje slovenskih kmetov, toda poveljnik drugega italijanskega armadnega zbora, general Mario Robotti, še vedno ni bil zadovoljen e Obsegom uničevanja Slovencev. V okrožnleA št. 5.986 je Izrazil svojim podrejenim svoje nezadovoljstvo zaradi njihovega delovanja. «Premalo se pobija», je izjavil. Fašisti so trdno upali, da bodo zasejali sovraštvo med slovenskimi in italijanskimi kmeti. Toda do tega ni prišlo. Sveti cilji o-svobodllne borbe proti fašističnemu zatiranju so tesno zbližali slovenske kmete In Italijane. Narodno osvobodilni odbori so po letu 191)1 umeli zbrati okoli sebe ljudstvo in pridobiti njegovo zaupanje. Danes uživajo popotno zaupanje in spoštovanje prebivalstva JK. V dolgih vrstah ma-nifestantov smo videti slovenske kmete, kako so nosili italijanske zastave, Italijani pa so nosi« Ju- goslovansko zaslavo. Zanimalo nas ji stališče krajevne duhovščine do organov ljudske oblasti. Župnik Ferjančič nam je odgovoril, da obstoji med krajevno-duhovščino veliko nesoglasje. Ni-ja duhovščina pri Slovencih podpira ljudstvo v njegovi borbi za priključitev Jugoslaviji, toda visoka duhovščina se aktivno bori proti ljudskim oblastem in proti priključitvi k Jugoslaviji. Ko smo se peljali po Furlaniji, nas je globoko ganila rcuština kmetov. Videli smo slabotne ljudi, pokrite s cunjami. Dolgo časa je imperialistična Italija trudila, da bi uničila ta mali narod. Toda nobena šovinistična okrutnost ni mogla prisiliti prebivalstva Furlanije, da bi pozabilo na svojo borbo za narodno neodrns-nost. »^.000 izmed njih se je priključilo partizanskim odredom. Ko pa so kmetje-partizanl po teS-ki borbi proti okupatorjem priSH z gora, so morali doživeti, da )ih Je ponovno pritelo daviti kolon-stvo. Ozemlje JK je naseljeno po večini s slovenskimi in hrvatskimi kmeti, ki to zemljo obdelujejo. Nočejo biti ločeni od svojega naroda, noCejo, da bi bila kr< it.OOO padlih borcev v osvobodilni borb i pretita zaman. vprašanja. Razpravljati je začel o najtežjem vprašanju med vsemi, — o usodi Trsta. Vendar se debata ni razgibala. Bevin in Byrnes sta samo izjavila, da je največ, na kar morata pristati francoska demarkacijska črta. Molotov je še enkrat poudarjal pravice Jugoslavije do Trsta. Končno so Štirje ministri prvič govorili o Nemčiji. Vprašanja so se lotili previdno in razpravljali samo o tem, kdaj in kako se naj to Vprašanje dejansko načne. Byrnes je svetoval, naj bi se vprašanja lo-lili v torek, MolotoV pa Je menil, da je treba najprej končati razpravljanja o mirovnih pogodbah. Mogoče pa bo prišlo nemško Vprašanje kmalu na dnevni red, Po mnenju nekaterih se to lahko zgodi 'Jse v sredo. Po drugi strani bi bilo potrebno povabiti tudi druge sile, ki meje na Nemčijo, to je ne le Belgijo in Holandsko, temveč tudi Češkoslovaško in Poljsko. Te. mu predlogu Bidault ni ugovarjal To bi pomenilo da lahko v nekaj dneh razpošljejo vabila tudi dru gim zainteresiranim državam, če bi zunanji ministri sklenili, da bodo razpravljali o nemškem vprašanju. Dosežen ni bil noten sklep. Bevin je menil, da je bolje, če se svet na to vprašanje povrne kasneje ByrnCs je predložil ustanovitev tiristranskih komisij, ki naj preiščejo položaj v različnih conah kako je napredovala demilitarizacija Nemčije. Byrnesov predlog ni naletel na ugovore. Splošni vtis Je, da bo morda mogoče doseči v kratkem sporazum o vseh važnih vprašanjih, da ima p« vprašanje Trsta pri tem najmanjše izglede. V pričetku junija se bodo vršile v Italiji volitve. Po izidih teh volitev se lahko spremene tudi stališča glede Trsta. Zaradi tega domnevajo, da se bo sedanje zasedanje končalo, ne da bi izčrpalo dnevni red ln da bo napovedano novo zasedanje okoli 15. junija. Razgovori o francosko-italijanski mej Pariz, 14. . AFP — V teku do-poldanske diskusije o francosko-italijanski meji v svetu zunanjih ministrov v pArizu Je mlster Be vin predlagal, naj bi se organiziral v Tendi ln Brigi plebiscit; naj bi bile sprejete pesebne gospodarske mere in naj bi se anketna komisija izjavila o sledečih točkah: 1. čustva prebivalstva mest Teij-da in Briga; 2. jszik, ki ga govori prebivalstvo; 3. hidroelektričn« centrale. Burnesovi predlogi Pariz, 14. - AFP — Na današnji seji zunanjih ministrov je ameriški zunanji minister Byrnes predlagal: 1) Naj se po razpravljanju o nemškem Mprašanju zasedanje zunanjih ministrov odloži do 15. Junija. 