Posamezni Izvod 1.30 šH.f mesečna naročnl na 5 šilingov. V.b.b XIV. Celovec, petek, 17. april 1959 Štev. 16 (883) Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cclovec-Borovije. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Lazi dejstev ne spremenijo Iz razprave v parlamentu o izvedbenih zakonih k členu 7 O obeh manjšinskih zakonih smo na sploš-že poročali in kratko opisali potek raz-Prave v parlamentu. Vendar je potrebno, 0 nekoliko bolj podrobno razčlenimo izganja posameznih govornikov in povemo . ' svoje mnenje k iznašanjem predstav-nikov štirih v parlamentu zastopanih strank. *ot prvi je med razpravo govoril KP-po-anec Koplenig, ki je uvodoma pravilno u9olovil, da je ravnanje z manjšino, ki ji 'Pftra biti zagotovljena popolna enakoprav-in možnost razvoja, največjega pome-mednarodni ugled neke države. Tu- manjšinskega vprašanja v prvi vrsti potreben zakon v zaščito manjšin, zato je zahteval prepoved protislovenskih organizacij. Od tega je namreč odvisno, če se bodo slovenski starši mogli poslužiti svoje v šolskem zakonu zagotovljene pravice, „kajti dediči nacionalnega zatiranja Slovencev, FPO in OVP-jevski funkcionarji in mandatarji zasledovanja Slovencev še niso opustili in minister Graf je duša nacionalne hujskaške politike na Koroškem". Izvajanja KP-govornika so bila nedvom- ni Sla Avstrija se bo toliko bolj odločno mo-Postavlti za Južne Tirolce, čim bolj de- ^krotična in širokogrudna bo njena po-napram manjšinam v lastni državi. J 0,0 je potrebno, da se manjšinsko vpra-°nie na Koroškem rešuje brez ozira na ,0tislovanske elemente, ki so na Koroškem . *v°jo politiko raznarodovanja povzročili * "inogo preveč škode." Ko je kritično °Cenjeval oba zakona, je dejal, da pome-: Q samo delno izvedbo določi! člena 7 n'kakor ne predstavljata uspeha poga-manjšino, marveč le rezultat pritiska z k, X, kompromis s protislovenskimi nemško-veri°nalističnimf ‘««f>i na Koroškem. Na-I/'* konkretne jbrimere pritiska in izsili °,''a v zvez' z očfjavami od slovenske-P^-jko tei naglasil,1'da je za urCuiic/ SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU gostuje z Jan de Hartogovo igro Sopotnika v Bilčovsu pri Miklavžu v petek, dne 17. aprila ob 20.00 uri, na Trati pri Cingelcu v soboto, dne 18. aprila ob 20.00 uri, v Ločah pri Pušniku v nedeljo, dne 19. aprila ob 20.00 uri. V nedeljo, dne 19. aprila ob 10.00 uri dopoldne (po občnem zboru Zveze slovenskih izseljencev) uprizori SNG iz Trsta v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu Dardi-Dosto- jevskega dramo Zločin in kazen Za predstavo v Domu glasbe se dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse. Ne zamudite redke priložnosti in udeležite se prireditev poklicnih igralcev iz Trsta. Slovenska prosvetna zveza , Zvveierlei MaB eut$chen Sozialdemokraten und osterreichischen Sozialisten zur Uberlegung ,. in Bonn erscheinende sozialdemokra- $c, Wochenzeit$chrift tur Politik, Wirt-Qlt und Kultur „Vorwarts" hat in ihrer ^'timer vom 3. April 1959 unter dem Tifel Ur Auseinandersetzung um Sudtirol — Blinder Nationalismus" eine offenbar auch an die Adresse der osterreichischen Sozia-lisfen gerichtefe Leserzuschriff veroffentlicht, we!che wir ohne jeden Komentar abdrucken: ^ Eure Berichterstattung uber die Ereignisse in Sudtirol fordert ein deutliches Wort fQus. Schon die kommentarlose Veroffentlichung der weinerlichen Statistik uber die ^anderung" des „urdeutschen'' Sudtirol im „Vorwarts” vom 13. Mdrz liefj krilila Denken vermissen. Mit dem Artikel »Brandbomben und Hoferfeiern" von E. S. d6^r Ausgabe vom 20. AAarz aber habt Ihr so manche burgerliche Zeifung an blin-,'irk Nationalismus ubertrotfen. Etwas mehr Geseilschaftskritik, liebe Genossen, und 5c,ht nur ancleufungsweise im Schlufjsafz! Sagf selbst, dieser ruhrende ordensge-^Ockf. Weihnachtsmann, den Ihr uns als Verkorperung des Siidtiroler Menschen-|eni die uns „Rofe" lieber heute als morgen hangen sahen. c,' * es denn im Oberetsch keine Arbeiter? Oder lafjt sich mit denen kein Sfaat ma-en, weil sie tur Volkerverstandigung sind? ,e Wenn schon uber einen Nationalismus geschrieben werden mufj, der keine Gren-(jJ* kennt, dann bitte uber den deutschcn. Der brennt uns namlich erheblich mehr auf 1% >S|6ge,n als der 'žalienisehe, E. S. scheint Deutschland nicht zu kennen. Sonst Un e er bei der Erwahnung von Kriegerdenkmalern mit blutrunstigen Texfen zuerst an 0bSer Land denken miissen. Als Anschauungsmaterial konnte ihm das, was nach 1945 B^Seblieben ist, vollauf geniigen. Es hatte auch nichts geschadet, wenn er bei der ?dbombe vor dem 'Osterreichischen Kulturinstitut in Rom ervvahnt hdfte, wer sie ge-reJ.6n ha,‘ Namlich neofaschistische Rowdies, die tur das italienische Volk genauso ^»entativ sind wie die Hakenkreuzschmierer auf den judischen Friedhofen tur das Ij D|e Sudtiroler Volkspartei tordert seit ejniger Zeit offentlich die Lostrennung der 0.°n von ,,a,ien und ihren Anschlufj an Osterreich. Das grenzt auch tur deutsche *sbegriffe an Hochverrat. Wenn Wien einem Anfall grofjdeutscher Gedanken-die^9 erliegt, so solite das tur uns kein Grund sein, ebenfalls das Augenmafj tiir r0r) ^irklichkeit zu verlieren. Wir sollten unsere osterreichischen Freunde vielmehr da-^dnnern, dat} sie schon in ihrem eigenen Lande die Moglichkeit haben, der Welt 9oq?Gi.?en' was sie un,er einer vorbildlichen Minderheitenpolitik verstehen: namlich lizlj^^ber dem slowenischen Volksteil in K&mten. An diesem Punkte zeigt sich ntim-1W' dt|fi man in V/ien — nicht ohne Miischuld unserer dortigen Genossen — mit '*)HeCr*ei Die Kfirnfner Slowcnen miissen zur Zeit schon froh sein, wenn o^ ^enigstens die Moglichkeit belassen wird, ihre Kinder in der Muftersprache zu Mindr,<*,en- G««nz *u schweigen davon, dafj man sie jetzt mit einem demagogischen die ?rhei,enfests»ellungsgesetz traktieren w|||. Von Selbstverwalttungsrechten, wie sie ^eu*schsprachige Minderhelt in Italien geniefjt, konnen sle nur trtiumen. ScKon'6 ganze Sache ist mir deshalb so vvichtig, weil der Nationalismus den Sozialismus frQnz^ni6br als einmal an den Rand des Grabes gebracht hat. In Euren Berichfen uber die ^e*lnn'SC^e ^n*w'ck*un9 babf ihr das ja selbst oft genug betont. Wessen sozialistische &er n U(n® dor* e,u**,ar*' wo **ie »nationalen Belange" beginnen, der gehort nicht zu uns. l5>ria^srnus 'si eine spezifisch burgerliche Watte, die sich noch immer gegen die ehmerschaft gerichtet hat, deren Interessen wir doch vertrefen wollen. no pozitivna, vendar so preveč močno zvenela po volilni propagandi, posebno še zate, ker KP nikdar ni napravila lastnega predloga, ki bi bil bolj pravičen in bi upošteval dejanske razmere na Koroškem, zlasti pa upravičene zahteve prizadete narodnostne skupine. Za GVP je kot prvi spregovoril dr. Weiss-mann, ki je spet skušal dokazovati, da je dvojezična odredba iz leta 1945 nastala le na zahtevo Angležev, dočim je za „veliko nemško večino kratko malo pomenila posilstvo", vendar pa je treba upoštevati — je dejal — da je bil takrat položaj na južnem Koroškem še popolnoma nejasen, ker so jugoslovanske ozemeljske zahteve še Koča Popovič o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo Na skupni seji obeh zborov Zvezne ljudske skupščine v ponedeljek je predstavnik zveznega izvršnega sveta državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo dejal: Jugoslovanska vlada je iz razumljivih razlogov pripisovala velik pomen ureditvi pravic in položaja naše manjšine v Avstriji. Nam je bilo do tega, da bodo ta vprašanja urejena tako, da bodo ustvarjeni pogoji za normalno življenje manjšin in da bo hkrati dana spodbuda za boljše razumevanje in tesnejše sodelovanje med obema deželama. V tem smislu smo sc, ko smo podpirali zahteve naše manjšine v Avstriji, zavzemali pri avstrijski vladi. Z obžalovanjem pa moramo ugotoviti, da avstrijska stran ni pokazala ustrezne pripravljenosti in dobre volje. Znano je, da je bil v avstrijskem parlamentu v marcu sprejet ..zakon o uveljavljanju določb avstrijske državne pogodbe o manjšinskem šolstvu na Koroškem" kakor tudi ..zakon o uveljavljanju 3. paragrafa 7. člena državne pogodbe o uradnem jeziku no sodiščih". Ne da bi se na tem mestu spuščal v analizo teh zakonov, je očitno, da pomenita oba zakona utesnjevanje pravic, ki jih je bila do zdaj deležna manjšina in ki so bile zajamčene s 7. členom avstrijske državne pogodbe. Zaradi tega ima naša vlada to vprašanje še nadalje za odprto. Razumljivo je, da so nioraii takšni enostranski ukrepi, ki ne upoštevajo pravic in koristi obeh dežel, negativno vplivati na naše odnose nasproti Avstriji. grozile celi Koroški. Kaj je dr. VVeissmann s tem povedal? Nič drugega kot to, da je bila laž, ko so predstavniki Avstrije na vseh mednarodnih konferencah za sklenitev državne pogodbe dokazovali pravičnost in širokogrudnost Avstrije do manjšine prav s tisto šolsko ureditvijo, ki so jo na drugi strani smatrali za »posilstvo večine" in komaj čakali, da jo odpravijo. Prav tako pa tudi ne odgovarja resnici Weissmannova trditev, da je bila gonja (Nadaljevanje na S. strani) Velike besede malih ljudi V zadnjih dveh številkah smo na kratko govorili o volilnih proglasih obeh vladnih strank, naj bo zato zabeleženih tudi nekaj besed o programih, s katerimi se obračata do volivcev ostali dve v parlamentu zastopani stranki — KPD in FPO. Položaj teh dveh strank si je v marsičem podoben, zato si sličijo tudi visoko doneče parole o boju proti vladni koaliciji, čeprav je že v naprej jasno, da ne bo ne ena ne druga teh dveh strank dosegla tak uspeh, ki bi ji omogočal temeljno spremembo državne politike. KP-gesla o izboljšanju delovnih pogojev, o zvišanju rent in odškodnini za razne oškodovance, o znižanju vojaških izdatkov, zato pa odstranitev stanovanjske krize itd. ostanejo pač tako dolgo samo volilne fraze, dokler KP s svojo politiko nima opore med avstrijskim ljudstvom. So bolj demagoško pa zvenijo FPO-jevske parole o temeljni obnovi Avstrije, o zagotovitvi pravic ljudstva in o svobodi ter samoodločbi narodov (seveda samo za Južne Tirolce!), če pomislimo, da ravno v tej stranki najmočneje prevladuje miselnost iz komaj pretekle krvave dobe nacizma in veleneniške obnove Evrope. Pa tudi vero in cerkev gotovi ljudje spet skušajo mešati v volilno borbo. Pri tem se posebno poslužujejo papeškega dekreta, ki ga je v zvezi z volitvami na Siciliji izdal Janez XXIII. in v katerem katoličanom pre- poveduje sleherno posredno ali neposredno sodelovanje s komunisti in njim sorodnimi strankami. Dočim so v Italiji in tudi v drugih državah označili ta dekret za hudo vmešavanje cerkve v politiko, ga v GVP-jevskih krogih skušajo izrabiti tudi za volitve v avstrijski državni zbor. — Volilna borba se medtem hitro stopnjuje in so se funkcionarjem ter mandatarjem posameznih strank, ki v teh tednih spet iščejo že precej zrahljane stike z ljudstvom, pridružili tudi številni ministri in celo kancler Raab je svoje korake usmeril na Koroško, da začudenim poslušalcem pove, kako jugoslovanski narodi hrepenijo po Avstriji. Toda prepričani smo, da Jugoslavija tudi brez »graditelja" Raaba in brez »Kamitze-vega šilinga' zelo uspešno obnavlja med vojno popolnoma porušeno domovino in izgrajuje (tudi po krivdi bivše avstrijske monarhije) zaostalo državo. Tako argumentiranje — posebno če prihaja iz ust šefa vlade — je prav tako neokusno kot pa hvalisanje s »Kamitzevim šilingom", ko pa je znano, da gospodom ministrom od svojih pretirano visokih plač niti davkov ni treba plačevati in je šiling kvečjemu avstrijskega ljudstva, najmanj pa Kamitzev. To bo imel pri volitvah pred očmi zlasti avstrijski delovni človek, katerega vse prej kot ministrsko plačo isti minister Kamitz v precej izdatni meri pritegne za potrebe državne blagajne. Mnenje drugih: Načrt novega zakona o manjšinskih šolah na Koroškem pomeni nov poskus, da bi se uzakonile zahteve avstrij* skih šovinistov, katerih namen je ponemčevanje slovenske narodne manjšine v Avstriji. Praktično pomeni ta poskus priznanje kombinacije načela »pravice staršev” in načela »nacionalne opredelitve”, kar pomeni, da bi šole z več ali manj pouka v slovenščini odpirali v krajih, kjer bi »se ugotovilo”, da obstaja manjšina, nato pa bi prepustili staršem na voljo, da pošljejo svoje otroke v slovensko šolo ali ne. Pritisk na starše, ki naj prepreči, da bi pošiljali otroke v slovenske šole, bo odslej še hujši. Uvesti nameravajo namreč prakso, da se bodo morali starši ob začetku vsakega šolskega leta »izjaviti”. S tem bo slovenska manjšina v Avstriji pod stalnim pritiskom, končni namen tega pa je, da bi se odrekla svojim manjšinskim pravicam, ki so v zadnjem času Ze tako in tako močno omejene. Načrt novega zakona Je za slovensko manjšino v Avstriji še boli neugoden kot tako imenovani Drimmlov načrt iz leta 1957, pa tudi kot razpis predsednika koroške vlade iz oktobra 1958. Ko je pripravlja!?] novi zakonski načrt, avstrijska vlada ni upoštevala predlogov in zahtev slovenske manjšine in se tudi ni držala duha in črke 7. člena državne pogodbe, kar bi bila morala storiti. Načrt novega zakona je v nasprotju z obljubami odgovornih avstrijskih državnikov, ki so zagotovili jugoslovanski vladi, da bodo pri reševan|u šolskega vprašanja upoštevali pravice in koristi slovenske manjšine. Z novimi načrti avstrijska vlada odstopa od načela ustvarjalnega reševanja problemov manjšinskega šolstva, katerega temelj so bile uredbe pokrajinske vlade, objavljene tik po vojni. Odprava te koristne prakse in dejstvo, da avstrijska stran ne kaže Zelje, da bi ta problem rešila v skladu z mednarodnimi obveznostmi, škoduje od-nošajem med Avstrijo in Jugoslavijo. »Komunist", 20. marca 1959, Ljubljana Avstrija je, kot vemo, ukinila na narodno mešanem ozemlju Koroške obvezno učenje obeh deželnih jezikov ter namesto tega proglasila načelo, naj starši sami svobodno odločijo kakšne šole žele imeti za svoje otroke. Predpis je lep in sam po sebi pravilen, a za razmere na Koroškem kljub temu velikanska sleparija. Ko so se namreč starši imeli izjaviti, ali hočejo za svojo deco slovenski pouk, je Avstrija spravila v pogon ves svoj uradniški stroj, od orožnikov do učiteljev, nemške stranke so mobilizirale svoj tisk in pristaše, veleposestniška in industrijska gospoda, od katere so slovenski delavci in mali kmetje odvisni, je osredotočila svoje sile in vsi skupaj so se združili z bivšimi hitlerjanci ter izvajali nad slovenskimi starši socialen pritisk, o katerem lahko rečemo, da je prava sramota za omikano in demokratično državo. Slovenca, ki je hotel za svoje otroke slovenski