2) Naj se že sedaj skliče splošna mirovna konferenca za 1. ali 15. julij. Ce trenutno ne bi bilo mogoče doseči sporazuma o tem vprašanju, naj določi datum mirovne konference prihodnje zasedanje sveta zunanjih ministrov. 3) Naj se revizija premirja z Italijo podpiše takoj. 4) Naj se postavi na dnevni red zasedanja, ki se bo pričelo 15. junija, Izdelava pogodbe z Avstrijo in naj se dado namestnikom navodila, da pripravijo načrte, ki jih bo svet zunanjih ministrov takrat obravnaval. Ostali ministri so zaprosili za odlog, da lahko razmislijo o Byrne-sovem predlogu. Zdi se, da Je francoska delegacija na Byrnesov načrt že načelno pristala. Nesoglasia t ameriškem zunanjem ministrstvu Washington, 14. AFP. — Predstavnik zunanjega ministrstva je odklonil vsako izjavo o vesti, po kateri nameravata podtajnik zunanjega ministrstva Acheson in pomočnik podtajnika Clayton odstopiti, ker se ne strinjata z Byme-sovo taktiko proti SZ na pariški konferenci. Britanska oporiiia na Pacifiku in ZDA London, 14. AFP. — Vprašanje morebitne odstopitve britanskih pomorskih oporišč na Pacifiku ZDA je pritegnilo glavno zanimanje današnjih listov. »Velika Britanija ne bo odstopila nobenega ozemlja niti na Pacifiku niti kjerkoli drugje, da bi sVuSilo kot ameriSko oporišče*, piše «Daily Herald*, ki ga često smatrajo za uradno glasilo vlade. List dodaja, da so tudi domlnionl sovražno razpoloZeol proti vsaki od-stopitvi ozemelj v ta namen. London, 14. Ass. Press. — V obveščenih krogih pravijo, da Je zunanji minister Ernest Bevin obvestil ameriškega zunanjega ministra Jamesa Byrnesa, da Velika Britanija trenutno ne more razpravljati o prepustitvi katerega koli svojih tihomorskih oporlSS Zdrufenim dr. žavarrt. nimajo njihovi lastni nagibi in vidiki, ki pa očitno niso prav nič podobni interesom ljudstva Julijske krajine in ne morejo ničesar doprinesti k utrditvi svetovnega miru. Da so predlagane črte popolnoma nena, ravne, nam razodeva že bežen pogled na zemljevid. Narava je Dinarsko gorstvo in Apeninski polotok ločila z morjem. Slovanski narodi so v 6. in 7. stoletju prišli do obale Jadranskega morja, prav tako kakor so se ustavila ljudstva v času preseljevanja narodov ob atlantski obali. Zanje je bilo neprestano gibanje in preseljevanje zaključeno. Od tistih časov do danes so živeil in Sivijo njihovi rodovi na tej zemlji. In vr-ndar naj bi zdaj svojo zemljo poklonili nekomu preko morja. Zakaj se je razvilo mesto ob spustu kraSke planote v morje T Ati je nastal Trst zaradi Apeninskega polotoka, ki ima ogromno luk in obmorskih mest, ali pa zaradi osredotočenega prometa in trgovine s svojim zaledjem t Zakaj naj bi to mesto propadlo in bilo nauseano na deželo preko morja, ko ga krepi le bogato in obsežno zaledje. Le komur za razvoj in u-sodo tega mesta ni mar ter se ne zitveda povezanosti In sožitja med obmorskim mestom ip Sirnim za?-ledjem ter ga ločitev od svoje zemlje ln dodelite v k prekomorski /ta-liji ne bo neposredno prizadela, tega umetne razmejitvene črte n» bodo vznemirile. Toda s tako rešitvijo bi bil Trst oropan svoje posredovalne vloge za blUžnje in da-Ijnje zaledje, to Je za Jugoslavijo in podonavske države. Za človeka, ki žitrt povezan z usodo tega kosa zemlje, predstavlja laka meja točnim kričeč primer nerazumevanja za potrebe, bodočnost in posledice dežele. Predlagane razmejitvene črte se dajo opravičiti samo z razlago strateške meje v korist Italije. O-zemlje Julijske krajine, ki ga na primer določa francoska črta, je tipičen primer mostobrana, primer prednosti za napadalca, ki se da primerjati z bivšimi italijanskimi postojankami no Rehi, Zadru, otoku Lastovu m Albaniji, ki so se zajedale v telo Balkana. Vendar včerajšnji napadalec, ki je kar po vrsti izvedel niz napadov na svoje sosede, na Abesinljo, Albanijo, Grčijo že pred glavnim napadom in vstopom v vojno v letll 191/0., nima nikakih pravio do strateške meje. Se mnogo man) moremo zaupati ofenzivno mejo državi, kjer kar mrgoli neprestanih fašističnih izrodkov in bi ga taka meja, kakor v preteklosti neprestano vzpodbujala k napadu. Do strateške meje imajo popolno prarHcO samo miroljubni narodi, ki so bili težko prizadeti od krvavih fašističnih tolp. Doslej naravnih mej ni mogel preprečiti niti italijanski faiizem, ki ni štedil naporov z nasilne preobrazbo deiele, z nasilnim raznarodovanjem slovanskega Življa ter umetnim priseljevanjem Italijanov iz vseh delov apeninskega polotoka. Umetno začrtane razmejitvena črte, kakršne predlagajo angleški, ameriški in francoski izvedenci, bodo morale odpasti pod silo močnejših dejstev kakor so ona, ki so vodila «strokovnjdke», pri njihovih predlogih. Narava je že zdavnaj določila pravične meje.. Prebivalstvo Julijske krajine in Trsta se je, zavedajoč se svoje Življenjske povezanosti s svojo zemljo, neprestano v raznih oblikah boja borilo proti odcepitvi od svojega zaledja. V letih osvobodilne vojne pa je ogenj upora zajel -uso Istro, Sloi^ensko Primorje vključno Trst, Slovensko Benečijo in Rezijo ter Furlansko niiino. Ljudstvo si je samo ko\xilo s\>ojo usodo. Takrat ni nihče postavljal nobenih razmejitvenih črt. Ko je ljudstvo umiralo v odprti borbi na bojnih poljanah, tedaj ni nikomur prišlo na um, da bi to pogumno ljudstvo pahnil ponovno r okove tiranstva s pomočjo črt ločnic. Nasprotno! Nenehno so se čli’i glasovi o samoodločbi narodov, ki jih zdaj hočejo ločiti s krivičnimi in usodnimi mejami. Naš človek ve, da tisti, ki ni izgubil poslednjega čuta za pravico, ne mere obsoditi svojega zaveznika. Ljudstvo ni nikdar niti v najtežjih časih zgubilo vere v pravično stvar. Danes, na pragu zgodovinske odločitve usode prebivalcev Julijske krajine veruje, kljub spletkam temnih sil, bolj kakor kdaj Koli, da je ni sile, ki bi preprečila uresničitev Zelja junaSkega ljudstva. Drugi dan teniškega dvoboja v Zagrebu Zagreb, 14.’- Tanjug — Danes sft je v Zagrebu nadaljeval tenlSkl dvoboj za Davisov pokal med Jugoslavijo in Egiptom. Jugoslovanski par je dobil s 6:2, 6:4, 4:6, 10:8. Prvi set je dobila jugoslovanska dvojica brez velikega napora. Po zelo zanimivi igri je jugoslovanski par dobil tudi drugi set s 6:4. Položaj se je spremenil v tretjem setu. Egipčanska dvojica je igrala mnogo bolje in dobila svoj edini set s 6:4. V čertem setu sta oba para nudila zelo živahno igro, ki jo je jugoslovanska dvojica odločila v svojo korist z 10:8. Dosedanji rezultat dvoboja Jugo. slavi ja - Egipt Je 3:0 za Jugoslavijo. S tem je Jugoslavija dvoboj te dobila. t PRIMORSKI DNEVNIK sr — 15 maja : Na braniku miru V zadnjem času beremo 'poročila in razne komentarje v zvezi s potekom konference Sveta zunanjih ministrov v Parizu. Beremo in presojamo- Presojamo jih predvsem po izjavah, ki so jih dali državniki v teku vojne — po izjavah, s katerimi so nam obljubljali, da bodo napeli vse sile za izgradnjo trdnega miru, da ne bo nikoli več vojn, ki prinašajo toliko gorja. Take izjave so se nam zdele — ne, vedeli smo, da so edino pravilne, ker jih vsakemu narekuje zdrava pamet. Vendar smo vedeli in vemo, da