pouk, so Žigosali za sovražnika Avstrije in titovca, grozili so mu z odpustom Iz službe in celo z izgonom iz domačije. To je bila svoboda, katero je Avstrija zajamčila našim bratom na Koroškem, ko so pred meseci izbrali šolo svoji ded. Kakšen je bil v takšnih razmerah Izid vpisovanja, si lahko mislimo. Ogromna večina staršev se je iz strahu za obstanek odločila za nemško šolo. O teh nasilstvih in protizakonitostih je bila dunajska vlada dobro poučena. Zastopniki manjšine so jo o vsem sproti obveščali in zahtevali pomoči, a Je bilo vse zaman. Odgovorni oblastniki so bili gluhi in slepi! Sedaj pa poudarjajo pred svetom, da so bili vendar starši popolnoma svobodni, izbrali deci tako šolo, kot jo sami žele. Več ni mogoče nuditi manjšini! Edino volja staršev naj bo odločilna, zakaj samo to je v skladu z naravnim pravom in krščanstvom. Zunanji ministor Figi se je celo drznil izjaviti, da je Avstrije dala koroškim Slovencem »več, kot je bila po mirovni pogodbi dolžna jim nuditi”. Bolj lažnive in hinavske izjave si je težko zamisliti. V njej se izraža tisti nepoboljšljivi nemški nacionalizem, ki je vzrok, da je Avstro-ogrska razpadla. Iz zgodovine se niso gospodje na žalost ničesar naučili. »Novi list", 9. aprila 1959, Trst Nun haben die Slowencngesetze auch den Bundesrat passiert. Die OVP und SPtf Bundesrtite haben slch dies-mol nlcht mehr getraut, das auszusprechen, was die Ktirntner zur VVeissglut gebracht hal: Um das Versagen der Regierung im Falle SOdtirol zu bemtinteln, muss SOdktirnten tur SOdtirol geopfert werden! (Ohne dass die SOdtiroler etwas davon haben) . . . Die bVP und SP’G Redner sind auf den alten, be-wdhrten Trick der Tifo-kommunisfen prompt hcreingefal-len: Mttglichst laut zu schreien, dass ihnen Unrecht ge-schahe, um in einem Atemzug soforf neue, noch weit-gehende Forderungcn stellen zu kttnnen. Angstlich wehren slch die Sprecher der SPtfVP gegen die Beschwcrden der Titoslowenen. Wir haben aber den Eindruck, dass es slch um ein sfllles Einverstttndnis, wenn nicht gar abgekarfetcs Spiel sehr massgeblicher Kreise in Ktirnten mit verteilfen Rollen handelf: Die Einen schreien, damil die Anderen ungeniert geben und dazu noch sagen kdnncn: Seht doch die Bemitlcidenswerten an; wir haben ihnen offenkundig noch vlel zu wenig gegeben . . . Den Nerren Neugebauer und Guttenbrunner sprcchen wir das Recht ab, geschichtliche Entscheidungen Obor Ktirnten zu fdllen. Den Abvrehrkampf haben wir Ktirnt* ner mit der Wo?fe gefOhrf und sind dobei von der V/ie-ner Regierung verraten worden, wir sind gewarntl Slowcnisches Drimmelgymnasium und Tschadek-Gcrichtc werden auf den dunkelsfen Bltittern der Ktirntner Ge-schichte verzcichnet wcrden. »Karntner Nachrichten", 10. aprila 1959, Celovec Milanski velesejem največja tovrstna prireditev v Evropi Zadnjo nedeljo je bil v ifalijanskem mestu Milanu v navzočnosti predsednika republike Gronchija slovesno odprt letošnji mednarodni velesejem. Na njem sodeluje 13.000 razstavljalcev iz 54 držav, med katerimi je tudi 35 tujih uradnih kolektivnih razstav. Letošnjemu velesejmu v Milanu daje poseben značaj tisti del, ki je posvečen praktični uporabi jedrske energije. Velesejmu v Milanu priznavajo prvenstvo med tovrstnimi prireditvami v Evropi. V Kazazah so začeli z gradnjo elektrarne Ob navzočnosti številnih visokih osebnosti javnega in političnega življenja ter ministra za elektrogospodarstvo in promet Waldbrunnerja ter deželnega glavarja We-deniga je bila v ponedeljek v Domu glasbe v Celovcu svečana proslava 10-letnice celovške naprave za kurjavo na daljavo in kalorične elektrarne, ki do 75 °/o s tokom oskrbuje mesto. Kalorična naprava, ki je prva tovrstna v Avstriji, je bila zgrajena v prvih povojnih letih in danes odlično služi mestnim potrebam. Med drugim danes oskrbuje 244 objektov s toploto. Objekt deluje v štirih stopnjah, katerih zmogljivost je 46,6 milijonov cal/h. Elektrarna bo predvidoma letos proizvedla 40 milijonov kilovatnih ur. Na proslavi je prišel do izraza izredni pomen obrata za mesto. Gradbeni stroški in druge investicije za obrat so znašale 120 milijonov šilingov, danes pa že proizvaja letno za 18 milijonov šilingov elektrike in za 15 milijonov šilingov toplote. Popoldne istega dne se je minister Wald-brunner odpravil na ogled kaloričnih elektrarn v Labotski dolini v Št. Štefanu in Št. Andražu, kjer gradi Akcijska družba Dravskih elektrarn največjo kalorično elektrarno, katere največje turbine v Avstriji zmorejo 110.000 kW. Elektrarna bo predana namenu konec maja letos. Waldbrunner je obiskal tudi Premogovnik v Št. Štefanu ter poudaril, da je izgradnja kaloričnih elektrarn izrednega pomena za premogovno proizvodnjo, ki je v krizi. Leta 1956 so kalorične elektrarne porabile 1 milijon ton odpadnega premoga, sedaj ga porabijo 1,5 milijona ton na leto, čez dve leti pa ga bodo porabile nad dva milijona ton, saj so v gradnji velikanski objekti termoelektrarn. Velika svečanost pa je bila v torek v Kazazah, kjer je bil ob navzočnosti visokih osebnosti javnega in političnega življenja ter deželnozborskega prezidenta Se- reiniga in deželnega glavarja Wedeniga, deželnega svetnika Sime in drugih deželnih in državnih poslancev minister Waldbrun-ner napravil prvi utor z lopato ter s tem dal znamenje za začetek gradnje elektrarne v Kazazah, katere kapaciteta bo 360 milijonov kW/h letno in bo za gospodarstvo Koroške in Avstrije izrednega pomena. Svečanosti se je v veliki meri udeležilo tudi okoliško prebivalstvo ter s tem dalo izraza zadovoljstvu, da se tudi v krajih Koroške, ki so bili vsa leta gospodarsko zapostavljeni zgradijo objekti, ki so velikega gospodarskega pomena. Škoda je, da nobeden od številne gospode ni smatral za potrebno, da bi spregovoril tudi kako slovensko besedo in tako pomen tega trenutka še dvignil in podčrtal. Elektrarno gradi Avstrijska akcijska družba Dravskih elektrarn, ki si je zadala nalogo v prihodnjih letih zgraditi na Dravi še več elektrarn in tako opravičiti ime, ki ga nosi in dati gospodarstvu čim več toka, katerega potrošnja iz leta v leto raste. Minister Waldbrunner je v svojem nagovoru poudaril izredni pomen gradnje elektrarn za avstrijsko gospodarstvo ter se pristojnim osebnostim zahvalil za uspešno delo, da se je z gradnjo elektrarne, katere gradbeni stroški bodo znašali okoli 700 milijonov šilingov, lahko začelo ter da se bo načrt lahko uresničil v polni meri. Svoje zadovoljstvo nad gradnjo elektrarne v Kazazah je izrazil v govoru tudi deželni glavar Wedenig, saj bodo imeli številni delavci več let zaposlitev. Razen tega pa bo gradnja poživila vse življenje v Kazazah in okolici ter se ugodno odrazila v koroškem gospodarstvu. Deset dni pred to svečanostjo je praznovala Avstrija dograditev projekta Gross-glockner-Kaprun, in sicer s pogonom elektrarne v Schvvarzachu. Gospodarski dvoboj med Vzhodom in Zahodom narodov za Evropo (ECE) je izročila nove Gospodarsko združevanje na podlagi tako imenovane Male Evrope je vsaj za enkrat obtičalo že v začetni fazi, ker so se očitno ustrašili ekspanzije nemškega kapitala, kateri bi s takim sporazumom na široko odprli vrata v vse dežele, katerih industrija in gospodarstvo ne moreta tekmovati z nemško zmogljivostjo. Tako bo še nekaj časa ostalo v bistvu pri starem, kar je posebnega