mora biti izpolnitev teh izjav — trajen mir — grajen samo na temeljih pravičnosti, da bo resnično trden — da bo pravica za vselej premagala krivico. Zato se danes čudimo. V Parizu so predloHli štiri črte, od katerih tri niso prav nič v skladu z izjavami državnikov, z izjavami, ki jih hoče svobodoljubno človeštvo izpolniti za vsako ceno, ker je bilo prelivanje krvi in strašnega trpljenja več kot dovolj. Tri črte — angleška, ameriška in francoska predstavljajo za nas — za vse človeštvo, nevarnost novih vojn, ker s temi črtami nc popravljajo krivice, ki smo jo pretrpeli, temveč ustvarjajo le možnost za nove, še hujše krivice, za novo, še hujše trpljenje. Mi, Primorci, za take črte nismo vedeli nikoli. Takih ločnic na našem ozemlju ni bilo nikoli. Take ločnice so torej umetno potegnjene. Brez Trsta in Gorice ne moremo živeti, ker predstavljata razen tega, da bi bili ločeni od svojih bratov, izgubljeni gospodarski in kulturni središči. Trst in Gorica brez zaledja ne moreta živeti, saj nista mogla z zaledjem, ki je segalo od Trbiža mimo Postojne do Su-iaka. Take umetno potegnjene črte predstavljajo torej propast Trsta in ostalega ozemlja, ki naj bi pripadlo Italiji. Jasno nam je, da je mogoče u-metno odvrniti tako propast za nekaj let z velikimi kapitali. Toda kdo na svetu, ki ima na razpolago velike kapitale, bi te kapitale nalagal v neko podjetje, če ne bi od tega pričakoval koristit Demokratična in fašistična — a vedno imperialistična Italija je nalagala v Trst — v Julijsko krajino velike kapitale le samo zato, ker je imela imperialistične namene proti Jugoslaviji — kar je z vojno proti Jugoslaviji tudi jasno pokazala. Ako naj bi danes torej Trst z mnogo manjšim zaledjem — kot mu je bilo tudi umetno določeno 1918. leta, pripadal Italiji, bi mu morali umetno podaljševati življenje z ogromnimi kapitali, z mnogo večjimi, kot kdaj koli prej. Kapitali sami se ne bi nikoli rentirali, če jih ne bi nalagali tako, kot jih je nalagala Italija pred vojno. To pa pomeni novo vojno, pomeni novo prelivanje krvi, novo strašno trpljenje. Tri črte angleška, ameriška in francoska ne pomenijo torej prispevek h gradnji trdnega miru, h gradnji sveta brez vojn in sovraštva. Mi pa hočemo graditi svet brez vojn in sovraštva, graditi trden mir — ne samo zato, ker so nam to obetali državniki, predstavniki, narodov, ki so žrtvovali ogromno žrtev v borbi za trden mir, temveč zato, ker smo bili mi borci, ker smo mi dajali žrtve, da bi uresničili veliko poslanstvo borbe proti nacifašizmu. Zato ne bomo dopustili ničesar, kar bi utegnilo izzvati nove vojne. Mi stojimo trdno na braniku miru. Dobra »rca •V spomin padlih koprlvikih bor- cev za svobodo daruje družina Ze- ga - Vuga 600 Ur za sirote padlih partizanov. Italija je uničila nase zadružnišfro Poleg resolucij, katere pošilja prim. ljudstvo v Pariz Svetu zunanjih ministrov, prejema naše uredništvo Številne dopise in obravnave v katerih vedno ljudstvo znova izpričuje upravičenost svoje zahteve po priključitvi k FLRJ. Priobčujemo enega izmed teh dopisov. Primerno se mi zdi, da v naiem ljudskem glasilu »Primorskem dnevniku« obdelamo prav sedaj, ko v Parizu odločajo o naši državni pripadnosti, tudi vprašanja uničenja ogromnega dela našega zadružništva, ki ga je Italija — iz razumljivih vzrokov — izvedla načrtno. Morda se bo zdelo to komu nekoliko pozno, saj je medzavezniška komisija že posetil* Julijsko krajino, izdelala svoje predloge in jih predlciila štirim zunanjim ministrom. In prav zaradi treh izmed Štirih prelogov naj ta razpravica poleg številnih dokumentov, katere smo že predložili, pokaže, kakšno nepopravljivo krivico nam hočejo napraviti. Izvajanje se bo zaradi pomanjkanja točnih podatkov o TAaški zadružni zvezi nanašalo na Zadružno zvezo v Gorici. Zadružno gibanje se je pri nas zajelo v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. V začetku so se ustanavljale skoraj izključno denarne zadruge, z namenom, da nudijo priliko za razno na’.o2bo pri. hrankov in po drugi strani kmetu in obrtniku cenen kredit. Kasneje se j« zadružno gibanje razvilo tudi r.a druge gospodarske panoge, u-stanavljale so se kmetijske, kon-sumne, mlekarske in industrijske zadruge. Pcsabno Živahnost je doseglo zadružno gibanje v letih 1900-1910 ter takoj v prvih letih po prvi svetovni vojni. Požrtvovalnosti zadružnikov, ki so delovali s čistim idealizmom in po večini brezplačno ustanavljali ici vodili zadruge, se imamo zahvaliti, da se je zadružništvo pri nas razvilo na tako stopnjo, da ga je fašistična Italija imela za nevarno svojim raznarodovalnim namenom. O Zadružni zvezi v Trstu imamo na razpolago sledeče podatke: Ta zveza je imela koncem leta 1922. včlanjenih 127 zadrug, in sicer: 85 denarnih, 32 konsumnih, 6 mlekarskih, 1 vinorejsko, 2 stanovanjski, 1 mlinarsko. V teh zadrugah je bilo včlanjenih 47.000 zadružnikov- Zadružna zveza v Gorici je imela v juliju 1926. včlanjenih 170 zadrug in sicer: 70 denarnih, 45 mlekar-skih, 22 konsumnih, 6 vinarskih, 9 stavbenih in 18 raznih. V te zadruge je bilo včlanjenih okoli 49.000 zadružnikov. Leta 1927. so se sestali fašistični tajniki na sestanek, ki se je vršil v Sežani pod vodstvom zloglasnega sovražnika našega naroda Grazioli-jft. Sklenili so in. poslali Mussolinijevi kabinetni pisarni predlog, ki se v prevodu glasi takole: «V Julijski Benečiji obstajata dve alo-glotski zadružni zvezi, ena v Trstu ena v Gorici. V teh dveh zvezah je včlanjenih več sto zadrug in v teh zadrugah desettisoči članov, tako da je skoraj ni aloglotske družine, ki ne bi bila včlanjena v eni ali drugi zadrugi. V vodstvu obeh zadružnih zvez so nam nasprotne po’ilične osebnosti, ki imajo s pomočjo zadrug političen vpliv na prebivalstvo. Predlagam, da merodajni poskrbe xa uničenje obeh zadružnih zvez in pri njih včlanjenih zadrug, in da se aloglotsko kmečko prebivalstvo Julijske krajine spravi v gospodarsko odvisnost italijanskih denarnih zavodov.» Posledice predloga fašističnih tajnikov Julijske krajine so se kmalu pokazale. Dne 19. januarja 1928, je debila Zadružna zveza v Gorici odlok prefekture, s katerim ja bilo razpuščeno načelstvo, nadzorstvo in cbčni zbor zveze. Na njih mesto je bil imenovan com. Licur-go Petrella kot komisar. Proti temu odloku goriškega prefekta so včlanjene zadruge takoj poslale brzojavni protest predsedniku vlade. Enak protest so včlanjene zadruge izročile dne 20. marca komisarju zveze. V obeh protestih so zadruge članice zveze izjavile, da odklanjajo vsako odgovornost za nadaljnje poslovanje zveze. Tl protesti so ostali brezuspešni. Bilanca goriške zadružne zvezi dne 31. dec. 1927-, t. j. 19 dni pred imenovanjem komisarja, je bi'.a sledeča: aktiva Ur 5.727.187.22 pasiva » 5.474.35603 rezervni sklad lir 252.831.19 Povrh tega je imela Zadružna zveza 18.740 lir deležev in na pcd-lagi pravil 937.000 jamstva zadružnih članic. Kljub temu, da je zveza v povojni dobi utrpela rad pol milijona Ur izgube pri zakasneli zamenjavi kron v lire in vsled drugih povojnih neprilik, je to izgubo krila z rednim poslovanjem, ter še rezervni sklad povečala, tako da jo je komisar krefekture prevzel v dobrem aktivnem stanju. Po treh letih slabe uprave po fašističnem komisarju je le-ta predložil kr. civilnemu in kazenskemu sodišču v Gorici preventivno poravnavo z upniki ter izkazal, da ima zveza 3.055.49625 lir izgube. Ponudil je zadrugam, ki so imele Pri Zvezi naložbe, 40% v plačilo njih terjatev. Prizadetim zadrugam, ki so imele pri Zvezi naložbe, ni preostalo drugo kot da so na poravnavo pristale in tako izgubile ogromne vsote prihrankov naših