pomena za tiste države, ki bi ostale izven Evropske gospodarske skupnosti. Vendar velja to le za prehodno dobo, kajti načrtov za združevanje niso opustili, marveč čakajo le boljše priložnosti. Trenutni neuspeh na Zahodu zlasti ugaja vzhodnim državam in skuša Sovjetska zveza to priložnost še posebej izkoristiti z namenom, da bi med zahodnimi deželami povečala odpor proti združitvi le malega števila držav. Gospodarski komisiji Združenih predloge za gospodarsko sodelovanje, ki pa ne bi bilo omejeno le na nekaj dežel, marveč bi zajemalo celotno Evropo. Hkrati se na Vzhodu tudi trudijo, da bi se popolnoma otresli zahodnih meril v zunanji trgovini. V medsebojni blagovni izmenjavi se sicer že poslužujejo sovjetskega rublja kot obračunske enote, vendar temelji to obračunavanje še na cenah na svetovnem trgu. Do leta 1965 pa se hočejo popolnoma osvoboditi dolarskega in šterlin-škega bloka odnosno jima nameravajo pridružiti še tretji — rubeljski blok, ker bo po načrtih do takrat znašala industrijska proizvodnja Vzhoda več kot polovico svetovne produkcije in bo torej socialistični sistem zavzemal vodilno mesto na področju mednarodne blagovne izmenjave in denarnega obtoka. Veliki češki velesejem v Brnu Sicer bo mednarodni velesejem v Brnu na Češkoslovaškem šele letos v času od 6. do 20. septembra, vendar so priprave že v polnem teku in poročajo že mnoge zanimive podrobnosti. Posebno zanimivo je število držav, ki bodo na tej veliki prireditvi sodelovale ali s posebnimi razstavami ali pa s posameznimi tvrdkami. Iz tozadevnega poročila iz Prage je razvidno, da bodo to Kanada, Sovjetska zveza, Indija, Združena arabska republika, Švica, Kitajska, Anglija, LR Koreja, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Mongolija, Vietnam, Jugoslavija, Japonska, Francija, Italija, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Madžarska, Portugalska, Bolgarija, Romunija, Albanija, Združene dižave Amerike, Švedska, Finska, Danska, Grčija, Turčija, Luksemburg, Španija, Argen-tinija, Belgija in Norveška; pristojni krogi pa se pogajajo tudi še z drugimi državami Evrope in ostalega sveta. Že iz tega je razvidno, da bo velesejem v Brnu res prireditev velikega formata, ki bo pritegnila zanimanje vsega sveta. Pravijo, da bo obiskovalce iz inozemstva presenetila tudi ureditev razstavnih prostorov. Pokriti paviljoni in razstavne hale bodo obsegali 65.000 kvadratnih metrov, mnoge razstave pa bodo prirejene kar na prostem. Tudi upravno poslopje, ki bo dokončno zgrajeno leta 1960 in bo obsegalo 10 nadstropij, bo letos na razpolago z dvemi nadstropji. Največji paviljon, opremljen z mogočno jekleno kupolo, bo meril 18.500 m2. Brez dvoma pa bo velesejem v Brnu kljub veliki udeležbi inozemskih podjetij v prvi vrsti posvečen domači proizvodnji in se bo zlasti češkoslovaška industrija predstavila z doslej največjim prikazom svoje zmogljivosti. Vrednost rublja bo postala večja Sovjetski gospodarstvenik Ostrovitjanov je povedal, da bo leta 1965 rubelj izpodrinil dolar kot osnovno valuto v mednarodni trgovini. Na to izjavo so postali posebno pozorni v ZDA. Ameriški turisti lahko kupijo rubelj tudi za deset stotink dolarja, čeprav sicer rubelj velja 25 stotink dolarja. Sovjetska zveza hoče na ta način pospeševati turizem. Američani se trenutno še ne bojijo konkurence rublja proti dolarju. Neki ameriški dnevnik pa je vendar ugotovil, do bo vrednost dolarja padla, če bodo v ZDA še nadalje naraščali stroški v državi. ALŽIR. — Okoli 2000 francoskih kolonov Jo v Al*1 riji protestiralo proti alžirski politiki francoskega Pre(* sodnika do Gaulla. Govorniki so na zborovanju i*re^* no ostro napadli pariško vlado, ker noCc sprejeti nj1' hovega načrta o integraciji Alžirije. Obtožili so v'°’ do, da je iz Alžira umaknila vse generaie, ki so I®* branili pravično stvar kolonov. Protestirali so Pr0> amnestiji, ki jo je vlada nedavno izvedla proti *®^ teljem osvobodilnega gibanja. Eden od govornikov i( , dejal, da vodi sedanja parilka politika k izgubi ®s*fl lih afriikih posesti, ki so sedaj že pod francosko lastjo. CAPETOWN. — Južnoafriški parlament je po 4°^ razpravi sprejel s 100 proti 55 glasovom vladni P,e ton manj kot lani v marcu. Nazadovala je tudi izvodnja surovega železa in jekla. V marcu *® p« izvedli 3,7 milijona ton surovega železa, Jekl®^ 4,8 milijona ton. V prvem četrtletju sc je prol**0 surovega železa zmanjSala za 6,8 %>, surovega pa za 8,8 odstotkov. r NEW DELHI. — Na sestanku kongresne parla®1®" j,« ne skupine v New Delhiju se je predsednik ,n „0* vlade Nehru Izrekel za stvarno pokrajinsko ®* j|* mijo Tibetancev v okviru Kitajcev. Ko Je ancil*l,r^ to betonski uraor. Je izrazil mnenje, da gre predv* trenja med dvema družbenima sistemoma, » k* skim,” ki sloni na starih tradicijah in »kitajski^ ^file proizvod sedanjega časa. BivSi predsednik ® ^pA' ske vlade U Nu je v New Delhiju, na pa** v. izjavil, da je Burma pripravljena dati Dalaj la®1', p o-Washingfonski radio »rdi, da vstaja v Tibetu n^jtal' legla in da uporniške čete napadajo položaj® skih čet v tej deželi. VVASHINGTON. Predsednik ameriškega sindikata AFL-CIO Mcony in vodja sindikata ® ^o bilskih delavcev Reuther sta obdolžila ameriJk® ^^ da posveča premalo pozornosti reSevanju Pr ^ \t brezposelnosti. Meany je v tej zvez! poudari * ' v ZDA Se vedno 4,4 milijona brezposelnih Jdl®' številni delavski zastopniki v ZDA se zavzem® k1 da vlada sklene velika gradbena dela v bi nudila zaposlitev Številnim delavcem. L/ Gostovanje SNG iz Trsta z dramo „Zločin in kazen“ v Celovcu Medlem ko Slovensko narodno gleda-iz Trsta te dni nastopa po naših va-z Jan de Hartogovo komedijo »Sopot-bo kakor smo že poročali, v nede-1° 19. aprila od 10. uri dopoldne nastopilo v Celovcu v Domu glasbe z dramo „Zločin jn kazen", ki jo je zajel v tri zgoščena de-J^ja tržaški italijanski pisatelj Dino Dardi. 'ama je zgrajena na podlagi nesmrtnega 'Omana ruskega pisatelja F. M. Dostojev-skega, a ne kot običajna dramatizacija, marveč kot samostojno delo, ki hoče biti umetnosti Dostojevskega notranje zvesto in Pokazati duševni razkol glavnega junaka v močni življenjski osvetljavi. Dostojevski se je rodil leta 1821. v Mo-!^vi in ta doba je pomenila za Ruse suženj-s,v°. Tudi njemu ni bilo prizanešeno. Kot °1'ok zgubi mater in živel je v revščini. Bil 16 preganjan, obsojen na smrt in preživel let v Sibiriji. Njegov revolucionarni duh bil neuklonljiv in zato je stalno napadal 'ebm in ga razkrinkaval. Opisoval je zlasti boj človeka s samim seboj in okolico ter mračna stanja človeške duše in zavesti. Nastala je cela vrsta del, ki so svetovno znana. Med njimi omenimo nekaj najbolj znanih romanov: Idiot, Bratje karamazovi, Mladenič, Ponižani in razžaljeni ter roman »Zločin in kazen" po katerem je zgrajena drama, ki jo bomo v nedeljo videli v Celovcu. Roman »Zločin in kazen" je Dostojevski napisal potem, ko je štiri leta prebil v sibirskih ječah med zločinci in ubijalci ter spoznal njihovo naturo. In po spoznanjih v ječah se je v pisatelju rodila ideja zločina in kazni, ki ji je dal zunanje obličje v osebi Razkolnikova — glavnega junaka drame, ki je ubil oderuhinjo Aljono Ivanov-no in njeno sestro. Dostojevski hoče s svojim delom opravičiti ravnanje Razkolnikova ter nakaže, kako je prišlo do tega, da je napravil zločin. Ta zločin je bila nesreča, ki jo je napravila družba, ljudje, okolje, vse. Nesreča za- Slovenski pisatelji v tujih jezikih Dela slovenskih pesnikov in pisateljev so "O svoječasno omejena le na mali slovenji narod in le redkokdaj je glas o kulturam ustvarjanju Slovencev prodrl tudi v šir-S| svet. Zato je med mnogimi prevladovalo ^nje, da smo Slovenci narod brez lastne Mture. . Danes se je to že bistveno spremenilo in ® 'isti naduteži, ki se smatrajo za pred-SQvnike gosposkih narodov, v Slovencih še p®dno gledajo narod hlapcev in pastirjev. ■f| lem razvoju je pomembno vlogo odigra-? Pfav slovenska kultura, ki je naš narod r?9nila na raven velikih kulturnih narodov; .!*' so to slovenski pesniki in pisatelji, kate-^ dela so danes znana že širom sveta. J^a zasluga gre pri tem prevajalcem, ki ^''iajo slovenske literarne stvaritve v j^.^ličnejše tuje jezike in jih tako posre-n !el° številnim narodom, obratno pa tudi : smu človeku približujejo dela iz drugih '*°v, drugih narodov. pomislimo, da je prvenec Josipa Jur-CQ' zgodovinska povest iz 15. stoletja "Ur'j Kozjak", preveden že v 36 jezikov, ■ °*6m si lahko predstavljamo, kako širok v ., °9 bralcev, ki se navdušujejo ob delu k 'kega slovenskega pisatelja. Letos je v vl,tlu izšel »Jurij Kozjak" v latinskem pre- ki ga je oskrbel Ferdinand Kolednik, |. iz Maribora, zdaj pa kanadski držav-p J1' ki o sebi pravi, da je »zmešan tar". y ®9 tega je navedeno Jurčičevo delo iz-.1 že v francoskem (kar 4 izdaje), kitaj- $ ^^em jeziku ter v narečju gradiščanskih ■ VqIov; v rokopisu so prevodi v arabskem, a'|skem in ruskem jeziku ter v esperanto, angleškem, grškem, italijanskem (2 iz-- 1'« hrvatskem, litovskem, vietnamskem in dočim ga zdaj prevajajo še v ukrajinski, ciganski, turški, madžarski, retoromanski, bolgarski in švedski jezik ter v dvoje afriških narečij. Tudi Jurčičev »Deseti brat" je pripravljen v nemškem, francoskem, angleškem, španskem in grškem jeziku, dočim je njegov »Sosedov sin" preveden v 8 jezikov in ga trenutno v Kanadi tiskajo v francoščini. Ferdinand Kolednik, ki mu je Jurčičev »Jurij Kozjak" očitno najbolj prirasel na srce, ima zdaj v tisku (pri založbi Habbel v Regensburgu) nemški prevod Finžgarjevih povesti »Dekla Ančka" in »Strici”, ki sta v francoščini izšli že leta 1946 (Dekla Ančka) odnosno 1950 (Strici). Tudi največji Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem" je že preveden v nemščino, poleg tega pa še v francoski, angleški in grški jezik, dočim je njegovih »Sedem postnih podob" izšlo že v 12 jezikih: razen v slovenščini še v nemškem, francoskem (6 izdaj), španskem, portugalskem, italijanskem, slovaškem, češkem, madžarskem, angleškem in holandskem jeziku ter v narečju gradiščanskih Hrvatov. Za nas je še posebej zanimivo, da je Ferdinand Kolednik, ki je svoje prevajalsko delo v glavnem omejil na dela Jurčiča, Finžgarja in Meškota, oskrbel tudi francoski prevod Skefove »Miklove Zale". Naj bo mnenje o Koledniku in njegovem bivanju izven domovine tako ali tako, vsekakor pa mu je treba priznati, da se uspešno vključuje v vrsto vseh tistih, ki se trudijo, da bi umetnine slovenskega naroda približali in posredovali čim širši svetovni javnosti, da bo spoznala, da je slovenski narod majhen le po številu, velik pa po svojih stvaritvah. to, ker je bil on revež in je vrhu tega študiral, in ker mu je mati — vdova — pošiljala očetovo pokojnino, sama pa se ubijala z delom; nesreča zato, ker je bila njegova sestra lepa in revna. Razkolnikov ni več vedel, kam bi se zatekel, za koliko mesecev vnaprej je mati že vzela pokojnino? In Razkolnikov ne more na noben način živeti. Sestra Dunja naj se poroči z gospodom Lužinom, dvakrat starejšim od nje? Zakaj? Zanj? Za Razkolnika, da ga osreči s tem, da ga vzdrži na vseučilišču, ga napravi za gospoda in osreči za vse življenje. Vse delo je prepleteno z izredno močnimi dramatičnimi zapletljaji, ki sili občinstvo k globoki zaverovamosti. V veliki meri pa je uspešno predvajanje takega dela, ki PRVI NASTOP — VELIČASTEN USPEH V sredo je prispelo na gostovanje med koroškimi Slovenci Slovensko narodno gledališče Trst. Isti večer je prvič nastopilo pred nabito polno Šercerievo dvorano v Šmihelu nad Pliberkom z Jan de Hartogovo igro »Sopotnik a", katere glavno vsebino smo v kratkem opisali v zadnji številki. V igri, ki se iz komedije postopoma razvija v dramo, nastopata kat edina igralca Štefka Drolčeva v vlogi »Ona" in Jožko Lukeš v vlogi „On". Prav v tem pc se pokaže njihova velika umetniška sposobnost. Z edinstveno dovršenostjo odigravata vsa dejanja igre, od zaljubljenih novih zakoncev, preko vseh zapletov in dramatičnih sporov med seboj in zaradi otrok, ki doraščajo, gredo svojo pot in jima umrejo, tja do zadnjih trenutkov življenja, ko sta oba osivela in betežna. Vsebina in podajanje igre sta tako življenjsko bogata, da tudi najbolj zahteven igralec od nje ne more pričakovati kaj boljšega. Z isto igro je SNG Trst včeraj nastopilo v Žitari vasi. Podrobno poročilo sledi. zahteva kvalitetne igralce, odvisno od celotne režije in igralcev. Tržaški igralci, ki bodo v nedeljo nastopali pred nami z »Zločinom in kaznijo" pa so na predstavah v Trstu dokazali, da so mojstri in da jim je uspelo pritegniti občinstvo. O premieri »Zločina in kazni", v kateri nastopa 28 oseb, ki je bila 2. decembra v Trstu je »Primorski dnevnik" med drugim zapisal: »Kadar občinstvu v dvorani zastane dih, tedaj lahko zanesljivo sodimo, da je igra uspela. Za igro, ki jo je SNG pripravilo za prvo premiero letošnje sezone, pa je izraz »uspela" preskromen. S tako močjo je ansambel našega gledališča zgrabil gledalce, da se pač nihče, če hoče odkrito priznati, ni mogel odtegniti tej magični sili, ki se ob močnem podajanju ustvari med umetnikom in poslušalcem." Izkoristimo izredno priliko, ko gostujejo Mirt zvvitter 109 Tirolska —manjšinski problem Nemcev (Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu) t 0cl skupno upravo dunajske akademije tQQr'Osti jn južnotirolskega kulturnega institu-r na razpolago in v pomoč za študij ?^r*'er 'n vprašanj Južne Tirolske v Bo- v ^Prfa je bila dne 22. septembra 1958 10 hotnosti avstrijskega državnega sekre-dr. Franza Gschnifzerja. jr|no in vsesfranosf kulturne pomoči „|^ ''iških Nemcev dokazuje nadalje, da je p\°liška izobraževalna ustanova "lilr’) s r da bi stopil na rob pločnika in ste-roke, da bi mi lilo po njih, kot sem na Strmcu. Sprva sem molel izpod dlani, potem pa celo roko. .Fant, ti v>i fant!” se je jezila mati. .Kdo je že 5^kaj takega?" V njenem srcu ni bila 0° ieza' *° sem dobro vedel, bilo je n ' občudovanje. „V največji nevihti stoji d6»Predrju pa šteje bliske in drži roke v Ti moj ljubi bog, kaj bo iz tega fanta?” n.. Molanki nisi pisal?" je vprašal oče e)everno. »Nisem.» p|- 0j odgovor je potrdil grom in takšen Oo 6*' ie platnena streha pred kavar-rn^^P^kutala ko prestrašena golobica z lr'mi perutmi. L ° *si zdravi? Mati, Štefka in Pepček?" in p ,° zimo so bili mati nekaj bolehni ni|QJiP^ek je imel ošpice, Štefka pa je po-stop I s*°Pila na steklovino in si razrezala V Drugega ni bilo.” ”Vs® to veš?" .