zadružnikov- Posledice po polomu Zveze niso izostale. Mnogo prizadetih zadrug je moralo likvidirati. Oblasti so imenovale fašistične likvidatorje in komisarje, sledil je rubež zadružnih dolžnikov, izterjevanje jamstva. Stroški likvidatorjev in komisarjev so zadružno izgubo povečali. Sledili so odvetniški in dražbeni stroški. Mnogo posestnikov je prišlo na ta račun ob premoženje. Nalašč za to ustanovljen «Ente di ri-r.ascita» je ta premoženja kupoval in nanje naseljeval tujce. Tako nam je Italija načrtno u-ničila naše nad 40 letno delo na zadružnem polju ter s tem oškodovala naše narodno gospodarstvo. Tudi s tem je dokazala, da nismo v mejah njene države zaželeni. Pa menda nočejo tega zatajiti? A. VUK ZPP za Goriško tov. Kardelju Zveza primorskih partizanov za GoriSko je naslovila na Svet zunanjih ministrov v Parizu sledečo resolucijo: «,Demobilizirani partizani Titove vojske, ki smo se skupno z velikimi zavezniki borili za uničenje nacifaši-stičnih band, odločno terjamo, da se upoštevajo naSe že priborjene pravice in da z nami zaradi naSih ogromnih žrtev in prelite krvi ne barantajo. Borili smo se za pravico in za svobodo naSe dolgo let zasužnjene primorske zemlje. Vidi se pa ravno nasprotno tn dejstvo je, da danes v Julijski krajini antifašistično ljudstvo preganjajo, da so partizani v zaporih, medtem ko se fašisti svobodno kre. tajo. Terjamo, da našega vpro> ianja ne zavlačujejo in da nas čimprej priključijo Federativni ljudski republiki Ju-goslaviji.* Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje V Idriji dne 15. t. m. «Vdovo Roš-linko», v Cerknem dne 16. t. m. «Raztrgance», dne 17. it. m. «Vdovo Rošlinko», v Sv. Luciji ob Soči dne 18. t. m. «Raztrgance», dne 19. t. m. »Vdovo Rošlinko*, v Ajdovščini dne 21. t. m. «Raztr-gance», dne 22. t. m. «Vdovo Rošlinko*, v Vipavi dne 23. t. m. «Raztrgance», in v Sežani dne 24. t m. »Raztrgan«». Cene povsod: sedeži 40 lir, stojišča 20 lir. Umetnostno - obrtni tečaj Vsi oni, ki so se prijavilp na umetnostno-obrtni tečaj, naj se v sredo 15. t. m. ob 17. uri zglasijo osebno v ulici Carducci 6, I, soba 19. Vsakdo naj prinese s seboj kak svoj izdelek. Kulturni krožek „Skamperle“ vabi na pevski koncert, ki ga ponovi v sredo dne 15. t. m. ob 20.30 uri v veliki dvorani društvenega doma pri Sv. Ivanu. Programi veljajo kot vstopnice. Jutri 16. t. m. ob 16.30 uri bo v veliki dvorani Ljudsk:ga doma klanski sestan;k. Ker sta doslej odpadla že dva sestanka, bo jutrišnji zelo važen, zato pozivamo vse člane, da se ga v polnem številu udeleže. V zadnjem času smo prejeli nekaj več poročil, v katerih člani naših prosvetnih druStev ali drugi tovariši in tovarišice kritično ocenjujejo razne kulturno prosvetne prireditve po naSih vaseh. Ugotavljamo pa, da je takih dopisov Se vedno premalo. Ki dovolj, da nam posamezni pisci poročajo, da so v tej ali oni vasi uprizorili to ali ono igro in da so bile na sporedu deklamacije, pevske točke Ud. Potrebno je, da vsi H tovariši opiSejo tudi, kako so razni igralci in igralke podali svoje vloge, kako so deklamirali in recitirali, kako zapeli itd. Ze večkrat smo prikazali kako ve. like važnosti je za delo na kulturno prosvetnem polju ravno zdrava kritika. Tako nam je pred kratkim neki tovariS napisal, da je v tržaških okrajih in tudi drugje sicer precejinje Steblo prosvetnih druStev, da pa je med njimi premalo sodelovanja. On ugotav'ja, da bi bile k'lt".rne pri- reditve gotovo Se bolj obiskane in bi dosegle Se večji uspeh, če bi se tudi to vpraSanje reSilo. Nadalje pravi, da je to pomanjkljivost opazil Se na raznih kulturnih prireditvah. Tako na primer mnogi pevski zbori nimajo pevovodje. To bi lahko reSili s sodelovanjem in medsebojno pomočjo prosvetnih druStev. V tem primeru bi dali mnogim pevcem in pevkam možnost, da se pod vodstvom pevovodje razvijejo in zgradijo. Gotovo je, da bi se pod takimi pogoji naSel med istimi pevci kak tovariS ali tovarišica, ki bi bil sposoben polagoma postati dober pevovodja. 