Štefka mi piše vsak mesec. V vsakem pismu vas pozdravljajo." .Pozdravljajo me?" .Vedo samo to, kar jim jaz pišem o vas." „ln ti jim pišeš, da .. .” „...da trdo delate, da ste zdravi in jih pozdravljate. Menda je prav, da sem tako pisal?” Se vedno je lilo. Vmes so švigale strele in treskalo je. Naj le treska, naj se razdivja nevihta! Ne samo zunaj, marveč tudi v očetovem srcu! Po vsaki nevihti se zvedri, zasije sonce, tudi v očetovem srcu se mora zjasniti, mora zasijati sonce! Če bo tu zasijalo sonce, bo zasijalo tudi na Strmcu. Mokro listje se bo zableščalo, od povsod bo zadehtelo po rasti, po zdravju. Mati bo prišla na prag in se razgledovala naokoli. .Bala sem se," bo rekla, „da bo toča". Huda nevihta je bila, ampak prinesla je samo močo. Zdaj bo vse hitreje raslo." Spet blisk in takoj nato tresk. Ko se je slišalo spet samo enakomerno šumenje dežja, je oče vprašal: „ln kako drugače živijo?” Čutil sem, da to ni bilo tisto, kar je hotel vprašati. .Izhajajo," sem odgovoril tudi jaz nekaj drugega, kot bi bilo treba. Naj se izžgo vse strele, vsi gromi naj se razdivjajo in utišajo v njem samem, potem se bova šele lahko pogovarjala kot oče in sin, potem šele mu bom lahko povedal vse. Ne, vsega mu ne bom povedal nikoli! Sem se mar zaradi njega marsičemu odrekel? Ni bilo to zaradi matere? .Izhajajo,” sem ponovil, .nekaj pridelajo doma, nekaj prislužijo, mati še vedno hodijo drugam na delo, letos je začela hoditi še Štefka." .Tako, tako, Roza nič ne ve, nihče ne ve . . ." „Za zdaj še ne vedo," sem poudaril, .lahko pa izvedo. Od tod bi lahko kdo pisal v Razdrto, v Hrastje ali naravnost v Podlog. Nisem vedel, da je tu toliko naših ljudi.” Zgrabil sem očeta za roko. .Oče, če bi se izvedelo, bi mati spoznali, da sem poldrugo leto lagal, da še vedno lažem. Pustite Molanko, vrnite se k materi, vrnite se k nam! Ni prepozno, ni še prepozno." Grmenje se je oddaljevalo, bliski so bili vse redkejši in slabotnejši, tudi lilo ni več. 2e je hušnil po pločniku kak človek; kavar-nar, ki je prej ves čas stal za točilno mizo, je stopil proti vratom in se radovedno razgledoval po cesti. .Hudič je vse skupaj," je oče malodane zastokal po dolgem molku. „Če je za vas hudič, kako je za mater? In kaj bo s Štefko, s Pepčkom? Mar nista vaša?" .Mlad si, čeprav ne tako, kot sem mislil. Si Rozin sin, vztrajen, nekaj pa imaš tudi mojega. To se pravi, takšen sem bil včasih, zdaj pa .. ." Zamahnil je z roko. Dež je samo še pršil, grmelo je nekje da- leč. .Takoj, ko se odteče," je ob takih prilikah mati začela delati načrte, .bom šla in okopala zelje, ti, Marko, boš nabral za prašička, potem pa bova .. ." .Vse se še da popraviti," sem rekel, .pustite Molanko! To je prvo. Potem bova pisala materi, pisala jim bova, naj pridejo za nama.” „Da bi prišla Roza sem, da bi pustila Strmec?” .Štefka bi prišla takoj, tudi mati imajo že dovolj samote, kakor vidim iz Štefkinih pisem. Domačijo bi dali v najem, za božič, najpozneje za božič bi bili tu." Oče me je gledal s takim začudenjem in celo občudovanjem, kot sem jaz gledal njega, ko je prvič odhajal dol v podloški rudnik. .Res, tako bi bilo najbolj prav,” je dejal zamišljeno in se zagledal na mokro ulico, ki se je že bleščala v soncu. S kakšnim veseljem sem se po nevihti pognal izpod kapa po Strmcu, kako prijetno je delo bosim nogam, še roke sem namakal v mokro travo in snel sem klobuk, da mi je kapalo z vej na glavo. Šele ko sem se nadivjal in ko se je mati oglasila z njivice, sem stekel pod kolarnico, vzel košaro in odhitel nabirat zelenjad za prašička. Tudi zdaj nisem mogel več sedeti. Naglo sem se dvignil. Tudi oče je vstal. Dež je izmil vso umazanijo, drevje je bilo spet zeleno, hiše so imele svoje prave barve, po sinjem nebu so se podili tja proti ZA GOSPODINJO IN DOM Bel ali črn kruh težno v luskinah in klicah zrna, ki ne pridejo v lepo moko. Ker imata črn in bel kruh določene prednosti in pomanjkljivosti, je najboljši pol-beli kruh. Z njim pride v organizem največ beljakovin, ogljikovih hidratov, mineralnih snovi in vitaminov, razen tega pa je ta kruh lahko prebavljiv in zelo hranljiv. Umivanje las V litrsko steklenico, z mlačno vodo napolnjeno, daj žlico čistega amoniaka in dobro zmešaj. Amoniakovo raztopino rabi posebno za močneje umazane, mastne lase. Raztopino nalij v umivalnik in s pomočjo žimnate rute lase z milom operi. Oprana lase izplahni v čisti vodi in jih z rokami izpiraj. Nato jih z brisačo osuši. Medtem pa skuhaj pest dišečih kamilic v litru vode in pazi, da postane lepo zlatorumena. Potem kamilice odstavi in precedi. V tej vodi namoči umite, suhe lase in pusti, da se odkopajo, ne da bi jih obrisala z brisačo. Umite lase pozimi v bližini peči, poleti pa na ZDRAVSTVENI KOTIČEK Električne poškodbe, zastrupitve s plinom in kemične poškodbe PRAKTIČNI NASVETI Riža med kuhanjem ali praženjem ne mešajmo z žlico, temveč z vilicami, da osta-nejo zrna cela. Kakao diši mnogo bolje, in je tudi okusnejši, če mu primešamo ščepec soli in prav malo prave kave ali vanilije. Cvetača pri kuhanju rada razpade, zato jo zavežimo v tanko in zelo redko belo tkanino in jo potopimo v krop. S tkanino vied jo iz kropa tudi dvignemo, ko je kuhana. Modernejši pripomoček je zložljiva kovinska košarica. soncu (seveda ne prevročem) tako dolgo razčesavaj in krtači, da se popolnoma po-suše. — Tako umiti in očiščeni lasje dobe prvotno barvo in postanejo voljni. Lase umivaj v mesečnih presledkih, a ne večkrat, ker se zaradi pogostnega umivanja prično lomiti in izpadati. — Priporočljivo je umivati otrokom glave s kamilicami, ker se ti prej umažejo. Za umivanje las je dober tudi kuhan hmelj. Črne lase čisti kdaj pa kdaj z vodo, kjer so se dalj časa namakale orehove lupine. Moraš jih poprej dobro umiti. Človek poje na leto povprečno 220 kg kiuha. S kruhom pa ne pride v organizem dovolj beljakovin, vitaminov ter drugih hranilnih in zaščitnih snovi. Te pomanjkljivosti je treba vsak dan nadoknaditi z mlekom, mesom, sadjem, sočivjem, maščobami in diugimi živili. Še ni dolgo tega, ko smo jedli pri nas pšeničen, koruzen, ržen in tudi ječmenov kruh. Koruznega, ječmenovega in rženega kruha pa jemo čedalje manj. V pšenični moki so vse sestavine, ki posredujejo kruhu veliko hranilno vrednost. Beljakovine v pšenični moki se ob mesenju napno in tako dobimo dobro testo, iz katerega spečemo dober kruh. Razen tega je pšenični kruh najbolj hranljiv in povrhu še lahko prebavljiv. Pšenični kruh je bolj luknjičast, kar zboljša njegovo kakovost ter poveča prebavljivost. Ob prebavljanju pšeničnega kruha porabi organizem 85 % beljakovin, rženega samo 75 %, drugih vrst kruha pa še manj. Ržen kruh je po hranljivosti podoben pšeničnemu, toda kruh iz čiste ržene moke je slabši in teže prebavljiv. Če mešamo rženo in pšenično moko, te slabe lastnosti kruha odpadejo. Koruzni kruh so jedli pri nas ljudje pred vojno v glavnem na kmetih. Po podatkih o prehrani našega prebivalstva po osvoboditvi se je sestava prehrane mestnega in kmečkega prebivalstva v marsičem spremenila. Povečala se je potrošnja maščob, sladkorja, mleka in mesa, zlasti pa pšeničnega kruha. Koruzo na kmetih čedalje bolj uporabljajo za živinsko krmo in zato kot krušno žito izgublja svoj pomen. Kateri kruh je boljši, bel ali črn, o tem so razpravljali že mnogi strokovnjaki za prehrano, tehnologi in zdravniki. Ugotovili so, da povzroča večja potrošnja boljše hrane v sodobni prehrani nekatere nezaželene pojave, med drugim tudi gnitje zob. Strokovnjaki so ugotovili, da ima spričo Dišave moramo izbirati tako, da se le-ta ujema z vonjem osebe, ki ga uporablja. Če hočemo parfum podariti, potem moramo vedeti, kakšen parfum določena oseba uporablja, sicer ne bomo napravili usluge. Tudi kadar sami kupujemo parfum za sebe, ni dovolj, da odpremo stekleničko, ampak moramo kaniti parfum na kožo in šele čez kokšno minuto ugotoviti, če se določeni parfum resnično ujema z vonjem kože. Čez dan, predvsem v pisarnah, ne uporabljamo močnih vonjav. Zvečer pa si lahko privoščimo nekoliko več vonjav, toda tudi tu moramo poznati mejo. Mlada dekleta in nežne svetlolase ženske naj uporabljajo cvetlične vonjave. Temnim in črnim potrošnje rafiniranega sladkorja, belega kruha in druge boljše hrane čedalje manj ljudi zdrave zobe. To je znanstveno ugotovljeno, saj z rafiniranjem hrane in drobnim mletjem bele moke odstranimo zelo važne naravne sestavine plodov, ki so nujno potrebne za pravilno vzdrževanje zob, kosti in drugih organov človeškega organizma. Pri mletju pšenice odpadejo luskinice pšeničnega zrna in klice. V luskinici pa je največ koristnih beljakovin, mineralnih snovi, vitaminov in maščob. Zlasti mnogo je v njej vitamina B1, ki je nujno potreben za normalno delo živčevja. Zato je v najboljši moki samo 25 % mineralnih snovi glede na celo pšenično zrno, ali enajstkrat manj, kakor jih je v klici, in trinajstkrat manj kakor po mletju. V najlepši beli moki je petnajstkrat manj beljakovin, kakor v celotnem zrnu, in trikrat manj kakor v klicah. Nadalje dvakrat manj maščob, kakor jih je v zrnu, mnogo manj vitaminov nasploh in štiri- do petkrat manj vitamina BI, kakor ga je v celotnem zrnu. Bel kruh je po kalorični vrednosti boljši, ker je v kilogramu belega kruha 2600, v kilogramu črnega pa 2400 kalorij. V belem kruhu pa je manj beljakovin, mineralnih snovi in vitaminov, ker odpadejo pleve. Vtem ko je v belem kruhu 14 °/o beljakovin in od teh jih prebavi organizem 11,1 %, je v črni moki nekoliko manj beljakovin, 14,3 °/o, toda te beljakovine so bolj prebavljive in boljše, tako da jih organizem izkoristi 11,7 °/o. V vsebini in prebavljivosti beljakovin torej ni velike razlike, v beljakovinah belega kruha pa je manj zelo važnih aminokislin. Kruh iz črne moke je bogatejši z mineralnimi snovmi, (fosfor, kalcij, železo itd.). V črnem kruhu je tudi več vitamina B (aneu-rina), B2 (riboflavina), PP (nikotinske kisline) in vitamina E. Vse te sestavine so pre- ženskam pristojajo trpki, težki orientalski parfumi. Najlepše učinkuje vonj, če kapljico parfuma kanemo na vrat, zapestje in med prsi. Če smo našli ustrezajoč parfum, ga nikar ne menjajmo, tudi naša garderoba naj diši po njem. Zlasti v kožuhovini občutimo vonjavo dolgo. Tudi robčki, svileno perilo prenesejo samo malo vonjave. Pri oblekah pa bodimo zelo previdni, da ne bodo po parfumu nastali madeži. Če želimo odišati vso obleko, potem napojimo ki pico s parfumom in jo odložimo pod ovratnik kostuma ali plašča. Tako bo tudi omara in vsa garderoba nežno dišala. Torej tudi uporabljanje parfuma pomeni majhno čarovnijo. Električne poškodbe so zelo raznolike in se ne bomo ustavljali pri posameznih oblikah. Važno je vedeti, da skoro nihče, ki ga je zadel blisk ali električni tok, ni mrtev, ampak je nastopila le navidezna smrt. Tak ponesrečenec preneha dihati, vendar mu pa srce še deluje in je zato treba izvajati umetno dihanje vztrajno in tako dolgo, da ponesrečeni oživi, oziroma v nasprotnem primeru, da nastopijo zanesljivi znaki smrti. Kemične poškodbe so v današnjem industrializiranem času zelo pogoste. Razlikujemo tri velike skupine teh poškodb, in sicer po strupih, ki jih povzročajo. Prva skupina teh strupov so jedke snovi, predvsem razne kisline in lugi. Če si kdo opeče kožo ali sluznico z lugom, mu moramo nuditi prvo pomoč s slabimi kislinami kot so na primer jedilni kis, limonin sok, kislo mleko, vinska kislina ipd. Redkejša so zastrupljenja s kislinami. V takih primerih moramo dati ponesrečenemu lužnate snovi, kot so jedilna soda ali žgana magnezija. Če tega ni pri roki, zadostuje tudi zdrobljena kreda ali milnica. Drugo skupino tvorijo zastrupljenja s kemičnimi snovmi, ki človeka najprej omamijo, končno pa spravijo v nezavest ali celo v smrt. Sem spadajo zastrupitve z najrazličnejšimi medikamenti, kot so opij, morfij, veronal, luminal in vrsta drugih. Prva pomoč pri zastrupitvah te vrste obstaja v tem, da pri človeku, ki se je zastrupil, izzovemo oruhanje, in sicer tako, da mu vtaknemo v žrelo prst in mu damo piti milnico. Nadalje je važno, da izčistimo črevesje. To dosežemo z grenko ali karlovarško soljo ali pa kakim drugim čistilom. Ko je zasfruplje-nec izbruhal želodčno vsebino, mu damo piti črno kavo. Na isti način pomagamo ljudem, ki so se zastrupili s pokvarjeno jedjo, gobami in konservami. V tretjo skupino spadajo zastrupljenja s plini. Zelo pogosto je zastrupljenje z ogljikovim monoksidom, ki se nahaja v izpoš-nem plinu raznih motorjev, svetilnem plinu, v peči, v likalnikih na oglje itd. Na srečo je lažji od zraka ter se hitro dvigne kvišku, nevaren pa je v zaprtih prostorih. Znaki zastrupitve so glavobol, nemir, nezavest in če ne pride pravočasno pomoč, smrt. Ponesrečenca je treba takoj prenesti na sveži zrak, ga polivati z mrzlo vodo ter izvajati umetno dihanje in poklicati zdravnika. Drug tak plin je ogljikov dioksid, ki se tvori povsod, kjer kaj vre ali razpada; tako na primer v kleteh, kjer vre mošt. Za razliko od prejšnjega je ta plin težji od zraka in se zato drži pri tleh. Prižgana vžigalica ali s vežo v njem ugasne. Znaki zastrupljenja so podobni kot pri monoksidu, tudi prva pomoč je enaka. DR. S. B. Kako izbiramo parfum? vzhodu Zadnji deževni oblaki. Molče sva stopala drug ob drugem. Besede niso bile več potrebne. Prišla sva do samske hiše. „Tu stanuješ?" je vprašal oče. *Tu." Pokimal mi je. „Srečno, Marko!" „Srečno, oče!" Po kosilu, ki sem ga naravnost zmetal vase, sem šel gor v sobo. Za čudo, v njej sem našel oba sostanovalca. Starejši je bil Italijan, večji in tudi močnejši kot Berto, ime mu je bilo Rocco, torej Rok, že dve leti je delal v Merlevvaldu in stanoval v tej hiši, nekje v južni Italiji je imel številno družino; mlajši, samo nekaj let starejši ko jaz, pa je bil domačin, doma je bil kakih trideset kilometrov od Merlewalda in ob sobotah se je vozil domov. Ime mu je bilo Gaspard. Pravzaprav sem se lahko pogovarjal samo z njim, kajti Rocco je znal samo italijanski. Ker je bil tudi Gaspard dobro razpoložen, sva se zapletla v razgovor. Med drugim sem izvedel, da govori kar tri jezike: domače nemško narečje, književno nemščino in francoski. Ponudil se je celo, da me bo učil v prostem času francoščine, če imam kaj volje do učenja. „Kak dan mi je prekleto dolgočasno," je rekel. „V kavarne ne zahajam, varčujem." In po kratkem premisleku je priznal s srečnim smehljajem. „Oženil se bom.” „Kako se pravi francoski: jaz sem rudar, jaz sem mlad rudar?" sem vprašal. „Je suis un jeune mineur." Jezik se mi je strašno zatikal; toda ponavljal sem, dokler ni šlo. „Qu'est-ce que tu es?" „Je suis un jeune mineur," sem odgovoril na Gaspardovo vprašanje. . Na sprehodih po koloniji, ki se je raztezala kar po dveh gričih, sem že prve dni opazil pred vsako tretjo, četrto hišo