8 sodelovanjem in najčvrstejSo povezanostjo pa bi lahko retili la nešteto drugih vpraSanj. Zato po-novno priporočamo vsem kulturnim delavcem, naj se za nasvete in pomoč obračajo na Prosvetno zvezo, ki j'm bo y*dno dali na razpolago vse mogoče. Obenem pa priporočamo tudi, da nam pi- OD TRIGLAVA-DO JADRANA Predavanje prof. Smidichena Prof. Narciso Smidichen je v nedeljo 12. t. m. govoril v kinematografu «Alabarda» o «Boju za ob-stoj». Tudi to pot je z jasno, iivo in lepo besedo potrdil sloves dobrega govornika. Občinstvo je aelo pazljivo in z velikim navdušenjem sledilo zanimivemu predavanju bodisi zaradi posrečene izbire argumentov, pregleda naravnih elementov, ki ogražajo življenje in interese človeka, bodisi zaradi govornikovih zaključkov o življenjski borbi, ki nam je nujno vsiljujejo zahteve družbenogospodarskega življenja. Govornik je nato razpravljal o družbenem zlu, ki bije delavstvo in prežel k vprašanju razdelitve dobrin. Pri tem je poudaril predvsem agrarno reformo, ki so jo tako dobro izvedli v Sovjetski zvezi in FLRJ. Navzoči so spretnega govornika večkrat prekinili z burnim odobravanjem. Herpelje-Kozina PROSLAVA PRAZNIKA ZMAGE Na večer pred praznikom zmage so na vseh okoliških hribih zagoreli kresovi. Civilno prebivalstvo in borci so »e zbrali v Dijaškem domu v Herpeljah, kjer so prisostvovali svečani akademiji. Proslavo ja otvoril politkomisar bataljona, ki je v jedrnatih besedah prikazal potek osvobodilne borbe. Navzoči so vzklikali Titu, Jugoslovanski armadi, Jugoslaviji In zavezniškim državam. V imenu Ok INOO je predsednik častital vojski ob proslavi zmage in orisal borbo tukajšnjega prebivalstva, v času fašizma in v času osvobodilnega boja. Nato so vojaški pevski zbor, zbor prosvetnega društva in dijaki gim-neizije zapeli nekaj pesmi in recitirali ter deklamirali. Dne 9. t. m. pa je vladalo v tem okraju praznično razpoloženj*. Ob 6. uri zjutraj je godba zaigrala budnico. Ob 14. uri je bilo zborovanje na trgu, kjer sta govorila komandant bataljona It član Ok INOO. Po končanem zborovanju je mladina obdarila borce z raznimi darovi, ki jih je nabavila s prostovoljnim delom. Krajevna ASI7.Z pa je bataljonu poklonila leipo zastavo in košarico rdečih rož. Nato so borce obdarovali Je okoliški kraji. Godba je Čitajte «Ljudski tednik« 1 Braloem i drugo pa so dobro izpopolnjevale uprizoritev. Prireditve se je udeležilo mnogo ljudst\>a. K uspehu so mnono pripomogli tudi tovariši iz Roco'a, Opaziti je bilo, da so te vrste dram naSemu ljudstvu Se nekoliko nerazumljive. Zaradi tega bi morali noSi dramatski odseki upoštevati to dejstvo in vpeljati v program nekako stopnjevanje. 8 tem bi mnogo pripomogli k vzgoji Hudskih mnoJiff. Dobro b' bilo tudi. da bi pred pričetkom iger podali kra-. tek opis dela samega. kaj dobrih kvalitet. Pred vsem se je izkazal igralec Taddeo, ki je nekaj krat zelo dobro spravil žogo skozi mrežo. Dobro so se izkazali tudi bojeviti Kumar, Lepre in Viti A. Zal, da Ji bila razlika v rezultatu prevelika in da se je tekma bližala svojemu koncu. Petorici sta igrali v sledečih formacijah: Col: Visintini (10), Michelazzi (4), Fle-go (13), Selles, Žerjal, Moratto, Renko (8), Bertocchi (4). Rinaldi: Taddeo (7), Rustia, Fornasaro (2), Sauli, Leipre (2), Viti A. (2), Viti N., Kumar (2). Tovarna strojev-Dugulin: 40-16. Igra je bila zelo hitra in borbena. Igralci obeh skupin so pokazali največjo natančnost v spravljanju žoge skozi mrežo. Poleg tega so pokazali tudi največjo vztrajnost in tovarištvo v igri. Prvi polčas sc je zaključil v korist zmagovalcev z rezultatom 23-7. Razpored petoric: Tovarna strojev: Corazza, Barbet-ti (1), Rebegiani (11), Marcato (5), Furlani (8), Castelli (5), Guada-gnan (10), Selva. Dugulin: Morgan (7), Keber (4), Mosetti (1), Apollo-nio (4), Dugulin, Fidele. Sodnik Segulin. ZENSKE Tomaiič-Rinaldi: 10-lt. Igralke skupino Tomažič so se dobro pripravile za igro in so dejensko dokazale, da so sposobne igrati z vsako skupino. Zmagaia je skupina Tomažiča, toda igra je bila dobro uravnovešena. Vseeno že sam rezultat dovolj pove. Igra je bila živahna In borbena. Prvi polčas se je zaključil v korist skupine Tomažiča z rezultatom 7-6. Prvi polčas Je bil boljši od drugtga. V drugem polčasu pa so igralke obeh skupin pokazale svojo dobro taktiko. K temu so največ pripomogle rdeče, ki so brezpogojno obvladale igralke Rinaldija, katere so se pokazale ztlo tovariške, toda premalo natančne pri raznih kombinacijah in markiranju. Med najboljšimi so bile igralke Quaran-totto, Ipavec in Negrl za zmagovalke ter Abram, Duimovlč In Pe-scatori za Rinaldi. Dober sodnik Segulin. Zmagovito moštvo: Qua-rantotto (4). N*gri, Saiz E., Falt (4), Saiz M. (2). Ipavec (9). Rinaldi: Abram (8), Pescatorl (2), ctok, DtbeiM, T-uceh. Dujmovii* (2), Kojan R., Kojan N. Obširno je bilo poročilo o darstvu. Iz poročila je razvil idn»“ tično in v nekaterih primerili no stanje delovnega ljudstufc bajtarjev, malih kmetov io kov. -Namesto da bi bilo <1 obnova danes, eno leto po l;0t2 vojni, na višku, je skoraj t* stopnji kot pred letom dni. ni.'ka vojaška uprava ne daJe nosti, da se obrt in domača strija razmahnita. Samo izv majhna obnovitvena dela takimi pogoji, da naši Fos ne obnavljajo svojih domov, bi bili najbolj zadovoljni, ce dali vojno odškodnino, sami obnavljali. Drugi bi s' ’ radi poslopje preuredili, * tega ne dovoljuje, še manj P voljuje .prenos hi»e, kar ■ti 1® itreK več primerih koristno in P° Marsikdo bi si želel drugje, kjer bi našel košček šča ali vrta. Sledila so poroCila o ^ein gozdarstvu, šolstvu in zdr®’ Razvila se je diskusija o B' vanju italijanskih vin, Pn i kraji-1 so prizadeti naši vinorodni poslanci so glede tega VP' ,rs^ edio? stavili vec pripomb in Prl Razčistili so se tudi razni vaški problemi. Pojasnili so ljevanje rednih in izrednih potrebnim družinam. razpravljali o obljubljeni n ZVU onim, ki so čistili gozdC borovega prelca, o dobavi kraškim vasem, o vzj ških čuvajev in o obnovi P°' domov po ZVU. SkleniU so i* obvezni otroci v nočnih urab do imeli nikakih vaj. Nad8^ se bo zemljibče katastralne ^ Gradišče, ki ga danes °^C j vaščani iz Dornberga, odda ^ hodnjič v obdelavo revni® -etos It Pri »do teli u tiili, 5 Pripri Mn, tniira «ico «no t-ico naKft Kilo :Ta le bil i *i bi Iep, bodo flove «> ai Jen i Ni Potic •inč Ti ‘eni, *i,( *of ■ itd flor< tu Je Sij *ia, T , h ]hi h,. tali tfje, fila deli f Itj, lan f M« k *r, Iti] i Sr ( fei br, nam iz Gradišča. Poričila odposlancev so „ da je ljudstvo enotno. Iz P° ^ tudi razvidna samopomoč W ^ predvsem pri obdelavi F0'^ pravilu cest, itd. So pa problemi, ki tarejo nekatere ne NOO, ker nimajo sre^t]/ upravi »Primorskega dne HARMONIJE za Peva,kf\v*I’,V' od 20.000 naprej dobavlja * 46 cin. Gorica, Via New pevmskem mostu. ji popravila in uglaSevanj virjev tudi na deželi. ^ 03o^J Vsem, ki so z nami s pJ vali in se udeležili po£r lega borca . GUTŠIN VOJ«4 ki smo ga prepeljali iZp0je^ cije v domafi kraj- - f zahvala borcem, mla^1* skemu in godbenem« ostalim odborom, “a jj cvetja in sorodnikom. Sežana, 15. 5. I0*6' Žalujoča družina Bridka usoda nam je iznenada ugrabila 11 -ate' vzornega, nepozabnega moža, očeta, sorodnika, PrlJ lja in znanca FRANCA MAHORČIČA gostilničarja ^ K poslednjemu poiitku ga bomo spremili jutri 10 t. m. ob 16 uri na domače pokopališče. Divača, 15. 5. 1946. Žalujoči: žana ANA, sinovi SjV-j t soprogo ANO, LADO. FR^ ter ostalo sorodstvo