priletnega, tu in tam celo mlajšega rudarja, ki se je mrtvo oziral naokoli in pokašljeval. Srečaval sem moške, ki so lezli v hrib, kot da imajo osemdeset let, pa jim je bilo komaj polovico toliko. V očeh teh ljudi ni bilo luči, v licih jim je ležala sumljiva rdečica. Prihajali so tudi v gostilno k Avstrijcu, posedali večinoma molče za kako mizo in ves popoldan žulili vrček piva. Nekateri so še hodili v jamo, kjer so čistili progo ali opravljali kako drugo lažje delo, večina pa ni bila več sposobna za jamsko delo. Tudi v Koflachu in Eibisfeldu sem videl invalide, rudarje brez roke, brez noge, s polomljeno hrbtenico, toda takih bolnikov ni bilo. „Kaj je z njimi?" sem vprašal Breznika. .Kamen imajo na prsih." .Kamen?" „Francoski rudniki so najbolj nezdravi v Evropi. Premogov, še bolj kremenjakov prah seda rudarju na pljuča in jih razjeda. Huda bolezen je to in ni je moč ozdraviti. Malo je rudarjev, ki je nima. Tega stisne prej, onega pozneje." „Pa?" „Kaj hočeš? Treba je vzeti delo, kjer ga dobiš." „Res ni pomoči?" „Pojdi po koloniji in videl boš, kdo ima največ te bolezni: Poljaki, Slovenci, Italijani. Tisti, ki mislijo, da si bodo v treh, štirih letih pristradali hišo v domovini, si pri-stradajo silikozo, tako se imenuje ta bolezen, ta in oni pa prebivališče tam pri cerkvi." Pokazal je proti cerkvi, ki je umazana in črna molela s čebulastim stolpom iznad enonadstropnih in redkih dvonadstropnih hiš, kjer so stanovali trgovci, krčmarji, obrtniki in drugi tržani. „Dva naša človeka smo že odnesli tja gor," je nadaljeval. „Letos pomladi Pusti-ška, ki je prišel sem že trinajstega leta in je bil močan za naju oba. Lansko jesen je začel težko dihati; ko je stopil k zdravniku, je bilo že prepozno. Molkov Vinko je šel v jamo s petnajstimi, z devetnajstimi smo ga pokopali. Pazi se, fant, ne sili tja, kjer je preveč prahu, in jej, še enkrat ti rečem, jej, če nočeš, da bodo tebe jedli črvi!” Tudi v samski hiši sem imel dovolj prilike, da sem videl, kaj je napravila silikoza iz ljudi, ki so prišli sem v Merlewald zdravi in močni. Čeprav sem si govoril, da meni, ki nisem bil nikoli bolan, ne more do žive- ga, sem si vendar še dolgo po razstrelitvi tiščal robec na usta. „Nič ne pomaga!" se je smejal Klambos-„Če imaš slaba pljuča, je rešitev samo ena-še danes zapusti Merlewald in se vrni v svoj domači kraj!" In seveda še: „Tvoj oče delo v kamnu. Tam je nevarnejše. Si že bil kal pri njem doma?" Konec šihta pa mi je dejal: „Pridi zvečer k Avstrijcu! Spodobi se, da plačam svojem0 tretjemu vrček ali dva." Bil sem vesel, da sem prišel v njegov0 trojko, čeprav so mi bila njegova vprašanja nadležna. Zato sem zvečer ob pivu povedal marsikaj, česar v jami ne bi bil. Naj iz' ve, da me bo pustil v jami pri miru s tern1 rečmi! Zavedal sem se, da sem lahko hvaležen izkušenemu rudarju, prvemu kopačv, ker gosti že dve uri takega zelenca. Ali P® ima z menoj posebne namene? Kakšne^ Klambos je govoril o vsakdanjih rečeh, vs° čas pa preskočil na moje zadeve ali p°ve dal kaj o sebi: da ima doma dvanajstlel®® deklico, ki je seveda še premlada, da gospodinjila, Linka pogreša mater, on P ženo; nekaj si je že izbral, najbrž bi uspe ' da mu ne stoji nekdo na poti. „Pridi k meni na večerjo," me je na pem povabil s seboj. Začudil sem se, ko sva zavila v očetov® ulico in je dejal: „V tej ulici stanujem, koj bova doma." (Se nadaljnje) STENA PANTELEJMOM ROMANOV Predstojnik nekega urada je sedel v svoji Pisarni; potem se je dvignil s sedeža in premeril sobo s koraki po dolžini in širini. Pokadil se je po tilniku in se zagledal v steno. Stopil je do vrat, pokukal v stransko sobo, kjer so sedele tipkarice in se zopet zagledal v steno. Dal je poklicati upravitelja. Jvan Sergejevič, kaj menite, ali ne bi bilo mogoče napraviti iz teh dveh sob en sam Prostor?" Upravitelj je dvignil svoj pogled na steno: Preudarno jo je nekaj časa ogledoval m rekel: „Seveda je mogoče. Podreti steno ie malenkost. Delo nas bi stalo kvečjemu **o petdeset rubljev." »Odlično!" Teden dni pozneje je korakal predstojnik zopet po svoji — to pot povečani pisarni. »Sedaj mi zares ugaja! To se pravi pisarna! Samo nekoliko prevelika je!" »To se človeku le dozdeva, dokler se na-njo ne privadi," je menil upravitelj. »Toda 1'pkarice niso zadovoljne, da smo jih vtaknili v tako luknjo." »Naj le godrnjajo, naj se le hudujejo. Stvari ni mogoče spremeniti." Čez kakih 10 dni so premestili predstojnika v drug urad. Njegov naslednik je hodil °d sobe do sobe, da spozna svoje uradnike Zgoraj pod streho so mu potožile tipkarice: »Tu smo tako na tesnem! Ali bi nam n® mogli dodeliti kakega drugega prosto-ra? Mogoče tam, kjer smo bile prej?" »No, kje ste pa bile?” je vprašal predalnik. »Spodaj, tik ravnateljeve sobe." Predstojnik se je vrnil v svojo sobo in jo 'akoj premeril s koraki. Dal je poklicati davitelja 'n mu rekel: »Ivan Sergejevič, M#EL DESTOVNIK _ KAJUH: V gorah Kar jih niso pozaprli, kar jih niso upokorili, so se v gore umaknili. V njih strahu ni, ni bojazni, ne boje se smrtne kazni. Stari svet bodo zrušili, zemljo delovnih ljudi zgradili, in kot plamen brez meja prek sveta bo zavihrala, živo rdeče zasijala narodov bo vseh zastava . . . ! ne bi bilo mogoče napraviti iz te soba-118 dve sobi? Tipkarice so tam gori na tes-^ni ko slaniki v sodu." Upravitelj se je razgledal po sobi in od-Sovoril; »Malenkost! Prej je že bila tu ste-nc1, Če jo zopet postavimo, nas ne bo stalo ^ogo!” „ »No, izvrstno! Sedaj je treba po uradih ed!ti, tu pa ima predstojnik tako dvorani0 na uporabo! Kaj takega si ne smemo °v°lifi. Koliko neki bi znašali stroški?" Upravjfe|j se je popraskal za ušesom in . 6)qU »Škoda, da nisem tega predvideval, j sem gradivo za steno, a smo ga po-^ali. Sedaj si moramo gradivo na novo ^baviti, domnevam pa, da ne bodo stroški 'koračili treh stotakov.” ^»Torej na delo! Bolje enkratni izdatek, lahko nato kaj prištedimo. Najbolj pa e smilijo tipkarice." »Prav,” je dejal upravitelj. s n zopet je stopal predstojnik po svoji ^ ' in jo meril s koraki, »Kdo je bil tako ^ °der, da je dal podreti steno,” je vprašal, ie bil dokončal svoje merjenje. »Prejšnji predstojnik," je odgovoril upra- 1 ®lj. , »Najbrž si je hotel omisliti večji prostor Sv°je sprehode." »Mogoče!” |<*Ql5.30 Majhni nč^J^lodije-- 1*15 „ M*# Nedeljo, 1». 4.: 17.00 Za mladino — 17.30 Svet miadin' — 20.15 Vsako sekundo en šiling — voseli quiz. Ponedeljek, 20. 4.: 19.30 Kdo se pelje z nami — 20.1 Aktualni šport — 20.30 Izdajanje skrivnosti — 21.00 Sl' e prod in za kamero — Disneyjev film. Sreda, 22. 4.: 17.00 Kasperlnove pustolovščine — 17-^ Vodne ptice — 17.45 Pri zdravniku za cvetlice — 19-3_ Pomočniki človeštvu — 20.15 .Jazz al the Philharmonic -prenos iz Konzerthausa. Četrtek, 23. 4.: 20.15 Film o mladih živalih — 203° .Katrina", veseloigra. Pclek, 24. 4.: 19.30 Oknar — 20.15 Prenos z Lowing«r" jevega odra. Jabolčna in hruševa drevesca ter vinske trte oddaja drevesnica ing. Marko P o 1 z e r na Vazah, pošta §t. Vid v P. — St. Veit i. J. Kdor si želi poznanstvo v Kanadi, Združenih državah Amerike, Južni Ameriki (ali Avstraliji z namenom ženitovania in poroke, naj se s polnim zaupanjem obrne p° informacije na naslov: „ E V A " AGENCIJA 10253-95 St., Edmonton, Alberta- Canada. Pismu priložite 20 šilingov in sliko'